ClTATELJI! Prosimo, poglej U n» številke poleg naslova za. dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Gsi slovenskih delavcev v A merilci.
25tk. IMi mi tke PnI Offk* at New Vwrfc. N. I-
Ac* W CHUtH mt March Iri 1TO.
KA NEKAJ VEČ KOT	n ^ *
na dan dobirsM • •« !C 'GLAS NARODA" ro poŠti NuuvNon na dom
ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA
No. 199 — Štev. 199.
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 8. 1942 — ČETRTEK, 8. OKTOBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK 1>
KAZEN za VOJNE ZLOCINCE
PREDSEDNIK ROOSEVELT JE VCERAJ IZJAVIL, DA BODO ZDRUŽENE DR 2AVE OB KONCU VOJNE ZAHTEVALE, DA SO "VOJNI ZLOČINCI", KI SO' ZAKRIVILI BARBARSTVA PROTI CIVILNEMU PREBIVALSTVU V ZASEDE NIH DEŽELAH IZROČENI ZDRUŽENIM NARODOM, DA BODO KAZNOVANI!
"Nas namen je,' je rekel predsednik, "da bo dosegla pravična in gotova kazen vodje, ki so odgovorni za organizirano mor jen je tisočerih nedolžnih ljudi in za izvršena grozodejstva, ki kršijo vse nauke krščanske vere."
Predsednik je rekel, da bodo Združeni narodi postavili posebno kom i> i jo za preiskavo vojnih zločinov, ti bo na podlagi dokazov sestavila »seznam
Rusi vstavili Nemce
Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva nazna
Poroča Jugoslovanski Informacijski Center, New York:
Nemci kličejo k vojakom jugoslovanske
podanike )Z SlOVeni |e Odkar so Nemci zasedli del slovenskega o
*	" zemlja, so neprestano kršili mednarodno pra
vo. Danes priobčujemo daljšo vest o najnovejšem zločinu — začeli so klicati na nabore jugoslovanske podanike v zasedenem ozemlju. Ta nova postaja na križevemu potu slovenskega naroda je obenem tudi jasno priznanje Hitlerja, da so njegove izgube na ruski fronti strahotne in da mora zajemata v svoje zadnje rezerve, da zamaši vrzeli v vr-i stah svojih armad.
London, f>. oiktobra. (ONA). — Xemsko oblasti r-o pozvale
)»o>amegniJcov, ki r-o zakrivili nja, da rdeča armada stalno prodira proti nemškemu le-j na nabor vse za vojaško službo
kak zločin.	! vemu krilu severozapadno od Stalingrada ter da trdno'	nK^kc severne Slo-
Ta predsednikova izjava i- drži svoje p08t0janke v sredini porušenega mesta proti	* del Ju^^lavijo-
nia dvojni namen: posvariti	. .	.	,
tla n*1 nadaljujejo s vsem močnim sovražnim napadom.
"vodje*',
Svojimi "barbarskimi" dejanji; Poročilo, ki je bilo <v> ju vi join zatiranim ljudstvom zagoto-. no preij polnočjo, pravi, da viti, da jih Združeni narodi ni- je osvobodilna ofenziva" f^o pozabili.	j maršala Timošenka vdrla v
O tej priliki pa je predsed- £.rt0 Vcč sto nacijpskih "tančnih niflc tudi pojasnil, da bo pred trdnjav" ter je pobila 1200 mednarodno sodišče poklicanih Nemcev.
V notranjosti mesta so še vedno v teku srditi boji, toda Rusi se niso umakniki na nobenem kraju.
"Vsi napadi sovražnih tankov in infanterije so bili z velikimi izgubami odbiti," pravi poročilo. "Naše čete dr/.e svoje pofrtojanfee."
primeroma le malo ljudi, ker ni namen Združenih narodov, kot ne je brazil predsednik, kaznovati kršilcev mednarodnih postav kar na debelo.
Roosevclfova izjava je bila objavljena ob istem času, kakor izjava angleške vlade, da bo postavljena komisija, čije naloga prei-kovati vojne zločine. Ta komisija bo najbrže i-mela svoj -edež v London n. ker •■o tudi zamejske vlade večinoma v Londonu.
Prebivalstvo t e h krajev (večji del ftorenj-ke) je bilo pred kratkim priključeno Raj-Tekom bojev v mestu so Ru- hu. si raabiii 19 tankov in ubili 500i V nekem govoru v Kranju Nemcev.	| je bila podana z nemške stra-
Nemei pa naznanjajo, da so ^ uradna izjava, da Nemci zavzeli neko vas blizu Moadoka smatrajo Slovence za ljudi na Kavkazu.	nemške krvi, ter da zaradi
tega dolgujejo Hitlerju po
Reuterjeva časnikarska a-gentura prinaša italjansko radijsko poročilo, ki pravi, da so
kornost in zvestobo.
.	Koroški časopis Kaerntner
Ru*i, ki napadajo nemško	je naH,nil ffovor Oan-
krilo ^er«aipadno od Stalin- wterja Roinera< v katerem iz-
grada, eez Don zarrnditi ponton. javlja da boil<?	p^mU
podali <5iovenee v svojo vojsko, ker so
boji proti bandjtQpi in komuni-
so
ske mostove in da svoje čete na za pad ni breg Do-
rJ18. -----
ADMIRALOVO MNENJE O DELAVSKIH TJNLJAH
1'radniki državnega department so >e kolikor mogoče izogibali odgovorom na vprašanja raznih časnikarjev, kdo bo poklican na zagovor pred sodišče Združenih narodov. Državni pod tajnik Sumner Welles je na vprašanje, ako bo Hitler poklican pred sodišče, odgovoril, da tn oderovor prepusti v razsodilo onim. ki to vprašanje tavijo. Welles pa je rekel, da je namen in dogovor Združenih narodov, da bo kaznovan vsak posameznik, ki je odgovoren za usmrtitve več stoti^oč nedolžnih ljudi. .
Predsednik Roosevelt je že 21. avgusta posvaril, da bodo kaznovani vsi oni. ki izvrso kak zločin nnd civilnim prebivalstvom. Včeraj je pa predsednik rekel, da komisiia sestavlja seznam zločinov. Povedal je tudi, da je zadnje tedne prejel poročila o grozodejstvih v Ju-coslavi.ii, na Ho'andskem, v TiiiksenlbnnšM. Belgiji, nn (trškem. Norveškem, Poljskem, (Vhoslovaškem in v Franciji.
V lordski zbornici v Londonu je viscount Simon izjavil da je namen angleške vlade po vojni kaznovati vse one, ki so izvršili vojne zločine nad civilnim prebivalstvom v kaki za-r-edeni deželi. Rekel pa je. da 1>odo kaznovani s*mo resnični zločinci, da pa Združeni napodi nimajo namena kaznovati •celega nemškega naroda. Ix>rd Simon je rekel, da se seznam zločincev že sestavlja in da bo v pogojih za premirje stavlje-
Pred kratkim je admiral Ben Moreell, načelnik U. S Bureau of Yards and Docks, povedal ameriškim delavskim oziroma linijskim voditeljem, da, do-čim unije res ne more:o izhajati brez delavcev in njih doprinosa v industriji in druga-ee» je pa prav lahko izhajati brez delavskih unij.
Admiral .je svojo izjavo pod-, pri z dokazi, ki jih je danes 1 najti v deželah vladanili po diktatorjih in je poudaril, da alko ne bomo vsi <kiupaj in posebno še delavci, poskrbeli za čim 'hitrejši poraz -sovražnikov, se lahko 2g?odi, da delavci ne bodo mogli zahtevati ničesar ne potom stavk, ne druga če, ker ibodo morali biti tiho, kot morajo biti delavci v osišč-nih deželah.
Sovjetska Azija—ruski zaklad
Andrew .1 .Ste iger in Raymond Da vies sta opisala knjigo, v kateri poda„ata natančen opis razvijanja sovjetskega azijskega ozemlja tekom zadnjih 15 let. To ozemlje ima površino večje velikosti kot so Zdr. države. Iz industrije v teli krajih pa zdaj črpa Rusija neizmerne zaloge potrebnega vojnega materijala, ki ji omogoča, da vtoiržuje dolgo fronto proti Nemcem.
Delavstvu, kot delodajalcem je admiral postavil za vzgled vojaštvo, katero ne more in ne sme misliti nikdar in pod no-ibemimi okoliščinami na kako' stavko, kajti, če bi to storilo, tedaj bi bila obramba domovine žalostna svar. Disciplina, je dejal admiral, je potrebna tudi v industriji v tem ozirn in to še posebno v času, ko smo v vojni in se z obramlbnim programom ni šiv! it i.
Delavcem je priporočal, da nastavijo ali izvolijo v vodstvo može, ki bodo vestno in lojalno stali ob strani demokracije in skifoeli, da si bo delavstvo tekom te vojne zgradilo kredit, ki mu bo po vojni v čast in v kori?-.
stom v Jngoslavij povzročili nemškemu vojaštvu težke izgube. Cfue rilci pa se še vedno z o-rožjem v roki upirajo nemškemu gospodstvu.
Gauleiter Reiner je naštel dolžnosti Slovencev, ter izjavil, da morajo predvsem vsako proti-nemiSko delovanje, ter dražiti južne meje Rajhn. da se morajo naučiti nemščin? in ovaditi saboterje, ter prikrite in očitne upornike.
Zaključil je s hudimi grož-njemi, z najstrožjo kaznijo vsem, ki se ne bi brezpogojno pokorili poveljem nacističnih zasedbenih oblasti. Rodbine lipo rokov bodo izgnane iz svojih hiš in njihova imetja zaplenjena.
New York, 5. oktobra. (Rado prejemna služba). — Mobi-
V	azijatski del Rusije prihajajo tudi vojne pošiljke preko severne poti in nihče ne ve kako na široko je pravzaprav razvita industrija So v jet ov v teh krajih. Eno je gotovo in to je dejstvo, da so Sovjeti že pred 15. leti pričeli graditi in-dnstrijalna podvzetja v a^ij-?jkih (predelih, ker so uvldevali, da se bodo morali prej ali slej braniti.pred sovražniki, ki «o že tedaj hlepeli po njihovi zemlji in obenem mrzili njih sistem socalizaeije.
V	knjigi je pisano, da če bi se tudi nacijem -posrečilo zavzeti oljna polja v Baku in petrol e j ske vrelce na Kavkazu, bi
uničiti Rudja dobila še vedno dovolj velike količine olja iz Embe v Kazakstanu.
NAPADANJE VOJAKOV V HABLEMU VZBUJA OGORČENOST
V Harlemu, newyor»kem predelu za Č.nM)e, je bilo izvršenih tekom tega leta že več napadov na ameriške vojake. Nekateri fantje so bili brutalno umorjeni in pOlicija je podvojila pat rotiranje po nevarnih delih harlemskega okrožja, detektivi pa so zadnje čase pridno lovili zlikovoe, ki sb izvabljali vojake in turiste v svoje mreže.
Vkljub vsemu pa se je te dni zopet pripetil umor le enega vojaka, katerega so zvabili s ^eboj trije harlemski zlikovci. ki so rau olby-abljali zalbave, v resnici pa so imeli narejen načrt, da ga oropajo in ubijejo.
Vojak. Tuiwin Berkowitz. star 22 let. je bil umorjen pri neki cerkvi in je njegovo truplo na&el dnhavjjik, ki je še', ziutraj v cerkev. Morilci so dobili pri njem Sest dolarjev.
Krivce po prijeli kmglu po umom štirje detektivi in sicer so bili to triie mladoletniki, fctari 18 in 19 let. Vsi trije.Wm Dia^:, Americo Romano in Be-nietz De Jesu?. so Portoričani iz Harlema, kjer živi poleg črncev tod i mnogo Latincev iz tjuŽne Amerike.
■Sodnik, kj je ukazal mlade morilce zapreti, je obenem deska, ki "leži na varni Črti sea-er-l da je potrebno pokvariti no od Vladivostoka, prodacira-l lindi, ter vojaflce. ki pridejo v jo v jeklarnah /Amnr 750,000, Tork in tukaj pod^T«une-ton j cikla na leto. V Maritime 3« ogledovanje mesta na svoje-Territoriju leže pod zemljo bo-' vrsten avanturi način, pri gate plasti premoga. Našteta so* čemer se često bahajo z denar-še druga naravna bogastva, iz jem, da naj pornnijo, da baš s
I*alK-^ke plantacije ali ko-Iekti\*ne kmetije dajejo Rusiji G0% bombaža, pravzaprav več, ker se Je produkcija tekom vojne povišala. V Komjsomol-
katerih more Rusija črpati potreben materijal vseh vrst v nedoglednost, iz česar smejo naciji in drugi nasprotniki Ru-
tem svojim vodenjem dajejo povod za napade, 'kakršni se doarajajo zadne case vedno bolj pogosto. Sodnik je budi zahte-
sije oklepati, da Sovjetov ne bo .val skorajšnjo obsodbo treh
tako lahko premagati z izčrpanjem. Njih zaledje je osrromno in Sovjetska Azija je važen del tega zaledja.
NEVARNOST ZA PORT MORESBY ODVRNJENA
Cieneral MacArthur iz ?voje-
Rnmunija pričakuje vojno z Madžarsko
Zavezniški krogi v Ankari so prejeli vest, ki se glasi, da so f-pori zaradi Transilvanije po-vzrooili toliko napetost med Rumunijo in Madžarsko, da ru-nnmski uradniki v Bukarfištu pričakujejo aktualnega konflikta. Rimmnei so že dolgo s skrbjo zaznavali velike izgube rummn^kih vojakov na ruski fronti, dobro vedoč, da bodo
tnorilcev.
lizacija Slovencev za obramlx) sami ^trebovali moeno arma-južnih pokrajin nemške-a Raj-j do v sporni zadevi Transilva-
TAT>OKrv TP V7T?T A WOfi ^ ^ objavljena v Kaerntner; nije. Se<la.i obstoja možnost, da JAPONCE JE VZELA NOC. . J Jugoslovanski krogi v se vname vojna me<l obema sa-
MornarLSci department je noznanil, da so se Japonci u-maknili z dveh Aleutskih oto-
ga glavnega stana v Avstraliji; kov, medtem pa ameriški letal-r>oroča, da je bila sinoči od-j cj še vedno razbijajo japonsko stranjena japonska nevarnost postojanko na Kiski. tretjem za Port Miore^v, ker so Ame-' ^kaltnatem otoku, ki so ga Ja-r i kanci vrgli Japonce onstran | po nci zasedli letošnje poletje. Owen Stanley pogorja in sku-. Ameriški letalci, ki so letali pno z Avstralci obvladujejo nad otokoma A t tu in Agattu v gorske prelaze.	Aleutekem otočju, so sporočili.
Nikakor pa ni mogoče do- da niso opazili nobenega Ja-cmati, kje se nameravajo Ja- Tfnca vsled cesar «.more pcnci postaviti v bran.	da so se z obeh Otokov
mednarodnemu Milijoni so iz mode — mili-' jarde zavzemajo danes prvo
Narodni muzej v Zagrebu je bil zaprt
Iz Zagreba poročajo, da so Pavelieeve oblasti nenadoma zaprle veliki državni muzej. Uradno objasnilo trdi, da je prišlo do za tvori tve zaradi po_' jmanjkanja osobja. Resnica pa pe, da je nemška komisija prišla pregledati ta muzej in izjavila, da so mnogi predmeti bili po-lani tja iz Nemčije po kri-
Stradajoča Evropa bo morala sititi nemike armade skozi še eno zimo
Ixmdonsko poročilo pravi, da bodo morale evropske dežele, ki so. pod nemško dominacijo tudi letošnjo zimo skrbeti za nenasitno nacijsko vojno maši-no. •
Zavezniški krogi menijo, da ker s« mogli Xemci dobiti iz
ITkrajine le manjše količine živil, bodo pritisnili na Francijo, Belffijo, Holandsko, 'Dansko. Norveško, Jugoslavijo in Polj-- - ... , . , . ."ls»ko, ter te dežele prisilili k od-vLenih potrh m da je zdaj prt-j ^ ^^ pridelkov Za nemško sel cas. da se jih zopet vrne v T* r; c! Nemčijo. Nemci plenijo tudi' umetniške i n zgodovinske! predmete svojfh lastnih 4'bra-!
tov po orožju.1
d TO
Naciji poročajo, da rabijo Rusi nove vrste top
armaao.,
Goerinsrovo priznanje, da se prehranjujejo nemSštke čete z živili iz zasedenih dežel in ozemelj, je bilo v -zavezniških kro-<2: i h vzeto na znanje, kot cinična potrditev oihdolžitev in obtožb, da naciji plenijo zasedene de-I žele že izza samega začetka o-
Reuterjeva agencija	kupa<nje._-(ONA.)
ua so Nemci pred par dnevi'
Naval beguncev v Švico
Kot poroča ONA iz Švice, je priš'o v to deželico, Mkljub strogim odre<^bam, samo tekom zadnjih dveh mesecev če«
Londonu poudarjajo daleko- tel itak ima državama, sežni pomen tega najnovejšega ( zločina proti pravu.
Tndi na štajerskem je bil,	mesto
objavljen sličen raragla«. nabo.j Tajnik zakladnice Morgen-ri izvršeni in potrjenci vpokli-	j0 dejal, da l>o kongresu j
ean».
Kdor še veruje v nai «« temelj
Vi =0 « «iio zabili rs loven 1 jo. ;nia vlada najmanj 30 mili-«	i": ""	j^pon^a podmomi
izinvlja^o. dn io sWn^ki nn- yArd letnih doho<Tkov. ako ho-» molk o grmenje in .<e zato srna-i	oliem in dru1?iTn materi-
rod nemšW krvi - S'o venci, ki ^ nspešno voditi vojno in o- tra, da je to top z vee cevmi, ki,	^ neSci lbazi na Atlanti-
do no rodu. krvi in ieziku mor. bratovati vomo industrijo, itd., zavzamejo stroko tarčo, ter ku Podm<)rn.;ca
I predložena nova davčna pred-'	s stalingradske fronte Nemška baza-na Atlantiku
pravico, lojrn. kakor hitro bo rešil seda-'vest<1- kl pravijo, da rabijo Ru-( ^t,^ nr\bni* vest.
umaknili.	................................................. ... ......
Poročilo dalje pravi, da so na^cUsteišedovanskn nleme! Zvezno zakladništvo, je dejal streljuiejo krogle v kratkih
, soč beigmicev.
na zahteva, da se zločinci izro če Združenim narodom. Zavez-' niki ne smejo več napraviti na-j
pake, ki so jo napravili po za-| Ti beguci prihajajo kljnčkn
ameriški letalci v septemlbru bombardirali japonska poslopja na Attn, da pa sedanje fo-
to«rrafije kažejo, da na Attn nij+Pmoii dolžnosti in nobenega Japonca več. Ravno fo-™t
ko^l| tako je prazen o<t^c Agattu. > Kdo jih bo kaznoval? 2 ti-l
"Narod, ki se Jim v veliki vr>či- itorerentbau. mora imeti naj- presledkih, ni ""irn z oroziem v- roki! ! manj naknadnih fi milijard do-| Tako la^.niiv ie pri Kemcili ]arjev več, kot je sedaj do!o-smrtne	}n mogoče celo več.
največ
prve svetovne vojne, j h Francije in so povečini Žid je. ko je bil sestavljen seznam zlo.; Vlada je postavila posebni ko-čincev, toda se«nam na mirov-' misarjat, ki bo skribel, da se ni konferenci ni bil predložen1 problem z begunci ne razširi in roben zločinec ni bil pokli-i tako. da ga Švica ne bo res can na odgovor.	mogla več zmagovati.
Newyorski delavci odšli na Havajske otoke
iSknpina 225 delavcev je pripravljena, da odpotuje na Ha-vaj, kjer bodo ti delavci poma-
novanjem. Poleg tega bodo i-meli ti'delavci tudi prosto za-
Japc-nci išče i o novih vitaminov
Japonci, ki so včasih" izdelo-vnli ^vilo za nogavice ameriških žensk, se bodo zdaj ukvarjali z rejo' svilonrejcev zato. da bodo rz nivli dobivali potrriben vitamin B v velikih količinah
gali graditi obrambne pošto-.	..	.. , ----------------------------
janke in uti^be. Plača je $35.l^av0» kot	atletiko, Tq popo5ilo je DodaI trgovsM
na teden s prosto hrano in sta- i kantine itd.	department v Washingtonu.
Goebbels pravi Nemcem, da jih Amerika sovraži
Ko je (roelibcLs (predstavil pred kratkim Nemcem firerja Hitlerja, je obenem dejal, da "Amerika sovraži nacistično Nemčijo iz dna svojega f,rca." Poudaril je, da Nemci ne smejo pustiti, da bi jim živci popustili, ker to bi bilo katastrofalno zanje. Boriti se morajo do konca in vzeti nase vse posledice.
je ze napravila uspešno pot. preko Atlantika in Pacifika, kot piše omenjeni list.
NacijeJko glasilo opisuje to japonsko podmofnieo, kot veliko. močno podmorsko križar-ko, ki je agrajenR izredno trdno in dofbro olborožena, ter ima na svjem krovu težak top.
Po poročita lista, je vzelo tej podmornici več mes^oev, da je prispela do 14 nemške baze'' in med potio je baie not opni a več ameriSkih in brit-kih	ter
tudi doživela nanud^ - ' strani sovražnika. — (ONA)
LAS JI AB6D A"**N«vY<
THURSDAY, OCTOBER 8, 1942
"GLAS NARODA"
Owned and Published by Slovenie PubttMling Company, (A Corporation) Frank Sakaer, President; Ignac Hude, TWwnrer; Joseph Lcpsha. Sec. Place of boslaeM at tbe corporation and aAdreases of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. X.
49 th Year
"OUi Naroda" la Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $6.	Advertisement on Agreement.
Z« celo leto velja list an Ameriko in Kanado $6,—; za pol leta 13.—i mm eetrt leta $1.50.. — Za New York aa celo leto »T.— ; za pol leta fSJSO. Za inoaemstvo aa celo leto $7.—; sa pol leta 98.00.
"Glas Naroda" lxhaja vsaki dan Izvzema sobot , nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA", 21« WEST 18tt» STREET, NEW YORK, N. I Telephone: CHelsea S—1242
SLOVENIJA—KAM PLOVEŠ?
seboj v nekake družinske vezi in se o vasm pomenijo. Tako nam londonska 41 Dolenjska *' latfiko marsikaj pove, kar bi nam dalo poučnih pojasnil, 6e bi re<ino in « pazljivostjo čitali njena pisma. .
Videti jo. da so bili tisti »tir-programi,\ ki je "IXo4en j-o njih govorila, od (tema
J* 4
kn'
T. F. X.
Olo dolgo vrsto novžoČnih i strinja tj to opazko. Videti je, dejpitev smo že navedli v teh J da je tisto mak) število Slovenci anlkih z namenom, da pojasni-j oev v Londonu povezanih med mo vtzx<oke silnega navala trpljenja, ki danes divja preko Slovenije. Ali se bo rešila t
Glede pritiska od nemške in laške strani je seveda samo eno upanje: konec vojne, in sicer skotrajšen konec vojne, in pravilen konec vojne: V tej reči moremo le toliko pomagati, v kolikor podpiramo z vsemi svojimi močmi vojne napore Aanerike, na čije ozemlju živi mo. O tem ni treba nadalje izgulbljati besed.
Koliko se bo dalo narediti v slučajni, da so natSe bojazni glede Rusije in njenega interesa v Sloveniji pravilne, ostane pač nerešen prcfblem. Morda je mogoče s potrtočjo vseslovan-»kega g i banja, ki ga je vsaj nekaj po svetu in posebej v Ameriki, odpreti oči ruskim koiministionim prvakom, vsaj kolikoTr toliko in v#*aj polagoma. Veeslovanstvo bi moralo najti pri vsakem izmed nas kar najrrtcigoenejš.L odraeV.
Poglavitno pa jo, da se Ju
v
Rojake prosimo, ko poiljejo sa naročnino, da Jte poslužujejo —
. tTKlTfiD STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
ako je vam le priročno
<Vsakega nekaj za danes
JUG ODMEVA NA SEVERU
Hitler nima sreče s podjarmi j enimi deželami. Največ med vsemi mu seveda nagaja Jugoslavija, kjer četniške in partizanske čete neprestano naipadajo nemške in laške rojake, kjerkoli jih najdejo.
Oe bi bilo tudi po drugih deželah tako in bi se njihovi narodi navzeli jugoslovanskega duha in sprejeli geslo •Boljša smrt kot sužnost", bi danes Ibilo v Evropi vse drugače. Hitler danes še ne 'bi prišel do Stalinsgrada in mogoče bi že prišel v zagato, iz katere zanj ne bi bilo več izhoda.
Pa vse iagleda, da le mali narodi prav razumevajo pojm "svoboda", večjim narodom je ta pojm menda zble- goslovanstvo spravi nazaj v
■lel zaradi tega, ker bo bili skozi stolet ja svobodni in poleg primeren red. CV bodo Slo-___ _ T— ^ -T __ M - X	m« tTA.i nn tTA^ln M 1 1 TI nn i. I venci po svoji ali koga drugega krivdi primorani i-kati kake druge rešitve svojemu problemu ko v Jogoslovanstvu in potom! njega čšele v kaki nadaljnji edinici ali zvezi, je brez dVIcma po njih, ipa naj se svetovna vojna kortea še tako ngod no za splošni zavezniški svet Najbrž si itak nihče ne dela < tem kakih iiuzij.
Slovencev doma pač nI treba o tem šele prepričevati. Studili ajmo njihove izjave. Ne izjava partizanskega vodiva, omjpek izjave narodno zavednih Slovencev. Iz teh izjav je nedavno tega citirala "Imenika" iz iJondona v onem svojdh pisem v "Prosveti" — nekje je že bilo citati, da je Skoda, ko vsaj nekaterih njenih pisem ne priobmjejo tudi ostali tukajšnji listi, in pisec teh vrstic se
OBLETNICA 14 ALL AME RICANS"
tega se močni in se tega že niso več zavedali in niti najmanj razumevali, kako more biti narodu, ako živi pod nadvlado kakega drugega naroda. Ali jim je ta čut zares otopel, zamrl?
Tam v jugovzhodni Evropi se junaško bori proti svojemu tlačitelju majhen narodič, čegar ozemlja v kakem majhnem zemljevidu skoro ne opaziš. Pa ta narod se bori na življenje in smrt in sedaj more že vsak otrok na še tako majhnem zemljevidu s prstom pokazati na kraj, kjer živi narod junakov.
Po zgledu jugoslovanskega naroda pa se je pričel upirati tudi drug majhen narod visoko na severu Evrope, Norvežani.
To moremo sklepati iz poročil zadnjih dni, ki pravijo, da je naeijski komisar na Norveškem, Joseph Terbo-ven, razglasil vojno stanje. To pomeni, da so se pričeli Norvežani upirati, ali pa je Terboven na kak način izvohal, da se pripravlja kaka velika vstaja.	,
Na vsak način mora na Norveškem nevarno vreti, kajti Terboven je po celi deželi vpeljal strahovlado in so gestapovci že zaprli okoli 700 oseb, deset odličnih Norvežanov pa je bilo vstreljentfL Terboven je (bil včeraj le nekaj ur v Trondheiimi, ko je pod nemškimi puškami padlo deset nedolžnih žrtev. Med njimi je bil en poznan gledališki ravnatelj, en mestni odbornik, en lastnik parobrodne družbe, dva odvetnika, en inžinir in en arhitekt. Njihova lastnina je bila zaplenjena.
Nemške dblaisti na Norveškem pravijo, da so te žrtve padle v plačilo za sabotažo. Nilcdo med njimi pa ni zakrivil nobene sabotaže, nikdo ni bil obdolžen kakega zločina, t emveč bili so usmrčeni kot talci.
Terboven je zapretil z najhujšimi kaznimi za vsako najmanjšo nepokorščino. In pri tem je rekel: "Moje velikodušnosti je konec. Nobena stvarne bopremenila mojega trdnega sklepa, da zadušim sovražno delovanje in izzivanje	^HH
Tudi nekaj pristašev izdajalca Qunslmga je K»lo aretiranih ter jim je bilo očitano, da niso dovolj storili za naci.j^ko stvar.
Klic po svobodi, ki se razlega od enega do drugega konca Jugoslavije, je odjeknil tudi po mali Norveški.
Več takih majhnih narodov bo tudi mogoče povzročilo Hitlerjev konec, kajti pregovor pravi: več psov tudi volka vžre.
IŠČEJO SE
MOŠKI in ŽENSKE za snaže-J nje uradov. Nočno delo. Zgla-site se od 12 do 1 popoldne vsak dan pri:_
CITY SERVICE CLEANING CONTBACTOBS, INC. Room 808, 1564 Broadway New York City
IZŠLA JE NOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM
AMERICAN
WILD LIFE
Flotila podmornic prišla v Dakar
Francosko poročilo javlja, da je bila po u&azu Francois Darlana iz Toulona v Franciji odposlana v Dakar podmorni-ška flofrila, kateri je uspelo, da se je srečno izmuznila mimo tritske trdnjave na Gibraltarju, ter "brez nezgode potovala &kozi atlantsko vodovje.
Dakar je važna baza v Zapa-dni Afriki in Brazilja je pred nedoltgo opozorila zaveznike na nevarnost, ki preti njej sami in zaveznikom od te strani. Brazilija bi hotela, da zavezniki okupirajo Dakar in s tem preprečijo, da tam ne napravijo s pomočjo "nevtralne" vi-dhvske Francije naciji svoje močne baze, s katere bodo lahko vprizorili napad na brazilj-sko obrežje. Prietanje francoske flotile podmornic kaze, da je strata Braoiljcev morda u-pravičen.
Slon ga je potegnil iz blata
AmarUlo, Texas. — A. O. Wright je sedel v svojem avtu, ki mu je dbitičal v blatu in je prekinjal (blato in svoje vozilo, ker ni mogel nikamor, pa naj je še talko poganjal svoj motor. Potem pa j© sprednji del avta naenkrat nekako odskočil v zrak in avto se je začel pomikati naprej.	,
Wright je pogledal, kaj ga je tako rriknilo, in je opazil, da si raje z njegovim avtom opravka velik slon. Mož se je ustrašil in jo hitro odfcnril iz svojega avta proti karnivalu, ki je gostoval v bližini, ter vpil, naj vendar odpokličejo svojega slona, da mm ne zmečka avta. To se je tudi zgodilo, a obenem je dobil možakar pojasnilo, da je ta slon nalašč naučen, da potegne vozila iz blata, kadar tako nanese potreba, zato naj bo živali hvaležen, da mm je izkazala svojo naikJonjenost v nerodni situaciji.
V knjigi je natančno popisano življenje posameznih živali, žive«h na suhem, t morja in v zrakn, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral z vellklin zanimanjem, ker bo v njej naSei marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu doeedaj Se ni bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati v pettb knjigah, toda je slednjič liSla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenja prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki Jih je d&voljeno ln prepovedano streljati; f»rmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo au Škodujejo ter sled-njiC ribič, ker so v knjigi naStete VSE RIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, to- ima 778 strani. Velikost knjige Je 9 z C tatev. Knjiga opisuje aesavee, pti£e, ribe, ka-če in živali, Id so ravnotako na tahau kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi Črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO s
Sedaj $3.50
Naročilu podjite .... KNJIGARNI SLO VENI C PUBLISHING COMPANY HQ W. 18th STREET, NEW YORK.
poslani jugoslovanski vladi v Ijondon. Le kaj je z njimi naredila! Najbrž nič drugega ko to, koh je naredila z izjavami* ki ,«o bile tu v narH sredi izročene kralju po Srhih. Hrvatih in Slovencih. Nekam v predal z njimi m konec besodi. Saj tudi spričo te današnje jugoslovanske — pretežrto srbske, oz-kosrično ^nto&ko navdahnjene — zame jne vlade Slovenci ne httk--jo hiti drugega ko "samo Slovenci," če že ravno hočejo. Na vsak n«*?in morajo pa tudi v njenih očeh pustiti v nemar vse "driigio sanjarije'*
Slovenci doma /ne morejo danes drugega, kot sestati se b kakim pwfeemieljskiin sestankom, ndrediti kako podzemeljsko organizacijo in po kaki pod zemeljski poti poslati svoje misli 'iai želje svoji vladi v ino-zemfcrtvo, ki je pa po svoji zaslepljenosti iz ozkos-rčnosti celo sama — podzemielj=fca. Kar se rodi pod z*ffn3jo, utegne hiti' prav koristna reč. toda korist-celi nekoristnost se pokaže šele, 'ko stvar sfeopi iz podzemlja na svetli dan. Staro-krajski Slovenci ne morejo tega. dokler je vojna. Mogli bi Slovenci v Ameriki, ki nas je največ stoupaj polog onih v domovini in imairto vso priHko nastopati pred tisto veliko svetovno zavezniško silh, o kateri je danes po celem svetu največ upanja, da bo pripomogla do končne zmage na pravem koncu.
JTakoj je pa treba poudariti, da morajo Slovenci v Ameriki (ali kjerkoli drugje) nastopati jarvno pred svetJom kot Jugoslovani, i>e Tie kot Slovenci. Zavedajmo se, da smo sele kot Jugoslovani poslali znani v sve tu tudi kot Slovenci. To drži in teera se moramo držati tudi ml Slovenija m slovensko ime nam je svefta in nam ostane sveto, ž njim napolnjeno naše srce in bo ostalo mapoTn jeiro toda bolj za donnafao trporaibo. Pred svetom moramo biti v isti sapi — Jugoslovani..
Toda zopet: Ali naj kaj prida pomeni jrtgofelovansko fene za Slovence, če se pa Srbi in Hrvatje ne bi hoteli tako imenovati? Zato je slovenska naloga v teh časih v prvi nrsti ta, da si naljdejo med Srbi in Ifrvati dovolj enakomisleciii. Id bodo v odločiln-em trenutku i— če ne prej — prevagali v trenju oekosrčnega srhetva, oz-kdsrSnega hrvatstva ter žiroko-gmdnoc-a jugoslovanstva.
Thi v New Yorefci Okolici je zadnji čas vse bolj nekako tiho. kar se* tiče društevenih ccsi-iov. Vojska, ta nam dela precej misliti in razmotrivati. Skoro vsaka posamezna dražina je kolikor prizadeta P!a so slučaji, k,o jim je ta krutonoena usoda tudi dobičkanc*na. Nam tx>jerodcem je najhufjrfi problem naši draigi in naša rojstna domovina, ki jim gospodari brez^ srčen, peklenski satan, krade in mori naše hrate in vse, kar mu re pada na kolena.
Kaj mi * M"i .-mio srečni, »to-tii«t »rečni, da smo tu v prosti dežt^, siti vsega. Slednji .ima priložnost zaslužiti, da mu pre-jostane «e za nakn^-^ondov. s *tem ponKtfira dežeifc, sam sebi pa se v največjo korist.
Nikakor pa ne smemo pozabiti naše trpeče svojce v Jugoslavia vsak in ob vsaki priliki si moranto spomniti nanje. Vsak po svoji moči Uaj daruje in sicer v organizacijo, ki je organizirana, da jfwn bo nad-hitrejša pomoč, kaWor hitro bo nKogooe.
O tem bi č^e dalo razpravljati se in še po naj zadostuje in o-atane drugim, ki so bolj pod-kovatni za to.
•Namen moj vam je sporočiti, kakor boste tudi vedeli iz c-glasa, da priredi društvo * 'Ali Americans" št. 580 SNiPJ v nedeljo 11. oktobra svojo 15-letnico in sicer v Slov. domu v Brooldynu, točno ob 4. uri popoldne. Nočem vam raz-pravflijati o .programu ker želimo im vabimo, da pridete in se prepričate sami. Omenim le, da bomo imeli igro mladinskega oddeTka, govornika pa iz Ohicaiga. ki je ptnedeednik or-fjanizacije SMPJ m sicer brat Viricenc Cainkar.
(Na prošnjo se nam je rade-vclje otfevai in nam bo prinesel s seboj premikajoče slike, ki se še dlosedarj ni&o kazale tu v New Torku. Vzete so po Evropi in tu po Združenih dr «ava!h, lcatiere nas bodo brez-dvommo zelo zanimale.
Na svid"G(nje!
Odbor "AH Americans" SNPJ.
Menda vas je že kar mnogo, ki veste, da se bo v nedeljo, 11. oktobra vrnila v Slovenskem domu v Brook him .priredba društva All Americans, SNPJ., ki letos praznuje svojo lo-letnico obstoja.
Program bo zelo zanimiv, fcer nastopila bodeta ofl>a naša domaČa pevska ?ibora, ^Domovina" in ^Slovan", dalje bomo zopet imeli priliko slišati naeo mlado pevko, Ann Kepic, ki poje kakor slavček v logu in bi se je človek nikdar poslušati.
Otroci, člani društva, bodo podali kratko igrico, godbene točke pa bodo predvajali naši trije mladi harmonikarji, ki *o nam tudi že znani, namreč,-Johnnie in Mary Grill in Charles Penko.
Predsednik SNPJ., Vincent Cainkar, bo prišel iz Chicage, da bo govoril ob tej priliki in obenem bo kazal filme iz Slovenije. Sploh je najboljše, da pridete in se vssak zase prepričate kaj vse bo na sporedu, ki se bo pričel ob štirih popoldne in zaključil, ko bo vsem zabave in pogovorov dovolj. Za take, ki se radi kaj zavrtijo, bo seveda tudi poskrbljeno, kakor tudi za lačne in žejne. To je' vse v navadi in ni potrebno še posebej poudarjati.
Priporočam vsem, da se udeležite te proslave društva Ali Americans, ker bo ta priredba res neikaj posebnega, naši društveni člani pa bodo seveda vrnili vašo naklonjenost s pose-tom vaših priredb tekom te sezone. Po možnosti smo to vedno skušali storiti tudi v preteklosti.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
INVESTIRAJTE V AMERIKO
VTLE ROJENICE. Sinoči so vile rojenice vas<o-va$s pri družini Mr. in Mlis. Oharies Pirtz na Ftorest Ave., Bid^rewood, Ij L ter so obdarile m^adi žakoneki par s hčerko prvorojenko. Mirs. Pirtz, Svl-via, je hči Mr. I. ^Tud^ta. iCestitamo!
Sola gre lepo naprej in mis
Li m, da ne ko odveč, ako se na tem mestu zahvalim listu "GKas Naroda" za koperacijo, ki nam jo nudi pri tem delu. Urednik, gr. I. Hude, je dejal, da se lahko poslužimo lista, kadar hočemo o šoli kaj zapisati in dondaj sem se vsaj jaz te blagohotne pomrfbe že precej poslužila. V bodoče bodemo prostor v listu tudi še potrebovali, posebno ob priliki priredbe, itd. Ne bo napačno, Če to naklonjenost upoštevamo, kakor se "podobi, namreč s tem, da tudi mi listu ne"naveličali ""^imo sodelovanje s tem, da si sra naročimo in citamo.
Novi r>čenci in učenke se še ved.no priglaša jo in tako čakam z Objavo imen vseh naših učen-eev in učenk, katerih imamo sedaj več ko 40.
Dekletom naj povem, da sem dobila nekaj punčk, katerim >c bo ukrojilo narodne noši ce, da bodemo tako imeli nekaj pri rokah za kako našo priredbo. Gotovo se bo dalo take punčke prodati za čedno vsot i-co, ki bo pomagala pri skupnem pribitku te ali one priredbe za pomoč domovini ali za kaj sliČ-noara.
Tista dekleta, ki bi rada i-mela narodne noše, naj se zato priglasijo, ker bi se z delom že lahko pričelo. Več podrobnosti o tem bodo lahko dobile v soboto v .šoli.
Šolski nrad nam Še ni dal table, dasi mi je bilo že dvakrat obljubljeno, da bo ?tvar kmalu rešena, Ako ne bo, si bodemo morali sami nabaviti tablo in to kmalu, ker imamo precej velik razred. — Blagajna se polagoma veča, ker zmi-rom kdo podari kak dolar. Naša iblagajnica, Jennie Patelli, pa pridno beleži doneske, ter mi je zadnjič dejala, da imamo sedaj &e $33.—.
posebno še hrbtenice, zato propagirajo in praktieirajo uravnavanje kosti potom manipulacije.
Za Jugoslovanski pomožni odbor — Slovensko sekcijo i-mam sedaj zopet napravljenih $35.— tri dolarje je poslal rojak Joe Trebeč, o ostalih pri-spevateljrh sem že prej poročala. Pripomniti hočem k temu le to, da nisem dozdaj imela prilike poslatti osebnega odgovora na pisma, ki so mi bila poslana s prispevki. Ob prvi priliki to storim, zaenkrat imam veliko dela. — Od Mr. Jnrjevca sem prejela potrdilo o
KUPUJTE
UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS
Zdravniki naj bi tudi pomagali pri preprečen ju inflacije
Dr. R, MoFarlane Tillev, predsednik asosiaci je osteopaJ1 f{ 1 tov (zdravnik «a kostne pohaib- ** Ijenosti), je- dejal ob priliki konvencije omenje organizacije, da bi morali zdravniki sodelovati v borbi proti inflaciji s tem, da ne bi pacijentom računali več kot v normalnih časih. Istotako je priporočal, da bi bolnišnice sledile splošnemu naporu za odvrnjenje inflacije, ter ostale pri svojih navadnih cenah za bolniške sobe aH postelje, itd.
Glede pomanjkanja zdravnikov, ki bo tekom te vojne gotovo nastalo, je Tillev podal priporočilo, da se ustanove velike klinike, kjer ve bo moglo nuditi zdravniško pomoč večl bolnikom obenem.
Gsfeeopati sicer verjamejo v potrebo kirurgije, a smatrajo, da izvirajo premnoge bolezni iz napačne vraščenosti okostja in
Kepanje zlate rude bo vstavljeno
Urad za vojno produkcijo (War Production Board) je sklenil, da bo izdal odredbo, po kateri bo v Združenih državah vstavljeno kopanje zlate rude. ■tako da bodo rudarji in stroji premeščeni v rudnike, ki koplje jo za vojne namene bol j potreb-] poslanem denarju in ga hočem ne rude.	' hraniti v spomin. Medtem pa
Tozadevna odredba bo ob-j se nadejam, da mi pomagate, j avl jena v nekaj dneh in bo u-| <*a priženemo še to drugo vsoto kazala upravam vseh zlatih ru-j do stotaka. dnikov, da vstavijo obrat do, gotovega dne v bližnji bodočnosti in to bo mogoče v enem ali dveh mesecili. Pri rudnikih pa bodo ostali nekateri delavcij za stražo, da rudniki na kak način ne bodo preplavljeni ali pa se jim pripeti kaka druga škoda.
JERRY
KOPK1V&KK hi akt** •rkMtar um plallah
TarezlDka Polka Na pltnlncab-rvalgek StT. M
In DUQIT5SNK UNTVBTR8TTT T AMBU KICA -Kv-MiTl Ei toa. mdk in cene pWR * obrnite na: JOHN MAR8ICH Int 4S3 Wert Vtat Street, Ne« Y«rk

¥1
m;
KUHARSKA KNJIGA;
Recipes §f Ali Nations
* (V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV ^ 00
m
, >, i ^^Knjiga je trdo vezana in ima 621 stranici V i
< \{ | Recepti so napisani v angleškem jMikn; ponekod pa sot | | fV tudi v Jenku aereda, ki mu )e kaka jed posebna v navadi] (
i S i Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo sa, i, i \ N > kuhanj« in m hode jo ▼ njem čimbolj izvefbat! in#i» i 1 izpopolniti.	>
' pri
Stane samo
> 1
#
i«
< i
i »i
KNJIGARNI SLOVENIC pyBLISHING CO.
116 West 18th Street	. Hew York, Y,
n> L A • R i k O O A* m
THURSDAY, OCTOBER 8, 1942
Bgg—i—MgggggM ril	5S=
ass-ffl Vesti iz slovenskih naselbin
DepUt t* aai
raa maki »ŠUOt m n «
maš hW| »ofevarjaja.
•M.
OBLETNICA MLADINSKEGA DRUŠTVA
Mnogi i&med na« se še spominja, akoravno dolga leta že v tujem c?vetu, nase lepe domovine Slovenije. Nekateri go jo zapustili, ko je še nad njo gospodaril Franc Jožef, habsburški, ali avstrijski co&ar. Pod vlado njegovega naslednika Karla seveda veliko naših rojakov in rojakinj ni moglo odpotovati, ker v istem oasru ®e je vr&ila tak oz v a na prva svetovna bile
pa sploh omenjati ni treba, ker niti on. niti njegov poo/b-blašconec, ki bi knei biti za nekakšnega kralja v Jugoslaviji, si ne upata pokazati svojih glav p.ed očfc toga naroda. Naš narod je pokaasal, kje je koraj-ža, takoirvani veliki voditelji naci-faftleaia si pa ne upajo na ozemlje, ki ga je njih Vojaštvo zasedlo. Ros pravi vojni ki!
,	Srbi, Slovenci, nekaj Hrva-
vojna m meje .potovanja so ^ tovoI^v £ Bolga-
s ali popolnoma Dj^r^ . in Ogn*e. sedaj ne ali irrVzno -kiVene. Po skie-f _______
NOREC" NA ODRtT SLOVENSKEGA DOMA V CLEVELANDU
samo v njih bolezni, nego tudi ob zadnji poti iz . tega sveta.
Še enkrat hvala vsem, naj-i bolj pa dpofetvn 325 SNPJ, ka-

Dramsko društvo Ivan CJan*!v korist novega zastoja igro,^.^ 1 - uJ^L. Tn"^fmn ie kar vprifeori v n^leljo 25. Sfetjfci rrtora prinesti v blagajno' ^^^lo po^^.	°
rib 3. ari popoldne na odru Slo-!$500. da se delnokrifjejostroški! von-'koga Nar doma krasno drkjtega dela. Ostalo prispeva Sk>" m*> ♦•Norec" v 3 dejanjih, spi-] venski Nar dom. Obahem se bo sal Ferdo Gradišnik pod reži- pri tej predstavi prvfe fabilo
pu premirja je hilo tudi pri Potepajo korajžne Nemdourje »el je van jo skrčeno na takoesva	P° Jugoslaviji,
ne kvote >z evropskih drŽav.
jo Joseph Skuka. Dnožitvo poda o predstavo v korist Dovegu zastoija na odru SNtf), ki bo
how (xjemke hitfi, ker je bil letos odet tekom poletnih mesecev ar električno razsvetljavo
Mary Becan, članica <fra&va 325 4ŠNP J Qowanda, N. Y.

ta dan prvafc rabljen in na o-1 popolrtonra preurejen .iu moder gled občinstvu ki je krasna re-'no irfboljčan. Vpe t<o bo nekaj produkcija slike Maksim Ga- novega za vsnk<5ga posefnika
wparija 4lSfovcnija" na Bled-u. Novi zastior je naslikal po vror-ou Mr. Shirley Braithwaite in je ssek) kpo delo. kar boste sami videli, ko pridete na predstavo. Vstopnina je samo 50 centov za osebo. Igra sama na sebi je nrooigb več vredna kot ta vstopnina, zraven pa boste videli novjo kra-sno sliko, ki je] »videnje! edina te vrste na oelem svetu. Tlroštvo Ivan Cankar se ie
ROJAK ŽŽ GOWANDB, N. T., UTONIL
■tako igroamo, da so ae priSele •Hiflefrjn hlafce tfesti, in žahfe-Tako nas je SLovencev tukaj Va ^ Mwsolinija, nfj mu po-v Ameriki večina, ki ste odpo- ^ Več ovojih figarjev v Ju-tovali od doma pred približno	v smrt. Musso se pa
tridesetimi leti. Od teh je pa toga na vse načine ogiba. Kotovo eden ali drogi, če so nvu:
drpu&afo finance, potoval na' P olivanje jugoslovanske kr-obrsk v domovino, in se prav vi Ui prenehalo, ko je bila
hitro povrnil v to deželo svo- vluda prisiljena pobegniti, ne-,	^-J—- -- - - I
bode. EUgi pa, ki ni«mo ime- » preliva ia dneva v danj^*™ žagalo. da bo podalo' K priliko potovati nazaj na ^ t**™ floreč-imi bojevni-obisk k svojim starwem in dm- tl ^ Slovenijo je mnogo na£tti gim dragim se p« od časa do bratov in znancev, Ti bojev-f-ara obojajb spomini na le- mki * Jttgtoslaviji so prinesli po Slovenko ter nase drage. v opomin svetovnim narodom. Mnogokrat si privabimo v.mre- da Jugoslavija eteistira na eve lih pred oči lepe kraje, življe- to- ^ da Je 11 narod nie v naši mjladoeti ter o?eta najboljših bojevnikov na sjre-
ali mater, toda na žalost samo tT1-	se ^^ ^^
v mislih.	j nosni *o pa zavetniki Jugosla-
„ j . . ,. .	i vije. najboJj pa na.3 izseljeni
Po deseti-: tju bivanja v tu-	v Ameriki.
,}em svetu si marsikateri želi, ,	. ..
da bi zopet imel priliko oseb-1	^	Je
1	vcema »zmed nas, ki bi radi vi-
deli te nase kraje, kjer ae naši dragi bojujejo proti sovražni* ku. ali v resnici videti jih v domovini, je nemofgoce. Srecm smo pa toliko, da smo v eni najbolj demokratičnih držav na svetJu in da imamo svoje organizacije, ki nam služijo ne samo v slučaju bolezni, nezgode ali smrti1, negto tudi »ki*be za nnAe razvedrilo.
in mto »te vsi vljudno vabljeni, da se v velikem števflu odzovete, ker isgelr bo v bodočo radi vojne vedno manj. Ne za-/nrudite te prve pfedutave v letošnji	ki jo poda dramsko dniištvjo Ivah (Tinkar v nedeljo 25. oktobra popoldne, ftvoče-r pa pie«; za vse. — Na
.i^srTnrrtrr^i^gsaja
PROGRAM t>t THE 15th ANNIVERSARY CELEBRATION
CONCERT vid DANCE sponsore4 b7 NEW YOKK ALL AMERICANS. Lodce N«. 580 S. N. P. J. oa Sunday, OCTOBER Utfc, 1942 (4 f. M.) mi ttn Amerkw Storwiian Attdteriwu, 298 Inrtar Arm Bemtdjn, N. Y.
3.
Za Prosvetni klub SND,
"Rrazem Gorslie, tajnik.
no obiskati jo drage, toda zopet nas je zajela svetovna vojna in potovanje je nemogoče. Zajela nas je vojna, veliko bolj grozna kakor je biki prva. Pisoc teh vrstic je bil v prvi vojni mlad fantek, ko so mu vzeli očeta k vojakom, radi te-tra se dobro spomin,ia iste. In če > verjeti danes poročilom iz na«e stare domovine, je neS narod imel takrat nebesa na tem s\*etu — v tej vojni pa se
Pred leti so te organizacije
nahaja v pravem ,peWenske«nj preskifeele premikajoče alike, ognju ter hudičevi kiavnifei Iflo-'tia karterih so lepe rasi, trgi,
&>I>et je smrt pobrala enega člana riroJtva 326 6NPJ v Gk>-wand i, N« Y.» pod. imenom Lonis Krek. Dae 12. septembra zvečer se je napotil proti mestu in zjutraj so ga našli- v potofau, ki teče skozi Gowando, pri dbre^ju v vodi. Kdaj ijn kako jo nesrečne« ponoči prišel k potoku, tega nihče ne ve povedati. BMino. kar je znano je, da so ga nekateri videli okrog 10. nre zvečer v me?tu. potem niikdo več, dokler ga ni v vodi opasal delavec f>ri tukajšnji električni tovarni.
(Pokojni je bil rojen v Zmin-cu pri Škofji Loki na Gorenj-ekem dne 5. junija 1892. V Atmeriko je odšel, ko mu je bilo komaj 14 let,, ter ee mučil dolga leta po ameri&i premogovnikih po Pennsylyaniji in v W. Virgin i ji. Največ- se je pa dr fel rovov okrog Dinionto-wna,
veških bitij. V prvi vojni ni-»mo pri nas v (kraju nikjer videli ali siH^ali o tako krutem postopanju proti nasemn narodu. kar na žalost čitamo mi v tujini. Sicer *o je tudi takrat dogodiTo, da so prijeli kakšnega vetfkoustneža, ter Tsaprlri,
iiH-^ta. travniki, go: a, in zraven nasi l;:adje v raznih delih zaposleni. V Gotrandi smo imeli prilik« videti iste leta 1939 in hedaj ko so prišle droge slike iz domovine, je zakljtučato članstvo rrw«dinekega društva aLi krožka SNPJ, da ne ob njega
kluibtt ter pri tovaanižkcm društvu za po»y>6 v sili Če se je kdo pred njim .spotaknil nad SMPJ in delavsko unijo, je bil takt j v vojni z njUn in mki »ku-%1 dopovedati (iobre stvari o teb organieaeijaji. PioseTtao je stnal mnogo povedati o premo-gamkih stavkah ...
Da je bil pokojnik precej priljubljen, so kasadl obiski njegovega mrtvega trupla, ki je ležalo v Slovenskem domu, ter mn^ge cvetlice ob njegovi k-r sti. Vence so darovali sosedje, Fe**tra in njen mož, bližnji sorodniki po sestri, slovenska dni štvsu kakor krožek SNIRT, Unija, ker je bil pokojni samec, trn-di fantje samskega ^tanu. ter veliko drugih, za kar bi pa vzelo preveč pik-stora v' listu za vse
Tmanel ni drugih sorodnikov,
Pa., dokler ni končno prM v,kakor spodaj podgano i>es1tfV), Gorwando ia bil nposlen v tu-, katem <se i« enoa zahvaljuje ka.ianji n«njakni od leta 1930. j wwi; ki site pnoSuli pri n^-Txmrs Krek je bil dober terjgOvi krsti Id ste darovali veti dolgoleten član SXPJ, mnogo|ee in ga pO bfflt^cb ftprfttrfili^ let član premogarske unije m! večn«%m počitfra. Zopet se je^ hi bodi pripoirtnjeno. da eo bili
ali da bi mučili otroke^, nofseee 3. obletnici ka-že te slibe r matere, mlada dekleta, požiga- Slovenskem domu v Gowandi, li vasi. preganjali družine z 10. oktobra zvečer, njih posestev, na katere bi pri-sovTffžnjik za gospodarja, družine <ae pa razloči ter poflje po zaplenjeni Evmpi (po tolovajski band i naci-faimtov, te-ga tedaj ni bilo. Grozne, da zelo grozne -so te noviae za nas v Ameriki, fai ne vemo danes, ali je «e kdo izmed naših dragih na donvo. ali afrioh živ. Torej kdor nima kamnitega srca, Ve mora zgražati mad t«n div-.ff^kinr pdčetjem nacv-fašiWrč-nih barbarjerv nad nawint narodom. ki mlenda ne prizanaSa^o niti sk>venrfri bolhi, fe poskoS.
Ti sovražniki svetovne demokracije Bo se zelo zveselili, toda grozno ipo se ušteli, ko so zaplenili Jugoslavijo, katera je bila menda sarafo na svetovnem zerrfljevkhi in Se tam je ni moglo večina'svetovnega naroda videti, ali vedela, da Jugoslavija sploh kje na svetu obstoja. Seveda je ista dala-A-meriki tučenjake, ket Te«la, IPtqp'm. Adamič, Perošek, in mnogo drugimi, toda vise se je t ameriSki nagliei posabiJo. AE sedaj naj f*e svet tako hitro su<-če, ne bo kmaln pozatoffl troji-e© jn^lovawlte^ naroda, Id zadnje ^aee. akorravno je njegova zenflja zaplenjena ter po-manSrrnna po ^osfje od Ninfn-^ carjev, se ta irtaR ali najbolj hrabri slovarnski narod nikakor ne pusti biti uničen ali prit znefti poraz. • Uprl je pod vodstvom generala I^raže Mi-hajlovSSa, in je dhiwe IRtterju večji glavobol, kafeor nepremagljiv* Btesr^a Ma«solinija
ob smrti čl am usnjafs-ke unije, čVan tukajsnjetea 5?lovenskega
pokezrfVi. da	organi-
za Bvoie ?lane ne
Torej naši otroki, organizirani v svojem otroškem društvu nJim torej sedaj dajejo priliko, da vidimo na premika-jooih slikah nase lepe rojstne kraje in šege slovenske. Pod skrttmm natteonstvora odraslih članov, je ta krožek postal ne samo naši naselbini, nego oeli 8!^P.f v ponos. Bil je eden prvih. ki je Sel zadnjo sfeno na delo, ter pobiral startno, potreb no za Vojne čase, ter t denar jem prejetim aa Ito starino, kupil vojhi bond. Da, bil je prvi oZnai(Sen v seznamu* kroŠkov v v^oti $26,000 naknpa vojnega bonda. Priredil je nekaj, še nikoli v Gowandi prirejenega, očetom in materam banket na Materinski dan v mesecu maju.
HazprodaK so patritffcične alike in sedao božične kaorte, in kar je dobička, he pofbeib Osebfceži, nego se vte vt^ka v njih blagajno, katera *e je t- tem tete ado povšaia.
Ponosni smo na to našo mladino in srečni, da ili kje v fevto pi, radi tega itidrtabo btti ^ tndi hValežnJ za njefco defo. in ^ pokazati t ndetefao njetife prireditve. V imetta t^ nšmm ste torej profeni, da prišteto dne 10. otdtdbra zvečer v Slovenski dom, kje«1 .bode mladina podala tiratefc program, potem boste pa £e eeferat videli aaše lepe, sedaj « krvjo oblfte kraje slovenske, kjer sb nas sibali nase mamice.
John Mat^rtčoViSh.
iQolvanda, P*.T.
44- LETNO preiskuSnjo
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
AMERICAN FRATERNAL UNION ss ELY. MINNESOTA
OQU
m
aSaPOO ČLANOV IN TBI BULjONE DOLARJEV PR£|I02BKJA
Organizacija je zanesljiv^ iičpristr&naka in zelo ^ripsrbclfrrB zavarovalnica. Zavarujte
sebe in dvoje otroke pri Amertftki Brawlti
•i - >
Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje
proti bolfcžhi, nesre&wn in smfti
Ako je druStvo AB.Ž. v vaii naselbini, vprašajte krajevnega ta pojasnila, Se ne, pffife na glavni urad. Ely, Minnesota.
10.

POPRAVEK
V "Glasn Naroda" z dne 2. oktobra je bilo pod naslovom '"Paberki" in nad podpisom "F. R. V." med drugim poro-daqo tudi o Cehoe!&>va^ko-Jugoslovanskem festivalu, ki se je viwil 35. sept, v prid kampanje «a piV>dajo vojnih bomdov in znamk. Mbd tistimi "Paber. ki" je bila tndi precej ostra kritika o bratih Srbih češ. da se oni tega festivala niso udeležili. Ker pa je to poročilo deloma netočno in ker je omenjena k ritika na oeli črti brez podlage in je zato krivična, sem podfcwsani, resnici in pravičnosti
na ljubo moralno prisiljen prfobčiti sledeče popravke:
1.	Dotiieni večer ni bil "slovenski večer" in kot tak m bil naznanjen in tudi ne oglase-van. Bila je to skupna prireditev f'ehoslovakov in Jugoslovanov in jo je zato treba označevati kot ČehoslovaSko-Jogo-sV^vaneki večer.
2.	Yugoslav American Committee of the U. S. Wair Savings za baride. Tudi od strani Sloven Staff for the State of New York je za jugoslovanski del te skupne prireditve izbral odbor, v katerem so bili Mrs. D. Nikoe-vich za Srbe, Mt: Paral PeriČ za Hrvate in podpisani za Slovence. Na seji Združenih slovenskih d rastev v New Yorkn pa je bil za slovensko sekcijo ias-voljen
še poseben pomožkii pod-odbor, v katemn so bili: >Cre. A P. Krasna, Mr. Ant. Svet in Mr Ivan Ručigaj. Glavna naloga tega pod-odbora je bife zbrati čim več udelošni-kov v narodnih nožah.
3.	Glede udeležbe na festiva-
Adres8 of Welcome-................ Min Jennie Padar, President
Mistress of Oertmtmies .................. Mrs. Anna P. Ktas&a
"Slovan":
a.	Star Spangled Banner .......... Franci« Scott Key
b.	Milt kraj ............................ Anton Nedvod
c.	V slovo ................................ V. Vanda
Accordion Trio ...... Mary & Johnnie Grill and Charles Penfco
Soprano Solo .................................. Miss Ann Kepic
"fJomovina":
a.	Eno Samo Tiho Uoto .................. Iran Ocvlrk
b.	Na Gorenjskem Je fletuo (narodno)
Harm. Stanko Pirnat
Addrew .................................. Mr. Vincent Calnlkar,
Supreme President, H. N. P. 3.
r 1 a y:
-'NEXT DOOR NEIGHBOR" Written by Helen Ambroticb Directed by Anna Kochevar
Mrs. Jerich .............................. Mildred Padar
Margaret Jerich ........................ Mary Jean Kirk
Annie Jerich ........................... Lillian Kocherar
Johnnie Jerich ...................... Paul Hetiry Wolfe
Betty Ltnrteh .................. Gertrude DeUtfea Mikoley
Mr. Jerich ............................ John Edw. Wolfe
SNPJ Filmft: Sight* of Home and Abroad Dancing to Tunes of Popotar Dance Orchestra
Admission 45« phis 5c lax —
tudi jKihvata in prfenanje, že moramo hvaliti in grajati.
4. Ravno kdo iamed Jugoslovanov je kupil za največjo vsoto. to jO seveda tajnost Dreasu-ry department a. kjer smatrajo, da je to privatna zadeva vsakega posamOTnika. t%>am pa, da ne iadam nobene tajnosti, ako omenim, da sem bil priča, ko je srbska žena odštela $2.500
cev je prišlo v=ot.
precej znatnih
Komcrto naj se prifWtnnitiL, da sem se v svodih ^popravkih" omejil samo na stvarne diference ki se tičejo omenjene prireditve ter da smatram s tem celo stvar pojasnjeno popravljeno in zaključeno.
Leo ZakrajSek. podpreds Y.A.C.tf&W.&S,
bratje Srbi po številnosti tukajšnje njihove kblonije per-ocntualno ravno tako dobro zastopani, ,kot Slovenci. Jfavzoč je bil tudi njihov svečenik Rev. O. J. Šukletovic. Na programu pa so bili Srbi zastopani v plesni skupini " Jugo<=4ovanski vijenac." Tudi splošno znana duet — Raša in Mirko — je prvotno prijavil svoje sodelovanje, a vsied poznej&e spremembe v datumu radi svoje prejšnje ve®aiw5&ti nista mogla sodelovati. I>rugih primernih mooi pa, kakor vemo, tukajšnji Srbi nimajo na ražpolsjgo. Bratje Srbi so torej ptobaBcali dosti dobre volje in tndi sodelovali po evojah močeh. tPo-le^f tega je sbi^ki S an otRyora, Mrs. NikceviS na svojo laPtno Iniciativo dala natakniti ve5 sto posebnih vabi za njihov ptk-f ntk prejšnjo nedeljo, ter je • pomočjo znane narodne delavke Miss Vidošic razposlala nfld osemsto vabil m<ed Sribe in Hrvate. Tako je srbska sekcija prlpravfj aTne^a odbora ne samo v polni meri affivnšila svoj stfb«<ki del dolžnosti, temveS je velikJo storila tadi za hrvattfeo Mrcijo. Zato zasluži priznanje in zahvalo!
Ce pa se že hooe giede udeležbe koga kritizirati, tedaj je treba kritizirati (brate Hrvate, kajti teh j^ bilo, ako se izvzame jo pevci in dnogi na programu, razmeroma malo na prireditvi. Tenm pa ni toliko krivo hrvatsko ljudstvo samo, temveč njihov zastopnik v pri-prfcrvl jahaeml odboru, ki ni preskrbe! za zadostno pobliciteto, slasti po svojem časopisju.
iNaj ee torej graja postavi tja, kamor speda in ravno tako
PEVSKIM ZBOROM
P08SBK0 PRIPOROČA MO KABLSDKJB MUZI-KALI JE,
SLOVENSKE PESO
Zbirka t I Izdate Glasbena Matica t
Cm — fLM
Bail AdaaH>—lt J UGOSLO V AN8R1E NARODNIH PESMI rm
NARODNIH Ud ibu ....................
Sest narodnih pesmi m m-
rmte Veolorini—SEST MEŠANIH
rs Modsm zborov......
VMl JariMe-b MLADIH 1*1, mtkS	.................M
Peter Jireb OSEM ZBOttOV (M-ikl I« Tinil -........M
Moški zbori
OSKAR DRV:
BarHcft; O). sm» Sacct *ot; ■L faatK d»? t ram
......................J»
OSKAR DBV:
, »Srečno, U«bca moja; Ko pdH-ct na tuje ti«; »ofl; Mo) o*lt n> kovčka dva; Doblv na pt-Sloro; Je vplhalla la«
EMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belckraajaka.
Vao noC pri pot od ..........
JnrJeva .....................
Hodi Micka domo; KIJ dro*e-ZdrmTiem
VASILIJ MIRK ln A. GROBMING: VitrlC; P* (radial ...........
FERDO JUVANKC:
Zjutraj......................
Slnvanate ...................M
PETER JERBR: Pelin roCa; VASILIJ MIRK: Potoknl««........M
KORKO PfcELOVBC:
L« rt k rat St ................20
Slava <Mu ..................J«
BR. VOLARld: RoCatarln; J OS PAV&6: Potrkan plea ......JI
IZ STARE ZALOGE pa ima »o še naslednje pesmi, katerim
srno znižali cene:
Aaerifta ■lattmto On.	M
Oriorake Um* (V«**»Ivm)____ M
ShTftBšfel akordi, ti aetaafk ta
Trth BMtaal M (fiMMN Ma-
V aveMM mH, kamtmtm trn mU, abar in ilttiltf) (SMtn1) mm JI
(B.
Dre pernati, (PreUve*) te Mla________
Na*i
IA TAMBCRICE;
NA GORENJSKEM JE
PLETNO, podporni slo-venskih narodnih pessat za tambnrice, zloŠU Kar ko Bajdk..........71
CA CITRE:
(KaielJaU) ZA KLAVIR:
tteri pridela. - -------------
NaroSOo poRJlta mm:
SIS
-Glas Naroda"
lStk STREET	1 M "WtOA
■GLIB miODl*Min«M
THURSDAY, OCTOBER 8, 1942
VRANOTUIM im
TRUE RODOVI
NAŠE POLITIČNE MEJE
M. K.
tu
ZaviitSeakovean je prijezdil poilikovnilk. vi*lje, jezdeci A) zasukali konje, in — hajdi
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GANGL
Kaikor je. raslo veselo življenje v gradu, tako se je tudi t* in ti .olj razvijalo na trgu. kjer so če napajali vojaki z vinom, ki jim ^a je podaril mestni za^toip. Po trgu so odmevale vesele pesmi. Pozabljene so bile težave, .ztiaj je p rišlo uživanje. Me&čani so prinašali vojakom knuha in prekajenega mesa, da je teni lažje tekla dobra pijača. Veselje je kipelo zunaj pod milku nebom, tja do trde noči, dokler ni «J> 9. evečer zapela vojaška tiVnftwi in klicala vojake k počitku.
Kakor bi odrezal, je potilinil dum. Moštvo ee je raaguhilo iti poleglo in (pospalo. Po trgu so odmevali enakomerni koraki patrulje, ki je hodila po mestu pregledovat in poizvedovat, ako je vse v redu.
l>mgi dan zgodaj zjutraj je bil napovedan odhod. Toč-ob uri so stali vojaki pripravljeni na tV.gu. V spremstvu
Oglasilo se je po-- naprej za ukazom.
Zavinčcak je jezdil z odhajajočimi dragonci do Gorjancev.
Tam ga je polkovnik še enkrat zahvalil za prijaznost in t:o>to]ju!bnost t»er mu kanova priporočil nadporočcika Brankovih. Potem so se razšli; vojaki naprej, a Zavinačak na-v.iij domov.
NadjporoSnik BrtmkovJČ ise ni mogel pritoževati da mu .u- tleli čas. Ilužbo mu je delal Zavinsčak. Najprej imi je dejal, da se nv>rata tikati, kakor je običajno med oficirji ; i o tem mu je pripovedoval in natančno opisovali vse svoji-življenje tja od vstopa v vojaško šolo pa do današnjega dne, \ drttabi tovarisa-oficirja, je bil zigovoren in odkritosrčen, da t.-e Brankovi« kmalu poznal vso njego\\> preteklost in ves nje-_rov sedanji položaj. Zvedfel je budi. da irai je najdražje bitjt- na svetu hčerka Nadina, ki je tako izobražena, plemenita p,> >rcu in bogata po materi. Če fbi se poročila še za očetovih živih dni, bi se smela poročiti sanjo s častnikom. Z dnugimfi »•iviVniniii ljudmi ni ni«. Samo vojak je »vreden take žene.
Ako je bilo slabo :vre<v»e, je presedel]* Za vinjak v Branko-v i če vi sobi po ves dan.. Obžailoval je, da je pustil vojaško >iuzsl>o. Znlaj bi že nosil zlat ovratnik in veselo bi biio r.je-v o življenj?« Tako pa sanleva tu v tem .stareip zidovju, in s*mo Nadana je. ki mu sladi življenje.
Nadina nru je bila v srcu, in zato m/u je bilo njene ime veti no na jeziku. .
"Izvrsten človek to! Krasen oficir ,vojak z dušo in s i-h som ta Roman Bran kov šč!' jo govoril Zavinačak žeini. "To bi bilo nekaj za našo Nadine, ne pa tisti hlapec ,tisti nesramni p rt drzneš Dominik! Kar kri mi zavre, kadar nanj!"
''Vidiš, kako govoriš brez premisleka," mu je odgovorila'
dletih. Toda upravniki držav ljubijo svoje položaje in uradniki svoje službe. Na/:od .plačuje. .
Vendar Amerika je Atmeri-. ka, bogata, velika, tradicijo-' nalno demokratična. Ljudstvo, ljabi svoje vstanove, države. Tudi mi, do.^jenci, smo vzlju- j bili Ameriko, tako k a ke r.sna je. Vemo pa, da Jugoslavija ni A-
Večina naših rojakov v A-nwiriki ise silno navdušuje za avtonomno Slovenijo v okviru Jugoslavije, menda zato ker je ameriška unija sestavljena iz avtonomnih držav. E pluribus unumi — iz mnogih eno — se lepo glasi, je nekaj idealnega, ve as i nekaj praktičnega in koristnega, pa ne povsod in ne vedne.
, 'Za rojstvo Združenih dhžavi nv( rika, in, da v Jugoslaviji ni bi bilo veliko lx>lj praktično in vse mogoče, kar je mogoče Vj koristno, da so očetje vstanovili Ameriki. Zakaj ne? Zato ne, na ozemljih prvotnih trinajstih j ker Jugoslavija nima tega. kari držav samo eno Osvobodilna ima Amerika. Amerika je bil1 akcija je bila <xflk>«nej£a, hit-j nov svet, ko so se organizirale rejša. \Va.diingtkim in njego- Združene države Vodilni aift vim bi ne bilo torba toliko zn*r-[ odločujoči duhovi so bili takrat zovati in stradati v Valley, v Ameriki ljudje, ki so hoteli Forge, kajti kolonisti bi bili .nekaj novega. Pretrgati so e tal i zedi njeni za svojo armado j hoteli ne le politične vezi s sta-v vsakem pogledu. Provijant, rim »vetom in ,postati neodvis-orožje in municija, .rezerve vo- ni, zavrgli so stare politične jaštva. vse bi bilo točno dostav- tradicije in vstanovili državni Ijedo. Toda bivše angležfce organizem of the people, by provinc I je v Ameriki so se na-j t&e people, and for the people.'* vadile svoje individualnosti in To pa bifo mogoče ntoriti sa-svoji'h mej. govetnerji so či®- nK> zato, ker je revolucija vrgla lali svoja odlična mesta, urad- tujo, od vseh osovraženo angle-niki svoje »tožbe. Posledica je sko kraljevsko ^samovoljno vla-bilo medsebojno nezaupanje, to do„ katere sedež je bil onstran rej nesloga doma, kar je ogro- Atlantika, torej daleč. proč. zalo vapeh osvobodilne vojne. Dorn&če ameriške tradicije vla-| Vse zaradi pooepanosti zemlje (km j a ni bilo. Boljšega vzorna trina.jst držav. Koliko brez- ca, -kakor je bil anglelški, tudi-potrebnih stroškov se je Se pla- nt bilo. Zato so se odločiti za čalo od takrat! Trinajst go». nov sistemi polrtičmega ustroja.' vernerjev. trinajst državnih Imeli so najsposobnejše može, i Zbornic, trinajst višjih siodišč, idealiste praktičnega vpogleda' namesto ene, trinajst državnih ki ša poznali zgodovino svetal uprav. Ozemlje prvotnih tri- od njenega začetka in so bili naJstih držav ima skoraj ena- izučeni v Šoli življenja. Na ta ke goepodare&e, politične, kul- ko može ni moglo vplivati ono, J turne interese, enako pretek- kar so ravnokar potom revolu-' f< st in enako bodočnost. Za- mje zavrgli. Francozi so ? kra-kaj naj ne bi bilo v resnici eno. Ijem zavrgli tudi Boga, zato in ne le sestavina mnogih? Ako ker je kralj <4\4adnl po milosti bi se bila vstanovila samo ena H^žji", Amerikan^ iso profili država bi <=i bil narod najbrž Boern, naj jim pomaasi vladati priredil državljansko vojno z se. To so bili novi ljudje v no-j vsemi njenimi stroški in groBO- vi deželi, popolnoma svobodni se spomnim tamj Prevladala je politična pri izbiri svoje vladavine.
TiteditJev ozemflja iz kolonijal-J Vsega tega v Jugoslaviji ni. časov, voditelji so tako ho- Jueroslaviia ie stara dežela s
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaze »vet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad.
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
VSEBINA ATLASA
Zemljepisni svetovalni odbor Jo Ixbrsl Umed rri tisoi »lik same najboljše (mitom alike— U zbirka Je take popolna, da Je ta vaakega ne* vbbodiio potrebna tekom vojne to pe vojni.
Vkljofeni so nanaslednji zemljevidi: -r- svet. K v ropa (dane«), osrednja Evropa (ob Izbruhu vojne), Anglrško ototje. Francija. Nem-tija. Italija, Aviea, Hoiandska. BelcUa. Švedska. Norveika. Danska. Unija sovjetskih socja* llstlfolh republik. Bolcarska, Bnonuwka. Jujo Marija. Grška. Albanija. Azija, Turčija, Sirija, Lebanon, AraMJa. Vzhodna Indijsko otetje in Malajski polotok. Indija. Burma. Kitajska, J* ponsks. Paeiflk Južna Amerika (severni del). •Iiifna Amerika (Jnini del), Afrika. Severna Anwrika, Kansda Združene drla ve. Mehika. O-srednjs Amerika In Zapadna Indija.
IZ
vseh
t iitno, ki jo imaš. To je n^previtlno, ako ni lahkomiselno.
"Oleveka ni treba dolgo -Mpoenavati. Izgovori ti hesedo, t<- puM'lf'tla v oči, nap: av.i kretnjo — in že ti ?toji njegova dmša tin dlani. In tako ^pm sfK>znal Branlsoviča. Sploh pa — kako more biti oficir ?laft> človek? Taka misel je nepremi^lio-na, ako ni predrzna."
"O tem je seveda zaman s teboj prerekati. Oficir tu — oficir tam. drugi ljudje sploh niso ljudje. Poanam to. .\i!i f o! i ko isi bil morda vendarle previden, da nisi nadporoč-inku — kako bi dejala? — napravi j al kake ponudbe? Kaj bi si potem mislil o na>! Da mu ponpjaano Nadino!"
''Tagii nisem storil, ker vem, kaj je dostojno in kaj ne. Kekel >em niru samo — \v. razgovor je tako naneeel — da jo mam rad, da je izobražena in plemenita po sneu. Če bi hotel '»iti xidkritci-iV'ien, bi imi moral priznati, da je to, kar je plemenito v nji. «e več nego plemenito. Ali ji je treiba tekati za vsakim beračem .vsakemu raztrganemu paglavteu dajati kruha in irueti z vsemi ljudmi usmiljenje? Ako boli Meto zob, se joka Nadima namesto nje. Ali ni že vec nego usmiljenje? A i« ara mu nisem povedal, l;er vem, kaj se sme in kaj ne. Zato t i mi oficir!"
''Plemenitosti ni nikoli preveč," je rekla Jelka. ""Besno in samostojno življenje napravi zmoto tudi v radodamosti. A radodarnoet ni zapravljivost. Zapravlja človek sam zase ii radodaren je za druge. To je velik razloček. Morda veš sam kaj o tern."
4'Ali mi ne očitaš?" jo je vpra£a/l mož.
"Xe. Kjjer pomaga lepa beseda, tam ne pvomaga niti očitanje. Saarlo to sem hotela reci da ne bomo sklepali nobene zv eze, dokler ne vprašamo Nadine, kaj poreče k temu njeno >rce. Kamor se bo nagnilo to, tam^jojde z njo moj blagoslov. Življenje poleg oficirja, ki ni po ženinem scxju, je ravno tako nesrečno, kakor življenje poleg vsakega drugega •"•'[ovf4ca, ki g» z dnuži z dekletom sila, a me lastna volja. "V ti'm l/miate časniki pred drup-ijrii ljudmi nobene prednosti, to mi »mes verjeti".
■"A ieno je gotovo " je dejal Zavinsčak s poudarkom, "to nnnireS, da mi ne vzame Nadina nikogar ako ne mara oficirja T., je moj trden in neomojen sklep".
"Xdaj so ti zmešali glavo ti vojaki, zato je zaman misliti, da hi bila * taibo mc-jroen i>»saia in pametna beseda. Sicer pii imam igoveniti tudi jez, zakaj Nadina je prav taiko moj, kakor tvoj otrok!"
Jelka je bila razburjena in je odšla iz <s*abe.
"No, bomo videli, čigava obvelja^" je rekel Zavinšioak.
Brankovič je okreval toliko, da je mogel ob palici po sobi. < V ira je podpiral njegov slv*ga„ ki je .ostal pri njem, je prišel tudi na vrt in sedel na klop pod smrekami. •
i >bi«čajno je sedela tani Nadina. Ko je videla, da se bliža iia<l|p ročni k. je hotela usbežati. A že je zaoula njegov glas:
"Kaj bežite pred menoj .lepa goepodiična Nadina? Ali
me bojite? Bolan isem in vi bežite pred menoj, da je moja bolezen še večja."
(Nada'je v an je prihodnjih.
T>Ile k zvezi- pozneje, so se drž&- j ja. Oni čnpajo iz preteklosti, le -vzgleda in zakona prvih j m katero so navezani,-brez ka-Tudi #>pdaj imamo preveliko	morejo nikamor. Na-
števFjo mei v Združenih dria-jrod živi v spominu na "stare' vab. V«eh osem-in-«tirideset!dobre čase,'7 katerih sicer ni
drž^v bi se dalo ravno tako or-canizirat1! v šestih, petih središčih namesto v osem in štiri-
^jiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiHiniiiiiiir

Note
za
PIANO-HARMONIKO • 1 ! KLAVIR
UUEKZEU OF sriONU TIME OF ULOSSOM tCretnl Caa)
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki suni netoe i »upravlja. Ima mirnt-u rediti raai>ikiitera naeprutujo^a "J vprašanja, ki nastanejo r raznih razgovorih. Strani k> »klndisee HTetovneca znanja in podajajo raz-
w»€n«»»»t zemlje. prTin« son^nejra se^tara, i»okra-Jtne in jriulKi^ino ot-winov In j^zer. dolgo« najdaljših	in pr^koitor. i«orrfino |>ofrluvltnlh otokov in rlsokott »vetovnih gora. Tu bo odjo-vori na mniipi d«naSnJa vj.raftanja.
SEDAJ
40
centov
- PO POŠTI V URADU — 36 CENTOV
-jrorBiBaucftuimi
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenlc Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
brk* veliko in še ti eo bili kratki Poleg vsega so pa tri jugo>lo-j van.^ka- prte mena živela vsako
Nivoje lastno življeoije, na kar!----------- ~ "	'
jih spKJminjajo vse reke in po- (cela Jugoslavija," vse Slovan- touonmo mejo. Nam je potreb-1 wjsa pocepanoet in v«?led tega toki, \T5a me>ta in vasi, gore in rtvo To pa Jt-anuo zatto, ker ho- na cela Jugo&lavija. \ Jugo-(V večjo revščino in odvisnost, doline, pol.^a in livade, skoraj čem» mi, Slovenci, imeti neke slavijo moramo imeti vrata od-	• *
vsaka ped zemlje.	'pesefone pravice potom poseb- P»'ta na itežaj. Se to nam o« (Pripcaiil>a:—V članica "Na
V>led ]>rad«vniii političnih'^	Počaka jmo z a v tono- premafto. Trebamo Cmo morje, pe rpol Etične meje" z dne 5. okt.
mei ki so iih delile so ta Die- da vidiano, kako se bodo lBosp<4 , torej tudi Bolgarijo, Tiaj«<eme?to "župnija" povTStd
^	*	'	" i -t/i ______"i.	* j.1__u.! S__TuJim.wL'n innr-ul cavul n .lil. ____M u:______! ' »'» ' iT___1 .
mena redn^ ostajala doma/ ni-' prilHw razvUe. Atlantski čar- Jadranko morje, seveda. Juto: o štirih varile stih za vse goslarvija je razmeroma rnajh-vetike in majhne, je krasen, na dežela, s precej omejenimi , .	. .	potrebami in sredtstvi. Zakaj
Tisti, ki ^ ga podpisali, prav naj ^ slovenci odrečejo nepo-
res verujejo vanj., sfcusali ga bi ^VQ<himm pristopu do tega, kar (to po svojiii moceii vresniciti, nudi Jugwlavija? Slovenci so
SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PBODA1A
VO JEZERU KOLO
OHIO VALJLJBY SYLVIA POLKA
TAU NA VRTNI G BEDI MARIBOR WALTZ
SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ
DEKLE NA VRTU
OJ, MAItIČKA. PBQUAJ
BARČ1CA
MTJini KAPETA.MJ
so se masa'1.® med <?eboj Ono malo trgovine, ki &n& jo imeli, je šlo na sever, na ju-g, nikdar no na vxhod. Naši dijaki so zahajali na sever, nikdar ne na svzhod. Enako naši učitelji, uradniki. Od delavcev so bili edinole goedarji, ki so dobili zinisko zsuposlitev na vzhodu, in še tu so morali posredwati Židi.
Ali naj imajo ta plemena svoje avtonomije v Jugoslaviji?
rabi "župan i j«.''*—- Ured.
Newyorcani, ne pozabite se registrirati ta teden
Kdor'hoče pri goveraerskih
, . .	,. . . v ..v«.*	----■ —--------volitvah 3. novembra voliti, se
toda se opremljajo m s ^ (lovfllj kulturni, da se jim ni mora registrirati. Registraeij-si ljudje: novi .-a^aove mmb, trel>a bati za svoj narodni oh- ,ki uradi v me^u so odprti, ju-zato ker z noynm časi pndejo ritumek v jllgosiaviji, tudi brez tri, to je v petek, od 5. popol.
v?V° IVxia-^e vstvTkl?rS ilvtoncu,nih	I ^ 10.30 zvečer in v soboto^d
(konjak Tako	Vfbalkam^ki zvezi naj boce-|' zjutraj do 10.30 zvečer.
poskrbimo za lastno varnost.1 Ia Juffijcslavija, nedeljena in
I nedeljiv a, od Vc'Hkega Kleka
V mednarodni politiki veljal K^roikem do Cinega morja, ravdo: \ oak za In verujte] ^ ^ Qmdc& ^ štaierskera do
Potem bo pač vse pri stare«u ostalo in piva sapa, ki bo zapi-
hala, bo celo zgradbo podrla. ^^drana in Bgejskega
O REM O NA ŠTAJERSKO STAJERlS
HAPPY POLKA CE NA TUJEM
35
centov komad
3 za $1.
MOJA DEKLE JR ftE MLADA Pa knmad:
Naročite pri KNJK2ARM
HIJOITCNIC PIltl.ISHlNO CO. •If WMt I8tb SL. New Yarfc
(UlllIlillllUiailllllUitilllllllUHIIIHIIllU
Slovencem bodo pota proti severu in jugu zaprta ker tam bodo stale državne meje Ali naj rt sami zapreirio vrata na vzhod da še tja ne bomo mogli? Avtonomija predstavlja vrata, ki ee odpirajo na obe strani. Kar
morja.
bomo mi zapirali pred " drugi- Ogrska skoraj gotovo ne bi bila ^ _	____i:___do take mere razpadla, ce bi
vsi za enega, tedaj se bo to z^o-l Taka j^^a naj bo v bal-dito ne ie Ijnbeani, pac pa iz Uaniaki 2veei avtonomnih držav. sebik*nosti, kcc vsak bo (hotel do U raotna J lavija l>0 ^
.	}°h™<	sobna držati skupaj tajko zvrao,
grm dajal. Preveliko zaupanje |
V tujo pornolč nas lahko silno	bo prišlo do konfedera-
razočara in ogoljufa. Avstro- ™<*je všefli slovanskih dežel.
in tedaj šele bo nastopila slovanska d oba, toda prvi korak
Ogrska ne bila avtonomna. Av- <Jo tega je enotna in nedeljena tonomna (meja v državi je razpoka v zgradbi, ki bo povzročila razpad hiše, ko pride do po
ma, bodo drueri zapirali nam Plemenska razlika se bo povečala, mesto da bi bili vendar že enkrat zedinjeni. Plačevati
bomo morali tolik'o skupnih'	» . .
davkov, kolikor nam- jih bode I ^ ab	ln
nabili, -ker bomo tudi pri skup slabega vremena. Slovenija je
ni vladi t manjšini. Slovenija! P™*?^™ ^ ^Tovence. Mi smo bo imela v sled avtonomne Trie-1	posevkov,
je manj varnosti pred =Wjimi	^	«brtnife(yv
dednimi sovražniki; r^kli bodo.'Tl°e?tw,.lfnih	tovarnar-	_	_ „
saj ni /vaša,, če bo »tiska dovolj	? P18?"0 ms' f*' go^lavije; večja varnost in gt>-
velika, se bo glasil od^vor:!^	111	510 velike, ^podarska moč za lepše blago-
saj ras, evoja je* braniti mo- j Veliki bi hoteli biti. toda to ne sttanje v bodjočmo^ti. Naprej ramo nase. Vtsled tesra ne bo:Homo (nikdar, če se bomo zapi- florejza tesnejše združenje vseh le Slovenija oslabljena, ampak rali v svojo majhno hišo z av- Slovanov, ne pa nazaj v še traj-
JugosJarvija na jugovzhodu Evrope.
(Nače bratske jednote v Ameriki so se precej združile in se bodo Se 'bolj. Ali bi ne bilo nesmiselno, že bi vMjnb združenja vsaka jednota še nadalje ostala avtonomna? Ista stvar pride v poštev »pri graditvi Ju-
DE2AVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica
ld daje poljudna navodila, kako linatatl
ameriški državljan.
Poleg rp m Sanj. ki Jih jiaradno sodniki ataVlJo pri Izpitu ia dr-iavljanstvo, Vsebuje knjižica Be t II. delu nekaj vafnlb letnic la Egodorlne Zedlnjenlb driar, t III. delu pod naalpvpm. Razno, pa Proglas neodvisnosti, Utjtava Zedi-njenih držav, Llncolnor govor t Gettysburgu. Predsedniki Zedlnjenlb držav in Poedtne držav«.
Čete knJUld j*
samo 50 centov.
In «e dobi pri: SLOVKNIC PUBLISHTNO CO. SI« Wert lath St., Ne« York
48485353233023484853535348482353
964415804994597960024