žar)a tiha)a vsak da« mtea nedelj« In pr**-■fitov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina t dostavljanjem na dom ali po poiti K 1*60. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9*—. četrtletna K 4‘5Q. — Za Ino-aemstvo K 30-—• — Naslov: Upravniitvo .Zarje« v Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6. H. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In i	od	6.—7. zvečer.	••
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse orednHfce
rokopise, ki jih ne vrača. — Upravniitvo spre« jema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. — Cena Inseratom; Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana ln razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od Va6.—»/a7. zv. — Reklamacije poStnlne proste.
Posamezna številka G vinarjev.
Stev. 50.
V	Ljubljani, v četrtek dne 3. avgusta 1911.
Leto I.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina celoletna ..... K 18*—
polletna....................... 9*—
četrtletna......................  4*50
mesečna ...........................150
za inozemstvo celoletno „ 30*— in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka S) vin. v administraciji in tobakarnah.
Naročnina se pošilja pod naslovom: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani.
Odklonjena ministrska obtožba.
Po zelo kratki razpravi je večina državnega zbora v soboto odklonila socialno demo* kratični predlog, da se obtožijo člani Biener-thove vlade zaradi kršenja ustave, storjenega z naredbami po § 14., ki jih je bila izdala po razpustu državnega zbora.
Preden je prišlo do te razprave, je bilo že nedvomno, da bo predlog odklonjen. Da v Avstriji še nobeno ministrstvo, pa če je tudi teptalo ustavo z nogami, ni bilo obtoženo, še ne bi bil nikakršen razlog. Kljub starodavni nemožatosti bi se državni zbor nazadnje vendar lahko zavedel svoje veljave in svojega dostojanstva, pa zahteval, da spoštuje vlada njegove pravice. Bolgarsko sobranje je obtožilo svoje ministre, dasi jih je ščitil sam kralj in jim ostentativno kazal svojo milost. Angleška poslanska zbornica je začela najostrejši boj z gosposko zbornico, ki se je postavila pravicam „spodnje zbornice" po robu. Zakaj ne bi tudi avstrijski parlament enkrat dejal: „Mi odločujemo ! In vlada, ki se postavlja nad voljo parlamenta, mora spoznati, da ne trpimo njene prevzetnosti I ?
Teoretično bi bilo to gotovo mogoče. Ali praktično ni bilo pričakovati takega uspeha tisti hip, ko je večina sklenila, da hoče iti v soboto večer na počitnice. Zakaj da bi se poleg mnogih drugih predmetov, ki so bili določeni za dnevni red, v tako kratkem času stvar-3 o rešila tudi ministrska obtožba, je nemo-
goče. Ko je bilo sklenjeno, da se v soboto konča zasedanje parlamenta, je bilo torej že samo ob sebi sklenjeno, da se reši predlog o obtožbi samo formalno, površno, torej da bo odklonjen.
Socialni demokratje so to dobro vedeli in zato je predlagatelj sodrug Seitz tako imenitno ironiziral nemške nacionalce, da so se zvijali pod bičem njegove satire. Z enako rezkim sarkazmom bi bil lahko apostrofiral tudi naše slovenske klerikalce.
Obtožba, ki so jo predlagali socialni de-mokratje, je bila naravnana proti Bienertho-vemu kabinetu. Basi ne opravičeno, je bilo vendar kolikor toliko razumljivo s človeškega stališča, da bodo nemški nacionalci — vsaj molče — zagovarjali svojega ljubljenca, ki so ga smatrali za vtelešenje nemških interesov in podpirali od tistega trenotka, ko je v Pragi razglasil naglo sodbo ter poslal krvnika tja.
Toda kaj je moglo navajati slovenske klerikalce, da so glasovali proti obtožbi ? Odkar se je Bienertbova vlada po dekretu dr. Šušteršiča izpremenila v »predpustni kabinet1*, je bila S. L. S. v »najostrejši opoziciji*, Nihče ne ceni svojih političnih sposobnosti tako visoko kakor »Slovenčevi* patroni, ki razbobnajo vsakega ustreljenega kozla za imenitno šahovsko potezo; torej tudi te opozicije, ki se ni ustrašila obstrukcije, parlamentne muzike in razbijanja zbornice, niso mogle uarekovati muhe dr. Šu-i steršiča ali kateregakoli klerikalnega veljaka. Najskrajnejša opozicija je morala biti stvarno utemeljena, če so slovenski klerikalci resni politiki. Tedaj pa je moral biti Bienerthov kabinet škodyiv interesom Slovencev in njegovo delovanje je moralo biti tako nevarno, da ga je bilo treba ovirati tudi z obstrukcijo.
Vse to je tri leta potrjeval »Slovenec* in tako so govorili klerikalni poslanci neprenehoma v opravičevanje svoje obstrukcije. Ce bi bila klerikalna politika odkritosrčna, tedaj bi bila morala S. L. S. z veseljem pozdraviti priliko, da se natančno preišče delovanje te vlade, če je slovenskemu narodu — po pričevanju klerikalcev samih — prizadela neštete bridkosti in krivice. To priliko je podajal obtoževalni predlog socialnih demokratov.
Kdor ne stoji na justičnem stališču, ki ga je razvijal baron Gautsch, da bi bil Bienerth namreč lahko izdal še več naredb po § 14., da je torej nj’ gova zasluga, če ni kršil ustave v večji meri, mora razumeti, da je bil socialistični predlog popolnoma utemeljen. Ne glede na načelno nesimpatičnost paragrafa 14., je
izdajanje naredeb namesto zakonov dovoljeno samo v skrajni sili. Le tedaj pa se more govoriti o skrajni sili, če nastane slučajno, nepredvideno, ne pa če se namenoma ustvari silen položaj. V silobranu gotovo ni človek, ki izziva drugega tako dolgo in tako dosledno, da dobi nazadnje par klofut. In vlada, ki najprej razpusti državni zbor, da potem lahko pravi: »Ker ni parlamenta, si moramo pomagati z naredbami.“ pač ni prišla v stisko, kakor hoče zakon, ampak si je ustvarila pretvezo.
Najznačilnejša pa je nedvomno naredba o proračunu, katerega si je baron Bienerth do* volil kar do novega- leta, dasi je natančno vedel, da bo že prej zbran novi parlament. Dovoljevanje proračuna je najvažnejša pravica državnega zbora; v njej se najbolj izraža moč parlamenta napram vladi, ki mora po vseh ustavnih nazorih odstopiti, če ji državni zbor ne dovoli bidžeta. Bienertbova vlada ni uveljavila provizoričnega proračuna za tisti čas, ko res ni bilo parlamenta, ko bi bila torej vsaj z neko navidezno pravico lahko trdila, da je v zadregi, iz katere si more pomagati le z na-redbo, ampak je zvezala že novemu parlamentu, ki takrat še voljen ni bil, roke. Bienerth je seveda takrat še mislil, da ostane na svojem mestu in je hotel na ta način zavarovati svojo neodvisnost od parlamenta do novega leta. Tega ne more dopustiti niti najbolj prizanesljivo razlaganje § 14., in zato je bila obtožba nedvomno opravičena.
Ali večina je hotela imeti mir in počitnice. Zagovor je prepustila baronu Gautschu, le ba* ron Fuchs se je bil še iz njenih vrst oglasil za besedo, ker je bil kot član komisije za kontrolo državnih dolgov osebno prizadet, člani Večine so menili, da so storili dovolj, ko so čestitali baronu Gautschu, pa so glasovali, ka kor da niso še nikdar Germani iu Slovani gr* meli proti § 14.
Tudi slovenski klerikalci in njih hrvaški zavezniki so odobrili Bienerthcvo postopanje. S stališča njih prejšnje opozicije to ni bilo logično ; 8 stališča njihovih sedanjih namenov je bilo popolnoma razumljvo. Za Hochenburgerja je kljub temu, da Be je aklimatiziral v mini« strski palači, menda nekoliko sitno, da je kot poslanec grmel: »Na laterno z junaki paragrafa štirinajstega 1“ — pa je kot minister sam postal tak junak. Dr. Šušteršič misli, da je za vsak slučaj bolje izogniti se taki sitnosti. Kdor si daje mero jemati za ministrski frak, ne obtožuje ministrov.
Ameriške črtice.
PiSe B. S.
Ameriška asimilacija tujih narodnosti je zopet samo pojav moderne dobe, dobe organizacij e in trustov. Kakor je princip nujne konkurence v prid ljudstvu omajan, se počasi maja tudi narodni fanatizem. Povdaija se vedno bolj gospodarska in socialna enakopravnost med vsemi ljudmi. Poudarja ee splošna izobrazba, ki naj bo pristopna vsem ljudem. Ze sam princip modernih organizacij je proti obstoju malih narodov. Po mojem mnenju ne bo dolgo, da se bo začelo govoriti tudi o trustih naroduosti. Nemške narodnosti so se združile v en skupen jezik in visoka nemščina izpodriva nizko nemščino in razne dialekte. Italijanski dialekti počasi izginjajo, prav tako dialekti na Angleškem. Cas je, da bi tudi Slovani zopet začeli misliti na trust slovanskih jezikov. Nekateri se navdušujejo za zvezo Slovencev a Hrvati, toda kako malenkosten se vidi ta trud človeku, ako ga opazuje s svetovnega pozori-: šča. Poldrugi milijon Slovencev naj se združi s petimi ali šestimi milijoni Hrvatovi Kaj je to proti 400 milijoni evropejskega prebivalstva, ali je vredno trositi moči, ko bo pa ta moderna ideja organizacije in trustov v kratkem zahtevala še tesnejšo pridružitev večjim narodom« Neki angleški pisatelj, ki je lanBko leto izdal knjigo »Austria-Hungary“ in je po večletnem bivanju v Avstriii podrobno proučil njene razmere, imenuje Čehe neznaten narodič, ki govore jezik, da ga nobeni drugi ue razume. In vendar se Cehi smratrajo za velik narod! Kaj so pav na svetovnem pozorišču?
Že skoro pred Bto leti se je prvič zbudila ideja o enotnem jeziku za Slovane. Kollar je imel lepe načrte, samo predčasno je živel. Posamezni narodi so se morali najprej izobraziti s pomočjo lastnega jezika, ker je bil ves politični položaj zoper udejstitev Kollarjevih načrtov. Bliža se čas, ko bo nastala alternativa: ali naj se združijo majhni slovanski narodi t en velik narod, ali naj pa duševno in gospodarsko zaostajajo za drugimi večjimi narodi. Pri Slovencih je že sedaj vprašanje, ali naj se še naprej poudarja slovenska narodnost, in naj pri tem trpi izobrazba naroda in njegovo gospodarstvo. Večina Slovencev se dandanes ne more dovolj izobraziti, ker nimajo dovolj obsežne literature in je nikdar ne bodo imeli, ker je narod premajhen in obenem prereven. Kar imamo res inteligence, se je navzela iz-
?!
V	nedeljo zjutraj pohitimo ljubljanski in okoliški delavci in prijatelji delavstva na južni kolodvor, da pozdravimo goste, ki pridejo s posebnim vlakom v Ljubljano. Enako častno se udeležimo vsi tudi veselice, ki
bo ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu“ ob vsakem vremenu
*
tt
I1A.K8IM G0RKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delili.
Stroge oči Pavlove so obvisele na njenem obrazu; odločno je dejal:
— O njem ne govore. In težko, da kdo nanj misli. Saj ga ni tu. Včeraj opoldne je •dšel na reko in se ni vrnil. Povprašal sem po njem . . .
Hvala bogu! — je olehčano dejala mati.
—	Hvala bogu.
Malorus jo je pogledal in sklonil glavo.
-— Tam leži, — je zamišljeno pripovedovala mati, -t- kakor da bi se Čudil ... tak je njegov obraz. Nikomur se ne smili, nihče ni pokril z dobro besedo. Majhen je, neznaten . . . kakor da bi se bil odlomil od česa in obležal . . .
Po kosilu je Pavel takoj odložil žlico in vzkliknil:
— Tega ne razumem I
— Česa? — je vprašal Malorus tiho in otožno.
— Če ubije kdo zver roparja ... mi je umljivo I Mislim, da bi tudi sam lehko ubil človeka, ki je postal za ljudi zverina. Ampak uboj takega zoprnega, bornega človeka — ne razumem... kako je mogla zamahniti roka?...
Malorus je zmajal s pleči in dejal:
— Nič manj škodljiv ni bil, kot zverina . . .
— Vem.
— Komar izpije le malo naše krvi — pa ga vendar ubijemo! — je tiho dostavil Malorus.
— No . . . 0 tem ne . . . Pravim le, da je — ostudno I
— Kaj hočeš? — je odgovoril Andrej in zopet zmajal z rameni.
— Ali bi moral ubiti takega človeka? — je zamišljeno vprašal Pavel po dolgem molku.
Malorus ga je pogledal s svojimi okroglimi očmi narahlo oplazil mater in otožno, a trdo odgovoril:
— Zase — se ne pritaknem nikogar I Za Bodruge, za našo stvar — pa sem zmožen vsega! In tudi ubil bi človeka, celo svojega sina , . .
— Oh, Andrjuša! — je tiho vzkliknila
mati.
Nasmejal se je in dejal:
— Ne gre drugače! Tako je življenje!.. .
— Da-a! . . . — je zategnjeno potrdil Pavel. — Tako je življenje . . .
Zdajci je, kakor po notranjem nagonu, skočil Andrej ves razburjen, zamahnil z rokami in dejal:
— Kaj hočete? Tudi sovražiti je časih treba človeka, da preje nastopi čas, ko bomo ljubili vse ljudi od kraja. Pokončati je treba človeka, kateri zavira življenje, kateri prodaja ljudi za denar, da si kupi zanj pokoj ali slavo, če je poštenim ljudem Judež na poti — postanem sam Judež, če ga ne pokončam! . . . Pa je greh? In pravice nimam? A naši zatiralci pa imajo pravico, da si drže vojake in
rablje, javne hiše in zapore, ječe in vse druge ostudnosti, ki služijo njihovemu pokoju in udobnosti? . . . časih mi pride v roke njihova palica ... kaj hočem? Vzamem jo; ne zametujem je. Na desetine in stotine nas ubijajo... to me opravičuje, da vzdignem roko in zamahnem ž njo po enih sovražnih glav . . . Na sovražnika, ki se mi je od vseh najbolj približal in ki je najnevarnejši mojemu življen-skemu delu med vsemi. Taka je logika. Zoper njo se vojskujem, zametavam jo. Vem, da iz krvi nič ne zraste, da ni rodovitna njihova kri I . . . Resnica vspeva, če naša kri v pogostem dežju šktopi zemljo, a njihova gnila kri se izgublja brez sledu, to vem! Ampak nase vzamem greh in ubijam, če vidim, da je
— treba. Jaz govorim le zase . . . Moj greh umre z menoj, ne skruni bodočnosti, nikogar ne omadežuje, razun mene . . .
Po izbi je hodil, mahal po zraku z roko, kakor da bi nekaj odbijal od sebe. Mati ga je gledala žalostno iu nemirno ; čutila je, da se je nekaj zganilo v njem. Temne, opasne misli
o	umoru so jo ostavile — če ga ni umoril Vjesovščikov, ga ni nihče od Pavlovih tovarišev, si je mislila. Pavel je b sklenjeno glavo poslušal Andreja, ki je vztrajno, z veliko silo nadaljeval:
—	Na poti naprej mora človek pogosto delati zoper sebe. Vse je treba žrtvovati, celo srce . . . Življenje žrtvovati, umreti za stvar
— je lahko I Žrtvovati je treba, kar je človeku dražje od Življenja ... le tedaj vspeva, kar ti je najdražje, tvoja resnica l . . .
Sredi izbe je obstal, prebledel in zatisnil oči; s povzdignjenimi rokami je nadaljeval svečano obljubo:
— Vem da nastopi čas ko se bodo ljudje radovali drug drugega, ko bo vsak svojemu bližnjemu kakor zvezda, ko bo vsak poslušal bližnjika kakor godbo! Po zemlji bodo hodili prosti ljudje, veliki po svoji svobodi, z odprtimi srci in srce vsakega bo čisto zlobe in zavisti... Tedaj ne bo življenja, ampak prosta služba, ki povzdigne Človeka; svobodnim ljudem so dosegljive vse višave! Takrat bodo živeli v resnici in svobodi za lepoto, in za naj« boljše bodo veljali tisti, ki bodo s svojim srcem najširše objemali ves svet, ki ga bodo najsil-nejše ljubili . . . Najboljši bodo najsvobodnejši
—	v njih bo največ lepote! Življenje bo tedaj veliko in veliki bodo ljudje v tem življenju...
Umolknil je, zravnal se in zamajal kakor 'jezik v zvonu, potem je dejal globoko iz vseh prsi:
Za tako življenje — storim vse. .. srce iztrgam iz prsi, če je treba, in ga sam pohodim z nogami.
Obličje mu je zatrepetalo in bilo je vznemirjeno in razžarjeno; iz oči so mu kapale solze, velike in težke, druga za drugo. ,|.
Pavel je vzravnal glavo in ga gledal ves bled, s široko odprtimi očmi; mati je vstala s stola čuteč, kako se ji pribliSuje temen nemir.
— Kaj je s teboj, Andrej ? — ga je tiho vprašal Pavel.	t
______________________ (»ali«.)
•brazba 8 pomočjo nemških knjig, in vsak preprost Slovenec se fiteje m srečnega, ako zn« nemško.
Edino dvoje je na razpolag« slovenskemu narodu, ako si hoče zagotoviti izobrazbo in gosgodarski napredek: ali se ponemčiti ali pa porušiti. Ruski jezik ima edini bodočnost med slovanskimi jeziki, ker je dovolj razširjen in ima gmotno podlago, da lahko vzdržuje veliko svetovno literaturo, ki mora biti dostopna modernemu človeku.
Že sedaj bi se slovenski narod moral zavzeti za vpeljavo ruščine v ljudske šole. V nekaj generacijah, z moderno hitrico napredka, bi bila slovenskemu narodu odprta vsa velika ruska literatura. Slovenski narod ostane še vedno lahko pod avstrijsko vlado, tudi ako sprejme ruščino za svoj književni jezik. Vlada vendar v sedanjih časih nima pravice odločevati, kak književni jezik hoče govoriti kak narod.
Sedaj je sprejetje ruščine za književni jezik slovenskega naroda še utopija in bo ostala utopija dolgo let, ker je posebno v Avstriji potrebna za novost dolgotrajna agitacija. Cim prej se prične ta agitacija, tem prej se načrt uresniči, tem prej bo slovenskemu narodu dana prilika, da se res izobrazi, da ne bo za vedno obdan s neprodirnimi stenami jezikovne malenkosti.
*
* *
Vojaški stan im* v Nemčiji in v Avstriji svoje posebne privilegije in ga vse prebivalstvo teh dveh držav smatra za nekakšen sveti stan, kjer so izbrane najboljše telesne in duševne moči. V Ameriki se brigajo za vojaški stan največ takozvani „trampi“ ali po slovensko — vagabundi ati pa taki, ki iščejo posebnih doživljajev in bi si radi ogledali svet. Ako bi v Ameriki ne bilo gospodarskih kriz in če bi ne bilo Filipinov in drugih prekomorskih posesti, kamor hodijo vojaki eksperimentirat in se zabavat, bi bila država še v hujši zadregi, kje dobiti rekrute. Navzlic vsej znani ameriški reklami po vseh mestih in po deželi se vojnemu uradu nobeno leto ne posreči, da bi dobil zadostno število vojakov. Včasi se ameriški listi navdušujejo za naše soldier boys in blue jacks, kar se pa vse godi le pro forma in da ljudje ne pozabijo na starodavne fraze patriotizma. Ves ameriški narod v celoti je odločno proti militarizmu in proti vojskam. Mornarico in državo vzdržuje, ker zahtevajo to druge države.
Zadnja leta so se časopisi spravili celo nad uboge spomenike, ki predstavljajo razne barbarske dogodke iz vojska. V Clevelandu in po mnogih drugih mestih so takozvani »spomeniki vojakov in mornarjev" (Soldiers’ and Sailors“ monument) na glavnih trgih. V mestni zbornici v Clevelandu pa je neki mestni svetovalec predlagal, da se spomenik podere, ker vojaki in kanoni spominjajo na barbarsko dobo, ko so se ljudje klali med seboj v prid raznim vladarjem ali pa bogatašem.
NOVICE.
* Ministrski sret ima dne 17. t. m. sejo na Dunaju.
* Ministrski predsednik bar. ftautsch
bo v soboto ob 11. dopoldne v Ischlu sprejet od cesarja na avdienco, da mu poroča o poletnem zasedanju državnega zbora.
* Zensko nočno delo. Letos dne 21. februarja je bil objavljen zakon, ki na splošno
, prepoveduje vsako žensko nočno delo v raznih
*	industrijskih podjetjih, tovarnah itd. — to pa le v prvih paragrafih. V naslednjih paragrafih so že navedene razne izjeme, izjemice in koncesije izkoriščevalcem, tako da vlada s tem zakonom še vedno lahko »pospešuje industrijo" in v gotovih razmerah dovoljuje žensko nočno delo. Uradni listi prinašajo sedaj prvo tako naredbo, s katero dovoljuje trgovinsko ministrstvo sporazumno z notranjim ministrstvom mlekarnam in tovarnam k o n-8 e r v , da smejo vporabljati ženske moči pri nočnem delu pod edinim pogojem, da ne smejo biti izpod 18. let. Naredba je stopila 1. t. m. T veljavo.
* Mati božja se Ji je prikazala. V
Bedekovčini v zlatarskem okraju na Hrvaškem ima neko dekle halucinacije in si domišlja, da se ji je v bližnjem gozdu pri nekem hrastu prikazala mati božja in da se je celo razgo-varjala z njo. Dekle je med ljudstvom trosilo »posameznosti" iz »razgovora*. Prebivalstvo pa je tako nevedno in vdano vražam, da je vse verjelo. Cele procesije so romale k hrastu molit. In ko mesec dni ni bilo dežja, so šli ljudje zopet prosit »čudotvornu majku božju“,dajim pošlje dežja. Dozdaj ni uslišala prošenj, ljudstvo pa vendar zaljša hrast s cvetjem, s slikami in prinaša tudi druge darove. Župnik — eden tiBtih, ki ne marajo takih vraž — je ukazal neki ženski, naj sežge te okraske. Ženska pa ripoveduje, da jo je »nekaj" udarilo po roki, o je hotela izvršiti povelje in da je to bil »angelj". Ljudstvo pa še bolj sili k čudežnemu hrastu.
* Odvetnik pobegnil. Iz Lvova javljajo, da je ondotni odvetnik dr. Edvard L i -
1	i e n , ki je bil tudi dolgo občinski svetovalec,
pobegnil r Ameriko in zapustil za milion kron dolgov. Izgubil je svoje premoženje vsled nesrečnih špekulacij z nafto. Dokler je živel njegov brat bankir Adolf Lilien, je ta pokrival njegove obveznosti. Po njegovi smrti se je hotel dr. Lilien usmrtiti, kar p« so preprečili sorodniki. Izkazalo se je, d« je podpis njegovega brat« n« mnogih menicah ponarejen.
* Censtohovska afera pred sodiščem. Preiskava proti čenstohovskim menihom, ki so kradli, goljufali in počenjali raz&a s svetost)« božjega hram« nezdružljiva dejanja, je sedaj dokončana. Obtožena je cela vrsta menihov raznih zločinov in sodni spisi že danes tehtajo nekaj centov. Sodnija je odstopila vse spise škofu v Varšavi, da jih natanko pregleda in stavi svoje predloge. Taka je dandanes ruska justica. Škofu se prepušča pravica, d« odda svoje mnenje, potem šele sme govoriti sodišče. Za »upornega delavca" so takoj vislice in Sibirija; zadevo meniha Maczocha, ki se je pregrešil nad krvnim bratom, pa skušajo potlačiti in kolikor možno prikriti razmere v samostanu menihov Sv. Pavla na Jasnigori, da se bodo mogli ti siromaki še nadalje preživljati s trgovino »božjih pildkov". — Širša javnost je radovedna na izid procesa in posebno, kam bo ruska justica utaknila Maezoch«.
V	Sibirijo?
* Ctolumbaške strupene mahe. Kakor poročajo iz Zagreba, so se vsled sedanje velike vročine v južnih krajih Slavonije in Hrvaške pojavile golumbaške muke, katerih strupeni pik dostikrat smrtno učinkuje. Med prebivalstvom vlada vsled pojava tega mrčesa velik strah, ker so postali žrtve te muhe že mnogi ljudje, kakor tudi živali. Obrambna stredstva proti temu mrčesu so brez učinka, ker se te vrste muha zelo hitro plodi.
* Trideset hiš vpepeljenih. Iz Szatmar Nemetija na Ogrskem poročajo z dne 1. avgusta : V občini OsegOld je po noči nastal ogenj. Trideset hiš. velika zaloga žita in mnogo živine je zgorelo. Škode je do 800.000 kron.
* Samomor bolgarskega pesnika. Tajnik v bolgarskem ministrstvu za zunanje zadeve Dimitrije Bogadžijev se je v Sofiji ustrelil. Čislali so ga kot enega najbolj nadarjenih mlajših pesnikov. Zaročen je bil z neko učiteljico in v kratkem je imela biti poroka. Vzrok samomora ni pojasnjen, mislijo pa, da so ga denarne razmere p«gna!e v smrt.
* Zblaznel blaznlski strežaj. V Sarajevu je blazniški strežaj V e r a n d i <5, ki se mu je zmešalo, umoril z nožem svojo ljubico. Imeli so celo uro opraviti, preden so ga mogli premagati.
* Ker hči ni mogla nadaljevati Stadij, se je v Sopronju ustrelil eksekutor Fran Lun jak. Hči se je imela na dunajskem konservatoriju izobraziti za pevko.
* Železniška nezgoda. Iz P r a g e dne
1.	avgusta poročajo: Na postaji Nusle Vršo-vice je iz Benešova došli lokalni vlak menjal lokomotivo. Stroj, ki je prišel iz kurilnice, je pa s tako silo sunil vlak, da sta dva voza malone razbila in 12 oseb poškodovanih.
* Šest pristav zgorelo. Iz Karlovih varov poročajo: V ludiškem okraju je zgorelo šest pristav, ne da bi se vedelo, kako je nastal požar. Pri gašenju sta bila dva gasilca in dve ženi poškodovani.
* Boj za kopelj. Tudi v Draždanih imajo letos hudo vročino in zato se zdi ljudem hladna kopelj kakor božji dar. Ker teče Laba mogočno ravno skozi mesto, menijo prebivalci saksonskega glavnega mesta, o katerih je že davno znano, da so Bhelle", da bi sramotili svoj lastni razum, če ne bi porabili te lepe prilike. Drugega mnenja pa je saksonska žan-darmerija; bodisi da se ji je tako kopanje zdelo nemoralno, bodisi da jo tare skrb za osebno varnost Saksoncev — šla je, pa je krat-komalo aretirala vsakega, kdor se je hotel osvežiti v valovih Labe. V nedeljo pa so Draž-danci vzrojili. Ko je žandar zopet posegel po enem izmed njih, so planili po konci pa — naklestili orožnika. In zdaj je policijski predsednik dekretiral, da sme vsak Draždanec pomakati oklep svoje duše v Labo, kolikor ga je volja.
* Y kopališča Pyrmont v nemški kneževini enakega imena, je v torek zjutraj izbruhnil požar. Po poročilu zdraviliškega ravnatelja so se najbrže vsled vročine vnela izsušena barjasta tla. Ogenj se je širil z neznansko br-zino. Pomanjkanje vode in nezadostno število gasilcev je oviralo rešitev. Ko so prišle požarne brambe na pogorišče, sta bila že zdraviliški dom in veliki hotel v plamenu. V hotelu je bilo več sto ljudi, ki pa so se na srečo vsi rešili. Še le opoldne je bil ogenj pogašen, ali gasilci so imeli še do večera opraviti. Škoda znaša 750.000 ihark, pa je pokrita z zavarovalnino.
* Velik požar na linebnrški resi. Iz
Berolina javljajo dDe 1. avgusta: Vsled velike vročine je bilo po deželi zadnje dni muogo požarov. Omeniti je zlasti ogenj, ki je zjutraj nastal na lineburški resi (Lineburger Heide). Trije eskadroni vojakov so od zgodnjega jutra na delu, da bi gasili. Več vasi je v veliki nevarnosti, med njimi velika vas Evern.
* Župnikove kupčije. V Korzersu v frajburškem kantonu (v Švici) so zaprli prote-
stantov&kega župnika Schaffaerja, ki se je nekoliko preveč bavil s posvetnimi rečmi. Redil je g«vej« živino, prodajal vojoi upiavi konje, g«jil šparglje in špekuliral z zemljišči. Zaradi svojih kupčij je skoraj neprenehoma potoval. Potrebni denar si je nabavljal z menicami, za katere so mu bili njegovi župljani poroki. Njegovi dolgovi so narasli na več stotisoč franktv, vmes pa so bili tudi taki, zaradi katerih gaje policija v nedeljo zaprla.
* Strupeno peclTO. T Montpellier« na Francoskem je okrog 400 oseb obolelo po za-vžitju slaščic iz neke pekarije. Umrl ni nihče. Pek trdi, da ni rabil nobenih slabih snovi. Mislijo, da se je pecivo vsled vročine hitro pokvarilo.
* Ljubezen ▼ pisarni. V pisarnah neke velike londonske trgovine imaio razobedene tablice s sledečim napisom:	»Prosimo	zaljub-
ljene gospode in dame, da se ob uradnih urah, t. j. od 9. dopoldne do 6. zvečer ne bavijo ne v mislih ne v besedah s predmetom svoje ljubezni. Ravnateljstvo." — Ta originalna naredba ni šala, ampak ravnateljstvo jo je izdalo čisto resno, ko so se začele boljinbolj množiti napake v knjigovodstvu. Pravijo, da je pri flegmatičnih Angležih navadno tako, če s« zaljubljeni, d« ne morejo misliti n« nič druzega, kakor na objekt svojega obožavauja. In zato je ravnateljstvo sklenilo suspendiiati ljubezen za dobo uradnih ur.	‘
Prestolonaslednikov lov.
V	državnem zboru so poslanci Seitz in sodrugi vložili interpelacijo na ministre za pravosodje, za notranje zadeve in za deželno brambo, ki je zbudila veliko pozornost.
Interpelacija omenja, da je bil Zelerjev »Kažipot po berhtesgadenskih Alpah" pred kratkim na Bplošno začudenje konfisciran ter pravi:
»Zaplenjena so sledeča mesta:
Na strani 23:
Ali vendar se tukaj ne postopa tako strogo kakor na večjem zemljišču, kjer je pred kratkimi leti prišlo v posest nekega avstrijskega nadvojvode. Od tega časa zadržujejo lovci ljudi v hagenskem gorovju, na Gollu in v Bltintau. To bi še šlo, kajti tedaj bi turist še vedno nekako opravil z lovcem. Kakor pa je v dolini Bltlhnbacha, najznamenitejšem in najvažnejšem delu s starimi prehodi, to se brez pretiranja lahko označi kot nezaslišauo. Tu se je sredi doline sezidala orožniška vojašnica, in če se potnik, ne misleč nič slabega, le prikaže, ga meni uič tebi nič aretirajo in po krepkih poukih in nadlegovanju kakor državnega zločinca z varstvenimi organi odpravijo na postajo. Lahko je vesel, če so neprilike s tem pri kraju. O nekaterih takih škandaloznih slučajih so poročali že salcburški listi in razume se, da je to domačine zelo razburilo.
Na strani 41:
Te razmere pa so se še zelo poslabšale zadnje dve leti, odkar je lov prišel v posest avstrijskega nadvojvode. Od tega časa je vsa dolina in so vsi davno priznani, nedvomno javni prehodi za javnost sploh in za posamezne turiste posebej vse leto zaprti. Šli so celo tako daleč, da so napravili pri bltthenbachskem gradu orožniško postajo, da se nič ne sluteči potnik vjame in iztira iz doline. Osebna posest lovskega najemnika je samo pristava. Razume se, da se ima posestnik zemljišča in lovskega najema smatrati za osebo, ker je ravnateljstvo c. kr. privatnih in obiteljskih zakladov podrejeno interesom dotičnega nadvojvode. Kljub temu je vsaka podpora, ki se nana ša na stare, od pamtiveka rabljene turi sto vake steze, popolnoma nezakonita in se kvalificira kot kršenje prava. Nikar se torej ne dati zadržati na teh potih, izvzemši v dobi lova, ki ske itak mora razglasiti..."
Vsakdo se vprašuje, kako je mogel priti kak državni pravdnik ali kakšno sodišče na absurdno misel, da se nahaja v teh stavkih žaljenje nadvojvode, ko se je vendar pisatelj, inženir Maks Zeller, izogibal, da bi bil le z eno besedo trdil osebno nadvojvodovo krivico. Ali ne le s tega stališča, da se je z omenjeno konfiskacijo na nezaslišan način kršila pravica svobodnega izražanja, je treba vprašati vlado; tudi razmere, katerih slikanje je povzročilo konfiskacijo, so nezaslišane in obdolžitve proti vladi tako težke, da se ne morejo prezreti.
Dasi gre v Avstriji, kakor je dobro znano, pravica lovskih posestnikov pred pravicami vseh drugih ljudi, je vlada, kakor se izve iz knjige, storila še nekaj več v tem slučaju, ko je lastnik lova nadvojvoda Fran Ferdinand.	...
Ne da bi zahtevali kakšni javni interesi, se je sredi doline napravila orožniška vojašnica. Stavba te vojašnice in naselitev orožnikov stane seveda državo mnogo denarja. Vendar pa nima ta reč drugega namena, kakor pomagati, da preidejo javna pota v last privatnika,Jnam reč nadvojvode Frana Ferdinanda. Za dosego tega cilja se celo krši postava. Zatvarjanje potov, na katerih je služnost, da se po njih lahko hodi, je nezakonitost; in nameščanje žandarmerije, da napravi tako zatvarjanje us-
pešn« z aretacijami in drugimi sitnostmi, j« g r « b a nezakonitost.
T resnici se hoče doseči sledače: Z na-silstvi, s katerimi žugajo žandarji turistom, naj bi prišl« p« par letih tako daleč, d« bi se lahko reklo, da se po tistih potih ne hodi več in tako naj s« doseže izbris pravice javnosti.
Ker imajo vsi organi avstrijske vlade nalogo v prvi vrsti služiti pr«vicam javnosti ia splošnosti in ker ne smejo vladni organi, kadar gre za privatne pravice, delati nobene razlike, če gredo take pravice navadnemu državljanu ali pa nadvojvodi, je vlada dolžna uveljaviti pravico javnosti tudi tedaj, če se ji zoperstavlja nadvojvoda. Dolžna je tudi preprečiti, da se ne kršijo javne pravice z zlorab«, ki jo hoče uganjati privatea posestnik. Najmanj pa sme dajati potuho kršenju javnih pravic in interesov odstrani posameznika z nameščanjem žandarmarije in z zgradb« orožniške vojašnice.
Podpisani torej vprašujejo:
1. Ali bo gospod justični minister ukrenil, da se ne vrše več take konfiskacije kakor omenjena ?
2. Kako moreta ministra za notranje zadeve in za deželno brambo zagovarjati, da se je v dolini Bltlhnbacha napravila orožniška vojašnica in da tam službujejo orožniki, katerih služba se izčrpava s tem, da preganjajo in aretirajo turiste, zato da se izpolni volja nadvojvode, ki se noče ozirati na služnosti, ležeče na njegovi posesti. ?
3. Ali bosta ministra za notranje zadeve in za deželno brambo ukrenila, da se orožni-štvo nemudoma preloži iz doline ?“
Delavstvo v Ljubljani in okolici I
V nedeljo, 6. avgusta 1911, pripelje v Ljubljano poseben vlak sodruge iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ter osebni vlaki iz drugih krajev.
Da priredimo svojim sobojevnikom čim lepši sprejem
se zboremo ljubljanski in okoličanski sodrugi in sodruginje v nedeljo zjutraj pred osmo uro na dvorišču v Šelenburgovi ulici štev. 6. od koder odkorakamo točno ob 8. uri na južni kolodvor.
Po sprejemu uvrstitev v izprevod in odhod z Zagorsko godbo pred Narodni dom, kjer se odpravijo pozdravi in odzdravi.
Nato ogledovanje mesta in njega znamenitosti v skupinah.
Popoldne ob 3.uri na vrtu Narodnoga dom« rellka ljudska veselica.
Na veselici sodelujejo pevski zbor Vzajemnosti (pod vodstvom sodruga Baloga), Zagorska godba in ljubljanski orkester.
Lepi senčnati veselični prostor bo slavnosti primerno okrašen. V paviljonih bodo stregle eerij. udeležencem sodruginje. Na veselici bo najbolje preskrbljeno za mrzla in gorka jedila ter pivo, vino in brezalkoholne pijače po navadnih cenah. Tudi razglednice in šopki se bodo dobivali tam. Vsakršne želje naj cenjeni udeleženci naznanijo pri blagajni ali pri re-stavraterju.
V areni ples! (Vsak ples 10 v.)
Vstopnina na veselico 40 v. Otroci v sprem*
stvu staršev prosti.
Sprejem gostov, kakor tudi veselica se bo vršila ob vsakem vremenu, event. v areni in v notranjih prostorih Narod. doma. — Sodrugi, sodruginje! Prijatelji delavstva 1 Poskrbimo za številen obisk, da prosvedočimo s tem solidarnost z dragimi g. sti.
Pomnoženi odbor Vzajemnosti.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Da so klerikalci že r rladnl stranki, je popolnoma jasno po njihovem zadržavauju v državnem zboru, pa tudi po „Slovenčevi" pisavi, ki izraža v vsakem oziru psihologijo vladnega lista. Ce bi baron Gautsch čital »Slovenca", kar doslej seveda še ni njegova navada, bi ga bilo sram take orientalske kaje; zakaj če tudi ministrski predsednik ni ravno najpopolnejši državnik, ima pa vendar nekoliko — dobrega okusa. To mu tudi kot opozicionalci lahko priznamo. Ali četudi ne more vstop klerikalcev v vladni tabor nikogar presenetiti, ker jim ni šel kruh opozicije nikdar posebno v slast, bi bilo vendar zanimivo žvedeti neko malenkost, ki doslej še ni dovolj pojasnjena; namreč: Za kakšno ceno so se naši gromovniki vdinjali Gautschu? Zastonj niso klerikalci še nikoli storili ničesar. Zakaj če bi jim bil Gautsch v tem oziru le obljubil, da jim bo kaj obljubil, bi bili to že davno obesili na veliki zvon. Ker molče, je pa jasno, da na tem polju ni nobenih koncesij in se gospodje ne morejo venčati z narodnim lovorjem. Dejstva iz zadnjega časa so ravno nasprotna; imenovanja sodnijskih funkcionarjev in uradnikov na Kranjskem so vse prej kakor narodne pridobitve. Pa -Tendar je gotovo, da ni baron Gautsch kar s svojimi prijaznimi očmi premagal klerikalnega 6rda, zakaj s sentimen-
talno estetiko so ne ukvarjajo Susteršičeri legi* onarji. In da bi ee mogel odlok graškega višjega sedišča, ki je odbilo tožbe proti škofu, mogel smatrati za politično koncesijo, se ne sme niti v sanjah pomisliti. Za kakšno ceno so torej klerikalci šli pod Gautschevo zastavo ?
— K leletn v Ljubljano. V nedeljo — £a| _ ne bomo mogli sprejeti in pozdraviti v svoji sredi tržaških sodrugov. Dobili so neljubega azijatskega gosta, o katerem uihče ne ve. koliko časa ostane. Pravkar prihajajo poročila o novih slučajih kolere in je verjetno, da be Trst te dni v smislu beneške konvencije proti koleri proglašen za okuženo mesto. Z ozirom na obsežne priprave sodrugov po drugih krajih ni kazalo prenesti izleta v Ljubljano na poznejši termin. Brez škode bi se dal preložiti kvečjemu za dva tedua, a v tako kratkem času ni upanja, da se Tržačani iznebe neprijetnega gosta. Zato pobite sodrugi iz ostalih krajev v Ljubljauo to nedeljo — kakor je bilo od prvega določeno —, dočim se izlet tržaških sodrugov odloži dotlej, da se zboljšaj«? zdravstvene razmere tržaškega mesta, kar je želeti, da se čim preje zgodi!
— Meščanske in ljudske šole na Kranjskem. Koncem leta lil 10. ste bili na Kranjskem dve meščanski Šoli (v Postojni in v Krškem), dalje je bilo 415 občnih ljudskih šol in sicer v posameznih političnih okrajih: v postojnskem 48, v kočevskem 48, v krškem 30, v kraujt-kem 47, v Ljubljani 9, v ljubljanski okolici 47, v litijskem okraju 30, v logaškem 30, v radovljiškem 87, v novomeškem 37, v kamniškem 41 in v črnomaljskem 27. Med njimi je bilo 1 6dešk., 11 dekl.in,388mešanih ljudskih šol. skupno z 1029 razredi. Po učnem jeziku je bila 1 meščanska šola slovenska in 1 nemška, med ljudskimi Šolami je bilo 376 slovenskih, 31 nemških in 8 slovensko nemških. Tekom leta se je ustanovilo po celem Kranjskem 7 novih šol. Na Kranjskem so bile koncem leta 1910. 4 zasebne meščanske šole (1 v Kranju, 2 v Ljudljani in 1 v Novem mestu), dalje 28 zasebnih ljudskih šol, med temi 15 nemških, 10 slovenskih in 3 slovensko-nemške.
— Dr. Boris Zarnik, privatni docent in asistent na zoološkem zavodu vrtirzburške univerze je bival šest tednov v Neaplju, kjer je preiskoval zanimivo življenje številnih pomorskih živali, ki žive v ueapoljskem zalivu.
O vspehih svojih raziskavanj je dr. Zarnik poročal junija t. 1. na kongresu nemških priro-doslovcev zoologov v Baselu. Nemški učenjaki *o njegovo poročilo sprejeli s pohvalo. Sedaj je bavarsko naučno ministrstvo imenovalo dr. Zarnika za namestnika znanega prirodoslovca Boverja, ravnatelja zoološkega zavoda, ki je šel na dopust ter mu poverilo glavno predavanje o zoologiji na univerzi.
— Nesreča pri prevozu čez Savo. Iz Laz nam poročajo: Včeraj na predvečer je hotel neki gospodar s brodom prevesti čez Savo na drugo stran v težak voz upreženega konja. Ker se je brod preje odmaknil od brega, eo padli gospodar, koDji z vozom v Savo, ki jih je odnesla proti Litiji. Im* gospodarjevo se ni moglo zvedeti in se tudi ne ve, kaka usoda ga je dohitela. Najbrže so vsi utonili, ker ni bilo od nikoder nikake pomoči.
— Pod vob prišel. S Kresnic nam poročajo: Pri železniškem prehodu v bližini čuvajnice št. 615 med Kresnicami in Litijo se je v torek zvečer dogodila grozna nesreča. Okoli 8. zvečer je sin kmeta Nžoka iz Poljan, star okrog 25 let, vozil čez železniški prehod. Takoj za prehodom se začenja hud ovinek in za njim strm klanec. Vsak voznik mora na tem mestu povečati svojo previdnost in pozornost, ker drugače je takoj nesreča za petami. Stari dovolj pametni N ž o k pa je sedel pijan od zadej na sori in pustil, da je držal vajeti njegov bratec, komaj kakšnih 10 let star fantek. Konji so po klancu zdirjali, fantku so se zapletli vajeti med noge in ga potegnili pod težko obložen voz. Kolesa so sla čez njegove prsi in nezavestnega so ga po dolgem času prenesli v čuvajnico št. 615, kjer je kmalu izdihnil.
— Zagorje. Vsem sodrugom, ki se udeleže izleta dne 6. avgusta s posebnim vlakom v Ljubljano, naznanja izletni odbor, da odkorakajo izletniki zjutraj ob pol 7. skupno od rudniške restavracije z rudarsko godbo in z zastavo na kolodvor. Zanesljivo naj torej pride vsak sodrug do pol sedmih na omenjeno zbirališče.
— Na naslov žabnlškega župnika. Iz
Žabnice na Gorenjskem pišejo: Župnik Oik v Žabnici se je začel zadnje čase prav strastno zaganjati v našo organizacijo in v naše časopise. Iz tega sklepamo, da mu ni po godu, ker smo ga doslej puščali v miru. če si prav tolmačimo najnovejšo srboritost, mu lahko prihodnjič postrežemo s stvarmi, da bo debelo gledal. — Bdeči oddelek.
— Volitev volilnih mož v pridobnin-sko komisijo se vrši Jza logaški okraj 2. avgusta t. 1. Idrijski davkoplačevalci kot obrtniki volijo 21 mož. Zanimanje med našimi obrtniki za to korporacijo je šele letos prvič tako oživelo kakor je treba, časi pač silijo na zanimanje tudi za take reči, na katere se nekdaj ni mislilo.
— O prošnjah glede stavbnih zadev,
vzetih na zapisnik pri zadnjih komisijskih ogledih, razpravljajo tozadevni odseki ta teden. Dela, ki jih bo mestno starešinstvo za letos odobrilo, se prično izvrševati takoj prihodnji tedeu. Katere prošnje pridejo letos vpoštev priobčimo v eni prihodnjih številk .Zarje*.
— Brezposelni mladeniči, ki hočejo dobiti dela pri občini, naj se zglase v soboto 5. avgusta od 10. do 11. dopoldne pri županstvu.
— Zahvala. Podpisana rodbina in sorodniki Ivana Kokalj se tem potom vsem vdele-ženeem pogreba, ki so spremili našega preblagega moža, očeta, strica itd. k zadnjemu počitku najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo sl. mestnemu županstvu ter vsem cenj. gg. občinskim odbornikom za njih naklonjenost, sl. podružnici Unije avstrijskih rudarjev, društva .Naprej*, društvu .Sloga*, društvu .Sploš. mlad zveza*, ženskemu dru štvu .Veda*, sl. Godbenemu društvu ter vsem cenjenim prijateljem, ki so izkazali pokojnemu zadnjo Čast in rodbini sožalje.
V Idriji, dne 1. avgusta 1911.
Žalujoča rodbina Kokalj in svojci.
— Težavna rešitev. Sodni kanclist Anton Mehle v Žužemberku se je 30. julija zvečer kopal v Krki pod jezom pri mlinu posestnika Ivana Vehovca iz Žužemberka. Pokazal se je parkrat vrh vode, a vsakokrat je zopet izginil. Njegova žena in otroci so na bregu obupuo klicali na pomoč, videči, kako se potaplja. V bližini se je kopal notarski uradnik Karel Kovačič, ki je na klice priplaval
mesto nesreče, a je moral opustiti nadaljue
Odhod iz Prihod v Odhod iz Prihod v Odhod iz Prihod v
ob
4
11
13
19
21
17
Hrastnika Trbovlje Trbovelj Zagorje Zagorja Ljubljano Za povratek: Odhod iz Ljubljane ob 9 h — Prihod v Zagorje v Trbovlje v Hra-tnik V Zagorju,
zjutraj
m zvečer .	10	h	2	m
„	11	h	11	m
.	10	h	20	m
dne 2.	avgusta 1911,
Za izletni odbor: M. Čobal.
na	.
poizkuse, ker je bil sam v veliki nevarnosti. Nato je dijak Viljem Jerše iz Žužemberka skočil v vodo, a k bregu ga ni mogel spraviti. Mehle bi bil brezdvomno utonil, ako bi se ne pripeljala mimo dva fanta iz Žužemberka s čolnom. Dijak je držal z eno roko Mehleta okolo prsi, medtem ko se je z drugo oprijel čolna. Tako se je posrečila rešitev. Na bregu so Mehleta kmalu zopet spravili k zavesti,
— Utonil. Iz Postojne poročajo: Ivan in Auton Vodopivec iz Hrastja pri Postojni sta kosila pretečeno soboto na travniku. Proti poldnevu je šel Auton Vodopivec k studencu pit vodo, a ko je prišel nazaj, ni našel več svojega brata na travniku, ki se je šel med tem kopat v bližnji potok Nanoščico. Ker brata ni bilo dalj časa nazaj, sta ga šla iskat z očetom, ki je med tem prišel na polje. Na bregu potoka sta našla njegovo obleko; nobenega dvoma ni bilo več, da je utonil. Sele po triurnem iskanju so potegnili truplo ponesrečenca iz vode.
Izletnikom
iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja.
Vsem sodrugom, ki se v nedeljo, 6. avgusta udeleže izleta r Ljubljano, naj služi na znanje, da ima posebni vlak sledeči vozni red:
Štegersko.
— Kapitalistična pleteta. Iz Keflaha poroČBjo: Koliko srca imajo večinoma kapitalisti za delavce, se je pokazalo pri pogrebu nesrečnih žrtev eksplozije v Puchbachu. Lastniku smodnišniee Kriechbaumu in njegovemu kom-panjonu Vadlavu ni prišlo niti na misel, da bi bila poskrbela za pogreb kakršen bi se spodobil med civiliziranimi ljudmi. Za Scheiberja in Reinischa so skrbeli v bližini stanujoči starši in sorodniki. Ali Langovim in Hoinigovim so sodnikom se ni niti naznanila posledica nesreče Lang ima sestro v Gradcu, enega brata v Ameriki, enega pa nedaleč odtod za hlapca. Hoinigovi sorodniki so na Koroškem. Obvestila niso dobili nebenega. Da so prišli udje ponesrečenih v mrtvašnico, je poskrbela zdravstvena oblast. Za Langa in Hoiniga ni imel nihče venca. Pač pa sta dobila krste, ki so bile naravnost nesanitarue, ker se kazale do dva centimetra široke špranje. Niti nosilnici niso bili naročeni. To se jo tem hujše občutilo, ker so razmesarjeni udje že začeli gniti in se je razširjal neznosen smrad. Seveda — čemu bi se podjetnik brigal za take reči? Saj pieteta nič ne nese!
— V Dravi utonil. Trgovski pomočnik Leon Jamnik iz slovenjegraškega okraja, ki je bil pri nekem trgovcu v Marenbergu v službi, se je v soboto kopal blizif marenber-berškega mostu. Najbrže je zašel pregloboko v Dravo, pa je utonil.
— Mrlič v vodi. Iz Ptuja poročajo: V pondeljek ob pol 4. uri popoldne so ljudje zapazili v Dravi plavajoče človeško truplo. Nekaj oseb je pohitelo s čolnom, da bi spravili mrliča na suho, kar se pa ai posrečilo, ker je truplo takoj zopet izginilo v valovih.
— Žrtev vročine. Iz Št. Lenarta poročajo : Šestdesetletni posestnik Ivan M a s a r e c iz Goče se je, ko je kosil na svojem travniku, naenkrat vsled silne vročine zgrudil in je mrtev obležal. Sorodniki so ga našli na hrbtu ležečega. Truplo je bilo tako ožgano, da se je koža kar luščila z obraza.
Koroško.
— Konjsko kopito. Kakor vsako leto, so imeli tudi letos huzarji pri homburškem mostu plavalne vaje. V petek, dne 28. julija bi bil moral pri omenjenem mostu eskadron preplavati Dravo na konjih. Drava na onem mestu je globoka in precej deroča. Za slučaj kake nesreče, so imeli tudi pritrjene v vodi rešilne čolne. — Med plavanjem se je splašil nekemu huzarju konj. Skočil je na rešilni čoln prevrnil vojaka. Huzar je padel pod konja in ta mu je stopil s prednjim kopitom na prsi. Ko je konj odskočil s čolna, je zadel z zadnjo nogo huzarja v glavo tako silno, da je bil na mestu mrtev.
— Pri gorskih vajah. Blizu Spodnjega Dravograda je padel pri neki gorski vojaški v^ji domobranec Josip Pock tako nesrečno, da je zadel ob gorsko palico drugega vojaka, ki mu je izbila oko.
—• Utopljenka v Dravi. Pri Sachsen-burgu je potegnil hlapec B. Koch žensko utopljenko iz Drave. Truplo je bilo že zelo razjedeno. Utopljenka je bila žena železniškega čuvaja Michelerja iz Lienca. Skočila je v Dravo že 5. julija.
— Strela. Pri zadnji nevihti v Celovcu in okolici je silno divjala strela. Na dvorišču Wilnerjeve hiše je udarila v neko žensko, ki je bila pri vodnjaku. Vrgla jo je ob tla in omamila. Bavno tako se je zgodilo z nekim fantom, ki je postavljal keglje. Zunaj mesta je vrgla strela nekega jezdeea iz konja, ki pa je ostal nepoškodovan. Strela je udarila tudi v več hiš v mestu in okolici, užgala pa ni nobene.
Trst
Delavci, sodrngl! V državnem zboru je večina zopet uklonila tilnik pred veleagrar-nim terorističnim izkoriščanjem in odklonila predlog socialnih demokratov, ki je zahteval, da se dovoli neomejen uvoz argentinskega mesa in balkanske goveje živine. Ta večina, izvoljena s prisleparjeuimi ljudskimi glasovi, je odklonila vsak odločen sklep, ki bi vezal vlado, da bi morala preskrbeti ljudstvu cenejšega mesa. Tem protiljudskim poslancem mora delavstvo vsekakor povedati, kar jim gre. Povedati in dokazati mora, da je do grla sito avstrijskega in ogrskega veleagrarnega izkoriščanja, ki ga podpira v parlametu večina proti-Ijudskih poslancev, k kateri spadajo — iz-vzemši enega samega, vsi slovenski poslanci. Zato sklicuje podpisani
javen shod,
ki bo v petek 4. t. m. ob 8. zvečer v De-lavskem domu ul. Boschetto 5. II nad. z dnevnim redom:
Protiljudski poslanci in argentinsko meso.
D e 1 a v c i I Udeležite se tega shoda v največjem številu. S seboj pa privedite tudi svoje žene, seste in matere, da bodo tudi one izvedele, kdo je kriv sedanje [neznosne draginje.
Politični odbor jugosl. soc. dem. straoke v Trstu.
— Dragi dan avijatike ▼ Trstu. V
torek smo imeli v Trstu drugi dan avijatike. Občinstva je bilo tudi sedaj veliko, vendar ne toliko, kolikor bi ga lahko bilo, ako bi imeli dobra prometna sredstva. Ta so pa zelo pomanjkljiva. Ta dan se je imelo vršiti samo letanje s pasažirji z edinim Fischerjevim dvokrovnikom, ki ima 'prostor za enega pasa-žirja za sedežem avijatika. Zaradi nemirnega zraka se je letanje vršilo šele pozno, ko je veter pojenjal. Fischer je najprej poletel sam, da si ogleda, kako je v zraku. Potem je vzel s seboj prvega pasažirja Nordio, urednika Piccola, s katerim je poletel 400 metrov visoko. Za tem je pa jemal s seboj kot pasa-žirje zaporedoma po enega gospoda Delvecchio, inženirja Haag, Serevallo, in dr. Gali. Vsi pasažirji, ki so morali plačati vsak po 200 K, da so okusili vrtoglavost poleta, so se izrekli z velikim navdušenjem o lepoti vožnje po zraku. Med tem ko je Fischer vozil po zraku svoje pasažirje, sta navedla ljudsko pozornost nase s svojimi enokrovniki Francoz Legagnexa in Italijan Manissero. Prvega je ljudstvo aklamiralo zaradi izredne gotovosti, s katero poleti in se kreče v zraku, pa zaradi krasnega drkalnega poleta. Drugega pa je ljudstvo navdušeno pozdravljalo zaradi res vratolomnih kretenj, ki
jih je izvršil v zraku. Letal je visoke pa padel sedaj z nažganim motorjem sedaj a ugasnjenim v drkalnih polenih. Končno je pa letal v tako ozkih kolobarjih, da je navzočim utripalo arce, ko so gledali na eno stran nagnjeni letalni stroj. Končno je poletel zopet visoke in se i* visočine 400 metrov spustil v krasnem dr-kalnem poletu v — širokih kolobarjih na tla.
To je virtuoz, ki leti z vso sigurnostjo kakor ptič in obvladuje zrak. dočim ljudstvo ob vsaki težki kretnji trepeče, človek si osvaja tudi zrak. Manissero si ga je že osvojil.
— Gregorin in draginj*. Vest, da je tudi dr. Gregorin glasoval proti predlogu so-' cialnih demokratov, ki je zahteval neomejen uvoz argentinskega mesa, je močno razburila tudi tiste narodne delavce, ki so doslej brezpogojno verjeli v demokratizem tržaškega rodoljuba. Zlasti se ti delavci ne morejo načuditi izdajalskemu postopanju dr. Grogorina, ker je »Edinost* vedno zagovarjala argentinsko meso in je pol. društvo »Edinost* zaradi argentinskega mesa celo prirejalo shode. Pa ne samo Gregorin, tudi dika tržaških narodnih veljakov, profesor Mandič je glasoval proti imenovauemu predlogu. Oba ta meža sta člana društva »Edinost* v Trstu in oba sta izvoljena na programu tega društva. Tudi na Rjbara so delavci jezni, ker si mislijo, da se je odtegnil samo iz strahu pred vlado. Ako pomislimo, da je tržaška narodna stranka sestavljena po večini iz delavstva in da odrekajo poslanci te stranke svojim članom košček vsakdanje boljše hrane, tedaj lahko uvidimo, da je postopanje Gregorina, Rybafa et comp. res izdajstvo v pravem pomenu besede, h vsega tega sledi, da je društvo »Edinost*, ko je sklicevalo shode zaradi argentinskega mesB, uganjalo čisto navadno zoprno komedijo, kateri je imelo slediti sedanje protiljudsko postopanje narodnih poslancev.
Ako je razburjanje med delavstvom odkritosrčno in zavedno, tedaj ko tisto delavstvo, ki jo je postavilo na altar, vrglo to gospodo tudi z oltarja. In s tem ba izvršilo zelo koristno delo.
— Kako se branimo kolere. Tržaški mestni magistrat je izdal poziv, ki priporoča: Vsakdo naj skrbi, da si ohrani organizem zdrav, da bo manj pripraven za sprejemanje in množitev bacilov. Zato naj se pazi na snažnost hiše in osebe. Posebno priporočljivo je, da si vsakdo po večkrat na dan umije roke, zlasti pa predjedjo in sicer z milom. Drži se naj vsak reda in zmernosti glede na pijače kakor tudi glede na jedi. Preveč piti je nezdravo. Jed in pijačo naj se hrani na tak način, da bo obvarovana nečednosti in muh, ki so zelo nevarne za razširjanje bolezni. Surovih jedi naj se uživa čim manj in samo potem, ko so dobro umite z brojeniško (Anrisina) vodo. Nihče pa naj ne jč take zelenjadi, ki kvari želodec, da postaja bolj sprejemljiv za bolezen. Sadje naj se prej opari. Pije naj se samo voda iz brojenice (Aurisina), nikakor pa ne iz vodnjakov, ako ni prej zavreta. Na tešče naj se ne pije in naj se rabi kolikor mogoče manj mrzlih pijač in ledu. Ob najmanjši indispozi-ciji naj gre vsakdo k zdravniku, posebno pa če se pojavi driska. Nikakor pa naj se ne rabijo takozvana zdravila, ki jih ljudska nevednost opisuje kot izredno dobra, pa največkrat škodujejo človeškemu organizmu.
— Utonil je v ljudskem kopališču ftO-letni delavec Matija Jereb. Pri obdukciji so videli, da je imel Jereb prebito črepinjo. Jereb je bižkotne skočil v vodo in zadel z glavo na skalo.
— Fantastov ne zmanjka nikdar v Tr- v stu. Tukajšnja policija le zvedela — najbrže ne ravno b posredovanjem sv. duha — da se pripravljajo nekateri mladeniči na boj — zoper Turke. Napravila je pri njih hišne preiskave, pa je našla v stanovanjih orožje, razno vojaško opremo in pa — rdeče srajce. Ecco — taki so hoteli iti v Albanijo kot »prostovoljci*. — Menda jemlje policija to reč zelo resno. Ali zdi se nam, da bilo veliko bolje, če bi jim dala nekoliko nakaznic za mrzle kopelji. Zakaj fantiči, ki hočejo iti v rdečih srajcah na Turke, niso ničesar tako potrebni kakor hladne vode.
Gospodarski pregled.
** Podraženje petroleja na debelo.
V ponedeljek so petrolejske rafinerije zvišale ceno petroleju za nadaljni 2 K, tako da znaša cena petroleju 30 K v Bohuminu pri celovagonskih naročilih. V soboto so se končala formalna pogajanja glede petrolejskega kartela, Kartelna pogodba se podpiše v četrtek ali petek in bo veljala do 1. 1915. v slučaju tudi do leta 1916. in sedaj bodo mirno, brez hrupa kartelirane rafinerije diktirale cene petroleju.
** Perilo bo dražje. Avstrijski tovarnarji perila so sklenili s 1. avgustom t. 1. povišati cene moškemu perilu. Pri ovratnikih, manšetah in naprsnikih se povišajo cene za 10 odstotkov.
- C! C <' M !«• '	'■ ■ 1 ['	i*	:	"	‘
Naročajte, ponudite, zahtevajte ih pijte samo
M vi
«f ,in»
m ^ •• vvr J-;	.	rtuvr	•	A	*i.ft;	.	'.	'	r	i	iV>	V	•	•	•	•*A	•	* .	"
ki je edina tlttTfth-ii ter najboljša zdravilu la naralzu kisla voda. Od vsakefa zaboja plača podjetje v narodne umene In organizacij« 20 v, kamor uročnlk določi.
Tolsto viška slatina, pošta Guštanj, Koroško, n«)«»■“» »»»him, kicim. m yr«»aatfc
Tolstovrško slatino,
r, kamor uroči
Svoji k svojim!
Delavsko gibanje.
=* Stavka pekov ▼ Ljubljani. Z ozirom na našo včerajšnjo notico nas prosi gosp. Zalaznik za objavo sledeče izjave: „ V moji kavarni je vsakdo ljub gost, če se obnaša dostojno, česar pa stavkujoči peki niso storili. Tudi ni resnica, da bi bil otresal jezik nad peki, ker nisem proti mirni stavki. Da pa nisem naročen na delavski list, opravičujem s tem, ker mi ga doslej še nihče ni ponudil."
= Mizarska stavka v Gradcu traja dalje. Število stavkujočih se od doeva do dneva manjša, ker so mnogi mizarski mojstri, preobloženi v sedanjem času visoke konjunkture z naročili, prisiljeni, nadomeščati nedosta-jajoče delavne sile s stavkujočimi. Pametnejši mojstri odkrito izjavljajo stavkujočim mizarjem, da ne soglašajo s kljubovalnim stališčem zastopnikov združenih mizarjev in mnogo mojstrov bo, če se ne začno in prav kmalu ne končajo pogajanja, na svojo pest sklenilo posebne pogodbe s stavkujočimi, da ne izgube svojih stalnih naročnikov, ki jih trumoma zapuščajo. Kako deluje štrajk, kaže tudi dejstvo, da so imeli vsi oni številni, v klerikalnem meš-čanskam časopisju objavljeni inserati malenkostne vspehe in da se mizarji ne morejo zanesti na »krščanske" stavkokaze. Šesttedenski boj je v prvi vrsti dokazal, železno solidarnost mizarjev in mašinistov in pokazal, da se med njimi nahaja prav malo izmečkov. S o d r u • ge mizarje upaiaijamo, di se ogibljejo Gradca.
— Kongres bolgarske soelalne demokracije. V Plovdivu je bil 16. t. m. kongres bolgarske socialno-demokratične stranke. Kongres je otvoril sodrug Šabbazjan, tajnik socialističnih organizacij v Plovdivu. Nato sta pozdravila, shod , starešina balkanskih socialistov B 1 a g o j e v in sodrug K o 1 a r o v.
V predsedništvo kongresa so bili: izvoljeni:
B 1 a g o j e v , Jakov inGospodinov. Gromovito je pozdravil kongres socialističnega poslanca v velikem narodnem sobranju V 1 a s-kovskega. O socialističnem gibanju na Bolgarskem je poročal sodrug Juri Kirkov. Stranka šteje 73 organizacij s 2510 člani, poleg teh organizacijo učiteljstva (954 Članov), organizacijo javnih in državnih uslužbencev (191), 8 mladeniških organizacij (210), 10 delavskih društev (191), 5 dijaških organizacij (74), tako da šteje stranka okrog 5000 organiziranih članov. O stališču socialne demokracije napram novi bolgarski ustavi in o delovanju velikega narodnega sobranja je govoril sodrug Vlaskovski. Kongres je sprejel med drugim resolucijo za splošno in enako volilno pravieo ter se natančneje bavil s podrobnimi taktičnimi vprašanji glede boja za to pravico,
ZADNJE VESTI.
Mesno vprašanje.
Budimpešta, 3. avgusta. Bivši ogrski poljedelski minister Daranyi se v »Budapesti Hirlap" v strupenem članku obrača proti nadaljnemu uvažanju argentinskega mesa. Za argentinskim mesom se po njegovem mnenju skrivajo av-strijsko-imperalistične tendence, ki hočejo Avstrijo s pomočjo velikih parobrodnih družb osvoboditi od ogrskega poljedelstva.
Iz gosposke zbornice.
D u n a j , 2. avgusta. Finančna komisija gosposke zbornice se je danes posvetovala o bančnih predlogah in jih sprejela z dodatkom Ploj-Kuranda. Za poročevalca je določen N i e b a u e r. Kolera v Trsta.
T r s t, 3. avgusta, Včeraj sta se kon-Statirala zopet dva nova slučaja azijske kolere, Že dne 81. julija je obolela 131etna Marija Ž i b r o n in včeraj rokavičarski pomočnik Pavel H o š e k. Oba sta bila takoj prepeljana v infekcijsko bolnico. Z ozirom na vedno naraščanje kolere se vsak .hip pričakuje, da vlada proglas iv najkrajšem šisu Trst za okužen okraj in da namerava uvesti najstrožje odredbe, da zatre kolero.
T r s t, 2. avgusta. Pretečeno noč je neka gospa obolela na koleri sumljivih znakih. Stanje desetih bolnikov na koleri je precej zadovoljivo. V,z r o k kolere se pripisuje v vseh slučajih prevelikemu
zavživanju sadja.
1.1 ■<
Avlatlčnl poleti v Trsta.
Trst, 3. avgusta. Včeraj so se nada ljevali pri Žavljah poleti s potniki. Kot prva je poletela v zrak neka dama, gdč. Eliza pl. Si g-m u n d jz avijatikom Fischerjem na njegovem farraan - aparatu, Avijetik Mannissero je poletel 1200 m visoko. To višino je dosegel v 6 minutah. Tudi Legagneui je
par poletov; s splošnim zanimanjem je občinstvo občudovalo, njegovo kroženje in gibanje v zraku. Opisal je z aparatom več osmič. Nesreče ni bilo nobene.
Naknp brionskih otokov.
D u n a j ,, 3. avgusta. Vesti, da namerava mornariška uprava kupiti brionske otoke pred Puljem in da so težave le še zaradi visoke cene (27 milijonov kron), po zatrdila vojnega ministrstva ne odgovarjajo resnici: mornariška uprava ni nikoli mislila na nakup teh otokov.
Obstrukcija proti brambnlm predlogom.
Budimpešta, 3. avgusta. V današnji seji je bilo vložeuih sedem interpelacij, vsled česar je bila razprava ob 1. prekinjena. Brambne predloge sploh niso prišle na razgovor ; posl. Bernath (Košutovee) je prosil zbornico, da bi šele jutri govoril, večina je želji ugodila.
Albanija.
Carigrad, 2. avgusta Ker je potekel zadnji rok, ki ga je vlada dovolila Malisorom, da se podvržejo, je nastala skrajna napetost, zakaj vsako uro se je imelo odtočiti, če izbruhne brezobzirna vojna, ali če se definitivno sklene mir. Zadnje vesti so pomirjevalne. Zatrjuje se, da je vlada sprejela pogoje Maliso-rov, češ da se itak le v malenkostih razlikujejo od njenih. Turški poslanik na Cetinju I Sadr Eddin beg je dobil nalog, da naznani vstaškim voditeljem v Podgorici danes odgovor turške vlade. Spremljajo ga Črnogorski vojvode, ki hočejo posredovati pri Malisorib.
Carigrad, 3. avgusta. Turški poslanik v Cetinjih sporoča, da so uporni Mali-sori sprejeli vse turške pogoje, če se kljub temu Malisori ne povrnejo v domovino, je to krivda Črnegore in Turčija bo izvajala najskrajnejše konsekvence.
Carigrad, 2. avgusta. Iz Kosovega prihaja vest, da je močna črnogorska četa due 28. julija poizkusila med Cakarom in Jezerom prekoračiti mejo, pa je padla v zasedo in se morala po hudem coju umakniti.
Kolera na Turškem.
Carigrad, 2. avgusta. Med turškim vojaštvom grozno razsaja kolera, kar pa skušajo uradna poročila utajiti. Vsak dan se pripeti do sto novih slučajev.
Abdnl Hami do ve dragocenost! na dražbi.
Carigrad, 3. avgusta. Jeseni bodo na dražbi prodane dragoceuosti bivšega sultana Abdula Hamida, ki predstavljajo vrednost mnogih milijonov. Dražba bo v Parizu. Izkupiček je namenjen za zgradbo vojnih 1 adij.
Franclja ln Nemčija.
Pariz, 2. avgusta. Po časopisju kroži vest, da delata Francija in Nemčija obširne vojne priprave. Uradno Zatrjujejo, da so vse te vesti popolnoma izmišljene.
B e r o 1 i n . 3. avgusta. Zahteve Nemčije v maroškem vprašanju so: 1. del francoskih kolonij brez teritorialne kom-penzalije z nemške strani; 2. nekaj gospodarskih in trgovinskih pog-odb med obema državama in 3. zagotovitev g o -spodarskih pravic v Maroku. Pod temi pogoji nemška diplomacija ne bo kalila vode Franciji v Maroku.
Velik požar na Nemškem.
(Glej novice.)
B e r o 1 i n , 3. avgusta. Velikansko škodo je napravil požar na liueburški resi. Mnogo tisoč oralov gozda je uničenega. Pri Ltlneburgu samem je pogorelo 4000 oralov gozda. Pogo rišče je dolgo nad 8 km. Gašenje je bilo zelo oiežkočeno in vojaške čete, ki so pomagale gasiti, so bile večkrat v resni nevarnosti.
Monakovo, 2. avgusta. Na bavarsko-tirolski meji je izbruhnil velikanski požar. Gore gozdovi in pašniki; iz Monakova so prihiteli na pomoč pionirji v avtomobilih.
Smrtna obsodba narednika MUlIerJa. Frankobrod na M.,- 3- avgusta. Narednik M ti 1J e r , ki je bil zaradi umora svoje prijateljice na smrt obsojen, je dva dni pred usmrtitvijo podal na cesarja prošnjo za pomi-loščenje. Sedaj je prošnjo umaknil in želi, da ga u s m r t e.
Aretacija članov radarske organizacije.
L or i e n t (v Bretanji), 3. avgusta. Tu so aretirali sedem članov rudarske organizacije. Aretacije so v zvezi z zadnjo železniško sabotažo.
Papež nevarno bolan?
Berlin, 2. avgusta. »Berliner Tage-blatt" poroča iz diplomatskih krogov, da je papeževa bolezen zelo resna. Papež boleha bolj in bolj na oslabljenju srca, kar pa skušajo vatikanski krogi prikriti.
Užaljeni lordi.
London, 2. avgusta. B a 1 f o u r naznanja, da bo 7. t. m. v spodnji zbornici
Stavka pristaniških delavcev.
London, 3. avgusta. Sedaj stavka nad dvanajBt tisoč pristaniških delavcev. Na uro zahtevajo po 8 pennj, za čezure pa po šilingu.
Umor trgovea z demanti.
A n v e r z a , 3. avgusta. Sinoči so našli diamantnega trgovca Morica Bosenbauma umorjenega v stanovanju trgovea N e u • b u r g a. Bosenbaum je bil v kupčijskih zvezah z Neuburgom in je prišel po denar. Tekom prepira je Neuburg Bosenbauma ubil s sekiro. Morilca so zaprli; izpovedal je, pred sodnikom, da je Bosenbaum imel razmerje z njegovo mlado ženo in da ga je vsled tega umoril.
Slaba letina na Roškem.
Peterburg, 3. avgusta. Poročilo poljedelskega ministrstva o letošnji žetvi je naravnost obupno. Kot vzrok navaja silno sušo, ki je vse požgala. Posebno rž že od 1. 1890. ni kazala tako slabo kot letos.
Pol milijona rabljev — ukradenih.
Peterburg, 3. avgusta. Buška drž. železnica je pred kratkim 'odposlala pol milijona rubljev v papirju in zlatu svoji podružnici vHaborovsku. V Ea-
predlagal nezaupnico vladi zaradi imenovanja novih članov v gosposko zbornico, borovsku so našli namesto rubljev p a p i r n p o b r e z i n e. Dasi je finančni minister razpisal 5 0. 000 rubljev nagrade za od: kritje tatu, o storilcu doslej ni še nobenega sledu.
Odgovorni urednik Pran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje, liska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
— Javen ljudski shod v Spodnji Šiški bo v soboto. 5. t. m. ob osmi uri zve-, čer v gostilni pri Šternu. Na dnevnem redu je: Delavstvo in občinske volitve. Udeležite se velevažu»ga shoda vsi do zadnjega!
Pozor! V petek zvečer ob 8. ima v Še-lenburgovi ulici 6 važno sejo odbor »Vzajemnosti", h kateri seji so vabljeni vsi odborniki ljubljanskih in okoliških odsekov »Vzajemnosti" in vsi ljubljanski in okoliški zaupniki. — Pridite vsi I
Malo
reklame
Veliko
taMre
£
V
&
V\*
Nizke
cene
: Kovačnica:
z vsem orodjem in pripravami se takoj odda v najem. Natančue pogoje se poizve pri lastniku
Ignaciju Treven v Idriji št. 270.
Priporočajte in širite naš list!
Zapomni ne zabl: Bolan ali zdrav,
Le »FLORJAN- rabi, Želodcu bo prav t
je krepčilo želodca.
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost	Hter	K	2-44.
Kabinetna kakovost	„	„	4*80.
Naslov za naročila: „FLORIAN«, Ljubljana.
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27,
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. Priznano lina kuhinja. Izborne pijače.
Lepi gostilniški prostori
novo urejeni velik senčnat vrt.
Nizke cene. in povsem na
Postavno varovano.
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra.
gramaticopulo, Piazza Barriera. runa, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru Bajc, ulica Geppa.
Koyač Antonija prodajalna v Sv. Križu.
Delavska hranilnica in posojilnica
m	—*	(vpisana zadruga z omejenim jamstvom.) <■ ■ ■	■	1
Ljubljani, Wolfova ul. št. 3, II. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 47»°/0. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit in (zastave) vredn. listine, hipoteke itd.
Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnev-———— nem času. —————