Št. 46. V Ljubljani, nedelja dne 17. aprila 1910 Leto I. Posamezne številke po 4 vinarje. : ,JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/s6-uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1 —, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50 Za inozemstvo celoletno K 28'—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. IIalleyev komet. Naša vlada je naenkrat začutila potrebo obrniti svoje skrbno oko tudi proti nam — jugoslovanskim prebivalcem Avstrije. Boji se za nas — boji se, da bi nam ne Škodoval Halleyev komet. Komično, pa vendar resnično. Naučno ministerstvo je izdalo ukaz na deželne vlade na Kranjskem, Trstu in Dalmaciji, da naj se ljudstvo tolaži in poučuje — ker Halleyev komet ni nevaren. Nekemu modrokrvnemu uradniku so menda natvezili, da se je naše ljudstvo popolnoma vdalo v božjo voljo in čaka sodnega dneva. Zadnje dni svojega življenja pa hoče še dobro preživeti. In na ta račun se zdaj pri nas je in pije, pa zapravlja. Zdaj pa naj gredo zastopniki naše vlade po deželi ter s pozavnami in trobentami oznanjujejo, da kometa ne bo. Značilen je ta ukaz za našo vlado. S tem ukazom je naučni minister grof Sttlrgkh pokazal, kakšno mnenje ima o nas. Vlada nas smatra za tako inferiorne, za tako neumne, da mora dajati take ukaze. In to je popolnoma razumljivo. Večina uradnikov v vladnih palačah so srečni potomci srednjeveških zadolženih vitezev. Ti ljudje naj zdaj spoznavajo naše ljudstvo, ti ljudje — ki niti ne razumejo govorice ljudstva — naj podpirajo in pospešujejo gospodarski in kulturni napredek ljudstva. Iz referatov takih ljudij se potem porajajo ukazi, kakoršen je ukaz o Halleyevem kometu. Razžaljiv je ta ukaz za naše ljudstvo. In še vse premalo ostra je bila interpelacija jugoslovanskih poslancev v državnem zboru. Naše ljudstvo je nedvomno inteligentnejše nego nemški hribovci in prav nič ne potrebuje takih ukazov. Seveda so taki ukazi jako po ceni. Radovedni smo, če bo naša vlada tudi izvajala potrebne konsekvence iz izkušenj, katere je menda dobila zadnji čas o nas. Vlada nas torej smatra za premalo izobražene. Dobro! Temu se lahko odpomore. Šol nam naj da, ne pa papirnatih ukazov. Tega pa naši zastopniki vlade nečejo slišati, ker so mnenja, da imamo mi Slovenci samo dolžnosti, pravic pa ne. In zastopniki vlade, ki so obenem zastopniki in zaupniki nemškega prebivalstva v Avstriji, dobro vedo, zakaj nam dajo take razžaljive ukaze — potrebnih šol pa ne. Boje se, da bo slovenski narod, če bo kulturno tako hitro napredoval kakor do zdaj, spoznal pravo lice onih ljudij, ki naj bodo njegovi varuhi in zaščitniki. Prišel bo čas, ko se bo slovensko ljudstvo postavilo na svoje noge in naj se pojavi še sto in sto Halleyevih kometov. Ne bojimo se Halleyevega kometa! So pa drugi kometi, ki nam škodujejo in ki tirajo naše ljudstvo proti prepadu. To tak°zvani voditelji, ki si na stroške q knlario n^° SV°ie ŽePe> in naJ 1)0(10 Že če bi res Hjfn brez ^ Dobro bi bil°-svniim rpnrleyev komet nekoliko oplazil s svojim repom po naših deželah ter nas oprostil teh nikdar sitih parasitov. Potem se bo še le ozračje očistilo, megle se razpršile. Naš narod bo pa svobodno zadihal... Ne bo več zapuščal svoje rodne zemlje ter iskal kruha drugje. In pri tem stremljenju naj vlada podpira ljudstvo. Ljudstvo hrepeni po izobrazbi, po šolah. Teh nam je treba — in potem se bo ljudstvo samo obranilo raznih kometov. Sramotno je za državo, da mora revni narod, kakor je naš slovenski, sam si vzdržavati toliko in toliko šol, dočim je nemško ozemlje prenapolnjeno s šolami. Navzlic temu smo pa dospeli danes na tako stopinjo kulture, da z gnjevom zavračamo take razžaljive ukaze, kakor je bil ukaz o Halleyevem kometu. Slovanski Jug. Pismo iz Banata. (Izviren dopis „Jutru“.) Novi Sad, 14. aprila 1910. Nobenemu delu razcepljenega srbskega naroda ni položaj toliko neugoden kot onemu, ki prebiva na teritoriju ogrske države. Nekdanjo vojvodinjo srbsko — sedaj Bačka in Banat, ki so žnjo obdarili „zvesti in hrabri narod srbski" radi velikih zaslug v revoluciji 48/49, izročili so kmalu nato na milost in nemilost madjarskim politikom, ker so na Dunaju kaj hitro pozabili na usluge »hrabrega in zvestega naroda srbskega". Vse pravice ki so bile poklonjene srbskemu prebivalstvu v bivši vojvodini, so sukcesivno otimali srbskemu narodu, dokler jih ni nazadnje prečrtala baš ona roka, ki jih je nekdaj poklonila, ki je imela pač najmanj vzroka, da se pokaže tako kruto in nehvaležno generacijam nekdanjih »hrabrih in zvestih". In tako je prebivalstvo nekdanje srbske vojvodine, ki je bila v drugi polovici minulega stoletja do zadnjih desetletji izvor in središče vse-obče srbske kulture in vsakega narodnega pokreta postalo plen madjarskih politikov po želji onih, ki so se nekdaj ponašali s krono žrtev srbskega naroda ... a zato so ga potem izročili robstvu 20. stoletja. Kot vse druge nemadjarske narodnosti na Ogrskem, tako so tudi tukajšnji Srbi primorani, da se bore za golo narodno eksistenco, da se obranijo nasilnega madjariziranja; ta borba je vedno aktuelna, ker je bila politika vseh dosedanjih madjarskih sistemov prožeta z madjarizatorskimi tendencami. V tem je odnesla rekord takozvana narodna vlada bivše madjarske koalicije z Wekerleovim kabinetom tudi nad starimi najreakcijonar-nejšimi režimi; dovolj je, ako se samo spomnimo slavnoznane Apponyeve prosvetne politike in šolske osnove, ki bi se po nji moral celo krščanski nauk poučevati v ma-djarskem jeziku v narodnih avtonomnih in državnih šolah. Naravno, da je pritisk od zgoraj koaliral Srbe, Slovake in Rumune v »klub narodnosti za narodno obrano". Ta klub obstoji še sedaj in deloval bo toliko časa, dokler ne zmaga na Ogrskem prava demokratska politika, ki bo mogla garantirati svoboden in samostojen razvitek vseh narodov na Ogrskem, a ne samo madjar-skega. Vsa akcija tega kluba osredotočuje se sedaj v predpripravah za bodoče volitve v ogrski parlament. Ravnanje tega kluba napram vladi grofa Khuena še ni precizirano, a odvisno je od izjave istega glede stališča, ki ga zavzame vlada v prašanju volilne reforme. Gotovo je samo to, da nastopi narodnostni klub pri prihodnjih volitvah s samostojnimi kandidati. . Srbi so bili pod prošlim režimom zastopani v klubu narodnosti z dvema frakcijama srbske narodne radikalne in srbske narodne liberalne stranke. Ali na veliko škodo skupnih srbskih interesov in v svojo sramoto so izstopili iz kluba srbski radikalci kratek čas potem, ko so njih somišljeniki na sramoten način dezertirali iz hrvatsko-srbske koalicije v Hrvatski. V narodnostnem klubu je ostala samo srbska nar. liberalna stranka, ki jo je zastopal stari srbski parlamentarec in narodni borilec, dr. Mihajlo Polit — Desančič. Takoj po izstopu srbskih radikalcev iz narodnostnega kluba in srbsko-hrvatske koalicije razvila se je med radikalno in vsemi drugimi srbskimi strankami na teritoriju Hrvaške in Ogrske ostra politična borba, ki je dosegla svojo kulminacijo s paktom, ki so ga sklenili radikalci Jaše Tomiča, urednika novosadske »Zastave" z Justhom za bližnje volitve. Ta pakt sam po sebi bi ne bil tako zaničevanja vreden, toda ako se pomisli, da je sklenjen z največjimi nasprotniki in de-nuncijanti srbskega naroda, da niso dobili radikalci narodnih koncesij in garancij, a sami so se morali zavezati, da glasujejo proti kandidatu narodnega kluba Srbu za Just-hovega kandidata, tedaj se mora k o n s tatirat i, da boj proti takim elementom ni nikdar dosti oster! Ta boj vodi res brezobzirno na terenu političnega boja, srbska liberalna stranka in to, kakor je pričakovati z nado na velike uspehe. Bližnje volitve pokažejo, v koliko so opravičene te nade. Ali razen volitev v ogrski parlament bližajo se tudi volitve za srbski narodni crkveni saborv S. Karlovcih. Kot je znano, ima srbski narod na teritoriju Hrvatske in Ogrske svojo prosvetno cerkveno avtonomijo z vrhovnim poglavarjem patri-jarhom, ki rezidira v Sremskih Karlovcih v Slavoniji. Za dan 29. maja sklican je nar. cerkveni sabor k rednemu zborovanju po kraljevi želji. Volitve še niso razpisane, ali po zakonu morajo biti končane do srede meseca maja. Vse stranke so razvile jako živahno agitacijo za te volitve; na zadnjem saboru so imeli srbski radikalci večino enega glasu; sedaj pa je skoraj popolnoma gotovo, da ne pridejo radikalci v sabor niti z impozantno manjšino; glede tega vprašanja so se namreč zedinile vse ostale srbske stranke, da nastopijo skupno proti radikalcem radi njih škodljive politike in slabega gospodarstva z avtonomnim crV-venim premoženjem; vse stranke so skleni\e, da vržejo radikalce! Na Hrvaškem pa skoro zmaga mlada, hrabra ter ponosna srbska samostalna stranka" te škodljivce Srbstva, na Ogrskem se bore prot njim srb. liberalna srbska narodna (radikalni disidenti) in srbska demokratska stranka, ki ima isti avtonomni program kot srbska samostalna stranka v Banovini. Pred navdušenjem združenih narodnih srbskih strank mora izginiti raz teritorij Ogrske in Hrvaške stranka, ki deluje na spošno škodo Srbstva! Toliko o sedanji borbi srbskega naroda na Ogrskem pred dvojnimi veleznačilnimi volitvami. Bogdan. Splošni pregled. V Ljubljani, dne 16. aprila 1910. Državni zbor. V drugi seji so končali prvo branje predloge o novem posojilu. Seja je bila precej mirna, samo češki radikalci so se nekoliko spopadli z nemškimi nacijonalci in pa s predsednikom. Ko je posl. Schachin-ger predlagal konec debate in ko je predsednik dr. Pattai izjavil, da je zbornica sprejela predlog za konec seje, tedaj so češki radikalci kričali, da to ni res. Začeli so ropotati, toda so se kmalu pomirili. Generalni govornik pro je bil kršč. socialec Loser, kontragovornik pa češki agrarec Vojta. Predlogo so odkazali proračunskemu odseku. Popoludne se je začelo s prvim branjem službene pragmatike. Govoril je edini Glockel. Za njim je poslanec Vukovič utemeljeval svoj nujni predlog zaradi dalmatinskih železnic. Rekel je med drugim, da bi bilo sramotno, če bi avstrijski parlament dopustil, da bi Ogrska ne izpolnila v nagodbi označenih dogovorov. Navzlic ope-tovanim urgencam od strani avstrijske vlade Ogrska vendar še ni začela z gradbo železnic, čeprav je termin že 1. 1908. potekel. Vlada mora povzročiti, da se zbere razsodišče, ki naj odloči, v koliko je ogrska vlada zamudila izpolniti svoje dolžnosti. Prihodnja seja bo v torek ob 11. uri. Ogrsko. Iz ogrskih vladnih krogov prihaja vest, da bo ministrski predsednik grof Khuen kot notranji minister 10. maja objavil potrebne ukaze za splošne volitve. Volitve se bodo vršile med 1. in 10. junijem. Posamezne termine za volitve bodo določili centralni volilni odseki posameznih mini-cipijev. listek. ARTUR SEVER. ŽENA. Roman. [32] Stekel je po stopnicah navzgor in stopil naravnost v njeno sobo, ki se je v nji razprostiral lahen polumrak . .. Obstal je med vratmi, ker ni nikogar zapazil v sobi. a tedaj se je tam na divanu nekaj zganilo in pritajen glas je zaklical : »Henrik, ali si Ti?" Henrik je takoj spoznal Eleonorin glas in planil je k divanu, ki je na njem ležala Eleonora, sklonil se je k nji, ona pa ga je privila k sebi in ga poljubila: »Tako težko sem Te čakala, mislila sem že, da ne prideš večl* Lahno se ji je nasmehnil Henrik: »Obljubil sem Ti, da pridem, prišel sem tudi!" Eleonora je vstala, spustila zavese in prižgala električno luč ... Na njenem obrazu je bila izražena velika razburjenost, vse žile so bile močno napete; ko se je oklenila Henrika, je ta takoj spoznal njene želje ... Opazoval je njen bledi obraz v okviru ogljenočrnih las, njene ozke, rdeče ustne, njene motne hrepeneče oči, skozi globoko izrezano bluzo so se dvigale mlade, polne grudi... kot klasje na polju, ko zaveje lahen večerni veter... Novo življenje je zaplulo takrat po Henrikovih žilah . . . ono življenje pariških ulic . . . življenje umetnika, ki ne živi trenotku, ki vidi v ženi pred seboj vso svojo moč, vso svojo srečo ... , Tesno je privil Eleonoro k sebi, da je bolestno zaječala, pogledal ji je v napol odprte oči... ki so bile zalite s solzami... Drhtela je po vsem telesu; Henriku se je zdelo, da so jo zapustile moči ... dvignil jo je na svoje roke in nesel na divan. Potem pa je stopil korak nazaj in jo opazoval... Nepremično je ležala na divanu ... le prsi so ji burno valovale ... njeni črni lasje so se izgubljali v temni barvi rdeče svile, da je njen obraz blestel iz temnega ozadja; ozka, bela obleka se je tesno oprijemala njenega nežnega telesca, da so se mogle opaziti vse fine in elegantne oblike njenih udov. Molče jo je opazoval Henrik; v tem trenotku je opazil in začutil šele moč žene. Kolikokrat je že stal pred modelom, občudoval klasične forme in lepo razvito telo, a nikdar ni občutil tega, kar danes ... Ne- broj misli, smelih idej, predrznih načrtov je prešinilo njegovo glavo ... Doslej mu je bilo delo po ženskem modelu le mehanično kopiranje... a sedaj je videl povsod le življenje, globoke misli, duhovite inspiracije ... V tem trenotku mu je bilo tako neznansko žal vseh onih izgubljenih dni, izgubljenih idej ... Eleonora je odprla svoje oči in njen pogled je bil tako proseč, tako vabljiv ... v lahnih drgetljajih so se premaknile njene ustnice in zašepetale: »Henrik, Henrik!" On pa je skočil k nji in sklonil se k njenemu telesu ... Tiho in mirno je bilo v sobi, slišalo se je le razburjeno dihanje, zdajinzdaj strastni vzdihi... vroči in glasni poljubi. Iz ulice doli od nasprotnih hiš se je oglasila tiha hrepeneča pesem ... pesem o ljubezni, zvestobi in vdanosti, pesem o žrtvah in spoštovanju ... Ljubeče dekliško srce je dalo duška svoji ljubezni v tihi nežni pesmi. In v trenutkih strasti se je Henrik spomnil na Mary, ki je pela včasih, ko je delal v ataljeu zaljubljeno provonsal-sko romanco ... spomnil se je samo te pesmi, a spomnil se ni nje, ki jo je pela... Pesem je zopet utihnila ... Henrik pa je sedel zopet na fotelju, glava mu je klonila nazaj, roke so mu omahnile ... in na- enkrat so se ga zopet polastile čudne misli, grozne slutnje. . . najraje bi zapustil vse in bežal, bežal daleč proč, kjer bi ga ne poznal nikdo ... Eleonora je pa še vedno ležala na divanu ... njene oči so bile zaprte, njeno telo je bilo kot mrtvo ... Zadovoljila je svoji naravi, svojim koprnečim željam ... Prvi je prekinil molk Henrik, ki je naglo vstal, šel parkrat s hitrimi koraki gorindol po sobi, nato se je pa vstavil pred divanom prijel Eleonoro za roko in rekel: »Pojdi, čas je!" Kakor da jo je prebudil iz globokega spanja, je odprla Eleonora oči in plašno pogledala naokoli, ko pa je opazila Henrika, skočila je kviško, molče ogrnila man-tiljo in si ovila svilnat plašč. Nato je poslala služkinjo po izvo-ščeka... Ko sta slišala Henrik in Eleonora na ulici voz, ki se je ustavil pred hišo, zapustila sta sobo ter odšla po stopnicah na ulico. Tu sta hitro skočila v voz; Eleonora je mimogrede povedala cilj... izvošček je pognal konja in voz je oddrdral v diru proti Podrožniku. _____________________ (Dalje.) Iz slovenskih krajev. Tržaško pismo. Trst, 15. aprila. Kdo sem? — „Tujci" in ,.domačini". — Slovensko gledališče. — Volitve v okr. bolniško blagajno. — Vzorna žurnalistika. Gospod urednik, me že imajo! Kakor vidite, se mi že kar roka trese samega strahu, da me denejo iz kože. Pa veste, zakaj ? Zato ker sem se upal nekoliko podrezati v razna tržaška sršenja gnezda, zato sedaj pravi pravcati polom. Če greste v kavarno »Balkan*, vse stika glave in srdito povprašuje: Kdo je neki ta lopov? Ako greste v Rojan, ravno tako, pri sv. Ivanu, kjer klerikalizmu najbolj gnoje, pa vendar poganja na gnojišču le sam osat, enako pri sv. Jakobu nič drugače itd. itd. Nekaj me pa vendar še prav posebno veseli. Vsak dan skoraj vam sedim v kavarni, odkar stoji „Narodni dom“ na-mestu nekdanje stare barake, pa me ne izvohajo. Dolžijo tega, dolžijo onega, a jaz lepo pijem svojo „črno“, se smejem v pest in si mislim: le, le jezite se, kaj mi mar vaša jeza! Resnico vam bom brusil v obraz, in če vas ta resnica še tako kolje v očeh, nič ne de! Spokorite se grešniki, pa se vam ne bo treba bati — resnice. Nekaj pa je pri vsej tej onemogli jezi, česar ne morem zamolčati. Je pa to jeza na »tujce*, v splošnem namreč in vtem pa še prav posebej. Ta jeza na »tujce* je namreč nekaj prav specialno tržaškega. Pred dolgimi leti, ko sem prišel v Trst in se nisem v resnici dosti brigal za javno življenje, pa sem vendar tupatam rekel kakšno vmes, ko so govorili drugi, sem jo vedno izkupil, češ: »Komaj si par dni tukaj, pa že hočeš vse bolje vedeti, kakor mi domačini!" Istotako se mi godi tudi še sedaj, dasiravno sem dobil še en križ na hrbet, odkar sem tu. Še vedno sem „tujec, ki ne pozna razmer*. Tako, kakor meni, se godi vsakemu, ki pride v Trst, pa naj bo najboljši narodnjak, naj ima najlepše namene, naj dela noč in dan v občo korist, naj magari pri tem žrtvuje on, kar ima, zdravje, službo, denar, življenje celo: nič pa nič! Njegovo delo ni vredno piškavega oreha, razdirač je, hujskač, ker je — privandranec, tujec! Da mi bodete lažje verjeli, naj omenim na primer le sedanjega prvega kočijaža slovenske tržaške politične samokolnice, državnega poslanca dr. Rybara. Moža so leta in leta gledali postrani kot tujca in dolgo je trpelo, predno so ga sprejeli med — „domačine“. Sedaj naj pa vprašam: kaj so pa neki storili ti »pristni* domačini, da si dajo edino pravico besede v Trstu? Zapisal sem namenoma — »besede*, to pa zato, ker si pač laste samo pravico kričanja nad vsakomur, nikakor pa ne pravice — »dela*, . kaj le dolžnosti dela, to namreč z vso milostjo prepuščajo — tem prokletim »tujcem*. Torej kaj so storili? Nič, nič in še enkrat nič! Če ne bi bilo teh »tujcev* v Trstu, bi bil slovenski svet že zdavnaj črtal iz svojih zapiskov tržaške Slovence. Vprašam le: ali sta morebiti starina profesor Mandič in dr. Gregorin Tržačana, ali je dr. Rybar to? In brez teh treh, bodimo odkritosrčni,' bi bila prošlost tržaških Slovencev, hm, recimo zelo — žaltova. In če tako povprašujem, najdem, da je v Trstu tisti, ki dela, gotovo »tujec*, tisti pa, ki lenobo pase in le kritizira in kriči, pa prav gotovo najpristnejši Tržačan. In ti Tržačani sami prav dobro poznajo to svojo slabost, to svojo, povem naravnost — nesposobnost za delo, zato tudi delo drage volje prepuščajo drugim — tujcem. O vo-litvi v odbor političnega društva »Edinosti* sem že poročal. Če pogledamo odbor, ne vem, ^e je od vseh devetih odbornikov le eden prav pristen Tržačan, najmanj pa novi Poslednja čarovniška pravda v Ribnici. (Po A. Lesar: Ribniška dolina na Kranjskem.) (Konec.) III. Kaj da je bilo s pravim Bogom in s sv. katoliško vero? Vse to je mogla zatajiti. Ali ima po tej zvezi kovo znamnje? S parkljem jo je na hrbtu vprasnil in potem z njeno krvjo zapisal v svoje bukve. Če je tudi kake copernije uganjala? kakšne in ktere? Da; strašno točo, ki so jo na Kleku iz kvaternega pepela pa iz neke moke delale, so poljske pridelke poškodovale. Kdaj in kje da so to škodo delale ? Pred dvema letoma, v Kočevskem, Černomeljskem in Metliškem kraju. Kaj da imajo od tacega poškodovanja ? Po toči vzeto žito v neko globoko jamo pod goro Klek nosijo in iz njega po zimi kruh pečejo. Kako da žito še jemljo? Kadar seje kmet, spreminjajo se v različne ptiče, kakor: v vrane, srake, krokarje; in prestrezajo zrnje, kar ga pade pred sejavca. Iz česa da delajo mazilo za letanje? in kdaj in kje da ga večidel delajo? predsednik onorevole signor dr. Giuseppe Wilfan. In tako je povsod. Potem pa ti ljudje kriče, da »tujci* nimajo v Trstu nič opraviti, da naj pobero svoja šila in kopita in gredo, odkoder so prišli. Da, indolenten je pristni Tržačan, do skrajnosti in se v tem prav res malo razlikuje od svojega ravno tako pristnega italijanskega someščana, ki le pod okriljem sv. Žušta, okrog ulice Malcanton dobro uspeva in je precej stalen gost v znani hiši ulice Tigor. Ne rečem s tem, da sta si podobna po takem načinu življenja, toda podobna sta si po nestrpnosti napram drugim, ki niso tako »srečni*, da bi se bili rodili pod zvonom sv. Žušta in po svoji indolentnosti. Ta tržaška indolentnost se je letos na primer prav jasno pokazala napram tržaškemu slovenskemu gledališču, napram »Dramatičnemu društvu*. Sezona je pri kraju in »Dramatično društvo* bo zaključilo z obligatnim deficitom. Kaj bi bilo, če ne bi posojilnica naklonila 3000 K podpore iz svojega čistega dobička? In kako to, da stvar ne uspeva? Prav lahko! Verbum »Dramatičnega društva* so zopet »tujci*, katerih Tržačan ne more, pa naj delajo, če hočejo noč in dan. Pristni Tržačan gre rajši v nemški variete, dasiravno ne razume niti besedice nemški, gre stokrat rajši v gledališče Verdi, Fenice ali Polite-ama Rosetti ali celo na gugalnice na fondo Coroneo, kakor pa v slovensko gledališče, kadar prireja predstave »Dramatično društvo*. Zato se pa dogaja, kakor se je dogodilo letos, da je prišlo k predstavi celih 9 ljudi in so morali vrniti vstopnice. Mnogo škoduje »Dramatičnemu društvu" šentjakobska Čitalnica s svojimi „operetami“, s katerimi krošnjari sedaj pri dr. Ivanu in bo najbrž šla z njimi tudi še naprej ven v okolico. Ker sem že ravno pri slovenskem gledališču, naj se nekoliko tudi pomudim pri njem. V Danilovki ima gledališče izborno moč, to je resnica, a to je tudi vse. A, da, pozabil sem, da je Danilovka — tujka. In to seveda tudi ni všeč — domačinkam, zlasti tistim ne, ki nastopajo pri šentjakobski Čitalnici, ker so one gotovo veliko večje umetnice, kakor pa ta privandranka! Druge moči so pa, no, tako tako! Pač diletanti, nekateri boljši in nekateri slabši. Z vajami je velikanska težava, ker se morajo vršiti le zvečer, ker so »igralci* po dnevu vsak v svojem poslu. In težava je tudi velika, ker diletant pač jako vestno kopira vse slabe lastnosti igralca po poklicu, njegovih dobrih pa jako malo ali pa nič. Zato vedni prepiri, zato pri vsaki igri skoraj popolnoma nova lica. Kdor pozna pri tem še Tržačana, bo izprevidel, da se mora najboljši režiser tako zamotati v mreže teh stoterih zaprek, da ne more nikamor. Predstave seveda po vsem tem ne morejo presegati diletantizma, občinstvo izostaja in konec je — deficit, kateremu ne odpomore niti Tone Verovšek, ako se pride v Trst kako svojo staro ulogo zopet nekoliko naučit, niti Danilo, ako jo pride pozabljat, niti Grom, niti kdo drug. Je pač smola ta deficit in se tudi drži »Dramatičnega društva*, kakor smola. Nekaj veselega naj vam vendar tudi poročam danes. Ne vemo, ali je izdalo naše dreganje, »Narodna delavska organizacija* se je odločila, da postavi za volitve v tržaško okrajno bolniško blagajno svoje lastne kandidate. Kakor se govori splošno v Trstu, je popolnoma upravičeno upanje, da prodere vsaj z nekaterimi. Današnji »Narodni delavec* in ravno tako »Edinost* prinašata tozadevna vabila na shode. Volitve so res velikanskega pomena za slovenstvo v Trstu, kajti ogromne svote, s katerimi deluje blagajna imajo svoj vpliv ne samo v slučaju bolezni, temveč tudi v O teh časih: o binkoštih, o veliki noči, o sabotah in veliki petek zvečer. Takrat tje prinesejo presveto hostijo, ženskega masla jn otročjih serčic. Če je tudi ona kdaj tje nesla presveto hostijo ? Samo enkrat. Kje da jo je dobila? V Dolenji vasi v cerkvi sv. Lenarta pri sv. obhajilu. Kaj da so ž njo počeli? Preklinjevali in neusmiljeno zasramovali so jo, potem pa v mazilo vergli; na levo stran mešali, Bogu se odpovedovali in hudiču zvestobo v novič obljubovali. Če ni tudi ljudi morila in sere za tisto mazilo nosila? Tega, da ni nikdar storila. Če še kaj ve, naj vse pove? Da nič več ne vi. Zdaj pa naj zatoženka povč vse, ki so se vdeležili tega hudodelstva toda nikoga po nedolžnem; ravno tako pa tudi nikoga, v resnici krivega, ne prezreti, ker bi si sicer dušo pogubila. Vse hoče po svoji vesti ovaditi. Naj bi tedaj to storila! V nemški vasi: Alenka Nosanka, sredi vasi, Marjeta, Petričeva žena, Mikula J., Njegova žena, Turkova hči, Marjeta, Marina, hči zatoženkina. V Ribnici: I., ranjke Cesnovke hči, Rusovka in Zbašnikovka, Anka J., Cesno-vkina hči, Marina Šušarkovka, in njena hči. drugih slučajih. Socialne demokrate v Trstu drži pokoncu edino le okrajna bolniška blagajna. »Narodni delavec* priobčuje v tem oziru zanimivo vest, da so socialni demokrati prevzeli pred 4 leti bolniško blagajno s 151.000 K čistega, sedaj pa imajo baje okrog 25.000 K deficita. To je res »vzorno* gospodarstvo, na katero si lahko vzame Kopač in njegova compagnia bella res lahko patent, ravno tako, kakor si ga lahko vzame uredništvo »Edinosti* na velikansko točnost in uredniško ter časnikarsko spretnost, s katero spremlja najvažnejše dogodke tržaškega javnega življenja. In res ta »Edinost*! Ako se dogodi, da se zastrupi kaka italijanska stara grešnica, ker je že prestara in pregrda, da bi si kaj zaslužila sama seboj, imate v ..Edinosti* pol kilometra dolgo poročilo. Ako v italijanskem gledališču izsikajo ono »chante-clersko* petelinjenje, zopet poročila na vatle. Ako v mestnem svetu kak »onorevole*, ki še ni odprl ust, odkar je izvoljen, samega dolgega časa zazeha, potem nato, butn, bum, bum invtrarara, da človek komaj sproti maši ušesa. Če se prigodi, da otroče postavi ono, kar sicer spada v najskrivnejši kot hiše, pred hišna vrata, se vzdigne cela komisija specialnih »naših* poročevalcev, ki potem pišejo, da jim kar znoj curlja po obrazu, o tem d .... Če se pa vrše stvari, kakor je bilo ono velikansko delavsko gibanje v svobodni luki, si pa »Edinost* začepi ušesa in zaveže oči, da vsaj ne bi čula ali videla česa, in ravno tako je tudi sedaj z volitvami v okrajno bolniško blagajno. Vsa čast taki žurnalistiki! Naj jo shranijo pod steklo, da je pajki ne oblezejo in muhe ne onesnažijo, kajti treba jo je hraniti v zgled in posnemanje poznim rodovom na vekomaj! Amen! Ve rus. Kdo bo tržaški škof? Zadnja poročila govore za to, da bo zasedel tržaško-kopersko škofovsko stolico zopet — Nemec! Cesar je vprašal za svet goriškega nadškofa in kneza, ki je priporočal, naj bi bil tržaški škof Slovenec; vprašal je tudi ljubljanskega škofa, ki je priporočal Petronia. Ali noben od teh in tudi prošt Faidutti ne postane škof — marveč tržaški škof bo skoro gotovo zopet Nemec! Kakor se vidi, odločuje bivši tržaški škof Nagel, ki je seveda tega mnenja, da spada na mesto tržaškega škofa glede na sedanje razmere v Trstu (!) edino le človek, za katerim ne stoji nobena politična stranka; tak more biti pa le tujec: Nemec!! Čudna je ta logika — a zato je pristno avstrijska!! Resna kandidata za tržaškega škofa sta rektor »Anine* v Rimu, Lohninger in Perat-honer ki je tudi v Rimu — oba Nemca! Lohninger je Tirolec in laški listi pravijo, da pozna dobro vse potrebe Lahov. Najbrže pa bo imenovan za tržaškega škofa Perat-honer. Dunajski listi so mnenja, da se Nagi odloči za Perathonerja, ki je »persona gratissima* tudi na dvoru. Nemci smatrajo že škofovsko stolico za nemško posest. Kakor je razvidno iz pisave laških listov, bodo Lahi zadovoljni z novim nemškim škofom, kakor so bili z Na-glom, saj mu bo najbrže vreden naslednik. Samo da ne pride kak Slovan za škofa v Trst! Razume se samo ob sebi, da ne Lohninger ne Parathoner ne razumeta niti besedice slovenski ali hrvatski, ter da se novi nemški škof tudi ne nauči nikakega slovanskega jezika. Dosti je, seveda, da zna laško. »Surovo ljudstvo*, kakor je imenoval Nagi Slovane v tržaško — koperski škofiji, naj molči in lepo uboga! Besedo imajo sedaj na vsak način tržaško-koperski prvoboritelji, ki naj bi delali na to, da se imenovanje Nemca prepreči, ali vsaj na kak način ublaži. Potem so jenjali hudodelnico terpinčiti ter so jo zopet v ječo odpeljali; izpraševanje pa se bo nadaljevalo. Peti dan tistega mesca ob desetih zvečer je hudodelnica strašno skušnjavo imela, tako da, ako bi ji ne bi bili o pravem času na pomoč prišli, bi jo bil, kakor je rekla, nekdo ubil. Zato so bile dobre straže postavljene, da se ne bi kova nesreča zgodila. Pa vse ni nič pomagalo. O polnoči se je v hudodelnični ječi, kakor tudi v gradu in po tergu strašan hrup zagnal: slišali so volkove tuliti, in v ječi rjoveti in praskati, kakor da bi bili medvedke in mačke v nji. In ob dveh popolnoči so dol-žnico z zavitim vratom mertvo našli. Deveti dan tega mesca se je Marini Šušarkovi smert napovedala. Opominjana je bila k pravemu kesanju in pokori. Tudi duhovni pastir je bil k nji poklican. Enajsti dan tega mesca se je Marina Šušarkova vpričo gospodov in prisednikov poslednjič skrivno in javno izpraševala; in zdaj je hudodelnica dve osebi, t. j. Anko, starejega Martina Mišnika ženo^ in Alenko Štancarjevo vdovo izvzela, rekši, da ji je ovadila, ker je bila na nji huda. Kar je pa rekla od vseh druzih je do svoje smerti terdila. Potem se je nad njo enoglasno sklenila ta-le sodba: Cesarski kervavi sodnik. Prisedniki: Gg. Janez Gašpar svetovavec, Jakop Križnar, oskerbnik na Bregu, Juri Lesar, Peter V konkurz je prišel laški veljak, trgovec z vinom in posestnik L. Stua iz Krmina. Pasiva znašajo 550.000 K, aktiva pa okoli 400.000 K. Tatovi podstrešij. Zdi se, da je prišla policija končno na pravo sled tatinski družbi, ki je že mesece in mesece kradla v podstrešjih raznih imenitnejših hiš na Korzu. Policija je bila o teh tatvinah obvestila druge komisarijate, in /med drugimi tudi onega v Ljubljani. Tako je prišla ljubljanska policija na sled in je aretirala nekega D. Rieger. Kakor so dognala najnovejša poizvedovanja utegne biti ta Rieger poglavar te tatinske družbe, ker so pri njem dobili kompromitujoča pisma in precejšnjo množino v Gorici ukradenega blaga, t. j. ponajveč finega perila, ki je zmanjkalo iz podstrešij raznih hiš v Gorici. Kakor čujemo se je policiji posrečilo zaslediti ostale zaveznike Riegerja. Novo mesto. Kdo je kriv draginje? Iz uradniških krogov se nam poroča: Novo mesto že nekaj let slovi po svojem nevzdržljivem socialnem položaju — napetost med stanovi je že naravnost gnusna, a obenem smešna. Uradnik jurist prezira uradnika nejurista, če tudi je na isti činovni stopnji z njim. Posebno nekateri gg. pri okrožnem oz. okr. sodišču so dospeli vrhunec na lestvici loka-lizma in — nadutega nolli me tangere — staroveškega birokratizma. Gorje takim podložnikom, ki so od stopnje do stopnje, ali kakor pravijo „von Pick auf“ dospeli na lestev uradniškega dostojanstva. Pa o teh razmerah se pogovorimo kaj podrobneje ob drugi priliki. Da vam to že danes omenjam, storim to, ker to neznosno razmerje v ožjem stiku s sedaj aktuelno akcijo gospodarskega boja, o katerem je „Jutro“ že te dni poročalo. Nižji uradniki od višjih prezirani, so primorani iskati družabnega stika s sloji meščanstva in med sloji meščanstva v prvi vrsti z našimi trgovci. Ta zveza se je kolikor toliko intimno vzdržala že nekaj let. Ali kakor vse kaže, se je v zadnjem času pojavil na obzorju te družabne zveze komet, ki grozi s svojo nekolegijalno namero zastrupiti še te zadnje ostanke socialnega življenja srednih slojev novomeškega prebivalstva. Ni to kak Halleyev komet, ampak ta komet se nazivlja Bradaška, po poklicu uradnik, po — ne vem kateri — milosti, že večletni tajnik ljubljanskega konsumnega društva avstrijskih uradnikov. Pojavil se je nepričakovano med nami in komaj je stopil med nas, glejte, že jo je mož v svoji modrosti in skrbi za stanovske tovariše, iztaknil, da vlada v Novem mestu grozovita draginja. In da to draginjo občutimo zlasti mi nižji uradniki. V nekem gotovem oziru je žalibog tudi res, toda res pa je tudi, da ista nadloga tare že davno ne le stanovske tovariše po drugih mestih naše blažene Avstrije, marveč tudi sploh vse srednje in nižje sloje prebivalstva pri nas in po drugih deželah. G. Bradaška nam torej to pot, ki ga je slučajno zanesla v Novomesto ni prav nič novega povedal. Kdo pa je kriv te draginje? Rešitev tega vprašanja je g. Bradaška kratkomalo zvalil na račun in vest naših slovenskih trgovcev. In žalibog, našli so se hitro modri hinavci med nami, ki so učenjaku iz bele Ljubljane in spasitelju uradniškega življenskega vprašanja, enoglasno prikimali. Sodba brez zaslišanja težkega hudodelstva obtoženih trgovcev se je po vzoru starodavne kabinetne justice na najkrajši način izrekla tako: V imenu njegovega maličanstva Bradaške, tajnika konsumnega društva z Siidmarkovimi vžigalicami v Ljubljani, se obsodijo vsi novo- Puželj, France Pregelj, France Papež, Janez Pucelj, Peter Vesel, Jakob Nosan, Adam Sorman, Peter Pucelj, Juri Pucelj, Andrej Mordaks, ([zastopnik deželne sodnije. Janez kerst. Ravnik, notar. Glavna ali zadnja obsodba: Po postavi Božji in po cesarskih zakonih je Marina Šušarkova, ker je vse, kar se je razodelo po natanjčni. preiskavi, ki je bila po redu kervave sodnije ravnana, sama spoznala, da je kriva mnogih hudodelstev, kakor: copernije (čaranja), s čimur je Božje in cerkvene zapovedi prelomila in tudi blago svojega bližnjega poškodovala; da je pravo katoliško vero zatajila, presveto rešnje telo zasramovala in se celo hudiču zapisala drugim v izgled obsojena: da naj se pelje na navadno sodišče in ondi s cesarskim mečem ob glavo dene. Njeno truplo, kakor tudi truplo Lucije Kezničevke, ki se ima iz zemlje izkopati, naj se na germado verže, popolnoma sežge, da bo prah in pepel. Terdovratna Končarica naj se pa še v ječi drži, da se bo o nji dalje preiskovalo. Pri cesarski kervavi sodbi za pravično spoznano. Dano v Ribniški grajščini 11. maja 1701. Janez Juri Gottscheer 1. r., krvavi sodnik. meški trgovci na smrt in pogin. Obglaviti, ali če bode kazalo, obesiti ali podaviti jih ima rabelj gospodarskega bojkota. Izvršitev te obsodbe se poveri dičnemu agitatorju za ljubljansko konsumno društvo, c. kr. fin. uradniku g. Bradašku. Obsodba je pravo-močna šele tedaj, ko Bradaška tudi v Novem mestu ustanovi podružnico ljubljanskega konsumnega društva. Da je sklep te krvave obsodbe razburil — različno seveda — vse duhove v našem mestu, kdo se bo temu čudil. Učinki niso izostali! Napetost med posameznimi stanovi se je s tem še povišala, za nas srednje in nižje uradnike pa je že preje komaj vzdržljivo razmerje postalo naravnost neznosno. Predno poizkusimo rešiti razloge draginje, poglejmo nekoliko, kdo je ta Bradaška in kaj je doslej dobrega storil za nas slovenske uradnike. — Konec jutri. Bohinj. Bilanca zimskega športa v Bohinju. Bohinj vedno bolj stopa na pozo-rišče in nadejati se je, da v najkrajšem času doseže med svetovnimi zimskošportnimi kraji uvaževanja vredno mesto. To se je pokazalo zlasti pretečeno zimo. Cela Evropa je trpela radi izvanredno neugodne zime. Ravno ta zima je bila za Bohinj najboljša preskušnja, ki je pokazala, da se nade, stavljene v Bohinj glede razvoja zimskega športa morda v najkrajšem času nad vse pričakovanje izpolnijo. Kljub skrajno neugodni zimi je tudi letos obiskalo Bohinj nad 2000 tujcev. Seveda je k temu mnogo pripomoglo tudi ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, ki je vpoštevajoč pozornost kranjske deželne zveze za tujski promet in delavskega ministrstva, vpeljalo iz Trsta posebne športne vlake. Vsled tega se sme pričakovati že v najbližji bodočnosti najugodnejši razvoj Bohinja pozimi. Ravnatelj državnih železnic v Trstu, dvorni svetnik Galambos in podravnatelj vladni svetnik ar. Auredniček, sta se osebno zanimala za razvc>j Bohinja in železniških zvez, ki bodo v doglednem času tudi državnim železnicam donašale dobička. Kljub slabi zimi torej lahko trdimo, da je pretečena sezona jako ugoden napredek za Bohinj. Zanimivo je gotovo, da se je v Bohinjski Bistrici ta-mošnji kolar takorekoč že špecijaliziral za izdelovanje bohinjskih sank, ki so našle priznanje v vseh športnih krogih in ki vsled tega obetajo postati izvozno blago. Želeti bi bilo le, da se vsi na zimskem športu v v Bohinju prizadeti krogi kar najbolj zanimajo za nadaljni razvoj in po svojih močeh pripomorejo k temu, da se čimprej na celi črti izvedejo že zasnovane zimskošportne naprave. S tern ne bodo koristili samo sebi, koristili bodo celokupnosti, ker na ta način dosežejo blagostanje ljudstva in svetovno lrne kraja. Iz Reke. Reka. V nedeljo 10. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor »Slovenskega bralnega in izobraževalnega društva na Reki“. Udeležba je bila nad vse pričakovanje velika. Dvorana hotela »Sušak" je bila polna Slovencev iz Reke, Sušaka in okolice. Počastilo nas je pa s svojo navzočnostjo, kar moramo posebno omenjati tudi mnogo Hrvatov, zastopniki češke kolonije na Reki, ter zastopniki ravnokar se organizujočih opatijskih in volovskih Slovencev. — Predsednik pripravljalnega odbora je ob 3. uri otvoril zborovanje, pozdravil navzoče, ter v jasnem in razločnem govoru označil namen slovenskega društva na Reki ter njegovo delo v bodočnosti. Poudarjal je najprej njegov izobraževalni namen, potem pa posebno stremljenje za gospodarsko osamosvojitvijo n zbora.— Na klavirju spremlja gdč. Vida Prelesnikova, pianistinja in učiteljica »Glasbene Matice". — NB. Pevski zbor izvaja vdrugič izključno najnovejše slovenske izvirne skladbe. Koncert „Glasbene Matice" v torek dne 19. tm. Odbor »Glasbene Matice" prosi slavno občinstvo, ki nameravaposetiti koncert, da si blagovoli sedeže in vstopnice prej osigurati, lahko tudi pismenim potom. Zanimanje za koncert je namreč zopet veliko, in marsikateri bi pri blagajni ne dobil priljubljenega mu prostora. Gospod dvorni operni pevec Jul. Betetto se bo odlikoval z novimi, zelo efektnimi točkami. Gospe Costaperaria-Dev pa itak že več let nismo čuli v Ljubljani. Priljubljena domača koncertna pevka bo pela pesmi domačih skladateljev, Lajovica, Adamiča in Deva. Družinski večer N. D. O. Opozarjamo na današnji družinski večer N. D. O. ki se vrši v areni Narodnega doma s vsporedom, ki smo ga priobčili včeraj. Nadejati se je vsled simpatij, ki jih uživa N. D. O. v vseh slojih ljubljanskega občinstva najboljšega obiska. III. redni občni zbor »Slovenskega lovskega društva" se vrši v nedeljo, dne 24. aprila 1910 ob 3. uri popoldne v hotelu »Iliriji" v Ljubljani z običajnim vsporedom — Volitev predsednika in podpredsednika, 4 odborn. 2. namestnikov stanujočih v Ljubljani, 8 zunanjih odbornikov ter 4 namestnikov. — Po §. 20. dr. pravil je za sklepčnosti občnega zbora potrebno, da je ena tretjina članov navzočih. Pooblastila so dopustna. Vsak član na občnem zboru sme zastopati samo 5 odsotnih članov in se mora izkazati z društveno izkaznico zastopanih članov. V slučaju nesklepčnosti na 3. popoldne se vrši uro pozneje, v istih prostorih drugi občni zbor. Želeti je, da bi bili slovenski lovci tudi sosednih dežela v odboru zastopani. Zato prav prisrčno vabimo vse slovenske lovce, zlasti pa one s Koroškega, Primorskega in Štajerskega, da se občnega zbora zanesljivo udeleže in sicer v častnem številu. Pričakujemo pa tudi od ostalih slovenskih lovcev, v prvi vrsti od Kranjcev kot najbližjih, da ta dan pokažejo svojo zavednost. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. 182 miljonsko posojilo. Dunaj, 16. aprila. Danes dopoldne je zboroval budgetni odsek o odkazani vladni predlogi glede 182 miljonskega posojila. Takoj začetkom seje sta stavila poslanca Korošec v imenu »slovanske enote" in poslanec Diamand v imenu socijalnih demokratov predlog, da naj se debata o vladni predlogi preloži do torka. V imenu vladnih strank je nasprotoval temu predlogu Poljak Gloubinski. Pri glasovanju je bil predlog odklonjen z 22. proti 20. glasovi. Nato je začel govoriti češki agrarec Kotlar, a sredi govora mu je postalo slabo, da je moral predsednik sejo prekiniti. Iz glasovanja v odseku se že lahko vidi, da bo vlada tudi v plenum dobila večino za svojo predlogo. Dunaj, 16. aprila. V finančnem ministrstvu se vrše že posvetovanja na kak način naj bi se efektuiralo 182 miljonsko posojilo, ki sicer še ni dovoljeno, a vlada računa z dejstvom, da dobi v parlamentu na vsak način večino. Praga, 16. aprila. »Narodni listy“ poročajo, da še ni precizirano stališče poljskega kluba glede stališča, ki ga zavzemejo Poljaki. V zadnji klubovi seji se je ostro obsojalo postopanje ministra Dulembe in Bilinskega, ki zavzemata jako neodločno stališče napram vladi. Klub je pozval predsednika Gloubinskega da naj vladi javi ta sklep; poljski klub zahteva, da se v vsem ugodi poljskim zahtevam ker sicer zavzamejo Poljaki vladi sovražno stališče. Albanska vstaja. Skoplje, 16. aprila. Vest o končani albanski vstaji so nekoliko prezgodnje,ker se je upor raznesel na vse strani, a narod ni-kako ni zadovoljen s kapitulacijo svojih voditeljev. Tržaški škof. Dunaj, 16. aprila. Naš poročevalec je zvedel iz najzaneslivejšega vira, da pri popolnitvi tržaške škofijske stolice ne prideta v poštev niti Faidutti niti Perathoner. Tržaškim škofom bo imenovan nek hrvaški duhovnik iz Primorskega, ki se ni na nikak način udeleževal političnega življenja. Poslano). Ker je ..Slovenski Narod" z dne 8. aprila t. 1. št. 18 o meni prinesel „Jeseniški Pongratz proti našemu listu". Koncem lanskega leta smo priobčili dopis iz Jesenic, v katerem se je tovarniškega uradnika Antona Pongratza, tistega ki je bil najprvo liberalec, potem klerikalec, sedaj pa je postal nemškutar, pristaš ptujskega ..Štajerca" slikalo v prav živih barvah. Pongratz se je čutil žaljenega in je vložil proti nam tožbo. Ker je pa izvedel, da imamo proti njemu v rokah silen materijal, je mož takoj zlezel pod klop in umaknil svojo tožbo. Škoda! To bi bila senzacija, če bi se pred porotniki pralo Pongratzovo zelo, zelo umazano perilo. Na ta neslani napad odgovorim sledeče : Koncem lanskega leta je ..Štajerc" priobčil iz Jesenic neki dopis, katerega pa nisem jaz pisal in tudi ne ..Štajercu" poslal v katerem je neke dame iz Jesenic in Save slikal v prav živih barvah. Ko me je zato „Slovenski Narod" prav nesramno in po nedolžnem napadel, vrhutega so me pa še tukajšnje *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon. dame obdolžile, da sem jaz isti članek v »Štajercu" pisal in ker sem se popolnoma nedolžnega čutil, sem na migljaj neke gospodične poštne upraviteljice tožil 3 gospode iz Jesenic. Pri obravnavi pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranjski gori pa se je dokazalo, da sploh ti tuji gospodje o meni prav nič govorili niso, sem od tožbe odstopil. Nato sem pa tožil ono poštno uradnico. Ker sem imel na dan obravnave 1000 delavcev za izplačati in nisem hotel zastopnika vzeti, sem tudi od te tožbe odstopil. Tedaj sem pa tožil odgovornega urednika „Slovenskega Naroda" g. Rasto Pustoslemška radi prestopka po § 496. kaz. zak. Obravnava bi se imela pred ljubljanskim c. kr. okr. sodiščem in sicer le pred enim sodnikom vršiti in je bil že zato dan razpisan. Ker je pa gosp. Rasto Pustoslemšek dobro vedel, da ga bode radi omenjenega prestopka sodnik dobro zašil, je napravil proti tej obravnavi ugovor in pritožbo, v kateri je reč tako pojasnil, da je bila obravnava telegrafično preklicana in obenem določena, da stvar ne pride pred enega sodnika, ampak pred porotno sodišče!! Nisem hotel to afero pred porotnike tirati in sem tudi od te tožbe odstopil. V zahvalo, da sem bil tako dobrosrčen in gosp. Rasto Pustoslemšku odpustil zopet razžaljenje, me je gosp. Rasto Pustoslemšek vnovič v zgoraj navedenem članku napadel. Imenovani me že skozi leta in leta v „Slov. Narodu" na nečuveni način napada, krade mi čast pri vsaki najmanjši priliki, to pa samo iz politične sebičnosti. Čudno se mi pa zdi, da g. Rasto Pustoslemšek o meni toliko umazanega ve, ko vendar on mene in jaz njega osebno nepoznam. Jaz živim že 21 let na Jesenicah, a še nikdar nisem slišal, da je g Rasto Pustoslemšek na Jesenice prišel in da bi se bil o meni osebno informirali! Tedaj si moram le misliti, da on samo moje delovanje iz zlobnih ust in obrekovanja posnema in vso reč pretirava. Če imam pa jaz res toliko umazanega perila, potem prosim naj g. Rasto Pustoslemšek to takoj obelodani in naj že enkrat jasno pove, kaj sem jaz pregrešil, da mi on vedno in vedno žuga!? Na dan tedaj brez obravnave z mojim umazanim peiilom. Nadalje mi on očita, da sem bil klerikalec in da sem sedaj postal nemškutar. Smešno, kako bom jaz klerikalec, ko se še danes sami duhovniki priimka ..klerikalec" sramujejo. Res je pa, da sem pri zadnjih volitvah s klerikalci volil, a s tem še ni rečeno, da sem bil klerikalec in to ve, vsak dobro kdor jeseniške razmere pozna. Tudi zavrnem besedo ..nemškutar", ker še nikdar te barve pokazal nisem in ravno tako tudi jaz nisem še nikomur očital, da je nemškutar če je bil prav kot vodja narodne stranke ali vodja S. L. S. trdo z Nemci zvezan! Capito g. Rasto Pustoslemšek. Sploh pa če Vas g. Rasto Pustoslemšek že tako srbi, sem še vedno pripravljen to afero z Vami osebno, vendar kar mi moje zdrave roke dopuste, iznositi, ker potem se gotovo pred enim samim sodnikom vidiva!! Jesenice, dne 12. aprila 1910. Anton Pongratz, tovarniški uradnik. „Sutor ne ultra crepidam“ ali odgovor na svoječasno vprašanje: Zakaj je ravno ta 4 naletel na želvine črepinje. Ko je Apolonov brat Hermes bil star 4 dni, izlezel je iz zibeljke, ubil želvo ter iz nje črepinje naredil želvo. (Kaj takega, v taki nežni dobi, je bilo tedaj, namreč samo bogovom mogoče). Na to je ukradel svojemu starejšemu bratu Apolonu 50 krav, izmed katerih je takoj 2 zavžil. Vrnil se je v zibeljko, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Toda Apolo v svojem proroškem duhu takoj zasledi mladega tatu, ga pelje pred očeta Zena, mu odpusti pregreho, pogojno, da mu odstopi krasno donečo liro iz želvine črepinje. Od takrat torej je postal Apolon bog glasbe in petja. Ali zdaj kapirate g. urednik, zakaj je baš Apolon svojega dičnega „jogra“ dr. Mantuanija (Tako so počastili slavnega najditelja želv ljubljanski akademiki) tako kruto navlekel? (Mislimo, da in si to tako tolmačimo: Dr. Mantuani je strokovnjak cerkvene glasbe, kot tak je bil na Dunaju, kjer bi bil lahko na vse veke ostal. Ker je pa ta svoj poklic zamenjal Z ravnateljstvom deželnega muzeja v Ljubljani, se je njegov patron Apolon nad njim tako razjezil, da je zapustil svojemu smrtnem učencu pri najdbi »turških glav" v Stepanji vasi nesmrtno blamažo na vse čase — Amen.) S tem mu je menda hotel reči, s čemer se tudi mi strinjamo — „Sutor ne ultra crepi-dam". Slovenci, posedajte slovensko umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu ! . Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin. : Plača se naprej. — Za odgovor se priloži znamka. : Iz konkurziie mase Ivana Miklavca, trgovca v Ljubljani je poceni naprodaj železna ,Werthelmova‘‘ blagajna srednje velikosti. Kdor si jo hoče ogledati in kupiti, naj se do 20. t. m. oglasi v pisarni upravitelja konkurzne mase dr. Antona Šviglja, odvetnika v Ljubljani. Klavir se za vsako ceno proda. Naslov pove inseratni biro .Jutra". Prodam fine nove .Elegie* citre; cena dogovorno. Naslov uprava .Jutra*. Trgovski učenec se takoj sprejme. Ivan Goli-hleb, Polzela, Štajersko. Mesečna soba, lepo meblovana s posebnim uhodom in s hrano je s 1. majem t. 1. za oddati. Poizve se v Židovski ulici št. 4. II. nadst. Obrtnik z zelo dobro idočim obrtom se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro 18—26 let, ki ima tudi nekaj premoženja. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrne do 15. aprila, pod .Rafael" na upravništvo „Jutra". Kleparska veieobrt v Trstu išče šest vajencev, čvrstih in zdravih. Oglasiti se pri Slavoj Škerlju v upravništvu .Jutra" popoldan od 4-7. Oni z dežele naj pošljejo zdravniško spričevalo in iz-pustnico. T najem vzamem takoj srednjo trgovino z mešanim blagom, oziroma lokale brez blaga — na deželi. Ponudbe pod V. K. na upravništvo „Jutra". Kupim dobro ohranjeno damsko kolo. Ponudbe na naslov: ..Grosuplje 99“ poštnoležeče. Trgotina z gostilno in posestvom ter z vsem blagom, 3 minute od postaje, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri Ivanu Levičarju, trgovcu, Krmelj 30, Dolenjsko. Iščejo se družnlki za razna podjetja. Več pove prometna pisarna Petra Mateliča, Ljubljana, Škofja ulica 10. Telefon 155. Dve dobro ohranjeni kolesi se prodasta na Sv. Petra cesti št. 54. Nujnovejši prašni plašč za dame od K 10"— naprej v največji izberi v »Angleškem skladišču oblek", Ljubljana, Mestni trg 5. Učenka z boljšo šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v modno trgovino. One, ki znajo nekoliko šivati imajo prednost. — Ponudbe naj se pošljejo pod šifro »Pridna 2000“ Ljubljana, poste restante. Trije gospodje se sprejmejo na stanovanje in hrano ali brez hrane. Dve zračni, lepo opremljeni sobi na razpolago. — Poizve se v Gradaški ulici št. 18. pritličje levo. Blagajničarka, oziroma prodajalka z učno dobo, se sprejme proti boljši plači. Kje pove upravništvo »Jutra". Koutomtlnja z daljšo prakso, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Kje pove upravništvo »Jutra". Več trpežnih zabojev 45 cm širokih in 30 cm visokih se proda. Ponudbe na: Ivan Perko, Ljubljana, Turjaški trg 4. Dobre parketne pokliidalce sprejme takoj v trajno delo: Janko Primožič, Reka, Cafee Fiume. Krojaški pomočnik za fino veliko delo se takoj sprejme; plača je I. vrste. Ponudbe upravi »Jutra". Dva jeimeuarsku pomočnika in en učenec se sprejmeta na Poljanski cesti št. 22. Nagačene ptiče različnih lepih vrst in velikosti, in nekaj pohištva se proda v Kolizeju, Marije Terezije cesta, II. nad., vrata 107. Proda se: blagajna „Wertheimer", kopalna banja s pečjo, omara za led, velika vežna vrata, steklena vrata in z železom okovana vrata. Vpraša se v kavarni „Egia“. Sprejme sn več gospodov na dobro domačo hrano. Naslov pove upravništvo „Jutra“. Najceiiejše se kupi v angleškem skladišču oblek Ljubljana, Mestni trg št. 5: 5000 oblek za gospode od K 8.— naprej; 2000 površnikov od K12,— naprej. Ogromna izbera v najnovejši konfekciji za dame po čudovito nizkih cenah. — O. Bernatovič. Kupi se dobro kolo, po zmerni ceni. Ponudbe' pod „E. V." poste restante, Ljubljana. Spretne šivilje se sprejmejo takoj. Kje pove uprava .Jutra". Nemški, laški in francoski jezik poučuje podpisani proti mesečnemu honorarju. Skupni kurzi K 3.—, konverzacija, korespondenca K 4.—, posamezni kurz K 6.—. Instrukcijska soba sredi mesta, ali Vodmat, Jenkova ulica 20. — Anton Šibenik. KORESPONDENCA. Mind gospod želi korespondirati z mlado gospodično. Šifra ..Cene", poste restante Ljubljana. „Ema“ vse v redu, jako dobro izpadlo. V kratkem na svidenje. XXX. „Amour“. Prejel, takoj odgovorim. Malo potrpljenja. — ..Estetika". „Puncn pa taka“. 10.000 X živjo k imen-dnevu. Se na mnoga leta!!! — „Triumvirat“. Latermannov drevored. Gledališče modernih svetovnih čudežev. Gdč. Miranda, čudež hipnoze. — Mdm. Luna C. Delemont, edini magnet, medij te vrste. Čudež auto-sugestije. — Gdč. Margarit, glasovita umetnica v sponah. — Mrs. Franzini, zagoneten čudež narave. Predstave v delavnikih ob 8. zvečer, v nedeljah in praznikih ob 9. zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrste 40 vin., II. vrste 20 vin. Otroci in vojaki plačajo polovico. Za mnogobrojni obisk se priporoča ravnateljstvo. Novo! Novo! Lattermannov drevored! Prvič tukaj! Samo par dni! Od danes naprej velik z raznimi zvermi iz vseh delov sveta. Odprt od 9. ure dopoldne do 10. zvečer. Hranjenje vsak dan ob 7. uri zvečer. Vstopnina: I. mesto 40 v, II. mesto 20 v. Za mnogobrojen obisk prosi ravnateljstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. POZOR! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko „UNION“ ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri FR. ČUDNU urar in trgovec, Ljubljana Delničar In zastopnik Švicarskih tovarn „Unlon“ v Bielu in Genovi. Uhani, prstani, briljanti. 8/10-1 Fr. Ks. Casper LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke. Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rold, žaluzij in železnih m — valjčnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki : : in vzorci na poljubno razpolago. : : Slav. občinstvu naznanjam, da imam več pripravnih hiš v mestu po jako ugodnih cenah naprodaj. Na razpolago imam sedaj tudi žago s posestvom v bližini Ljubljane, na jako dobri prometni Črti. Natančneja pojasnila daje prometna pisarna v Ljubljani, Šlrofja, -u.lica. št. ±0. Telefon št. 155. I/ ■ l In okusno pijačo daje le dr. ■»M I pi. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom »SLADIN"! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem. 30—5 MnnT f prihranite 50°/o na iviuu ■ denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko. JrlfjU/io f To resno obvestilo po-potrjujejo mnogo-brojna priznalna pisma. 50% prihranka! Zahtevaite ea Dri sve 'A paketa stane 50 v. Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči! Tke Rijal Bioirail Lattermannov drevored Naj večje podjetje te vrste. Same novosti. Lokomobila na 40 konjskih moči. Sijajna razsvetljava. — Dvakrat na teden, ob torkih in sobotah nov spored. Spored od sobote 16., do ponedeljka 18. t. m. Izdelovanje siranaMzozemskem Izvirni posnetek. Miniatura. Komedija. Mihael Carre. Fedra. Slika v barvah tvrdke Pathe Freres. Sredstvo proti boječnosti. Komičen prizor gospoda Makso Lindra. Drvar. Zavratno orožje. Drama iz življenja. Komično. Začetek predstav: ob delavnikih ob pol 6. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. Cene prostorom: loža K L20, 1. prostor 80 vin., II. prostor 60 vin., III. prostor 30 vin., vojaštvo polovico. Obilega obiska prosi podjetništvo. Ljubljana Prešernova ulica št. 9. Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in :: otroke. :: Konfekcija za dame. Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo zastonj in poštnine prosto, 10/10-1 s koncesijo v sredini mesta se odda takoj v najem, Kje, pove upravništvo »Jutra". Več mizarskih pomočnikov ki bi imeli veselje priučiti se pokladanja parket, dobe trajnega dela pri tvrdki Ferdo Primožič, mizarstvo, Ljubljana, Rimska cesta št. 16. ijai P. Oi se zn.e2n.aja, sed.aj všelenbiirpviiilici štev. 1 nasproti Kazine. Hiša se proda z gostilniško obrtjo, po jako nizki ceni. Gostilna je vedno jako dobro obiskana. Vp/aša se pri Peter Mateliču v Ljubljani, Škofja ulica 10. Telefon št. 155. kxA Prva anončna pisarna Ljubljana, Levstikova ul. 21 Kolodvorska Ul. 22 sprejema vsakovrstne inserate, reklamne notice itd. za vse možne liste, kole- j g vsak ddll darje itd. Sestavlja in prestavlja inserate. 1 J Išče nabiralce za deželo! Posebno za dober m | ^ se s,avnen)u obgjnstv,, naj. topleje priporoča. 11—10 10—8 Vsi vešči strojepisci se strinjajo s tem, daje UNDERW00D pisalni stroj najhi-treiši in najtrpež-nejši- Zato največ sijajnih priznanj, TJverite se o tem, ter naložite svoj denar plo-donosno z nakupom ■Uzid.erwood.-a,. 12-6 Ivan Perko Xjjia.Tolja33.a, Turjaški trg; 4., II. \ Zaloga Puch-koles in drugih specialnih znamk^ter * vseh posameznih delov.f; J Nova kolesa~od K 120-^-napref. Izposojevalce koles. Rabljena kolesa imam vedno v zalogi. Točna in solidna postrežba. — Vsako kolo se lahko preje preizkusi. — Za vsako kolo jamčim eno do dve leti. ANA GOREČ Ljubljana, dunajska cesta 16. Dvorišče SchneiderJ& Verovšek. Zaloga najfinejšihfpneumatik. IVAN BAJŽELJ, Ljubljana, Marije Terezije cesta 11, (Kolizej) Priporoča cenjcnim gostilničarjem najboljšo vrsto ‘Gramofon - automatov«, kateri se po gostilnah jako dobro izplačujejo. Cene so glede na kakovost auto-matov jako nizke. Plošče vsakovrstne na izbero. Postrežba točna. Ceniki na zahtevo franko. Pozor kolesarji! Zakaj ? vedno in povsod zahtevajo le samo ,Jurjevo čistilo* = (krema)? = Zato ker je isto najboljše sredstvo za Čevlje in usnje, daje hitro lesk in napravi vsakovrstno usnje, mehko in trpežno. Pokanje čevljev izključen«. 26-11 Dobiva se povsod. V Ivan Soklič v Ljubljani Pod Trančo štev. 2 priporoča cenj. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo 18—5 klobukov, slamnikov, čepic, peres iti vse po najnižjih cenah. 1 Modni salon f 1 j. Ivana Schiller Sv. Petra cesta štev. 31 priporoča lepo izbiro pj^skii, teMit in otročjib klobukov. ^r3vua točno jn ceno. Žalni klobuki 11—5 vedno v zalogi. ""••iiiinn,,,,m,,,,,,,) mm iniiiiiiiiiiiniiiiaiiaiiii Model 1910. Edino zastopstvo znamke ŠK.C.U Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch-koles. Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles. - Točna, solidna in cena izvršitev. - K. ČAMERN1K, Ljubljana Dunajska cesta štev. 9. Isi a, trgroT7-I:n.a, 52-8 iSl B]Josipina Podkrajšek El T • II« T v • v _ j v a /-% 0 gl Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2 najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — 3?ei*ilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in manšeto v. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd. Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana,Dunajska cesta 18 v lastnem zadružnem domu je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121*11 upravnega premoženja K 20.775.510-59 obrestuje hranilne vloge P° 4 [2 |o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-:: metom in jih, obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000. Rezervni zaklad K 400.000. Posojale na zemljišča po b'U°/o t 11 /2°/o na amortizacijo ali pa po 5‘/<°/o brez amortizacije; na menice po G°/o. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortlzovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. TJstarLO-vljena 3-3^7. TJ stan. o vij ena, IB'4'7. Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. Naj večja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. 52-2 TVaJnižje cene. Najsolidnejše blago. Gostilničarji pozor!! Gramofon-automati lastne sestave nikako tovarniško "blago. Dobavljam električne glasovtrje in oreliestrione iz prve svetovne tovarne na mesečne obroke pod najugodnejšimi pogoji. JSrez konkurence glede trpežnosti In cene. Plošče, potrebščine in popravila vseh glasbil preskrbuje vedno po najnlžjih cenah IVAN FRANZ IMIsirlje Terezije cesta štev. 20 poleg nekdanje Koslerjeve pivarne (čez železniški prelaz.) minulimi Modni salon #2* AL SEDEJ-STRNAD priporoča cenjenim damam klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi. Palača Mestne hranilnice. Prešernova ulica. A. PERSCHE Ljubljana, Pred škofijo št. 21. ipri^oroča veliko zalogo raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik „Directoire“ P. D. Prvo slovensko podjetje za napravo elekričnih central. Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oljem. Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd. Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro motorjev, dinamo- in parnih strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah. Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola. Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune ne zahtevanje. DC A l/IVJ strojno ključavničarstvo in • * AiVlii podjetje za elektr. naprave Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št 73. TatloftlSl/ Pil/* se priporoča za vsa dekoracijska in * • m Uv tapetniška dela. Divani, otomani, mo- Ljubljana, Marije Terezije C. 16. droci se izdelujejo po najnižji ceni. Redka prilika za nakup K 44*40 stane 3 kompletna obleka za gospode ali kostum za dame modni površnik za gospode ali raglan ali prašni plašč za dame, posamezne hlače za gospode ali krilo iz blaga ali za prati, modni telovnik za gospode ali bluza ali jupon za dame, klobuk ali slamnik za gospode ali velika modna čepica za dame. Angleško skladišče oblek O. Bernatovie v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 Slovenci! Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda! Delniška družba pivovarne »Union4 Spodnja Šiška pri Ljubljani •1 VI* V • 1 i • : : priporoča svojo priznano izborno marčno, dvojnomarčno in eksportno pivo v sodcih in steklenicah. : : m Esies 35-6 Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri ALOJZIJU VODNIKU == kamenarskem mojstru — = Ljubljana = Kolodvorska = ulica F. P. Vidic & Komp., Ljubljana tovarna zarezanih strešniov ponudi vsako poljubno množino 52—9 ^euteaa-tlzem. zarezani streštiik-zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzola11. Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma vama pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh, sedanjosti! Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo. tl J Rezervni fond: ■ K 400.000. Dtfoaogo“: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 30i_42 Stritarjeva ulica šttrr. 2. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|2°lo.