RAVENSKIH ZELEZARJEV Ravne na Koroškem, 15. julija 1978 Št. 13 Glavni ln odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka in enotnost Due preprosti besedi, ki so ju Znali že davno pred revolu-ttrni, pred to ali ono vojno, zit° |e n^sta jrazi! pag pa dobi-v naši družbi nov in vedno pomen. Povezujeta ču-k a mi razum, človeka s člove-k'0rn> pamet s pametjo. Eno je *ez drugega siromašno, oboje (le Pa trdno povezuje naro-ln narodnosti Jugoslavije. ^ obdobju rušenja stare Ju-®°slauije je šlo predvsem za °tnost. Brez te ne bi bilo mo-«« doseči prav ničesar, zato Se kmetje, delavci in napred- na inteligenca povezali v enoten boj proti preživelemu družbenemu redu. Odločilno vlogo pri tem je imel razum. Brez tega bi v tedaj močno razklani državi težko dosegli kakršenkoli cilj. Bratstvo in tovarištvo pa se je pokazalo med vojno. To je bila ena tistih stvari, na katero sovražnik ni računal, nam pa je navsezadnje pripomogla tudi k zmagi. Danes, več kot trideset let po vojni, se uveljavlja generacija, ki ni doživela vojne in se razlikuje od starejših po načinu živ- ljenja in po hotenjih, toda v bistvu nosi v sebi vrednote, ki jih ji je dala starejša generacija. Kaj zato, če ta mladina rada posluša rock in od časa do časa iztroši svojo odvečno energijo v živahnih plesih, kajti ta ista mladina je pripravljena prijeti tudi za kramp in lopate, je ponosna na žulje in znoj ter zna biti srečna v primitivnih šotorih in barakah, medtem ko pušča za seboj zgrajene ne le kilometrske trase, ampak tudi vezi med Slovencem in Makedoncem, Hrvatom in Bosancem, skratka, meje med republikami in pokrajinami se brišejo spontano, brez velikih besed, pač z delom in s čustveno pripadnostjo socialističnemu samoupravnemu sistemu. Bratstvo naro- dov in narodnosti Jugoslavije se manifestira na najrazličnejše načine. Nihče ne zna tega izraziti tako prisrčno, spontano in preprosto kot mladina. O tem se lahko prepričamo na katerikoli delovni akciji ali na srečanjih. Eno teh je bilo pred nedavnim na Ravnah. Človek je dobil občutek, da se je vsa naša dežela zbrala na nekaj kvadratnih metrih in vendar ni bilo nikomur pretesno. V tem bratstvu je toliko smeha, radosti in optimizma, kot ga premore morda samo mladost. Dogaja se v bistveno drugačnih okoliščinah, kot se je pred tridesetimi leti, je tudi drugače doživeto, vsebina pa ni nova, kvečjemu bogatejša in popolnejša postaja. Z. S. Jeklo krči pot napredka 20. stoletje — stoletje jekla. SFRJ iz zaostale v razvito deželo. Leta 1985 s konvertorji in elektro pečmi devet milijonov ton jekla. Slovenske železarne bogati zgodovini dodajamo plodno prihodnost. Rast proizvodnje dobrin je osnova in pogoj uveljavljanja vsake in s tem tudi naše samoupravne družbene ureditve. V materialni sferi jeklo odigrava posebno gospodarsko in strateško vlogo. Jeklo je tvarina, brez katere človek ne bi dosegel zorane ledine, fantastičnih hitrosti, morskih globin in neskončnosti širnega vesolja. Jeklo je temeljno sredstvo vseh proizvodnih dejavnosti, pogoj obstanka in razvoja življenjske ravni ter celotne družbene reprodukcije. Jeklo je najbolj razširjena in obenem najcenejša kovina, ki ji človeški um daje mnogostrana svojstva in uporabnost. Z različno vsebnostjo ogljika v železu, z dodajanjem legiranih prvin, toplotno obdelavo in plastično predelavo spreminja svojo trdnost, elastičnost, žilavost, mehanske, fizikalne in kemične lastnosti. S plemenitenjem ta kovina zgubi tudi svoj izvirni greh podvrženosti hitremu rjavenju, postane antikorozna, proti vročini in kislini odporna ter po potrebi tudi nemagnetna. Zaradi njegove uporabnosti proizvodnja jekla v svetu stalno raste. Medtem ko je svetovna proizvodnja leta 1900 znašala le 37 milijonov ton, se je do leta 1974 dvignila na 710 milijonov ton. Jugoslavija ije med svetovnima vojnama bila agrarna, industrijsko nerazvita država z majhno proizvodnjo jekla, koncentrirano predvsem na zahodu. Slovenija je takrat dajala 70 % jugoslovanske proizvodnje jekla. Proizvodne zmogljivosti jugoslovanskega železarstva so zato ob osvoboditvi leta 1945 bile skromne. ČRNA METALURGIJA ZAOSTALA Leta 1946 je bilo v Jugoslaviji izdelanega le 202.000 ton surovega jekla, od tega pa so ga slovenske železarne dale 142.000 ton. Do leta 1977 se je jugoslovanska proizvodnja jekla povišala na 3,175.000 ton ali 15,5-krat. Kljub v svetovnem merilu nadpoprečni stopnji rasti proizvodnje jekla pa je Jugoslavija pri porabi z 250 kg in pri proizvodnji s 150 kg jekla na prebivalca letno še vedno med manj razvitimi državami. Vedeti je namreč treba, da je npr. visoko razvita Švedska leta 1975 porabila prek 770 kg jekla na prebivalca. Kljub skromni porabi jekla pa jugoslovanski ko vin s ko-p re d el ovalni kompleks še vedno hitreje raste od proizvodnje jekla. Vsa leta po osvo- (Nadaljevanje na 2. strani) Hladno srebro odboi Izdaja delavski svet žarne Ravne Ureja uredniški Janko Dežman, Vida gor, Avgust Knez, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Helena Nerat, Rudolf Rajzer, Ivan Vušnik, Milan Zafošnik (Nadaljevanje s 1. strani) boditvi je razkorak med proizvodnjo (in porabo jekla rastel, tako da je deficitarnost dosegla letno okrog 2 milijona ton polizdelkov in valjanega blaga. Za uvoz jekla mora Jugoslavija letno odšteti okrog pol milijarde dolarjev, kar brez dvoma pomeni težko breme našega gospodarstva. Razlogov za zaostajanje proizvodnje za porabo jekla pri nas je več: neenakomerna izgradnja objektov črne metalurgije, nepopolne sistemske rešitve, neurejen način financiranja in združevanja sredstev, ki podaljšuje izgradnjo, neusklajenost novih proizvodnih zmogljivosti in s tem slabša poraba, omrtvičenje kapitala ter splošna jugoslovanska slabost: naravnanost na oskrbovanje iz tujine. Posledice neubranega razvoja jugoslovanske črne metalurgije so: zaostajanje ekstraktivnega dela proizvodnje, povečevanje uvoza polizdelkov, večji stroški in nizka aku-mulativnost železarn. Stanje v jugoslovanski proizvodnji jekla iz subjektivnih, a predvsem iz objektivnih razlogov ni rožnato. Problema ni možno reševati le s kritiko za pomanjkljivo oskrbovanje z jeklom, temveč predvsem z dohodkovno povezanostjo in zboljše- vanju smo proti koncu lanskega leta končno dobili dogovor o temeljih družbenega plana Jugoslavije za razvoj črne metalurgije do leta 1980. Po tem dogovoru naj bi proizvodne zmogljivosti leta 1980 znašale 7,130.000 ton. S tem dogovorom pa je šele opredeljena smer, ne pa tudi zagotovljena realizacija takega plana. Dogovor je bil sprejet z dveletno zamudo, še do danes pa nismo dobiti sistema ekonomskih olajšav iin primernega vira sredstev, ki naj bi usmerjala naložbe v to družbeno pomembno proizvodno dejavnost. Na podlagi zgrajenih proizvodnih zmogljivosti in investicij v teku do leta 1980 lahko ob širši podpori pričakujemo proizvodnjo največ 6 milijonov ton jekla, kar pomeni, da srednjeročni plan zopet ne bo dosežen, jugoslovansko gospodarstvo pa bo še vedno vezano na preobsežen uvoz, saj je poraba že leta 1975 znašala okrog 5 milijonov ton jekla. Iz povedanega sledi, da bi morala celotna družba z večjo pozornostjo zasledovati >in podpirati razvoj lastne proizvodnje jekla. V ta namen bi bilo treba pospešiti oblikovanje dogovora o kontinuiteti izgradnje jugoslovanske črne metalurgije po letu 1980. Razvojne projekte bi morali naravnati na predpostavko, da Odsluženo vanjem medsebojnega sodelovanja izdelovalcev in predelovalcev jekla. Vsi v naši družbi ne samo neposredni proizvajalci, se moramo zavedati, da je jeklo osnova ekonomske samostojnosti in samoobrambne sposobnosti, zato ne more biti vprašanja, ali naj Jugoslavija razvija lastno črno metalurgijo ali naj se podredi uvozu. Vprašanje naše samoupravne družbe je lahko le, kako najbolj optimalno in racionalno zgraditi proizvodne zmogljivosti in povečati proizvodnjo jekla. Lastna baza na področju jekla ni' potrebna le zaradi spodbujanja predelovalne industrije in zniževanja zunanjetrgovinskega deficita, temveč tudi zaradi njenega vpliva na širši kompleks primarne, sekundarne in terciarne dejavnosti kot so transport, energija, reprodukcijski material, proizvodnja opreme, gradbeništva, blagovni in denarni promet. Jeklo je tako pomembna tvarina, da njena proizvodnja ne more biti odvisna le od lokalnih republiških ambicij, temveč mora biti družbeno spodbujana iin vgrajena v gospodarsko politiko celotne federativne socialistične dežele. te uvožene železove rude, kar bo zboljšalo ekonomiko proizvodnje surovega železa in odprlo možnost dolgoročnega sodelovanja z deželami v razvoju. — Elektro železarne z uporabo jeklenih odpadkov in železove gobe, predvsem za kvalitetna in plemenita jekla. Siemens-Martinov postopek bo v celoti izločen iz naših železarn, odnos med proizvodnjo konvertor-skega in elektro jekla pa bo okrog 75 : 25 in tako poravnan s svetovnim poprečjem. Prihodnost jugoslovanske črne metalurgije je torej začrtana, pot do nje pa ne bo lahka. Organizacije združenega dela, proizvajalke jekla, je niso sposobne prehoditi same. Cene jekla ne morejo oblikovati tako, da bi si poleg enostavne reprodukcije zagotovile tudi sanacijo stanja in hitro izgradnjo, zato jim je potrebna pomoč širše družbe. Nelogično je, da železarne obvezno združujejo velik del svojih sredstev za transportne in energetske objekte, za razvoj orne metalurgije pa ni urejenega sistema združevanja 'in nalaganja sredstev uporabnikov jekla. Našo črno metalurgijo pestijo težki ekonomski problemi. Poslovne izgube jugoslovanskih železarn so lani porastle prek 2 milijardi dinarjev. Tudi slovenskim železarnam, ki na štiri 'izmene uporabljajo vse svoje proizvodne zmogljivosti in niso v veliki investicijski izgradnji, akumu-lativnost stalno pada. Bremena jim v primerjavi z dohodkom rastejo dvakrat hitreje. V letu 1977 so za davke, prispevke in obvezno združevanje sredstev odštele 440 milijonov din, kar je 5 % od izdelanega in prodanega blaga in 42,5 % več od predhodnega leta. Zaradi lažjega razumevanja naj povemo, da so take dajatve na ravni dobička, ki ga ustvarjajo železarne zahodnih ekonomij v dobi konjunktur. V primerjavi z letom 1975 se je realna reprodukcijska sposobnost znižala na polovico. To je nov dokaz, da se jugoslovanska črna metalurgija sama ne more izgraditi. To postaja ne le gospodarski, temveč politični problem. SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE " EKONOMSKI SISTEM Slovenske železarne, ki večstoletno jeklarsko tradicij' uspešno sledijo razvoju našega s* moupravnega družbenopolitične!) sistema in dajejo svoj prispevek P usklajevanju proizvodnje celotne J goslovanske črne metalurgu J SOZD Slovenske železarne je . osmih letih svojega obstoja U&P®' uveljaviti enotno reševanje P°s' vanja, med prvimi sprejela sam _ upravni sporazum o temeljih p®1' proizvodnje in razvoja za obdob) 1976—1980. Razvila in uveljavila f sistem planiranja, snovanja im " vrševanja usklajenega širjenja te. posodabljanja proizvodnih potenc alov, in kar je še posebej zanimi^' z ustanovitvijo interne banke je uv javila združevanje ter nalagaci sredstev in s tem omogočila reda” financiranje tekočega poslovanj^ v sedanjem petletnem obdobju P dodatno uspešno reševanje dolfl ročnih razvojnih naložb v napraV in tehnologijo. V letošnjem letu investicij^ plan predvideva 2,1 milijarde naložb v osnovna in obratna sre stva, od teh bo pokritih z zdrUŽ^JT njem prek interne banke 445 m«1) nov din, kar je velika spodbuda 1 poslovne banke, zato so v gla^nlfj že odobrile sodelovanje s sredsn_ ■in garancijami v teh razvojnih Pr jektih. Primer Slovenskih železarn je 0 ten dokaz, da se sestavljene orge1* zacije lahko razvijejo v sistem zu^ ženega dela, ki uspešno vpliva optimizacijo razvoja posamezr ■0 združenih tozdov, delovnih organi cij in celotnega gospodarstva. Od leta 1969, ko so se želez#11* integrirale v združeno podjetje, proizvodno ter poslovno stalne af predovale; leta 1973 so se jim P družili predelovalci: Veriga, Plame ' Tovll, Žična in Metalurški ilnštmv . ter tako povečali družino slo'/® skega železarstva. V osmih letih leta 1977 so Slovenske železad’ porastle: NEREŠENO FINANCIRANJE Po dolgem postopku priprav, medsebojnem dogovarjanju In usklaje- bo leta 1985 Jugoslavija izdelala okrog 9 milijonov ton jekla ali okrog 400 kg na prebivalca. Razdelitev proizvodnega programa jekla je v Jugoslaviji v glavnem zadovoljiva, dupliranje proizvodnje nastaja le pri pločevini, zato obstajajo objektivni pogoji za optimalni razvoj jugoslovanskega železarstva. Jasno so začrtane konture, da bo Jugoslavija v naslednjem petletnem obdobju razpolagala s 4 konvencionalnimi integralnimi železarnami s skupno proizvodno zmogljivostjo masovnega jekla raznih asortima-nov okrog 7,5 milijona ton letno. Slovenske železarne in železarna Nikšič, ki so naravnane na elektro metalurgijo, so opredeljene na kvalitetna in plemenita jekla s predvideno letno zmogljivostjo okrog 1,5 milijona ton. Ob tem da ni enostavno usklajevati raznih Interesov in odstranjevati medsebojnih nasprotij, je orien-taoija razvoja jugoslovanske črne metalurgije že za naslednje desetletje v grobem opredeljena. Zajemala bo: — Zaokrožene integralne železarne s konvertorsko tehnologijo in kontinuiranim ulivanjem jekla. Visoke peči optimalnejših dimenzij do 2000 m3 bodo morale uporabljati 'kombinirani zasip domače in boga- 1969 1977 — blagovna proizvodnja — ton 517.259 759.310 — realizacija — mio dim 1.523 8.549 — izvoz — 000 $ 6.123 39.798 — poslovni sklad — mio din 877 6.996 — zaposleni 11.818 17.247 Najbofj očiten napredek je torej v nominalni rasti izdelanega in prodanega blaga, in sicer za 5,6-krat, in v poslovnem skladu, ki se je povečal za 8-krat. Vzajemno, solidarno in enotno reševanje finančne problematike vseh združenih delovnih organizacij prek interne banke, ki je pomemben vezni element, je pri rasti proizvodnje in krepitvi materialne osnove odigralo pomembno vlogo. Uresničenje srednjeročnega plana Slovenskih železarn, ki za leto 1980 predvideva z notranjim prometom vred 939.000 ton blagovne proizvodnje, je odvisno predvsem od posodabljanja in širjenja proizvodnih zmogljivosti. Sistem ocenjevanja in odobravanja investicijskih projektov ter združevanja in dohodkovnega nalaganja sredstev v sozdu SŽ pospešuje realizacijo planiranih razvojnih objektov. Zaradi objektivnih vzrokov, zlasti težav pri p D« nakupu uvozne opreme, pa je tr% pričakovati, da bo planirano^ P1"^ vodnjo 960.000 ton jekla možno . seči šele v začetku naslednjega P letnega obdobja. PROIZVODNJA SE DVIGA. AKUMULACIJA PADA P1? Dinamika rasti proizvodnje dve leti sedanjega srednjerocd plana ni bila zadovoljiva, uspe' 'm še pa so Slovenske železarne 7 ... tošmjem letu. V petih mesecih ^ ■ntiar— maj 1978 so DO sozda dosegle (glej str. 3 zgoraj!): rj, Iz teh številk se vidi, da v P^ merjavi s poprečjem leta 197» v, lizvodnja in produktivnost, Izra& z vrednostnimi kazalci, zadovo') j. rasteta, vedeti pa je treba, da merjavi s planom za leto 1978. pj-o-Slovenske železarne v blagovni izvodnji zaostaja za 4 %, v ^ pa celo za 30 %. Indeks I.—V. 78/1,—XII. 75 v popr. surovega jekla — ton b.agovne proizvodnje — ton realizacije (zarač.) — 000 din izvoza — $ zaposlenih 336.736 326.480 4,151.811 15,941.053 17.560 130 106 137 101.5 106.5 Po^S? P°si°vn,i rezultati sozda SŽ Lacani prodaji so razvidni iz pe- riodičnega obračuna za prvo četrtletje: Indeks 1978/77 0el°tni dohodek — 000 din sredstva za OD davki in prispevki Poprečni OD — din 4,441.838 408.916 66.869 5.145 127 121 147 114 Pen visoki stopnji rasti nominal-ska ce'°l,ne9a dohodka akumulaoij-tja ®Posobnost v DO sozda S2 pa-to l P°iav ie prisoten že tretje le-Sg' Le|os se kljub prizadevanju, da ^obremenjevanje gospodarstva kj :n .' isti proces nadaljuje; dav-Slov b^ispevki so porastli za 47 %. p0| ens'kirn železarnam se sedaj 'iukcr |Zmaniševanja lastne repro-Pslik vr6 sP°s°bnosti približuje še dicarni °St z vsem' svojimi posle- kljub težavam optimizem Solp.Povedanega sledi, da se je V 6i Slovenske železarne razvila Romski sistem, ki usmerja in k|a obuja proizvodnjo surovega je-Pivi zastoju rasti proizvodnje 197r dve leti petletnega plana ni ^ 1980 se letos zlasti v blagov-dln^oizvodnji približujejo planirani mj /P™! im bodo ob 7% letni stop-dos_aati naslednji dve leti leta 1980 b|a P ® cilj 930.000 ton gotovega ske «*z znanih razlogov pa Sloven-Pro, železarne zaostajajo v rasti zvodnje surovega jekla. Zaosta-da v investiranju je glavni razlog, jekia ^dvidenega cilja 960.000 ton 2ao!L a 1880 ne bodo dosegle. NiJfnek se kompenzira z nabavo 2Pri Pelkov iz domačih ter zlasti &itew virov- To pa ni končna re-• Slovenske železarne Jeseni- ce, Ravne in Štore bodo v prihodnosti pretežno naravnane na kvalitetna in plemenita jekla in zato odvisne od lastne proizvodnje jekla. Elektro metalurgija je imperativ tega razvoja in v tem je razlog prednostnega investiranja v jeklarne. Koncept razvoja Slovenskih železarn, ki bo dosežen v naslednjem petletnem obdobju, predvideva popolno preorientacijo na elektro metalurgijo s proizvodnimi zmogljivostmi v železarni Jesenice okrog 600.000 ton, železarni Ravne okrog 250.000 ton in železarni Štore okrog 180.000 ton surovega jekla letno. Obstoj in razvoj slovenskega železarstva pa je pogojen s širjenjem domače predelave kakovostnih in žlahtnih jekel, z neposrednim izvozom in z izvozom jeklenih izdelkov z delitvijo skupnega deviznega prihodka izdelovalcev in predelovalcev jekla. Ta naloga bo uresničljiva ob dobrem sodelovanju Slovenskih železarn s kovinsko predelovalno industrijo. Kljub težavam pri povečevanju proizvodnje in zlasti investiranju v prvi polovici sedanjega petletnega obdobja delavci z optimizmom gledajo v prihodnost. Planirani razvoj bo omogočil, da bo tudi nova generacija slovenskih jeklarjev uspešna in ponos jugoslovanske industrije. Gregor Klančnik Ijenjska doba je vsaj desetkrat tolikšna, kot jo ima najbolj oboževan stroj — avto, ki zmore borih 2000 obratovalnih ur, pa mu posvečamo dobršen del družinskega proračuna in ustrezen delež družinske ljubezni. Oboje je seveda delo človeških rok, sestavljeno iz podobnih elementov po podobnih načelih, v svoji popolnosti nepopolno, kot je človek sam: oba potrebujeta za ohranitev svoje tradicije določen način življenja, ki naj poteka po načelih zdrave prehrane, higiene, preventivne nege, zdravljenja itd. Tam, kjer teh zakonitosti in potreb ne spoznavamo in se po njih ne ravnamo, prihaja do nesporazumov. Tei) pa je za celo gradacij-sko lestvico. Začne se s prvim srečanjem med delavcem in strojem, in to je enako odločujoče kot prvo srečanje bodočih zakoncev. Oba sta rahlo prestrašena in nezaupljiva, in če preddelavec — mojster ne zna z ustreznim občutkom in postopoma razkriti skrivnosti stroja delavcu in ga poučiti o varnosti in njegovih zmožnostih, je prvi nesporazum kaj kmalu tu: v obliki izmečka, nezgode ali pokvarjenega stroja. Verjetno temu obdobju privajanja, uvajanja in učenju posvečamo vse premalo pozornosti. Prerado se zgodi, da delovodja nima dovolj časa, da se mu zde druge zadolžitve bolj važne, da je preveč površen ali pa da enostavno potrebnega ne zna, češ »tudi mene so nekoč vrgli v vodo, pa sem se naučil plavati!« Vsega je nato kriv delavec, ki mu je seveda težko vprašati nekaj, česar še ni spoznal. Vprašati je težje kot odgovoriti. Odnose med delavci in stroji je zato nujno treba najprej razčiščevati v vodstvenih strukturah, saj te niso samo zaradi organizacije dela in neke komande, ampak in predvsem zaradi poučevanja, priučeva-nja in morebitne kontrole. Resnica je in žal prepogosta praksa, da za stroj dosti lažje odrinemo tudi milijardo in več din, da pa za ustrezno šolanje delavca (proizvajalca in vzdrževalca] zmanjka posluha — denarja sigurno ne. Srečujemo se tudi s tako mojstrsko mentaliteto vodstvenega kadra, da drži svoje znanje zase kot monopol ali pa je prisotna samozadovoljnost s stanjem, kakršno je, ali pa celo brezbrižnost. Težko je sicer drugače razumeti, da je delavec prepuščen najbolj dragemu šolanju, kakršno sploh je: da se uči na stroju in napravi. Najbrž se vse premalo zavedamo izrednega razvoja novih postopkov in tehnologij in z njimi povezanih novih strojev in naprav, ki naj večajo, plemenitijo in lajšajo našo metalurško in strojno proizvodnjo. Ves razvoj železarne v tem trenutku in v prihodnosti je naravnan v to smer in ta smer neusmiljeno zahteva novo znanje in več znanja. Garaškega dela in znoja mora biti vedno manj, saj vendar socializem pomeni predvsem humanizacijo dela in seveda humanizacijo odnosov, ki izvirajo iz dela. V vsakdanjem življenju brez pomislekov priznavamo, da je v odnosih do stvari in v medsebojnih odnosih potreben določen red, vemo, kakšen mora biti odnos do sosedovega ali do lastnega premoženja. Znotraj tovarniškega plota pa dobivajo ti odnosi drugačen zven: tu se marsikaj dopušča, kar se v normalnem vsakdanjem življenju ne bi dopustilo, ne da bi kdo reagiral. Nekateri mislijo, da smo te odnose demokratizirali, 'ko smo dopustih, da se je samovolja nekaterih spojila z brezbrižnostjo drugih in da so ponekod nastala prava legla, kjer si delovodja ne upa zahtevati, da je potrebno okrog stroja ali naprave počistiti, kaj šele, da bi uspel, da je potrebno z napravo ravnati na primeren način. Če smo za prvi negativni odnos med strojem in delavcem ugotovili, da izvira iz premalo znanja, potem bi za drugi negativni odnos morali reči, da je posledica malomarnosti, lagodnosti vodstvenega kadra, ne-terjanja odgovornosti in izpolnitev nalog. Premalo vemo, za kaj mora kdo skrbeti, zelo samoupravno najdemo vsaj tri variante, zakaj kdo nečesa ne naredi in se zadovoljujemo z navideznim redom in uspehi. Verjetno je res, da se vojne dobivajo v generalštabih, res pa je tudi, da se bitke bijejo na fronti: v prvi liniji sta tako delavec kot de- Človek stroju-tovariš? Od ta"°su delavcev do strojev in Ntto Posvečarr|o vse premalo po-2al° Imamo pač stanje, bit) >nj ie in s katerim ne moremo 8 fg^dovoljni. Najneposredneje se Nej °dn°som srečujemo vzdrže-jetno v doNem in slabem. Ver- str-oj na^l v odnosu delavec — kot lu?°^?kne odtenke in stopnje, 'lih {Z1 najdemo v zakonu: od mede-tja 0j 0v 'In navdušenja, do zrele-Nor|?nosa med zakoncema ali do tejeio ’ k' se konča z razvezo. Do-ko J. Se prave zgodbe, kakršne lah-DorJ^ari le življenje. Vendar je irebno........................ Si 'v>Su - najprej reči nekaj o od-S v strojev in naprav, kot ga -p e'ika večina delavcev. Nhp °dn°s je najlepše viden in tripgJ} za Praznik dela 1. maj, ko v®iice i° delavoi na stroje zelene PrijU; n celo zastavo ter s tem iz-jeJ°. da je med njimi tovarišt- vo in spoštovanje. Kot namreč želimo, da drugi priznavajo In spoštujejo naše delo, tako jim s takim odnosom to spoštovanje le vračamo, saj stroj ni nič drugega kot delo nekoga drugega, največkrat pa delo nas samih — tisto minulo delo namreč, ki smo se ga pred leti odrekli in ga vgradili v stroj ali objekt. Vsa naša samoupravna družba temelji na takem vrednotenju dela. Vrednotenje pa ni neka prirojena lastnost, ampak je kvaliteta, ki se pridobi s šolanjem, z vzgojo, z izkušnjami. Zato imamo v okolju z industrijsko tradicijo manj težav v odnosu človek — stroj kot v okolju, kjer je industrializacija nova in kjer je še malo navezanosti med človekom in strojem. Stroji in proizvodne naprave so običajno hvaležne stvari: njih živ- Skrb za čisto ozračje lovodja. Njuna sprega da začetni pogoj, da nekaj v dolgi verigi pogojev lahko sploh postane uspeh. Tu nam mehanizacija in avtomatizacija lahko le pomagata, kot pomaga vojaku na fronti k večji učinkovitosti brzostrelka v primerjavi s staro sprednjačo. S tem pa se stvari ne poenostavljajo, nasprotno, vedno bolj so občutljive za neučinkovitost omenjene sprege: od delavca zahtevamo nova znanja, od delovodje pa poleg znanja organizacijske sposobnosti. Tretji negativni odnos stroj — delavec, ki ga pri nas še nismo izkoreninili, ne nastaja niti iz neznanja niti iz malomarnosti, temveč enostavno !iz zahrbtne logike, po kateri pomeni pokvarjen stroj plačan počitek. Najnaivnejše se to naredi tako, da rečeš: »Stroj se je pokvaril,« in kličeš vzdrževalce. S tem je zagotovljen vsaj enourni počitek. Potem ko se ugotovi, da je stroj v redu, se ie začudiš, da zdaj gre, prej pa ni šlo. Jasno je, da v dolgoletnem sožitju delavec in stroj dodobra spoznata drug drugega, tudi šibke točke, kjer je enostavno vreči nasprotnika s tira. In v tej poslednji kategoriji je človek stroju res sovražnik, ne več tovariš. Dogaja se, da se na določenih izmenah v določenih obratih na do- ločenih strojih pojavljajo stalno okvare. Pa se gremo vzdrževalci in proizvajalci »kdo bo koga.« Vgrajujemo zaščitne naprave, vgrajujemo blokade proti napačnim manipulacijam, skratka, narediti hočemo »tro-telziher« stroj. Dostikrat to uspe, čeprav je silno neprijetno in težko biti sosedu stranski sodnik in žvižgati ofsajd, če ga glavni sodnik ne vidi. V današnjih samoupravnih dogajanjih pogosto govorimo o ustvarjanju in delitvi dohodka in o pravicah, s katerimi ta dohodek razporejamo. Težko se nam je znajti v poplavi novih pojmov in množici papirjev. Vsak dan se je potrebno spoznavati z novimi odnosi znotraj TOZD železarne, občine, polne SIS-ov in SKIS-ov, ki tvorijo ogrodje naše družbe. Ob vsem tem nekako pozabljamo, da vsa nadgradnja le sloni na odnosu, ki ga imamo do dela in na odnosu, ki ga imamo do družbene lastnine. S poglabljanjem samouprave ti odnosi ne bi smeli slabeti in vodeneti: če smo pozabili pravila obnašanja, smo jih verjetno zato, ker jih nihče ni terjal; če pa nihče nič ne terja, kaj kmalu postanemo prepričani, da nismo nikomur dolžniki. Janez Bratina, dipl. inž. Proizvodnja slovenskih železarn v maju Proizvodni rezultati za maj v Slovenskih železarnah zopet niso zadovoljivi, kar neprijetno preseneča, ker so bili v normalnih letih v prvem polletju prav marec, april in maj običajno najuspešnejši meseci. Proizvodnja surovega železa je prišla v reden tok, in če ne bo nepredvidenih zastojev, bi do konca letošnjega leta lahko vsaj v seštevku ujeli letni plan. V primerjavi z lanskimi rezultati je letošnja majska proizvodnja surovega železa bistveno boljša in je ob koncu maja, kljub skoraj dva in pol mesečnemu izpadu na elektroplavžu v Železarni Store za manj kot 1000 ton v zaostanku za lanskoletno v istem obdobju. Proizvodnja surovega jekla je bila maja slaba. Izdatno so sicer presegli mesečni plan v jeklarni Železarne Store, kar pa ne zadošča, da bi pokrili zaostanek v jeklarnah na Jesenicah in Ravnah. Ob koncu aprila je bilo izvrševanje zbirnega načrta še dobro, saj je znašalo 102 %. V maju je vsa prednost splahnela in ostali smo komaj še malo nad 100 “/o, saj je cela pozitivna razlika komaj 350 ton. Tudi lani v maju proizvodnja surovega jekla ni bila kaj boljša, letošnja pa še zaostaja za več kot 1500 ton. V primerjavi z zbirno proizvodnjo ob koncu petega meseca je letošnja proizvodnja jekla okoli 4300 ton večja. Blagovna proizvodnja je bila v maju izvršena 95% linearnega plana in edina delovna organizacija, ki je izdelala več, kot je znašal mesečni plan, je bila Žična Celje. Če primerjamo blagovno proizvodnjo z dosežkom v letošnjem aprilu, je majska proizvodnja skoraj do tone enaka aprilski. Po petih mesecih znaša DAN BORCA V OBČINI RAVNE V Mežiški dolini so ob dnevu borca pripravili številne proslave, vendar pa so za razliko od prejšnjihkrati dali tokrat več poudarka na pohode po spominskih poteh. Osrednja proslava je bila v Žerjavu, sicer pa so poti segale od Jazbine do Obrctana pod Uršljo goro. V Jazbini so odkrili plošči padlima borcema Bračičeve brigade. Ob takih praznikih se bolj kot kdaj povezujejo borci in mladina, kar pomeni prenašanje tradicij NOB na mlajši rod na eni strani, na drugi pa je to tudi dostojna počastitev. Vsak praznik ima svojo vsebino in svoj namen. Vsebina je izražena v kvaliteti (ne morda v obsegu) tistega, kar ob takih priložnostih pripravimo v spomin enim in v opomin drugim; namen pa je dosežen, če smo se sposobni v to vključiti zavestno, če nam to kaj pove. Mladi in borci skupaj morda še na najbolj preprost način zadostijo obojemu, kot so to storili ob dnevu borca. letošnja proizvodnja 7 % več kot v enakem obdobju lani. Letošnja majska proizvodnja je tudi za več kot 3000 ton večja, kot je bila maja lani. Navzlic vsemu temu pa zaostaja 5 %> za mesečnim planom in nekaj več kot 4 °/o za petmesečnim planom. V zbirnem rezultatu je tudi samo še Žična Celje, ki izvršuje plan blagovne proizvodnje. Proizvodnja traktorjev iz meseca v mesec napreduje in je zopet bistveno večja, kot je bila aprila, še vedno pa ne na trendu, ki bi zagotavljal izpolnitev mesečnega plana. Čez mesec dni bomo obravnavali polletne podatke z uspehi in neuspehi. Skupni podatki za sestavljeno organizacijo zamegle dogajanja v delovnih organizacijah, še bolj pa proizvodne rezultate posameznih izdelkov. Zadostitve trgu so komaj razvidne iz proizvodnih podatkov, katere spremljamo, saj so odvisne od rokovnega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. To, kar nas v medsebojnih odnosih v okviru SOZD Slovenske železarne še bolj zanima, pa je, kako se oskrbujemo medsebojno, kakšno je stanje ob polletju in kakšni so vidiki za naprej. Temu vprašanju bom v prihodnjem mesecu namenil več prostora. Kadar pišem o rezultatih izvoza, sem vedno v škripcih, ali naj dam poudarek temu, da izvoza ne izpolnjujemo po predvidevanjih ali naj te podatke previdno obidem. V Jugoslavijo uvažamo še vedno več kot tretjino jeklarskih proizvodov. Uvažamo tisto, česar v državi res ne proizvajamo, in uvažamo, kar v domačih železarnah ne morejo izdelati, ali vsaj ne morejo rokovno zadostiti dinamiki porabe. Kje nastajajo proizvodni viški posameznih proizvodov? Kočljivo vprašanje, in če bi bili pri taki analizi res dosledni, bi ne nabrali kaj velikih količin. Izvažati je treba, ker smo tudi porabniki deviz in devizna bilanca za železarne ni pozitivna. Kot že rečeno pa pretežni del proizvodnje pokriva sicer potrebo uvoza jeklarskih izdelkov. Cene na svetovnem trgu so zelo neugodne in še vedno je izjemno huda konkurenca in prodaja pod dogovorjenimi naj nižjimi cenami. Razumljivo je pri takem stanju zapeljivo prodajati iste proizvode, ki so deficitarni na domačem trgu, po ugodnejših cenah doma. Huje je pri tistih proizvodih, in to je primer pri nekaterih proizvodih finalizacije, za katere ni možnosti prodaje na domačem trgu, zaradi slabega povpraševanja pa ni možno teh proizvodov izvoziti, za kar je bila tudi proizvodnja načrtovana. Letošnji izvoz je v vseh treh železarnah večji, kot je bil leta 1977. Pri predelovalcih je slika obratna in so letos izvozili 23 % manj po vrednosti kot v enakem obdobju lani. Vrednost izvoza v letošnjem maju je za tretjino manjša kot v istem mesecu lani, kar sicer ničesar ne pove, razen tega, da znižuje raven izvoza ob koncu prejšnjega meseca. Pri pregledu rezultatov delovnih organizacij je le Železarna Ravne vsaj blizu 100% dosežku, pri vseh drugih so rezultati pod 90% zbirnega plana. V maju, kar je pravzaprav osnovni poslovni namen, je zopet dosežena vrednost prodaje nad poprečno mesečno načrtovano vrednostjo. To, da je vrednost prodaje v zbirnem rezultatu 2% nad planirano vrednostjo in da pri tem 5% zaostajamo za planom blagovne proizvodnje, pomeni gotovo uspešno delo, ki ne more biti samo rezultat gibanja cen. Dokazovanje take trditve je dokaj enostavno. Vrednost letošnje prodaje proizvodov Slovenskih železarn v prvih petih mesecih je 27% večja, kot je bila v enakem obdobju lani, pri tem da je dosežena količina blagovne proizvodnje večja samo 7 % od lanskoletne, 20 % pa ne znašajo podražitve. Vse delovne organizacije niso enako uspeš® tako tudi v maju, ko sta za nje sečno načrtovano vrednosu prodaje zaostali Železarna Rav® in Veriga Lesce. V juniju, zadnjem nnesec® prvega polletja, navadno naS,JL pa j o že težave z vročino in d® pusti. Če smo bili v pretek® mesecih več ali manj neprijet® presenečeni, zakaj ne bi bili e® krat v juniju prijetno? Upaj®! vsaj, da se zaostanek proizvodni za potrebe trga ne bo povec3’ saj je tudi to prispevek z ugodnejšo devizno bilanco. Milan Marolt, dipl. in^ MISLI Biti reven in neodvisen je Cobbel raj nemogoče. Prava neodvisnost, dostol svobodnega in zrelega človeka, pokoravanje zakonom morale. Boža Kne^v m Pota sodobnih nomadov sk k p°bU(l0 sindikata kovinar- od delavcev Slovenije je bilo teu ^^0 1^- drugo delovno snovanje kovinarjev Slovenije , Litostroju v Ljubljani. Udeleži- v .Se Qa je 200 najboljših tekmo- *z vse revublike. Na pred- b{ tekmovanjih je sodelovalo . lzu 2000 kovinarjev in livarjev r okrog 700 strokovnjakov iz IVečjih OZD kovinske indu-stri3e Najprej je [,j[0 tekmovanje v ^ oretičnem delu s področja za-®na g združenem delu. V tem so nekateri pokazali izredno yt>re rezultate, drugi pa slabše. strokovnem delu testa so tek- cev, 3. mesto pa je zasedel Jože Kotnik, TOZD strojno-gradbeno vzdrževanje. Ostali tekmovalci so se tudi uvrstili na visoka mesta in je zadovoljivo, ker so se vsi maksimalno borili za dobre uvrstitve. Poudaril bi pa še to, naj bi bil v bodoče organizator bolj elastičen in human pri odrejanju tekmovalnih komisij, da se vedno ne pozablja na naš kolektiv, saj je znan po vsem svetu in imamo tudi dobre strokovnjake, ki so sposobni za člane komisij. Udeležence tekmovanja je sprejel na magistratu predsednik skupščine mesta Ljubljana Marjan Rožič, naslednji dan pa pred- Naši varilci — tekmovalci °Valci dosegli poprečne rezulta-stj- naibolje Pa so opravili test «a 9arii in orodjarji. S področja pri delu so tekmovalci najboljše, skoraj 100*1 o ii'r?nkrnovania se je udeležilo tu-j,0® naših tekmovalcev in nekaj re,li ekip. Naši so dosegli dobre J-tate. Od 20 rezkalcev se je ij h naesto uvrstil Boštjan Luter llv*OZD stroji in deli. Med 25 je 2. mesto dosegel Ferdo strmel, TOZD jeklolivarna. Pri kurjih je tekmovalo 39 delav- INTERVJU: sednik poslovodnega sveta Slovenskih železarn Gregor Klančnik ter se z njimi tovariško pogovarjal o gospodarjenju in samoupravnem življenju naših TOZD. Naš cilj ostaja tudi v prihodnje povečati produktivnost in izboljšati kvaliteto našega dela ter s tem bogatiti celotno družbo. Čestitamo vsem tekmovalcem, ki so se udeležili 11. delovnega tekmovanja kovinarjev in livarjev Slovenije, in jim želimo še večjega uspeha na delovnih mestih. Dušan Brankovič ^ehude obtožbe inovatorjev tivn Oteklih številkah Informa-lj fužinarja smo predstavili iev- Ko,: smo lahko vi-Ueu’ ,s° se precej ostro dotaknili niSQ erih stvari, ki po njihovem a uMr.ejene. Marsikaj jih moti. s /novatorji dobili odgovore W v°ia vprašanja, smo za pomoč r°s’h Franja Krivca, analitika acionalizacije. ste lahko sami zasledili, •novatorji niso preveč zado- voljni z nagradami. Pravijo celo, da ni pošteno, da lahko na odločitev komisije, kakšna bo nagrada, vplivajo tudi tisti, ki niso člani komisije.« »O tem so mnenja različna. Nekateri pravijo, da so nagrade prenizke, drugi, da so primerne, tretji pa celo, da obstaja bojazen pred prevelikimi številkami, ki bi jih kazalo odpraviti. Mnenja so precej osebno obarvana, pač od- visno od tega, koliko kdo ceni svoje delo. Mislim pa, da se ne bom motil, če rečem, da večina nas le rada svoje delo podcenjuje. Glede drugega dela vprašanja, pa je treba zadevo pojasniti nekoliko obširneje. Višina nagrade (po zakonu o združenem delu »posebno nadomestilo«) se določi po naslednjem postopku: na osnovi objektivnih kazalcev se izračunava, kolikšna je letna korist od inovacije. Pri izračunu se pač iščejo podatki v ustreznih strokovnih službah. Na osnovi tako izračunanih koristi oziroma prihrankov se določi nagrada na osnovi tabele, ki jo imamo v samoupravnem sporazumu, pri izračunu pa se upošteva še faktor ustvaritvene sposobnosti. Na tako sestavljen predlog da najprej svoje mnenje komisija za gospodarjenje v TOZD, dokončno pa izplačilo odobri skupni odbor za gospodarjenje. Povedati je še treba, da ni nikakršne komisije, ki bi se ukvarjala samo z inovacijami. Iz kratkega opisa vrednotenja inovacij pa je razvidno, da o nagradah odločajo komisije za gospodarjenje v tozdih in skupni odbor za gospodarjenje. Kdo so tisti »drugi«, ki da odločajo o višini nagrad, pa niso člani komisije, ne vem! Če so s tem mišljene strokovne službe, je treba povedati, da so prav te dolžne dati ustrezne podatke oziroma pripraviti zahtevane izračune, od katerih so logično odvisne višine posameznih nagrad. Predlog mora nekdo pripraviti in pri tem delu sodeluje več ljudi, saj le na osnovi kvalitetno pripravljenega predloga lahko samoupravni organi tudi kvalitetno odločajo. Ne trdim, da pri tem delu ne more priti do napak. Tudi do teh je že prihajalo in so se že vse med postopkom odkrile in odpravile. Govoriti o nepoštenosti pa mislim, je le nekoliko prehudo.« »Da bo nadaljnje delo pri uveljavljanju inovacijske dejavnosti čim bolj uspešno, menijo inovatorji, da bo nujno potrebno, da bo komisija za inovacije z njimi bolj tesno sodelovala, saj sc bo tako dosti lažje odločala pri ocenjevanju tehničnih izboljšav?« »Na to vprašanje je delno že odgovorjeno. Menim, da je prav komisija za gospodarjenje v TOZD najbolj pristojna, da poda svojo oceno o sleherni inovaciji, in sem prepričan, da mora z inovatorji dovolj tesno sodelovati, če hoče, da bodo njene odločitve kvalitetne. Kjer te komisije delajo v redu, mislim, da ne bi smelo prihajati do tovrstnih očitkov.« »Inovatorji tudi menijo, da od njih zahtevate, da morajo biti ekonomisti, dobri tehnični risarji in pisatelji, saj baje le tako opremljene prijave vzamete v obravnavo. Ali ni vse to že nekoliko preveč komplicirano? Morda bi se dalo stvar urediti kako drugače?« »Menim, da je tudi ta pripomba nekoliko prehuda. Če bi začel navajati posamezne »cvetke«, ki jih mnogi uporabljajo, mislim, da bi se zgrozil vsakdo, ki ima količkaj občutka za lepo slovenščino, zlasti če so to ljudje, ki so nekoliko »višji«. Če bi se od nekega delavca, ki opravlja delo delovodje, zahtevalo naj nekaj lepo po svoje in po slovensko napiše, mislim, da mu to Franjo Krivec ne bi smelo delati preglavic in da ne bi bilo potrebno, da bi moral biti zato pisatelj. Ne znam si predstavljati, kako lahko delavec, ki mora organizirati delo drugim, shaja, če mu manjka osnovne »pismenosti«. Glede vprašanja ekonomije in tehničnega risanja ka lahko rečem naslednje: še nikomur ni bila prijava zavrnjena, če je bila pomanjkljivo opremljena s številkami oziroma je bila brez ustreznih načrtov ali skic, pa tudi če je bila nelepo napisana. Manjkajoče podatke sem pač moral zbrati sam, res pa je, da to včasih dolgo traja. V večini primerov je odvisno od možnosti in pripravljenosti posameznih strokovnih služb, kdaj bodo zahtevane podatke zbrale. Bili so tudi primeri, ko so mi avtorji samo ustno sporočili svoje predloge in sem jih sam »spravil« na papir in jih opremil z ustreznimi izračuni. To so bili predvsem predlogi delavcev pri neposrednem delu, ki nimajo možnosti sestaviti predloga v pismeni obliki. Ker sem pri svojem delu pogosto na tesnem s časom, se pač držim pravila, da opravljam to delo le za delavce, ki res nimajo možnosti, da bi ga sami opravili. Končno pa vemo, da so delavcem pri sestavljanju prijav dolžni pomagati njihovi »nadrejeni«. Kot kaže pa se ponekod vodstveni delavci ne zavedajo te svoje dolžnosti, čeprav kaj radi zatrjujejo, kako zahtevno in odgovorno je njihovo delo. Mislim, da lahko mirne duše zaključim, da pri sprejemanju in obravnavanju prijav ne moremo govoriti o ne vem kakšnem »kompliciranju«. Po drugi strani pa seveda moram reči, da bo čas reševanja pri pomanjkljivo sestavljenih prijavah pač nekoliko daljši.« »Skratka, inovatorji si želijo, da bi se njihove prijave in ideje hitreje uveljavljale. Baje imajo prav pri tem še največ težav. Kaj menite, ali je pri komisiji premalo zanimanja, mogoče pa celo to, da jim ni dosti mar, ali se kaka stvar v železarni izboljša v prid delovnega človeka?« »Pripombe glede počasnosti reševanja prijav so vsekakor upravičene in je te slabosti treba priznati. Zakaj je tako, sem v našem glasilu že pisal in tega ne bi rad ponavljal. Lahko le rečem, da če-sto govorimo o neki službi za inovacije, v resnici pa to delo opravljam sam in vsega ne morem opraviti pravočasno. Po drugi Poklicni gasilci so 20. junija, ob dnevu civilne zaščite, demonstri gašenje s težko in srednjo peno strani pa je dolg rok za rešitev prijave pogojen tudi z veljavnimi samoupravnimi sporazumi. Izboljšava namreč mora biti leto dni v uporabi, preden se lahko ugotovi njen ekonomski učinek. Nekateri avtorji pa bi morda hoteli, da bi šlo po načelu: »jaz vam prijavo, vi meni nagrado.« Poleg navedenih vprašanj oziroma pripomb je moč iz mnenj inovatorjev izluščiti še nekatera, ki so vredna, da o njih spregovorimo. Nekateri govore o »nevoščljivosti« in celo o oviranju pri uvajanju izboljšav od »nadrejenih«. Čeprav slednjega pojava najbrž ni veliko, pa vseeno pred njim ne bi smeli zatisniti oči. Takšne primere bi morali obravnavati posamezno, in tu bi morale odigrati svojo vlogo družbenopolitične organizacije, še zlasti sindikat. Pojavlja se tudi dilema, kaj spada v delovno dolžnost in kaj ne. O tem je bilo precej pisanega in ni portebno ponavljati. Zelo tehtna je pripomba glede uspešnega informacijskega sistema. Ce bi ga imeli, bi lahko marsikdaj uporabljali kakšno rešitev, ki je drugod že poznana, njena uporaba pa dovoljena, mi pa moramo po težki poti priti do nje. Sledijo pripombe, da so predlogi nepra- V okviru strokovne vzgoje pripadnikov narodne zaščite smo v mesecu aprilu 1.1. organizirali ciklus predavanj za načelnike in pomočnike načelnikov NZ po TOZD in DS. Na zaključku teh predavanj je bil izveden preizkus znanja teh oseb. V uporabljenem testu je bilo nekaj splošnih vprašanj, na katera je bilo potrebno odgovoriti tekstualno, na večino ostalih vprašanj pa le z zaokroževanjem pravilnih odgovorov. Iz vsebine odgovorov na omenjena splošna vprašanja je bilo možno ugotoviti, da nekateri pojmi z obravnavanega področja ustvarjajo pri posameznikih določeno nejasnost. Delno opravičilo za tako površno poznavanje teh splošnih pojmov je med drugim tudi v tem, da se srečujemo v zadnjem času z vedno večjim številom le-teh in da je njihova vsebina med seboj podobna. V tem prispevku se nameravamo ustaviti pri tistih splošnih pojmih, katerih dobro poznavanje nam bo omogočilo pravilno pojmovati in razumeti vsebino ljudske obrambe, splošnega ljudskega odpora ter nekaterih vrst zaščite. Med takimi vprašanji so naslednja: Kaj je ljudska obramba (LO)? Ljudska obramba je enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organlzaciij in skupnosti, družbenopolitičnih in druž- vilno vrednoteni, da je pri njihovem ocenjevanju premalo posvetovanja z ustreznimi strokovnjaki. Da se pri vrednotenju predlogov ne izpolnjujejo določila samoupravnega sporazuma, da se avtorji obremenjujejo, celo »križev pot« je omenjen. Drugi so spet mnenja, da postopek ocenjevanja in vrednotenja predloga poteka v redu. Zasledit^ je še predlog o nekakšnih »leteŽih« nagradah. Priznati moram, da sem ob izrazu »leteče« precej zmeden, mislim pa tudi, da je vse manj v modi. Spominjam se, da se je včasih govorilo o »leteči milici«, pa ji sedaj pravimo prometna milica. »Leteči krožniki« s cigarami vred pa so se prekrstili v NLP. Spominjam se še tudi govoric o letečem Krajncu, približno vem, kaj naj bi bil leteči Holandec, za leteče cene bi se tudi moralo poiskati tolmačenje. Kakšne naj bi bile leteče nagrade, si pa res ne morem predstavljati. Z vso resnostjo pa si mislim, da bi morali obravnavati napotilo enega izmed inovatorjev, namreč naj pri delavcih ocenimo delo, ne pa diplom. Najbrž se ne bom zmotil, če rečem, da se na področju inovacij to načelo še najbolj izpolnjuje.« F. Rotar benih organizacij, občin, mestnih oz. regionalnih skupnosti kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti, v katere se združujejo občine na območju mesta oz. na zaokroženem urbanem območju in republike v oboroženem boju in v teritorialni obrambi, v izvrševanju nalog narodne zaščite, varnosti in družbene samozaščite ter v vseh drugih oblikah odpora v civilni zaščiti ter v vseh oblikah varstva in reševanja ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države. Kaj jc družbena samozaščita (DS)? Družbena samozaščita je najširši sistem za preprečevanje vseh oblik delovanja, usmerjenega na izpodkopavanje ustavne ureditve in temeljnih vrednot samoupravnega socializma, varstva in zaščite materialnih dobrin in družbene lastnine ter solidarnega preprečevanja, odpravljanja in širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. Kaj je splošni ljudski odpor (SLO)? Splošni ljudski odpor je oborožen boj proti sovražniku, ki napada našo državo. Predstavlja najpomembnejšo in odločilno obliko upiranja agresiji in tvori z vsemi drugimi oblikami boja in odpora neločljivo celoto. V oborožen boj in v izvrševanje drugih nalog ljudske obrambe v skladu z zahtevami organiziranja SLO in delovanja oboroženih sil se mora vključiti vsak delovni človek in občan. Zato so nosilci oboroženega boja: — oborožene sile SFRJ, ki jih tvorijo jugoslovanska ljudska armada (JLA) in teritorialna obramba (TO), — v vojni tudi pripadniki milice in narodne zaščite ter — vsi delovni ljudje in občani, ki z izvrševanjem dolžnosti v ljudski obrambi ali na drug način sodelujejo pri odporu napadalcu. Kaj je civilna zaščita (CZ)? Civilna zaščita je del ljudske obrambe in družbene samozaščite ter najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. Kaj je narodna zaščita (NZ)? Narodna zaščita je specialno organizirana oblika uresničevanja določenih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov s področja družbene samozaščite in je zato del družbene samozaščite. Prvenstvena funkcija narodne zaščite je: — varovanje delovnih ljudi in občanov ter njihovih pogojev dela, — varovanje družbene lastnine in objektov skupnega pomena, MNENJA DELAVCEV: — varovanje osebnega prem žen j a in reda, .fl — zagotavljanje mirnega varnega življenja. V neposredni vojni nevarne3 in v vojni izvaja narodna zaše> tudi določene naloge v okvu splošnega ljudskega odpora. Kaj jc notranja zaščita? Notranja zaščita je služba, k' naši DO poklicno opravlja fiz' _.: varovanje objektov z nameno^' — da se temeljne organizmi in delovne skupnosti zaščnjl pred delovanjem sovražnih e mentov, ki jih ogrožajo, •„ — da se zaščiti družbena osebna lastnina temeljnih nizacij delovnih skupnosti zaposlenih, s, — da se zagotovi za proizv® njo in ostalo dejavnost potreb notranji red in mir ter — da se uresničujejo odloča samoupravnih organov s podro« varovanja DO. Z naštevanjem gornjih vPrjj. šanj ter navedbo ustreznih ° ^ govorov smo hoteli ponaas^ vsem tistim, ki so se pri dela ^ kakršnikoli priliki srečevali S mi izrazi in pojmi ter so jin1 Pj, vzročali težave v pravilnem V e | mo vanju njihove prave vs\T v pr . železarni smo že dosegli 'jan'0'1 v^s°k° stopnjo samouprav- lj J? Vse v redu, saj samoupravno n* zaključen proces in se Nenehno razvijati. To bomo s skupnimi močmi in z v 'kostjo ter prizadevanjem da . zaposlenih. Prepričan sem, ^ Je Pogojev za razvijanje sa-Pos ^rave dovolj, le aktivnosti se jP^eznikov je še premalo. Zdi Piou *’ so v na^ P0*"* sa~ 2ast Povijanja dobro in pravilno re„ avljene, da pa jih bo treba še j?eje uporabljati. (jei ar Poglejmo, kako je npr. z (ja ^nimi skupinami! Pravimo, da smo premalo dei0 n*> kar se tiče razprav na Pit-1**1. skupinah. Ko je pred k\j JHjn gio za razpravo o dodat-pa D za delo na IV. izmeni, je s°del 6 delovnih skupinah v tozd dasj °val° porazno malo delavcev, >p0 avn° je šlo za primer, ko bi namreč dokument, na katerem » je treba podpisati. Točno > jasno, kaj je kdo na njem n®r.e dil. Mogoče je ravno v tem n® delo toliko manj hvaležno v Pr mer javi z drugimi službami-Za konec bi želel poudariti tole: živimo na periferiji, v j moramo pripeljati k nam, ® materiala do energije. Skuša]®* naše izdelke obogatiti, da t>° . šli z Raven »težji«, toda ne P kilogramih, temveč po deleZ vloženega umskega dela!« Franc Rotar smo naredili za ustanovitev lebg, centra. Menim pa, da bi se P* : rali prej temeljito pogovoriti, k sploh želimo doseči z njim- g mojem dejavnost tega centra bi smela biti samo zbiranje formacij, prirejanje raznih ^ minarjev in zbiranje podatko® „ republiški center. Takega d naj bi bilo manj, glavno pa sredovanje informacij, dokufl1® tacij za delo delegacij in dele® tov ter seveda obveščanje 0 čanov nasploh. Če bi želeli, da bi indok cClJj ter deloval za vsakdanjo r^°0’e}-bila njegova vloga, da bi ot>v čal občane o delu v ustreZ® službah in skupščinah, pred®s' za določene akcije, ki bodo te prek skupščin, da bi se tako „ legati in delegacije pravoč;'s j lahko vključevali že v prvi t^ pri izdelavi dokumentov. Se® , pa bi poleg tega ta center še S že informacije obojestransko P sredo val.« Tovariša Vrčkovnika smo P, še vprašali, kje so vzroki, da ® ter še ni ustanovljen. »Mislim, da sta kar dva vzro j. Prvo je vprašanje, kako zagot . ti finančna sredstva za de’®^, nje in zagotovitev ustrezno ^ posobljenih kadrov, ki bi bil* PREDSTAVLJAMO NAŠEGA KONSTRUKTERJA: Slabo nagrajeni konstruktorji Na papirju in v resnici tem nalogam. Trenutno v naši lino rir nimamo niti enega niti “Sega. Zato menim, da z usta-v Vltvijo indok centra še nekaj ?a ne bo nič. vendar pa se zavedamo, da bost0 -n.a *em Področju morali več i ^ti- Vprašanje je samo, kdaj to s ne možnosti bomo imeli za > če vemo, da sedanji prora-nAlsk' dohodki niso dovolj za fin nalog, ki jih ima ob- nu’ ka-l šele za nove naloge, ki J'h dobiva.« tuv;er se preskrba s prehrano ra tiče občine, smo ob koncu v govora tovariša Vrčkovnika še P^asali, kaj meni o delovanju ^£pšniških svetov pri nas. ril 0 3'em smo Precei g°vo-1 na enem od zadnjih sestankov Nivoju občine. Kolikor mi je , ano, ti sveti delujejo v vseh korv?Vn'h skupnostih, res pa ne-• 'ko manj na Ravnah. Morda še nekoliko krivde tudi v tem, da t„ nnnamo na nivoju občine ustavljenega organa, ki naj bi bil Sonilna sila teh svetov. Mi- fm. da je na tem področju pri-do kratkega stika. Sveti bi se jn, sami morali bolj povezati z Sa Pekcijskimi službami in tudi s l^nnpravnimi organi tistih de-» nih organizacij, ki nudijo ob-tak°m trS°vske us’uge» saj bi le lahko nastopali bolj enotno, jo se svet' sedaj povezuje- g.' kot pač znajo, eden bolj, dru-tejnanj! Menim, da bo moral o lian Pnndlemu čim prej razpravah izvršni odbor OK SZDL CjjVne, da se ustanovi koordinatni odbor in da se mu naložijo al°ge.« Samoupravna interesna skupit za raziskovalno dejavnost se °bf .delavci — občani tudi ne 0 uti> kot bi se morda morala. ^rokih za to nam je povedal j, 'P Jelen, sekretar OK SZDL ne> naslednje: , *SIS za raziskovalno dejavnost o v° iniciativo skupno sejo z zbo- hov Preloklem letu imela na nji-fi a Iniciativo skupno sejo z zbo-fes° nske skupščine. Morda je (a da ni tako prisotna med ob- hfpj, kot druge SIS. Zakaj ne? tVa Fedvsem zato, ker ni našla us- V0| To je vse, kar smo mogli zvedeti v železarni o obstoju nekdanjega DRMIT. Mogoče res nismo vprašali pravih tovarišev, pa kljub temu menimo, da ni hudir, da o delovanju imenovani ne bi vedeli — če bi bilo. In kaj je z ustanovitvijo turističnega društva na Ravnah? Zal moramo zapisati, da več kot to, da se društvo že nekaj let ustanavlja, nobeden ne more povedati. Rudi Krenker, predsednik KK SZDL Ravne, pravi, da so na Ravnah za ustanovitev tega društva zadolženi nekateri aktivisti SZDL. F. Rotar Aktivno zdravstveno varstvo delavcev v medicini dela ob^Pluega dela med delavci v ja ‘P'- Več je dela in odnosov z ^kovalnimi organi republike. jejVl Program, ki so ga že spre-n 'Pa kaže, da bo v bodoče tudi tem področju boljše.« tel. zelezarni smo predvsem ho-iti odgovor na to, kako bife136 društvo inženirjev in teh-v 'J.v' Marsikje smo se oglasili, kot t r nikier n'so vedeli kaj več stai da bi društvo moralo oblati. Takole so povedali: Ijtai}c Marolt, inženir TOZD dej > le dejal, da društvo nič ne spi • Vprašal se je celo sam, če klen ■ okstaja. Rekel pa je, da le aii° inženirji in tehniki v že-{jf.bii. da se bo društvo moralo tak Prei ustanoviti, saj bodo le h, b lahko člani društva kaj več °?agali družbi. p Gornilc iz oddelka no-tauradenj je menil, da se bo mo-j6l najti vodstvo, ki bo voljno ie t in oz‘viti društvo. Povedal udi, da nekateri sodelavci v lai^arni na tem področju že de-Ž(> - Vendar kljub temu, kot kali ’ a tem društvom še nekaj časa nič. d^Pženir j0že Borštner je pove-ki h ?a 0 društvu že nekaj časa fe 1‘° glasu. Celo vprašal se je, sploh kje zapisano. Spočetka so mislili, da se delavec lahko povsem prilagodi delu, delovnim napravam in delovnem okolju. Danes poskušamo delovni proces, delovne naprave in delovno okolje vse bolj prilagoditi delavcu. To spodbuja ljudi pri delu in dviga storilnost. Preveliki napori in neurejeno delovno okolje pa slabo vplivajo na delovno počutje, na delavčevo storilnost in zdravje. Človeški organizem se brani proti tem škodljivostim na delovnem mestu. Obremenitve pri delu so telesne, duševne in ekološke. Delavec naj bi bil obremenjen (maksimalno dovoljena trajna obremenitev) do 30 %> maksimalne zmožnosti, 70% pa naj bi ostalo rezerv, ki jih lahko vključi v kritičnih situacijah. Če so obremenitve večje od zmožnosti, pride do rušenja dinamičnega ravnotežja. Poznamo več »negativnih kazalcev porušenega dinamičnega ravnotežja. Glavni so: 1. počutje 2. nezadovoljstvo 3. utrujenost (psiho-fiziološka kategorija) 4. fluktuacija (soc.-ekon. kategorija) 5. celotna odsotnost z dela (poprečno 13—15% del. časa) 6. bolniški stalež (odsotnost zaradi poškodb, bolezni in nege) 7. poškodbe pri delu 8. poklicne bolezni 9. invalidnost 10. umrljivost Vsak od teh pojavov (negativni kazalci zdravja) neugodno vpliva na storilnost, na narodni dohodek in na življenjsko raven nas vseh. Ti kazalci so vzročno povezani s stanjem podjetja. Če jih analiziramo, ugotovimo, da čim bolj izraziti so, tem nižja je produktivnost in dohodek. Zato je treba spreminjati delovne pogoje: — izboljšati razmere na delovnem mestu (telesne in duševne obremenitve pri delu, fizikalne, kemične in biološke škodljivosti, ki jim je pri delu izpostavljen delavec, psiho-socialne in ekonomske razmere na delovnem mestu, medsebojne odnose, delitev dohodka itd.), — zmanjšati ekološke obremenitve, — izboljšati zdravstveno stanje delavcev in delovnih zmožnosti (reaktivnost). Poleg ožjega okolja-delovnega mesta — govorimo tudi o širšem okolju. Tu nas zanimajo fizikalni, kemični, biološki faktorji širšega okolja, življenjske razmere doma, družbene razmere v občini, republiki, državi itd. Torej, delavec, delovno mesto in širše okolje so skupine vzrokov, ki smo jih združili in ki vplivajo na raven bolniškega sta-leža, na število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni in poškodb pri delu in na število invalidov. Varstvo pri delu je sestavni del proizvodnje, kajti zdrav delavec na urejenem delovnem mestu je najbolj produktiven. Varstvo pri delu je: 1. tehnično 2. zdravstveno 3. psihosocialno 4. družbeno-pravno Zdravstveno varstvo delavcev zajema vso dejavnost, vse ukrepe in akcije, ki jih izvajamo na določenem območju in v določenem času za izboljšanje, utrjevanje in ohranitev zdravja delavca (posameznika in skupine delavcev) za preprečitev in zmanjšanje primerov obolenj ter invalidnosti, za zgodnje razpoznavanje ter hitro in uspešno zdravljenje bolezni ter za kompleksno rehabilitacijo obolelih in poškodovanih (medicinska in poklicna rehabilitacija). Nosilec za izvajanje zdravstvenega varstva delavcev je služba za zdravstveno varstvo delavcev. Služba medicine dela je posebna disciplina v okviru medicinske vede. Njena dejavnost zajema in združuje več sorodnih medicinskih disciplin in vej, pa tudi druge vede, ki lahko pomagajo reševati vprašanje zdravstvenega varstva delavcev na delovnem mestu in v življenjskem okolju. Princip dela sodobne zdravstvene službe je enotnost kura-tive, preventive in socialne medicine. Obstaja torej samo ena in enotna medicina. Kurativa, preventiva in socialna medicina niso posebne veje medicine, ti pojmi predstavljajo idejnost v medicinski znanosti in praksi ter v njihovem izvajanju na posameznika in družbo: a) skrb za razvoj človeka b) preprečevanje kvarnih vplivov, ki bi to zavili c) zgodnja diagnostika (zlasti pri kronično degenerativnih obolenjih) in učinkovito zdravljenje d) preprečevanje posledic bolezni e) rehabilitacija (medicinska, telesna in duševna) Oseka Najbolj pomembne naloge pri izvajanju zdravstvenega varstva delavcev na delovnem mestu so: 1. Sodelovanje pri študiju dela Delo je treba razumno urediti, oblikovati. Važen je študij časa, vrednotenje dela, proučevanje dela. Izhajati je treba s predpostavke, da se da vsako delo še bolje opraviti kot sedaj, če ga uredimo razumno. 2. Analiza delovnega mesta Želimo dobiti natančne podatke o tem, kaj delavec dela, iz kakšnih nalog sestoji delo, kdaj in kje dela, zakaj dela, s kakšnimi delovnimi sredstvi dela in v kakšnih objektivnih pogojih opravlja delo. Potrebujemo jo za smotrno razporeditev ljudi na delu, za izboljšanje delovnih metod in za notranjo organizacijo dela, za bolj objektivno in pravično ocenjevanje delovnih rezultatov in za delitev osebnega dohodka. Brez nje si ne moremo misliti sodobnega in smotrnega varstva pri delu, še manj pa zdravstvenega varstva. 3. Preventivni zdravstveni pregledi a) zdravstveni pregledi pred nastopom dela b) specialni zdrav, pregledi c) obdobni zdrav, pregledi delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, na posebno odgovornih delovnih mestih (žerjavovodje, promet) in zdr. pregledi vajencev 4. Ocenjevanje delovne zmožnosti (poklicno svetovanje pred nastopom dela, ocenitev dcla-zmožnosti bolnika, preverjanje bolniškega staleža, ocena invalidnosti) 5. Preučevanje zdravja delavcev 6. Posebna skrb za skupine z zmanjšano delovno zmožnostjo (ženske, mladina, starejši, invalidi in kronični bolniki) 7. Organizacija in izvajanje prve pomoči ter dajanje zdravniške pomoči 8. Skrb za družbeno prehrano, za zaščitno prehrano in režime pitja tekočin 9. Zdrav, prosveta in vzgoja kot sestavni del varstvene vzgoje 10. Druga zdravstvena preventiva (osebna higiena, higiena prehrane, cepljenje m patronaža) Če torej želi neka organizacija doseči visoko produktivnost, mora poskrbeti tudi za delo in razvoj služb, ki Izvajajo to aktivno zdravstvo. 5. finančna sredstva 6. delitev dela Služba medicine dela potrebuje: 1. družbeni položaj 2. kadre (dominantni faktor) 8. prostore in opremo 4. organizacijo (pristojnost in odgovornost) Zaradi pomanjkanja teh dejavnikov služba medicine dela ne more tako kvalitetno izvajati vseh nalog aktivnega zdravstvenega varstva. Razvoj službe medicine dela je torej nujen, da nam bo pomagal reševati kopico vzrokov, ki tarejo delavca na delovnem mestu. Spodbudil bi tudi ljudi pri delu, dvignil njihovo produktivnost v zadovoljstvo njih samih in družbe. Zapisala in dopolnila po predavanjih na podiplomskem tečaju medicine dela Irena Zorman-Smrtnik, višja medicinska sestra IZOSTANKI NARAŠČAJO Pregled izostankov zaradi bolezni, nege družinskih članov in poroda po tozdih in delovnih skupnostih v obdobju januar—maj 1978. Iz podatkov je razvidno, da je v delovni organizaciji indeks povečanja 120,3 za obdobje januar—maj 1978 v primerjavi s poprečjem v letu 1977. Največji indeks porasta v tem obdobju je 179,2, in sicer v TOZD raziskave in razvoj Ravne, kjer je bil v lanskem obdobju nizek stalež. Visok bolniški stalež pa je že dalj časa v TOZD pnevmatični stroji Ravne, pop. 11,66 %, in v TOZD industrijski noži Ravne pop. 10,44 %>. V TOZD rezalno orodje Prevalje pop. 11,10 %> je izredno veliko izostankov zaradi poroda. Nad poprečjem v delovni organizaciji so tudi TOZD jeklolivarna Ravne (9,15%), TOZD valjarna Ravne (7,76 °/o), TOZD jeklovlek Ravne (10,17 °/o), TOZD stroji in deli Ravne (7,96 °/o) in posamezne delovne skupnosti, predvsem zaradi izostankov poroda. Od skupnega števila izgube delovnih dni v petih mesecih tega leta odpade na: — bolezen in nesreče — nego in spremstvo bolnika — porod SKUPAJ 40.103,5 dni ali 100% PREGLED IZOSTANKOV ZARADI UOLEZNT, NEZGOD, NEGE, SPREMSTVA IN PORODA ot. I. - V./78 Boleren-nesreče I.-V./78 N eq a - ■ pr em ■ tvo I.-V./78 porod I.-V./78 Skupaj I.-V. \ poprečja I n d e k • 1977,1978 i 2 3 4 5 6 7 jeklarna 2305 59 - 2364 6,63 129,7 JEKf.OLIVARNA 4464 228 172 4864 9,15 141 ,8 VAI, JARHA 3609,5 86,5 - 3596 7,76 110,3 KOVAČNICA 1518,5 23 114 1655,5 6,11 134,2 .irri.nvT.nc 934 25 57 1016 10,17 134,1 KAMT.NICA 217 3 “ 220 3,75 112,2 FTRO.lt IN DELI 3299 170 519 3988 7,96 145,5 INDUSTRIJSKI NOŽI 1395,5 143,5 330 1869 10,44 139,7 PNEVMATIČNI STROJI 1744,5 164 357 2265,5 11 ,66 119,9 VZMrTARNA 807 51 - 858 7,36 136,2 ENERGIJA 373 1 29 403 3,97 116,4 ELEKTROTEHNIČNE STORITVE 505 41,5 171 717,5 3,52 118,9 STROJ NOGRADI1ENO VZDRŽEVANJE 2114,5 82 385 2581 ,5 5,64 136,2 TRANSPORT 280 17 72,5 369,5 2,96 98,0 REZAI.NO rodje 1554,5 197 1312 3063,5 11,10 170,7 RAZISKAVE IN RAZVOJ 599 90 402 1091 6,74 179,2 PRIPRAVA PROIZVODNJE 1875 137,5 137 2149,5 5,85 77,0 KOMERCIALA 1650 149,5 272 2071 ,5 7,34 78,5 KONTROLA KAKOVOSTI 878 74 284,0 1236 6,00 87,5 DELOVNA SKUPNOST 7.A FINANCE IN RAČUNOVODSTVO 4*7,5 139 439,5 1046 6,77 90,1 DEIOVHA SKUTNOST ZA GOSPODARJENJE 146,5 97 419,5 663 8,45 162,8 DFI-OVNA SKUPNOST ZA KADROVPKO SPL. ZADEVE 925,5 132 464 1511,5 7,11 96,0 DRUŽnrUI STANDARD 353 26 125 504 11,75 167,3 DELOVNA ORGANIZACIJA 31.915,5 2.126,5 6.061,5 40,103 f5 7,34 120,3 Planinski mir Po tozdih so odstopanja pri izostankih različna, posebej zara^ poroda, in odpade tudi po več kot 50 % na te izostanke predvsem delovnih skupnostih in tozdih, kjer je zaposlenih precej žena. Poročila zdravstvene skupnosti o staležu nezmožnih, ki so bjl® predstavljena delegatom občinske zdravstvene skupnosti Ravne K® ugodna, ker stalež nezmožnih ne dosega republiškega poprečja v let. 1977, niso več aktualna, če jih prikazujejo za preteklo leto šele sed3')' Podatki o izostankih naj bi bili ažurni, kajti le tako je mož*10 takoj ukrepati. Vodja socialne službe: Fanika Korošec OTROŠKI DODATEK OD 1. MAJA PO NOVEM OD na družinskega člana din/mesečno za 1 otroka za 2 otroka za vsake!?3 nadaljnje!? I. do 1400 II. od 1400 do 1650 III. od 1650 do 2200 IV. od 2200 do 2600 310 270 210 170 720 630 480 390 410 360 270 220 31.915,5 dni ali 80 »/o 2.126.5 dni ali 5% 6.061.5 dni ali 15% Posebni dodatek se od 1. 5. 1978 poveča in znaša: — 200 din mesečno za težje telesno in duševno prizadetega otrol*3’ — 80 din mesečno za otroka samohranilca. Ker je bil sklep o povišanju otroškega dodatka sprejet 30. maja, se bo za maj izplačala razlika pri izplačilu osebnega d hodka za junij dne 15. 7. 1978. F. K- IZOBRAŽEVANJE ZA BOLJŠO DELAVSKO KONTROLO Čeprav so služba družbenega knjigovodstva in samoupravne delavske kontrole doslej sodelovale, s tem sodelovanjem nobena stran ni bila preveč zadovoljna. Da bi se to sodelovanje, ki je nujno potrebno, še bolj poglobilo, je SDK, podružnica Maribor, imela pretekli mesec na svojem področju izobraževalna predavanja za predsednike odborov samoupravnih delavskih kontrol. Taka predavanja so se zvrstila tudi na Ravnah. O čem je na teh predavanjih, ki so bila dobro obiskana, stekla beseda, nam je povedal Emil Mlakar, vodja SDK, ekspoziture na Ravnah. »Na Ravnah smo imeli sedem predavanj, in sicer z naslednjimi temami: blagajniško poslovanje, inventure in zaključni računi, osnovna sredstva, osebni dohodki, nato skladi OZD in delovna razmerja, uspešnost poslovanja, sodelovanje z družbenim pravobranilcem samoupravi) nja in ne nazadnje metode d® SDK. Predavanj se je na RaVI1 udeležil 301 predstavnik del3 skih kontrol. Na koncu naS zanimalo, ali so bile teme Prjg, šnje, ali so slušatelji bili voljni s predavanji in ali so cKe dovolj razumljiva. Na ti vprašanji smo dobili zelo P02^ tivne odgovore. Naj povem, d® .jj pri vsakem predavanju d°D slušatelji gradiva o obravnav3 temi. Z njimi so bili dokaj z® °sj voljni. Vprašali smo tudi, če takih predavanj še želijo. R®: ze*1 dveh so vsi odgovorili »da« *n so taka predavanja nujno r .j trebna. Menili so še, da bi m*11 o teh zadevah in nalogah skih kontrol poučiti tudi vod* j delavce v OZD. Predlagali so, P bi SDK pripravila osnutek P"/, vilnika za delo samoupravne lavske kontrole.« F. Rot31 SMERNICE Pripravo prostorskega plana občine Rav-ra_ 80 osnovni dokument za uvod v javno ^ Pravo in poznejše dogovore delovnih Iju-voi,. Pečanov o bodočem družbenem raz-občine do leta 2000. nihr°St0rski P*an občine izhaja iz dolgoročna J!2P*a*nO‘®konomskih možnosti in ciljev ureJanja ,n razvoja naselij, ko-okoli ®a °Prem|janja. varstva človekovega 8rn }a ^r skupnih interesov in potreb glede del? ?a 9°sPodarjenja s prostorom, opre- QrflHr bivanje hrane, surovin, energije, za Osnn naselij, gospodarskih objektov ter Valn*8 'n socialne infrastrukture, upošte-Je do|9°ročnega razvoja SR Sloveni- in' -j ?iovni ljudje in občani imajo pravico Pravil nePosredno sodelovati pri pri-na n' 8Prejemanju prostorskega plana in tov zasnovanih urbanističnih dokumen- Črtnu .Urpanističnega reda, urbanističnih na-,n zazidalnih načrtov. Ča*!?ernice opredeljujejo družbeni razvoj k0? o na obdobje od leta 1977 do 1982. l980-^Snova za Pripravo družbenega plana do i J985 ter dolgoročne interese in cilje >eta 2000. akjr?Stor ravenske občine je pretežno gor-8veta°iZk° dolino ob reki Meži. Ravninskega - a Je le 4% oziroma 1.200 h od celot- nega Prostora občine, ki meri 30.365 ha. njaStruktUra površine po kulturah je nasled- JJIve, vrtovi, sadovnjaki n travniki (kmetijske ^ Površine) 5.686 ha ^ p|anine in pašniki 2.365 ha 9°zdovi 21.164 ha oorodovitno, stavbe, ceste, ^J'Orišča, poti, železnice, voda 1.150 ha 30.365 ha ^Skupaj. 8ek? *astništvu površin se deli na družbeni $3 0, 47 % (14.395 ha), zasebni sektor /o (15.970 ha), le HVn.*nsk* prostor zajema torej 1.200 ha in Tq D°s 1 *e angažiranega 930 ha ali 77,5 %. Hovft2!neni' da je za gradnjo vseh vrst (sta-tra#* , • Industrija, osnovna in socialna in-a|j Sftura. zelenice) na voljo le še 22,5 % bruto površin, katere bomo ohranili p trebe bodočih generacij. lloveMilav,tnl raz'™J’’i faktorji, ki so oprede-n ?1 dosedanji soclalno-ekonomskl razvoj ob(j„!. b°do dajali pečat tudi prihodnjemu so vezani na črno in barvno meta- *Un ?ijo na Ravnah in v Mežici ter gozdarstvo predelEivo v Črni in Prevaljah. Ob-sprerl° realne možnosti, da se postopoma n°m^eni sedanja enostranska socialno-eko-ln ska struktura z rastjo novih zmogljivosti *°vniKUStvarianiem novih, zlasti ženskih de-noJ,! m®st v industriji in terciarnih dejavni n ■ Tudi v prihodnjem razvoju bo osnovnem Gospodarske in socialne rasti 2e-Vj§j na s svojo že začeto usmeritvijo na ta|urQl8.topni° predelave proizvodov črne me-zlasti na osnovi proizvodnje ple-'tih jekel. .c'na Rauno in Hnconln rav/en visoko raZvit Ravne je dosegla raven visoke tivim® Jndustrijske ekonomike, ki terja ak ranje spremljajočih dejavnosti: predelo- hih Ps‘ra no racije prebivalstva v dolini — poseb- Mežice in Črne ter na naseljih Kotlje, Leše in Reka. Upoštevati je treba razvojno tendenco urbanističnega zlivanja mestnih organizmov Raven in Prevalj v zaokroženo in funkcionalno urbansko aglomeracijo. Naselitvena napoved predvideva naslednje povečanje posameznih naselij od leta 1977 do leta 2000 na območju občine Ravne, ki jih obravnavamo kot prednostna območja: arnea Industrija, malo gospodarstvo, tercl-dru9o iavnosti- družbene dejavnosti in Sk 9os aRna zasnova prostorske razporeditve Rojiti barskih aktivnosti in družbenih dejav-dyeter poselitve je tako opredeljena z j a komponentama: fcine.n?ravne danosti in specifični relief ob-I območje z ozkim dolinskim Qa rP°sPodarska rast na osnovi industrijske-JaV|» in pospešeno rasti terciarnih de- diferenciacija naravnih in poselitve- ^imP°9°iev m®d gorskimi območji In dolin-^onCentPras?.m narekuje zasnovo nadaljnje r ariiznp,r.0st°ru Ravne—Prevalje. Stopnja ur (1977?° 18 se b° tako povečala od 73 % b° j J na 80% (leta 2000), kar pomeni, da tlj r^a 2000 živelo zunaj ureditvenih obmo-pr®biwien’ Prevalj, Mežice in Črne le 20 % di. Im?.. tva ali 6.700 od skupno 33.000 Iju-^ ''kor Jih bo štela občina čez 23 let. V||0aravnl pogoji omogočajo, da se bo šte-ria§ni-nie^kega prebivalstva ustalilo na da-^ J8ni stanju, t. j. okoli 1700 ljudi. *krajSnn,°][a poselitve v občini temelji na večam Pednji z aktivnim prostorom, na po-anQaJu flostote v obstoječih naseljih In na 1ndiViHar,ju nagnjenih zemljišč za gradnjo Po Inih družinskih hiš. ?PreieiaV*tnl delež novih prebivalcev bo 'le. > a testna aglomeracija Ravne—Preva-Jevi 8 Se bo naselilo 75 % novih prebivalca’ 25 0,0 prebivalcev pa bodo spre- °atain ,ca- Črna, Kotlje, Reka In Leše ter 8,„ Pode^ul]e. a'h nerTl Poselitve temelji na razvoju mest-‘ as°lij aglomeracije Ravne—Prevalje, prebivalcev Ravne 7.539 na 10.500 Prevalje 4.870 na 8.000 Mežica 3.595 na 4.700 Črna 2.469 na 3.100 Skupno: 18.473 na 26.300 Gostota naselitve v okviru ureditvenega območja urbanih naselij je sedaj dosežena 20 preb./ha, leta 2000 pa 28 preb./ha. Dosedanje tendence razvoja Prevalj in Raven kažejo na zlivanje obeh naselij. Med njima je med regionalno cesto in Mežo Industrijski rezervat železarne ter Južno od regionalne ceste med Brančurnikom in Dobjo vasjo rezervat za center bodoče aglomeracije. Z zlitjem obeh naselij ter aktiviranjem skupnega novega centra bi pridobili na kvaliteti urbanske strukture, ki bi prerasla krajevne okvire. Demografske napovedi kažejo na rast Raven od sedanjih 7.539 na 10.500 prebivalcev ter Prevalj z Dobjo vasjo od 4.870 na 8.000 prebivalcev. Aglomeracija bo tako skupno štela 18.500 prebivalcev in bo le z organizacijo centra predstavljala urbansko celoto, V centru aglomeracije naj bi zaživele naslednje funkcije oz. dejavnosti, ki bi služile celotni občini In aglomeraciji ter bi predstavljale privlačno silo za širše okolje: družbeni center z večnamensko dvorano za razne prireditve, od kulturnih do športnih, klubske dejavnosti, rekreacijske dejavnosti, specializirane trgovine, gostinstvo, občinsko upravo, banko, pošto, zavarovalnico in dr. Da bo življenjski utrip v družbenem centru časovno enakomernejši, bo urejena zasnova dopolnjena še z določenim stanovanjskim fondom v gornjih etažah zazidave. Kletne etaže bi se uporabile za garažiranje in skladišča ter morda za zaklonišča (v brežini). Prek cone centralnih funkcij aglomeracije bo v južnem predelu speljana peš pot, medtem ko bo prometna povezava vzpostavljena s severne strani z navezavo na regionalno cesto Ravne—Prevalje. Aglomeracija Ravne—Prevalje se bo formirala v treh enotah: stanovajskih conah na Prevaljah, centralni coni Brančunlk—Dobja vas ter v stanovanjskih conah na Ravnah. V smernicah je za mestno naselje Mežica nakazana sprememba namembnosti sedanje industrijske cone na Vivodovih travnikih v stanovanjsko cono, Industrijsko cono pa bi prelocirali na Poleno pod Glačnikom za gradnjo tovarne AKU-IV in s tem pridobili prostor za okoli 750 ljudi. Pomembno je omeniti tudi predlog za ukinitev podružnične šole v Kotljah in vključitev učencev v osemletko na Javorniku, sedanjo šolo pa preurediti v vzgojno varstveni zavod (otroški vrtec). Ohranjevanje poseljene in kulturne krajine v gorskih, zlasti še v obmejnih območjih bo doseženo z aktivno gospodarsko in socialno politiko na osnovi novih delovnih mest v malem gospodarstvu in turizmu, dalje z aktivnim odnosom do usmerjenih in zaščitenih kmetij. Dosledno se Je treba ravnati po kriterijih in določilih urbanističnega reda, z gradnjo novega In vzdrževanjem obstoječega cestnega omrežja, z gradnjo PTT zvez, šolskih, varstvenih in zdravstvenih dejavnosti ter z osnovno preskrbo. Kot pomemben element v razvoju sistema poselitve naj se upošteva regionalna komponenta. in sicer gospodarsko In socialno povezovanje občinskih središč Ravne—Slovenj Gradec—Dravograd—Radlje ter na tej osnovi racionalna delitev regionalnih funkcij na področju gospodarskih In družbenih dejavnosti: preskrba, skladiščenje, transport, ceste, PTT energetika ter zdravstvo, izobraževanje, socialno varstvo, raziskovanje, in planiranje družbenega razvoja na samoupravnih osnovah. število prebivalstva, računano na osnovi naravnega in selitvenega prirastka, se bo povečevalo po 1,1—1,2% stopnji na leto. To je nekoliko več kot v letih 1961—1977. ko je stopnja letne rasti prebivalstva znašala 0,9 %. število prebivalstva bo naraščalo hitreje zlasti zaradi večjih možnosti zaposlovanja In pogojev, da se zadrži vsaj naravni prirastek v občini, saj Je bila občina v zadnjem obdobju izselitveno območje. Od 25.200 prebivalcev v letu 1977 se bo število v letu 1985 dvignilo na 27.300 In v letu 2000 na 33.000 ljudi. Za naravni In prlselitvenl prirastek 7.765 prebivalcev In primanjkljaj stanovanj potrebujemo do leta 2000 3.300 stanovanj ali letno družbenih 100 (v letih 1961/ Ob srečanju mladih 1977 povprečno letno 120 stanovanj), zasebnih 45 (v letih 1961/1977 povprečno letno 38 stanovanj). Delež aktivnega prebivalstva Izkazuje upadajočo težnjo, In sicer od 51,1 % v letu 1977 na 50 % leta 1985 in 49 % v letu 2000. Naraščajo namreč višji starostni razredi in število mladine v izobraževanju. Pač pa se bo dvignil delež zaposlenega prebivalstva, in sicer od 40,3 % v I. 1977 na 44 % v letu 2000, ne računajoč delovne imigracije. Delež zaposlenih žensk v skupnem številu zaposlenih se bo povečal od dosedanjih 33 % na 44 % ali za 3.400. Tako bo sčasoma zaposleno skoraj celotno aktivno prebivalstvo občine. Število zaposlenih bo naraščalo po 1.8%stopnji (v času 1961—1977 2,3 %), družbeni proizvod pa po 6,5 % stopnji povprečno na leto (1961—1977 6 %). Pro- duktivnost bo torej rasla poprečno letno po okoli 4,5%. Število zaposlenih se bo tako povečalo od 10.900 (1977) na 16.000 (v letu 2000). Dolgoročni razvoj gospodarstva je torej utemeljen z naraščajočo produktivnostjo na bazi višje opremljenosti dela. S tega vidika so odločilnega pomena investicije v tehnologijo in tehnično opremo, v organizacijo In kadre. Prav v tem je temeljni kamen dolgoročne razvojne projekcije in njene prostorske razporeditve. Javna razgrnitev in razprava o osnutku smernic za pripravo prostorskega plana občine Ravne bo trajala do 15. 8. 1978. Pismene pripombe dostavite urbanističnemu biroju Ravne. P. J. S KNJIŽNE police Domača dela Jože Pogačnik, Parametri in paralele, literarnoteoretične študije, PK, Lj., 194 str. 230 din. V knjigi je zbranih dvanajst študij, ki obravnavajo slovensko književnost. Težišče je v problematiki romantike in realizma, sklop teh študij pa predstavlja razčlemba Cankarjevih Hlapcev. Irena Žerjal, Pobegla zvezda, pesniška zbirka, izdana v samozaložbi, Trst, 40 str. Tržaška Slovenka (nekaj časa profesorica slovenščine na osn. šoli Ravne) je s svojo pesniško besedo že pred desetletji stopila v slovenski kulturni prostor. Kritiki so v njej odkrili izrazito žensko senzibilnost in hkrati intelektualno širino. Tesnobe in stiske današnjega človeka dobivajo skozi njeno intimno projekcijo vznemirljive poteze duhovne razklanosti. Matevž Hace, Kmetje na prepihu, povest. DZS, Lj., 271 str. 180 din. Hacetova povest je pričevalski prispevek k njegovemu dosedanjemu kmečkemu ciklu o žitju in bitju notranjskega človeka in njegove navezanosti na zemljo skozi stoletja. Slovenski šolski muzej 1898 do 1978, jubilejni zbornik, Lj., SSM, 116 str. Razmeroma kasno se je pri nas ir. tudi v svetu vzbudila potreba po zbiranju vsega tistega, kar je povezano s šolo. Prigodni del publikacije obsega uvodni prispevek Ele Ulrih in izjave domačih ter jugoslovanskih javnih delavcev o pomenu SSM, njegovih uspehih in težavah. Na koncu pa so informativni povzetki v štirih tujih jezikih. Prevodi Knut Hamsun, Potepuhi, roman, PD, Lj., 470 str. 125 din. Roman pritegne bralca s poetičnimi, duhovitimi, jedrnatimi in živimi opisi življenja po revnih norveških naseljih. Nepozabni pa ostanejo potepuhi s svojo pretkanostjo, z neskončno lahkovernostjo in lahkomiselnostjo. Noelle Loriot, Krik, roman. PD, Lj., 189 str. 70 din. Snov romana je vsakdanja in takšen je tudi pisateljičin slog, preprost, neizumetničen. Videti je, da se je znala poglobiti v človeško duševnost. Sergej Borodin, Bajazit Bliskoviti, zgodovinski roman. MK, Lj., 608 str. 248 din. Avtor posega v čas turških bojev, v obdobje, ki je polno zapleti j ajev in bitk. Podoba nam je sicer zelo odmaknjena, vendar pa je branje izredno zanimivo za vse, ki radi brskajo po daljni preteklosti in jih zanimajo vzhodnjaške civilizacije. Ivan Kušan, Stolp, roman. CZ, Lj., 192 str. 120 din. Delo je pisano s prefinjenim humorjem. Prevesti ga je bilo vredno, ker humoristično-satirič-nih tekstov pri nas primanjkuje ali pa so vsaj le redko tako kvalitetni, kot je ta. (Po Knjigi 78) ILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA ZNAMKE — »100-LETNICA ROJSTVA FILIPA FILIPOVIČA IN RADOVANA DRAGO VICA« Ob proslavi 100-letnice rojstva znanih revolucionarjev Filipa Filipoviča in Radovana Dragovi-ča izdaja skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 1,50 dinarja. Filip Filipovič (1878—1938). Eden izmed ustanoviteljev in vodij socialistične delavske partije Jugoslavije (komunist). Maturiral je v Beogradu, študije pa nadaljeval v Petrogradu, kjer je sodeloval v boju ruskih delavcev. Po vrnitvi v Srbijo je bil član glavne partijske uprave srbske socialistične demokratične partije in tajnik delavske zbornice. Na kongresu združitve leta 1919 je bil izvoljen za sekretarja izvršnega odbora CK KPJ. Opravljal je še druge pomembne funkcije v KPJ. Zadnja leta je preživel v Moskvi, kjer je bil v času Stalinovih čistk pogrešan, verjetno leta 1938. Radovan Dragovič (1878—1906). Vodja razrednega socialističnega gibanja v Srbiji in eden od ustanoviteljev srbske socialistične partije. Ukvarjal se je z organiziranjem delavcev v sindikate in vzbujanjem njihove razredne zavesti. Je ustanovitelj prve socialistične organizacije — beograjskega delavskega društva in soci-aldemokratičnega centralnega odbora, ki je združil vse delavske organizacije v Srbiji. Omogočil je ustanovitev srbske socialdemokratske partije leta 1903 in je bil njen sekretar, nato pa predsednik vse do smrti. Likovna in grafična obdelava znamke je delo Andreje Milenkoviča. Znamka je bila natisnjena v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 9. V prodajo je prišla 19. junija 1978. Istega dne je dal biro za poštne znamke in tisk v prodajo priložnostni ovitek za 2,50 dinarja oziroma ovitek prvega dne (FDC) za 4,00 dinarje. 11. KONGRES ZKJ Ob 11. kongresu ZKJ izdaja skupnost jugoslovanskih PTT dve priložnostni znamki in blok v vrednosti 2,00, 4,90 in 15,00 dinarjev. 11. kongres ZKJ je bil od 20. do 23. julija v centru »Sava« v Beogradu. Na njem so sodelovali 2304 delegati iz vse Jugoslavije in okrog 1000 domačih in tujih gostov. V obdobju med desetim in enajstim kongresom je Zveza komunistov Jugoslavije še bolj utrdila svoje vrste v idejnopolitičnem in organizacijskem pogledu. Med dvema kongresoma je bilo v ZKJ sprejetih nad 550.000 novih članov. Od 1.700.000 članov je tretjina delavcev, ki so tudi najštevilnejša socialna skupina v ZKJ. Okrog 24 ®/o je žensk, mladih do 27 let je 600.000. ZKJ spada med naj mlaj še komunistične partije na svetu. Na znamkah in blokih so bile uporabljene idejne rešitve za plakate kongresa Milana Zarkoviča in Martina Trebotiča, akademskih slikarjev iz Beograda. Grafična realizacija znamk je delo Andrije Milenkoviča. Znamke so bile natisnjene v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki večbarvnega ofseta v polah po 9. V prodajo so prišle 20. junija 1978. Istega dne je dal biro za poštne znamke in tisk v prodajo dva priložnostna ovitka za 2,00 dinarja, oziroma ovitek prvega dne (FDC) za 26,40 dinarjev. f. u. NESREČE PRI DELU V JUNIJU Zdravko Vidcršnik, TOZD valjarna — pri pregledovanju valjanih palic mu je spodrsnilo ter je padel, pri padcu pa si je poškodoval hrbtenico. Jože Strmšek, TOZD valjarna — pri razkladanju peči mu je spodrsnilo ter je padel s peči, pri čemer si je poškodoval levo nogo. Marija Janet, TOZD valjarna — pri nameščanju valjanih palic v odrezalni stroj se ji je palica skotalila na levo roko ter ji poškodovala prstanec. Peter Gruber II., TOZD valjarna — pri zapenjanju gredic s pomočjo žerjavne verige mu je ta stisnila mezinec desne roke. Ciril Bertoncelj, TOZD jeklo-livarna — pri razrezovanju ulitkov mu je žlindra brizgnila za gamaše ter mu opekla desno nogo. Štefan Škratek, TOZD jeklo-vlek — pri rezanju materiala na torni žagi je razneslo torni kolut, pri čemer je dobil delček koluta v oko. ŠPORTNO SREČANJE SLOVENSKIH ZELEZARJEV Na Ravnah je bilo letno prvenstvo slovenskih železarjev v plavanju, atletiki, košarki, namiznem tenisu in kegljanju, ki so se ga udeležili delavci Žične iz Celja, Tovila iz Ljubljane, Verige z Lesc, Plamena iz Krope, Metalurškega inštituta iz Ljubljane in železarn Štore, Jesenice in Ravne. Osnovni namen srečanja železarjev je bil v celoti dosežen: delavci vseh delovnih organizacij so se spoznali in v sproščenem vzdušju izmenjali izkušnje o delovnih in športnih dosežkih v svojih organizacijah. Tekmovanje je potekalo vzorno, brez zastojev, poškodb in pritožb. Tekmovalni dosežki tokrat niso bili na visokem kvalitetnem nivoju, kot npr. pri smučarjih ali odbojkarjih. Po rezultatih je bila dosežena naj višja kvalitetna stopnja pri plavalcih. Plavanje je bilo organizirano v treh starostnih skupinah in treh disciplinah: prosto, prsno in štafeta 4 X 50 m prosto. Jože Sovič, TOZD jeklolivarna — pri vklapljanju končnega stikala si je poškodoval kazalec desne roke. Muharem Muharcmi, TOZD valjarna — pri poravnavanju gredic na stolicah ga je gredica stisnila za palec leve roke. Štefka Krivec, TOZD jeklolivarna — pri brušenju ulitkov ji je ta stisnil mezinec desne roke. Jože Ceh, TOZD jeklovlek — pri vlaganju palice v vlečni stroj ga je palica udarila po palcu desne roke. Luka Babin, TOZD jeklolivarna — pri dvigovanju modelne plošče na stojala mu je ta zaradi svoje teže zdrsnila iz rok ter mu poškodovala levo nogo. Jože Kotnik X., TOZD valjarna — pri elektro obločnem rezanju odpadnega valjanca ga je ta udaril po čelu. Janez Slamnik, TOZD jeklarna — na livni plošči mu je spodrsnilo, pri čemer je z nogo zadel ob oster rob korenike ter si poškodoval nart leve noge. Jože Mesner, TOZD jeklovlek — ko je kontroliral material, mu je od torne žage, s katero so raz-rezovali material, priletel tujek v oko. Jakob Stubičar, TOZD jeklarna — pri zapenjanju zaboja z električnim mostnim žerjavom je dobil desno nogo pod zaboj, pri čemer mu je poškodoval I. in II. prst desne noge. Velimir Ristič, TOZD valjarna — pri razvrščanju gredic na stolicah se mu je ena skotalila na levo roko ter mu poškodovala palec. Ernest Svetec, TOZD rezalno orodje — pri odvozu odpadkov mu je na mokri deski zdrsnilo zaradi teže samokolnice. Pri tem si je poškodoval ramo desne roke. Rezultati 100 m prosto do 30 let: 1. Zoran Golob, Ravne, 1:00,73, 2. Božo Štalekar, Ravne, 1 :11,28, 3. Tomaž Mandelc, Veriga, 1:11,76. 50 m prosto — od 30 do 40 let: 1. Stanko Kapelj, Ravne, 0:33,60, 2. Alfonz Polajner, Ravne, 0:33,83, 3. Rado Tolar, Jesenice, 0:34,07. 50 m prosto — nad 40 let: 1. Beno Ramuš, Jesenice, 0:33,96, 2. Anton Godec, Ravne, 0:34,26, 3. Štefan Kordež, Ravne, 0:48,91. 100 m prsno — do 30 let: 1. Bojan Ravnikar, Jesenice, 1:20,44, 2. Dušan Erženičnik, Ravne, 1:21,83, 3. Franjo Zapušek, Ravne, 1:28,77. 50 m prsno — od 30 do 40 let: 1. Alojz Potočnik, Ravne, 0:42,22, 2. Rado Tolar, Jesenice, 0:42,59, 3. Marjan Uršič, Ravne, 0:43,93. 50 m prsno — nad 40 let: 1. Jože Rodič, Ravne, 0:43,10, 2. Beno Ramuš, Jesenice, 0:49,77, Milan Strmčnik, TOZD kalilo.1' ca — pri kaljenju diskov Sa 1 vijak priprave za vrtenje disk° zgrabil za bluzo in ga stisnil o motor. Pri tem je dobil odrgni«1 po desni roki. Vinko Polenik, TOZD industrijski noži —■ pri ravnanju larh®(_ za industrijske nože je to na stiskalnici spodneslo in ga je lame« udarila po trebuhu. Anton Naveršnik, TOZD s^r°Jg in deli — pri zategovanju Hne , ga je ostružek urezal v prstane leve roke. Janez Korat, TOZD vzmetarn® — pri nalaganju vzmetnih listo na montažni trak je z roko zad® ob vzmetni list in se urezal kazalec leve roke. Milan Kovačevič, TOZD vzn^ tarna — pri montaži brusne pl®' šče mu je ta zdrsnila in stisnil prstanec desne roke. Branko Dežman TOZD stroj n® gradbeno vzdrževanje — pri r®?” rezu lesa na krožni žagi mu 1 zdrsnilo, zaradi česar je z ro* zadel v list krožne žage in si P . tem poškodoval sredinec na leV roki. Jože Brec, TOZD transport med premikanjem železniških v® na pripravi vložka je s stop«11 voza nerodno stopil in si pri te® poškodoval gleženj leve noge. Anton Krejan, TOZD elektr® tehniške storitve — pri vrtani izvrtine v steno mu je prilet drobec ometa v oko. Ivan Korošec, TOZD stroj®” gradbeno vzdrževanje — pri ° ^ montaži gredi na koračni pe^1 ^ vzmetarni mu je leseni vZj” zdrsnil in mu pri tem poškod val brado. Miroslav Krajnc, TOZD e®eJ, gija — pri čiščenju zvara s P^ močjo kladiva mu je prilet® škaja v desno oko. 3. Anton Majcen, Jesenice, 0 Štafete — 4 X 50 m prosto: ^ 1. Železarna Ravne t:5li ’ (Štalekar, Krivograd, L3?.®,1 Golob), 2. Železarna Jesen« ’ 2:15,33, 3. Plamen Kropa 2:59.» Ekipni vrstni red: 1. Železarna Ravne 41 to 2. Železarna Štore 29, 3. Ver1® Lesce 9, 4. Plamen Krop® 5. Tovil Ljubljana 2 točki. teK' Atletika. Posamezniki so 1 ^ movali v štirih disciplinah: te®1 na 100 in 1000 m, skoku v d®!)® in metu krogle; v ekipni kon® ^ renči pa so se pomerili tud« balkanski štafeti. Tek na 100 m: ^ 19 0" 1. Matevž Vauče, Ravne, 2. Drago Lombar, Plamen, 3. Branko Senica, Štore, 12,45. Tek na 1000 m: ^ 1. Marjan Majes, Plairi,3, 2:44,43, 2. Dušan Podlogar, Verl® 2:48,15, 3. Mihajlo Lišanin, St« 2:51,41. REKREACIJA IN ŠPORT Met krogle (7,25 kg): inoi ^vone Prezelj, Veriga, 13,16 1? ol3’ 2' Mirko Planinčič, Štore, 12 3orn’ ^u*an Cinka, Tovil, ^kok v daljavo: • Bojan Mackovšek, Štore, 6,12 5 cjra> 2. Miloš Janša, Veriga, I nnm’ 3’ Dušan Kordoš, Tovil, °.09 m. .balkanska štafeta (800 + 400 + + 2°0+100m): 1 !• Veriga Lesce, 3:43,34, 2. 2e-j. arr>a Štore, 3:44,88, 3. Plamen °Pa, 3:45,12. Ekipni vrstni red: J- Veriga Lesce 26 točk, 2. Ze-k arna štore 22, 3. Plamen 5 rPa 17> 4. Železarna Ravne 13, Celjg°vil Ljubljana 7, 6. Žična Jr v tek rka — na prvenstvu je v alovalo sedem ekip, ki so bile dv. ^tokmovanju razdeljene v ve skupini. krstni red v skupinah: A 4 Plamen, 2. Žična, 3. Tovil, ' "eriga. ®kupina B: 1- Store, 2. Ravne, 3. Jesenice. 0(j Bnalnem delu za uvrstitve biii ve®a do šestega mesta so 2a doseženi naslednji rezultati: 23.,p mesto: Tovil — Jesenice ’ za 3. mesto: Ravne — f>i., a 65:28, za 1. mesto: Štore — ‘amen 35:33. ^°nčni vrstni red: kr. železarna Štore, 2. Plamen 2ičr?a’ Železarna Ravne, 4. 5 Da Celje, 5. Tovil Ljubljana, °Zarna esenice, 7. Veriga V. \zn' tenis. Tekmovalo je Pipgj? P v dveh starostnih sku- ^vrstitve v skupinah do 35 let: ^ L Ravne, 2. Štore, 3. Tovil, 1 Jesenice, 2. Štore, 3. 35 let: 1. Ravne, 2. Štore, 3. 3 aa, b — 1. Jesenice, 2. Tovil, ' eriga. tio^ ^obojih za uvrstitve so bili ezeni naslednji rezultati do Priprava L Prijateljstvo je važnejše od rezultatov 35 let — za 1. mesto Ravne — Jesenice 5:1, nad 35 let za 1. mesto Ravne — Jesenice 5:1. Za zmagovalni ekipi Železarne Ravne so nastopali: Jamšek, Pandev in Plešej pri mlajših ter Maklin, Tasič, Mirko Bauče in Ludvik Bauče pri starejših. Kegljanje. Zenske so tekmovale kot posameznice v disciplini 100 lučajev mešano, skupni rezultat treh posameznic pa je veljal v ekipni konkurenci. 100 lučajev mešano: 1. Mojca Poročnik, Ravne, 390 kegljev, 2. Medika Prinčič, Ravne, 375, 3. Milica Perper, Štore 367. Ekipni vrstni red: 1. Železarna Ravne (Poročnik, Prinčič, Sabljar) 1107 kegljev, 2. Štore 1061, 3. Veriga 939 itn. nizacijo je nastopilo po šest Moški so tekmovali v borbenih partijah. Za vsako delovno organizacijo je nastopilo po šest tekmovalcev. Zmagala je ekipa železarne Ravne v postavi: Hrovatič, Mlakar, Medvoz, Lesnik, Prinčič in Podojsteršek, ki so podrli 583 kegljev. V vseh panogah so po tri najboljše uvrščene ekipe prejele pokale in po trije najboljši posamezniki kolajne. K odlični organizaciji sta velik delež prispevala Alfonz Polajner in Albin Rapnik, ki sta prvič organizirala elektronsko merjenje časov tudi pri atletiki. NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI OBČINE RAVNE V LETU 1977 Na volilni konferenci zveze telesnokulturnih organizacij naše občine so proglasili najboljše športnike za leto 1977. V ženski konkurenci je bila za najboljšo športnico izbrana Maja Rodič, med člani je bil izbran Drago Kos. V konkurenci ekipnih športov so pridobile naslov odbojkarice Fužinarja, ki so kot članice osvojile prvo mesto v drugi zvezni ligi. Posebno priznanje je dobila Irena Jež za dolgoletno in predvsem uspešno nastopanje v alpskih disciplinah. SREČANJE S PRIPADNIKI LJUBLJANSKE ARMADNE OBLASTI Pred odhodom na vsearmadno prvenstvo so se vojaki pomerili na Ravnah v plavanju, atletiki, odbojki in rokometu. V atletiki se je izkazal vojak Štimec, sicer doma iz Maribora, ki je vrgel kroglo nad 17 metrov in s tem dosegel osebni rekord in rekord ravenskega stadiona. V rokometu so zmagali vojaki z 38:22. Pri domačih sta bila najboljša Hrastnik s 7 in Zunec s 6 zadetki. Odbojkarji Fužinarja niso nastopili kompletni in so izgubili srečanje s 3:0. Med plavalci je bil v ekipi vojske najboljši Ravenčan Rajmund Valcl. ODBOJKA Na območju koroške regije so bila zaključena tekmovanja za jugoslovanski pokal. V polfinalnih srečanjih je Mežica premagala Partizan z Raven, Fužinar pa »prosveto«. V finalnem srečanju je Fužinar premagal Mežico s 3:0 in se kot prvak Koroške uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Zenski finale je bil prav tako med Mežico in Fužinarjem. Zmagale so zasluženo igralke Fužinarja s 3:0. PLAVANJE V Kranju so se pomerili naj-mlajši tekmovalci za pokal Plavalne zveze Slovenije. Fužinar ni bil uspešen kot ekipa. Dobre uvrstitve sta dosegla: Aljoša Medvešek s tretjim mestom na 100 m hrbtno ter Saša Kričej, ki je bila tretja na 100 m prsno. Trije plavalci Fužinarja so izpolnili normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo v Firencah. Maja Rodič — prsno, Dimiter Vočko — delfin in Miran Kos — hrbtno. DRŽAVNO PRVENSTVO INVALIDOV V ZENICI Erika Lesnik je postala državna prvakinja v namiznem tenisu. Mirko Hrovatič je dosegel v D kategorije tretje mesto v kegljanju, Stanko Prinčil pa četrto med 54 nastopajočimi. Peter Ozmec je bil četrti v C kategoriji. NOGOMET V zadnjem kolu koroške članske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Peca — Akumulator 5:1, Korotan — Leše 4:3, Radlje — Fužinar 3:3 in Ojstrica — Holmec 2:2. Naslov prvaka so ponovno zasluženo osvojili nogometaši Pece s štirimi točkami prednosti pred Akumulatorjem in Radljami. S. F. RAVNE — CELOVEC — TRAJNO PRIJATELJSTVO Mladi se radi sestajamo, iščemo nove prijatelje, merimo svoje moči in izmenjujemo izkušnje. Ravenski gimnazijci nismo v tem pogledu nikakršna izjema — radi se srečujemo in tekmujemo z drugimi. Eno srečanje pa po svojem pomenu presega vsa druga — srečanje s prijatelji, dijaki slovenske gimnazije iz Celovca. Ta lepa tradicija srečavanja dveh mladih rodov enega jezika, ki pa ju na žalost loči državna meja, se je začela jeseni leta 1971 in pomeni krepitev stikov z našo narodno manjšino na avstrijskem Koroškem. Vsako jesen in pomlad so se vrstila srečanja, in to izmenoma — enkrat na Ravnah, drugič v Celovcu. Da smo lahko svoje goste sprejeli in jim nato vrnili obisk, se moramo zahvaliti tudi TKS Ravne, ki nas je finančno podprla. Čeprav so to športna srečanja, so rezultati potisnjeni v ozadje. Na teh srečanjih ni bil zmagovalec nikoli pomemben — pomembno pa je bilo razvijanje našega prijateljstva. Zmeraj smo se veselili tistega dela srečanja, ko smo skupaj posedli in ko se je razvil pogovor. Pretresla so nas njihova pripovedovanja o razmerah, v katerih se šolajo, in o problemih, s katerimi se srečujejo, zdi se mi, da smo po vsakem takem srečanju bolj cenili našo domovino in nestrpno pričakovali naslednji obisk. 8. junija letos smo jih sproščeni, dobro razpoloženi in polni pričakovanja sprejeli pred gimnazijo. Naši prijatelji so šele pred dvema letoma dobili svojo telovadnico in letos opremo zanjo, zato tudi njihovi športni uspehi še niso tako veliki. Nedvomno pa je, da bodo še prišli z dobrim delom v prihodnje. To, da bodo delali, sedaj ko imajo pogoje, sploh ni vprašljivo, zakaj dobro poznamo njihovo zagnanost in voljo, ki jo izpričujejo na vseh področjih. Rezultat — nikakor ni bistven smo slutili že pred začetkom, pa so kljub vsemu bile vse igre zanimive, borbene, predvsem pa z veliko prijateljskega duha. Se nekako najmirneje je minila atletika. Naši marljivi atleti so zmagali v vseh disciplinah. Dekliška košarkarska tekma je bila predvsem zanimiva, a na trenutke celo šaljiva, saj je bil obroč nemalokrat premajhen in žoga prevelika. Končni seštevek pa je bil 39 :13 za gimnazijo Ravne. Nekako isotčasno, ko so dekleta igrala košarko, smo fantje imeli »učno uro nogometa«. To igro nas prijatelji iz Celovca učijo že od vsega začetka, toda kot nekaterim matematika v glavo, nam nogomet noče v noge. Tudi vreme nam je poskušalo pomagati, saj se je pri 2 :0 za nas tako »ulilo«, da smo z igrišča zdrveli pod streho. Potrpežljivo smo čakali na milost, ko pa z izboljšavo ni bilo nič, smo tekmo seveda nadaljevali. No, še rezultat: 6 :2 za goste! Namizni tenis se je nepredvidoma zavlekel. Neurje je bojda povzročilo izpad električnega toka, toda tudi to nas ni moglo zaustaviti — prenesli smo mizo na balkon, kjer je bilo še dovolj svetlo — a brez potrebe, saj so ravno v tistem hipu zagorele žarnice. Na koncu je bilo 5 : 2 za domačine. Po vseh teh naporih smo se zbrali v Nami, posedli za mize in se pogovorili o raznih stvareh. Vzdušja sploh ni bilo treba ustvarjati — smeh in prijateljstvo smo z igrišč prenesli v pogovor in videti je bilo, kot da smo z iste šole, saj so naši pogledi na svet in življenje podobni. Kar pa je najpomembneje — vsi smo mladi. Na koncu smo podelili še priznanja in si ob slovesu prisrčno zaklicali: na svidenje v Celovcu! Brane Žerdoner Problem št. 2 A. Burmeister, 1904 mtm m m m m* m m * ■ š. wb. '///M, 'M///, 'M, ^.. Mat v dveh potezah Beli: Kf8, Db3, Lg7, Sb8, Se6, b7, e7 (7) Črni: Kd6, Ta5, Lf7, Sh5, c5, d4 (6) ZADUSNICA Pri svetem Volbenku je križ, ki zvabi ti pogled. Pod njim uživa paradiž nekdo, ki bil je kmet. Do poznih Kristusovih let je kakor nor garal, vkup spravljal gozd, živino, svet in s sabo hlapce gnal. Ko je prišel na last in čast, državo vzel je vrag. Ko bog dal novo je oblast, je zanjo bil »kulak«. Zig davkov, razlastilni žig mu je žig-žag pobral pol njiv in polj, gozd, hlev, senik in sedem tolstih krav. Ker je psoval preveč na glas, so dali ga v zapor. Ko je čez čas spet šel skoz vas, je miren bil, a nor. BRANJE: Janez Menart Pod kužnim znamenjem Poslej po kamri sedem let je hodil mračni hod, da s čevlji je udelal sled v dvocolski bukov pod. Ce ga je zmagal sen, mu srd je sen in mir spet vzel, da renčal je, sam s sabo sprt, in klel in klel in klel. NA SVOJ PETINŠTIRIDESETI ROJSTNI DAN Vse bistvo vseh teh mojih let v vrsticah dveh lahko podam: od zunaj me je žrl svet, a znotraj sem se sam. KMEČKA BALADA Med rožami na oknu zadnji dan poseda in mrak se niža. Nad mizo v kotu bogec gleda zgubljeno s križa. Zdaj hiša je brez gospodarja in brez sinu. Praded se s snaho grenko pogovarja na zid z zidu. Vsi so odšli, pod križe in po svetu, grunt je brez rok, sam je zdaj plug in oreh v zadnjem cvetu, sam v kotu Bog. Poslednji žarek krvaveče čez mizo gre in skozi naslanjalo stola meče na pod izrezano srce. POLNOLETNOST Bile so svetle sanje in prešle, zdaj je življenje takšno, kakor je. Pravice ni in je nikdar ne bo, velike ribe zmerom majhne žro. Svobode ni — svoboden je le duh, a duh je v mesu, ki presnavlja kruh. Resnica je — a v vseh stvareh tiči tako globoko, da se v njih zgubi. In od vseh včlikih preroških sanj ostaja le dvoboj: več ali manj. A bojna gesla so le koščki vab v pasteh zanesenjakov in barab. In vse, kar svetla misel zida v Cas, razdira in raznaša volčji jaz. In od pravic, ki čas jim je odprt, svobodna in resnična je le smrt. Tako ostaja v greznici idej le strah pred smrtjo in nagon: naprej! Bile so svetle sanje in prešle, še misel nanje vse bolj redko žge. ANTISONG V STILU STRANIŠČNE POEZIJE Anti so bili Slovani, vrag jih vzel je svoje dni. Skupaj z gnilimi možgani zdaj so spet med nas prišli. Ce prezremo antilopo, antimon in antifriz, so zasrali vso Evropo in Ljubljano in Pariz. Zdaj so »anti« splošna moda, ki brez mod straši povsod; stil jim nočna je posoda, a vsebina, kar je not. Anti-drama je predstava, kjer nam kdo pokaže rit, zraven punco ošlatava, s penisom pa vrta zid. Anti-film norce brije pa dobi cel kup nagrad, ker ob njem žirijo zvije, da potem gre laže srat. Anti-pcsem je potiskan (malo trd) klozet papir. Anti-glasbo rit nam piska, če zdravnik nam da klistir. Anti-kip je, kar razstaviš: čevelj, guma, drek, mravljinc. Anti-sliko pa napraviš, če v okviru kažeš kline. Anti-kritik je pretkanec, ki iz smrklja dela med, ki sam ve, da je posranec, pravi pa, da je estet. Anti-avtor je zvrst bebca, anti-avion je ptič, anti-Pepe — to je Pepca, anti-panti ni pa nič. Prst polj, prej svojih, je preklel, vsak strok na njih, vsak klas, preklel zadružni dom in hlev in vso pohlevno vas. In vpil je: »O, pravični Bog, zatri svojat, če si! Naj v mošnjah se jim skrkne sok, pokrepajo naj, psi!« Na vrtu v cvet je puščal slak, osat in drug plevel — kaduljo, ljuljko, pastinak — in seme v vrečo mel. Potem v nočeh, ko bil je mlaj, odhajal je ves tih na polja zadružna, skrivaj plevel sejat po njih. Z zamahom silnim je sejal, dokler ni sinil zor; in ko je na ozarah stal, takrat je bil res nor. Tako po kamri sedem let mu begal je korak, dokler ni hleva in telet in zadruge vzel vrag. Takrat je šel na vas in pil in se zapil na smrt in kolovratil preko njiv in zjutraj ležal trd. Pri svetem Volbenku je križ; in če ob mlaju tik za nizkim zidom postojiš, iz mraka slišiš vzdih. O, duša kmeta, najdi mir, ki čas ti ga je vzel: saj tvoja polja v dalj in šir prekriva zdaj plevel. Plevel je živa, strašna moč, ki golta klasje polj, ki ga zatiraš oberoč, a raste bolj in bolj. (Iz pesniške zbirke »Pod kužnim znamenj®1*1 Ljubljana DZS 1977) Gibanje zaposlenih v tovarni , času od 21. maja do 20. junija 1978 lek. St. Priimek in ime pRlDOBILI LASTNOST i' Babič Milivoje “• Bandalo Mato • Bari Stanko ■ Božič Rozalija • Brezočnik Jože S' Boblšek Dušan ' Bedič Avdaga g' Belič Ratomir 10 riavec Janez j.' Godec Niko 12 Grobelnik Srečko ]»• Hribernik Kristijan JJ Hšič Jože 15 ijavHtnik Franc 16 50lar Jozo 17 50z*ar Milan 18 Srainc Marjan 19 l^ramolc Peter 20 ?reian Anton 2l' Kričej Milan 22 ?Uplien Mirko 23 lj;,i miš Gustav 24 ,azar Branko 25 faFin Miroslav 26 “Ieznarc Stanko 27 fihev Marija j8' Mlačnik Milan 29 Morigus Marija 3o' Pajenk Jožef 3l' Pejovnik Anton 32' P°lenik Drago 3j Praznik Hermina 34 ?rirriožič Darko 35 Sr°ie Jskob 36 Pšeničnik Boško 37 BazP°tnik Drago 38 ?epnik Branko 3g' Rošer Zlatko 40 ^ gar Marjan 41 f^ratek Ivan II. 42' §kratek Janez 43' ~jrigl Anton 44 rahiri Vehbi 45’ Turjak Rado 46 ^pzovnik Marko 47 /Mmajer Anton 48 jbgrin Boris 49' ^aberčnik Vojko 50 2ilavec Ludvik • Zvikart Janez Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Odkod je prišel .iAV CA 7. 9. 1961 NK delavec rezalno orodje iz druge delovne organizacije 8. 4. 1958 KV strojni kovač 0. p. kovačnica iz JLA 23. 4. 1957 NK delavec stroji in deli iz JLA 11. 9. 1950 NK delavka rezalno orodje prva zaposlitev 13. 6. 1949 NK delavec jeklarna iz druge delovne organizacije 10. 11. 1958 NK delavec stroji in deli iz JLA 19. 2. 1954 NK delavec jeklarna iz druge delovne organizacije 7. 3. 1952 NK delavec jeklarna iz druge delovne organizacije 28. 7. 1956 NK delavec industrijski noži iz JLA 26. 11. 1961 NK delavec komerciala prva zaposlitev 20. 1. 1958 KV avtomehanik vzmetarna iz druge delovne organizacije 10. 12. 1952 NK delavec komerciala iz druge delovne organizacije 26. 6. 1958 KV avtomehanik SGV iz JLA 20. 11. 1958 KV žarilec o.p. kalilnica iz JLA 10. 10. 1951 NK delavec valjarna iz druge delovne organizacije 23. 5. 1960 NK delavec rezalno orodje prva zaposlitev 17. 11. 1958 KV strojni ključavničar stroji in deli iz JLA 26. 8. 1958 KV obratni elektrikar ETS iz JLA 13. 6. 1958 KV obratni elektrikar ETS iz JLA 16. 8. 1958 NK delavec pnevmatični stroji iz JLA 1. 2. 1958 KV obratni elektrikar ETS iz JLA 3. 3. 1953 absolvent metalurgije jeklolivarna štipendist ŽR 25. 2. 1957 NK delavec vzmetarna iz druge delovne organizacije 19. 4. 1956 SS metalurški tehnik jeklarna iz JLA 26. 4. 1958 KV strojni ključavničar energija iz JLA 6. 11. 1957 NK delavka vzmetarna iz druge delovne organizacije 23. 1. 1958 KV strugar stroji in deli iz JLA 10. 1. 1948 NK delavka jeklovlek iz druge delovne organizacije 15. 2. 1956 NK delavec vzmetarna ponovna zaposlitev v 2R 16. 1. 1951 KV izolater jeklovlek iz druge delovne organizacije 10. 2. 1960 NK delavec vzmetarna iz druge delovne organizacije 31. 3. 1956 KV prodajalka komerciala iz druge delovne organizacije 6. 2. 1958 KV RTV mehanik ETS iz JLA 17. 4. 1958 NK delavec kalilnica iz JLA 1. 4. 1957 KV strojni ključavničar SGV iz JLA 7. 3. 1957 NK delavec vzmetarna za določen čas 28. 7. 1954 KV valjavec valjarna iz JLA 30. 8. 1957 KV obratni elektrikar ETS iz JLA 6. 10. 1957 KV strojni ključavničar stroji in deli ponovna zaposlitev v 2R 20. 7. 1955 NK delavec vzmetarna iz druge delovne organizacije 24. 9. 1958 NK delavec vzmetarna za določen čas 27. 11. 1958 KV strojni ključavničar valjarna iz JLA 27. 6. 1955 SS gimnazija jeklarna iz JLA 6. 5. 1958 KV strojni ključavničar SGV iz JLA 21. 8. 1958 KV obratni elektrikar ETS iz JLA 1. 3. 1943 KV mizar rezalno orodje iz druge delovne organizacije 28. 9. 1958 KV rezkalec rezalno orodje iz JLA 5. 3. 1958 KV strojni ključavničar stroji in deli iz JLA 13. 5. 1958 KV kovač 0. p. kovačnica iz JLA 25. 1. 1958 KV strojni ključavničar stroji in deli iz JLA Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Kam je odšel ^GUBILI lastnost delavca 2. tP^ner Ivan 5' :~an Elizabeta 4 Bartulovič Srečko 5' Breznik Zorko 6 S anlk Drago 7' Broman Franc 8 5retnik: Tomaž 9' relkar Srečko 10' Gešman Jože it količnik Radoslav 12' Goličnik Vinko 13' ?erceg Stefan 14; Hovnik Srečko 15 TVartnik Tomislav l6' "andrišič Adolf 17 an°la Josip Ig ahman Martina Ig ^aker Zvonko 20; pašnik Jože 2l ^°^ar Boris 22, !S0nečnik Jožef 23 f:0privnik Branko 24' Korošec Ferdo II. 25' £°rdež Alojz II. 2g' 5°tnik Srečko 27'. potnik Stefan ^J^rasniči Gani 30. 1. 1959 NK delavec kalilnica v JLA 2. 11. 1927 PK žerjavovodkinja DS KSZ starostna upokojitev 26. 6. 1959 KV strojni ključavničar pnevmatični stroji v JLA 26. 4. 1956 KV valjavec 0. p. pnevmatični stroji dana odpoved 19. 9. 1956 SS elektrotehnik ETS v JLA 28. 12. 1956 KV strugar rezalno orodje dana odpoved 29. 9. 1959 KV strojni ključavničar SGV v JLA 1. 2. 1958 KV strojni ključavničar SGV v JLA 13. 2. 1956 KV strojni ključavničar SGV dana odpoved 30. 4. 1956 KV avtomehanik jeklarna dana odpoved 1. 1. 1946 KV mizar jeklarna dana odpoved 31. 3. 1959 KV strugar stroji in deli v JLA 3. 9. 1958 SS metal, tehnik jeklarna v JLA 26. 1. 1959 KV strojni ključavničar SGV v JLA 28. 1. 1930 NŠ priprava proizvodnje umrl 18. 10. 1959 KV obr. elektrikar ETS v JLA 9. 11. 1925 PK brusilka jeklovlek invalidska upokojitev 17. 7. 1959 KV strojni ključavničar SGV v JLA 10. 3. 1947 PK žerjavovodja jeklarna dana odpoved 8. 9. 1959 KV rezkalec rezalno orodje v JLA 16. 2. 1955 KV gozdar valjarna samovoljna zapustitev dela 14. 10. 1959 KV strugar stroji in deli v JLA 18. 11. 1935 KV strojni ključavničar SGV dana odpoved 27. 5. 1959 KV strojni ključavničar stroji in deli v JLA 13. 2. 1959 NK delavec stroji in deli v JLA 25. 12. 1955 NK delavec komerciala v JLA 6. 7. 1954 NK delavec jeklarna v JLA ' Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Kam je odšel 28. Kristan Melhijor 27. 3. 1959 NK delavec valjarna v JLA 29. Lakovšek Franjo 5. 4. 1958 KV rezkalec stroji in deli v JLA 30. Lampret Marija 8. 9. 1921 NK delavka raziskave in razvoj starostna upokojitev 31. Laznik Rupert 26. 10. 1959 NK delavec rezalno orodje v JLA 32. Mikeln Marjan 17. 5. 1959 KV obr. elektrikar ETS v JLA 33. Miklavc Silva 16. 10. 1957 SS ekonomski tehnik DS za finance samovoljna zapustitev dela 34. Močnik Ivanka 28. 8. 1923 NK delavka pnevmatični stroji starostna upokojitev 35. Osojnik Edvard 23. 2. 1959 NK delavec rezalno orodje v JLA 36. Petrič Vitomir 3. 10. 1959 KV obr. elektrikar ETS v JLA 37. Poročnik Maks 18. 8. 1955 PK žerjavo vodja valjarna dana odpoved 38. Potočnik Vinko 4. 4. 1959 KV obr. elektrikar stroji in deli v JLA 39. Prelogar Franc 6. 9. 1950 NK delavec jeklolivarna dana odpoved 40. Pušnik Karel II. 31. 10. 1956 NK delavec ETS v JLA 41. Račnik Željko 24. 7. 1959 KV kovač o. p. kovačnica v JLA 42. Retko Ivan 10. 12. 1959 KV kovač o. p. kovačnica v JLA 43. Ros Stefan 16. 12. 1958 NK delavec valjarna v JLA 44. Semernik Drago 22. 6. 1959 KV strojni ključavničar industrijski noži v JLA 45. Sladič Anton 1. 7. 1956 NK delavec jeklolivarna dana odpoved 46. Sorčan Jože 9. 7. 1959 KV valjavec o. p. valjarna v JLA 47. Strmšek Ana 12. 7. 1959 NK delavka družbeni standard dana odpoved 48. Studenčnik Drago 17. 12. 1959 KV strojni ključavničar pnevmatični stroji v JLA 49. Šteharnik Marija 3. 12. 1937 NK delavka jeklolivarna dana odpoved 50. Strekelj Bernard 30. 11. 1950 SS gimnazija DS za gospodarjenje dana odpoved 51. Verčko Drago 22. 10. 1958 SŠ metalurški tehnik jeklarna v JLA 52. Verdel Branko 24. 1. 1959 KV strugar stroji in deli v JLA 53. Voda Rudolf 5. 9. 1959 NK delavec kalilnica v JLA 54. Vrabič Ivan 5. 12. 1956 KV strugar SGV dana odpoved 55. Žganec Marjan 30. 8. 1957 KV strugar SGV dana odpoved 56. Stočko Marjan 13. 9. 1959 KV valjavec valjarna v JLA Izobrazba — kvalifikacija = NAŠE UPOKOJENK® Pridobili lastnost delavca 1 — absolvent metalurgije 1 — SS metalurški tehnik 1 — SŠ gimnazija 8 — KV strojnih ključavničarjev 2 — KV avtomehanika 5 — KV obr. elektrikarjev 1 — KV strugar 1 — KV valjavec 1 — KV rezkalec 1 — KV izolater 1 — KV prodajalec 1 — KV RTV mehanik 1 — KV mizar 2 — KV str. kovača o. p. 1 — KV žarilec o. p. 22 — NK delavcev Redna krvodajalska akcija bo organizirana v občini Ravne na Koroškem tudi letos kot vsako leto. Izgubili lastnost delavca 1 — SS elektrotehnik 2 — SS metalurška tehnika 1 — SS ekonomski tehnik 1 — SS gimnazija 11 — KV strojnih ključavničarjev 6 — KV strugarjev 3 — KV obr. elektrikarji 1 — KV avtomehanik 1 — KV mizar 2 — KV rezkalca 3 — KV valjavci o. p. 2 — KV kovača o. p. 1 — KV gozdar 3 — PK žerjavovodje 1 — PK brusilec 16 — NK delavcev 1 — NS delavec Dne 26. in 27. julija bo odvzem krvi v osnovni šoli na Ravnah (na stari šoli). Vabimo vse občane, da se odzovejo tej humani akciji v čimvečjem številu. Organizacija Rdečega križa Ivanka Močnik, roj. 28. avgusta 1923, zaposlena v železarni od 18. decembra 1941 s presledkom, nazadnje v TOZD pnevmatični stroji kot strugarka na RSM. Starostno upokojena 31. maja 1978 Martina Johman, roj. 9. novembra 1925, zaposlena v železarni od 13. maja 1957, nazadnje v TOZD je-klovlek kot brusilka za grobo brušenje na centerlesu. Invalidsko upokojena 31. maja 1978 Fotografije za to številko so prispevali: Franc Rotar, služba za informiranje in propagandna služba. ZAHVALA w Ob boleči izgubi mojega oc se iskreno zahvaljujem sode' e cem za darovane vence in ^ sožalja ter vsem, ki so ga spr ljali na zadnji poti. Žalujoča Zofija Boža" ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene mame Frančiške Založnik kreno zahvaljujemo vsem so* ^ nikom, sosedom, prijatelje!*1 fjj sodelavcem, ki ste jo pospre Ji na njeni zadnji poti ter darc< „ cvetje in vence. Iskrena m* (i tudi vsem, ki ste nam kako* pomagali ob težkih trenutki*1, p Žalujoči: mož Avgust, j)i Franci ter hčerki Poldika Majda z družinami. ZAHVALA g}. Najtopleje se zahvaljuje!*1,^ novni organizaciji sindikata zJi žarne za darilo, ki so mi v času zdravljenja v boli*lS .g, Slovenj Gradec. Posebno se (, kreno zahvaljujem za pozor3 g. katere sem bil deležen P° A kojitvi. Ivan P*e Kras MO Elizabeta Ban. roj. 2. novern ^ 1927, zaposlena v železarni Jj 25. novembra 1946, nazadnje V . KS Z kot čistilka. Star. upok-Ol 20. maja 1978