GLASNIK ===i Muzejskega društva za Slovenijo. Bulletin de 1’Association du Musee de Slovenie. Letnik v . VI Zvezek , . Annče ’ Cahier 1_4' Zgodovinski del — Classe historique. Uredil — Rždigž par dr. Jos. Mantuani. Etnografski oddelek — Section ethnographique: dr. Niko Zupanič. B Prirodoslovni del — Classe des Sciences naturelles. Uredil — Rždigč par dr. Fran Kos. Na svetlo dano 24. decembra, 1925. (za leta 1923 — 1925). V Ljubljani, 1924— 1925. Izdaja in zalaga Muzejsko društvo za Slovenijo. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. „Glasnlk“ izhaja — po možnosti — po štirikrat na leto. Člani »Muzejskega društva za Slovenijo" plačajo na leto Din 25*— članarine in prejemajo „Glasnik“ brezplačno. — V knjigarnah stane naročnina, za „Glasnik“ Din 100 — na leto. Uredništvo zgodovinskega dela je v Ljubljani, Mestni trg, 8; 'etno-graiski spisi se pošiljajo: Ljubljana, Bleiweisova cesta, 24; tam je tudi uredništvo prirodoslovnega dela. ■i Za vsebino in obliko so odgovorni pisatelji. — Ponatiskovati ali prevajati v „Glasniku“ natisnjene spise se sme samo z dovoljenjem pisatelja in uredništva. v G L A S N I K — Muzejskega društva za Slovenijo. — Bulletin de TAssociation du Musee de Slovenie. Letnik .y • ,.t Zvezek . , Annče ’ Cahier '-4' Zgodovinski del — Classe historique. Uredil — Rždigč par dr. Jos. Mantuani. Etnografski oddelek — Section ethnographique: dr. Niko Zupanič. Na svetlo da!io*&.Vecembra, 1925. (za leta 1923 — 1925). V Ljubljani, 1924— 1925. Izdaja in zalaga Muzejsko društvo za Slovenijo. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. 14551 t K zgodovini Gorice v srednjem veku. Spisal Dr. Fran Kos. (Dalje.) Mersilih (Merliscli) dc Goricia, hišni posestnik (1357, m. 1392). Njegovemu sinu je bilo Fric ime.722) Mertlein der jeger cze Gorcz (1399).723) Mertlein der schr.eiber cze Gorcz (1399).724) Me'ylin Starappin von Gorcz, hišna posestnica (1354).725) Michel, Nikleins des miilner sun, hišni posestnik v Gorici (1398).726) Michey, stazionarius de Goricia. hišni posestnik v Gorici (1392).727) Monissaclnis iudeus, hišni posestnik v Gorici {1316).728) Nichelle pretor de Gorizia (1325).729) Nichelle guondam ... de Gorizia, posestnik (1325).73") Nichlavv der Summerecker, hišni posestnik v Gorici (1367).731) Niclas, Rosellen von Gčircz sun, hišni posestnik „zu Gorcz im marckht" (1329).732) Nicola de Goritia (1307).733) Nicolaus dictus Besna pictor (1366). Njegova soproga Betta in njegov svak Jakob Zaczin de Goricia.734) Nicolaus quondam Syfridi coci de Goricia (1330). Njegov varuh Daniel.735) Nicolaus quondam Tomasii de Goricia, notarius (1394).736) Nicolaus presbiter habitans Goricie (1366).737) Nicolaus hosterius de Goricia (1337, 1351).738) Nicolaus institor (I307).73g) Nicolaus scriba comitis Alberti de Goricia (1305).740) Nicolaus Pucini de Glemona, Goricie habitans. notarius (1356, 1357, I358).741) Nicoletta relicta quondam Martini becarii de Goricia, hišna posestnica „in foro Goricie" (1392).742) Njena sinova Osvald in Jurij. Nikel Gotsnann (de Gorizia) (1340). Njegov brat Jensel.743) 722) Izvestja, XII, 80, št. 35; 102, št. 48. — Merlisih, pravilno morda Mrlišek. — 723) Cod. W 718, f. 14. — 724) Cod. W 718, f. 14. — 72«) Cod. B 534, f. 322'. — 7«) Cod. W 718, št. 6'. — 727) Izvestja, XII, 103, št. 48. — ra) lZVestja, XII, 57, št. 1. — 729) Izvestja, XII, 66, št. 13. — 73u) Izvestja, XII, 69, št. 15. — 731) Or. 1367, maj 12; cod. W 594, f. 109. — Cod. W 594, f. 105'. — 732) Cod. B 534, f. 319. — 733) Archeogr. Triest., N. S., XII, 307, n. 21. — 734) Izvestja, XII, 99, št. 43. — 735) Izvestja, XII, 70, št. 19. — 736) Izvestja, XII, 104, št. 50. — 737) Izvestja, XII, 99. št. 43. — 73«) Cod. B 139, i. 23. — Izvestja, XII, 73, št. 24. — Hosterius = krčmar. — 739) Cod. W 594, f. 77'. — Institor — kramar. — 740) Cod. W 594, i. 79. — 741) Cod. W 43, f. 217. -- Archeosr. Triest., N. S., XV, 229, n. 97; XVI, 35, n. 234. — 742) Izvestja, XII, 102, št. 48. — 743) Izvestja, XII, 75, št. 26. 1 Nida, uxor Haynrici militis de Goritia (1320).744) Odolricus Muleith, posestnik v Gorici (1330).745) Odolricus Wodopiuecz de mercato Goricie (Wolricus Wodapiucz) (1325, 1330).740) Leta 1337. je bil že mrtev, njegova soproga Adeleida ga je preživela.747) Orchel de GUritia (1398).74S) Orvecellus faber, hišni posestnik „in villa Gorizia“ (1325).74y) Oslein, oče Gašperja von Obzpawm, ki je dobil od goriškega grofa Majnharda v fevd eno hišo v Gorici (pr. 1398).750) Leta 1378. mu je rečeni grof dal urad v Gorici.751) Leta 1398. se omenja „Osel de Gu-ritia“.752) Oswoldus (Osbaldus), hišni posestnik v Gorici (1392, 1394). Njegov oče je bil mesar Martin, njegova mati se je zvala Nikoleta, njegov brat pa Jurij.753) Ottilus notarius de Goricia (1344).754) Otto castellanus de Gorz (1250).755) Otto notarius goriškega grofa Henrika (1323).756) Otto servus camere (1303). Njegov brat Chnapplinus.757) Otto dictus Rassel de Goricia (1303).75f<) Otto Schelkerinus, magister curie (Otto Scalcherlius, miles) (1287. 1288).759) Otto Tuley, filius quondam Ottonis de Goricia (Otto Tulle) (1274, 1287). Njegov brat Sifrid.760) Paseyus dictus Charstman, cives in mercato Goricie (1330).761) Paulus faber (Paul smit) in villa Goricia (1364, 1391).762) Paulus sartor de Goricia (m. 1387). Njegov sin Thomasius.763) Paulus Sencha de Goricia (m. 1366). Njegov sin Matherius.7"4) Paulus, filius Steffani de Fraunich. posestnik v goriški okolici (1377).765) Pelegrinus de Goricia miles (Pelegrinus catnerarius miles). Omenja se v letih 1304.,76(9 1307.767) in 1321.768) Peter, sin pisarja Henrika v Gorici (1353).7<>9) 744) Cod. R 80, f. 105. — 7«) Izvestja, XII, 71, št. 20. — 746) Izvestja, XII, 66, št. 13; 68, št. 15; 71, št. 20. — 747) Izvestja, XII, 73, št. 24. 748) Archeogr. Triest., N. S., XVII, 315, n. 319. — 749) Izvestja, XII, 67, št. 14. — 750) Cod. W 718, f. 4. — 751) 1378, marec 27, R. 24. — 752) Archeogr. Triest., N. S„ XVII, 315, n. 319. — 753) Izvestja, XII, 102, št. 48; 103, .št. 49. — 754) Archeogr. Triest., N. S., XV, 79, n. 175. — 755) Jaksch, Mon. Carinth., IV, 382, n. 2434. — 756) Or. 1323, april 4. — 757) Cod. VV 594. f. 81'. — 758) Cod. W 594, f. 81'. — 759) Archeogr. Triest., N. S., XIX, 269; XIX, 271. — 760) Kandfer, Codice dipl. Istr. ad a. 1274. — Archeogr. Triest., N. S., XIX, 269. — 761) Izvestja, XII, 71, št. 20. — 762) jz. vestja, XII, 81, št. 38; 98, št. 42. — 763) Izvestja, XII, 100, št. 44. — 7«) Izvestja, XII, 99, št. 43. — 765) Izvestja, XII, 81, št. 37. — 766) Cod. W 594, f. 78'. — 767) Cod. W 594, f. 77'. — 768) Izvestja, XII, 59,. št. 4. — 769) Izvestja, XII, 79, št. 33. — Cf. B 139, i. 15'. Peter der sneider von Gorcz, posestnik „hinder der vest cze Gorcz (1399). Njegova soproga Urša.770) Peter Frankleich (Franthleich), hišni posestnik „im marcht cze Gorcz“ (1365).771) Peterlinus, filius quondam Alberti de Goricia (1354, 1363).772) Njegov brat Konrad.773) Petrus dictus Gotsnam de Goricia (1303),774) (1310).775) Petschakcher, hišni posestnik v Gorici (1398).776) Philippus Vederli quondam de Pizino (1347).777) Philippus dictus Woich de Goricia (1391).778) Philippusius filius Henrici scribc de Goritia (1354).779) Pilgrimus officialis (1296).780) Playnosus de Crayn, habitans in Goritia (1381).781) Pllimel Thomasutus de Gorizia (1340).782) Primos, hišni posestnik „in dem dorffe cze Gorcz (1398).783) Raphael quondam Nicole de Gorizia (1323, 1325).™) Rapoto de Gorz (1206).785) Rasilus de Goricia (1304, 1305).786) Rauhl camerarius (Reul camerarius, Rewlinus cainerarius, Reulinus camerarius Rechel der chammrer). Omenja se v letih 1295.,787) 1305..7SS) 1307.,789) in 1310.790) Raulinus frater Rahonis (1317).791) Raulus de Goricia, miles, nobilis vir (1304, 1305).792) Reslinus (Reschlinus), officialis de Goricia (1307, 1313).793) Riczendorfer, hišni posestnik v Gorici (m. 1367, m. 1372).794) Rizardus clericus, filius quondam Walchonis de Goricia, plebanus in Salcano (Riczhardus plebanus Goricie). Omenja se leta 1326.795) in 1351.796) Njegov brat se je zval Walchon.797) Rizardus quondam Wuolveni de la Turre de Goritia (Ricardus de la Turre de Goricia, Ritschhart vom Turren ze Gorcz, Rytzhard vom Thurn). Omenja se v letih 1365.,'m) 1366.,799) 1367.,80°) 1382.,801, 1386.,S02) 770 Cod. W 718, f. 4'; f. 14. — 771) Cod W 594, f. 97. — Cf. cod. W 718, f. 9'. — 772) Archeogr. Triest., N. S., XVI, 16, n. 221; 350, n. 256. — 773) Ibid., XVI, 16, n. 221. — 774) Cod. W 594, f. 81'. — 775) Izvestja, IX, 201. — 776) Cod. W 718, {. 6'. _ 777) Cod. W 594, f. 51. — 778) Izvestja, XII, 102, št. 47. — 779) \z. vestja, XII, 98, št. 41. — 780) Or. 1296, april 1. — 781) Archeogr. Triest., N. S., XVII, 36, n. 294. — 782) Izvestja, XII, 75, št. 26. — 783) Cod. W 718, f. 7; f. 10'. — 784) Izvestja, XII, 64, št. 9; 68, št. 15. — 785) Jaksch. Mon. Carinth., I, 301. — 786) Cod. W 594, f. 78'; f. 79. — 787) Archeogr. Triest., N. S., XII, 78, n. 58. — 788) Cod. W 594, f. 81'. — 789) Or. 1307, junij 11. — 790) Cod. W 594, f. 59; f. 75. — 791) Bianchi, Doc., I, 87. — 792) Cod. W 594, f. 78'; f. 79. — 793) Or. 1313, januar 6; cod. W 594, f. 77'. — 794) or. 1367, julij 9. — Cf. cod. W 534, f. 105'. f- 114. — Or. 1372, februar 12. — 795) Or. 1326, februar 7; cf. cod. W 43, f. 232 in cod. B 534, f. 131. — 796) Cod. B 139, f. 23. — Izvestja, XII, 78, št. 32. — 7»7) Cod. B 139, f. 23. — 798) Archeogr. Triest., N. S., XVI, 360, n. 263. — 799) Cod. W 594, f. 101. — 800) Or. 1367, maj 12. — Cf. cod. W 594, f. 109. — 8°i) Archeogr. Triest., N. S., XVII, 39, n. 297. — 802) Ibid., XVII, 300, n. 306. 1* in 1398.803) Po njem so imenovali njegovo zemljišče in njegovo brajdo še pozneje, tako leta 1471.,804) 1501.805) in 1518.806) Leta 1386. je bil rečeni Rizard vicekapitan v Gorici.807) Njegov oče se je zval Wolfing.808) Rolandus castaldio de Goricia (Rolandus de Goricia, Ruolandus de Goricia). Omenja se v letih 1354.,809) 1357.,810) 1358.,8U) 1363.812) in 1364.813) Rotileb purckgrafius de Gor:cia (1277).814) Rvdolfus de Gorce (1232).815) Ruodolfus officialis Goricie (1287).S!6) Rodulfus gastaldio Goricie (1291).817) Rodulfus Goricie (1295).818) Rudolfus olim officialis (1296).819) Rudolfus quondam Rudolfi de Goricia et frater domini Alberti. Omenja se v letih 1330.,820) 1337.821) in 1340.822) Sabadinus de mercato Goricie (1335).823) Seifrid, ki je leta 1384. obdeloval eno njivo v vasi Gorici.824) Semga, hči rajnkega... iz Gorice (1320).825) Sesutsch, vnser jude ze Gorcz (Serfutsch, jude zu Gorcz) (1363, 1368).826) Sewarczanus q. Filippi Do ... de Goricia (1352).827) Sewser (Seuser), lastnik nekega vinograda v Stari gori (1366. 1398).828) Seyfridus de Goricia (Siuiridus quondam domine Ottonis de Goritia, Syfridus olim officialis). Omenja se v letih 1277.,829) 1292.,830) 1294.831) in 1296.832) Simon de Goricia (1336, 1337).833) Sophia de Goritia, nuna v samostanu sv. Marije pri Ogleju (1286).834) Stephan, maler ven Gorcz, hišni posestnik „cze Gorcz in der stat“ (1398).835) Stephanus de villa Gorizia, filius quondam Orcelli (1325).836) Stephanus de Goricia (1364).837) Swan dictus Zlatolaszetz, posestnik v Gorici (1330).838) 803) Cod. W 718, f. 8. — g04) Or. 1471, december 13. — Izvestja, XII, 127, št. 74. — 805) Izvestja, XII, 147, št. 92. — 806) lZVestja, XII, 162, št. 111. — 807) Archeogr. Triest., N. S., XVII, 300, n. 306. — 808) ibjd., XVII, 39, n. 297. — 809) Ibid., XVI, 16, n. 221. — 8io) ibidM XVI, 43, n. 240. — 811) ib;d., XV, 230, n. 100. — 812) Ibid., XVI, 348, n. 254. — Izvestja, XII, 80, št. 36. 813) Ar- cheogr. Triest., N. S., XVI, 352, n. 258. — 814) Cod. W 594, f. 59. 815) Jaksch, Mon. Carinth., IV, 197, n. 2030. — 8'6) Cod. B 139, f. 28. — Cf. Archeogr. Triest., N. S., XIX, 269, n. 8. — 817) Archeogr. Triest., N. S., XIX, 273, n. 11. 818) Not. list. dat. 1295, maj 13. — 819) Or. 1296, april 1. — 820) Izvestja, XII, 71, št. 20. — 821) Izvestja, XII, 73, št. 24. — 822) Izvestja, XII, 74. št. 25 in 26. — 823) iz- vestja, XII, 73, št. 23. — 824) Cod. B. 534, 7. 50. — 825) Izvestja, XII, 58, št. 2. — 826) Cod. B 139, f. 29. — Cod. B 534, f. 331'. — 827) Archeogr. Triest., N. S., XVI, 13, n. 219. — 828) Cod. W 594, f. 101. — Cod. W 718, f. 8. — 829) Cod. W 594, f. 59. — 830) Cod. R 80, f. 101'. — 83!) Bianchi, Thesaurus eccl. Aquil'„ 123, n. 224. — 832) Or. 1296, april 1. — 833) Bianchi, Indice ad a. 1336 et 1337. — 834) Archeogr. Triest., N. S., XII, 66, n. 51. — s35) Cod. W 718, f. 9'; f. 10. — 836) Izvestja, XII, 69, št. 15. — 837) Archeogr. Triest., N. S., XVI, 354, n. 259. — 838) Izvestja, XII, 71, št. 20. — Zlatolaszetz, pravilno Zlatolasec. Syfridus cocus de Goricia (m. 1330.). Njegov sin Nikolaj.839) Symon quondam Bernardi de Ouarmo, Goricie habitans (1394).840) Symon quondam Concii de Attems, Goricie habitans (1394).841) Symon hosterius de villa Goricia (m. 1364).842) Symon Fikegoy (Fickegoy, Vikegoy), purger cze Gorcz (1365, 1367).843) Njegov zet Lienhart Murr von Velach, amptman in Gorcz. Symon, filius quondam Henrici purgravii de Goricia (Simon q. Hen-rici purcraffi de Peuma, Symon purgrafius de Goritia). Omenja se v letih 1336.,844) 1344.,845) 1345.846) in 1357.847) Njegov brat se je zval Ivan,848) njegov sin pa Henrik.849) Rečeni Siomn je imel pisarja Henrika.850) Syr, staczner zu Gorcz (1330).851) Tafarel (Taferel, Taffarell, Taferell, Taferl), hišni posestnik „iin marcht cze Gorcz" (1366),,852) oziroma „in der stat cze Gorcz“ (1398),853) Po njem so imenovali njegovo hišo tudi pozneje, tako leta 1471.,854) 1501.855) in 15 18.856) Testa de Goricia (1296).857) Morda so bili Bute, en Lippus, Mathi-ussius in Thomasutus njegovi sinovi, en Lippus pa njegov nečak. Thomad quondam Hainrici scribe de Goricia (Thomadus filius q. Henrici, Tomas Jud de Goricia, Tomas Jud von Gorcz). Omenja se v letih 1363., 1365. in 1367.858) Njegovemu bratu je bilo Wossalchus ime.859) Thomas, Hansn des Juden sun von Gorcz (Thomas filius Janzii Judei de Goritia, Thomas filius Janpil Jud, Thomasius filius Johannis Jud). Omenja se v letih 1354., 1356., 1363., 1364. in 1370.860) Thomas von Gorcz (1368), oskrbnik v Belgradu.861) Thomas Prodelaner (1399), posestnik v Gorici.862) Thomas, posestnik v Gorici (1399). Njegova soproga Irricha.863) Thomasius quondam Pauli sartoris de Goricia (1387).864) Thomasuttlin, hišna posestnica „im marcht cze Gorcz" (1366),865) oziroma „in der stat ze Gorcz" (1398)866) Thomasutus (Thomaxutus) quondam Teste de Goricia (1323, 1340).867) 839) Izvestja, XII, 70, št. 19. — 840) Izvestja, XII, 103, št. 49. — Ouarmo je Varmo, grad ri Codroipu na Furlanskem. — 841) Izvestja, XII, 103, št. 49. — *»2) Izvestja, XII, 98, št. 42. — 843) Or. 1365, maj 19; cf. cod. B 534, f. 98'. — Or. 1367, februar 14; cod. W 43, f. 207; cf. cod. B 534, f. 99. — Cod. W 594, f. 108'. — 844) Archeogr. Triest., N. S., XIV, 54, n. 128; 56, n. 129. — 845) Ibid., XV, 79, n. 175; 82, n. 178; 84, n. 179. — 846) Ibid., XV, 87, n. 181. — 847) Ibid., XVI, 39, n. 238. — 848) ibid., XV, 87, n. 181. — 849) ibid., XVII, 39, n. 297. — 850) Ibid., XV, 87, n. 181. — 850 Cod. B 534, f. 342'. — 852) Cod. W 594, f. 100'. — 853) Cod. W 718, f. 8. — 854) Or. 1471, december 13; Izvestja, XII, 127, št. 74. — 855) Izvestja, XII, 147, št. 92. — 856) Izvestja, XII, 162, št. 111. — 857) Or. 1296. april 1. — 858) Or. 1367, maj 12; cod. W 594, f. 109. — Cod. W 594, f. 113. — Archeogr. Triest., N. S., XVI, 350, n. 256; 360, n. 263. — 859) Archeogr. Triest., N. S., XVI, 350, n. 256. — 8«i) Cod. W 594, f. 89. — Cod. B 139, f. 15'. — Ar- cheogr. Triest., N. S., XVI, 16, n. 221; 35, n. 234 ; 350, n. 256; 369, n. 270. — 86i) Cod. B 534, f. 153'. — S62) Cod. W 718, f. 5. — 8«0 Cod. W 718, f. 4'. — 864) Izvestja, XII, 100, št. 44. — 865) Cod. W 594, f. 100'. — 866) Cod. W 718, f. 8. — 867) Izvestja, XII, 62, št. 6; 74, št. 25. Tomas quondam magistri Ottonis balistarii de villa Gorizia (135l).868) Tomasutus de mercato Gorizie (1341).869) Tottus stationarius de Goritia (Tott, staczner cze Gorcz), hišni posestnik „im marcht cze Gorcz“ (1363, 1365). Njegova soproga Neža.870) Tremesinus de Gorizia (1325).871) Uricius quondam Jacobi de Wipaco, Goricie comorans (1354).872) Uršula, hči „quondam Mathei Bugnecz de sub turri ville Goricie" (1387).873) Vintschwerra, hišni posestnik „in dem marhkt cze Gorcz“ (m. 1361).874) Vlreicli Ring, hišni posestnik „hinder der vest cze Gorcz" (m 1399).875) Vlrich der chiirsner, posestnik v Gorici (1398).876) Vlricus, filius Galicie, hišni posestnik „in villa Goricie" (1303, m. 1305). Njegovi sestri Dimoda in Gertruda ter njegov nečak Ulrik.877) Vlricus quondam Lippi Tuschi de Goricia (Odolricus quondam dni Lippi de Goricia, Vorlicus q. dni. Lippi de Goricia). Omenja se leta 1341.,87S) 1343.879) in 1357.880) Vlricus de Goricia, notarius (Vorlicus q. Nicolai de Goricia notarius, Ulricus de Goricia notarius). Omenja se v letih 1330.,881) 1335.,882) 1337.,883) 1341 .,884) 1348.,88S) 1350.886) in 1351.887) Vlricus pellifex (1307),888) (1312).889) Vlricus magister coquine (maister Vlrich der Trump) (1303, 1313).890) Vlricus filius Vlrici de Waldenberch, notarius Alberti, comitis Goricie (1325).891) Volcradus pincerna de Gorz (1250).892) Volkerus de Goricia (1310).893 Vorlicus della Torre di Gorizia (1301).894) Vrizius quondam Merlisch de Goricia (1392).895) Vrschn, soproga mojstra Petra, krojača v Gorici (1399).896) Walchillin, presbiter de Gorizia (1319).897) 868) Izvestja, XII, 78, št. 32. — 869) Izvestja, XII, 76, št. 28. — 870) Cod. W 594, f. 97. — Archeogr. Triest., N. S., XVI, 350, n. 256. — 871) Izvestja, XII, 69, št. 16. — 872) Archeogr. Triest., N. S., XVI, 16, n. 221. — Uricius, to je Fric (Friderik). — 873) Izvestja, XII, 100, št. 44. — 874) Cod. W 594, f. 59. — 875) Cod. W 71», f. 4'. — 876) Cod. W 718, f. 1. — 877) Cod. W 594, f. 51'. — 878) iz- vestja, XII, 75, št. 27; 76, št. 28. — 879) Izvestja, XII, 77, št. 30. — 880) Archeogr. Triest., N. S., XV, 229, n. 97. — 881) Izvestja, XII, 71, št. 19; 71. št. 20. — 882) Izvestja, XII, 73, št. 23. — 883) Izvestja, XII, 73, št. 24. — 884) izvestja, XII, 76, št. 27; 77, št. 29. — 885) Archeogr. Triest., N. S., XV, 432, n. 196. — 886) Ibid., XV, 449, n. 212. — 887) ibid., XVI, 11, n. 2 1 7. — 888) Cod. W 594, f. 77'. — Pellifex je krznar. — 889) Izvestja, IX, 201. — 890) Cod. W 594, f. 81'. — Or. 1313, junij 9. — 891) Or. 1325, maj 2. — Waldenberch je Wallenberg (Lipniški grad) pri Radovljici. — 892) Jaksch, Mon. Carinth., IV, n. 2434. — «93) Cod. W 594. f. 59. — 894) Archeogr. Triest., N. S., XV, 203, n. 19. — 895) Izvestja, XII, 102, št. 48. — Vrizius = Fric (Friderik). — 896) Cod. W 718, f. 4'. — Vrschn je Urša. — 897) Archeogr. Triest., N. S., XIII, 98, n. 70. Walchon de Goricia, pater clerici Rizardi (m. 1326).898) Walchonna de Goricia (c. 1300).899) Walchonus de Goricia (Valconus de Goritia, Volconus castellanus in Goricia, Walconus gastaldio, Walchunus olim officialis). Omenja se v letih 1285.,900) 1287.,901) 1293.,902) 1296.,903) 1301.,904) 1303.,9?5) 1304.906) in 1305.907 Leta 1323. je bi! že mrtev. Imel je sina Henrika.908) Walchonus frater Riczhardi plebani Goricie (1351 ).909) Walchun von dem Turn zc Gorcz (1361, 1364).910) Walchun von Gorcz (1313). Njegov sin Wolfel.9U) Warnerius testor de Carnia comorans Gorizie (1325).912) VVarnerus de Goricia (1312).913) Willialm Wille von Gorcz (1343).914) Wintherus de Goricia (1341).915) Witego (Witteko, Wittigo, Wittigoyus), camerarius noster de Ca-stelnuovo. Omenja se v letih 1295.,9I6)1296.,917) 1297,918) in 1300.919) VVolfel von Gorcz (Woluil von Gorcz, Wolvilus de Goricia. Wolvi-nus de Goricia, Wolvinus q. Walconi de la Turre, Volvinus de Turri de Goricia, Volvengus de Turri, Volvenus de la Turre, WIvinghus de Goricia, Wulflinus de Goricia). Omenja se v letih 1313.,920) 1323.,921) 1324.,922) 1329.,923) 1330.,924) 1333.,9«) 1339.,*»*) 1340.,927) 1343.928) in 1344.929) Njegova sinova sta bila Walchun930) in Rizard.931) Wolflein der choch, hišni posestnik „im marcht cze Gorcz" (1366).932) Worlicus quondam domini Alberti de Goricia (1364).933) Worlicus, frater Henrici quondam Jacobi Bergignecz de sub turri ville Goricie (1387).934) Wosalcus (Wossalchus) quondam domini Henrici de Goricia (1363, 1366).935) Njegovemu bratu je bilo Thomadus ime.936) 898 Or. 1326, februar 7. — Cf. cod. W 43, f. 232 in cod. B 534, f. 131. — ■s") Cod. W 594, f. 120. — 900) Archeogr. Triest., N. S., XII, 64. — 901) Pagine Friulane, XVII, 30. — 902) Cod. R 80, f. 116'. — 903) Or. 1296, april 1. — 904) Ar- cheogr. Triest., N. S., XII, 282, n. 3. — 9«0 Cod. W 594, f. 81'. — 906) Cod. W 594, f. 78'. — 907) Cod. W 594, f. 79. — 908) Izvestja, XII, 62, št. 6. — 909) Cod. B 139, f. 23. — 910) Or. 1361, junij 27; cf. cod. W 594, f. 60. — Cod. W 594, f. 81. — 9n) Or. 1313, junij 9. — 9]2) Izvestja, XII, 68, št. 14. — Testor = tkalec. — 9I3) Cod. W 43, f. 217. — 914) Cod. B 534, f. 326. — »15) Izvestja, XII, 75, št. 27. — 9I6) Not. list. 1295, maj 13. — Or. 1296, april 1. — 918) Cod. B 139, f. 6'. — 919) Or. 1300, junij 20; cf. Schumi, Archiv, II, 245, št. 8. — 920) Or. 1313, junij 9. — 921) Cod. B 139, f. 21'. — Bianchi, Doc., I, 569. — 922) Cod. W 594, f. 53. —- 923) Bianchi, Doc., II, 352. — 924) Archeogr. Triest., N. S., XIII, 405, n. 94. — Bianchi, Doc., II, 427. — 925) ()r. 1333, marec 9. — Archeogr. Triest., N. S., XIV, 29, n. 103; 32, n. 105. — 926) Archeogr. Triest., N. S., XIV, 282, n. 149. — 927) Or. 1340, februar 10. — 928) Or. 1343, junij 15. — 929) Archeogr. Triest., N. S., XV, 79, n. 175. — 930) Or. 1313, junij 9. — 930 Archeogr. Triest., N. S., XVII, 39, n. 297. — 932) Cod. W 594, f. 100'. — Choch je kuhar. — 933) Izvestja, XII, 99, št. 42. — 934) Izvestja, XII, 100, št. 44. — 935) Izvestja, XII, 99, št. 43. — Archeogr. Triest., N. S., XVI, 350, n. 256. — 936) Archeogr. Triest., N. S., XVI, 350, n. 256. Yban, staczner cze Gorcz (1398).937) Njegova soproga Katra. Zambonus de civitate Belluno, Gorice habitans, notarius (Zambonus notarius de Goritia). Omenja se v letih 1317.,938) 1322.,939) 1323.,940) 1324.,941) 1325.942) in 1329.943) Leta 1330. je bil že mrtev.944) Zanonus de Civitate Austria, habitans in Goricia (1356).945) Zenegoy de Gorizia, posestnik (1325).946) Zernogoy, hišni posestnik „in foro Goricie" (1312).947) Zernagoys stricz erben, posestniki „ze Gorcz in marchkt“ (1329).948) Zernogoy, hišni posestnik „in dem dorff ze Gorcz“ (1398).949) Zersachus, hišni posestnik v Gorici (1347).950) Zwetko, sin krojača Bernarda (1383).951) Njegova mati Engelussa. 8. O prebivalcih (15. stoletje). Agata, soproga Urbana Jarnejčiča, gastalda goriške zemlje (1482).952) Ambross Pipo (Ambrosy Pipo, Ambros Pippo), amtman zu Gorcz. Omenja se v letih 1457.,953) 1459.,954) 1462.,955) 1463.,956) 1471.,957) 1485.958) in 1486.959) Njegova soproga se je zvala Marjeta,960) njegova hči pa Barba.961) Andree Peczel, purger ze Gorcz (1426). On in njegovi bratje so dobili v fevd „ain haws ze Gorcz in der stat.“ Njegovi bratje so bili Niclas, Hanns in Linhart.962) Andree Woll, ki je leta 1411. dobil v fevd „ein hofstat ze Gorcz in dem dorff.1*963) Anthoni vom Turen, hišni posestnik v Gorici (1471). Njegov brat Ahacij.964) Anton, samostanski gvardijan v Gorici (1433).965) 937) Cod. W 718, f. 6'. — Yban je Ivan. — 938) Bianchi, Doc., I, 87. — m) Archeogr. Triest., N. S., XIII, 388, n. 81. — mo) Bianchi, Doc., I, 570. — Izvestja, XII, 62, št. 6; 64, št. 9; 64, št. 10. — 9-») Bianchi, Doc., I, 638. — Iz- vestja, XII, 66, št. 12. — 942) IZVestja, XII, 67, št. 13; 68, št. 14; 69, št. 15; 69, št. 16. — 9«) Bianchi, Doc., II, 352. — Archeogr. Triest., N. S., XIII, 401, n. 91. — 944) Izvestja, XII, 71, št. 19. — 9«) Archeogr. Triest., N. S., XVI, 34, n. 233. — 9«) Izvestja, XII, 67, št. 13. — Zenegoy, pravilno Šinigoj. — 947) Iz- vestja, IX, 201. — 948) Cod. B 534, f. 319. — „Zernagoys stricz erben“, to je Črnigoja strica dediči. — 949) Cod. W 718, f. 1. — Zernogoy, pravilno Črnigoj. — 950) Cod. W 594, f. 51. — Zersachus, pravilno Cršak. — 95i) Qr. 1383, sep- tember 15 (Osterr. Akten, Gorz, Fasc. 24, Abt. 4); cfr. cod. B 534, f. 216'. — Zwetko, pravilno Cvetko. — 952) Izvestja, XII, 138, št. 78. — 953) 1457, maj 19, R. 1. — 954) 1459, april 14, R. 1. — 955) 1462, marec 7, R. I in 1462, maj 22, R. 1. — 956) Cod. B 534, f. 189. — List. 1463, avgust, 27, R. 1.. — 957 Or. 1471, no- vember 25; cod. B 534, f. 42. — 958) Osterr. Akten, Gorz, Fasc. 24, Abt. 4, nr. 16; cod. B 534, f. 217'. — 959) Archeogr. Triest., N. S., XVII, 68, n. 290. — 960) or. 1471, november 25; Osterr. Akten, Gorz, Fasc. 24, Abt. 4, n. 16. — 961) Archeogr. Triest., N. S., XVII, 68, n. 290. — 962) Izvestja, XII, 110, št. 57. — 963) Or. 1411, januar 29; cf. cod. B 534, f. 27. — 964) Or. 1471, december 10; or. 1471, decem- ber 11; or. 1471, december 20; cod. B 534, f. 56. — 96S) List. 1433, oktober 6, R. 24. j !> Antonius de Betthe, quondam Matthie de Civitate Austria, Goricie commorans (1449).966) Antonius Eberstainer cze Gorcz (Anton Ewerstainer, nobilis Antonius de Eberstayn), posestnik v Gorici (1401, 1412). Umrl je pred letom 1421. Njegova soproga Frančiška je bila hči plemenitega Henrika iz Orzona, njegov sin se je zval Hadmar.967) Barba Symetz, hišni posestnik „in dem dorf zu Gorcz“ (pr. 1472).968) Bratuš, ki je obdeloval en nasad v Gorici (1471).969) Caspar des Petriczen sun aus der Kotschee je dobil v fevd „ain haus zu Gorcz an dem vnterm placz" (1471).970) Imel je brata Jurija. Caspar Rab, burger zw Gorcz (1471).971) Conradus de Orzono, hišni posestnik „in civitate Goricie“ (1469).972) Cristoforus stacionarius, hišni posestnik v Gorici. Umrl je pred letom 1482.973) Daniel, črevljar in hišni posestnik v mestu Gorici (1472).974) Deschela, schuester zu Gorcz (1493).975) Elizabeta, hči rajnkega Wolfganga Rascha\verja ter soproga plemenitega Friderika „de Atims“, posestnica v Stari gori pri Gorici (1496).976) Enlcha, hišna posestnica v vasi Gorici (1471).977) Erasmus de Goritia (1477).978) Erasmus, filius Johannis Praittnawer, Goricie habitans (1469).979) 966) Izvestja, XII, 120, št. 61. — 967) Cod. W 718, f. 16; Izvestja, XII, 109, št. 55 in 56. — 968) Or. 1472, januar 9. — Symetz, pravilno Zimec. — 969) Or. 1471. december 13. — Bratuš, pravilno Bratuš. — 97») Or. 1471, december 10; cod. B 534, f. 14; or. 1471, december 11; cod. B 534, f. 39. — Kotschee je Kočevje na Dolenjskem. Petricz, pravilno Petrič. — 970 Or. 1471, december 11. — 972) izvestja, XII, 126, št. 72. — 973) Izvestja, XII, 139, št. 79. — 974) Cod. B 534, f. 60'. —- 97S) Cod. B 534, f. 339. — Deschela, pravilno Dežela. — 976) Izvestja, XII. 145, št. 89. — 977) Or. 1471, november 25; cod. B 534, f. 42. — 978) Archeogr. Triest., N. S., XVII, 63, n. 272. — 979) Izvestja, XII, 126, št. 72. (Dalje.) •---'-'v/ug------- Prazgodovinska gomila na Kočevskem. Dr. Jos. Mantuani. Malo kočevsko ozemlje je bilo ponovno predmet raznim razpravam: ustmenim in literarnim, resnim in znanstvenim, pa tudi površnim in tendenčnim, narodoznanstvenim in politično-šovinističnim; vodili so jih poučeni znanstveniki in nepoklicani vpijati. To je umevno, ker imamo za Kočevsko tako ubogo malo zanesljivih podatkov in virov. Znanstvenik ne more neizpodbitno dokazati svojih domnev niti ovreči najsmelejših izrodkov, izvirajočih iz najbujnejše domišljije strankarsko zaritih diletantov. Da so spričo pomanjkanja zanesljivih listin in drugih virov stari pisatelji zagazili v smešnosti, ni čudo; n. pr. Volbenk Lazius (1572), ki tolmači Kočevje iz lat. Gothosuevia, ali Megiser (1612), ki smatra Kočevarje za Sennone, ki da so Švabi, ali Jurij Miiller (1684), ki piše celo, da so Kočevarji poslali do Aleksandra Velikega svoje odposlance v Moezijo in Valvasor (1689), ki istoveti Kočevarje z Goti itd. To nas dandanes ne moti več. Bolj čudno se nam zdi, ako podobno postopajo tudi veliki učenjaki novejše dobe, kakor n. pr. Gašp. Zeus (1837), ki je imel Kočevce za Vandale. V novejši dobi so zastavila pametnejša načela (Schroer, Piper, Krones, Hauffen, Nagi), katerim so se pridružili tudi domačini, kakor Parapat, Steska, Tschinkel, in dr.).1 Bilo je ljudi, ki so smatrali Kočevarje za prvoselce ali autohtone — ker ni bilo še na razpolago beležk in listin za zgodovino poseljevanja. — A niso pogrešali le pismenih podatkov, temveč tudi arheoloških ostankov; niti eni prazgodovinski postojanki niso prišli na sled niti enega rimskega groba niso odkrili. L. 1891. so našli v »lisičji jami“ (Fuchsloch pri Koblarjih — Koflern) pač glinast in pološčen lonec ter črepinje druge lončene posode; tem izdelkom so pripisovali (Miillner, Moser) visoko starost in so jih uvrščali med prazgodovinske najdenine.2) A ta sodba ni splošno priznana; t šol. svetnik Obergfoll dvomi, da je posoda tako stara.3) Za rimsko dobo ni skoraj nič dognanega, ako izvzamemo Premerstein-Ru-tarjeva preiskavanja in ugotovitve, oz. domneve o rimskih cestah, ki so vodile deloma tudi skozi kočevsko ozemlje.4) Spričo tega dejstva sem poizkusil pred več leti (1910/1911) zasledovati arheološkim potom kočevsko ozemlje. Prvi korak sem storil s tem, da sem poslal 1.1910. t Jerneja Pečnika na Kočevsko na prvo poizvedovanje. Uspeh je bil ničev, tembolj, ker sem dobil poročila, da mož sam ni prav nič dognal, ampak da so mu povedali razni domačini, kar se jim je zdelo, da vedo. To dejstvo odseva tudi iz njegovega „poročila“, ki ga je dal natisniti pod naslovom; »Vojvodina Kranjska v predzgodovinski dobi". Ljubljana, 1912 (str. 26—27). Ker mi je nedostajalo časa, da bi se bil osebno podal na Kočevsko v svrho arheološkega preiskovanja, sem sklenil, da počakam zaenkrat prilike, ko se bo slučajno kaj našlo in tedaj da bom izvršil širša preiskovanja. Ta prilika se je končno pač nudila, a izrabiti je ni bilo mogoče. Od gospoda duh. svetnika Josipa Eppicha, župnika v Stari Cerkvi, sem prejel poročilo, da misli prekopati gomilo v bližini Stare Cerkve, v vasi Gorenje (Obrern). To da bi izvršil s prostovoljnimi delavci inteligentnih krogov: učitelji, dijaki, itd. V to svrho je zahteval navodil za postopanje. Ker vem iz izkušenj, da za taka dela niso ljudje, !) Prim. Obergfoll, Jos. Beitrage zur Geschichte u. Landeskunde von Gottschee. 2 letnika, 1918—1919, kjer je vsa važnejša literatura sestavljena. 2) Dandanes jih hrani kočevska šolska zbirka (v gimnaz. poslopju). 3) Ker sem bil vselej le med počitnicami v Kočevju (ko so merodajni či-nitelji odsotni, posode sam dosedaj nisem še videl in torej nimamo o njej lastne sodbe; sumljivo pa je le dejstvo, da je p o 1 o š č e n a. 4) Prim. Premerstein-Rutar, Romische StraBen u. Befestigungen in Krain. Wien, 1899. Prva pot se odcepi pri Paradišču od velike ceste Emona-Siscia in gre skozi Grosuplje, Rašico, Lašče, Poljane, Slovensko vas, Staro cerkev in dalje — morebiti proti Črnomlju. Druga se odcepi od velike ceste Acervo-Cru-cium-Neviodunum pri Soteski in poteka čez Poljane, 2age, Čermošnjice, Kot na Črnomelj. ki so brez vaje v težkem delu, sem se takoj odločil, da prevzamem vodstvo sam in odgovoril gospodu, da pridem na lice mesta osebno in da ga prosim, naj mi preskrbi dobrih kopačev — vsaj dva — in da uporabi svoje prostovoljce za dela, ki jih bodo lahko vršili. S tem je bil g. svetnik zadovoljen. Nikakor pa nisem bil še prepričan, da imajo tam res prazgodovinski grob vzlic temu, da je Pečnik poročal o gomili in ..stanovanju" pri Stari Cerkvi. To je bil nekje izvedel, da smatrajo domačini prsteni kupček pod gozdnim obronkom v vasi Gorenje za gomilo; o kaki naselbini pa dosedaj ne more biti govora, ker je zaenkrat ni dokazati v nepo-srednjem obližju. Ako bi temu bilo tako, bi morali imeti vsaj v obližju sistem gomil, kar se pa ne da trditi. Dne 23. julija 1924 sem dospel v Staro cerkev in se kmalu odpravil na lice mesta v Gorenje. Vas leži znatno višje, kakor župna cerkev. Za vasjo se dviga teren še nekoliko višje v položni rebri, koje spodnji del tvorijo travniki in njive, gornji deli in vrh pa gozd. Takoj za hišo posestnika Josipa Krena, leži nasut hribec, ki je na polovico njegova last, na drugo polovico pa svojina Josipa Kresseta; ljudje so ga nazi-vali „Huhnerbuhel“. Izraz je nedvomno zelo star, tako, da našemu rodu in še nekaterim pred njim ni bilo več jasno, kaj da pomeni in so si prikrojili pojem pač tako, da mora pomeniti majhen holmec za kurjo turi-stiko. Označba je prvotno slovela nedvomno „Hunenbtihel“, t. j. gomila velikanov. Kajti naziranje, da so bili v pradavnosti živeči ljudje sami velikani, je še dandanes splošno razširjeno vzlic neštetim gomilam, ki so jih dosedaj znanstveniki prekopali, vzlic grobovom z okostji, ki jih poznamo. Nekaj zaslombe ima ta misel pač v dejstvu, da so gomile prazgodovinske dobe navadno obsežne v horizontalni in vertikalni smeri, osobito, ako jih primerjamo z našimi grobovi. Gomila je bila nenavadno dobro ohranjena, samo dokaj znižana s tem, da se je rahlo nasuta prst sesedla, morebiti sta vrh tudi odplavila dež in sneg. Krogov obseg na obnožju je prav malo deformiran; večje udrtine ima periferijska črta samo na severovzhodu,5) na dveh mestih na južni strani in na enem mestu na severozapadu; ostali deli so seveda vse-povsodi nekoliko vegasti. Obseg meri vsled tega 77'46 m. Sedanji naklonski kot gomilinega pobočja ima naokoli, kjerkoli sem meril, 25° — ako odračunamo slučajne grbavine, prouzročene po korenikah grmičevja, ki poganja na posameznih mestih ob vznožju in na pobočju gomile. Plašč potlačenega stožca se dviga od nivoja raščene zemlje do višine 2’80m; na temenu ga završuje skoraj plana kopa. Pobočje in kopa merita, od vznožja preko temena do vznožja na nasprotni strani vkupe 21‘50m, to pa pobočje8) od vznožja do višine ( C S) = 7'80m; kopa (ST = 5’90m; pobočje do nasprotne obnožne točke (TD) zopet 7'80 m. Ta merila so posebe ugotovljena za smer: zapad — iztok; veljajo pa, 5) Prim. pod. 1.: tloris: a) severovzhodna, b) in c) na jugu, d) na severo- zapadu označena večja udrtina črte. °) Primeri prerez, podoba 1., na katero se nanašajo označbe. morebiti z neznatnimi variantami, tudi za vse ostale smeri. Premernik osnovnega kroga je 20‘40 m (tloris, AB), temenske ploskve (prerez, ST) pa 5'90m. Ta merila so ugotovljena na nedotaknjeni gomili, preden smo začeli kopati. Orientacija se zunaj seveda ni dala določiti. Površina je bila poraščena s pusto rušo, ob vnožju in deloma tudi na pobočju (plašču) je rastlo več posamičnih grmov. TLORIS. PREREZ. Pod. 1. Gomilo sem načel na iztočni strani pod točko B (gl. tloris!). Dal sem narediti 80 cm široko zarezo, ki sem jo nadaljeval v zapadni smeri do točke P (gl. tloris), to pa v petih stopnjicah po 45—47 cm visokih, tako, da ni bil ogrožen nobeden izmed grobov, ako bi bili nameščeni v dveh ali celo treh plasteh. To zarezo sta izvršila samo dva delavca, ki sem ju imel vedno pred očmi in sem lahko zasledoval njuno delo, oso-bito zato, da eventuelno ugotovim, kdaj in kje zadenemo ob prvi znak vsebine. Prvi dan smo prišli v horizontalni smeri do točke P (tloris), torej 12'70 m daleč, v vertikalni pa 1*80 m globoko. Zemljo so odvažali prostovoljni „delavci“. Drugi dan smo prišli do dna nasute prsti in na točki, označeni v tlorisu s X, smo zadeli tretji dan na prvi kamen v kolobarju (tloris UV). Tu sem imel nekoliko težavno stališče, ker sta kopača hotela vse kamne kratkomalo izruvati in zmetati ven. Pri tem smo videli, da je smer, v kateri smo kopali sicer popolnoma pravilna, a da je rov vendarle nekoliko preveč proti jugu zasnovan; kajti le polovica eliptičnega kolobarja se je dala odkriti. Moral sem torej prostor okoli kamnitega venca razširiti in to sem izvršil s tem, da sem dal rov povečati'v smeri jug-sever (tloris PM) za l'30m, v smeri iztok-zapad pa v premici 3'40 m (tloris MN); tako sem dobil ves kolobar na prosto in še prostora, da smo se mogli gibati: na južni strani 55 cm, na severni 65 cm, na zapadni 70 cm, na iztočni 70 cm. Pri tem delu so nam dobro došle pomožne vrste inteligentnih krogov, ki so odstranjali odkopano prst s preudarkom in hitro.7) Ko smo bili odkrili prav lepo v elipsi stavljeni kamniti kolobar, sem videl, da so mrliški ostanki še globočje pokopani, kakor na nivoju raščene zemlje. Trebalo je torej kopati še globočeje v prostoru med s X e Z Pod. 2. kamni. V globini do 36 cm — od raščenega nivoja navzdol — sem ugotovil še rahlo, torej nasuto prst ter ž njo pomešano ž g a n i n o (oglje in pepel) a drugega nič. Pod to globino je bila okoli 6 cm debela plast nasutega in dobro steptanega belega peska.8) S tem smo bili seveda pri kraju, ker smo prišli evidentno do mrliškega ležišča. Upoštevati mi je bila le še možnost, da se je vsled pritiska zemlje sčasoma morebiti vendarle pogreznil in zaril kak kovinast ali steklen predmet v stran. Orisal sem si torej kamnitni obod v narisu in potem smo odstranili kamne. Teh je bilo 25; glavnih ali konstruktivnih 12 (v narisu označenih z L—XII, a stranskih (izpopolnilnih, opornikov) 13 (označenih z arabskimi številkami 1—13).9 Posamezni kamni so bili različne teže, 0'75—25 kg, neobdelani in nabrani po kraškem svetu v bližnji okolici. 7) Razen g. duh. svetnika, župnika Jos. Eppicha so se stavili na razpolago gg. kaplana M. Hermann in J. Kreiner; dame gdč. A., M. in J. Erker, H. Kreiner, K. Petsche; gospodje: J. Wittine, A. Erker, J. Kreiner, T. Perz, A. in H. Erker, E. in J. Kreiner. — Delavci: M. Gliebe, I. Rozman, A. Pesti in F. Schneider. 8) Prim. prerez, (podoba 1.) spodaj na sredi tri različne plasti med K in L. Srednja ( ) je peščena. °) Prim. naris v večjem merilu (pod. 2.). Pod peskom smo prišli na tenko plast rahle prsti; dal sem kopati še 42 cm globočeje od todi; ta zadnja plast je bila že raščena zemlja. Našli nismo prav nobenega pridevka ali priložka. — Prevalitev vse zemlje je znašala 32'36 m3. Grob sam, torej ležišče mrliča, je bil preračunjen vnaprej samo za žgane ostanke in je imel vsled tega dokaj skromna merila. Z obodom vred je meril 2 m po dolgem, a 90 cm v širini, tako, da je bila razdalja obodovih strani ali razmerje notranje prostornosti 0'63:r73m. ■— Za kupček pepela seveda vsekako še preveč — a ta dolžina in širina ustreza normalni velikosti odraslega človeka, na kar so nedvomno mislili, ko so pokojniku pripravljali to ležišče. — Da-li je tukaj bil pokopan moški Pod. 3. ali ženska, to se ne da sklepati iz gomile same. Ker tudi ni bilo nikakega priložka, je sklepanje le oteženo. Vendar bomo smeli misliti na moški grob že zato, ker so nasuli na mrtveca precejšnjo gomilo — in to se je dogajalo domnevno samo pri moških. Neizpodbitne gotovosti pa ni. V tedanjem stanju gomile, ko sem jo prekopal, grob ni bil v sredo-točju, ampak pomaknjen proti zapadu (tloris; prim. razdalji AU in AV!). Zdi se, da je bila ta netočnost že od začetka v gomili, to pa zato, ker so naklonski koti naokoli enaki in ker pobočje še danes ni nikjer tekto-nično znatno deformirano. Pri prekopavanju sem opažal, da je bila nasuta prst drobna, popolnoma enakovrstna, brez kamnov in peska, kakor da je presejana. Vzlic stoletjem, ki so jo tlačila, se je dala lahko razgrebati. Na periferiji je bila znatno rahlejša, kakor v jedru. Ker.gomila ni bila od strani nikdar načeta — temu je dokaz nenavadno dobro ohranjena obodna črta — kam-li prekopana — moramo sklepati edino to. da so jo nekoč hoteli prisekati pod vrhom in da so tedaj prst posuli enakomerno po pobočju, ali pa, da so vremenski vplivi splavili kopico polagoma nizdol. Poslednje se mj zdi verjetnejše, če ne edino možno, ker ni pametnega razloga za to, da bi bili gomilo prisekali; to se je pač ponovno zgodilo (prim. Carniola, 1913, str. 93), a le pri večjih gomilah, da so dobili ravno zemljo za polje, vrtiče itd.; v našem slučaju bi to bilo brez pomena, ker bi bila ploščina — krog s premernikom 5'9 m, to je 27 nr — preneznatna. — Na podstavu tega opazovanja je gotovo, da je bil prvotni obod gomile znatno manjši; tako približno za tri metre na vsaki strani je bil prvi premernik krajši od sedanjega. Nasproti je pa bila gomila sprva višja in bolj strma, kakor v sedanjem stanu; naklonski kot je moral biti nekako 40u, a višina od nivoja raščene zemlje do temena je imela približno 4’80 do 5 m (glej prerez, točki K—1). Gomila je vsebovala en sam grob. Pogosto se je namreč tudi dogajalo, da so porabili že obstoječe gomile v to, da so namestili pozneje še druge mrliče .v njej. V takih slučajih so odkopali prvotno gomilo do gotove nižine in na tem potom dobljeni ploščini so razmestili nove grobove. Ako bi se bilo v našem slučaju zgodilo kaj podobnega, bi morala preko središča izvedena zareza na tej ali na drugi točki zadeti ob take sekundarne grobove. To se pa ni zgodilo. Dalje bi bili morali opaziti tudi na prsti sami razliko med prvo in poznejšo; take razlike pa ni bilo na nobeni točki, ne v horizontalni, ne v vertikalni smeri, ampak ves material je bil —. kakor sem omenil že zgoraj — skozi in skozi popolnoma enakovrsten. Iz teh znakov moremo izvajati neizpodbitno sodbo, da je gomila enotna in narejena samo za en grob ter da ni bila še nikdar preurejena. Spričo tega dejstva ni bilo treba prekopavati ostalih delov gomile, ker bi to bilo popolnoma brezuspešno in vsako nadaljnje delo bi pomenilo samo potrato časa, stroške in znanstveno brezuspešna prizadevanja. Grob v gomili je bil orientiran proti iztoku z malo odklonitvijo proti jugu, torej tako, da bi bile noge na iztočnem, glava pa na zapad-nem koncu, ako bi bil mrtvec pokopan cel; pogled bi bil imel obrnjen Proti vzhajajočemu solncu. Tega pravila so se držali oni ljudje tudi tedaj, kakor dokazuje ta gomila, ako so mrtveca prej sežgali. Žganina je bila v naši gomili posuta na široko op peščenem ležišču, torej ni bila v kupčeku nameščena na eni točki. Pod pritiskom stoletij se je bila popolnoma zmesila s prstjo, vendar se je dala z lahkoto in nedvomno konštatirati, osobito v kotu ob kamnitnem vencu. Kolobar iz kamnov je imel navadno nalogo, da varuje truplo mrličevo in njegovo ležišče prehitrega razdejanja in biti zaščita pridevkom, v prvi vrsti glinasti posodi. Poslednje v našem grobu ni bilo, a kolobar so napravili vzlic temu. Horizontalno položenih in poševno postavljenih kamnov pa ni bilo. Glede dobe, v kateri je bila nasuta gomila, bo iz navedenih podatkov gotovo, da je iz prazgodovinske dobe. O razdobju bi se dalo trditi različno, ker nedostaje priložkov: orodja, orožja, nakita in posod, po katerih bi ne bilo težavno, da rešimo tudi to vprašanje. Ako se pa oziramo na prej označena dejstva, na običaj stožčastih gomil sploh, dalje na to, da je bila nasuta dokaj rafinirano, da so sežganega mrtveca položili v plitvo udolbino v dnu raščene zemlje in mu skrbno pripravili ležišče iz belega, steptanega peska ter je obdali ali ogradili z neobdelanimi kamni, da so grob orientirali: vse to mi daje oporo za domnevo, da imamo pred seboj gomilo iz poznejše hali-s t a 11 s k e dobe. Za dobo pred „hallstattsko“ kulturo je prerafinirana, za poznejše dobe je grob preenostaven. Popolnoma izključeni sta rimska in krščanska kultura. S prekopanjem te prazgodovinske gomile smo prispevali za gradnjo zgodovine „kočevske deželice" vogelni kamen, o katerem — kot takem — ni mogoč nikakršen dvom. Ta je nem svedok, ki pa jasno pripoveduje, da so morali na teh pozneje tako zapuščenih tleh živeti ljudje že v prazgodovinski10) dobi. Kjer je ugotovljena ena prazgodovinska gomila, tam je pač še več grobov iz one davne dobe in upati je, da bo odslej pozornost večja, dasi ni pričakovati velikega števila človeških postojank. Kajti človek prazgodovinskih dob je bil, ker je živel z naravo, neprimerno bolj odvisen od klimatskih pojavov v posameznih krajih. V toplejših delih naše ožje domovine so naselbine mnogo gosteje, nego po mrzlih, oz. takih, kjer zima nastopa zgodaj in traja dolgo. V Beli Krajini, na Dolenjskem, posebno v savski dolini od Zidanega mosta proti Zagrebu, imamo mnogo prazgodovinskih grobov, to pa v gostih gručah, dočim so drugodi sporadično raztresene v maloštevilnih skupinah. To so arheološko ugotovljena dejstva. Na podstavku teh opazovanj ne bodemo mogli na Kočevskem pričakovati številnih naselbin, torej tudi gosto nameščenih grobov ne; podnebje je in je bilo tudi v pradavni preteklosti manj ugodno, kakor po solnčnatih krajih, kjer danes uspeva vinska trta. Tako smo ugotovili prvi člen zgodovinskega razvoja tudi na Kočevski zemlji in dobili pobudo, da nadaljujemo te študije. Drugi člen so rimske ceste, tretji srednjeveške naselbine, ki jih omenjajo prilično srednjeveške listine. Iz tega pa sledi seve, da sedanji prebivalci niso prvoselniki (autohtoni), kakor so že izvajali nekaterniki, ki pa niso prodrli. Vse stare kulture pa niso bile dovolj jake. da bi bile izzvale močne naselbine in tako je umevno, da je bila kočevska pokrajina še v 13. stoletju dokaj šibko poseljena. Eno pa je sedaj gotovo: da ima tudi kočevsko ozemlje svojo staro zgodovino, torej tudi svojo staro kulturo; kakšno in v kateri izmeri, je pa sedaj stvar nadaljnjih študij. 10) Z letnicami označevati prazgodovinska razdobja ni znanstveno opravičeno. A za poljudne potrebe se poslužujem vzlic temu letnih številk, dasi nimamo za-nje nobene druge opore, kakor domnevanja raznih arheologov, ki pa niti ne soglašajo med seboj. Povprek veljajo za sedaj arheologom Thomson-Montelius-Muller-Dechelette-Hoernesove smeri kot inejte za hallstattsko dobo leta 1000.—400. pred Kristom. ■TJ-M.- Seznam muzejskih slik. Dr. J os. M ant uani. (Dalje.) 61. Thoma, Josip (1828—?). Gorska pokrajina z jezerom. Platno, oljne barve; 1000 X 740 mm. Pozlačeni okvir sodoben s sliko. Signirana spodaj na desni: „Thoma I. 1861.“ 62. Langus, Matej (1792—1855). Anton pl. Gegenbauer, kraljevi \vurttem- berški dvorni slikar v Stuttgartu, živel 1800—1876. Portret, doprsna podoba; portretiranec odet v zelen plašč. — Platno, oljne barve, 423 X 345 mm. Zadaj na okvirju beležki: „Roma, 1825“; spodaj: „Gegenbauer, Hofmaler in Stuttgart." Okvir sodoben. 63. Langus, Matej (1792—1855). Henrik Freyer, muzejski kustos od 1832—1852 (živel 1802—1866). Portret, doprsna podoba. Platno, oljne barve; 640 X 483 mm. Okvir sodoben, furniran z orehovino, notranji rob je pozlačen kimation. Po beležki na zadnji strani je Langus slikal ta portret meseca aprila, 1837. — 64. Langus, Matej (1792—1855). Lastni portret, podoba do pasu proti desni; slikar je upodobljen sedeč pred stojalom z napetim platnom v levi in čopičem v desni roki. Oljna slika na platnu, 895 X 660 mm. Okvir nov, pozlačen. 65. Langus, Matej (1792—1855). Gospa Katarina Malič, rojena Suppa- negg, soproga ljubljanskega meščana Andreja Maliča; rojena 1782 v Pongauu, umrla 1851 v Ljubljani. Potret en face, podoba do kolen. Oljna slika na platnu, 830 X 670 mm. Signirana na desni spodaj: ML (monogram). Okvir sodoben, pozlačen. 66. Langus, Matej (1792—1855). Ana Terezija Langus, soproga umetni- kova, rojena Wiedenhofer. Rojena v Rogatcu, 1806, umrla v Draž-danih, 1856. Portret, proti levi, podoba do kolen (sedeča pri šivanju). Oljna slika, platno, 900 X 660 mm. Okvir nov, pozlačen. 67. Langus, Matej (1792—1855). Brezmadežna. Doprsna podoba z lilijo v roki. Oljna slika na lepenki, 610 X 475 mm. Okvir pozlačen, iz poznejše dobe. 68. Langus, Matej (1792—1855). Nedoločen gospod. Portret, doprsna podoba. Oljna slika na platnu, 550 X 421 mm. Okvir sodoben, furniran. 69. Langus, Matej (1792—1855). Anton Belič, izvošček v Ljubljani (1801—1836). Portret, en face, podoba do pasu; oljna slika na platnu, 274 X 190 mm. Okvir pozlačen, iz poznejše dobe. 70. Langus, Enrika (1836—1876). Albina Skedl (1848—1917), prijateljica umetnice; dama plavih, nazaj počesanih las, povezanih s črno * pentljo. Portret, skoraj profil proti levi, doprsna podoba. Oljna slika na platnu, 368 X 283 mm. Okvir pozlačen. 71. (Langus, Matej, 1792—1855). Friderik Rudesch (* v Ljubljani, 1801, t istotam, 1836), mecen dež. muzeja. Portret, en face, doprsna podoba. Oljna slika na platnu, 565 X 435 mm. — Na obratni strani beležka: „Fridericus Rudesch, Aetatis 17 annorum, 1818.“ 2 Okvir poznejše dobe. Langusov izvirnik je kopiral Jurij Šubic za muzej. 72. Pernhart, Marko (1824—1871). Zeli am See. Pokrajina z jezerom, na desni tri hiše. Oljna slika na platnu, 880 X 530 mm. — Okvir sodoben, pozlačen. — Umetnik se podpisuje tudi — a redko — „Pernat“. 73. Langus Matej 1792—1855). Mlada dama, po izročilu umetnikova svakinja, morebiti žena njegovega mlajšega brata Ivana, sobnega slikarja v Ljubljani. Portret, en face, doprsna podoba; oljna slika na platnu, 410 X 338 mm. — Okvir pozlačen, nov. 74. Pernhart, Marko (1824—1871). Triglavski vrh. Oljna slika na platnu, 738 X 475 mm. Okvir pozlačen, sodoben. 75. Nedoločen slikar. O. Faust Gradišek, kurat dež. bolnice (* 1776, t 1837). Portret, proti levi, doprsna podoba; oljna slika na platnu, 545 X 420 mm. Okvir teman z zlatim robom. 76. Langus, Enrika (1836—1876). Ana Skedl (1855—1920) učenka umet- nice. Dama temnih, pristriženih las. Portret, skoraj profil proti levi; doprsna podoba; oljna slika na platnu, 378 X 315 mm. Okvir pozlačen, sodoben. 77. Wolf, Ivan (1825—1894). Krst Kristusov. Barvna skica za veliko fresko na severni steni ljubljanske katedrale. Oljna slika na platnu, 824 X 652 mm. Okvir pozlačen. 78. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Kamnik z okolico. Oljna slika na platnu, 835 X 635 mm. Signirana in datirana spodaj na desni: „v. Kurz pinx 1848/1849“. Okvir, črn z zlatim robom; poznejše dobe. 79. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Tivoli (Pod turnom) z razgledom na Ljubljano. Oljna slika na platnu 1310 X 955 mm. Signirana in datirana spodaj proti desni: „Fr. v. Kurz pinx. 1835“. Okvir iz poznejše dobe, teman z zlatim robom. 80. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Cerkev sv. Janeza ob bo- hinjskem jezeru. Oljna slika na platnu, 845 X 640 mm. Signirana in datirana spodaj na levi (na pragu cerkve): „F. Kurz v. Goldenstein p. 1839“. Okvir poznejše dobe, črn z zlatim robom. 81. Wolf, Ivan (1825—1894). Sv. Jurij. Oljna slika na platnu, 793 X 633 mm. Okvir pozlačen, nov. 82. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Vipava. Pokrajinski raz- gled. Papir; s tušem in sepijo lavirana risba; 255 X 175 mm. Signirana na desni, spodaj: „von Goldenstein". Passepartout, pod steklom; okvir nov. — 83. Ilermannsthal, pl., Amalija, rojena Oblak (1813—1860). Matija Čop, slovenski slovstvenik (1797—1835). Potret, en face, doprsna podoba. Oljna slika na platnu, 560 X 450 mm. — Okvir pozlačen iz poznejše dobe. 84. Buttler, Josip Nikolaj (1822—1885). Gorska pokrajina 's kočo nad hudournikom. Oljna slika na platnu; 545 X 472 mm. — Okvir sodoben, pozlačen. 85. Pernhart, Marko (1824—1871). Cerkniško jezeio z okolico. Oljna slika na platnu, 1582 X 862 mm. — Okvir sodoben, pozlačen. 86. Pernhart, Marko (1824—1871). Grad Schrottenthurn pri Celovcu, po zimi. Oljna slika na platnu, 663 X 565 mm. — Okvir pozlačen, sodoben. 87. Hermannsthal pl., Amalija, roj. Oblak (1813—1860). Fran Hladnik, šolski ravnatelj, botanik (1773—1844). Portret, en faee, doprsna podoba. Oljna slika na platnu, 540 X 400 mm. Okvir pozlačen, sodoben. 88. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Kamnik, panorama. Papir, tuševa risba v passepartoutu, 255 X 185 mm; pod steklom. Okvir pozlačen, nov. — 89. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Ljubljanska sladkorarna v plamenih. Papir, gouache, 324 X 228 mm; v passepartoutu, pod steklom. — Okvir pozlačen, nov. 90. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Kongresni trg v Ljubljani, okrašen ob posetu cesarske dvojice, Frana Josipa I. in Elizabete (17.—20. novembra, 1856). Papir, gouache, 324 X 228 mm; passe-partout, pod steklom. — Okvir pozlačen, nov. 91. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Frančiškanski most in pročelje Marijine cerkve v Ljubljani v nočni razsvetljavi, povodom cesarskega poseta, 1856. Papir, gouache, 324 X 228 mm: passepartout, pod steklom. Signirana in datirana spodaj na levi: „Kurz v. Goldenstein p. 1856“. — Okvir pozlačen, nov. 92. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Škocijanska jama na Notranjskem. Papir; akvarelirana perorisba, 235 X 178 mm; passepartout, pod steklom. — Okvir pozlačen, nov. 93. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Turn ob Ljubljanici (poz- neje prisilna delavnica). Papir; gouachiran akvarel, 233 X 158mm: passepartout, pod steklom. — Okvir pozlačen, nov. 94. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Razvalina Mali grad na Notranjskem. Papir; gouachiran akvarel, 232 X 158 mm; passepartout, pod steklom. — Okvir pozlačen, nov. 95. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Zvezdni drevored v Ljub- ljani, v nočni razsvetljavi ob priliki poseta cesarske dvojice 1.1856. Papir, gouache, 324 X 228 mm. Signiran in datiran spodaj na levi: „Kurz v. Goldenstein p. 1856.“ Passepartout, pod steklom. — Okvir pozlačen, nov. 96. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Cesar Fran Josip I. in cesarica Elizabeta vozeča se mimo razsvetljenega Mahrovega učnega zavoda. Papir, gouachiran akvarel, 324 X 228 mm; passepartout, pod steklom. — Okvir pozlačen, nov. 97. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Notranjščina podružnične cerkve sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom. Papir, lahno gouachiran akvarel, 272 X 244 mm. Datiran spodaj na levi: „Skiz-zirt im Aug. 1848.“ Passepartout, pod steklom. — Okvir pozlačen, nov. 98. Pustavrh, Fran (1828—1871). Sv. Magdalena. Oljna slika na platnu, 593 X 753 mm. Signirana in datirana spodaj na sredi: „F. Pustavrh 1862.“ —* Okvir pozlačen, sodoben s sliko. 99. Schuster, Ludovik Albert (1824—1905). Objezerska pokrajina z div- jimi racami. Oljna slika na platnu, 790 X 525 mm. Signirana in datirana spodaj na desni: „Ludw. Schuster, 1876.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 100. Karinger, Anton (1829—1870). Triglav, pogled iz Bohinja. Oljna slika na platnu, 1140X810 mm. — Signirana in datirana spodaj na desni: „A. K. 1861.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 101. Sturtevant pl., Maks (1843—1913). Alpska pokrajina z gorskim po- tokom. Oljna slika na platnu, 927 X 652 mm. Signirana in datirana spodaj na levi: „M. v. Sturtevant I). f. 73.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 102. Kiinl, Ida Leopoldina Amalija (1853—?). Bahantka z vinsko čašo. Oljna slika na platnu, 740 X 580 mm. Signirana spodaj na desni: „Ida Kuni." — Okvir pozlačen, sodoben. 103. Franke, Ivan (* 1841). Dr. Ivan Bleiweiss-Trsteniški, narodni vo- ditelj (1808—1881). Portret, proti levi doprsna podoba. Oljna slika na platnu, 383 X 320 mm, izvršena 1871. — Okvir pozlačen, sodoben. 104. Kramaršič, Karel (1873—1911). Dr. Josip Poklukar, solastnik ti- skarne Blasnik in dež. glavar kranjski (1837—1891). Portret (po fotografiji), skoro en face, doprsna podoba; oljna slika na platnu, 620 X 510 mm. — Okvir nov, temno lužen s pozlačenim robom. 105. Grilc, Ludovik (1851—1910). Dr. Karel Lavrič, voditelj goriških Slo- vencev (1820—1876). Portret, proti levi, doprsna podoba; oljna slika na platnu, 765 X 630 mm. Signirana in datirana na desni, v sredi: „L. Grilec, 1876 2. 5.“ — torej isti dan, ko je Lavrič šel prostovoljno iz življenja. — Okvir pozlačen, približno iz iste dobe. 106. Lang, Avgust (1839—1895). Planinska pokrajina s planšarsko kočo ob potoku. Oljna slika na platnu, 1000 X 735 mm. Signirana in datirana spodaj na levi: „A. Lang 863.“ — Okvir pozlačen, sodoben. 107. Šunko, Ivan Viljem (1824—1890). Anton Eduard Josip vitez Strahi, graščak v Stari Loki (1817—1884). Portret, en face, doprsna podoba; oljna slika na platnu, 713 X 543 mm. — Okvir pozlačen, sodoben. 108. Kobilca, Ivana (* 1861). Gospa Alma Urbanc, roj. Souvan, soproga ljubljanskega veletrgovca (* 1880). Portret, en face, doprsna podoba. Papii-, pastelna slika, 680 X 560 mm. Signirana spodaj na desni: „1. Kobilca." — Okvir sodoben, bronsiran. 109. Franke, Ivan (* 1841). Dr. Lovro Toman, odvetnik, pesnik in poli- tik (1827—1870). Portret, skoro profil proti desni, podoba do kolen; oljna slika na platnu, 385 X 315 mm. Signirana in datirana na desni: „1. Fr. 870.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 110. Kiinl, Pavel Fran (1817—1871). Iz mestnega loga. Pokrajinska slika na platnu, 196 X 145 mm. Signirana in datirana spodaj na desni: „17/7 854 P. Kunl.“ — Okvir sodoben, pozlačen. Ul. Kiinl, Pavel Fran (1817—1871). Sv. Nikolaj; doprsna podoba. Oljna slika na platnu, napetem na lepenko, 398 X 297 mm. Signirana in datiarna na desni strani v sredi: „Paul Kiinl. 1863.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 112. Kuni, Viljem (1811—?). Fran Pirker, ljubljanski špediter (1823 —1904). Portret, nekoliko proti desni, podoba do kolen; oljna slika na platnu, 233 X 178 mm. Signirana spodaj na levi: „Wilh. Kiinl“ m. p. — Okvir sodoben, pozlačen. 113. Hasch, Karel (1835—1897). Bled; panorama izpod Suvobora. Oljna slika na platnu, 390 X 290 mm, izvršena 1. 1872. (po sporočilu umetnikove vdove). — Okvir sodoben, pozlačen. 114. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Zaprice (Kamnik) s po- gledom na polje proti Ljubljani. Oljna slika na platnu, 273 X 227 mm. Signirana in datirana spodaj na desni: „v. Kurz. 1859.“ — Okvir sodoben, črn z zlatim robom. 115. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Bled (panorama). Akva- relirana in mestoma lahno gouachirana perorisba na papirju, 103 X 108 mm, passepartout, pod steklom. — Okvir nov, pozlačen. 116. Kurz pl. Goldenstein, Fran (1807—1878). Podturnski grad (Tivoli). Papir, akvarel, 189 X 123 mm; passepartout, pod steklom. — Okvir nov, pozlačen. 117. Koželj, Maks (* 1883). Zaprice (Kamnik) z okolico. Oljna slika (skica) na lepenki, 241 X 233 mm. Na obratni strani: »Zaprice pri Kamniku. Maks Koželj. Skica. 1913.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 118. Pernhart, Marko (1824—1871). Blejsko jezero z graščino; panorama v smeri na Stol. Oljna slika na lepenki, 395 X 305 mm. — Okvir sodoben, pozlačen. 119. Kiinl, Viljem (1811—?). Sofija Pirker, roj. Valenta, soproga špe- diterja — pod št. 112 navedenega — (1829—1905). Portret, skoro en face, podoba do kolen, oljna slika na platnu, 231 X 175 mm. (Pendant k št. 112.) — Okvir sodoben, pozlačen. 120. Kiinl, Pavel Fran (1817—1871). Angel, prinašajoč obdelan kamen. Oljna slika na platnu, napetem na lepenko, 410 X 306mm. Signirana in datirana na levi strani v sredi: „Paul Kiinl 1863.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 121. Šubic, Ivan (1850—1889). Ana Šubic, rojena Kisovec (1821—1891), mati umetnikova. Portret, en face, podoba do kolen; oljna slika na platnu, 1048 X 753 mm. Signirana in datirana spodaj ob levem robu: „1 Šubic 1880.“ — Okvir iz poznejše dobe, rujav, s pozlačenim notranjim robom. 122. Grohar, Ivan (1867—1911). Sejalec. Oljna slika na platnu, 1205 X 595mm. Signirana spodaj na desni: „1. Grohar." — Okvir sodoben, bakreno bronsiran. 123. Mcigolič, Srečko star. (* 1860). Spomlad; cesta skozi log. Oljna slika na platnu, 1300 X 1002 mm. Signirana in datirana spodaj na desni: „S. Magolič 1911.“ — Okvir sodoben, sivo barvan. 124. Benesch, Ladislav (1845—1924). Triglav s severne strani. Ol jna slika na platnu, 1023 X 795 mm. Signirana na desni spodaj: „Benesch.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 125. Jakopič, Rihard (* 1869). Zima. (Motiv iz Škofje Loke.) Oljna slika na platnu, 1508 X 1203 mm. Okvir sodoben, v tonu slike barvan. 126. Magolič, Srečko star. (* 1860). Na stolbi ob mesečini. Oljna slika na platnu, 1203 X 620 mm. Signirana in datirana na levi spodaj: „S. Magolič 1912.“ Okvir sodoben, teman v barvi. 127. Šubic, Ivan (1850—1889). Štefan Šubic, slikar in kipar, oče umet- nikov (1820—1884). Portret, proti levi, podoba do pol postave; oljna slika na platnu, 1051 X 740 mm. Signirana in datirana zgoraj na levi: „1 Šubic 1880." (Pendant k št. 121.) — Okvir rjavo lužen s pozlačenim robom iz poznejše dobe. 128. Klemenčič, Fran (* 1880). Cerkvena notranjščina. Oljna slika na platnu, 600 X 405 mm. Okvir pozlačen, sodoben. 129. Grohar, Ivan (1867—1911). Holm. Gričasta pokrajina. Oljna slika na platnu, 740 X 500mm. Signirana na levi spodaj: „1. G. 910.“ — Okvir sodoben, barvan v tonu slike. 130. Magolič, Srečko ml. (* 1880). Iz mestenga loga; pokrajina. Oljna slika na platnu, 705 X 503 mm. Signirana in datirana spodaj na levi: „Magolič jun. 1909.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 131. Sodnik-Zupanec, Anica (* 1892). V borovem gozdu; motiv iz mo- nakovske okolice. Pokrajinska študija; oljna slika na platnu, 720 X 516 min. Signirana spodaj na desni: „Z. A.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 132. Fekonja, Roman (1873—1910). Fran vitez Miklošič, slavist, vseuči- liški profesor (1813—1891). Portret, proti levi, podoba do kolen. Oljna slika na platnu, 892 X 628 mm. Signirana in datirana zgoraj na desni: „Rom. Fekonja (1. r.) pinx. 1891.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 133. Sodnik-Zupanec, Anica (* 1892). „Puščava“ pod cerkvijo sv. Jošta nad Kranjem. Oljna slika na platnu, 700 X 505 mm. Signirana in datirana spodaj na desni: „Anica Zupanec Sv. Jošt. 1912.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 134. Grohar, Ivan (1867—1911). Na sedlu. Hribovita pokrajina. Oljna slika na platnu, 700 X 550 mm. Signirana spodaj na levi: „1. Grohar." — Okvir star, pozlačen. 135. Jama, Matija (* 1872). Haimhausen pri Monakovem; pokrajina ob reki Amperi. Oljna slika na platnu, 803 X 560 nun. — Okvir sodoben, lahno zlato bronziran. 136. Jakopič, Rihard (* 1869). Svež sneg. (Križanska cerkev v Ljubljani z bližnjo okolico v snegu.) Oljna slika na platnu, 600 X 483 mm. — Okvir sodoben, posrebren. 187. Koželj, Anton (* 1874). Slap v Mrtuljeku. Tempera na lipovini, 938 X 387 mm. Signirana in datirana spodaj na levi: „AK. 1911.“ — Okvir sodoben, zeleno likan s pozlačenim robom. 138. Franke, Ivan (* 1841). Savska struga pri Kranju. Oljna slika na platnu, 972 X 765 mm. Signirana in datirana spodaj na desni: „1. Franke 1912.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 139. Ažbe, Anton (1862—1905). Gospa Darius, zamorka iz St. Pierre de Martinique, bogata žena, ki je bila 1.1902. slučajno v Monakovem, ko je izbruhnil v njeni domovini Mont Pelee in uničil vse njeno imetje. Portret, en face, doprsna podoba, oljna slika na deski, s podsnovo v temperi, 552 X 395 mm. Signirana spodaj na desni: „Ažbe. Miinchen" (poslednja beseda v slepem utisku). — Okvir sodoben, pozlačen, s črnim vložkom; slika pod steklom. 140. Šubic, Jurij (1855—1890). Pred lovom. Oljna slika na platnu, 870 X 652 mm. Signirana in datirana spodaj na levi: „Georges Šubic Pariš 83.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 141. Bukovac, Vlaho (1855—1922). Roman. (Portret umetnikove soproge, doprsna podoba.) Oljna slika na platnu, 765 X 573 mm. Signirana in datirana spodaj na desni: „Vlaho Bukovac Praha 908.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 142. Franke, Ivan (* 1841). Jurežev mlin ob Savi blizu Kranja. Oljna , slika na platnu, 972 X 765 mm. Signirana in datirana spodaj na levi: „1. Franke 1912.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 143. Jakopič, Rihard (* 1869). Breze v jeseni. Oljna slika na platnu, 953 X 547 mm. — Okvir sodoben, patiniran. 144. Vavpotič, Ivan (* 1877). Na koru. Notranjščina lontrške cerkve v Loki. Oljna slika na platnu, 1300 X 1000 mm. Signirana spodaj na desni: „Vavpotič." — Okvir sodoben, pozlačen. 145. Jakopič, Rihad (* 1869). Spomini. (Dama v udobno opremljeni me- ščanski sobi.) Oljnata slika na platnu, 1523 X 990 mm. — Okvir rezljan, patiniran. 146. Zmitek, Peter (* 1874). V zadregi. Oljna slika na platnu, 1400 X 1100 mm. Signirana in datirana spodaj na desni: „Žmitek 1910.“ Ovir sodoben, v tonu slike. 147. Vidovič, Emanuel (* 1872). Amica cjuies. (Ladije na morju v mraku.) Oljna slika na platnu, 1400 X 755 mm. — Okvir sodoben, temnosiv. 148. Vavpotič, Ivan (* 1877). Fran Gerbič, skladatelj, ravnatelj šole Glas- bene Matice v Ljubljani (1840—1917). Portret, en face, podoba do kolen, sedeč; oljna slika na platnu, 702 X 702 mm. Signirana zgoraj na levi: „1. Vavpotič." — Okvir sodoben, pozlačen. 149. Koželj, Anton (* 1874). Panorama z Vršiča. Tempera na lepenki, 932 X 653 mm. Signirana in datirana spodaj na desni: „A Koželj 1911.“ — Okvir sodoben, hrastovina s pozlačenim okraskom. 150. Šantel, Enrika (* 1874). Deški portret, nekoliko proti levi; glava in vrat; pastel na sivem papirju, 360 X 256 mm; pod steklom. Signi-ran in datiran zgoraj na desni: „H. Š. 1910.“ — Okvir sodoben, posrebren. 151. Sternen, Matej (• 1870). Hišica na vrtu. Oljna slika na platnu, 905 X 645 mm. — Okvir sodoben, pozlačen. 152. Klemenčič, Fran (* 1880). Neznana dama. Portretna študija, en face, doprsna podoba. Oljna slika na platnu, napetem na lepenko, 351 X 222 mm. Signirana spodaj na desni: „Fr. Klemenčič.“ — Okvir sodoben, lahno zlato bronsiran. 153. Jama, Matija (* 1872). Hiše v snegu. (Stein ob Donavi, partija „Am Schloflanger“.) Oljna slika na platnu, 997 X 700 mm. Signirana spodaj na desni: „M. Jama." — Okvir sodoben, pozlačen, patiniran. 154. Zupan, Ana (* 1879). Prešernov rojstni dom v Vrbi. Oljna slika na platnu, 452 X 302 mm. Signirana spodaj na desni: „Ana Zupan. 1906.“ — Okvir sodoben, pozlačen. 155. Peruzzi, Stanko (* 1893). Rateče na Gorenjskem. (Cerkev.) Akvarel na papirju, 220 X 170 mm. V passepartoutu, pod steklom. Signi-ran spodaj na desni: „Stanko Peruzzi." — Okvir sodoben, imitiran mahagoni. 156. Jama, Matija (* 1872). Spomlad v gozdu. (Motiv iz parka v Laxen- burgu.) Oljna slika na platnu, 745 X 500 mm. Okvir sodoben, lahno s srebrom bronsiran. 157. Peruzzi, Stanko (* 1893). Rateče na Gorenjskem. (Vaške hiše.) Akvarel na papirju, 212 X 190 mm. V passepartoutu, pod steklom. Signiran spodaj na levi: „Stanko Peruzzi." — Okvir sodoben, imitiran mahagoni. 158. Jakopič, Rihard (* 1869). Poletje. Valovita pokrajina. Oljna slika na platnu, 600 X 490 mm. Okvir, sodoben, pozlačen. 159. Pehani, Stanko (* 1893). Grad žužemherk. Tuševa perorisba na papirju, 299 X 190 mm; v passepartoutu, pod steklom. Datirana in signirana spodaj na desni: „1912 S. Pehani." — Okvir sodoben, bel. 160. Rašica, Marko (* 1883). Cesta v Begunjah na Gorenjskem. Risba, izvršena s svinčnikom na papirju, 280 X 180 mm. Signirana in datirana spodaj na desni: „Vigaun 24. VII. 08. Rašica.." — Okvir sodoben, furniran, mahagonijeva imitacija; risba pod steklom. 161. Žmitek, Peter (* 1874). Coklar. (Gorenjski planšar.) Akvarel na pa- pirju, 305 X 195 mm. Signiran in datiran spodaj na desni: „P. Žmitek 1908." — Okvir sodoben, v barvi imitirana orehovina. 162. Žmitek, Peter (* 1874). Dvorišče gorenjske hiše. (Dom pisatelja F. S. Finžgarja.) Akvarel na papirju, 305 X 210 mm. Signiran spodaj na desni: „P Žmitek 1908." — Okvir sodoben, furniran, hrastovina. 163. Žmitek, Peter (* 1874). Z Jesenic. (Gorenjska kmečka hiša.) Akva- rel na papirju, 304 X 204 mm. Signiran in datiran spodaj na desni: „P Ž. 08.“ — Okvir sodoben, furniran, hrastovina. 164. Rašica, Marko (* 1883). Križev pot v Begunjah na Gorenjskem. Tuševa perorisba na papirju, 290 X 230 mm. Signirana in datirana spodaj na levi: „Vigaun 24. VII. 08. Marko Rašica." Pod steklom. — Okvir sodoben, furniran, imitiran mahagoni. 165. Tratnik, Fran (* 1881). Diogenes v sodu. Lavirana perorisba na papirju, 285 X 315 mm; pod steklom. — Okvir sodoben, posrebren. (Dalje.) Slikar Jernej iz Loke. Dr. Fran Stele. V svojih dosedanjih študijah o slikarstvu gotske dobe na Kranjskem sem za 1. pol. XVI. stol. ugotovil skupino del, katerih slog in značaj je tako izrazit, da ni nobenega dvoma o tem, da jih je vstvaril isti moj- ster.1) Pozneje sem konštatiral tudi, da se nahajajo na Tolminskem slike zelo sorodne našim,2) tako da je postalo verjetno delovanje našega slikarja ali njegove šole tudi na Tolminskem. Temu slikarju, čegkr dve deli sta datirani, ki pa ni nikjer zabeležil svojega imena, sem dal provizorično označbo Slikar prezbiterija sv. Ožbalda. Srečen slučaj mi je' sedaj dal možnost ugotoviti tudi njegovo ime. Najprej sem namreč naletel v župnijskem arhivu v Škofji Loki na rokopis z naslovom Registru m ecclesiae S. Jacobi in C h rib*) inchoatum anno Domini 1522. Med drugimi zapiski gospodarske vsebine se nahaja tu tudi del računa o zidanju ondotne cerkve pod naslovom „Dy auBgab das man dy kirchen aufferpawt hat“, med izdatki pa na četrtem mestu notica: Dem Jerni vmb das gemal vnd tatffehverch VIII gl vngrisch III -J- Vpisek v loškem župnem arhivu. poczen. Zapisek torej pravi, da so Jerneju plačali označeno vsoto za „gemal“ in „taffelwerch“ = Tafehverk, kar pomeni kasete lesenega stropa. Cerkev je torej imela prvotno raven lesen strop. Vprašanje nastane sedaj, ali naj imamo „gemal vnd taffelwerch“ samo za označbo slikanega stropa, ali pa smemo iz nje sklepati tudi na freske, iz česar bi sledilo, da je Jernej izvršil slike na stropu in freske te cerkve. Strop se namreč ni ohranil, pač pa ostanek fresk pod beležem v prezbiteriju ter velik sv. Krištof in zraven par drugih svetniških likov zunaj na južni steni prezbiterija. Glede ostankov fresk sem že poprej po stilističnih momentih nedvomno ugotovil, da so delo iste roke kakor slike v prezbiteriju cerkve sv. Ožbalda, ki ni daleč od cerkve sv. Filipa in Jakoba. Mislim, da je nedvomno, da se „gemal vnd taffehverch" nanaša na freske in na slikani strop. Pa tudi, če bi to ne bilo res, je v našem slučaju verjetno, da je oboje izvršil en mojster, ker imamo glede slikarja prezbiterija sv. Ožbalda v njegovih ohranjenih delih dokaz, da je slikal eno in drugo. Med njegovimi najbolj izrazitimi deli se nahaja tudi slikani strop v lopi cerkve na Otoku pri Radovljici, v katerem pride njegov shcma- *) Prim. Stele, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih str. 31 in 32 ter istega Gotsko stensko slikarstvo na Kranjskem v Buličevem zborniku, Split-Zagreb 1924, str. 488 sl. 2) ZUZ IV. 203. 3) Sedaj cerkev sv. Filipa in Jakoba. , tični slog prav posebno do veljave. Sv. Ožbalški slikar se je udejstvoval torej v obeh smereh, tako da ni ovire, da ga na podlagi ohranjene fresko -slikarije pri sv. Filipu in Jakobu identificiramo s slikarjem prezbiterija pri sv. Ožbaldu. V študiji o stavbarju Andreju iz Loke4) sem koncem spisa omenil »Jerneja slikarja iz L o k e“ (Bartholomaeo pictore de Loch), ki se navaja med pričami oporoke ločana Klementa Bernarda Naistotha. umrlega 1. 1531. kot kurata v Št. Petru v Benečiji.5) Rutar žal ne pove datuma oporoke; vseeno pa čas, v katerem je mogla nastati, v splošnem odgovarja dobi delovanja slikarja Jerneja na Kranjskem in ni nobene ovire, da bi ga ne istovetili s slikarjem cerkve sv. Filipa in Jakoba, oz. s slikarjem skupine del dosedaj stilistično grupiranih okrog prezbiterija sv. Ožbalda. Ta identifikacija je važna v zvezi s slikami v prezbiteriju cerkve v Volarjih pri Tolminu in po vojni večinoma uničenimi freskami v cerkvi sv. Danijela pri Volčah na Tolminskem, katerih zvezo v št. ožbaldsko skupino sem že prej ugotovil.6) Obrazi in njih modelacija ter karakteristična ubožna skala barv so popolnoma isti. Galerija velikih svetniških figur med stebri, čitajočih iz velikih odprtih knjig, se nahaja pri sv. Danijelu, v Volarjih in v Godeščah. Dokazov za avtorstvo loškega Jerneja je torej dovolj. Stilistični študij slikarstva te dobe pa me je privedel do še ene ugotovitve glede našega slikarja, da je namreč on poslikal znamenito, sedaj že podrto slikano hišo v Stari Loki v bližini cerkve. Ostanki fresk so se nahajali na zunanjščini in v notranjščini, največ jih je bilo v t. zv. kleti, ki pa očividno prvotno ni bila klet. Najbolje ohranjeni del, sliki Oljske gore in Rojstva Jezusovega, je pred podiranjem hiše po nalogu Deželnega muzeja v Ljubljani snel slikar M. Sternen s stene in se nahaja sedaj v muzejskih zbirkah.7) Kolorit teh slik, posebno značilna obdelava obrazov in risba rok je poplnoma enaka Jernejevi. — Če primerimo n. pr. sliko Snemanje s križa v pasionu v cerkvi sv. Petra nad Begunjami s sliko Rojstvo Jezusovo v muzeju, nas v tem spoznanju potrdijo vse posameznosti: kolorit, obdelava obrazov (prim. samo obraz Marije v sliki rojstva z obrazi stoječih oseb v sliki snemanja), ali pa karakteristično konturo obrisa klečečih Marij v teh dveh slikah, ki je tako sorodna, da se zdi ena predloga za drugo. Identičnost slikarjev obeh del je nesporna. (Sl. 2. in 3.) Ko smo ugotovili to razmerje, pa se nam vsili nova misel: Ali ni bila podrta starološka hiša, ki je vsebovala toliko slik, lastnina in bivališče našega slikarja? Meni se ta domneva ne zdi neverjetna in zato tembolj obžalujem, da hiša več ne obstoja. Čas delovanja slikarja Jerneja lahko opredelimo v splošnem s 1. polovico XVI. stol. Že omenjeni Ločan Naistoth, na čegar oporoki se je Bartholomaus-Jernej podpisal kot priča, je umrl 1. 1531. Pred tem 4) ZUZ. V. 49. 5) Prim. S. Rutar, Beneška Slovenija, str. 33. «) ZUZ. IV. 205. 7) Glej J. Mantuani, Glasnik muz. dr. II./III. (1921—23), str. 18. letom ali najkasneje v tem letu Naistothove smrti je nastala oporoka, iz česar lahko sklepamo na delovanje Jerneja na Tolminskem in v Slovenski Benečiji pred 1. 1531. Direkten dokaz za to so slike v cerkvi sv. Danijela pri Volčah, ki so bile datirane z 1. 1526.8) Edino datirano delo Jernejevo na Kranjskem, prezbiterij sv. Ožbalda pri Škofji Loki, pa ima letnico 1534. Zapiska o zidanju cerkve pri sv. Filipu in Jakobu žal ni mogoče natančno datirati. Gotovo ni starejši kakor 1. 1522., ko se rokopis začenja. Roka, ki je zapisek z Jernejevim imenom zapisala, Freska iz Stare Loke (sedaj v Freska pri Sv. Petru nad Begunjami, muzeju). (Gorenjsko). je pisala do 1. 1548., s čemer je dan zelo nedoločen termin za postanek dela, na katero se zapisek nanaša, med 1. 1522.—1548. Dejstvo pa, da se v bližini sv. Filipa in Jakoba nahaja še večje število njegovih nedvomnih del, tako Podvrhom nam Javorjami na Stergarjevi hiši, na cerkvi v Bro-deli, v prezbiteriju pri sv. Ožbaldu ter njemu sorodno delo v lopi cerkve sv. Andreja, opravičuje mogoče sklep, da ta dela niso nastala v preveliki časovni razdalji drugo od drugega. Ker je sv. Ožblad datiran z 1. 1534., smemo mogoče sklepati na dolgotrajnejše delovanje Jerneja v tej okolici v četrtem desetletju XVI. stoletja. 8) Gl. V. Bele, Cerkvica sv. Daniela pri Volčah v Jadranskem almanahu za 1. 1924. Seznam nedvomnih ali vsaj temu mojstru zelo sorodnih del je danes že precej obsežen in se v tem oziru ž njim ne more kosati nobeden izmed dosedaj znanih slikarjev starejše dobe pri nas. Tu jih navajam po lokalnih skupinah, ker nam tudi geografska grupacija mogoče še pripomore do kakega rezultata. V Škofjeloški okolici poznam sedaj sledeča njegova dela: Stara Loka, hiša št. 50, sedaj že podrta.8) Slike so se nahajale zunaj, posebno pa v notranjščini, največ v prizemeljskem prostoru t. zv. kleti. Freska iz 1. 1535. ali le malo pozneje, predstavljajoča Rojstvo Jezusovo in Oljsko goro, je sedaj v muzeju v Ljubljani. Stilistično nedvomno Jernejevo delo. Sv. Filip in Jakob, cerkev, velika freska sv. Krištofa in posameznih svetnikov ob straneh na južni steni prezbiterija; ostanki pod beležem v notranjščini prezbiterija. Prvotno je imela cerkev tudi slikan strop istega mojstra. Dokaz Registrirni ecclesiae S. Jacobi in Chrib v župnijskem arhivu v Škofji Loki. Brode, cerkev, vrhnji del freske poslednje sodbe na južni steni prezbiterija zunaj, ostanki, predstavljajoči posamezne svetnike in svetnice na fasadi (pobeljeni), nerazločni ostanki v prezbiteriju znotraj. Stilistično nedvomno. Sv. O ž b a 1 d , cerkev. Svod prezbiterija predstavljajoč Kristusa obdanega od angeljev. Angelj pri slavoloku ima napis ANNO DOMINI 153*1. Stilistično nedvomno. Pod vrh nad Javorjami, Stergarjeva hiša, na zunanjščini freska, predstavljajoča stoječe svetnike. Stilistično nedvomno. Sv. Andrej, cerkev; na nekdanji fasadi, sedaj v lopi na desno od glavnega vhoda freska, predstavljajoča Kristusa sedečega na tleh na ležečem križu in žalostno opazujočega delo rablja, ki vrta luknje za žeblje. Ta ikonografski tip je dosedaj pri nas znan samo v krogu tega slikarja (Otoče in sv. Peter nad Begunjami). Stilistično sorodno, a ne tako evidentno, kakor pri drugih. Suha, cerkev, pritlični pas fresk v prezbiteriju, predstavljajoč doprsne slike svetnikov in svetnic ter pametne in nespametne device. Stilistično nedvomno. G o d e š č e , cerkev, prezbiterij, slike med stebri stoječih svetnikov in drugi manjši ostanki. Stilistično nedvomno. Sv. Jošt nad Kranjem, cerkev, stari prezbiterij, slike očakov in stoječih svetnikov na stenah ter angeljev na svodu. Stilistično nedvomno. Na Gorenjskem poznam dosedaj sledeča dela: Sv. Peter pri Begunjah, cerkev. V ladiji na severni steni obsežen pasijon, na svodu par posameznih slik, v prezbiteriju na stenah manjši ostanki. Stilistično nedvomno. 9) Predno smo sneli fresko, sem proučil' na licu mesta vse poslopje in je dal narisati. Sklepnik na hišnem portalu je nosil usekano letnico 1535. — Pripomba urednika. Otok pri Radovljici, cerkev. Lopa, lesen strop z 32 doprsnimi slikami svetnikov in patronirana ornamentika. Strop je bil prvotno v cerkvi in je bil šele ob prezidavi pribit v lopi. Stilistično nedvomno. Vrba, cerkev, na južni steni ladije zunaj slika sv. Jurija na konju, pod njim zmaj. Stilistično nedvomno. O toče, cerkev, na severni steni prezbiterija zunaj; zelo slabo ohranjena slika Jezus sedeč na križu in žalostno opazujoč rablja, ki vrta luknje za žeblje. Stilistično nedvomno. Na Tolminskem: Volarje, cerkev,10) prezbiterij znotraj, sedaj vse pobeljeno razen par glav. Slike iz legende sv. Brikcija in drugo. Na Beletovi fotografiji pred pobeljenjem se vidijo tudi roke stoječih figur z odprtimi knjigami, kakor jih najdemo pri Sv. Danijelu. Stilistično nedvomno. Sv. Danijel pri Volčah, cerkev, prezbiterij znotraj, pod arkadami stoječi apostoli z odprtimi knjigami v rokah. Isti motiv se najde v prezbiteriju v Godeščah pri Škofji Loki. Dalje sta se tam nahajali ob straneh na slavoloku sliki Oljske gore in sv. Jurija na konju z zmajem pod nogami. Stilistično nedvomno. Posebno značilen je tip in obdelava obrazov. Kompozicija slike Oljske gore je drugačna, kakor na sliki v muzeju v Ljubljani; sorodnosti so v tipu in obdelavi obrazov, enake konstrukcije je plot vrta. Slike so datirane iz 1.1526.11) Krestenica, cerkev sv. Miklavža pri Kanalu, na južni steni znotraj slika sv. Miklavža, na severni Jezus sedeč na ležečem križu in opazujoč rablja, kako vrta luknje za žeblje. Ta ikonografski tip govori za Jerneja; tudi v koloritu in obdelavi spominjajo te slike nekoliko nanj, a ne popolnoma prepričevalno. Ta pregled del nas pouči, da je bil Jernej o svojem času zelo iskan in uvaževan mojster. Geografska grupacija del kaže jasno na različne etape njegovega dela. Slike na Tolminskem so nastale gotovo za časa njegovega daljšega bivanja tam in v Benečiji pred 1.1531. Po kakšnih zvezah je prišel tja, je težko z gotovostjo reči. Mogoče je bil stavbar Andrej iz Loke12) tisti, ki je vpeljal svojega rojaka v te kraje, v katerih je on stavil cerkve v zadnjih treh desetletjih XV. stol. Še bližje pa bo mogoče resnici, če si predstavljamo v duhovniku Klementu Bernardu Naistothu iz Loke, katerega službovanje na Beneškem je dokazano za čas med 1480 in 1531, tistega, ki je za seboj privabil tudi rojake umetnike. Ni izključeno, da nam poznejši študij pojasni tudi-to vprašanje. Za poljansko skupino njegovih del smo že zgoraj skušali opredeliti čas postanka v četrtem desetletju XVI. stol. Za ostala dela pa nam manjka zaenkrat vsakega pravega kriterija, ker nam ga delo slikarja samega absolutno ne nudi. Njegov slog je namreč v vseh znanih delih tako enoten. 10) Zidana 1. 1475. Prim. Stele, Epigrafične drobtine 1. ZUZ V. 48 sl. 19. 1J) Prim. Bele, Cerkvica sv. Daniela pri Volčah v Jadranskem almanahu za 1. 1924. 12) Prim. Stele, Epigrafične drobtine 2 v ZUZ V., str. 47 sl. da ne vidim nobene značilne izpremembe, po kateri bi lahko razlikovali zgodnja in kasna dela. Razlikujejo se pač močno po kvaliteti dela, ki je ponekod precej skrbno, drugod zopet silno shematizirano in izvršeno v največji naglici. Sicer pa ima v vseh svojih slikah značilni, na par barvah temelječi kolorizem: rujavo-rudeča, rumena, zelena in bela so pravzaprav vse njegove barve. Karakteristična je modelacija njegovih obrazov, ki je povsod stereotipno ista, podprta z risbo ust, oči in nosu; karakteristična je dalje risba rok pri njegovih figurah, značilen je šop las, ki visi pogosto čez čelo in pa tip precej okroglega lica, katerega obradek je pri neobraščenih obrazih posebej povdarjen. Za gube obleke ima popolnoma izpisan shema iz precej močnih črt, ki se ga navadno tudi čisto grafično poslužuje. Rad porablja tudi patroniran ornament na oblekah. Tako se moramo zadovoljiti s tem, da vzamemo delo, kakor se nam nudi in ugotovimo, da je Jernejevo ter počakamo prilike, ko nam zopet kak nepričakovan zapisek poda novo oporišče, kajti jasno je, da je n. pr. slika sv. Jurija na cerkvi v Vrbi nastala takrat, ko je Jernej izvrševal veliko delo pri sv. Petru in tudi Otok in Otoče ne bosta daleč od tega. Prepričan sem tudi, da bomo našli še druga njegova dela in ž njimi izpopolnili sliko o mojstru, pri katerem govori slovenska oblika imena v nemškem zapisku naravnost za to, da je bil domačin po rodu in postanku stanu. Če gledamo slikarja v luči razvoja domačega slikarstva koncem srednjega in v zač. novega veka, je Jernej nedvomno izrazit primer slikarja rokodelca brez kake globlje osebne poteze svoje umetnosti, vendar s prav določno izraženim rokodelskim značajem. Stare sheme žive še v polni meri v njegovi umetnosti: Razmestitev slik po stari navadi s pomočjo arkad (apostoli v cerkvi sv. Daniela ali svetniki v Godeščah), ali stebrišč z ravnimi prekladami (pasijon pri sv. Petru), ali teme same (galerije stoječih svetnikov ali apostolov, galerije doprsnih ali dopasnih figur, Kristus obdan od angeljev na svodu gotskega prezbiterija) — vse je še tradicionalno. Popolnoma po starih načelih je tudi vstvarjen prostor v katerem stoje figure, s pomočjo poševno proti sredi postavljenih bočnih sten, vendar tako, da ploskoviti splošni značaj kljub temu povsod ostane v veljavi in slikar prostorno funkcijo posameznih delov eventuelno še zabriše s kakim patroniranim ornamentom (prim. galerijo svetnikov v Godeščah). Kolikor moremo sedaj presoditi, je delo slikarja Jerneja zadnji večji odmev srednjeveškega slikarstva pri nas pred reformacijo. Na preteklost ga veže ikonografija, kolorizemsko pa je že skrajno poenostavljen, njegov shematični sistem gubanja, ki je do skrajnosti lineariziran (prim. posebno prezbiterij sv. Ožbalda), pojmovanje slike samo kot del večjega dekorativnega sistema ali ikonografičnega zamisla ter posebno njegova solidna freskantska tehnika. Njegova umetniška kvaliteta sicer ni velika, zanimiv pa je kot simptomatičen pojav razkroja dolge solidne tradicije, ki se tako očitno kaže v drugih delih 1. pol. XVI. stol. Primeri za to še freske v Praprečah pri Lukovici iz 1. 1522. in 1524, prezbiterij v Sp. Besnici, ki ima še velike dekorativne kvalitete v poslikanju polj rebrastega svoda, pritlični pas v prezbiteriju cerkve sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru in slike v lopi istotam. slike v ladiji cerkve na Korenu pri Vrhniki, kljub skrajno neokretnim posameznostim visokodekorativni sv. Krištof na zunanjščini prezbiterija cerkve na Vrzdencu in podobne. Slog Jernejev je kratko povedano v rokodelski shema prenešen slog zač. XVI. stol. V razvoju umetniških problemov naše domovine v 1. pol. XVI. stol. ne igra nobene vloge in je le karakterističen primer za slikarsko rokodelstvo, v katerem ob nastopu protestantovske dobe polagoma izmre dolga in solidna tradicija domače freskantske umetnosti iz konca srednjega veka. Solidna tehnika, smisel za dekoracijo in pa naravnost rafinirani shema modeliranja obrazov in risbe rok so še odmev umetniško boljših časov, ko so bila malo pred Jernejem ali deloma že v njegovem času vstvarjena dela kakor so slike v prezbiteriju cerkve sv. Urha na Križni gori pri Škofji Loki (zač. XVI. stol.) in slike v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom iz ca 1510—20.13) —-oExao-------- Stari inventarji. Dr. Jos. Mantuani. Slovenci smo ponovno poizkušali pisati svojo kulturno zgodovino, četudi le v drobcih. Dokler pa nismo imeli svoje jugoslovenske države, smo smeli zahtevati priznanje, da smo se udeleževali kulturne tekme, le v skromni merici, ker so Nemci — do gotove mere po pravici, preko te meje pa po krivici — reklamirali vse kulturno delo, ki je je izvršil naš narod, oziroma možje iz našega življa, izključno za-se. Sedaj je to drugače. Dočim prej nismo mogli in smeli izvajati pravilnih zaključkov, imamo danes prosto pot do raziskavanja, proučavanja, primerjanja in pravilnega zaključavanja. Na nas bo postal pozoren kulturni in učeni svet in bo poslušal, kaj mu imamo povedati o razvoju kulture in o tem, kako smo se po svojih zastopnikih udeleževali duševnega napredka. Lepe zadače nam torej stavi nova doba, hvaležne in vabljive — pa tudi opasne in kočljive: poslednje zaradi tega, ker ni izključeno, da zabredemo sami v pogrešno postopanje, ki je grajamo pri drugorodcih in je mogoče, da vidimo na naši strani preveč rožnatih, na drugi pa preveč črnih potez in marog. V teh odnošajih je treba, da se dobro oborožimo in ustvarimo za svoje trditve trdne temelje. človek bi mislil, da je to umevno ob sebi in da sploh ni druge možnosti v znanstvenem delu. Res, to načelo je splošno, a pri nas se ne ravna vsakdo po njih; vsaj vidimo toliko nesmotrene produkcije, ki prehiteva prve priprave in meče med ljudi misli in negodne kombinacije v razdraženem hlastanju po presenetljivih učinkih. In temu neučakanemu stvarjanju je vzrok pomanjkanje izvirnega gradiva. Opi- 13) O sv. Primožu in njemu sorodnih delih v 1. četrtini XVI. stol. prim. mojo razpravo Freske u crkvi sv. Primoža kod Kamnika v Starinarju za 1. 1923. (Beograd 1925). ramo se vse preveč na tiskane priobčitve. Teh je pa sploh malo in na svetlo prihajajo le prilično, zdaj tu nekoliko, potem tam malo, kakor ravno slučaj nanese in potisne komu v roke kak spis. In vendar imamo dokaj še neizrabljenega gradiva za vse kulturne stroke — v arhivih. Tukaj pa dela veliko zapreko nepoznanje starega pisma, ki je večina ne ume pravilno čitati in tolmačiti njegovih znakov in kratic. To dejstvo je razlog, da se dogaja pogosto v razpravah o naši zgodovini in posebno o kulturnem razvoju, da imamo pred seboj mnogo bistroumnih kombinacij, sklepov in dokazov na videz, blesteče stavbe, ki se nam zde od daleko impozantne, prikupljive, učene in mamljive, a zgrme na kup, ko stopijo na plan podatki, zajeti iz pristnih virov. Ti govore pogosto dokaj drugače, kakor domneve in umetne hipoteze, skonstruirane iz naše mentalitete in modernih odnošajev. Takih pristnih virov pogrešamo posebno na poprišču kulturne zgodovine. Treba je, da zastavimo z žilavim delom, vsaj v mejah našega ožjega ozemlja; pa ni treba samo žilavega dela, ampak to mora biti tudi premišljeno, sistematično, intenzivno, smotreno in velikopotezno. To ni lahko. Naši arhivi niso še tako urejeni, kakor bi morali biti, da je mogoče dognati takoj, kar išče znanstvenik —- v pozitivnem ali negativnem smislu. Ako pa naj čakamo tako dolgo, da bodo arhivalije v redu, bomo čakali še dolgo in kulturna zgodovina ozemlja, ki je je poselil slovenski živelj, se bode pisala i nadalje tako, kakor do danes —• na podstavu več ali manj duhovitih kombinacij in hipotez. Kaj vse vedo arhivalije povedati pravniku, sociologu, folkloristu, geografu, statistiku, agronomu, šumarju, pomologu, oinologu, importniku, eksportniku, finančniku, bibliografu, jezikoslovcu, umetnostnemu in obrtniškemu zgodovinarju, tehniku i. dr. o razmerah naših prošlih dni! Na vse te panoge se pa ne more ozirati en sam človek, ako jih hoče strokovno zasledovati. Zato sem se lotil poizkusa, da začnem delo za svojo stroko, t. j. zgodovino umetnosti in umetniške obrti, v kolikor se ta odraža iz starih inventarjev in podam javnosti, oz. interesentom ono gradivo, ki je najbolj od rok. Zastavil sem z delom sistematično, da mi ne uide nič, kar je dosegljivo na istem mestu. S temi-le vrsticami začenjam priobčevati sadove svojih preiskavanj. Začel sem z inventarji prošlih dob, ker nam podajajo pregled o posesti, menjavi lastnine, množini premoženja, kakovosti premične svojine, izvoru posamičnih predmetov, četudi ne ravno vseh, o življenju preteklih dni, razpolaganju zapustnikov in podobno. Dobršen del sem jih že izpisal, ostalo nadaljujem. A nisem se mogel odločiti, da bi podajal prepise celokupnih zapuščinskih in drugih seznamov, ker bi me to — v moji stroki in po mojem načrtu privedlo predaleč. Omejeval sem se torej na umetnine, umetniško obrt in kulturnozgodovinske stvari, bodisi zaradi predmetov samih, zaradi snovi, terminologije, tehnike ali okusa, bodisi zaradi njihove materialne ali kulturne vrednosti. Vendar sem si zabeležil vsaj splošno ali v orisu tudi take stvari, ki so v prvi vrsti ali pa celo izključno gospodarskega značaja. To pa zato, da dobi interesent, ki se zanima tudi za te panoge kulturnega živ- Ijenja, nekak kažipot, kje mu je iskati virov in kaj ima pričakovati od njih. Imel sem pa za to postopanje tudi zvezo duševne in osnovne kulture; hotel sem v takih prilikah tudi označiti, v kakšnem sorazmerju so bili svoje dni kulturni zakladi in gospodarski položaj. Postopal sem tako, da sem zabeležil vselej zaglavje inventarja; na to sumarično nepremično posest, gotovino in listine; knjige, ki jih je navadno jako malo, sem izpisal popolnoma in te sezname priobčim posebej. Dalje živino, poljsko orodje, zaloge pridelkov in živil, osobito — po dolenjskih krajih — vino; to vse le pregledno. Natančno pa podajam v besedilu izvirnika vse umetnine, zlatnino in srebrnino, hišno opremo, zaloge platna in tkanin, obleko, konjsko opremo in podobno, vse torej kar je v zvezi z umeteljnostjo in tehniko. Pri hišni opremi nisem upošteval samo solidne tehnike, ki jo opazujemo na izdelkih prošlih dob najmanj v 90 odstotkih vseh slučajev, ampak tudi umetniško delo: tektoniko, rezbarijo, intarzijo, okove, na prevlaki in perilu vezenje raznovrstnih tehnik in ubodov, tkaničanje in pozamenterijo. Pri zlatnini in srebrnini obliko, plastično in piano ornamentiko, delno pozlačenje in presrebrenje, na nakitu dragulje, brušene po različnih načelih in zahtevali modnega okusa in način njihovega obodjavanja. — Važne so tudi preproge, posebno glede na vprašanje uvažanja iz iztočnih dežel. — V k u h i n j i igra posebno vlogo kovinasta posoda, njihova oblika — ki se tupatam opisuje —, njihova izdelava in terminologija. — Orožarna nudi orožje za obrambo in napadanje, na ogenj in ostrino, na topi zamah z bližine in prožila z daljave; delo je pogosto zelo umetno glede oblike, okrasja, intarzije in posebno mehanike, pa tudi dragoceno glede na snovi in kovine. — Lovska shramba obsega poleg navadnega orodja pogosto umetno pletene mreže, pasti iz lesa in železa, usnjate torbe in razno pripravo za ribolov. — Posebno zanimiva in važna je s h r a m b a za obleko ali „garderoba“ po svoji vsebini; tukaj nas zanima modna in domača oprava po kroju, barvali, tehniki raznih tkanin, lišpu (= pa-rure, accoutrement) in terminologiji. Posebnega pomena je prtenina po tkanju, kroju, okrasbi z vezenino in čipkami; zanimiva je terminologija in vprašanje izvora: kranjska preja in naše domače platno sta se izvažala, a fina, posebno holandska prtenina, se je uvažala. — Tudi posoda iz porcelana, majolike in gline je važen umetniško-obrtni činitelj; kar je dragocenejšega materiala, so dobivali iz drugih krajev, posebno iz Nemčije, nemških dežel avstrijskih ali pa iz Italije. — Končno sem se oziral — dasi le sumarično — na dohodke, s kate- rimi so zapustniki zmagovali stroške za — večjo ali manjšo umetniško udobnost. Skoraj iz vsakega inventarja se vidi, da se odraža večje število in višja umetniška stopinja v pohištvu in drugi umetniški, oz. umetniško-obrtni posesti vedno le tam, kjer so dobro ali bogato založene žitnice in shrambe, a kleti polne vina. — Iz istega razloga sem označil ob kratkem tudi število domače živine, ki nima sicer z umetnostjo ni-kakega neposrednjega stika. — V izpiskih sem zabeležil tudi cenitvene cene, kjer sem jih našel, ker nam dajo vpogled v materielno, oz. denarno vrednost inventarja. Ako so pri graščinah navedeni kraji in vasi, iz katerih je dobival graščak desetino in druge dajatve z imeni ter označbami davščin, ali tlako- 3 obvezni kmetje, sem jih navedel ob koncu inventarja v kratkem izpisku, a v alfabetičnem redu; kdor bi se hotel podrobneje baviti s temi stvarmi, bode moral itak do izvirnika; vsaj ve, kje ga je dobiti. Glede načel, po katerih bom prirejal te izpiske za zgodovino umetnosti in umetniške obrti, bom končnoveljavno sprejel željo interesentov in počakal da se odločijo. Seveda — v kolikor bom mogel take želje spraviti v sklad z znanstvenimi zahtevami. Ko sem bil namreč 1. 1910. priobčil zapuščinski zapisnik po škofu Slatkonji (Carniola, str. 4 nsl.), sem smatral za potrebno, da podam tudi stvarni in jezikovni komentar v domnevi, da izrazi ne bodo vsakomur razumljivi, osobito, ker je bilo med njimi dokaj dialektičnih posebnosti. Ocena je pa bila drugega nazi-ranja: češ, da grem predaleč. Dobro; tudi to more biti edicijsko načelo, da se postavimo na stališče priobčenja suhega gradiva, ki ga mora upo-rabljevalec obdelati in komentirati sam. Zato priobčujem sledeči inventar brez tolmačenja posameznih tehničnih označb, kot nekak uzorec. Inte-resentje imajo na izbero torej dve skrajnosti v dveh vzorcih: 'komentirano izdajo Slatkonijevega inventarja iz 1. 1523. (Carniola, n. v. I. [1910], str. 4 nsl.) in pričujoči zapuščinski zapisnik po grofu Volbenku Nikolaju Auerspergu iz 1. 1759 brez opazk in tolmačenja. Ako se bodo interesentje izjavili z a komentirano izdajo, dodam temu inventarju tolmačenje v prihodnjem zvezku „Glasnika“ in priobčim druge zapisnike s pripombami in opazkami. Menim, da je pač odveč pripominjati, da so inventarji, nastali na slovenskem ozemlju, — v kolikor so nam ohranjeni —, spisani v nemščini ali — če gre za cerkvene osebnosti — tudi v latinščini. Zato zahtevajo precej izvedenosti v kulturnozgodovinskih stvareh, posebno, ako so pisali te sezname domačini in rabili lokalizme za označevanje. Pa naj pridejo omenjeni zapisniki komentirani ali brez komentarja na svetlo — to bo odvisno od uporabljevalcev in interesentov samih — v vsakem slučaju bo prišlo vsaj gradivo, ki je tako zelo pogrešano, v doglednem času na svetlo. I. V Mokricah pod Brežicami je preminul 1. 1759. Volbenk Nikolaj grof Auersperg, lastnik posestev Mokrice in Čatež ob Savi. Imel je tudi stalno stanovanje v Novem Mestu (Junkova hiša), kakor se zdi, precej skromno, a opremljeno z lastnim pohištvom. Ta zapuščina je bila inventirana in cenjena med 15. marcem in 9. aprilom 1759. 1.; popisovanje je izvršila od deželno-stanovskega mesta določena komisija, v kateri so bili Karel grof Lichtenberg in Karel baron Jurič ter komisijski aktuar in ob enem pisar Matej Dolinar. Poročilo so pa poslali komisarji deželnemu glavarstvu šele 15. maja, 1.1759. Inventarium und Respective Schaz-Libell. Uber Wail. des Hocli und Wohlgebohrnen Herrn, Herrn Wolf NiclaB des H(eilig)en Rom. Reichs grafen Von Auersperg in der Herrschafft Mokriz Hinterlassenes Vermogen. (Popisal: Commissions actuarius Matheus Dolliner). la Naslov in označba vsebine. lb-2b Ligende Grundstiick. — Baarschaft. Silber-Geschmaid. fl kr 4 kleine Silberne leicliter 3a Von prob Silber, 1 Markli, und 15 Loth w5gend, die Markh per 17 fl........................................ 32 56 1 Ein SilbernergieG-bekh samt den Iavor von prob Silber, wogend 4 Markh und 1 Lotil, die Markli pr: 17 fl facit 69 3 3 4 Topff von prob Silber 12 Markli 4 Loth wogend, die Marek um 17 fl facit............................. 208 15 — Ein rechaut 2 Marek 13 Loth wogend die Marek um 17 fl 47 48 2 Ein aufsaz von prob Silber ohne des Postaments 9 Marek 11 Loth wogend, die Markli um 17 fl: facit . . . 164 41 1 522 44 3 3b Das Postamentl aber weillen das Holz angekiittet war hat man nicht abvvogen konnen, wohl aber diirfte beylauffig in gewicht ertragen 3 Markh a 17 fl . 51 — — 573 44 3 Von obspecificiert 573 fl 44 xr 3 t. w. abwerfenden Silber solle nacli auBkuiifft der Herrn Carl Grafen von Auersperg, dem Herrn Erblasser liur die Helffte, die andere Helffte aber ihme Herrn Carl grafen von Auersperg gehorig seyn, mithin kommen zum VerlaB nur 286 fl. 52 xr 1 'A \.................................Latus 286 52 1 K- 4a Ein kleines aufsazel von prob Silber, 2 Marek 7 Loth wogend, die Marek um 17 fl facit................41 26 1 Zwelff parr Silberne Messer, gabel, und Loffel von prob Silber, in gewicht 8 Marek a 17 fl................136 — — Ein parr Sporen von 9: Lothigen Silber 13% Loth wo- gend, a 44 xr I ^......................................... 9 57 1^ Ein Silberne repetier Sackuhr..................................35 — — Ein parr kleine Silberne HalB Schliessen.............. 1 — — Zwey Schreib-zeug von prob Silber, 1 Markh, und 11 Loth wogend a 17 f(acit)........................................ ■ ■ • 28 41 1 538 57 1 Latus: 538 57 1 4b Ein parr Tafel und 3 parr Spill-1'eichter, zwey giss beckh samt denen lavoren, 3 Schallen mit Dekeln, 4: Sotto-coppen, 2 Chocholade Tazen, 1 Zuker biehsen, 1 Salz Vassel, 1 Silbern invvendig Vergolter VVillkhom, 1 Du-zet Silberne Messer, Loffel, und gabel, samt einen Vorleg Loffel iezt Specificierte corpora seynd von darumen ungeschazt fl kr Verblieben, weillen selbe Vermog Von Herrn Carl grafen von Auersperg gegebener auBkunfft des Herrn Erblassers seel. Stieff geschwisterten gehorig Latus 538 57 1 5a seyn sollen 5a-20a......................Briefliche Urkunden (67 listin). 20a-24a Biicher (41 knjig). (Vse so cenjene na 61 fl 16 xr — «S.) 24a Bilder und Spiegel. fl kr In den Zimmer ober de n Tafel-Zimmer. Ein grosser schon etwas Maculierter Spiegel mit Ver- goldter Rammen................................................ 8 — — 7 Kupferstiich in glasern mit blau lachierten Rammen a 20 xr....................................................... 2 20 - 35: deto ohne glasern, mit Schwarz gepaizten Rammen a 9 xr.................................................. 5 15 — 8: langlichte deto mit.....................................latus: 15 35 — 24b VermetaliBierten Rammen a 12 xr............................. 1 36 — ober des gr(afen) Seel. seinen Zimmer. Ein schon starck maculierter kleiner Spiegel mit Schwarz- gepaizter Rammen per.................................... 1 35 — Zwey Portrait, deren eines Carolum lmperatorem, das andere aber Elisabetham Vorstellend, beyder pr . . 2 — — 1 S: Maria Magdalena Bild pr..................................— 34 — 1 Illuminiertes Kupferstiich pr.......................... • • • — 14 — Latus: 21 24 1 Bild des H : Petri Regafati, dan ein deto der 25a Hlen Clara a 10 xr............................................— 20 — 14 Kupferstiich mit Schvvarz gepaizten Rammen a 9 xr 2 6 — 4 langlichte deto mit weiB Hilzenen Ramlein a 10 xr . — 40 — ober den Vor Zimmer. 7 Theses a 6 xr.............................................— 42 — 9 Kupferstiichene Jagd-stucklein a 2 xr.................— 18 — ober den Fraiile Zimmer. Ein starkh Maculierter Spiegel mit Schwarz gepaizt alter Rammen........................................................— 51 — 4 Famiglie Portroit ungeschazt Verblieben fl kr 4 25b 2 Illuminierte Theses a 8 xr...............................— 16 — 11 Jagdstiicklein a 2 xr..................................— 22 — In den Hof Maister Zimmer. 1 Famiglie Portrait ungeschatzt Verblieben 5 gemahlene Verschiedene Bilder a 17 xr................... 1 25 — 1 Theses (!).................................... . . . . — 6 — In den Schreiber Zimmer. Em U : L : F : Bild........................................— 7 — I n den S p a 11 i e r Zimmer. Ein grosser Spiegel mit einer Vergoldten Rammen ... 10 — — Zwey gemahlene frauen Bilder a 1 fl....................... 2 — — 40 37 — 26a Zwey Landschafftl a 15 xr..................................— 30 — In den Tafel Zimmer. 2 Kaysers-Portrait a 34 xr................................ 1 8 — 2 Famiglie Portrait ungeschazt geblieben. 5: grosse Landschafftl a 20 xr.............................. 1 40 — 2 Feld-Stiicklein a 25 xr..................................— 50 — 1 Frucht- und 1 Blumen-stiickel a 7 xr....................— 14 — 1 Kuchel-Stuckel...........................................— 10 — 2 Jagd-stiickl a 15 xr.......................................— 30 — 2 Kopf-stuck a 20 xr.......................................— 40 — 6 kleine Kupferstiich mit Schwarz gepaizten Ramlein a 9 xr................................................— 54 — 47 13 — 26b 10 langlichte deto mit Vergoldten Rammen a 10 xr . . 1 40 — In den Thurn Cabinetl. 1 Kopf-stukh..............................................— 17 — 47 kleine stand-Tafferlein mit Vergoldten Ramlein a 2 xr 1 34 — In den grafen thurn. 13 grosse Famiglie Portrait ungeschazt gelassen vvorden 5 st. Land-Carten a 5 xr.................................— 25 — In den S c h 1 a f - Zimmer. Ein schon Maculierter Spiegel mit Sclnvarz gepaizter Rammen.....................................................2 ~' — 53 9 — 17 stiicklein mit Schwarz ge- fl kr 27a paizt- und thails Vergoldten Rammen die HP Schrifft Vorstell'end a 4 fl 12 xr.............................71 24 __ 7 klienere (!) deto a 3 fl.............................21 — — 2 ovale deto deren eines Christum am Creuz, das an- dere aber u : 1 : f : unbefleckter empfangnus Vor- stellet, a 4 fl 30 xr......................................... 9 _ — Ein Helffenbainenes Crucifix in einen Schwarz gepaizten KapBI....................................................— 45 — In den Tag Zimmer. 8 Hamiglie Portrait, welche aber nicht geschazt worden. Ein grosses gemahlenes Crucifix-Bild............................ 1 25 — 156 43 — 27b Ein gemahlenes frauen Bild....................................... 1 8 — 6: grossere wand-Tafferlein in glasern a 20 xr . . . . 2 — — 2 kleine deto a 12 xr...........................................— 24 — 1 Marmoriertes KapBel........................................... 2 ■— — In den Fraiile Zimmer. Ein scho« etwas Maculierter kleiner Spiegel mit einer Schwarz gepaizten Rammen.....................................— 51 — 2 Famiglie Portrait ungeschazt gelassen vvorden. 6 Verschiedene gemahlene Bilder a 20 xr........................ 2 — — 1 Christ-Kindl in einen 165 6 — 28a Schwarz gepaizten KapBl...........................................— 15 — In den Cabinetl neben den Schlaf-zimmer. 1 Bild den gefahlenen We!t Hayland Vorstellend ... — 34 — Ein u. 1. f. Bild................................................— 51 — 1 Bild den sterbenden Hayland Vorstellend........................— 51 — 1 Joannis Enthauptung Bild...................................... 2 — — 15 RoBenkranz Taferlein, a 15 xr............................... 3 45 — In den Jungfrau Zimmer. 3 Theses a 6 xr..................................................— 18 — Summa 173 40 — Manns Gevvohr, und Ristung. 28b 28 gezogene Rohr eines gegen den andern zu 4 fl . . . 112 — — 42 Verschiedene flinten eine gegen der andern zu 4 fl 30 xr 189 — — 5 parr alte mit massing beschiagene Pistollen a 3 fl . . 15 — — 50 Stiick alten Zerbrochenen gewohrs a 34 xr . . . . 28 20 — 14: grosser- und kleinere Morser Zum wetter Shiessen fl kr ^ a 30 xr........................................................ 7 — — 6 Feld-Schlangen a 51 xr..................................... 5 6 — 1 grosser Hirsch-fanger mit lederner Kuppel.................... 5 — — 361 — 26 — 1 kleiner deto mit einer 29a grien seidenen Kuppel................................................ 2 30 — 20 stilck alten gevvohrs, welches aber lauth aussaag des Herrn Carl grafen Von Auersperg alB aufgestelten gerhaben, denen Stieff-geschwisterten des Herrn Erb-lassers seel. gehorig seyn solte, mithin nicht ge-schatzt worden. Summa 363 56 — Manns-Kleider. VVelche der, bey der Verwittibten frauen grafin der-mahlen in dienst stehende Schneider Mathias Allitsch betheiiert. (sic!) Ein Roth tuchener Rokh.................................... 29b mit goldenen Spangen, nebst einer \veiB Moarenen mit gold Portierten vestie, und Schwarz Plusch-Sama- tenen HoBen pr........................................ Ein Silberfarb tuchener abgetragener Rokh, samt einer abgenuzt Roth Plusch-Samatenen vestie, und Shvvarz tuchenen Hosen........................................ Ein starkh abgenutzter Rock Von donner, und Bliz, nebst einer grien dragetenen portierten abgenuzten vestie, und Shwarz Tuchenen Hosen............................. Ein Tiffelner Rock, und vestie mit 1 parr Shwarzen Sommer-Hosen............................................... 133 — — 30a Ein deto alter schon zerrissener Rock, mit einer schon stark abgetragen Roth-Plusch-Samatenen vestie und Schwarz tuchenen Hosen....................................... 6 — — Ein grien frissener Rokh, samt einer Roth Plusch-Samatenen vestie................................................... 7 — — Ein Silberfarb frissener Rock, nebst einer Roth tiiche- nen portierten vestie, und Schwarz tuchenen Hosen 12 — — Ein schon starkh abgetragen Silberfarb graditourener Rokh, samt einer Rothen deto vestie, und Schwarz Zeigenen Hosen.............................................. 15 — — Ein Silberfarb seiden Cam- 30b lotener Rock nebst einer Roth Moarenen vestie, und Schwarz Staminenen Hosen.................................... 18 — — Ein schon starck Zerrissen Silberfarb Barcanener Rock mit grien graditourener vestie, und Schwarz tuchenen Hosen......................................................... 3 — — 80 — — 20 — — 18 — — 15 — — fl kr Ein Canafahsener Kassaquen................................. 1 30 — Ein Callmanener mit fianell gefiitterter deto.............. 2 — — Ein Sommer vestie von gingan mit 12 in Silber gefasten Stainenen Knopfen............................................. 2 — — Ein starkh abgetragen grien damaschkener Shlaf-Rokh 1 — — 200 30 — Ein blau fahnanener deto 31a mit Rothen fianell gefiittert.............................. 3 — — Ein grien MaBelanener schon Von Shaben gefressener Polnischer Pelz............................................... 8 — — Ein tiichener fliigel-Mamtel mit Roth Samatenen Kragen 6 — — 5 paar schon starck abgetragen Sch\varz Seidene Striimpf alf........................................ 5 — — 3 Parr weisse etwas bessere deto a 2 fl............................ 6 — — Ein abgetragener Huth mit einer goldenen porten ... 1 40 — Ein anderer deto ohne porten............................... 1 — — 231 10 — 31b Ein altes Schwarz Samatenes Cassquetl...............................— 34 — 5: Neue liveree Huth a 51 xr:...................................... 4 15 — 35: Ellen Silberfarben liveree Tuch a 1 fl.........................35 — — 7 Ellen grienen liveree Tuchs a 1 fl : 25 xr..................... 9 55 — 10 Ellen Silberfarben Halb Crepon a 27 xr.......................... 4 30 — 22 Ellen deto grazer Leinvvath a 16 xr :......................... 5 52 — 4 parr Schwarze livree Striimpf a 51 xr............................ 3 24 — 1 parr grine deto............................................. 1 — — 24 Loth weisse Halb porten alfi....................................24 — — 32a Manns-Wash. 12 Hemather auB Schvveizer Leinwath mit auBgenaeten Dazeln, nebst 12 darzu gehorigen Batistenen Binteln a 4 fl 30 ................................................... 54 — 8: etwas schlechtere deto mit auBgeschlungenen Da- zelti a 3 fl..................................................24 — — 12: grobere deto mit deto Dazeln a 2 fl............................24 — — 11 sehr abgetragene deto auB Linzer Leinwath mit glaten Dazeln a 51 xr......................................... 9 21 — 8: abgetragene ord-.(inare) nacht - Hemather von Heimi- scher LandLeinvvath a 34 xr......................... ■ ■ . 4 32 — 115 53 — Zwey Parchantene KamiBoler 32b a 1 fl............................................................. 2 — — 23: Muschullinene HalB-Binteln a 6 xr.............................. 2 18 — 6: Sommer Schlaf-Hauben a 7 .......................................— 42 — 6: Doppelte Baumvvollene deto a 9 xr................................— 54 — 4: einfache deto a 5 ..............................................— 20 — 22: Canafassene Schnupf-Tiicher a 24 xr............................ 8 48 — fl kr 4 7: parr feine unterstriimpf a 17 xr 1 59 — 9: parr grobere deto a 14 xr 2 6 — 6 parr Barchatene Stiffel-Komaschen h 7 xr ... . — 42 — 135 42 — 33a 12 parr Leinwathene deto a 4 xr — 48 — 136 30 — Tisch, und Leingewand. Zvvelff damaschkene Tisch-tucher a 4 fi 48 — — 6: Duzet deto Tisch-Servieten a 3 fl: 24 xr 20 24 — 4: Zwillichene zerrissene Tisch-tucher a 45 xr . . . . 3 — — 4 Duzet abgenuzte deto Tisch-Servieten a 48 xr . . . 3 12 — 8: Rupfen leinwathene schon zerrissene Bedienten Tisch- Tiicher a 20 xr 2 40 — 77 16 _ 33b 6: Damaschkene Hand-Tiicher a 40 xr 4 — — 8: abgenuzte zwillichene kleine deto a 7 xr — 56 — 8: parr gespizte leylacher auB feiner Reisten Leinwath a 4 11 32 — -- 5 parr ohne Spiz a 3 fl 15 — — 4 parr neuere apparstene Leylacher a 2 fl 8 — — 4 parr schon etwas abgenuzte deto a 1 fl 30 xr . . . . 6 — — 20: parr Rupfene Bedienten deto a 51 xr: 17 — — 160 12 — 12 fein Reistene Haupt- 34a kiiss ziehen a 15 xr: 3 — — 163 12 — Toppicher, und Copert-Decken. In de n Zimer ober de n Tafel-Zimmer. Ein grosser Ttirkischer Toppich 4 Drey Copert-Decken von gedrucker (!) leinwath alfi: 3 — — ober des Herrn Erblassers see). s e i n e n Zim mer. Ein Ttirkischer Toppich 4 — — Drey Copert-Decken Von gedruckter Ieinwath a 1 fl 3 — — 14 — — ober d e n V o r z i m m e r. Zwey abgenuzte Turkische 34b Toppicher a 2 fl 4 — — Drey schon abgenuzte Copert-Decken auB gedruckter Leinwath a 17 xr — 51 — ober de n Fraiile Zimmer. fl kr ^ 2 Turkische schon abgenutzte Toppicher a 2 fl . . . 4 — — 1 Copert-Decken von gedruckter Leinwath....................— 17 — In de n Hofmaister Zimmer. Ein starkh zerrissener Tyroler Toppich.....................— 12 — Zwey abgenuzte Copert-Deken von gedrukter Leinwath a 10 xr................................................— 20 — 23 40 — In den Spallier-Zimmer. 35a Ein grosser Tiirkischer schon etwas zerrissener Toppich 3 — — 1. kl'einerer deto....................................... 2 — — 1 Copert-Decken auB gedruckter leinwath....................— 20 — In den Tafel-Zimmer. Ein grosser schon starck zerrissener Tiirkischer Toppich 1 — — In den Schlaf-Zimmer. Zwey schon zerrissene kleine Turkische Toppicher a 51 xr 1 42 — In den Tag-Zimmer. Ein Tiirkischer Toppich.................................... 2 — — In den Verwalter-Zimmer. Ein alter deto pr.......................................... 1 8 — 34 50 — 35b Beth-decken. Ein Roth Seidene Bethdecken mit Bander-Taffel ... 3 — — Ein braun seidene Beth-Decken mit einer aus Reichen Bandern Tafel.......................................... 3 30 — Ein deto auB Maylander Zeug, mit Reicher Tafel ... 3 — — Ein deto mit Roth Seidener Tafel........................... 4 — — Ein alte halbseidene Deke mit atlassenen umschlag . . 2 50 — Ein grien seidene deto, mit Reicher Tafel.................. 4 50 — 4 neue Turkische Beth-Deken a 2 fl'....................... 8 — — 29 10 — 36a Zwey abgebrauchte deto a 1 fl 25 xr........................ 2 50 — Zwey deto von Carton Leinwath a 1 fl: 42 xr . . . . 3 24 — Sechs alte Bedienten Deken a 34 xr......................... 3 24 — Vier Bedienten kožen a 51 xr:.............................. 3 24 — Bethgewand. In den Zimmer ober de n Tafel-Zirnmer. Zwey RoBharrene Madrazen, und 2: deto Polster mit fl kr gestraifft Zwillichenen uberzug, 76 S : wogend a 8 xr 10 8 — 36b Ein federbeth von flaumen, 2 Polster, und ein deto Haubtkuss mit zwillichenen uberzug 26 U : vvogend a 15 xr:.............................................. 6 ,30 - Drey federbether, 2 : deto polster und 1 Haubt - kiiss zusammen 96 U: vvogend a 6 xr :....................... 9 36 — In den n e b e n z i m m e r. Vier RoBharrene Madrazen und 5 : deto polster mit gestraifft zwillichenen uberzug, wogend 103 : a 8 xr............................................... 13 44 — 5 feder Bether, 6: potšter und 3: deto Haubtkuss, mit deto uberzug wogend zusammen 181 ££: a 6 xr : ft 18 6 — 58 4 - 37a In den VorZimmer. Zwey RoBharrene Madrazen mit gestraifft-Zwilichenen uberzug, 51 : wogend a 8 xr :................ 6 48 - Zwey federbether, 6: deto polster, und 2: Haubt-kiiss mit gleichen uberzug, 1 Zenten wogend a ff -. pr 6 xr: 10 — — Ein woh!ene Madrazen, und ein deto polster mit Rupfen Leinwathenen iiberzug, 26: pfund wogend a 3 xr 1 18 — ober dem F r a ii 1 e - Z i m m e r. Zwey RoBharrene Madrazen mit gestraifft zwillichenen uberzug, 53 fJ: wogend, a 8 xr :................ 7 4 — 83 14 — 37b Ein feder Beth, 3 : deto polster, und 2 : Haubt-kiiss mit deto uberzug, wogend 36 JJ,a 6 xr : . . . . 3 36 — In dem Hof Maister Zimmer. Ein RoBharrene Madrazen mit zwillichenen uberzug 19 3" : wogend a 8 xr :.................................. 2 32 — Ein feder-beth nebst 4 : polstern mit deto uberzug 63 U wogend a 6 xr :.......................................... 6 18 — Drey wohlene Madrazen mit deto iiberzug, 30 97 wo- gend a 3 xr.............................................. 1 30 — In dem Schreiber Zimmer. Drey federbether, und 5 : deto polster mit leinwa- 38a thenen uberzug, 85 : Ti : wogend a 5 xr:................. 7 5 — 4: wohlene Madrazen mit deto iiberzug, 96 U : wogend a 3 xr................................................... 4 48 — In dem Spallier-Zimmer. Ein RoBharrene Madrazan mit zwillichenen iiberzug, 45 Ti wogend a8xr........................................ 6 — — Ein flaumenes Beth samt 3 : deto polstern, und 2 Haubt- 11 ki ^ kiiss, mit deto iiberzug, wogend 62 : a 15 xr . 15 30 — 130 33 — In dem S c h 1 a f Z i m m e r. 1: RoBharrene Madrazen, und 3 : deto polster mit ge- straifft zwillichenen iiber- 38b zug, 29 pfund wogend a 8 xr............................................................... 3 52 — Ein federbeth. 2 polster, und 1 Haubt - kiiss mit deto iiberzug, 43 E '■ wogend, a 6 xr...................................................... 4 18 — Ein Beth-fiirhang nebst denen ialblein Von gedrukter grazer Leinwath....................................................................... 2 — — In den Fratile Z i m m e r. Drey RoBharrene Madrazen, und 2 : polster mit zwilli- chenen iiberzug, 71 {j wogend, a 8 xr:............................................ 9 28 - 4: federbether, und 5: polster mit deto iiberzug 152 U : wogend, a 6 xr....................................................................... 15 12 — 165 23 — 39a In dem Jungfr:Zimmer. Zwey federbether, 2 polster und 2 Haubt kiiss mit zwilli- chenen iiberzug, zusammen 76 U: wogend a 6 xr 7 36 — Ein wohIene Madrazen mit leinwathenen iiberzug 22: pfund wogend a 3 xr........................... 1 6 — In dem Verwalters-Zimmer. Ein federbeth nebst zweyen polstern, und einen Haubt-kiiss mit zwillichenen iiberzug, 46: pfund wogend a 6 xr............................................................................. 4 36 — Ein wohlene Madrazen mit leinwathenen iiberzug, 18 wogend a 3 xr:................................. ... — 54 — 179 35 — 39b In der Beschliesserin Zim mer. Ein federbeth, und 3 : polster mit zvvillichenen iiberzug 43 U: wogend a 6 xr.......................................................... 4 18 — Ein fleiben beth........................................................................— 14 — In den Loqueis Zimmer. Drey vvohlene Madrazen umd (!) zwey deto polster mit Ieinwathenen iiberzug, 93 pfund wogend, a 3 xr . . 4 39 — Zwey federpolster mit zwillichenen iiberzug 15 fj : wo- gend a 6 xr........................................................................ 1 30 — In des Proculap Zimmer. Drey fteiben-Bether a 14 ..............................................................— 42 — Drey deto polster a 5 xr......................... ■ • • — 15 — ——=s+o«o«-*------------ Slovstvo. Buličev Zbornik. Naučni priloži posvečeni Franu Buliču prigodom LXXV. godišnjice njegova života od učenika i prijatelja IV. oktobra MCMXXI. Zagreb-Split, MCMXXIV. Uredili: M. Abramič i V. Hoffiller. Načrte za omot i korice izradio Vladimir Kirin. Štampala zaklada tiskare „Narodnih Novina“ u Zagrebu. — XL 735 str. Dne 7. oktobra 1921. leta je praznoval monsign. Fran Bulič, mož svetovnega slovesa v arheoloških krogih vsega klasično naobraženega sveta, popolnoma čil po telesu in mladeniško svežega duha svojo 75 letnico. Pojavila se je bila uže prej misel, da se mož počasti s slavnostnim zbornikom, za kateri naj bi prispevali razprave njegovi učenci in čestilci. Iz obsežnega kroga arheologov in zgodovinarjev, pa tudi nekaterih zastopnikov drugih disciplin se je pojavilo 92 sotrudnikov. Svoje prispevke so pisali v večini evropskih jezikov; angleščina (1), češčina (3), francoščina (9), hrvaščina (30). italijanščina (3), nemščina (37), ruščina (2), slovenščina (3), srbščina (4) so zastopane. Seve, da iz tega dejstva ni sklepati na narodnost avtorjev, ker se je poslužil marsikateri slovanski so-trudnik iz posebnih razlogov kakega izvenslovanskega jezika. Te razprave pojasnjuje 118 celo — ali še dvostranskih tablic, večinoma autotopij na pokredanem papirju (15), ali heliogravur (2) ali fototipija (l); razen teh krasi pred naslovnim listom tudi še celostranski portret slavljenca, dr. F. Buliča v heliogravuri. V besedilu je 211 podob (avtotipij ali pa fototipij), predučujočih 260 predmetov; vsega vkupe torej 407 ilustracij. V razpravah samih je nakopičenega sila učenega dela, ki obsega vse čase, od prazgodovine do današnjih dni in kaže celo v bodočnost. Sestavki prinašajo nepoznano gradivo, se bavijo s pregledi, popravljajo nepopolnosti starejšega slovstva in odpirajo nove vidike za rešitev zamotanih vprašanj, odkrivajo podrobnosti in stavijo nove zadače zgodovinski in arheološki vedi. Več kakor polovici prispevkov (53) so predmet domače razmere v naši kraljevini ali predmeti, ki jih hranijo njene zbirke, prekopavanja, zgodovinski podatki srednjega veka, poseljevanje ozemlja v naši kraljevini, premikanje meja in menjavanje narodnosti v starih razdobjih. Take razprave so poklonili jubilarju: M. Abramič, J. Bersa, B. Cvjetkovič, R. Egger, A. Grgin, D. Gruber, E. Haumant, L. Hauptmann, A. Hekler, V. Hoffiller, F. Ivaniševič, V. Jagič, I. Iuras, o. F. Jurič, L. Karaman, P. Kolendič, F. Kovačič, G. Kozarov, V. Kubitschek, T. Matič, G. Morin, M. Murko, J. Nagy, G. Novak, V. Novak, K. Patsch, M. Perojevič, V. R. Petkovič, A. v. Pre-merstein, M. Rešetar, B. Saria, V. Schmid, P. Skok, V. Skrabar, F. Stele, K. Stockert, G. Stratimirovič, J. Strzygowski, Dj. Szabo, S. Šilovič. F. Šišič, N. Štuk, V. Tkalčič, S. Trojanovič, J. Vajs, M. Vasič, G. Veith, N. Vulič, E. Weigand, F. Weilbach, A. Zaninovič, J. Zeiller. Ostali prispevki obravnavajo splošna arheološka in zgodovinska vprašanja, preporna naziranja, vrzeli v raziskavanju in podobno. S tem je bilo opi- sano širno področje slavljenčevo, ki sega daleč preko meja naše dokaj prostrane kraljevine. Za ta oddelek so prispevali znanstveniki 39, deloma precej obsežnih razprav, in to: A. Audollent, P. Batiffol, E. Becker, P. Biz-zilli, P. Bienkovski, J. Brumšmid, R. Cagnat, J. Cibulka, H. Delehaye, Ch. Dielil, F. Drexel, K. Drexler, A. Gnirs, E. Groag, R. Heberdey, Ch. Huelsen, Joh. Georg v. Sachsen, J. Keil, P. Kretschmer, E. Lowy, J. Man-tuani, E. Michon, R. Netzhammer, E. Oberliummer, P. Orsi, C. Praschni-ker, W. Ramsay, M. Rostovcev, L.Ruzicka, J. Sauer, A. Schober, J. Schra-nil, V. Schultze, H. Sitte, A. Stein, A. Stocky, A. Wilhelm, J. Wilpert. J. Zingerle. Med temi je pretežna večina inozemcev (36), domačinov, t. j. državljanov naše'kraljevine imamo med njimi samo tri: Brunšmid, Man-tuani in Ruzička. Ni mogoče, stvarno ocenjevati velikega števila raznovrstnih razprav; to bi zavzemalo skoraj polovico zbornikovega obsega, ako bi se hotelo izvršiti temeljito. Tukaj naj navedem samo izbero zadač, ki so si jih izvolili nekateri sotrudniki. V. Hoffiller piše o prazgodovinskih žarah iz Velike Gorice blizu Zagreba, dočim nas vodi W. S c h m i d v cesarsko dobo rimske države in opisuje torzo cesarske sohe zagrebškega arheol. muzeja in ga stavi v dobo cesarja Tiberija. E. W e i g a n d govori o pomenu naše Dalmacije, ki ga ima v umetnosti rimske države, A. G n i r s pa poroča o preskrbovanju pitne vode v antični dobi po kraški zemlji v Istri. V. Skrabar iz Ptuja obdelava lego in izkopine rimskega mitreja pri Modriču v Pohorju, a naš rojak, A. pl. P r e m e r s t e i n seznanja čitatelje z mesti v Liburniji, ki so imela rimske pravice ali so bila „immunes“. — K. P a t s c h prispeva podrobnosti za zgodovinopisje Mitroviče (Sirmium), A. G r g i n pa se ukvarja s tremi rimskimi nagrobniki iz Potravlja v Dalmaciji. Beograjski profesor N. V u 1 i č pojasnjuje severno mejo antične Makedonije; zasleduje jo okroglo 1000 let. Ako izvzamemo malo S a r i j i n o razpravo o zgodovini provincije Dacije, je s tem izvršen prehod iz rimske v krščansko dobo, kateri so namenjeni poleg drugih osobito nastopni prispevki. R. E g g e r , Manastirinska bazilika in nje ustanovitelji ter posebno za Slovenijo zanimiva razprava Fr. Kovačiča, Petovij in Celeja v starokrščanski dobi. — J. Z e i 1 - 1 e r priobčuje študijo o starokrščanskih spomenikih v obdonavskih provincah rimskega cesarstva, dočim nas popelje V. R. Petkovič v glo-bočji srednji vek, pretresajoč vprašanje nekaterih motivov v srbskih freskah, F. Stele pa podaja ob kratkem razvoj nastenskega slikarstva na Kranjskem v gotski dobi. — J. Strzygowski opozarja na pomen Balkana v preiskavanju umetnostne zgodovine; L. Hauptmann se bavi z vprašanjem o prihodu Hrvatov, a P. B i z z i 11 i razmotriva o narodnosti v meščanskem pravu in srednjeveških občinah. — B. C v j e t -kovic ugotavlja stike med Dubrovnikom in carjem Petrom Velikim. T. Matič pa razmišlja o nazorih Jeronima Karanjina, splitskega pesnika in o politiki njegovih dni, Ivo Juras nas seznanja o obliki in naselitvi v „Kaštelih“ (Dalmacija) in Donjih Policah, kar se je razvilo vsled turških invazij in bojev. — E. Haumant obravnava geografsko lego naše kraljevine, M. Murko opisuje gusle in tamburico na dve struni a S. T r o -j a n o v i č nam pripoveduje o krinkah (maskah) pri ljudstvu naše kraljevine, primerjajoč jih z drugimi kraji in ljudmi. Podobno, kakor našteti prispevki osvetljujejo i vsi drugi posamezna vprašanja, dasi ne moremo navesti vseh. Iz omenjenih sestavkov pa se da sklepati, koliko duševnega dela je nakopičenega v Buličevem zborniku. Vnanja oprema sodi med najlepše in najrazkošneje, ki so prišle na svetlo med vojno in po njej. Že merila (32 X 24 cm) store knjigo reprezentativno; temu odgovarja kvaliteta papirja, lep, jasen tisk in bogato odmerjene, pa nikakor ne nepotrebne ilustracije. Malokateri znanstvenik je dobil tak slavnostni zbornik, kakor dr. Fr. Bulic in jugoslovanska tiskarska obrt je pokazala, da je zmožna tekmovati tudi z mnogo večjimi podjetji. Velik del tega uspeha gre vsekako na račun obeh urednikov, gg. direktorja dr. Mih. Abramiča v Splitu in vseuč. prof. dr. Vikt. H o f -fillerja, ki sta zasledovala z napeto pozornostjo napredovanje dela; to jim je uspelo in jim poplačalo trud. Mantuani. Zapiski. Profesor dr. Fran Kos. (Obsmrtnica). Za Apihom, Grudnom, Kaspretom, Rutarjem in Vrhovcem je odšel v večnost kot zadnji izmed starejše naše generacije zgodovinarjev po poklicu — profesor dr. F. Kos.*) Rodil se je 24. decembra 1853. leta v Selcih pri Škofji Loki, kjer je tudi obiskaval ljudsko šolo v obeh krajih. V nižjo gimnazijo je hodil od leta 1866. do 1870. v Kranju, v višjo pa v Ljubljani od 1870. do 1874. leta, kjer je tudi istega leta opravil maturo. Na dunajsko vseučilišče se je vpisal kot zgodovinar 1874. leta ter poslušal predavanja znanih učiteljev Biidingerja, Fournierja, Lorenza, S i m n -nyja in Zeissberga. Učiteljsko izkušnjo iz zemljepisno-zgodovin-ske stroke za srednje šole je napravil v letu 1879./1880., a leta 1881. je postal na dunajskem vseučilišču tudi doktor modroslovja. Služboval je najprej kot poizkusni kandidat na ljubljanski gimnaziji v letu 1880./188L. nato je bil suplent na goriški gimnaziji od 1881. do 1883. leta, ko je postal stalni profesorr goriškega ženskega učiteljišča do 1887. leta, odkoder je bil premeščen istega leta na učiteljišče v Kopru, kjer je ostal do 1890. leta in v letu 1888./1889. opravljal tam tudi posel okrajnega šolskega nadzornika za slovensko-hrvaške ljudske šole. Razlogi njegove premestitve so bili politični. Sam pravi, da mu je očital takratni tržaški namestnik D e p r e t i s, ko je bil pri njem v avdijenci, da se bavi samo z nekim „idiomom“ (namreč s slovenščino). Jeseni 1890. leta je prišel *) Podrobne biografske in bibliografske podatke mi je oskrbel pokojnikov sin, g. dr. Milko Kos, kar hvaležno omenjam. prof. Kos zopet nazaj na žensko učiteljišče v Gorici in služboval tam do svoje upokojitve 1911. leta. V Gorici je ostal do vojne z Italijo 1915. leta, na kar je živel na Dunaju do 1918. leta, da se je po preobratu vrnil zopet v domovino v Ljubljano, kjer ga je nepričakovano dohitela smrt sredi dela, dne 14. marca 1924. leta. Umrl je kot član dopisnik Jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, častni član Muzejskega društva za Slovenijo, Leonove družbe v Ljubljani in Zgodovinskega društva v Mariboru ter kot pravi član-podpredsednik Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani. Prof. dr. Kos je bil plodovit zgodovinar, ki je nad 40 let (od 1882. do 1924. leta) bogatil slovensko znanstveno književnost s svojimi spisi, med katerimi so dela trajne vrednosti. Njegovo znanstveno prizadevanje se zrcali iz razprav in posebnih spisov, iz priobčevanja gradiva, iz ocen in poročil ter iz jezikoslovnih, krajepisnih in slovstvenih študij in zapiskov. I. Prvi Kosovi zgodovinski razpravi se bavita z dobo, ko smo Slovenci izgubili svojo politično samostojnost in prišli pod Frank e.1) K tej dobi se je vračal še pozneje.2) Razpravljal je o razširjanju krščanstva med Slovenci3) ter o sv. Cirilu in Metodu.4) O slovenskih blagovestnikih ter o slovenski zemlji in zgodovini devetega stoletja je izdal leta 1885. prvi svoj posebni spis (monografijo): ..Spomenica tisočletnice Metodove smrti,5) ki je razdeljen na štiri dele: I. del govori o virih (str. 1—24), II. obsega življenjepis sv. Cirila in Metoda (str. 25—68), III. del razpravlja o slovenski zemlji v IX. stoletju (str. 69—98), IV. del pa ima tri zgodovinske razprave o Slovencih IX. stoletja (str. 99—126) in navaja končno opazke k besedilu (str. 127—173), iz katerih vidimo, s kako obširnimi znanstvenimi pripomočki se je lotil svojega namena, da sestavi zgodovino Slovencev devetega stoletja s posebn:m ozirom na slovanska blagovestnika (Predgovor). Pozneje se je lotil preiskovanja predslovenske ter najstarejše južnoslovanske in slovenske zgodovine.0) Pisal je dalje o dvajsetletnici goriške čitalnice,7) o nekaterih ljubljanskih, kranjskih in kamniških meščanih pod Friderikom Tirolskim,8) J) a) Hrvatsko - slovenska vstaja pod panonskim Ljudevitom. Kres, 1882, 334—339. b) Slovenci za Karola Velikega. Ljubljanski Zvon, 1882, 395—402. 460—464, 528—534, 598—602, 654—657. -) Odlomek iz slovenske zgodovine devetega stoletja. Letopis Matice Slovenske, 1882/1883, 352—370. — Doneski k zgodovini devetega stoletja. Kres, 1886, 16—36. — Cesar Arnulf kot vladar v slovenskih pokrajinah. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 1899, 163—182. — Neljubi gostje pred tisoč leti. Dom in Svet, 1901, 146—150, 210—218. 3) Razširjanje krščanstva med Slovenci. Slovenske Večernice, 1891, 122 do 133. 4) Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod. Slovenska čitanka, (Ske-tova) III. 72—77. B) Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani, 1885. 6) Iz domače zgodovine. (Oblast vzhodnih Gotov) IMK, 1895, 176—189. II., III., IV. Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo domovino? IMK, 1896, 19—34, 49—61, 85—103. V. VI. (Oglejski in grade.ški škofje v začetku srednjega veka). IMK, 1896, 149—166, 189—216. (Doba od 843—867.) IMK, 1897, 110—122, 133—145, 165—176. — Črtice o naši domovini pred prihodom Slovencev. Letopis Mat. Slov., 1897, 1—38. — Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju. IMK, 1898, 77—95, 109—121, 152—162, 177—211. — O bojih med krščanskimi in poganskimi Slovenci v osmem stoletju. IMK, 1900, 1—20. Zgodovinske črtice o Kranjski deželi. IMK, 1901, 1—18. Prvi nastop Slovencev v zgodovini. IMK, 1901. 105—141. O najstarijoj istoriji Slovenaca. Bratstvo, XVI (27. knjiga Društva •sv. Save), Beograd, 1921, 30—42 (v cirilici). 7) Soča, 1882, št. 50—51 (15. in 22. decembra). 8) Letop. Mat. Slov., 1882/1883, 409—416. 4 o denarju in njegovi vrednosti okolo Škofje Loke v 17. in 18. stoletju,9) o zgodovinskih pobirkih iz loškega okraja,10) o slovenskem „mansus“ in slovenski ..hobi11,11) o loškem gospostvu leta 1630.,12) o stroških za bulo glede imenovanja Sigismunda Lambergerja za ljubljanskega škofa,13) o treh tržaških škofih z imenom Ioannes,14) o Ogleju in ondotni baziliki,15)_o najstarejših Turjačanih,16) o narodnosti Goričanov v srednjem veku,17) o ustanoviteljih zatiškega samostana,18) o krajevnih kronikah (Celje, Maribor, Viltuš, Vuzenica, Slovenji Gradec, Ptuj, Planina, Kun-šperk, Rogatec, Konjice),19) o zgodovini Gorice v srednjem veku,20) o zgodovinskih drobtinah iz Goriške' (Sveta gora, Miren, Štivan, Biljana, Ločnik,21) o zgodovini devinskih gospodov,22), o reformaciji med Slovenci,23) o goriških Brdih24) in Solkanu v srednjem veku.25) Ker je poučeval pedagogiko in bil nekaj časa okrajni šolski nadzornik, se je bavil i s tem] predmetom26) in izdal 1890. leta drugi svoj posebni spis „V z g o j e s I o v j e“,27) kjer je zlasti na podlagi Basa-ričkovega „Uzgojoslovja“ in Lindnerjeve „Allgemeine Erziehungs-lehre“ razpravljal o temeljnih pojmih pedagogije (Uvod), o vzgoji razuma, srca in volje (I. del), o vzgojni svrhi (11. del), o vzgojnem postopanju: vzgojnih sredstvih, načelih in metodah (III. del) ter končno o vzgojnih oblikah (IV. del). II. Kos je zbiral in izdajal zgodovinske vire. Objavil je 10 rege-stov o turških bojih iz 16. stoletja,28) 76 regestov k domači zgodovini 9) Ljubljanski Zvon, 1891, 361—363. 10) Izv. Muz. dr. za Kr., 1892, 1—29. n) Istotam, 1893, 14—16. 12) Istotam, 1897, 89—96, 123—130, 159—162, 185—204. 13) Istotam, 1897, 205—206. 14) Istotam, 1900, 95—99. 15) Dom in Svet, 1907, 411—415, 445—448. 16) Carniola, 1912, 93—94. 17) Gorica, 1912, št. 97 (3. decembra). 18) Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 1918/1919, 193—200. 19) Istotam, 1919, 85—110; 1920/1921, 1—13, 61—78. 20) Glasnik Muz. društva za Slovenijo, I. (1919—1920), 4—20; II./III. (1921/1923) 1—15. 21) Čas, 1920, 107—114. 22) Razprave znanstvenega društva za humanist, vede, I. (1923), 91—134. 23) Bratstvo XVII. (29. knjiga Društva sv. Save, Novi Sad, 1923, 108—116 (v cirilici). 24) Jadranski Almanah, 1923, 10—50. 25) Istotam, 1924, 135—141. 26) Odlomki iz vzgojeslovja. Učiteljski Tovariš, 1886, 305—307, 321—322, 337—339, 353—355, 371—373. Podal je par člankov iz svojega rokopisa o vzgoje- slovju z namenom,x da mu veščaki povedo svoje mnenje o njem in njegovih nedostatkih, preden ga da v tisk. 27) Založila Matica Slovenska. V Ljubljani, 1890. 28) IMK, 1893, 132—139. 9. stoletja,29) 259 (222 + 37) regestov (oziroma važnejših odstavkov v prepisu iz 14., 15., 16., 17. in 18. stoletja iz arhiva grofa Sigmunda Attemsa v Podgori pri Gorici,30) najstarejši štatut mesta Gorice31) in 12 listin v prepisu o zgodovini trga Žalec.32) Leta 1894. je izdal tretji posebni spis: „D o n e s k i k zgodovini Škofje Loke in njenega okraj a“,33) kjer je priobčil 703 re-geste iz 16., 17. in 18. stoletja o loškem gospodstvu freisinških škofov. Dodal jim je imenik krajev, oseb in stvari. Zanimiva je zgodovina postanka tega spisa. Leta 1887. je opozoril dr. Kosa goriški gimnazijski profesor H. Majonica, da je tamošnji trgovec Nardini kupil pred mnogimi leti več sodnih aktov, ki so prišli na nekak način iz Škofje Loke v njegove roke, da je vanje zavijal 14 let slanike, sir, salame in podobne jestvine. K o s je kupil od imenovanega trgovca nad 60 kg papirja in našel okrog 2000 dokumentov. En zaboj urbarjev in drugih takšnih knjig je z njegovo pomočjo' kupil kranjski deželni muzej. Vseh knjig je bilo okrog tisoč. Tako je nastala ta zbirka listin, ki je važna za gospodarsko in socialno zgodovino Škofje Loke in njenega okraja v 16., 17. in 18. stoletju.34) * V tej stroki — v priobčevanju virov — je začel delati Kos sistematično in dosegel v njej svojega življenja znanstveni smoter.: ,,Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem vek u“,35) ki je izšlo (dosedaj) v štirih zvezkih, a peti- zvezek je pripravljal za tisk, ko ga je dohitela smrt. V „Gradivu“ so podani posnetki iz listin, iz kronik, iz tedanjih pisateljev itd. v slovenskim jeziku, t. j. regesti, ki obsegajo bistveno vsebino vira. Če je v obliki listine kaj važnega ali nenavadnega, je povzel tudi to; časih je v slovensko besedilo vpletel posamezne besede ali cele stavke, ki jih je vzel iz izvirnika. Na koncu vsakega regesta so navedene razne knjige, ki je v njih dotična listina natisnjena; izjemoma je navajal tudi dela, ki obsegajo regeste. Vse gradivo je preračunil na kakih deset zvezkov. Prvi zvezek obsega dobo od leta 501. do 800. iz 97 zgodovinskih virov v 336 regestih. V uvodu je zgodovinski pregled: A. Razmere pred prihodom Slovencev. B. Sloveni in njih boji z Bizantinci. C. Nastop Slovencev. D. Važnejši dogodki ob slovenskih mejah. Na koncu je (pri vsakem zvezku) obširen imenik krajev in oseb, besed in stvari. Drugi zvezek 29) IMK, 1894, 46—57, 103—111, 134—147, 176—201, 217—229. 30) IMK, 1902, 57—84, 97—131, 137—176; 1903, 70—101, 109—134. — Vjest-nik kr. hrvatsko-slavonsko-dalmatinskog zemaljskog arkiva, IV., (1904), 64—77. 31) Carniola, 1916, 282—284. 32) Časopis za zgodovino in narodopisje, 1918, 57—71. 33) Založila Matica Slovenska. V Ljubljani, 1894. 34) Nekaj za zgodovino Škofje Loke in njenega okraja. Ljubljanski Zvon, 1887, 379—380. — Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja; 1894, V. (Predgovor). 35) Založila in izdala „Leonova družba" v Ljubljani. I. 1902 (na ovoju 1903), LXXX + 416 str.; II. 1906, LXXXIV + 516 str.; III. 1911, LXXVII + 330 str.; IV. 1915 (na ovoju 1920), CXIII + 648 str. obdeluje dobo od leta 801. do 1000. iz 53 zgodovinskih virov v 537 regestih. Zgodovinski pregled vsebuje tri dele: A. Zemljepisne črtice. B. Politična zgodovina. C. Cerkvena zgodovina. — Tretji zvezek obsega dobo od leta 1001. do 1100. iz 86 zgodovinskih virov v 420 regestih. Zgodovinski pregled vsebuje zemljepisne črtice, politično in cerkveno zgodovino. Četrti zvezek obdeluje dobo od leta 1101. do 1200. iz 90 zgodovinskih virov v 948 regestih. Zgodovinski pregled obsega te dele: I. Slovensko prebivalstvo. 11. Slovenske pokrajine. 111. Topografija. IV. Črtice iz politične zgodovine. V. Odlomki iz kulturne zgodovine. V doslej natisnjenih štirih zvezkih je uporabljenih skupno 326 zgodovinskih virov v 2241 regestih. Besedilo je opremljeno s krajevskimi, osebnimi in stvarnimi razlaganji, oziroma ocenami. Peti zvezek bo obsegal dobo od 1201. do 1246. leta v okroglo 930 regestih. Kosovo „Gradivo“ je monumentalno delo, kakor ga Slovenci v tej obliki doslej še nismo imeli, ki je našlo priznanje tudi v tujini. III. Kos je objavil sledeče strokovne ocene in poročila o tujih spisih, oziroma odgovore na ocene svojih spisov: Ciperle, Kulturne slike s Kranjskega.38) Dimitz-Cimperman, Habsburžani v deželi Kranjskej.37) Fekonja, Razširjava kristjanstva med Slovenci.38) Gratzy, Laibach in Urkunden des konigl. Bibliotheks-Archives in Venedig.39) Gruden, Zgodovina slovenskega naroda. IV.40) Gruden, Star ne železnih in salajskih Slovenov.41) , Gruden, Zgodovina slovenskega naroda.42) Hauptmann, Ludin. Mejna grofija spodnjepanonska.43) Jireček-Radonič, Istorija Srba.44) Kaspret, Zgodovina srednjega veka za nižje razrede srednjih šol.45) Koblar, Zgodovina fara ljubljanske škofije. I.46) Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja.47) Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. IV. Nekoliko opazk.48) (Kratek zagovor).49) 36) IMK, 1900, 20—22. 37) Kres, 1883, 479-^80. 38) Kres, 1885, 172—175. 39) IMK, 1896, 83-84. 40) Carniola, 1915, 55—56; Dom in Svet, 1915, 17. 41) Dom in Svet, 1915, 137—138. 42) Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor. I. (1921), 292—293). 43) Čas, 1923/24, 244—245. (Išlo po njegovi smrti.) 44) Slovan, 1911, 382. 45) Ljubljanski Zvon, 1898, 56—58. 46) Kres, 1884, 218. 47) Ljublj. Zvon, 1895, 247—248. 48) Čas, 1920, 325—327. 4B) Domovina, 1894, št. 21. (Listek z dne 25. julija, brez posebnega naslova). Kratko pojasnilo.50) Lah, Angelik Hidar.51) Leicht, Un documento matrimoniale slavo del secolo XIII.32) Ljubša, Doktor Thomas de Cilia.53) Manojlovič, Iz sirski pisane „Crkvene povjesti“ Joannesa Efeskoga.54) Muzejsko društvo za Kranjsko in njegova Izvestja.55) Rutar, Beneška Slovenija.56) Rutar, Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. I.—II.57) Rutar, Zgodovina Tolminskega.38) „Slovenska Matica" v Ljubljani.50) Stanojevič, Vizantija i Srbi.60) Stanojevič, Novejša dela srbskega zgodovinarja.61) Stare, Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. X.62) Stiasny, V Petrograd.63) Strohal, Statuti Primorskih gradova i opčina.64) Tri zgodovinske razprave v Spomeniku o šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem.65) Vjestnik kr. hrvatsko-slavonsko-dalmatinskog zemaljskog arkiva.68) IV. V zvezi z zgodovinskimi raziskavanji so Kosove študije o slovenskih osebnih in krajevnih imenih.67) Poleg tega je priobčil nekaj 50) IMK, 1895, 211. 51) Čas, 1923/1924, 68—70. 32) Veda, 1913, 299—300. 53) Ljubljanski Zvon, 1896, 763. 34) Vjestnik kr. hrvatsko - slavonsko - dalmatinskog zemaljskog arkiva, I. 1899, 193. 85) Soča, 1899, št. 5 (1. febr.) — Slov. Narod, 1896, št. 88 (17. aprila, dnevna vest). 5e) Ljublj. Zvon, 1900, 514—517. 57) Ljublj. Zvon, 1897, 187—188; 1898, 313—315. 58) Kres, 1882, 446—447. 5B) Slov. Narod, 1885, št. 67 (24. marca, dopis „Od Soče"). B0) IMK, 1903, 108. 01) Slovan, 1911, 158—159. °2) Kres, 1885, 116. °3) Ljublj. Zvon, 1898, 443. 64) Veda, 1912, 190—191. °5) Kres, 1884, 165—167. 60) Ljublj. Zvon, 1899, 326—327. 67) O osebnih imenih pri starih Slovencih. Letopis Mat. Slov. 1886. 107—151. črtice o priimkih. Ljublj. Zvon, 1893, 170—172. Kje je Ortaona? IMK, 1895, 210—211. Krajevna imena v starih listinah. IMK, 1908, 86—89. Topografične drobtine. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1911, 77—80; 1915, 62—64. slovniških in slovstvenih drobtin.08) Končno navajam tri dopise in dva podlistka v »Slovenskem Narodu11, ki spadajo časovno med njegove pisateljske prvence.81') Iz tega pregleda (L—IV.) vidimo obsežnost Kosovega znanstvenega dela v zgodovinski stroki, kjer je zlasti z „Gradivom“ postavil temelj slovenskemu zgodovinarstvu za srednji vek. Bil je nesebičen znanstvenih, velike usposobljenosti, pridnosti, vestnosti in vztrajnosti. Zaslužil je v polni meri priznanje in hvaležnost slovenskega naroda. Dr. Dragotin Lončar. Valentin Mencinger cenilec slik. I. Vrhovnik. Šentpeterski župni arhiv v Ljubljani hrani v F. II/5 g popis in cenitev zapuščine ustanovitelja ondotne kurattie, po njem imenovane ustanove, Ivana Jakoba Schillinga, rojenega v stolni župi v Ljubljani dne 17. V. 1664, umrlega dne 16. VII. 1754. Zapuščina je popisana v zvezku velike 4° na 56^ nepaginiranih listih. Cvetno barvastemu, rjavkastemu ovoju je pritisnjen na čelo napis, ki se ponavlja, nekoliko razširjen, znotraj na tretji strani. Notranji napis se glasi: I n v e t a r i u m. Ober Weylland des Hochwiirdigen Hoch Edi Gebohrnen Hochgelehrten Herrn Johann Jacob Schilling der Heilig(en) Schriiftt Doctorn Proto- °8) Langus in Preširen. Ljublj. Zvon, 1882, 567. Dva kratka rokopisa iz 17. stoletja. Ljublj. Zvon, 1890, 768. Prisega iz leta 1627. Ljublj. Zvon, 1891, 704. Slovniške drobtine. Ljublj. Zvon, 1893, 47. Rokopis Simona Jenka. Dom in Svet, 1903, 111—114, 179—181, 242—244. Kako nam je pisati krajevna imena? Dom in Svet, 1910, 142—143. Ruski profesor Baudouin de Courteney in Slovenci. Veda, 1914, 153—157. u9) Iz selške doline. Slovenski Narod, 1880, št. 79. (Dopis z dne 8. aprila govori o važnosti in potrebi ceste iz selške doline na Tolminsko). Iz Ljubljane. Slov. Narod, 1880, št. 118. (Dopis z dne 26. maja zavrača očitek, da nimajo Slovenci za slovenski pouk potrebnih moči in knjig). Nekaj o imeniku Mohorjeve družbe, Slov. Narod, 1880, št. 196—197. (Li- stek z dne 27. in 28. avgusta pod pseudonimom „Lepidus“. Grkinja. Slov. Narod, 1880, št. 259—260. (Listek z dne 11. in 12. novembra, poslovenil K. O. S. Z Dunaja. Slov. Narod, 1882, št. 112. (Dopis z dne 16. maja, navaja statistiko slovenskih profesorjev. notarij Apostolici, Domb-Herrn in Layboch und Statt-Pfarrern Zu Crain-burg Seel(ig) Hinterlassenen Vermogens, weliches an Heut Zu Ende gesezten dato durch die Endts bennante Von dem Lobl(ichen) Domb-C-apitul abgeordnete Herrn Jnventurs-Commifsarien, und zvar allezeit in Beyseyn Eines und des anderen Herrn Testaments Executoren offent-lich inventiret, iibersechen, und durch Schaz-Manner Geschazet, und be~ schriben worden, in dem HauB des Gottseligen in der Stat Laybach. Schilling je stanoval v hiši Codellijevega kanonikata Pred škofijo št. 3. V zapisniku hiš ljubljanskega mesta iz leta 1754. hranjenem v kap. arh. F. 117, se nahaja zabeležen s sostanovalci vred takole: in domo R(everen)d(i)fs(i)mi D. Schilling Can. Jll(ustrissi)-mus et R(everen)d(i)fs(i)mus D. Joan : Jac. Schilling Canon(icus) ..................................................90 (an.) .Jl(lustrissi)mus D. Franciscus L:. B. a Marenzi Synt. . . 15 Jnstructor K. D. Joannes Pogatschnig.............................32 Laquay Andr. Allizh..............................................59 Kochin. Gertrudis Kauzhizhin.....................................54 Kuhlmensch. Eva Smukouka.........................................41 Famul(us) Baronis. Antonius Spendou Synt...................15 Kakor druge ljubljanske hiše je bila tudi hiša Codellijevega kanonikata brez številke. Tu se .je v nekdanjem Schillingovem stanovanju vršila inventura. Popisovali so jako natančno. Zabeležene so s cenami vred: nepremičnine, gotovina v zlatu, srebru in drugem denarju, srebrnina, dragotine, listine (94 komadov), knjige, slike, porcelanasta, majo-lična, cinasta, bakrena in medena posoda, korarska obleka, marmornati križ, moška obleka, platno in namiznina, posteljnina, posteljna pogrinjala, hišna oprava in premičnina, kozarci, gamsovina in usnje, vosek, maslo, jedilna shramba, vinska klet, kuhinjska posoda, žito. Drugo inventuro sta izvršila kapitulska poslanca dne 7. VIII. 1754 v hiši, stoječi na Šentpeterskem predmestju blizu škofijske pristave. To hišo je kupil Schilling od mestnega magistrata — prej je bila Fabijani-čeva — za nameravano kuratno ustanovo (so da Kiinftig hin Von dem Raab-Schillingischen respective Beneficiato, dann dem Codelischen Ca-nonico inen Zu haben seyn wierdet) —- v „štiftungi“ so ji rekali ljudje; sedaj šentpetersko župnišče. Inventirala sta kapitulska poslanca v navzočnosti izvršiteljev oporoke šentpeterskega vikarja Jakoba Filipa Suppana in pl. Puchenthalla; navzoč je bil tudi stavbenik Perscki, ki je cenil poslopja. Hišnega premakljivega blaga ni bilo tu skoraj nič. Cenili so posteljnino, par konj (40 gld.), voz, konjsko opravo, pristavsko orodje in opravo, 7 krav (po 10 gld.). 2 telici (9 gld.), 2 prašiča (17 gld.), žito. Vsa Schillingova zapuščina je bila cenjena na 82.826 gld. 26 kr. 1 ^ pf. Inventar je bil zaključen dne 22. VIII. 1754. Podpisala sta ga kapitulska poslanca kanonika Krištof baron pl. Ottheimb in Karol grof Barbo pl. Wa-xenstain, in aktuar Franc Ks. Morautscher. Izmed cenilcev sta samo dva imenovana: stavbenik Perscki in Valentin Mentzinger, ki je označen kot prvak ljubljanskih slikarjev (erstern Mahler in Laybach); ta je cenil slike, katerih je bilo z bakrorezi vred 226. Med njimi je večina verskih. Portretov je 13 (štirje niso bili cenjeni, namreč Schillingov in treh Codelijev). Važne so slike ljubljanskih škofov: Sigmunda Herbersteina, Frančiška Kauniza (2) in Ernesta Attemsa. Poleg 13 tihožitij se je nahajalo v Schillingovi zbirki nekaj pokrajinskih slik, med njimi podoba ljubljanskega mesta. Večina slik je bila oljnatih na platnu, a so se nahajale tudi slike na steklo (6), na baker (4), na pergamen (2), na tafet (l), na les (l), na bisernico (l); ena je bila vezena (von gemahlenen Stich). V Schillingovo last je prišlo precejšnje število podob, večinoma voščenih iz ženskih samostanov; dve cvetlični sliki — tudi samostanska izdelka — sta vozličasto izgotovljeni (Knopfel arbeith); opremljene so s pripomnjo: Klosterarbeit. Natančno so opisani okvirji; žal, da ni pri nobeni sliki omenjen mojster; takisto je zamolčana umetnostna vrednost. Zastopani so bili pač najbolj domači slikarji, med njimi gotovo cenilec sam. Pri 18 je zabeležen beneški izvor, pri 64 (med njimi 50 bakrorezov) francoski. Najvišje je cenil Mentzinger portret škofa Kauniza — 50 gld, manjšo ovalno sliko istega škofa le 1 gld. 30 kr. Cena vseh slik je znašala 459 gld. 19 kr. Kakšne cene je prisodil Mentzinger slikam, je razvidno iz naslednjega: Bilder und Spiegel1) Weliche erstere durch Hr.[n] Valentin Mentzinger erstern Mahler in Laybach betheueret worden Das Contrafai des Hr.[n] Erblasser seel.2) Drey Codelische Contrafai wo der Jezige H: Baron CodelM denen HH: Commissarien sagen lassen, das dise drey Codelische Contrafat Jeder Zeit bey dem Codelischen Canonico Verbleiben solten.3) *) V inventarju ni zabeleženo nobeno zrcalo. 2) Tu omenjeni Schillingov portret se je nahajal v hiši Codellijevega ka- nonikata. Drugi portret njegov je omenjen v šentpeterskem kuratišču. Ob on-dotni inventuri dne 7. avg. 1754 se je ugotovilo: „Ein Portrait des H. Erblasser seel: ablanglicht mit fein Vergolter Rammen soliches ist ungeschiizter Verbli- ben, weillen es pro memoria in loco bleiben wierdet. Iz Japlovega inventarja iz leta 1795. je razvidno, da sta bila tedaj dva Schillingova portreta v šentpeterskem kuratišču: velika slika ustanovnika v fišterni (Gesindezimmer), manjša v ravnateljevi sobi. Ta je izginila, ona pa zaljša še dandanašnji pisarno šentpeterskega župnega urada. Oljnata slika, predstavljajoča Schillinga v roketu s korarskim križcem na prsih, je bila prenovljena leta 1842., kar priča beležka na papirnatem zvežnju, ki ga drži v roki: „Mr Joan. Jac. Schilling fundatorem 1754 renovaftis 1842.“ V črnozlatem okvirju 105 cm širokem; slika sama meri 81-5 X 63 cm. 3 Navedenih treh Codellijevih portretov kakor tudi Schillingove slike ni sedaj pri Codellijevem kanonikatu. Kje se nahajajo, oziroma kdaj so se izgubili, ni znano. Sedanji Codellijev kanonik g. dr. Fr. Kimovec jih ob nastopu službe ni sprejel. Porabo Schillingovega inventarja za javnost je drage volje dovolil mestni župnik g. Janko Petrič. Zato mu bodi srčna hvala! Zwey Architectur Bilder mit Versilberter Rommanen (sic!) pr Ein die Gebuhrt Xti Repraesenlirend Langlicht in Einer Vergolten-Ramen pr............................................. Ein deto Effigien faciei Salvatoris D: N: Jesu Xti Langlicht in einer fein Vergolten Ram pr................................. 6 Stuckh Alt Historische Testament - Bilder Langlicht mit fein Vergolten Rammen pr............................................ Portrait des Hochwtihrdigsten Fiirsten v Herberstain mit Ver- goldet ausgeschnizelleter Rammen pr............................ Portrait des Hochvviihrdigsten Fiirsten Ernst Gottlieb Graf-fen v Attembs sambt einer Goltmelirten Rammen pr . Ein Vesper bild Langlicht mit einbr Gnetli Vergolten Ram pr 2 f.. id e[st]........................................ . . 4 Blumen Stiickhl Langlicht mit Vermetalisirten Rammen. pr Portrait in Oval Klein des Fiirsten Kauniz in gnetli Vergolter Ramen pr ........................................................... 4 Evangelisten mit Ver Zinten und fiirneys iiberzogenen Rammen .pr.................................................. Ein deto Muetter Gottes Bild mit dem Jesu Chindl mit weis ausgeschnizelter und Etwas Vergolter Rammen pr . . . 4 Kleine Langlichte Bilder mit gueth Vergolter Rammen deren das erste die Bluethschwizung Xti das anderte Annun-cfatam, das 3te Beatam Virginem das 4: S;utm] Petrum de Al' Cantera Vorstellet: pr..................................... Zwey Kleine in quadro auff Glassgemahlene les die Mutter Gottes, das 2:re aber den Heil[igen] Hironymum reprae-sentiret mit Silber und Golt Vermetalisirten Rammen . pr Ein bild des Heil. Josephi gross in Ouadro mit Einer Verzinten auss geschnizelter Rammen die Leisten Vermetalisiret pr 2 Kleine auff glass gemahlene Friichten Stiickhl mit Vermetalisirten Rammen pr................................................. Dan Zwey ganz Kleine in Ouadro bilder Eines Xtum den Herrn das 2;re Johannem Batta[m] repraesentiret in Methalisirt aussgeschnizlter Rammen pr . . . '.............................. Zwey gleiche, deren Eins: Ecce homo das 2:re Matre[m] Do-1’orosam repraesentiret mit Glasš iiberzogen und gleichen Rammen pr....................................................... Ein Brust Stiickhl S: Pauli Apostoli in Ouadro Klein mit einer Vermetalisirten Rammen pr....................................... Dann Zwey in Kleinen Ouadro mit Glas iiberzogen der[en] das le Matrem Amabilem das 2ere Mariam Majorem Von Rom auff den Kupfer Gemahlen mit Versilberten Rammen pr............................................................... Ein auff Kupfer auff Einer seithen die Muetter Gottes mit dem Christl und Engel auff der anderen seithen die heiligen Martyrer gemahlet mit fein Vergolten Rommen pr . . 6 Mittere Venetianische Landschaffte[n] mit Verzint Vermeta- lisirter Rammen pr................................................ 12 Mittere Venetianische Verschidener Heiligen gemahiene Bil-der mit Vermetalisirten Oval Rammen zusamen pr . . Latus fl. Ein in quadro Klein auff Kupfer gemahlenes frauen bild mit schwarzen Rammen die Laisten Vermetalisiret pr . . . Ein Crucifix bild in quadro Klein mit einer schvvarzen Ramen vermetalisireten Leistel pr....................................... Ein auff Kupfer in quadro Klein gemahlenes bild mit Glas iiberzogen den heil: Franciscum Seraphicum praesentirend mit einer schwarzen Rammen mit Vermetalisirten Lei- st[en] pr......................................................... Ein bild der heil: Anna mit ein fein Vergolten aussgeschni- zelten Rammen pr.................................................. 4 Kleine Von wachss passirte Portrait mit glaseren SPiegel Rammen pr......................................................... 2 Blumen Stiickhl Von Closter Frauen Knopfel arbeith Lang- licht mit Vermetalisirten Ramen : pr.............................. Ein Etwas Langeres Christ-Cindl bild Von VVachss mit Closter frauen arbeith gefasset mit dem Glass iiberzogen mit Vermetalisirten Rammen pr......................... . Ein auff Glass mit silber gelegtes Blummen Stiickhl mit ein^r ausgeschniizlten Vermetalisirten Rammen pr........................ Latus fl.: Zwey Landtschaffte[n] mit Ovallen Ramen Vermetalisiret . . 4 Langlichte Schlacht Stiickhl mit Versilberten Rammen pr . . Zwey Eines den heil. Petrum, das andere die biissende Magdalena presentirent mit gueth Vergolter Rammen in quadro etwas Langlicht pr................................................ Ein gleiches Etwas Langer Sancti Joannis Nepomuceni bild pr Ein Maria Hilff bild mit einer Versilberten Rammen in quadro ablanglicht pr.................................................... Ein Ecce homo ablanglicht mit einer Vermetalisirten Rammen pr 2 Langlichte Landtschaffteln] pr .'.................................... 1 Kleines in quadro Frauen bild mit glass iiberzogen mit Ver- marmorisirten Rammen pr. ... !...................... Dann ein Kleines in quadro gemahlenes Passauer bildl pr - . Item Von gleicher Grosse der heilige Nicolaus pr ... . Ein Wachsene Hand S: Annae in einer schwarz gebaizten Ramen Closter Arbeith pr................................................. Latus fl.: Ein Wachsenes Christ Kindl Kloster Arbetith mit bliimlein garniret, mit Subtiler Durch getribener Silberner Rammen pr................................................................. Dann ein deto grosseres Christ Kindl mit einen glasernen Capsel mit blumen Garniret pr.......................................... S:«!*] Hironymus in quadro ablanglicht mit einer fein Vergol- ten Rammen pr.................................................. Ein auff glass gemahlenes Frucht-Stiickhl in schwarz gebazten Ram pr.......................................................... 9 gelb Seidene Verschidener Grosse Theses in Ordinari Ver- metalisirten Rammen pr.......................................... Ein auff gelben Taffet Carolum Redivivum repraesentirund sambt einer schwarz gebaizten Rammen und Vergolten Leistl ......................................................... 1 Capsel schwarz gebazt, in welichen das Christ-Kindl mit Bliimlein garniret pr........................................... 1 Auff Pergame gemahlelenes Bild des Heil: Jacobi mit einer aussgeschnizelten fein Vergolten Rambe[n] : pr . . . . ein ablanglichtes bild die Nativitaet Xti und die Heil: 3 Ko- nig repraesentirend pr.......................................... 1 Mitteres Langlichtes bild worauff ein Krebs und^ Limonen abgebildet pr...................................................... Ein Ouadro Portrait des Fiirstefn] und Bischoffen v. Kauniz in schwarz gebaizter Rammen mit fein Vergolten Leistel pr Sancti Hironymi ablanglicht Gross mit Versilbert Vermetalisir- ten Rammen pr.................................................. 2 Grosse Oval beyde Moysen repraesentirent Venetianische ge- mahlen mit Vermetalisirten Rammen pr........................... Ein Ouadro den Loth repraesentirend mit einer Versilberten Rammen pr...................................................... Ein in quadro gross ablanglichtes bild Sti Joannis Battae repraesentirend mit einer Versilbert Vermetalisirten Rammen pr.............................................................. Ein Kleines Frauen bild mit gemainen Vermetalisirten Rammen pr....................................._........................ 2 Langlichte Architectur Stiickhl mit aussgeschnizelter meta- lisirten Rammen pr............................................. 2 Langlichte bifder deren l;es die Statt Laybach repraesentirend, das andere aber ein Landtschafftel. pr........................ Ein Langlichtes den Ponte Realto, das Faust-Recht Zu Ve-nedig repraesentirent mit einer Vermetalisirten Rammen pr Ein Langlichtes bild die Samaritanam bey den Brun repraesentirend mit Vermetalisirten Rammen pr............................ Jtem Ein deto gleiches Stuckh, woran der Teuffei Xtum den Herrn Versucht pr........................................... 4 Blumen Stiickhl mit Vermetalisirten Rammen pr..................... 2 Langlichte Landtschafften mit breiten glat Vermetalisirten Rammen : pr..................................................... 1 ablanglicht Frucht-Stiickhl mit einer Vermetalisirten Rammen pr................................................................ Ein Portrait Einer alten Frauen ohne Rammen pr . . . Ein in Holz des Heil: Jacobi Besonders Schonn aussgeschni-zelten bilt in einer gueth Versilberten Ramen pr . . . 50 Franzosische mit Metha! Rammen illnmnirte Kupfer Stich pr Ein Muetter Gottes aus Wachs mit Kloster Arbeith sambt Einer Vergolten Rammen mit dem Glass pr.......................... Ein d°„ in Ouadro Mutter Gottes Von Wachs Closter arbeith mit einer schwarz gebaizten und die Leisten Vergolten mit dem Glass pr................................................. Latus fl. Ein ablanglichtes Wachsenes Bild des heil: Judoci Closter Arbeith in gueth Vergolten Rammen und Glass pr . . Ein Wachsenes Christ Kindl Closter Arbeith in quadro mit einem Capsel' und 3 glaseren Zum theil Gueth Vergolt pr Ein Kleines Mariae Hilff Tafferl Closter arbeith mit gueth Versilberten Rammen und glass pr................................. Ein in Ouadro den Abraham und Jsaac repraesentirend auff Pergame gemahlenes Stuckh mit einer gueth Vergolten Ram und glass pr................................................. Ein ablanglichtes Von gemahlenen Stich aussgearbeites Ecce-liomo Bild mit einer gueten Vergoldeten Rammen pr . . Ein Sancti Joannis Battae gemahlenes bild ohne Ram pr . Ein Landtschafftl Paftorel Stuckh ohne Ram pr.......................... Ein bild Von Perl Mutter Sanctum Eligium repraesentirend in ein ablanglichten gueth silber und Vergolten Ram Closter arbeith mit den Glass............................................ Ein ablanglichte der heil: Anna Hand Closter Arbeith in einer fein Vergolte[n] Ram mit dem Glass..................................... Ein ablanglichts Stuckh Von wachs den hi: Johann v. Nepo-muckh repraesentirend Kloster Arbeith mit einer grtin und fein Vergolten Rammen sambt den Glass pr ... . Ein Kupfernes Stich blath worauff das contrafai des H: Erb- lasser seel: gedruckht werden kann pr......................... Ein auff Kupfer gemahlenes U: Liebe[n] Frauen und den heil. Joseph oval Kleines Bild pr ein fl............................ 17 Bapirene Theses gross und Klein mit Vermetalisirten Ramen Zusamen pr.............................................. 14 Francesische bilder mit Vermetalisirten Ramlen pr . . . Latus Vorige Latera mit Summa Za oddelkom „Domb-Herrens Vestiaria“ se nahaja dostavek: Dann Ein Grosses Crucifix Von schwarzen Marmor, der weJt Erloser Von einen anderen Marmor pr........................... Med srebrnino je zabeleženo: Ein eingelegtes Jerusalem Creutz mit Silberner bildnus unsers Erlosers pr:....................................................... Poleg zbirke slik, razodevajoče Schillingovo ljubezen do umetnosti — Schilling je bil član „Academiae operosorum“, nekaj časa celo njen predsednik — so zanimivi tudi drugi oddelki zapuščinskega inventarja iz leta 1754., zlasti njegova knjižnica, ki je obsegala 518 del. Knjige, med katerimi je ogromna večina bogoslovskih, zlasti homiletičnih in cerkvenopravnih, so razvrščene v popisu po obliki: in Folio Majori, Minori, Quarto. Med verskimi prevladujejo knjižni proizvodi jezuitov — Schilling je hranil v svoji knjižnici tudi par del svojega graškega .učitelja jezuita o. Ferdinanda Chrisnerja. Slovenska knjiga je bila v nji redka: samo Hipolitova slovnica iz leta 1715. (Grammatica Latino-Germanico- Sclavonica Tom: 1_________ 51 kr.) in Tobiove bukve, tu je fuetiga pifma ftariga teftamenta historia (Histori der heil: Shriifft in Crainerischen Sprach tom: 1 ... 10kr.). To Paglovčevo knjigo je menda Schilling založil; „edi mandavit", poroča o. Marco Pohlin v Bibl. Carn. 48. Morda se je nahajala še kaka slovenska tiskovina med onimi 155 knjižicami (Biichel), ki jih niso vredne šteli popisa in cenitve. Bolj so bila zastopana domovinska dela: Annales Carnioliae Joannis Ludovici Schonleben Car-nioli Labacensis Tom 1 pr... 2 fl. Aliud Exemplar ejusdem Aut(or)is Simile priori pr... 2 fl. Erb Huldigungs Act in Herzogthumb Crain Tom: 1... 17 kr. Topographia Germaniae Auftriacae cum Thesibus ex univerza Philosophia Praeside R(everen)do P: Jgnatio Reiffenstuell e Soc: Jesu Tom 1 pr... 1 fl. Historia della Republica Veneta di Battifta Nani Cavagliere e Procuratore di San Marco pr... 1 fl. Hiftoria Eccle-siae et Conventus Montis Sancti Divae Virginis Gratiarum Comitatus Goritiensis... 30 kr Triumphus Coronatae Regine Tersactensis ope Au-guftini Codelli de Fannenfeld ... 30 kr. Rittuale Labacense (iz leta 1706.) ... 1 fl. 8 kr. Conftitutiones Synodales Danielis Delphiny Patriarchae Aquilejensis promulgatae de Anno 1740 tom: 1... 40 kr. Joannis Ludovici Schonleben Ehren- und Lob Predig(t)en in 2 Tonis.,. 2 fl. Achaty Sterfsinar Xaverianische Ehr und Gnaden Buch (recte: Gnadenburg) Tom 1... 17 kr. Chrainerische Landt Karten (Florjančičev zemljevid iz leta 1745. ni bil cenjen). Kaj se je zgodilo s Schillingovimi slikami in knjigami? V inventarju, ki ga je sestavil ravnatelj njegove ustanove, Jurij Japel leta 1795., stoji pripomba, da se nahajajo knj'ge pri šentpeterskih žagradih (župnijski arhiv Sv. Petra f. II/5 -—b). Dne 16. VII. 1800 je ukazala vlada, da naj se Schillingove knjige prodajo (ib.). Cenil jih je knjigar Viljem Korn in prejel za trud 4 gld. 30 kr. nagrade. Knjige so šle tedaj na dražbo in jih je nekaj kupil knjižničar Franc Wilde za bcejsko knjižnico. Po odbitih dražbenih troških so vrgle 47 gld. 31 kr. Nekatere Schillingove knjige so ostale neprodane. Shranjene so bile še pred 30 leti pri Sv. Petru na tako zvani „stari zakristiji, ki je bila porušena po potresu in prestavljena ob podaljšani prezbiterij. V Japlovem inventarju sta omenjeni samo sliki sv. Ivana Nep. in knezoškofa Attemsa, iz česar moremo sklepati, da so bile Schillingove slike že prej prodane. 1* —o&so*---------- Drobiž iz vatikanskih arhivov. Priobčuje Miroslau Premrou. I. Jeronim grof Porcija je bil papežev nuncij v Gradcu od 1592 do 4. XI. 1,606, kakor piše H. Biaudet v svojej knjigi: Les nonciatures apo-stoliques permanentes jusqu'en 1648. Helsinki 1910, str. 281. Dejanski pa je izročil nuncijaturo svojemu nasledniku, Ivanu Krstniku Salvago, šele 14. III. 1607 (Arhiv tajni vat. fondo Borghese II. 197/198. f. 191.). Bil je zajedno i vladika Adrijatski (Adria v Italiji). Zanimal se je naravno tudi za ljubljansko vladikovino i za slovenske dežele v obče, zlasti, ker je za časa njegovega poslovanja cvetelo Juteranstvo. Kakor razvidno iz niže priobčenega dokumenta je nuncij Porcija poslal v Rim poročilo o ljubljanski vladikovini. Žal, poročila samega nisem mogel najti, pač pa se da vsebina posneti iz odgovora, ki ga je dal Rim na to nuncijevo pismo dne 1. XI. 1597, in ki ga niže priobčujem. Iz tega odgovora se vidi, da je nuncij predlagal: 1.) vizitacijo ljubljanske vladikovine ter, da se 2.) po zvedencih a) popravi po heretikih pokvarjena biblija, ki gre iz rok v roko v Kranjski, v Slavoniji i v Hrvatski, „v tistem jeziku11, z opasnostjo za priproste katolike, kakor tudi, da se b) prevedejo v rečeni jezik druge knjige, ki bi lahko služile katolikom in posebej še manj izobraženim svečenikom. Kar se tiče prvega predloga, je papež Klement VIII. poveril vizitacijo nunciju; kar se pa dostaje drugega predloga, si je papež pridržal, da se posvetuje s kardinali kongregacije sv. Uficija. To se je pa zavleklo radi papeževe bolezni ter mi ni znano, ali se je sploh kaj vkrenilo. Najbrže je stvar zaspala. Pismo poslano iz Rima nunciju v Gradcu pa slove tako-le: La scrittura che Vossignoria invio ultimmamente intorno al vesco-vato di Lubiana contiene due cose principali, 1’ una che convenga d’ in-stituire una visita et riforma in quella chiesa et diocese, la qual poi habbia da essere esseguita dal vescovo nuovo, 1’ altra che convenga di dar cura a persone letterate, et pie di correggere la Bibia depravata da gl’ Heretici, che nella Carniola, Schiavonia, et Croatia passa per le mani di tutti in quella lingua con pericolo de Cattolici semplici, et di voltare anco in detta lingua altri libri che possino servire ad essi cattolici, et in spetie a i Preti meno instrutti. Ouanto alla prima Nostro Signore commanda che Vossignoria si pigli essa il pensiero di visitare et riformare et lo faccia esattamente et presto, et cosi devra’esseguire. Della seconda haveva pensato Sua Santita di parlarne nella Congre-gatione del Santo Offitio et di risolversene co’l consiglio de’i signori Cardinali, non havendoli chiamati a se da alcuni giorni.in qua per 1’ immpedimento della podagra. Si differisce la relatione. et si procurera * che V. S. 1’ habbia quanto prima. Di Roma il primo di 9mbre 1597. (Arhiv tajni Vat. Fondo Borghese III. 18. f. 689 v.) na f. 693 istega kodeksa je pismo od 29. XI. 1597 istemu nunciju, v kterem mu pišejo, da radi podagre ni bilo še nič sklenjeno radi knjig. II. Kakor piše Marian v svojej „Austria Sacra“ V. 163. so se Avgustinci Eremiti povrnili v Ljubljano 1. 1623. ter si postavili v predmestju pred špitalskimi vratmi cerkev, ki je bila dovršena 1. 1628., na kar jo je vladika Tomaž Hren 18. V. 1628 posvetil. Postavili so si tudi samostan, o kterem pa Marian ne poroča podrobnosti. O tem samostanu govori listina, ki jo priobčujem nižje spodaj. Član tega avgustinskega reda, Fra Jurij iz Gradca, je že več let deloval v Ljubljani na izpreobrnitvi heretikov ter dosegel pohvalo vladike Tomaža Hrena. Posrečilo se mu je izpreobrniti tudi dve plemeniti Celjanki,1) ki sta mu iz zahvalnosti naklonili dosmrtni beneficij2) v oglejskem patrijarhatu. Ta beneficij je nosil letnih 60 benečanskih zlatov brez obveznosti, da mora obdarjeni tudi residirati. Fra Jurij je prejel ta beneficij, da obrne dohodke za samostan svojega reda, ki ga je že začel zidati v Ljubljani. Da bi zamogel fra Jurij brez skrbi dobivati dohodke danega mu beneficija, obrnil se je generalni prokurator avgu-stinijancev imenom fra Jurija na veroplodničine kardinale, ki naj bi posredovali pri oglejskem patrijarhu, da potrdi podelitev beneficija za fra Jurija. V seji od 26. III. 1624 je veroplodnica naložila svojemu tajniku monsig. Frančišku Jngoli, da to prošnjo vredi s papežem, a le - ta je 30. III. 1624 določil, da se reši sporazumno z datarijem. Ni mi znan izid. Listina se nahaja v veroplodničinem arhivu pod Memoriali zvezek 384, str. 224 + 233 ter slove: Fra Giorgio da Graz Predicatore Agostiniano havendo predicato piu anni nella Diocesi di Lublana, e convertito alla fede cattolica molti heretici come ne tiene pruove autentiche di quel monsig. vescovo Ri-formatore et in particolare ridotte al grembo di S. Chiesa due signore nobilissime di Cilla, le quali gli hanno conceduto un beneficio senza cura, sua vita durante, da applicarsi le rendite, che sono da sessanta ducati venetiani in circa ali’ anno per la fabbrica di un monasterio, che 1’ oratore ha cominciato in Lubliana, dove risiede predicando e con-fessando con approbazione deli’ istesso Ordinario. Per tanto supplica le Signorie Vostre Illustrissime che essendo la fabrica, di questo monasterio in evidente utilita della propagazione della fede, da potervi rise-dere Padri zelanti del servigio di Dio, e della conversione de gli heretici, restino servite di ordinare a Monsig. Patriarca d’ Aquileia o suoi vicarij, che diano il possesso ali’ oratore del predetto beneficio sua vita *) Neznano mi koji. 2) Kateri? durante, e da impiegarsi 1’ entrata nella fabrica notificando loro, chc nori e beneficio di residenza, et e ius patronato delle predette nobi-lissime signore, che hanno il ius legitime presentandi et il tutto si rica-vera a grazia dalle Signorie Vostre ill. me. Quas Deus. Fr. Andreas Cortona Procurator generalis totius ordiniis S. Augu-stini 1. r. (zunaj :) Alli lllmi- et Rini Signori Cardinali della S. Congre-gatione de Propaganda fide per Fr. Giorgio da Graz predicatore Agostiniano. (m a n u I n g o 1 i :) posnetek. — Die 26. Martij 1624. S. Congre-gatio jussit secretario ut ageret cum Sanctissimo. Die 30 Martij 1624 facta relatione Sanctissimo Sancitas Sua man-davit agi cum illmo. D. Datario. (Archivio de Propaganda fide. Memoriali. 384 f 224 + 223.) III. Valvasor piše v svojej „Ehre des Herzogthums Krain“ XI. 621., da je 1. 1630. Jurij Wagen baron Wagensberski daroval svoje vlaste- linstvo Bogenšperk Avgustincem ljubljanskim. V fondo Barberini lat. 7056 f. 1. vatikanske biblijoteke pa sem našel prošnjo tega „Jurija Wagn liber baro de Wagnsperg“-a poslano papežu v Rim, datirano „Labaci in aedibus Augustinianis 28. Dec. 1627“, v kteri pravi, da se je vrnil po dolgih potovanjih v Ljubljano, kjer je našel „collapsum et quasi sepultum Ordinem Eremitarum S. Augustini“. Ko pa je videl „inopinatas dexterrae excelsae operationes mirarque recolectas vires Rdi: patris Fr. Georgij Jerescitk ac impensas Monasteriolo noviter extructo (glej član II.) quare iuxta praesentium literarum seriem ac tenorem me meaque cuncta bona immobilia sanctissimis quotidianis pre-cibus supradicti Ordinis devovi: nec non eadem necessaria possessioni ac omnimode jurisdictioni commemorati Rdi. p. Prioris eatenus con- signavi, quatenus illis, et una mecum superstite, et emortuo; irrevo-cabiliter ac perpetuo ipse et Conventus frui possit. Hinc... velim roga-tam (sc. Sanctitatem Suam) ut hanc meam voluntatem approbare... non dedignetur." (z u n a j :) laudari poterit hujus viri pietas quod se ac sua religioni obtulerit. Na listu 2. pa je rečeno, da je „D. Georgnis Wagn ... suscepit liabitum quod suscipere solent oblati, sive Mantellati vel Tertiarij Ordinis heremitarum S. Augustini. Donatio facta per publicum iustrumen-tum et cum donatore fuit acceptata ...“ KAZALO. INDEX. A Razprave. Kos, dr. Fran. K zgodovini Gorice v srednjem veku. Mantuani, dr. Jos. Prazgodovinska gomila na Kočevskem. Mantuani, dr. Jos. Seznam muzejskih slik. Stele, dr. Fran. Slikar Jernej iz Loke. Mantuani, dr. Jos. Stari inventarji. Slovstvo. Buličev Zbornik (Štrena Buličiana). (Mantuani). Zapiski. Lončar, dr. Drag. Prof. dr. Fran Kos. (Obsmrtnica). Vrhovnik, Ivan. Valentin Mencinger, cenilec slik. Preinrou, Miroslav. Drobiž iz vatikanskih arhivov. Društveni vestnik. Članom (na platnicah). Disertations. Psg. — Contributions a 1’ histoire de Gorica (Gorice) au moyen-age. 1—9 — Un tumulus prehistorique de Kočevje (Cotchevie). 9—16 — Catalogue de tableaux conserves au musee. 17—24 — Le peintre Barthelemy de Loka. 24—31 — Des vieux inventaires. 31—44 Chronique des livres. Buličev Zbornik, (Hommage au Mr. le docteur Franc. Bulič). 45—47 Melanges. Mr le doct. Frane. Kos, profes-seur. (Necrologue). 47—54 — Valentin Mencinger (peintre), commissaire - priseur des tabl'e-aux. 54—61 Bagatelles des archives du Va-tican. 62—64 Chronique de la societš. A nos societaires. (Sur la couver-ture). e L A S N I K Muzejskega društva za Slovenijo. Bulletin de 1’Association du Musee de Slovenie. Letnik tu ir • iti Zvezek « Annee ’ Cahier1' B Prirodoslovni del. — Classe des Sciences naturelles. Uredil — Redige par dr. Fran Kos. Izšlo 24. decembra, 1925. (za leta 1923 — 1925). V Ljubljani, 1924— 1925. Izdaja in zalaga Muzejsko društvo za Slovenijo. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. O barvi in njeni premenjavi pri malem klenu (Phoxinus laevis L. Ag).** t Dr. phil. Franc Megušar, Dunaj. (Z eno tablico.) Vsebina. Uvod. — O barvi in njo povzročujočih elementih pri malem klenu. — Poskusi o menjavanju barve pri malem klenu. — Posnetek najvažnejših uspehov. — Spisek slovstva. Uvod. Dosedaj še nisem zamogel niti pri skrluparjih (crustacea) niti pri ličinkah žuželk niti pri polžih in kr k on ih (am-phibia) [12—14]1) s poskusi dokazati resnične barvne priličitve (t. j. priličitve v takem smislu, da bi živa tvarina oz. hromatofori proizvajali vsled inilijejeve barve njej odgovarjajoče barvane snovi v večji meri nego običajno, da bi vsled delovanja hromatoforov nastalo v njih oko-lični barvi odgovarjajoče novo barvilo ali konečno, da bi bila živalica zmožna ekspandirati z okolično barvo skladne hromotofore in drugo-barvne kontrahirati). Omenjeno dejstvo me je izvanredno gnalo k isto-smernim poskusom pri ribah. Za to sem si izbral malega klena (Phoxinus laevis L. Ag.), ker so ribe te vrste na eni strani lažje na- *) Poslovenil po nemškem originalnem rokopisu podpisani. Da tega dela ne objavljam v nemščini, za to je več vzrokov, med njimi želja pokojnikove vdove, da izide slovenski; storil pa bi to menda avtor sam, da je včakal osvobojenja, kakor sem zaznal njegove nazore iz najinih osebnih razgovorov in debat. — Nekrolog o Megušarju je priobčil dr. Fr. Sajovic v Ljublj. Zvonu XXXVI (191G), str. 575 in v Carnioli VII (1916), sU\ 276—279. Izza postanka tega dela (marc 1914) izšlo je med drugim: FUCHS H. F. Der Farbenwechsel und die chromatische Hautlunktion der Tiere. '\Yintersteins Handbuch der vergl. Physio!ogie. III. KURZ FRIEDRICH. Versuche uber den Einfluss farbigen Lichtes aul' die Entwicklung und Veranderung der Pigmente bei den Fischen. Zool. Jahrb. Abt. 1'. allg. Zool. u. Physiol. Bd. 37. H. 3. TOKUYASO KUDO. Veranderung der Melaninmenge beim Farbvvechsel der Fische Esox, Carassius, Phoxinus, Gobius, Nemachilus. Arch. f. Entw.-mech. der Org. Bd. 50. H. 1 j2. To poslednje delo bavi se tudi z malim klenom in obenem v spisku literature navaja PRZIBRAM-(BRECHER)ova dela, v katerih skuša ta rešiti bavljivc in ker sc začasno prijavljajo ravno pri tem objektu z ozirom na zgorajšnje vprašanje celo nasprotujoči si poskusni uspehi. Medtem ko namreč domneva K. v. FRISCH [5, 6], da je tu dokazal neko zakonito samohotno barvno priličenje, jo odločno zanikata v. HESS [9] in v novejšem času tudi FREYTAG [4]. Dasi so konečni uspehi mojih ter FREYTAGovih slučajno istočasno se vršečih raziskovanj kakor z ozirom na barvno tako na svetlobno priličenje bistveno enaki, mislim, da vendar ne smem opustiti objavljenja svojih opazovanj, ker so bile moje poskusne živalice dalje časa, nego v. HESSove in FREYTAGove izpostavljene uplivanju raznobarvnih milijejev in sem nadalje mikroskopsko preiskal kozine barvne prvine, kar sta opustila ravnokar imenovana raziskovalca in sem konečno opazoval pojave, ki zamorejo popolnoma razjasniti v. FRISCHovo in zmoto onih raziskovalcev, ki so potrjali njegove poskusne uspehe (R. HERTWIG, GOLDSCHMIDT etc.). I. O barvi malega klena in njo povzročujočih elementih. Že več let sem uporabljal malega klena radi njegovega zelo mesnatega ustroja in majhnosti kot najprikladnejšo krmilno živalico za manjše vodne zveri in sem pri tem zamogel študirati njihova barvna odela na mnogoštevilnih eksemplarjih tako sveže nalovljenih kakor tudi dalje v jetništvu živečih v najrazličnejši starosti in ob vseh letnih časih. Ker tozadevno ni v slovstvu popolnega soglasja (prim. pred vsem: HECKEL und KNER [8, p. 12], SIEBOLD [15, p. 223], BREHM [1, p. 296], LEUNIS [11, p. 212]) in ker se nekatera specijalna dela o ribah ali ne ozirajo na barvne znake dotične ribje vrste (GCNTIIER [7, p. 429]) ali pa o njih pripominjajo le splošno (WALTER [16, p,- 348]), hočem na kratko poročati o svojih tozadevnih opazovanjih. Mali klen je dorzalno in na zgornjima polovicama bokov rumenkasto temnozeleno in sivočrno ali črno pegast. Pege, raznovelike in nepravilnih oblik so praviloma desno in levo ob medijani liniji od glave do repa, simetrično razvrščene v dveh redih. Imamo svetlejše in temnejše poedinke. Pri svetlejših eksemplarjih sta rumenkasto temnozelenilo in marmoracija bolj v ozadju in živalice se zde na prvi pogled skoro enakomerno sive. Na medijani liniji je praviloma pred in za hrbtno plavutjo ozka, zdaj krajša zdaj daljša črna proga; njo nadomešča često in zlasti pri svetlejših poedinkah pigmentni problem s svojo fizikalno-kemično teorijo, katero smatra FISCHKL (Alfred 1’isehel. Ursachen tierischer Farbkleidung. Arch. f. Entw.-mech. d. Org. Bd. 4G. II. 2/3) samo za nezadostno, da bi razjasnila to vprašanje; v vezi z morfološkimi in fiziološkimi raziskovanji bo nam ga mogla pomagati reševati. V tej smeri naj bi tudi proučevalci slovenske 1'aune raziskovali v naravi (brez eksperimenta!); da na to vprašanje bolje opozorim, bil je konečni namen, da sem objavil to delo v Glasniku. V Zagrebu, 10. IV. 1924. Dr. F. /. Zavrnik. i) števila v oglatih oklepajih nanašajo se na dela v spisku slovstva. rumenkasto siva. V zgornjim bokovim polovicama poteka od oglavja 51 50. 52, 53, 56 58, 57c 60, 60 59 60„ 65., 67 67, cd 51, 53 54, 57, 60 586 62„ 63 60,, 62;.. 67' 68 68, u. ) Mala številka pomeni število rib dotiene mere. O 00 00 o (N O' 00 00 00 0° vb o o 00 o' O' o SD 00 CT 00 rO 00 o 00 O' vO 00 00 trT sd^cr1© co 00 00 00 o O' o O' t^. i vO 00 ! 00 Th 00 00 00 00 o O' o 00 00 O' ro ro ''f irS r>- 00 ro 00 ro ro -+ l0 oo cr t— oo oo oo oo oo oo cr oo ro ro 00 00 00 co 00 00 GO 00 00 b£ ro 00 O' 00 ro ro cc oo oo oo o oo co ro f* oo cr 00 00 00 00 00 00 ro 00 00 ro CT' O' vO rOvOSO^OT-Mrč^N sDOsD 00 O" O' sO CN in rt* in 00 00 ON o 00 00 vO m o ro 00 sD 00 vO oro^irivot^ 00 00 00 00 X 00 co co ro /10—1jis telesne dolžine. Sprednji neparni črevesni krak nosi na vsaki strani 7—8 stranskih vej, parna kraka na zunanji strani po 20—26, toda ta sta tudi na medialni strani opremljena s šibkejšimi vejicami (tako je navadno po 5 večjih med ustno odprtino in bulbom penisa). Formula za črevo v običajni obliki bi se torej glasila: 20—26, 2 (7—8), 20—26. Veje črevesa se cepijo zopet v mnogoštevilne manjše vejice. Ana-stomoze zadnjih črevesnih krakov nisem mogel nikdar opažati, kar pa možnosti tega pojava seveda nikakor ne izključuje. Gibanje živali nalikuje zelo gibanju vrste Dendrocoelum lacteum: navadno je „polzeče“, pri vznemirjenju „pendnjajoče“. Pri „pednjajo-čem“ gibanju, ko stopi v akcijo prisesek, kakor tudi v mirovanju, ko je nepremična in skrčena žival lesno privita k podlagi, potekajo stranski robovi telesa v valoviti črti, toda ne v tako nežno valoviti, kakor pri vrsti Dendrocoelum lacteum. Mali, toda številni modni mešički leže ventralno, pod črevesnimi vejami; pričenjajo se v kratki razdalji za ovariji (ki ne nudijo ničesar posebnega) in segajo navzad skoro do zadnjega konca. Oba ovidukta se pred izlivom v atrij združita v skupno cevko. Kopulacijski aparat (sl. 3): Enotni, ne v prekate predeljeni atrium genitale pokriva na notranji strani žlezast epitel. Prav poseben in značilen je moški kopulacijski organ. Njegov srednje močno razviti bulbozni del vsebuje semensko vrečico (vesicula seminalis) okroglaste do nepravilne oblike, v katero se izliva na vsaki strani v njeni sprednji ali stranski steni vas deferens. Papila penisa ima koni-často-stožasto obliko in znatno velikost, je zelo muskulozna in oborožena z bodicami posebne vrste. Njeno konico tvori zelo majhen flagel-lum, ki je v mirovanju vpotegnjen v distalni del precej dolgega in ozkega izbrizgalnega voda (ductus ejaculatorius). Bodičevje penisovega površja se da študirati najbolje na stlačeni živi živali. Brez bodic je le bazalni (sprednji) del papile. Bodice (sl. 4) so različne velikosti, imajo (vsaj večje) nekako kijasto obliko z odebeljenim bazalnim delom in izvlečeno konico. Tu in tam so nameščene tudi dvojne bodice, ki so sestavljene iz dveh ob bazi zraslih in med seboj kot oklepajočih bodic. Zdi se, da konice bodic niso obrnjene v nobeno določeno smer, temveč spreminjajo lego ob gibih živali pod krovnim stekelcem; mogoče stoje normalno pravokotno na površini. Najmanjše in najgosteje posejane so bodice na zunanji površini flagela („zunanja“ površina pri iztegnjenem flagelu!). Veliko večje, a vendar še v gosti razvrstitvi so bodice na mestu, kjer prehaja flagelum v steno penisove papile. Na papili sami stoje le posamič raztresene, dosegajo pa tukaj znatno velikost (— 60 mm. Za docela zanesljivo determinacijo zadostuje (poleg ugotovitve okroglega priseska) mikroskopska preiskava karakterističnega bodičevja na penisu lahno stlačene živali. Za sedaj še ni mogoče izreči zaključne sodbe o mestu, ki ga zavzema nova planarija v sistemu in pa o njenih sorodstvenih odnošajih. Sistematika paludikolnih trikladov je — kakor znano — že nujno potrebna temeljite predelave, ki je seveda izredno otežkočena vsled našega še zelo pomanjkljivega poznavanja anatomije številnih izven-evropskih form. Razlog, ki me je napotil, da sem uvrstil novo vrsto začasno v rod Dendrocoelum, je predvsem navzočnost flagela na moškem kopu-lacijskem organu. Seveda se razlikuje flagellum in tudi ostali penis po svoji obliki od flagela tipičnih vrst tega rodu (Dendrocoelum lacteum itd.), in to nikakor neznatno. Za priklopitev k rodu Dendrocoelum a govori tudi dejstvo, da se oba sistema vlaken notranje mišične plasti farinksa (longitudinalna in cirkularna mišična vlakna) medsebojno prepletata, česar pri vrstah rodu Planaria (v kolikor so v tem pogledu preiskane) ni opaziti. Tudi diferencijacija oprijemalne priprave na sprednjem koncu je pri znanih vrstah rodu Dendr. navadno zelo izrazita; vendar je prisesek pri naši formi še nekoliko dalje razvit, in spominja že na sesalne priprave azijskih vrst, ki pa ne pripuščajo ni-kake nadaljnje primerjave, ker so še preveč nezadostno znane. Mišičasti žlezni organ, ki se sicer pojavlja pri vrstah rodu Dendr., manjka naši živali popolnoma. Bodičevju na penisu pač ni mogoče pripisovati nikakega sistematskega pomena, ker se pojavlja vendar čisto posamič na sličen način pri formah, ki med seboj niso v ožjem sorodstvu (Po-lijcelis nigra Ehrenberg, Dendrocoelum Nausicaae O. Schmidt); pač pa tvori bodičevje zelo dober vrstni znak. Po pretehtavanju teh dejstev sem se odločil, da uvrstim novo pla-narijo za enkrat v rod Dendrocoelum. Resume: Une nouvelle triclade paludicole de Slovenie, Dendrocoelum spino-sipenis n. sp. L’exterieur (fig. 1, 2); Une planaire d’un blanc lacte, sans pigment sur le corps, d’ une longeur de 17 mm environ et d’ une largeur maximale de 2-5 mm environ (mesuree pendant le glissement normal). L’ extremite cephalique caracterisee par un bord frontal transversal presque droit et arrondi aux angles, sans etranglement cervical; les bords lateraux du corps divergent peu a peu jusqu’ a la region pharyn-gienne, puis restent paralleles, convergent ensuile vers 1’ extremite po-sterieure. L’ extremite anterieure possede une ventouse ovale, transver-sale (composee d’ elements glandulaires et musculeux) situee subter-minalement et bien visible meme en vie. Une zone glandulaire, le long du bord lateral du corps, se distingue par sa transparence de la partie centrale opaque. En etat normal une paire des yeux; la distance entre eux plus grande que leur eloignement du bord frontal, plus grande aussi que le diametre transversal de la ventouse. La presence des yeux secondaires devant les normaux n’ est pas rare. Le mouvement est „glissant“ et „arpentant“, dans le dernier cas et en repos les bords sont legerement ondules. L’ i n t e s t i n : La bouche situee un peu avant du milieu du corps; le pharynx tres court, 1/i0—1/is de la longeur du corps1). La formule de 1’ intestin: 20—26, 2 (7—8), 20—26; le cote medial des branches po-sterieures de 1’ intestin est aussi muni de coecums courts; des anasto-moses entre les deux branches posterieures ne furent point observees. L’appareil ge n ital: Les testicules nombreux, situes ven-tralement, s’ etendant jusqu’ au bout caudal. L’ appareil copulateur (fig. 3) volumineux, occupe les % de la region situee derriere le pharynx. L’ atrium indivis, avec un epithele glandulaire. Le penis 1) Ses fibrilles musculaires interieures, circulaires et longitudinales, alter-nent assez rčguličrement. possede un bulbe spherique, renfermant une vesicule seminale, et une grande papille en forme de quille pointue perforee d’ un etroit canal ejaculateur. La pointe de la papille represente un tres petit flagellum, qui en repos se trouve invagine dans le canal ejaculateur. Le cote ex-terieur de la papille et du flagellum est muni d’ epines caracteristiques (fig. 4) de dimensions differentes: petites et tres serrees sur le flagellum, grandes et clairsemees sur le cote exterieur de la papille proprement dite. La bourse copulatrice (1’ „uterus“ des anciens auteurs) divisee en des lobes distincts, son conduit educteur est divise en deux parties a peu preš egales: en une etroite, a parois minces, se joignant a la bourse, et en une large, avec une couche musculaire extraordinairement forte, se jetant dans 1’ atrium; cette derniere partie joue sans aucun doute le role d’ un vagin. Un organe musculo-glandulaire manque. Les deux canaux deferents se jettent separement dans la vesicule seminale, tandis que les deux oviductes se reunissent en une partie terminale impaire, qui se jette dans 1’ atrium du cote dorsal devant le canal uterin. Trouvee en deux endroits dans les environs de Ljubljana. Eurytherme, dans 1’ eau stagnante ou des courants lents, sur les plantes aquatiques ou sous les pierres. Peut etre facilement tenue dans un aquarium; cocons d’un diametre de \lA mm a peu pres. Sa position systematique pas definitivement arretee a cause de notre connaissance insuffisante des Paludicoles d’ hors Europe; par la presence d’ un flagellum rattachee au genre Dendro-coelum provisoirement, jusqu’ a une revision du svsteme. Ljubljana, dne 10. maja 1924. Eksotrohofora v planktonu tržaškega zaliva v času izven običajne rojne dobe. Fran Kos. Prirodopisni oddelek Nar. muzeja v Ljubljani. WOLTERECK (1902) loči dva tipa Polygordijevih ličink: severni morski tip, „e n d o 1 a r f o“ in sredozemski morski tip, „e k s o 1 a r f o“. Razlikujeta se oba tipa v tem, da se razvija trup endrotrohofore (endo-trochophora) kot kompliciran sistem gub v notranjosti ličinkinega mešička, trup eksotrohofore (exotrochophora) pa se razvije izven ličinkinega mešička iz, osnove ležeče nasproti apikalni strani (WOLTERECK 1904). Po WOLTERECKU nastane P. triestinus iz eksotrohofore. Glede pojava trohofor v planktonu Tržaškega zaliva poročata CORI in STEUER (1901) v svojih poročilih o opazovanjih iz 1.1899. in 1900. sledeče: „Rojna doba" Polygordijevih ličink traja od januarja do začetka aprila vsakega leta in je trohofora karakterna žival zimskega planktona. Iz tabele, priložene poročilu, je razvidno, da so se 1. 1899. pojavile tro- hofore v planktonu šele v zadnji tretjini januarja in je njih „rojna doba“ trajala do vštete prve tretjine aprila. Leta 1900. pa so se trohofore pojavile že v drugi tretjini januarja in izginile iz planktona koncem prve polovice marca. Kak sporadičen slučaj v drugih mesecih teh dveh let ni omenjen. Pač pa poroča STEUER (1905), da je našel 30. X. 1902 osamelo trohoforo, za katero pa se nadalje ni brigal in ni torej določeno, je li pripadala tipu ekso- ali endotrohofore. Istotam omenja STEUER slučaj, da je našel dne 29. avgusta 1904 v planktonu iz Tržaškega zaliva trohoforo, ki jo je diagnosticiral kot WOLTERECKov Severni morski tip, kot endotrohoforo. Kolikor mi je znano, se ta slučaj ni več ponovil. STEUER (1910) tudi kasneje v ..planktonskih koledarjih" ne omenja novih sporadičnih pojavov trohofor izven „rojne dobe“, pristavlja pa z ozirom na slučaj koncem avgusta 1902 in koncem oktobra 1904 sledeče: ..Tatsachlich handelt es sich hier um die Schwarmzeit der Larve einer andern im geschlechtsreifen Zustande im Golf noch nicht entdeckten Art des Pohjgordius appendiculatus, dessen Larve auch um Helgoland zur selben Zeit schwarmt.“ Sledi torej, da bi se imel nahajati v Tržaškem zalivu tip ekso- in endotrohofore, prvi v ogromnem, drugi v zelo skrčenem številu. Vsled tega pa seveda tudi imagines, poleg oblike P. triestinus W. tudi P. appendiculatus F. Iz STEUERjevih (1910) ..planktonskih koledarjev" za leta 1899. do 1904. je razvidno, da so se tekom te dobe pojavile eksotrohofore najprej v letu 1904., t. j. že koncem prve polovice januarja in najkasneje v letu 1901., t. j. šele v prvi četrtini februarja. „Rojna doba“ pa je trajala najdalje v letu 1899., t. j. do konca prve četrtine aprila, najmanj časa pa leta 1900., do konca prve četrtine marca. Najdaljši „rojni dobi“ sta bili leta 1899. in 1904., trajali sta nad dva in pol meseca, najkrajša pa je bil leta 1900. in je trajala le dober poldrugi mesec. V istem „kole-darju" je označen tudi že omenjeni slučaj endotrohofore iz leta 1904. in oni ne diagnosticirane trohofore iz leta 1902. Iz STIASNYjevih opazovanj morske favne Tržaškega zaliva let 1907.—1910. in iz tabelarnih pregledov o sestavi tamkajšnega planktona iz leta 1908,—1910. (Z. A. XXXII, XXXIV, XXXV in XXXVII.) posnemam, da je trajala „rojna doba“ eksotrohofore v letih 1907.—1909. od 1. I. do 31. III., leta 1910. pa od začetka januarja do konca prve tretjine aprila. Za to poslednje leto pristavlja STIASNY posebej, da so se pojavile „Polygordius-Trochophore (Mittelmeerform) najgosteje 7. in 12. II. Sporadične pojave nedvomno eksotipa (drugače bi gotovo pristavil „Nordseeform“) navaja sledeče: v letu 1907.: aprila, od začetka do srede julija in 14. novembra; v letu 1909.: „Polijgordius-Trochophore am Ende des Jahres", t. j. zadnji dve tretjini septembra; v letu 1910.: v zadnji tretjini avgusta ter prvih dveh tretjinah septembra. Ker se endo-trohofora brez težav loči od eksotrohofore in ker STIASNY sam povdarja „Mittelmeerform“ Polygordijeve ličinke, nimam vzroka dvomiti, da so bile vse trohofore, opazovane v planktonu v mesecih izven „rojne dobe“, le ekso-tipi. Iz lastnih planktonoloških zapiskov od jeseni leta 1912. do začetka leta 1917., to pa z nekaterimi časovnimi presledki, sem posnel podatke, ki jih priobčim v kronološkem redu spodaj. Pri ti priliki naj omenim, da sem imel od zoološke štacije v Trstu redno dobavljen plankton le do izbruha vojne z Italijo, t. j. do druge polovice maja 1915. Kasneje sem bil, kolikor navzoč v Trstu, navezan na plankton lastne planktonske mreže iz okolice Žavelj, novih pomolov pri Sv. Andreju, okolice svetilnika in nekdanjega Molo sanita. 1912. Glede takozvane „rojne dobe“ za prve štiri mesece v letu mi zapiski manjkajo. Pač pa sem že v drugi polovici decembra zasledil v planktonu eksotrohoforo. 1913. „Rojna doba“ je trajala od početka januarja do začetka zadnje četrtine marca. Za časa in proti koncu „rojne dobe“ metatroho-fora (ekso-tip) zelo pogosta. Par posameznih slučajev eksotrohofore in metatrohofore (ekso-tip) koncem aprila in en slučaj eksotrohofore koncem septembra. 1914. Razen za november in december mi zapiski manjkajo. Koncem decembra eksotrolioforn pogosta. 1915. „Rojna doba“ od pričetka druge polovice januarja do začetka aprila. En slučaj eksotrohofore v prvih dneh septembra. 1916. „Rojna doba“ od začetka druge četrtine januarja do konca prve četrtine marca. Nobenega posameznega slučaja eksotrohofore v mesecih izven „rojne dobe“. Kakor je iz mojih podatkov razvidno, ni bil najden ob vseh označenih prilikah niti en tip endotrohofore. Ako pregledamo podatke CORIa, STEUERja, STIASNYja in moje, opazimo, da v celem sicer odgovarja „rojna doba“ času, ki ga navajata planktonologa CORI in STEUER, vendar pa ni mgooče trditi, da je „Die Sch\varmzeit der Triester Poly-gordiuslarve zeitlich scharf begrenzt". To izključujeta poleg posameznih še decemberska slučaja rojne dobe 1912—1913 in 1913—1914, in podaljšanje rojne dobe v letu 1910. do konca prve tretjine aprila (Stiasny 1911). Najbolj pa so zanimivi sporadični slučaji za nekatere mesece zgoraj omenjenih let. 1902. Konec oktobra nedoločena trohofora . . . našel STEUER. 1904. Konec avgusta endotrohofora.................. 1907. Aprila eksotrohofora...................... Od 1. do srede julija eksotrohofora . . Sredi novembra eksotrohofora .... Sredi novembra eksotrohofora .... 1909. Zadnje dve tretjini sept. eksotrohofora 1910. Zadnja tretjina avgusta eksotrohofora . . Prve dve tretjini sept. eksotrohofora . . . 1912. Konec decembra eksotrohofora................. 1913. Konec aprila eksotrohofora................... Konec septembra eksotrohofora .... 1914. Konec decembra eksotrohofora................. 1915. Začetek septembra eksotrohofora .... Poleg običajne rojne dobe v januarju, februarju in marcu so se torej pojavile v planktonu posamezne trohofore tudi v aprilu, juliju, avgustu, septembru, oktobru, novembru in pogosto tudi v decembru. Poslednji mesec smatram že za začetek „rojne dobe“. V navedenih slu- STIASNY. KOS. čajih srečavamo le eksotrohofore, le enkrat en endo-tip (STEUER) in en nedoločen slučaj (STEUER). Ne diagnosticirano trohoforo meseca oktobra iz leta 1902. subsumira STEUER (1910), z ozirom na vrsto, kakor sledi iz njegovega spisa, pod slučaj endotrohofore meseca avgusta iz leta 1904., to pa iz razloga, ker je oktober mesec „rojne dobe“ Helgo-landskega endo-tipa in ker sklepa iz slučaja 1904, da se ta tip nahaja tudi v Jadranskem morju, v tem slučaju v Tržaškem zalivu. Na ti osnovi prihaja STEUER do zaključka, da so trohofare, ki se pojavijo v jesenskih mesecih v Tržaškem zalivu endotrohofore in da bi se morale nahajati v zalivu tudi imagines oblike P. appendiculatus F., ki pa do sedaj tu še ni bil odkrit. Kolikor mi je znano, govori za STEUERjevo tezo do sedaj samo en slučaj endotrohofore v avgustu leta 1904. Tip trohofore iz leta 1902. pa po STEUERjevi lastni izjavi ni določen. Nedvomni pa so sporadični pojavi eksotrohofore v zgoraj po STIASNYju in meni označenih mesecih. En sam slučaj endo-tipa, ki je sicer časovno v skladu z „roje-njem“ te oblike na Helgolandu, še ne opravičuje splošnega sklepa, da so vse trohofore Tržaškega zaliva, ki ne „rojijo“ v prvih treh mesecih leta, ampak n. pr. v avgustu in oktobru, tudi endotrohofore. Ravno tako ni izključena možnost pojava posameznih eksotrohofor tudi v vseh drugih mesecih, kakor onih, ki se jih smatra za „rojenje“ te oblike kot „scharf begrenzt". Za svojo trditev, da se exo-tipi lahko pojavijo tudi izven „ostro ograničene" „rojne dobe“, pa navedem poleg zgoraj naštetih mesecev, v katerih so bile opazovane eksotrohofore, še drug dokaz. Zoološka štacija v Trstu me je v eni raziskovalni dobi, t. j. od septembra 1914 do sredine druge polovice maja 1915 nepretrgoma oskrbovala s svežim polygordijskim materijalom. V vseh mesecih te dobe pa sem našel med nabranim materijalom redno tudi oblike tržaškega Polij-gordija, katerih celom je bil popolnoma napolnjen z jajčeci in spermo. Samo ob sebi umevno, da je v navadnem zoritvenem času, t. j. približno od srede novembra do srede marca skoro težko najti obliko brez spolnih produktov v celomu. Iz zgornje ugotovitve sledi torej, da so se morale pojaviti eksotrohofore v zalivu tudi v časih, v katerih niso še bile najdene oziroma so bile najbrže prezrte, t. j. v maju, juniju in oktobru (ne determinirana trohofora iz leta 1902.). S tem pa je serija mesecev enega leta zaključena in v vseh teh mesecih postu-liram, ne oziraje se na mesece „r o j n e dob e“, posamezne slučaje eksotrohofore v Tržaškem zalivu. WOLTERECK (1902 in 1924) deli tipe trohofor iz Severnega morja v dve skupini: večje ličinke, brez temnega, „trochpigmenta“ pripadajo vrsti P. lacteus SCH., manjše endotrohofore s pigmentom na mige-talčnem pasu pa P. appendiculatus F. (STEUER 1905). Severni morski tip trohofor je našel že METSCHNIKOFF (WOLTERECK 1902, STEUER 1905) v Sredozemskem morju, KLEINENBERG pri Messini in Ischii, SPENGEL v Neapolju in Messini in WOLTERECK v Ville-franche (STEUER 1905). Ni pa jasno, ali pripadajo te ličinke vrsti lacteus ali appendiculatus. Ličinke oblike P. appendiculatus F. je našel LO BIANCO (1899) v Neapoljskem zalivu, pripominja pa, da so precej redke. FRAIPONT (1887) jih je dobil na Ilelgolandu, v Villefranche, v Neapolju in Messini. Endotrohofora iz 1. 1904. v Tržaškem zalivu, katero pripisuje STEUER prvotno (1905) s pridržkom, leta 1910. pa brezpogojno vrsti appendicu-latus FRAIPONT, je mogoče le sporadična, alogenetična komponenta takratnega planktona, zanesena v Jadransko morje oziroma v zgornjo Adrijo vsled nenadnih liidrografičnih izprememb Sredozemskega in Jadranskega morja. Predčasni nastop množine autogene komponente zimskega planktona eksotrohofore v decembru ali podaljšanje „rojne dobe" v april končnoveljavno pojasniti je za enkrat prav tako malo mogoče in verjetno, kakor pojasniti vzroke drugih sprememb v pojavih planktona (LEDER, 1917—20). Vemo le, da igrajo važno vlogo hidografski in meteorološki činitelji, njih vzročna zapovrstnost in vpliv v spremembah planktona pa so še problemi. Kakor je izredna vaskularizacija in hermafroditizem oblike Poly-gordius triestinus WOLTERECK, le prilagoditev na posebne življenske pogoje, tako so tudi pojavi eksotrohofore v atipičnem času najbrž le slučajni selektivni ali pa postopni prilagoditveni poizkusi za ohranitev vrste. Literatura. CORI C. J. und STEUER A., Reobachtungen ii b e r das Plankton des Triester Golfes in den J a h r e n 1899 und 190 0. Zoolog. Anzg. B. XXIV. 1900. — JANOVSKY R., 0 b e r die Poligordius-larve des Hafens v on Triest. Arb. zool. Inst. Wien-Triest. Tom. XV. H. 2., 190V — LEDER H., Einige Reobachtungen iiber das W i n -terplankton im Triester Golf (1914). Internationale Revue d. gesamten Ilgdrobiolog. u. Ilgdrograph. B. VIII. 1917j20. — STEUER A., Quantitative Planktonstudien im Golf v on Triest. Zoolog. Anzg. B. XXV. 1902. — STEUER A., Reobachtungen iiber das Plankton des Triester Golfes im J a h r e 190 2. Zoolog. Anzg. B. XXVII. 1903. — STEUER A., t) b e r z\vei i n t e r e s s a n t e L a r v e n - form en aus dem Plankton des Triester Golfes. Zolog. Anzg. B. XXVIII. 1905. — STEUER A., P 1 a n k t o n k u n d e. • Leipzig und Berlin, 1910. — STIASNY G., Reobachtungen iiber die marine Fauna des Triester Golfes im Jahre 190 7. Zoolog. Anzg. B. XXXII. 1908. — STIASNY G., Reobachtungen iiber die marine Fauna des Triester Golfes im Jahre 190 8. Zoolog. Anzg. B. XXXIV. 1909. — STIASNY G., Reobachtungen iiber die marine Fauna des Triester Golfes im Jahre 190 9. Zoolog. Anzg. B. XXXV. 1910. — STIASNY G., Reobactungen iiber die marine Fauna des Triester Golfes im Jahre 1910. Zoolog. Anzg. B. XXXVII. 1911. — WOLTERECK R., Ober zwei E n t w i c k 1 u n g s ty p e n der Poly-gordiuslarve. Verhdlgn. d. V. internat, zool. Kongresses. Berlin, 1901. — NVOLTERECK R., Trochophora-Studien I. Zoologica B. XIII. H. 34. 1902. — WOLTERECK R., Reitrage z ur praktischen Analvse der Polygordius-Entwicklung n a c h dem „Nordsee“ und dem ,.Mittelmeer-Ty p u s“. Arch. f. Entwicklungsmech. B. XVIII. H. 3.. 190b. — WOLTERECK R., Remerkungen z ur katastrophalen Metamorphose der Polygordius-Endolarve. Zool. Anz. B. 60. H. 11—12. 1924. — \VOLTERECK R„ Nochmals Dr. Soderstrom und die Polygordius-Endolarve. Zool. Anz., Bd. 63. II. 1—2. 1925. — Pripomba: Ker nisem mogel dobiti, nisem uporabil: SODERSTROM A., (}ber die „katastrophale Metamorphose" der Polygordius-Endo-larve nebst Bemerkungen iiber die Spiralfurchung. Uppsala Univ. Arsskr., Matem. Naturvv. 1924 in od istega pisatelja: Das Problem der Polygordius-Endolarve. Eine Gegenant\vort an Professor Richard \Voltereck. Uppsala u. Stockholm. 1924. Jamski mehkužci severozapadne Jugoslavije in sosednjega Krasa. (Pregled dosedanjih raziskavanj.) Ljudevit Kuščer. — Kranj, gimnazija. Historični podatki. L. 1835. je ROSSMAESSLER obiskal na svojem „ilirskem“ potovanju tudi postojnsko jamo. Na mokrih ilovnatih tleh je pobral par odlomljenih kapnikov, da jih vzame s seboj. Zunaj pa je v svoje začudenje našel na njih dvajsetorico še neznanih malih polžev. L. 1837. naslika in opiše v Ikonografiji to novo vrsto kot Canjchium spelaeum; navzlic temu imenu ni slutil, da je odkril novega reprezentanta specifično jamskega rodu — domneval je, da je Pivka naplavila te lupinice v jamo (56).1) Skoraj dvajset let je minulo, predno so se ti jamski polži zopet prikazali v literaturi. Okolu F. J. SCHMIDTa so se takrat zbirali raziskovalci kranjske faune. On in tovariši, med katerimi najdemo tudi mladega ERJAVCa in njegovega brata, so pridno nabirali; FRAUEN-FELD (30, 31, 33), FREYER (38, 39) in HAUFFEN (50—52) so nato v letih 1854. do 1856. opisali te polže (po mnenju avtorjev 11 novih vrst Zospejev!) HAUFFEN je našel tudi prve vodne polže v jamah in jih opisal 1. 1856. (v goričanski jami Valvata erijthropomatia. v jami v „Glavnem vrhu“ pa Valvata spelaea in Lartetia „pellucida“ HAUFFEN = hauffeni BRUS. = gracilis CLESS.) JOSEPH (125) omenja najdišča raznih jamskih polžev; publikacijo so malakozoologi prezrli, vendar vsebuje prav dobre podatke, ker so determinacije dobre; zanimivo bi bilo dognati, kdo je obdeloval JOSEPHov malakozoološki materijal. BOURGUIGNATove lažizasluge iz 1. 1882. so komaj vredne omembe (4). Poudaril je sicer generično samostojnost jamskih Carijchijev in dal !) Iconographie No 661. — število v okroglem oklepaju citira literaturo; ležeče število v oglatem oklepaju pa jamski teritorij priloženega zemljevida. rodu današnje ime Zospeum. Poglobil pa našega znanja ni; njegove „vrste“ so nepotrebna imena za individuelne razlike. — V isto leto spada tudi publikacija vodnega polža Bythiospeum letourneuzi BGT. iz izvora Unca pri Planini (6); poznam ga ne, domnevam pa, da je ožji sorodnik od WAGNERja 1. 1912. opisane Belgrandia kuščeri. ROBIČ je odkril v studencu pri Potočah blizu Preddvora novo vrsto, ki jo je CLESSIN opisal 1. 1883. kot Paladilhia robičiana; PAVLOVIČ jo je 1. 1912. uvrstil v nov subgenus Paladilhiopsis (126). — V goriških jamah je nabiral ERJAVEC (21), v jamah tržaške okolice STOSSICH; slednji je tudi opisal nekaj „vrst“ (97). V zadnjih desetletjih je skoraj vse, kar najdemo v literaturi o naših jamskih mehkužcih, brezplodno ponavljanje in prepisovanje starih avtorjev. Značilne so KOBELTove besede v Ikonografiji2) iz leta 1898.: „Leider ist in den letzten Jahrzehnlen in den Karsthohlen kaum ge-sammelt \vorden; unsere Kenntnis steht noch wesentlicli auf dem Standpunkt, auf den FRAUENFELI) sie gebracht." Te besede veljajo žalibog v veliki meri še dandanes, po skoraj 30, ozir. 70 letih! Edini resnični napredek obstoji v WAGNERjevi sistematični uvrstitvi jamskih vrst mehkužcev (100) ter v njegovi publikaciji nekaterih novih vrst (114). V kolikor so mi čas in sredstva dopuščala, sem posvetil jamskim mehkužcem ožje domovine precej pažnje in študija; tudi prijatelji so me z materijalom podprli. Deloma sem tudj uporabil rezultate službenih ekskurzij, ki sem jih zamogel napraviti 1. 1921. in 1922. kot kustos zool. muzeja v Zagrebu, deloma sem nabiral materijal za časa študijskega dopusta 1. 1924., za katerega se na tem mestu zahvaljujem ministrstvu prosvete. Na podlagi zbranega gradiva mi je bila dana možnost, 1.) da si o večini že opisanih „vrst“ ustvarim jasno sodbo, 2.) da za mnoge ugotovim jamski teritorij, na katerem prebivajo ter 3.) da i za Zospeum i za druge rodove jamskih mehkužcev znatno razširim ozemlje, s katerega jih poznamo — ta del mojih rezultatov je najlepše razviden iz pril. zemljevida. Nove' vrste in podvrste na tem mestu le kratko omenjam, njihovo publikacijo si pa pridržujem za kasnejšo priliko. — Na temelju vsega tega gradiva se mi je zdelo umestno sestaviti kratek pregled tega, kar dandanes vemo o mehkužcih naših kraških jam. Podajam ga ločeno po vrstah oz. rodovih. Zospeum BGT. Rod Zospeum je razširjen predvsem po jamah Kranjske in Tržaškega Krasa. Znani teritorij pa moram na temelju svojih raziskavanj precej razširiti. Še v dijaških letih sem nabiral Žospeje tudi v Dantejevi jami pri Tolminu (WAGNER 114) in v jami pod planino Razor, pribl. 1000 m nad Tolminom. V spremstvu g. dr. K. ABSOLONa sem našel 2 komada v Z e 1 e n i jami na Čretu pri Vranskem 1. 1922. Nadalje sem jih izpral iz peska Mitovška, izpod visoke stene izvirajočega jamskega studenca nasproti postaji Trbovlje. Nabiral sem Zospeje tudi v Vranji peči pri Sevnici, v Ajdovski 2) Iconographie N. F. VIII, p. 28. peči pri Studencu, v „S a j o v č e v i h S t o p e n c a h“ pri Anžah ter celo v Gjuranščku pri Bizeku blizu Zagreba. Prijatelj EGON PRETNER mi je preskrbel Zospeje iz jame v Babjem zobu, gdč. MALNERIČ iz jame pri Kočevju blizu Črnomlja, brat moj iz jame na Tal č jem vrhu. Slednjič sem jih našel sam tudi v Častitljivi jami v Jelovici nasproti Radovljici, g. inž. MIRKO ŠUŠTERŠIČ pa mi je poslal Zospeum alpestre iz jame na Mežakli. S temi najdišči je razširjen teritorij Zospejev že na celo Slovenijo ter na vzhodu še preko nje (Gjuranšček in Ozaljska s p i 1 j a). POLLONERA je opisal Zospeje iz Zgornje Italije, izvirajoče iz rezijanskih jam; ti tvorijo geografsko zvezo z novo vrsto, ki jo je našel Pretner ob bivši tirolsko-italijanski meji. S tem je meja pomaknjena daleč proti zapadu; morda tudi španski Zospeum schaufussi ni več tako problematičen, kakor se je dolgo časa zdelo. Še bolj je pomaknil ABSOLON mejo proti jugovzhodu z odkritjem hercegovinskega Z. troglobalcanicum (127). Dopustna — če ne verjetna — je domneva, da ves ogromni kraški pas od Ozlja do Hercegovine tudi ne bo brez Zospejev; da jih do danes ne poznamo, je pač samo dokaz, kako malo raziskana je naša domovina ravno v nje znanstveno najzanimivejših delih. Sistematika je v velikem neredu. WAGNER je brezdvomno najboljši poznavalec teh jamskih živalic. Z njegovo razvrstitvijo iz 1. 1914. (100) soglašam tudi jaz, ne morem pa priznati BOURGUIGNATovih oblik niti kot subspecies. Iv ostalim nastopne pripombe: Zospeum spelaeum R. Ozemlje: škofjeloške jame [H].3) — Goričane [2]. — Šmarna gora [3]. — Dobeno [5J. — Domžalski griči [6]. — Moravče [7].4) — Krim [9]. — Polhov gradeč [10] (DR. SPRINGER). — Rakek in Postojna [18]. — Divača [19]. — Ves tržaški in sosednji isterski Kras [20, 21]. — Goriški Kras [22]. Z. spelaeum spelaeum R. Orig. najdišče: Postojnska jama. — Razun tega sem našel 1 lupinico v pesku Rakovskega potoka pri Rakeku, g. SURIN-GAR pa je bil tako ljubezniv, da mi jih je poslal iz Škocijanskih jam pri Divači; s tem je ozemlje te subspecies znatno pomaknjeno proti jugu. Z. spelaeum schmidtii FRFLD. Orig. najdišče: P as ji ca na Krimu. Od g. dr. STAUDACHERja sem prejel 1 komad iz jame pri Zavrhu blizu Pokojišča nad Borovnico. — Zdi se, da je ta subspecies značilna za vse jame južno in jugozapadno od Ljubljane ter severno od ozemlja prejšnje oblike. Z. spelaeum pulehellum FREVER. Orig. najdišče: Jama (katera?) na Krimu. — Iz geografskih razlogov je malo verjetno, da bi to bila „dobra“ podvrsta; najbrž sta 3) [11] — jamski teritorij št. 11 na zemljevidu. 4) V STUSSINERjevih beležkah kot „v. subcostatum BTTG.“ — Nomen nudum! pulchellum in schmidtii s. str. lokalnim faktorjem odgovarjajoči modifikaciji iste subspecies schmidtii s. L Z. spelcieum costatum FREYER. Orig. najdišče: „Babja luknja“ pri Goričanah. — ERJAVEC je nabiral slično obliko v mali jami za Sv. Goro pri Gorici. Jaz poznam costatum iz škofjeloških jam, kjer prebiva skupaj z Z. alpestre. Z. spelaeum reticulatum HAUFFEN. Orig. najdišče: „Bidov Šturm" (= Stollen?) v Dobruši nad vasjo Zapoge. Z. spelaeum bidentatum HAUFFEN. Ime originalnega najdišča („G r o 11 e im Glaven vrh“ starih avtorjev) je danes neznano. Severozapadno od graščine Habach, približno 1 uro hoda, izvira pod vas jo Dobeno voda iz jame — to je bivša „G r o 11 e im Glaven v r h“, v pesku, ki ga voda nanaša, je mnogo Bijthinclla schmidtii, Lartetia gracilis, Frauenfeldia lacheineri, Valvata erijthropomatia ter v razmerju pribl. 10 : 1 Zospeum schmidtii bidentatum in Zospeum lautum. Z. spelaeum trebicianum STOSS. Orig. najdišče: L i n d n e r j e v a jama pri Trebčah na tržaškem Krasu, ena naših najglobljih jam. — Subspecies tržaškega Krasa je subsp. schmidtii sličnejša nego sosednjemu spelaeum; posebno jo karak-terizira krepka zunanja ustna, katere vboklina je skoraj podobna četrtemu zobku. Vkoliko gre razlikovati za isterske jame posebno obliko istrianum STOSS., ne morem odločiti; tudi STOSSICHEV Zospeum auritiim mi ni znan. Ravno tako je še nerešeno vprašanje, kako se izraža geografska gradacija v severozapadni smeri (na ERJAVČEVIH najdiščih). Zospeum lautum FRFLD. Originalno najdišče je „neka jama" na Krimu. Jaz sem doslej obiskal od Krimskih jam le P a s j i c o in našel v njej samo Zospeum schmidtii (128). Našel pa sem tipični Zospeum lautum v jamah zapadno od Domžal [5] p o d vasjo Dobeno ter v Zidan c i nad Rašico. Nadaljna najdišča glej pri FRAUENFELDu (31). Pred vsaj začasno precej veliko geografsko diskontinuiteto pa sem bil postavljen, ko mi je prinesel moj brat Milutin Zospeum lautum iz jame na Tal č jem vrhu pri Črnomlju [32J. Zospeum lautum je popolnoma jasno opredeljena, samostojna vrsta; mogoče da je v vmesnem ozemlju tudi razširjena — sploh spada med bolj redke Zospeje. Zospeum alpestre FREYER. Ozemlje: Jelovca [24]. — Križka gora [25J. — Loške jame [11]. — Šmarna gora [3]. — Domžalski griči [6]. — Vel. planina [12]. — Štajerska (Zelena jama na Čretu) [26]. — Kočevska okolica (Seele) [17]. — Jama na Mežakli [33]. Z. alpestre alpestre FREYER. Orig. najdišče: Jama „Dioia griča" (== Divja griža?) na Veliki planini. Žal mi je, da nisem sam še imel prilike nabirati na Veliki planini, tako da nimam materijala ne z originalnega najdišča, ne iz sosednje V eternice. Zanimivo bi bilo primerjati ta materijal z onimi Zosp. alpestre, ki jih najdemo v škofjeloških jamah (Gip-sovka, Marijin brezen, Ljub niška jama) ter v jami v Š m a r n i gori na eni strani, v jami pri Željnah (Seele) pri Kočevju na drugi strani. Ni zanimiv samo veliki interval od Šmarne gore do Kočevja (primerjaj Zospeum lautum!), ter severovzhodno od nje na Štajerskem sledeča subspecies! Z. alpestre amoenum FRFLD. Orig. najdišče: Ihanšica. — Razun tega v Zeleni jami na Čretu pri Vranskem. K Zospeum alpestre spada tudi Zospeum iz j a m e pri Kočevju blizu Črnomlja. Zospeum frauenfeldii FREYER. Ozemlje: Dolenjske jame [15, 14, 17, 27]. Z. frauenfeldii frauenfeldii FREVER. Orig. najdišče: Podpeška jama. — Razun tega v drugih dobrepoljskih jamah (Te kavč j a jama, P o d t i s k a ve c) , v Ledenici pri Grosupljah, po CLESSINu še pri Duplicah blizu Višnje gore ter „M enschenbac h bei Gottschee". Z. frauenfeldii kuščeri A. J. WAGN. Orig. najdišče: Kačna jama pri Divači. Od avtorja determinirane primerke ima zagrebški muzej (inv. št. 6781) iz Ozaljske s p i 1 j e ! Zopet ogromen geografski presledek. Z. frauenfeldii nova subsp. V V r a n j i peči pri Sevnici (nad desnim bregom Mirne) sem našel novo obliko, ki se razlikuje od tipičnega frauenfeldii predvsem po slabejši skulpturi; tudi je nekoliko manjša. Zospeum obesum FRFLD. Originalno najdišče: Krkina jama. Vsa ostala najdišča starejše literature so gotovo napačna. FREYER, CLESSIN itd. sploh niso poznali pravega Z. obesum ter pripisovali to ime neki obliki Z. schmidtii. Z obilnejšim materijalom Z. alpestre iz Zelene jame me je preskrbel g. JAKŠE. — Vendar sem 1. 1920. našel še drugo bivališče te vrste: Križno jamo; med lokalno obliko Belgrand. kuščeri so ležale od vode na-nešene lupinice Z. obesum. Opozarjam posebej na dejstvo, da v Do-brepoljah, ki leže ravno na sredi med Krkino jamo in Križno jamo, ni niti sledu te vrste, ampak sam Zospeum frauenfeldii; to lahko trdim z gotovostjo, ker sem pregledal samo iz podpeške jame več stotin primerkov. Zospeum n. sp. V špilji „G j u r a n š c e k“ pri Bizeku blizu Zagreba živi vrsta Zospejev, ki je ne morem pridružiti nobeni poznani mi vrsti. Saj je tudi geografsko dovolj izolirana! # # # Zaključujoč razpravo rodu Zospeum, naj omenim še dejstvo, da najdemo včasih v eni jami po dve vrsti tega rodu. Vsekakor je zanimivo, da sta to vedno dve morfološko zelo različni obliki, n. pr.: v škofjeloških jamah: Z. (spelaeum) schmidtii costatum in Z. al-pestre alpestre; v jami v Šmarni gori: Z. schmidtii in Z. alpestre alpestre; v jami pod vasjo Dobeno: Z. schmidtii bidentatum in Z. lautum; v Ihanšiei: Z. schmidtii in Z. alpestre amoenum; v jami pri Željnah (Seele): Z. frauenfeldii in Z. alpestre. Zoogeografsko zanimivo je najdišče blizu Zagreba. Ali je v severnem loku naokrog spojeno to najdišče s ..centralnim ozemljem" rodu? — ali je pod savsko dolino spojeno z Gorjanci in njihovimi razpokami? Gotovo ne stanuje Zospeum samo v jamah, ki so po svojih dimenzijah za naše pojme prave jame, ampak po vseh malih razpokah takorekoč „impregnira“ kraškim pojavom dostopni apnenec (oz. dolomit). Isto velja tudi o vodnih jamskih mehkužcih. Najdišče v Dantejevi jami pri Tolminu je pa zaradi tega zanimivo, ker ga je v glacijalni dobi visoko pokrival led. Gotovo je imel tu Zospeum tudi ta čas že svoje bivališče. Spelaeodiscus hauffeni F. J. SCHMIDT. K znanim najdiščem, na katerih sem pa sam dosedaj zastonj iskal to našo najredkejšo jamsko vrsto, lahko dodam še Tekavčjo j a m o v Dobrepol jah, na katero me je kot prebivališče te vrste opozoril g. nadgeom. A. GSPAN, ter izvirek med vasjo Videm in Krkino jamo, iz čegar peska sem izpral 1 komad Spel. hauffeni — dokaz, da je izvirek v zvezi s prostornimi podzemskimi votlinami, v katerih prebiva ta kopna vrsta. A c m e stussineri BTTG. Ni še jasno, ali je ta Acme pristna jamska vrsta; morda le slučajno pride v jame, rijoč — kakor vse Acme — po zemlji. K edinemu dosedanjemu najdišču pri Moravčah lahko dodam še: Vhod v jamo na Šumu pri Domžalah (1 komad) in P a s j i c o na Krimu (6 komadov). L a r t e t i a. Prepričan sem, da je naš Kras ravnotako bogat z Lartecijami (Vitrelami) kakor S c h w a h i s c h e Alb, da so Lartecije pravzaprav doma v celotnem našem Kraškem podzemelju. Da jih poznamo dosedaj samo iz nekaterih naših jam, to nam le znova dokazuje, kako slabo je v prirodopisnem oziru raziskana naša domovina. Lartecije, slične gracilis, sem našel še razmeroma daleč na vzhodu, v studencu blizu Krške vasi ob severnem podnožju Gorjancev. Dr. STANKO KARAMAN mi je prinesel takšne Lartecije iznad Steli j e vca pri Zagrebu. Slednjič bi uvrstil v to sorodstvo novo Lartecijo, ki jo je našel g. prof. dr. AVGUST LANGHOFFER v Tounjčici. Lartetia gracilis CLESS. Predstavnik Lartecij pri nas je Lartetia gracilis CLESS. Pravzaprav je to vrsto odkril HAUFFEN ter jo publiciral s preokupiranim imenom Paludina pellucida; BRUSINA je ime izpremenil v Vitrella hauffeni, vendar je že pred tem izdal CLESSIN svojo Vitrella gracilis (ni izključeno, da bi bogat materijal iz raznih jam dovoljeval razlikovati obliki hauffeni in gracilis). Našel sem Lart. gracilis dosedaj v tehle kraških vodah oz. jamah: v Rakovskem potoku — med stotinami Belgrandij komaj po 1 Lartetia —, v jami nad Žerovnikom [med 1 in 10] — ob cesti v Polhov gradeč — v goričanski Babji luknji [2] — v jami pod vasjo Dobeno [5] — v „Bidovem Šturmu" [4J — slednjič tudi pri Potočah blizu Preddvora [13]; primerjaj Sajovičeve „Kranj-ske mehkužce" (80) str. 4: Vitrella gracilis var. robiciana. „Var. ro-bičiana“ je dosedaj še nomen nudum ROBIČeve zbirke, avtor gotovo CLESSIN.] Paladihiopsis PAVL. PAVLOVIČ je ustanovil 1. 1912. Paladilhiopsis kot subgenus Lartecij (126). Mislim, da je filogenetska razdalja tolikšna, da lahko smatramo Paladilhiopsis za samostojen genus. PAVLOVIČevim znakom bi jaz dodal še kot prav pomemben kriterij fino spiralno skulpturo, ki odlikuje pred Lartecijami meni dosedaj znane Paladilhiopsis. Važen razlog za samostojnost vidim tudi v dejstvu, da živi i ena i druga naša Paladilhiopsis skupaj z Lartecijami s. str. Paladilhiopsis robičiana CLESS. Edino doslej znano najdišče: studenec na travniku pod vasjo Potoče pri Preddvoru („v jezercu") [13]. Paladilhiopsis nov. sp. sem našel v Vranji peči pri Sevnici ter (v nedoraslih primerkih) v izvirku pri Krški vasi. Belgrandia BGT. Razun z originalnega najdišča Belgr. kuščeri A. J. WAGN. 1912 (114), t. j. Rakovskega potoka, poznam sorodne oblike še iz izvirka pri Žirovnici ob Cerkniškem jezeru in iz Križne jame. Gosp. ing. B. ŽAGAR mi je prinesel rakovski obliki popolnoma enake primerke iz Un c a. Pri tej priliki mi bodi dovoljeno, opozoriti na hidrografski pomen, ki bi ga mogla imeti natančna sistematska in zo o geografska preiskava jamskih mehkužcev: marsikje bi se dalo iz identičnosti oziroma razlike faune sklepati na obstoj oziroma pomanjkanje podzemske vodne zveze! (Prim. analogna izvajanja koleopterologa Miillerja glede hroščev.5) — V zgornjem slučaju zoološki dokaz zveze Rakovski potok-Mli-nica-Unec ni potreben. V a 1 v a t a. Jamske Valvate so zase dokaz, da je favnistika našega Krasa še prav slabo obdelano polje. Opisana je doslej samo ena „dobra“ vrsta: Valvata erijthropomatia HAUFFEN. Že po dosedanjih svojih izkušnjah pa zamorem ugotoviti, da sta daleč razširjena dva tipa: prvi p 1 o s n a t — reprezentant mu je V. erijthropomatia — drugi kroglast o- konic a s t — spominja na minijaturno V. piscinalis. Prvi in drugi tip poznam iz najdišč: Rakovski potok [18] — izvirek ob Cerkniškem jezeru — Križka jama [16] — izvirek v Ložu — Pol tarča blizu izvira Krke /14]. To skupno nastopanje dveh Valvat naravnost vsiljuje praraleli: Lartetia + Belgrandia (Rakovski potok), Lartetia -f- Paladilhiopsis (Potoče, Krška vas); tudi ti dve Valvati sta zelo različni druga od druge! V g o r i č a n s k i jami in v jami pod vasjo Dobeno živi Valvata erijthropomatia kot edini zastopnik svojega rodu, ravnotako sem našel pri Krški vasi samo pl osna to Valvato. Kakor pri Lartecijah, tako je tudi pri teh Valvatah materijal nezadosten, da bi se mogla izreči končna sodba o sistematski uvrstitvi teh oblik, ki se prelivajo druga v drugo; verjetno se mi zdi, da tvorijo vse plosnate zase eno, kroglasto-koničaste drugo vrsto, obe z večjim številom subspecies. s) Globus XCIV. 1908. Valvata nova sp. pa je Valvata, ki živi v Vranji peči pri Selnici [27], popolnoma samostojna napram obema imenovanima skupinama. Odlikuje jo posebno njen a p e x, ki jo na prvi pogled loči od ostalih sorodnic. — Isto vrsto sem našel tudi v studencu pod vasjo Studenec v Krškem okraju [tudi 27]. P1 a n o r b i s, Ancy lus, P i s i d iu m žive v oblikah, ki so več ali manj slične nadzemskim, v raznih kraških vodah. Med drugimi imam v zbirki tudi popolnoma brezpigmenlne Ancylus fluviatilis iz Lindnerjeve jame pri Trebčah, kjer žive 320 m globoko v podzemski Timavi (leg. dr. J. MCLLER). Literatura. Zahvaljujem se na tem meslu g. prof. dr. A. LANGIIOFFERju, ravnatelju zool. muzeja v Zagrebu, ki mi je stavil potrebno literaturo z največjo liberalnostjo na razpolago. Številke do (124) se nanašajo na moj „Seznam malakozoološke literature Slovenije” (Glasnik 1923, p. 1). — (125) JOSEPH G., Erfahrungen im wissenschaftlichen S a m m e 1 n und Beobachten der de n Krainer Tropfsteingrotten eigenen Arthropoden. Beri. Entomol. Zeitschrift, Bd. 25/26, 1881—82" — (126) PAVLOVIČ, P. S., Pekinški puž Lartetia serbica nov. spec. iz Zapadne Srbije. Glas XCI. Beograd, 19U. — (127) ABSOLON, K., V y s 1 e d k y v y z k u m n y c h cest po Balkan e. Čast čtvrta. Čas mor. mus. zcm. XV. 1916. (p. 266 „Zospeum troglobalcanicum"). — (128) moja kratka beležka v Carnioli 1919. p. 220. S U M M A R Y. In the numerous caves of Yougoslavia is living a pretty large number of interesting endemic molluscs. There may easily be distin-guished tvvo differently composed faunas: 1. the s o u t h - e a s t e r n one, characterised by Meledella, Pholeoteras, Spelaeoconcha etc.; 2. the north - \vestern one, characterised by Zospeum and Spelaeodiscus. The differences of the cavicolous freshvvater molluscs are not so stronglv marked. In the introduction of this paper the author gives a brief accounl of the liistorical development of our kno\vledge of the molluscan fauna inhabiting the caves of north -western Yougoslavia and the ad-jacent territories. A systematic revievv of ali the cavicolous species and their geogra-phical distribution is completed by the results of the authors not yet published explorations. Ne\v species and subspecies, here merely men-tioned, will be described by another occasion. The geographical distribution may be shown by the adjoined map. *T IIII Explanation. Cave territory, explored by SCHMIDT, ERJAVEC, IIAUF-FEN, FRAUENFELD, ROBIČ, STOSSICH and others Cave territory, explored by the author. = = jamski teritorij, ki so ga raz-— iskali SCHMIDT, ERJAVEC, HAUFFEN, FREYER, FRAUENFELD, ROBIČ, STOSSICH in drugi Hill = od avtorja raziskani jamski predeli. 1. Jelenca, Glince, Utik, žerovnik. — 2. Goričane (Babja luknja). — 3. Šmarna gora. — 4. Bidov Šturm. — 5. Zidanica, Velika jama, „Grotte im Glaven vrh“. — 6. Domžalske jame, Ihanšica. — 7. Moravče (STUSSINER). — 8. Sava. — 9. Pasjica, Krim; Zavrh, Jelendolska jama (Borovnica). — 10. Polhov gradeč. — 11. Environs of Šk. Loka. — 12. Vel. planina (Veternica, Divja griža). — 13. Potoče n. Preddvor (Source inhabited Inj Palad. robiciana and Lart. gracilis. — 14. Višnja gora (Weichselburg) and the cave of the Krka (Gurk). — 15. Grosuplje, Vel. Lašče, Dobrepolje. — 16. Lož, Križna gora. — 17. Kočevje (Gottschee), Željne (Seele). — 18. Postojna (Adelsberg) & environs. — 19. Divača & environs. — 20. Environs of Triest (Trst). — 21. Istrian caves. — 22. Caves in the district Gorizia (Gorica). — 23. Caves near Tolmin. — 24. Jelovica. — 25. Zijavka (Križka gora). — 26. Zelena jama (Vransko). — 27. Vranja peč and Ajdova peč. — 28. Cave near Rajhenburg. — 29. Source near Krška vas. — 30. Cave „Gjuranšček“ near Zagreb. — 31. Ozalj. — 32. Črnomelj and Talčji vrh. In the geographical distribution of Zospeum there are very re-markable discontinuites: Zospeum alpestre (Loc. 24, 25, 26, 12, 11, 6, 3; — 17, 32); Zospeum obesum (Loc. 14; —16); Zospeum frauenfeldii ku-ščeri (Loc. 19, 21; — 31, det. WAGNER). List of the cavicolous molluscs of north-western Yougoslavia and the adjacent territories. 1. Zospeum spelaeum R. spelaenm s. str. [18, 19]. 2. „ „ „ schmidtii FRFLD. [1, 3, 6, 7,°) 8, 9]. 3. „ pulchellum FREYER [9, 10]. 4. „ „ „ costatum FREYER [2, 11, 22*);. 5. „ „ „ reticulatum IIAUFFEN [4j. 6. „ „ „ bidentatum IIAUFFEN [5]. 7. „ „ „ trebicianum STOSS. /20/. 8. „ „ „ istrianum STOSS. [21]. 9. Zospeum lautum FRFLD. [5, 32]. 10. Zospeum alpestre FREYER alpestre s. str. [3. 11, 25, 12; — 17. 32/. 12. „ „ „ rossmaessleri A. J. WAGN. [IS; — 23[. 11. „ „ „ amoenum FRFLD. /6'; — 26]. 13. „ frauenfeldii FREYER frauenfeldii s. st. [H, 15]. 14. „ „ „ kuščeri A. J. WAGN. [20, 21; — 31]. 15. „ „ „ n. [27]. lfi. „ obesum FRFLD. [U; — 16]. 17. unski smeri (\V—E). Ustvarilo je Litijske in Trojanske antiklinale in sinklinale, ki se gradijo iz prav istih skupin skladov, ki imajo dalje proti jugu dinarsko smer. Proti vzhodu se te gube (Ivanščica i. dr.) iztekajo v Panonsko ravan. Izpod apnenčeve skladanice prihaja v Bosni (Fojnica itd.) na dan njena paleozojska podlaga, prihaja do krajine pri Karlovcu, potone, se prikazuje v jedru antiklinal pri Litiji in Trojani in se pojavlja zopet v znožju Karavank in Karnijskih Alp. V bosenski in notranjealbanski pas (enota IV.) spadajo še baznate pro-dornine (gabrovec, peridotit. serpentin i. dr.) iz jurske dobe, ki se pojavljajo v Bosni in soseščini v ogromnih množinah. Spremlja jih skrilav roženec in transgresivna gorenja kredna tvorba v gozavski (Gosau — Kosovo?) izobrazbi. V Alpah se nadaljuje serpentinov pas pred vsem v Visokih Turah. V. V zapadnem delu Makedonije in v Tesaliji se dviga v mogočnem svodu kristalski masiv Pelagonskega gorovja. (Kajmakčalan 2525 m, Peristeri 2532 m pri Bitolju), tone pri Skoplju in menda ne prihaja več na površje. Gnajs, sljudovec i. dr. z batoliti iz granita; diskordantna gornja kreda. VI. Pas ob Vardarju. Paleozojske in starejše mezozojske usedline, baznate (ofiolitne) prodornine, pa tudi granit in tonalit; diskordantna in vgu-bana gornja kreda, morski oligocen, sladkovodni neogen v jezerskih kotlinah, miocenski andezit. (V Vzhodnih Alpah tonalitov pas na severni strani Karavank in Karnijskih Alp). V tercijarni dobi (v miocenu) je delovala kar vrsta vulkanov posejanih od Vardarja do Mariborske oblasti (Celje, Laški trg, Smrekovec). Za njimi so ostali obilni sedanji topli vrelci. VII. Ob vzhodnem robu Vardarjevega pasa se prostira v Makedoniji in Bulgariji kristalasti masiv Rodopskega gorovja. Gradijo ga granit, gnajs in drugi kristalasti skrilavci, metamorfen, mramor itd. Nadaljevanje se pojavlja v Srbiji ob Moravi; dalje proti severu je kristalasti pas zagreben z mlajšimi usedlinami in vznikuje v medrečju Drave in Save v otokom podobnih gorovjih (Fruška gora i. dr.). Analogijo v Alpah tvori kristalasti centralni pas (Pohorje, Ture). Pripomnja iz geološke zgodovine Makedonije. V davni karbonski dobi je gorotvorno gibanje v zemeljski skorji zgradilo sedanje kristalasto temeljno (t. j. v skladanici kamenin najgloblje ležeče) gorovje Pelagonsko in Rodopsko. Magmatno pregrevanje ob silnem pritisku, ki biva v globočini, je preosnovalo prejšnje klastično gradivo tega gorovja ter mu dalo kristalasti lesk in blesk. Ta globočinsks? preobrazba je izdelala iz navadnega apnenca znamenite zaklade belega zrnatega mramorja (Skoplje, Veles, Trojci i. dr.), ki segajo doli v Grčijo in deloma ne zaostajajo za slovečimi grškimi in kararskimi vrstami. Proti koncu te dobe je prodrl iz globočine granit in je po svoje zrnato skrepenel. To ozemlje je tvorilo potem kopno površje. Izročeno je bilo denudaciji, ki ga je odglodala, da je bilo podobno današnjemu Rudnemu gorovju ob meji češke in Saksonske. Na to je tonilo in tako odprlo v dobi gorenje krede pot morju, ki ga je preplavilo in odložilo usedlino gozavske krede. Nastopilo je potem novo gorotvorno premikanje. Bilo je toli silno, da je še krednim skla-dovom dalo sedanji strmi položaj in strmi antiklinali Kajmakčalanove panoge sedanje lice. VIII. Na kristalasle kamenine rodopskega značaja se naslanjajo nagubani skladovi mlajšega paleozojskega, mezozojskega in kenozojskega časa in ustvarjajo Balkan. Nadaljujejo se v dolgem loku Karpatov in preko le-teh prehajajo v Alpe. Že naš posnetek iz enega samega poglavja izpričuje bogastvo knjige na bistro opazovanih geoloških dejstvih, ki se nam razlagajo in pojasnjujejo na podlagi širokih strokovnih izkušenj in združujejo v iznenadne, bolj in bolj obsežne poglede. Z njimi razkrivajo temeljne poteze v zgradbi Balkanskega polotoka, ki so se snovale izza davnih geoloških dob in naposled pripravile domovinsko torišče našemu narodu. F. S. Fr. Kossniat, Die m e d it e r r a n e n Kettengebirge in i h r e r B e z i e h u n g z u in G 1 e i c h g e w i c h t s z u s t a n d e d e r E r d r i n d e . Groli 8°, 62 S. Mit 1 Kartentafel u. 6 Textfiguren. Abh: d. math. phijs. Klasse d. sticli. Akad. d. Wiss. Leipzig 1920. Nihalo je čudovito orodje: meri nam čas, kaže obliko naše Zemlje in meri težnost. Poleg tega ugotavlja do človeku nedosežne globine neenakomernosti v gradivu kamene zemeljske skorje in prihaja s tem na pomoč geologiji. Avtor pričujoče študije je umel poslužiti se te pomoči, da pojasnjuje globoko segajoče probleme — smeli bi reči — „višje“ geologije. Publikacija je pobu-dila pozornost ne samo med strokovnjaki doma nego tudi v Ameriki (Amer. Journ. of Science), četudi ubira drugo pot nego ondešnji geofiziki. Oblika zemeljske „oble“ ni istinit rotacijski elipsoid, nego je geoid, ki ga predočituje mirna gladina morij in njih mišljeno nadaljevanje preko prostora kontinentov. Geoid sega na oceanih pod dvoosni sferoid do 150 m, v kontinentih pa čezenj do 50 m. Nihalo določa pospešek 9f> m) in Kameni vrh (1(>95 m), ki je iz andezita. Južno od Karavank se dvigajo mogočni apnikovi skladi kamniških ali savinjskih Alp, s sledovi visokogorskih oblik ledene dobe (Logarska dolina, Robanov kot); ob vzhodnem robu pri Lučah imamo kamenje vulkanskega izvora, Kranjsko reber (1435 f) sestavlja gnajs, Menina-planina (1508 m) pa je gorska planota z značajem Krasa. Vzhodni izrastki kamniških Alp prehajajo v apnikove gore okoli Laškega (Vel. Planina 1206 m, Mrzlica 1051 m), ki tvorijo južno mejo celjske kotline; iz dolomita, odnosno apnika sta vrhova Boč (980 m) in Donačka gora (883 m) pri Rogaški Slatini. Najnižja lega opisanega ozemlja nad morsko gladino je pri Brežicah, kjer prestopa Sava hrvatsko mejo (138 m). 2. Vpliv podnebja in tal na vegetacijo. V splošnem prevladuje gorsko podnebje, označeno z obilnimi padavinami, precej deževnim poletjem in nizkimi povprečnimi temperaturami po zimi (pod 0«), Prisojna pobočna lega vpliva ugodno na toplino zraka vsled neposrednega solnčnega žarenja, kar pri rastlinstvu mnogo zaleže. Skladno s podnebjem dajeta kakor v ostali, tako tudi v južni Štajerski gozd in travnik pokrajini značilno zeleno lice. V visokih gorskih legah gospoduje jelovina (smreka, mecesen), drugod listnato drevje, zlasti bukev, v najtoplejših krajih uspeva tudi hrast, beli in črni gaber, jesen, kostanj. V savinjskih Alpah sega gozd do višine lG40m; prehod k visokogorskim tratam, ki so prilagodene visokogorskemu podnebju, tvori ruševje in drugo nizko grmičevje. Tla vplivajo na vegetacijo razun po svojih fizikalnih, osobito tudi po svojih kemičnih svojstvih in je znano, da so mnoge rastline zelo občutljive zlasti napram apnenim spojinam, ki so v tleh, za kaj- navaja HAYEK‘ obilo zgledov apnu naklonjenih, nasprotnih in indiferentnih rastlin. Da prišteva posebej Polygala chamaebuxus med izrazito kalciofilne rastline, se nam ne zdi povsem točno, ker raste rastlina n. pr. okoli Ljubljane povsod tudi na gričih, ki so iz silikatnega gradiva (Golovec, Rožnik). l)rabu (lubia, ki je navedena med primeri pristnega vikariizma na Štajerskem kot rastlina, živeča na prakamenju, živi v julijskih Alpah na apniku. 3. Rastlinske asociacije na Štajerskem deli pisatelj v one gozdnega pasa, velegorskega sveta in kulture. V okvirju gozdnega pasa tvorijo rastlinske zadruge lesove (Lignosa), travnike (Prata) in pustinjsko rastje po skalah, grušču, grobljah itd. Najbolj dovršeno oblikovano lesovje je gozd, v sredi so nizke boste (Frnticeta), najmanj pa goljava (Urico — fruticeta). Brez človeške roke bi bilo skoraj vse opisano ozemlje izpod drevesne meje ostalo pokrilo z gozdom in bi bile izvzete le strme skalnate stene, nedavno naplavljen prod v alpskih dolinah ter močvirja. Gozde sestavlja ali listnato, le po leti zeleno drevje, bukev (znameniti so zlasti južnoštajerski bukovi gozdi), gaber, javor, breza, hrast (Aestalisilvae) ali jelovina, smreka, bor, mecesen, jelka (Conisilvae); poleg tega imamo še mešane gozde (Silnac mixtae) z listavci in jelovjem. Limba (Pinus cembra) je v območju savinjskih Alp izumrla in je na slovenskem ozemlju sploh več ni. Posebne gozdne formacije v nižinah Drave, Mure in Save so dobrave (Querceta roboris), v katerih je značilno drevo dob (Quercus pedunculuta) in topoli ki (Populetci), označeni po črnih in belih topolah; bregovi predplaninskih potokov in rek so zarastli s sivim (Alneta incanae), močvirja in stoječe vode pa s črnim jelše v jem (Alneta glutinosae). Izmed formacij, ki tvorijo nižje hoste, je znamenita zlasti ona, ki jo sestavljajo južnovzhodni elementi, in sicer puhasti hrast (Quercus lanuginosa), črni gaber (Ostrga carpinifolia), mali jesen (Fra-xinus ornus), ruj (Cotgnus coggggria). Večje vresnate goljave (C.allunetn iml-garis) ne igrajo posebne vloge; večinoma se naseli vresje na starih grezeh kot zadnji člen, v razvoju barske vegetacije in ki jo s tem zaključuje. Tipi prvotnih travnatih asocijacij so ohranjeni le kot močvirnata loka, trstje, zelena g r e z in šotno barje, vse druge travniško oblike so nastale več ali manj le v znamenju človeškega dela. Suhe poljane, ki odgovarjajo eko- loškemu pojmovanju „stepe“, so se morda nekdaj razprostirale po prostranem ptujskem polju in livada s pontiško travo zlatolasim obradom (Andropogon Gryllus) na griču sv. Roka pri Hajdini bi bil njih zadnji ostanek. V to skupino se more prištevati tudi takozvana ..južnoštajerska skalnata stepa'1 ob vznožju solnčnih in dolomitnih gora (Boč pri Poljčanah, Ilum pri Laškem); to je kamenita, stepi podobna trata, porastla zdaj s travo in steblikami, zdaj z grmiči in nizko hosto. Prava šotna barja (Sphagneta), na katerih uspeva še ruševje (Pinus mughus), so ohranjena na vrhovih Pohorja, ni pa o njih sledu v ostalih delih slovenske Štajerske; pač pa imamo v nižinah okoli Celja, Ptuja ter ob Muri močvirnate loke (Paludiprata). kjer prednjačijo poleg vodilne trave Deschampsia caespitosa, še druge vlagoljubne rastline (Molinia coerulea, Eriophorum angustifolium, Phragmites communis itd.). Iznad gozdnega pasa se združejejo lesnate rastline v večje skupine le v savinjskih Alpah, in sicer so to pritlikavi bor (ruš), planinske vrbe (Salix urbuscula, S. glabra) in dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum), redkokje tudi zelena jelša; na Pohorju je namestnik dlakovega sleča železno-rjasti sleč (Rh. ferruginem), ki pa živi tod le na šotiščih. Iznad drevesne meje, odnosno iznad grmičnega pasa se prične v Alpah l r a v*a v raznoterih asocijacijah, kakoršne so n. pr. alpske košenice (vodilna trava je Poa alpina), alpske trate z rušami čvrstega šaša (Caricetum firmae), alpski pašniki (Leontodetum), tolsti travniki okoli živinskih staj r Rume.r alpinus in alpske grezi (Eriophoretum Scheuchzeri). Tam, kjer preneha strnjena rastlinska odeja, se prično alpske skalne pustinje s svojo posebno alpinsko floro (Festuca violacea v. carnica, Carex firma, Saxi/raga oppositifolia in drugim znanim visokogorskim rastjem); sem spada tudi rastlinstvo na kamenitem grušču ob pobočjih alpskih vrhov (Trisetum argcnteum, Thlaspi Kcrneri, Pa pa ver Kerneri, Cerastium rupestre). 4. Topografičen opis rastlinstva. Slovenske Gorice, nekdaj obrastle z gozdom, so sedaj prvovrstni vinorodni kraji; na njih južnih straneh pri Mariboru proti Dravi se pojavljajo že prvi začetki južnoštajerske flore in na jugovzhodnem robu noter do Ljutomera se prične vegetacija južnoštajerskega mešanega gozda, po katerem je mnogo pravega kostanja (Castanea šaliva), in drugega rastja, kakor n. pr. Anemone trijolia, Tamus communis. Dianthus barbatus, Lathyrus montanus itd. Nahajajo pa se tukaj tudi nekatere tipične rastline srednjeevropskih nižav, kakor n. pr. na travnikih Saxifraga granulata, na peščenih tleh Herniaria hirsuta, Corrigiola litoralis, Radiola linoides, ki jih drugod v Sloveniji navadno ni. Pohorje je v nižjih legah obdano z mešanim gozdom, v višjih legah so na vzhodu krasne bukovine, na zapadu pa jelovine, smreka in jelka, vrhove pokrivajo gorski pašniki, tu in tam pa šotne grezi z ruševjem. Znamenite pohorske rastline so poleg Rh. ferrugineum še Asplenium adulterinum in .4. cuneijolium na serpentinu pri sv. Lovrencu. Tozzia alpina, llieracium aurantiacum. Ptujsko polje, ki je bilo nekdaj deloma močvirje, delon^i stepa, je sedaj po večini obdelano ali pogozdeno z rdečim in črnim borom (Pinus siluestris, P. nigru), vendar /e še sedaj mnogo vlažnih mest z obilnim higrofitnim osatom Cirsium rivulare. Na peščenem produ ob spodnji Dravi uspevata Myricaria germanica in Hippophae rhamnoides, v stoječi vodi pri Podvincih pa Marsilia quadri-jolia in Trapa natans, (katere drugod na Slovenskem več ni, ki pa je bila na ljubljanskem barju domača ob času, ko so barjani ondi stanovali še v stavbah na koleli). Od Pohorja in Ptujskega polja proti jugu dalje slopa južnoštajerska flora v veljavo; čisti bukovi in mešani gozdi, le v poletju zelena hosta in travniki nudijo menjajoče se pokrajinske slike, oživljane s pestrimi barvami pomladnega cvetja (Crocus neapolitanus, Ergthronium dens canis, Scilla bifolia, Galanthus nivalis, Ilelleborus odorus, Hacqueliaepipactis). Opombe vredna rastlinska nahajališča so Boč (Festuca montana), Kotečnik pri Libojah (Digitalis laevigatu, Ceterach officinarum), Macelj (Ceterach offici-narum) Mrzlica (Gentiuna tergestina, Ranunculus thora, v scutatus, Aspho-delus allnis), Rimske toplice (Daphne blagagana), Sevnica (Helleborus atro-rubens), Brežice (Scutellaria altissima). /zmed alpskih rastlinskih nahajališč so omenjena med drugimi gora sv. Uršule (Cortusa Mathioli), Kameni vrh, ki obstoji iz vulkanskega gradiva (Woodsia ulpina, Primula villosa, P. minima). Ojstrica (Gentiana triglavensis, Eritrichium triglavense, Allium kermesinum). 5. Zgodovinski razvoj rastlinstva. Južnoštajerska flora terciarne dobe je razmeroma zelo dobro proučena, ker so že odkritja iz druge polovice prejšnjega stoletja podala obilo gradiva, počenši z gorenjim eocenom pa noter do pliocena. Najstarejša terciarna nahajališča so zasledili v skladih Socke pri Vitanju iz eocenske dobe; sorodno, toda nekoliko mlajšega izvora je fosilno rastlinstvo iz Badoboja na Ilrvatskem in iz skladov rujavega premoga med Zagorjem in Laškem. Ugotovljeno je, da je obsegala tedanja terciarna flora poleg sedanjih srednjeevropskih lesnatih. rastlin (hrast, gaber, brest, topola, javor) tudi zastopnike tropičnega in subtropičnega rastlinstva, zlasti iz toplih krajev Amerike in Azije, spadajoče k plemenom Sequoia, Po-docarpus, Ficus, Cinnamomum, Laurus, Eugenia, Eucalgptus, Acacia; podobne vegetacijske razmere so tedaj vladale ne le po celi srednji Evropi, ampak ceol na Spitzbergih in v Groenlandiji. Toplo subtropično podnebje, ki je omogočalo življenje termofilnih rastlin, pa se je ob koncu terciarne dobe občutno poostrilo, in s pričetkom kvartarnega časa izginejo iz flore srednje EvrŠpe vsi prej našteti tuji elementi. Znamenita terciarna relikta sta Sa.vifraga para-doxa (mogoče tudi njena stalna spremljevalka \liihringia diversifolia, dasi ne neposredno) in Daphne blagayana, dočim se o edinem pravem štajerskem endenizmuSempervivum Pittonii po HAYEKovem mnenju lo ne da z gotovostjo trditi. Tudi visoko-alpska flora izkazuje precejšnje število zelo starih rastlinskih tipov, ki so že v terciarni dobi krasili vrhove naših planin, in ki nimajo med sedanjim rastlinstvom nižje ležečih krajin srednje in južne Evrope bližnjih sorodnikov, izmed katerih pa marsikateri (Saxijraga, Primula, Androsace, Rhododendron, Gentiana, Leontopodium, Saussurea) razločno razodevajo sorodstvene odnošaje z rastlinstvom centralno-azijskih gora (Altaj, Himalaja). Tudi o onih vrstah alpskih rastlin, ki so v sistematskem oziru kolikor toliko osamljene in nimajo nikjer drugod na zemlji bližnjih sorodnikov (Primula auricula, Campanula Zuijsii, pleme Soldanella in dr.), moramo misliti, da so njih pradedje že v terciarni dobi bili doma na naših planinah, kakor tudi v Karpatih, ilirskih gorah in na Apeninu. Pozneje pa se ta alpska terciarna flora ni mogla popolnoma izogniti mogočnemu učinku ledene dobe, kajti pod orjaško ledeniško skorjo, ki je oklepala tedaj glavni masiv savinjskih Alp, je bila katej-akoli vegetacija nemogoča. Ker pa so klimatske izpremembe nastopale polagoma, se je velik del alpske flore rešil s preselitvijo v nižja zatočišča nepoledenelih predpianinskih rastlin v nizkih legah, kakor n. pr. Hum pri Laškem v nadmorski višini 400111 (Rlioilo-dendron hirsutum, Gentiana Clusii, Primula auricula). Tudi na sever je bila pot odprta alpskim rastlinam vsaj tja do južnega roba ogromne severnoevropske ledene gmote. Pri Deubenu na Saksonskem so našli med drugimi glacialnimi rastlinami fosilne ostanke takih, o katerih se splošno smatra, da so alpskega izvora (Saxifraya uppositifolia, Scdix retusa, S. arbuscula). Obratno pa imamo tudi pri nas arktične zastopnike, ki so se še le za ledene dobe semkaj preselili in tudi ohranili (Eriophoruni Scheuchzeri, Polggonum viviparum, Loiseleuria procumberis). Glede mnogih rastlin, ki se na opisanem ozemlju le bolj redko in maloštevilno nahajajo, ki pa so zelo razširjene in pogostne ali v Karpatih, ali na gorovjih balkanskega polotoka in centralne Azije, zastopa pisatelj mnenje, da se o kakem poznejšem preseljevanju ne da misliti, ampak, da so taka redka nahajališča že izza terciarne dobe. Le o smreki (Picea excelsa) prevladuje mnenje, da se je na sedanja bivališča priselila bržkone šele v pliocenu ali v preglacialnem diluviju iz severnoruske-sibirske domovine kot geografska pasma sibirske smreke Picea obovata v družbi z me-cesnom, limbo (Pinus cembra), zeleno jelšo, Lonicera caerulea, Cortusa Mathioli, Lilium martagon in še z več drugimi rastlinami, dočim je jelka (Abies alba) gorsko drevo južnovzhodne Evrope in je segala v srednjo Evropo skoraj gotovo že v terciarni dobi. C. K a s 11 i n s ko - g e o g r a f s k a opredeli) a štajerske. Rastlinstvo bivše Štajerske dežele pripada deloma v rastlinsko-geografski okoliš evropsko-sibirskega pogozdja, deloma v alpinsko območje srednje- in južnoevropskega velegorja.i) E v r o p s k o - s i b i r s k o gozdovih okoliš, h kateremu pripada vsa štajerska, izvzemši gorski svet iznad drevesne meje (1500 m do 1900 m) je označen po obširnih jelovinah in listnatih, le po letu zelenih gozdih, močvirnih travnikih .in barjih in ima znatno podobnost z gozdovitim okolišem severne Amerike. Sem spadajo poleg mnogobrojnih zelišč in steblik med drugimi naša drevesa, spadajoča k plemenom smreka, bor, jelka, topola, vrba, jelša, breza,'gaber, bukev, hrast, kostanj, javor, jesen. Vegetacijska perioda traja (5—10 mesecev. Alpinski okoliš obsega rastlinstvo nad drevesno mejo in je torej brez drevja, ki ga nadomeščajo v nižjih legah grmovi ruša, zelene jelše, sleča, črne in rdeče borovnice, višje zgoraj pa le še prav pritlični grmiči. Vegetacijska perijoda traja 7—4 mesece. Sem spadajo vse naše alpske cvetice, trave in poltrave (zastopana so zlasti plemena Cerastium, Minuartia, Dianthus, Ranunculus, Arabis, Draba, Hutchinsia, Potentilla, Alchemilla, Oxij-tropis, Primula, Androsace, Gentiana, Aaleriana, Achillea, Senecio, Saussurea, Crepis, Ilieracium, Agrostis, Festuca, Poa, Nigritella itd.). Pontiško rastlinstvo nima po ITAYEKovem mnenju na opisanem ozemlju svojih zastopnikov, če izvzamemo morda posamezne ruderalne priseljenke, in pa Andropogon Grgllus ter Verbascum phoeniceum, o kalerih pa je dvomljivo, ali sta pontiškega ali mediteranskega izvora. V tem oziru ima IIAYEK precej drugačno mnenje kot nekateri drugi (ADAMOVIČ, HEGI), i) HAYEK (kakor tudi DRUDE) deli Evropo na pet velikih rastlinsko-geografskih okolišev: 1. Sredozemski (mediteranski) okoliš. 2. Evropsko- sibirsko gozdovje. 3. Srednje- in južnoevropsko velegorje (alpinski okoliš). 4. Pontiški okoliš (stepa). 5. Articum (severni okoliš). ker prišteva izrazite kserotermalne rastline Asphodelus albus, Aristolochia pallida, Gentiana tergestina, Castaneu, Ostrya carpinifolia tudi še k evropsko-sibirskemu območju, ki obsega ob svojih južnih robovih tudi toploljubne rastline. Omenja pa nahajališča nekaterih, divje rastočih mediteranskih rastlin n. pr. Ceterach officinarum, Cgperus longus, Crocus neapolitanus, Ophrijs apifera, Limodorum abortivum.2) Evropsko-sibirsko gozdno rastlinstvo, pa ni v celi deželi enako, ampak prikazuje z ozirom na horizontalno in vertikalno členovitost pokrajine, znatne razlike, prav tako kakor se tudi razlikuje flora severnih in južnih apneniških Alp. Zelo značilna je rastlinsko-zemljepisna črta, ki gre od Slovenj-gradca preko Velenja proti Konjicam in preko ptujskega polja k Ljutomeru. Do te črte sežejo v splošnem južnoštajerske gozdne formacije in razne druge več ali manj xerofilne rastline (Ostrya carpinifolia, Fraxinus Ornus, Hacquetia epipactis, Helleborus odorus, Lilium carniolicum). Iz tega vidika razlikuje HAYEK v okolišu evropejskega pogozdja med drugim še panonski pod-okraj južno od omenjene črte, izvzemši višja gorovja, in ilirsko -sub-alpinski podokraj, ki obsega višji predplaninski svet južne Štajerske. V panonskem okraju je posebno karakteristična formacija Južnoštajerske lioste", kjer prevladujejo črni gaber (Ostrga carpinifolia), puhasti (Quercus lanuginosa), mali jesen (Fraxinus ornus), nadalje formacija žc omenjenega južnoštajerskega mešanega gozda in južnoštajerskega bukovja, ki se odlikuje po izredno bujnem pritalnem rastju (Helleborus,, odorus, II. maeranthus, Isopgrum thalicroides, Ilacguetia epipactis, Euphorbia carniolica, Orgzopsis virescens, Cardamine pentaphgllos, Cgclamen europaeum). Izmed rastlin, ki pri črti Slovenjgradec-Ljutomer, ali pa že nižje na jugu prenehajo, naj omenimo poleg prej navedenih še sledeče: Quercus cerris, Euphorbia pohjchroma, E. carniolica, Aristolochia pallida, Staphgllea pinnata, Evonymus verrucosus, Cotinus coggggria, Vitin silvestris, Pofentilla carniolica, Genista januensis, Cgtisus purpureus, Medicago carstien-sis, Omphalodes verna, Lamium orvala. Veronica Jacquinii, Scrophularia ca-nina, Ruscus hypoglossum, Carex Michelii, Opliyrs fuciflora. Puhasti hrast in pravi kostanj pa sta še tudi po srednjem Štajerskem razširjeni drevesi. Vegetacija spodnje Štajerske je identična z vegetacijo Dolenjske (jugovzhodne Kranjske), deloma tudi severne Ilrvatske. Nikakor pa ne priznava Uayek južnoštajerski in dolenjski vegetaciji bližnjih odnošajev s Krasom, ker ji manjka formacija kraških pašnikov ter skoraj vse pristne kraške rastline (izvzemši posamezna osamljena nahajališča, kakor n. pr. Ceterach officinarum) in smatra potemtakem za upravičeno, da se južnoštajersko, dolenjsko in severnolirvatsko floro priklopi kot podokraj panonske m u hrasto v j u , ki se razteza preko nižjih, ogrsko ravan obkrožujočih pogorij in severno-zapadnih delov balkanskega polotoka in tvori del po KERNERju tako imenovane a v s t r a 1 n e flore. 2) Tudi Scrophularia canina je po IIAYEKovem in mnogih drugih mnenju mediteranskega izvora, dočim jo PAVLIN prišteva med jugovzhodne (ilirsko-pontiške) tipe. (Cf. PAVLIN: fber einige f ii r Kr a in neue oder sel ten e Pflanzen 1. str. IH (separatni odtis iz Carniole 1915). llirsko-subalpinski okraj se deli z ozirom na vertikalno členovitost v tri višinske stopnje, in sicer v spodnjo, kjer nastopa bukev kot impozantne subalpinske šume sestavljajoče drevo, v srednje, s smrekovimi, mecesnovimi in mešanimi gozdovi v družbi z Rhanmus fallax, JMburnum alpi-num, in gorenjo (nad 1300 m) z ruševjem, Rhododendron hirsutuni in Sor-bus chamaemespilus in posamezni bukvami, ki so pa v tej višini že krnjave pritlikavke. Po večini tipično subalpinsko rastje v teh gozdnih formacijah obstoji med drugimi iz nastopnih vrst: Ranunculus jilatani/olius, llclleborus niger, Clematis alpina, Cardamine trifolia, C. savensis, C. polgphglln, Salvia glntinosa, CArsium erisithales, Adonostgles glabra, Achillea distans, Lunaria rediviim, Evongmus latifolius, Hesperis candida, Rosa pendulina, Lalvia glutinosa, Cirsium erisithales, Adonostgles glabra, Achillea distans, Hieracium transsilvanicum, Luzula silvatica: Na skalovitih krajih: Silenc Hagekiana, Heliosperma alpestre, II. guadrifidum, Saxifraga cuneifolia, Erg-simum Silvestre, Veronica lutea, Scabiosa lucida, Hieracium glaucum, Leonto-dom incanus. Ta naša subalpinska flora ima veliko podobnost in sorodnost s subalpinsko stopinjo severozahodnega Balkana, zlasti vzhodno-srbskih bukovih gozdov. Pohorje (nad 600 m) je HAYE1\ iz ilirsko-subalpinskega okraja izločil in ga priklopil severovzhodnemu pod’ kraju siibalpinskcga okraja, in ki je severno od črte Slovenjgradec-Ljutomer. Alpinski okoliš obsega na spodnjem Štajerskem le vegetacijo savinjskih Alp iznad drevesne meje in je znamenit radi mnogih starih tipov, ki so se ohranili v ledeni dobi na nekaterih manj poledenelih obrobnih vrhovih in ki jih v severnih apneniških in osrednjih Alpah ali sploh ni, ali pa so tam zelo redki in osamljeni. Tako so za vse južne apneniške Alpe značilne n. pr. sledeče vrste: Trisetum argentenm, Dianthus Sternbergii, Saxifraga sqarrosa, Bupleuruin petraem, Potentilla nitida, Gentiana triglaveiisis. Še bolj omejeno bivanje imajo one alpske rastline, ki ne segajo proti zahodu preko julijskih Alp. (Festuca laxa, Thlaspi Kerneri, Arabis vochinensis, Primula Wulfeniana, Urnim julicum), ali pa ki so celo v savinjskih Alpah endemične (Draba Bertolonii, Cerastium rupestre, Saxifraga Hohemvartii) in gredo k večjem do ljubeljskega prelaza (Gentiana Frolichii). V posebnih poglavjih je pisatelj tudi opisal rastlinske kulture po poljih, vrtovih, vinogradih in drugih nasadih, nadalje navadne, kulturam škodljive plevele ter podal obširen pregled tudi o takozvani r u d e ra 1 n i flori (rastje ob potih, hišah, železnicah, grobljah itd.). S lem, da se je pisatelj primerno oziral tudi na nižje rastlinstvo, zlasti na mahove in lišaje, je delo le pridobilo na vrednosti. Želeti bi bilo, da bi dobili tudi o ostalem delu Slovenije skupno zemlje-pisno-geografsko sliko! Dr. Fran Dolšak. Ivor G. S. Montagu, On so m e M a m m a 1 s f r o m J u g o s 1 a -v i a. Separatni odtisek iz Proceedings of the Zoological Societg of London, 1923. Uvodoma ugotavlja pisatelj, da se je pri sestavi „Catalogue of the Mam-mals of \Vestern Europe B. M. (N. II.), 1912“ manj kakor na druge oziralo na pokrajine, ki tvorijo sedanjo Jugoslavijo. Da bi kolikor toliko izpolnila to in vrzel v zooloških zbirkah Britskega muzeja, sta napravila gospoda MONTAGU in W. E. C. COTTON v poletju 1923 ekskurzijo v zapadni del Jugoslavije.*) V teh krajih (Slovenija, Hrvatska in del Srbije) nabrani zoološki materijal sta prepustila Britskemu muzeju v Londonu, tako, da je sedaj tam zastopanih nekaj povsem novih tipov naše favne. Pri proučevanju nabranega gradiva, je prišel MONTAGU do prav zanimivih zoogeografskih izsledkov za nekatere tipe žužkojedov in glodalcev odkril pa je tudi eno novo vrsto in nekaj novih podvrst. Talpa caeca caeca SAVI. Dorasli J \n Q . ..Kirpjak" na Ilrvatskem, junija 1923. Glis glis postus, subsp. n. Dorasla 2 ^in 1 Q. To novo podvrsto je našel v „Velikem Dergonalu“ (najbrž Veliki Drgomalj), Gorski Kotar, Hrvatska, julija 1923. Evotomys glareolus sob rus, subsp. n. Dve dorasli Q.To novo podvrsto je razbral iz materijala, nabranega v Novi Gradiški in v Rešetarjih na Ilrvat-skem, septembra 1921. Evotomijs gorka, sp. n. Dorasla y . Nahajališče te povsem nove vrste je „Zalesina“, Gorski Kotar, Hrvatska, junija 1923. Microtus agrcstis punctus, subsp. n. Mladič, Bled, Slovenija, junija 1923. Microtus arvalis arvalis PALLAS. 7 doraslih p. Materijal nabran septembra 1921 v Novi Gradiški na Hrvatskem. Microtus arvalis leviš MILLER. Mladiča, 1 in 1 Q. Samica je bila vjeta junija 1923 na Bledu, Slovenija, samec pa istega meseca in leta v Kupjaku na Hrvatskem. Microtus arvalis calijpsus, subsp. n. Dorasel < ^j'?). Pridobljen junija 1921 v Novem Varošu, Srbija. Posebej ugotavlja pisatelj, da živi v nižinah Hrvatske Evotomijs gla-reolus sobrus, subsp. n. in Microtus arvalis arvalis PALLAS. Za gorate kraje Hrvatske navaja Talpa caeca caeca SAVI. Microtus arvalis leviš MILLER pa je razširjen po visokem svetu Slovenije in Hrvatske. Za novo podvrsto Microtus agrcstis punctus (p) iuv., ki jo je našel na Bledu so važni naslednji podatki: Dolžina glave in trupa..............................................87 mm repa (brez končnih dlak)..................................37 „ zadnjih nog (brez krempljev)..............................19 „ uhljev (brez končnih dlak).................................12 .. Po hrbtu je skoro črne barve, na ramenih in licu je rahlo čreslasto- rjavo naškropljen. V tem oziru je skoro nekoliko podoben mladim Microtus agrcstis lavernedii. Vendar pa prehaja barva bokov pri obliki M. a. lavernedii postopoma v sivorumeno potrebušno, pri M. a. punctus pa so iste čreslastorjavi in v ostrem kontrastu ter brez postopnega prehoda do bele potrebušne barve. Potrebušna belina, četudi tu in tam motena z dlačicami skriljastosivc osnove, ne kaže nikjer rumene barve. Rep je dvobarven, noge so črne. Možganska kapsula rekonstruirane lobanje je podolgasta, kakor ona M. a. lavernedii. Lobanja izraža samo en izreden znak. t. j. naprej nagnjeni 1) Ob tej priliki sla si ogledala tudi zoolški institut ljubi j. univerze iu zoološke zbirke Narodnega muzeja v Ljubljani. rob one plošče na spodnji čeljusti, kjer inserira musculus inasseter. Razlika od glodačev do spodnjega, sprednjega kota te plošče je torej manjša, kakor pri enako velikih lobanjah drugih tipov. Oblika zob je enaka oni tipičnega Microtus agrestis, kjer manjka 1 četrti notranji bočni nabor. MONTAGU je ugotovil vse te posebnosti M. a. punctus, bodisi glede barve, bodisi osteološke, na samo eni in še to nedorasli obliki. Ko mi bo na razpolago obsežnejši primerjalni materijal, se povrnem k temu predmetu. Kos. Zapiski. J. A. SCOPOLI. Odličnemu botaniku v spomin ob dvestoletnici.1) Dr. Fran Dolšak. LINNE-) je pisal v pismu z dne 15. februarja 1761 SCOPOLIJU, ,.bota-nico clarissimo“, kakor ga nazivlje, da željno in težko pričakuje njegovo novo knjigo „F 1 o r a C a r n i o 1 i c a“ in pristavil: „Quam necessarius mihi sit Tuus liber, antequam edam proxime tomum 2dum Systematis, vix effari possum, rum ex eo procul dubio plura addiscam, cum vobis sint plantae rarissimae Europae, a tam paucis lectae Botanicis". Po skoraj enoletnem nestrpnem čakanju pride naposled knjiga velikemu Švedu v roke, prečita jo in ves navdušen hiti prijatelju častitat: ,... et fateor Liber multa, sapientia pulcherri-misque observatioiiibus conscriptus et stupenda industria et labore eollectus, de cjuo Tibi merito ex corde gratulari debeo. q u u m nominis Tui i m m o r -tal e m f a m a m panda t“.a) Vsakdo ki ve, kdo je bil LINN1S, spozna lahko iz teh besedi, kaj da je tedaj pomenil SCOPOLI za botanično vedo. Proroške besede LINNEjeve se v polnem obsegu izpolnjujejo do današnjega dne in ob dvestoletnici SCOPOLI-jevega rojstva smemo ponavljati, da mu je v zgodovini prirodoslovnih ved, osobito v zgodovini botanike, zagotovljeno častno mesto neminljive slave. Našega rodu ni bil, pač pa celih 15 let tesno sklenjen z našo grudo, živeč med našim narodom kot rudniški fizik v Idriji in slabo plačani zdravnik siromašnih idrijskih rudarjev. Vzljubil je lepoto te zemlje in odkril tedanjemu kulturnemu svetu bogate zaklade naše prirode. Z njim pričenja prva doba domače floristike in to začetno dobo lahko brez pridržka imenujemo klasično. Izpolnjujejo, odnosno zaključujejo jo še sloveča imena zaslužnih mož, kakor WULFEN, HACQUET in KARL ZOIS. SCOPOLI je že v mladeniški dobi, ob času medicinskih študij, posvetil izredne zmožnosti svojega duha med drugim tudi opazovanju in raziskavanju rastlinstva, ki je bilo celo predmet njegove disertacijske razprave (M e t h o -d u s plantarum e n u m e r a n d i s s t i r p i b u s ah e o h u c u s q u e repertis destinata. Vindobonae 1754.)4) Dotedaj še skoraj popolnoma nepoznana in neraziskana priroda slovenske zemlje, več ali manj še neokrnjena in neoskrunjena, polna prvotne deviške krasote, je nudila mlademu, nadarje- nemu naturalistu polje, ki si ga hvaležnejšega ležko mislimo. Neumorno je potoval in opazoval, nabiral in urejeval, beležil in določeval; velikokrat se je posrečilo, da je našel nove, do tedaj nepoznane rastlinske organizme ter tako dobil priliko, manjšati vrzeli, ki so bili v tedanji sistematiki še zelo razsežne. Obhodil^) je, kakor sam pripoveduje, zlasti idrijsko okrožje, okolico Ljubljane, Kamnika in Kranja, Kokro, bil na Storžiču in po vsem gorovju, ki se razteza do Kokre, na Grintovcu, Kočni in Grebenu „inter mille vitae pericula", opeto-vano na Nanosu, na bohinjskih gorah, obiskal Planino in Cerknico ter del Goriškega noter do morske obali. Obhodil bi bil še več, da ga ni oviral pri tem zdravniški poklic, večkratna bolezen, razne neprilike („millenae calami-tates, quas Idriae tuli") in koncem koncev tudi razbojniške tolpe (..insidiae latronum") zlasti v Istri, ki so v tistih časih ogrožale popotnike. Plod njegovega botaničnega dela v tej dobi je bila „F 1 or a Carnio -1 i c a“, katero je izdal prvič 1. 1700., v drugi povečani in izboljšani izdaji pa 1. 1772. z naslovom: „F I o r a carniolica, exhibens plan ta s Carli i o 1 a e i n d i g e n a s e t distributas in c 1 a s s e s , g e n e r a, s p e -cies, varietates, ordine Lin n e a n o. Editio secunda, aucta et reformata. Vindobonae 1772. 2 tomi c. 65 tab.“ To njegovo poglavitno botanično delo, važno za razvoj znanosti v obče, posebno pa še za domačo floristiko, vsebuje opise 1250 cvetnih rastlin (anlhophijta) in 394 zastopnikov brezcvetnega rastlinstva, takozvanih kriptogam, od teh slednjih pa jih je treba nekaj odšteti, kakor n. pr. pleme Spongia, ki spada k živalstvu. Največ iz praktičnih razlogov je razvrstitev rastlin izvršena po Linnejevem. in ne več po naravnem sistemu, kakor v prvi izdaji. Nahajališča niso omejena strogo z granicami bivše kranjske dežele, marveč segajo deloma tudi na go-riško in tržaško ozemlje. V kako obilni meri da je SCOPOLI s tem delom pripomogel k zgradbi celotne botanične sistematike, je razvidno že iz dejstva, da je n. pr. med cvetnimi rastlinami, ki jih v svoji Flori navaja, 56 vrst. /a katere mu je še dandanes pripoznano ali izključno ali vsaj glavno avtorstvo. Te rastline, pred njim še nepoznane, odnosno nepravilno opredeljene, so sledeče: Pinus mughus, Ostrga carpinifolia, Salix serpgllifolia, S. glabra, Tirnica saxifraga, Cakile maritima, Sisgmbrium officinale, Arabis hirsuta, A. arenosa, Sedutn roseum, Spiraea ulmifolia, Sanguisorba minor, Potenlilla palustris, Alchemilla arvensis, Genista radiata, G. silvestris, Cgtisus purpureus, Vicia grandiflora, Linum liburnicum, L- laevc, Cotynus coggggria, Callitriche. stagna-lis, Evongmus verrucosa, Rhamnus rupestris, Tilia plalgphgUos, Chamaenerion palustre, Ch. angustifolium, Mgnhis odorata, Gentiana pannonica, Satureia thgmifolia, Pedicularis acaulis, Galium vermuti, G. cruciata, Campanula lini-folia, C. caespitnsa, Aster bellidiastrum, Erigeron ] olymorphus, Senccio lana-tus, S. alpinus, Cirsium carniolicum, C. crisithales, C. spinosissimum, C. ole-raceum, C. arvense, C. lanceolatum, C. palustre, C. eriophorum, Centaurea Kartschiana, Tragopogon dubius, Scorzonera villosa, Agrostis alpina, Carex alba, C. pilosa, C. ferruginea, Digitaria sanguinalis, Orchis tridentata.o) Poleg tega bi našteli lahko še mnogo vrst, ki jih je SCOPOLI prvi našel ter v omenjenem delu opisal in ki so bile po poznejših sistematikih sicer drugače razvrščene in zaznamovane, a se nomenklatura vendar še spominja njegovega imena kot prvotnega avtorja tako n. pr. Helianthemum tomentosum H. grandiflorum, Hacquetia epipactis, Veronica lutea, liomoggne silvestris, Taraxacum paludosum, Sesleria autumnalis. Nadalje je SCOPOLIjevo ime ovekovečeno v rastlinskih imenih Arabis Scopoliana BOISS, Lahgrus Scopolii FRITSCH, Scopolia carniolica JACQ, Scrophularia Scopolii IlOPPfi; ker jih je prvi našel, so jih drugi botaničarji njemu v čast tako imenovali. Priznano mu je tudi avtorstvo večih rastlinskih plemen, tako na pr. Pteridium, Ostrga, Tunica, Alliaria, Roripa, Rhagadiolus, Sesleria, ki jo je, kritično motreč nje morfološke znake, upravičeno ločil od plemena Cgnosurus. Trajne vrednosti je bilo nadalje tudi njegovo delovanje na polju tedaj še malo raziskanega steljčnega rastlinstva (thallophgta), osobito gliv (fungi). Še dandanes veljajo kot pravilno po njem opisane, opredeljene in imenovane te-le glive: Hgdnum coralloides, Agaricu- egipterijgius, A. galericulatus, A. la-ceratus, A. collinus, A. laccatus, A. grumalus, A. concavus, A. tnversus, A. galli-naceus, A. amethgstinus, A. elgtroides, A. variegatus. Poleg tega je SCOPOLI kot prvi objavil še 32 drugih gliv, ki so se kasneje morale drugače uvrstiti in zaznamovati, za katere pa mu je kot prvemu opisovalcu priznano prvotno avtorstvo. Med temi so n. pr. Thelephora palmata, Phaedon suaveolens, Fornes fuluus, Cantharellus infundibuliformis, Lactaria pipcrata, Lepiota procera, Hijporhodius rubellus, Gomphidius maculatus, Hggrophorus conicus, Lima-cium limacinum, Amanita caesarea, Geaster stellatus, Helvella crispa, in pa He-mitrichia scrpula iz rodu myxomicetov itd. Tuintam je nastopil tudi pot poskusa in tako n. pr. eksperimentalno dokazal, da mušnica (Amanita mmcaria) niti za muhe ni absolutno smrtonosna, ker se iz omotice zopet vzbudijo in nadalje žive. Nauk o lišajih (lichcnes), katerih biologija (tesno sožitje gliv z algami) je šele v najnovejšem času v bistvu pojasnjena, je bil v SCOPOLIjevih časih še v povojih in sistem preko plemena „lichen“ skoraj še popolnoma nepoznan. Tudi SCOPOLI rabi za vse opisane lišaje izključno le plemensko ime ,,Uchen“, toda z atributom; opis pa, ki ga je imenu dodal, je pri nekaterih tako veren, da so kasneje jih le po plemenih drugače razvrstili in prvotno avtorstvo je SCOPOLIju ohranjeno za sledeče lišaje: Plujscia tenella, Blastenia rupestris, Cetraria pinastri, Lobaria amplissima, L. scrobiculata, Collema multifidum, Cladonia scpiamosa, \errucaria marmorea. L. 1772. je izšlo še drugo delo „Dissertationes a d scientiam naturalem pertinentes“, ki je za botanično široko v toliko pomembno, ker vsebuje razpravo „Plantae subterraneae“ o glivah, ki žive v podzemskih prostorih in ki jih je SCOPOLI imel priliko opazovati v raznih rudnikih, poleg idrijskega, zlasti v štiavnici ( Schemntz) na Čehoslovaškem (prej Ogrskem), kamor je bi pozvan kot profesor mineralogije in metalurgije na on-dotno rudarsko akademijo. V podzemskih rudniških prostorih žive na lesovju večinoma neplodni trajni miceliji raznih gliv, ki se vsled pomanjkanja svetlobe ne morejo do konca razviti, ostanejo fizijološko sicer v prvotnem stanju, pa se na poseben način odlikujejo ter ustvarjajo tako nove morfološke tvorbe. Nedvomno je bil SCOPOLI prvi, ki je opozoril na te skrivnostne oblike rastlinskega življenja, katerih sistematska pristojnost pa se je šele v novejših časih kolikor toliko ugotovila. Ker je bil SCOPOLI diplomiran zdravnik, in je sprva vsaj v Idriji, zdravniški poklic tudi izvrševal ter izključno od tega živel, bi marsikdo pri- čakoval, da se je pečal z rastlinstvom v prvi vrsti iz praktičnih, medicinskih razlogov. Da se nam to naziranje ne zdi pravilno, imamo več razlogov. Iz vseh njegovih mnogobrojnih spisov odseva predvsem le stremljenje, po nesebičnem spoznavanju prirode trojnega kraljestva. Izmed 21 del, ki so izšle izpod njegovega peresa, sta le dva spisa s strogo zdravniško vsebino, in sicer spis — prvenec „Disertatio de affectibus a n i m i“ in pa III. poglavje v knjigi „De Hydrargyra Idriens i“, v katerem opisuje bolezni rudarjev v živosrebrnem rudniku, zlasti kronično zastrupljenje z živim srebrom, ki se je tedaj vsled slabih higienskih prilik v velikem številu in najstrašnejših oblikah pojavljajo med delavstvom v živosrebrnih rudnikih. Vsi ostali spisi obravnavajo posamezne prirodoslovne stroke in le „F 1 o r a C a r -n i o 1 i c a“ v I. izdaji vsebuje poleg popisov rastlin tudi pripombe o njih zdravilnih močeh in o njihovi uporabi, toda s precejšnjim kriticizmom, ki se blagodejno razlikuje od mnogih njegovih sodobnikov - kolegov, ki so brez eksperimentalne podlage drug od drugega prepisovali nedokazane teorije o zdravilni vrednosti tega ali onega zelišča. „Yires denique medicas multarum stirpium non alias, quam a me Saepius observatas fideliter addidi... Oculus itaque patiens plantae fabricam, j u d i c i u m a u t e m optimum v i r e s e x p e n dat sed u lis experimenti s.“ Kak moderen duh veje iz teli besedi, vendar je preteklo blizu sto let, prej ko je oficijelna medicina začela hoditi po tej, edino zanesljivi poti. Seveda omenja SCOPOLI še celo vrsto rastlin kot zdravilne, o katerih se dandanes to ne more več trditi, toda kdo je mogel na mah razkropiti nebroj zmotnih nazorov, zlasti, če so jih zastopali možje, ki so veljali tedaj kot prve zdravniške kapacitete (IIIPOKRATES, Ga-LENUS, GEOFFROY, BOERHAVE, SYDENHAM, DE HAEN itd.) in ki sc SCOPOLI na nje sklicuje. Toda že v II. izdaji „Flora Carn.“ so opombe o zdravilni moči rastlin po večini izpuščene in le izjemoma je iz posameznih, redkih opazk še mogoče v pisatelju spoznati tudi zdravnika. Tako na pr. čitamo o Valeriana officinalis (zdravilna špajka), da je protiepileptično moč korenine v več primerih s srečnim uspehom uporabljal, o planinskem mahu (Lichen islandicus), da je bil prvi, ki je v avstrijskih deželah priporočal uporabo te rastline, da odreka zdravilno moč sporišču ali zdravilni verbeni (Ver-bcna officinalis) z besedami „habetur pro specifico in cephallaea, sed experi-menta non eonsentiunt". Da bi se bil SCOPOLI tudi še v poznejših letih po odhodu iz Idrije, v količkaj večji meri pečal z zdravništvom, ni verjetno. To se da sklepati iz vsebine njegovih znanstvenih del te dobe in pa iz poznejšega oficijelnega poklica, ki mu gotovo ni pripuščal izvrševati zdravniško prakso. Potem ko je bil nekaj časa profesor mineralogije v Stiavnici, je dobil poziv za profesorja botanike in kemije na vseučilišču v Paviji, kamor se jc preselil 1. 1776. in ostal ondi do konca življenja. Večina njegovih del je pisana v latinščini; ne smemo pa prezreti seznama 127 slovenskih rastlinskih imen, ki jih je objavil SCOPOLI v prvi izdaji „Flora Carn.“; to je torej prva slovenska botanična terminologija. Imena, navedena po dialektu so sicer deloma vsled tiskovnih pomot, deloma vsled jezikoslovne pomanjkljivosti tu in tam popačena, vendar moremo iz seznama razbrati mnogo lepih, prastarih, narodnih rastlinskih imen. Nekaj zgledov! Ajdovsko zelje (Delphinium consolida, sedanje književno ime „poljski ostrožnik" je bržkone navadna prestava iz nemškega „Feld Ritter-sporn"), bobovnik (Veronica beccalmuga), beli pljučnik (Nijmpliaea alba), dobra 5* misel (Origanum vulgare), bezovec (Sambucus nigra), glcidei (Unonis spinosa), glistnik (Bromus sp.), jeternik (Anemone liepatica, mačkina zel (Nepeta cataria), petoprstnik (Potentilla reptans), repje (Areticum Lappa), golčica (Primula vulgaris), tolsti koren (lnula helenium), maselnica (Lilium marta-gono), svinjska repa Brgonia alba), habat (Sambucus ebulus, sporiš (Verbena officinalis), slez (Althaea officinalis), slezena (Malva silvestris), zobnik (Hgosci-amus niger), ločje (Juncus effusus), vratič (Chrgsanthemum vulgare), metlička (Artemisia vulgaris), krvomočna zel (Geranium Robertianum), metuljeva jagoda (Rhamnus cathartica), žabja preslica (Eguisetum liniosum). V Paviji je ustanovil botaničen vrt, delal študijske izlete po gorenji Italiji in nabrano gradivo obdelal v svojem poslednjem delu „D e 1i c i a e Florae et Faune Insubrica e“. Rastlinstvo, ki je tu opisano, se ne nanaša na slovensko zemljo, če izvzamemo k večjem Scabiosa alba in Cen-taurea bracteata, ki se nahajati tudi na bivšem Goriškem. Na hiši v Idriji, v kateri je stanoval, je vzidana še dandanes spominska plošča z napisom: Hanc Domum Dr. Joannes Antonius Seopoli Cavalesius — Tirolensis, Insignis — Rerum — Naturalium — Scrutator Botanices in Carniola —auetor MDCCLIV — MCCLXIX Munere — J. R. IJhysici — fungens inhabitavit. Vsi ljubitelji naše prirode pa bodo ohranili velikega, zaslužnega moža v hvaležnem in slavnem spominu, kakršnega mu je za vedno zagotovila tudi botanična veda. i) JOHANNES ANTONIUS SCOPOL1, odlični prirodoslovec, je bil rojen 1. 1723. v Cavalese na Tirolskem, študiral medicino na Dunaju in bil 1. 1754. imenovan rudniškim fizikom v Idriji. Umrl je v Paviji 1. 1788. kot univerzitetni profesor botanike in kemije. -)Lettere inedite di Carlo L i n n e o a Giovanni Antonio Seopoli. Rovereto 1889, str. 5. s) L. c. str. 7. ■*) \V. VOSS, Joannes Antonius Seopoli, Wien 1881. (Ponatis iz „Vcrh. tl. k. k. Zool. bolan. Gesellschaft in Wien 1881), str. 7. r>) SCOPOLI, Flora C a r n i o 1 i c a Ed II. Praefatio. ) Kakor že omenjeno, je bilo ROBIčevo prirodopisno delovanje prvotno osredotočeno na jame in jamsko favno in le deloma na botaniko. Pridno je nabiral tudi močerile (Proteus anguinus LAUR.) ter jih prodajal STUSSINERju. (Borovnica, 2. dec. 1867). Iz pisem in njegovih različnih spisov pa sledi, da se je v glavnem pečal najpreje s hrošči, prešel potem k polžem, se zanimal kasneje poleg polžev prav intenzivno tudi za okamenine in nazadnje presedlal popolnoma v botaniko. Ostrih prehodov ravno ni, imel je interes vedno za vse. Svojo naklonjenost do jam in planin pa je ohranil prav do zadnjega. Literarno se ROBIČ izključno znanstveno — z malo izjemo v Izvestjih — ni udejstvoval. Večinoma je pisal v „Novice“. Pridno je poročal o novih vrstah živali, rastlin ali okamenin, ki jih je našel in jih je deloma določil ») Nov. XL1 (1883), str. 371. 10) Izvestja, 111. (1893), str. ‘28. n) Izvestja, V. (1895), str, 33. sam ali so mu jih determinirali prijatelji. Poročal je o svojih potovanjih, dogodkih, nevarnostih, o lepoti gotovih krajev, o favnističnih pojavih raznih letnih časov, o florističnih pojavih zgodnje pomladi itd. V spisu iz leta 1865. v „Novicah“ — kolikor sem mogel dognati, je to v „Novicah“ njegov prvi spis — posvečenem „Slovenskim dijakom1* piše „Besedico o lepoti in koristi natoroznanskih vednost". Ta mali spis, poln ognja in ljubavi do prirode in do „ljube nadepolne mladine" konča: „Naravoljubu je vsak hribček posvečen oltar.“i2) Tega uvoda v svoje prirodupisno kakor tudi literarno delovanje se je duhovnik ROBIČ držal celo svoje življenje: služil je svojo veliko božjo službo v samotah planin in gozdov, v nevarnostih prepadov in jam. STUSS1NER mu je prigovarjal, naj bi pričel spisovati favno domačih polžev. ROBIČ pa mu je pisal to-le svoje mnenje: „Vi mi prigovarjate, naj bi pričel spisovati „Favno“ domačih polžev. Jako potrebno in koristno delo bi bilo to, toda kako je mogoče kaj takega začeti, dokler nismo v tej zadevi sami dobro preiskali naše lepe in na prirodoslovnih stvareh tako bogate domovine. Le pridno nabirajte, da bomo imeli zadosti zanesljive tvarine skup, potem šele bo kaj takega mogoče." (1881). To naziranje in pa že omenjeno pomanjkanje drugih znanstvenih pripomočkov, je bilo ROBIču zadosten razlog in vzrok, da se ni tako hitro odzval tudi kasnejšemu javnemu pozivu prof. VOSSa: „Mochte sich doch Robič entschliessen, seine Crvptogamenfunde zu veroffentlichen, dndurch 'vvurden unsere lventnisse sehr bereichert.“13) Kolikor mi je znano, je izšel njegov prvi poljudno-znanstven članek „Ueber cinige Grotten und Holilen in der Umgebung von Aich“ v Drittes Jahresheft des Ver. d. krain. Landesmuseums. 1862. Pisal je v Narodni koledar sporočilo in letopis Matice Slov. za leto 1869. Leta 1888. in 1889. je bil sotrudnik Dom in Sveta. V „Izvestjih“ so izšli leta' 1893. „Kranjski mahovi", leta 1895. pa ..Kranjski lišaji" in „Dodatek k Vossovi Micologia Carniolica". V „Novice“ je pisal prirodopisne stvari, kolikor sem mogel ugotoviti od 1865. do 1884. leta. ROBIčeva največja zasluga za prirodopis nekdanje Kranjske je bila v ogromnem nabranem materijalu, v njegovih bogatih zbirkah, ki so nudile strokovnjakom priliko, obogateti zoološki in botaniški sistem z mnogimi novimi vrstami ter omogočile v geologiji in paleontologiji BOBIčeve ožje domovine nove vidike. Njegova zbirka hroščev, ki jo je prodal Dež. muzeju v Ljubljani, šteje 5615 komadov. Ugotoviti hrošče, ki jih je Bobič našel in ki so jih razni strokovnjaki spoznali za nove vrste itd., mi je vsled pomanjkljive literature nemogoče. Omenim naj le, da je nazval ROBIču na čast JOSEPII eno vrsto Astagobius Robiči. (REITTER te vrste ni priznal.>4) Kot varieteta nosi njegovo ime Batliijscia Khevenhulleri var. Robiči Gnglb. ROBIčeva zbirka mehkužcev, ki je last Narodnega muzeja v Ljubljani, šteje 10,751 komadov ter obsega 2750 vrst.ir>) Med temi so sledeči CLESSINovi is) Nov., XXIII. (1865), str. 151. 13) VOSS. \V., Versueh einer Geschichte der Botanik in Krain. II. Ilalfte. Jahresbejicht der Staats- Oberrealschule in Laibach 1885. 14) REITER, C a t a 1 o g u s C o 1 e o p t e r o r u m E u r o p a e. 1906. i '■) SAJOVIC, G., Kranjski mehkužci. Izvest ja XVIII. (1908). ks) Za to vrsto, ki ne spada v rod Paladilhia in za novo Vitrella ser-llica PAVLOVIČ, je slednji ustanovil subgenus Paladilhiopsis. — Dr. KUŠČER, originali ROBIču dediciranih vrst: Lithocilyphus robičianus CLESS. 1890. Potoče; Lartctia (Paladilhiopsis)le) robičiana CLES. 1882. Izvirek pri Potočah Originalna nahajališča. Glasnik II. in lil. B. (1921—1923). blizu Predvora; Bythinella robičii CLESS. 1890. Izvir Krke. V muzejski RO-Blčevi zbirki in inventarju je kot original označena tudi \ itrella gracilis v. robičiana. To je gotovo „nomen nudum“. Po mnenju malakologa DR. KU-šČERJa je avtor najbrž CLESSIN, ki je imel sicer namen stvar objaviti in je že pred tem poslal etiketo v svet, publiciral pa potem zadeve ni.17) SIMROTHov original dediciran ROBIČU je Amalia Robiči SIMROTH. 1883. Mokrica, Suha-dolnikova dolina. Poleg teh je omeniti še originale, ki jih je najbrž ROBIČ našel a niso po njem imenovani: Lithoglyphus fluminensis v. erectus (PAUL). CLESS. 1880. Stranje pri Kamniku. Bythinellu cyclolabris (ROSSM.) FRFLD. 1863. Borovnica. Frauenfeldia Lacheineri CIIARPENTIER v. croatica CLESS. 1890. Sodražica. Zanimiv objekt maiakološke zbirke Narodnega muzeja je tudi „Kranjska školjka z biserom"1*) U ni o batavus v. ater CLESS.19) (crassus cytherea K), ki jo je našel RORIč leta 1864. v nekem jarku med Borovnico in Ohanico. Muzejska ROBIčeva zbirka okamenin šteje 280 vrst v 1935 eksemplarjih. Od teh je 135 vrst v 1007 kosih kranjskih, večinoma od ROBIČa samega nabranih v Kamniških alpah.2«) Original Nar. muzeja je Pleurotomaria carniolicu HILBER nova forma, ki jo je ROBIČ našel pri Tunjicah — opisal pa HILBER.21) Od bogatih ROBIčevih herbarijev-2) ima Nar. muzej v Ljubljani glive m mahove, kranjska gimnazija pa zbirko cvetnih rastlin. Leta 1874. je daroval BOBIČ deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani nad sto vrst raznih rastlin, ki jih je dobilo žensko učiteljišče v Ljubljanica) „Našim bratom Rusom“ pa je poslal leta 1881. v Petrograd okoli 400 vrst kryptogam. (1881). Gospod Dr. Dolšak24) je bil tako ljubezniv in mi je prepustil sledeči seznam gliv in mahov, ki jih je našel Robič prvi: Leptosphaeria Rehmiana VOSS. Gliva iz družine Pleosporaceae (Ascomy-cetes). živi na mrtvih listih Dnjpis spi nosa pri Stranjah. Določil VOSS in ji dal ime po REHMU. Metasphaeria Hellebori REHM in litt. ad VOSS. Gliva iz družine Pleospo-mceae (Ascomycetes). št. Urška gora. REHM jo je označil kot novo vrsto. Stictophacidium carniolicum REHM. Gliva iz družine Stictidaceae (Asco-mycetes). To popolnoma novo pleme (genus) je našel S. ROBIČ 1887 na št. Urški gori v župnijskem vrtu, na rumenem drenu (Cornus mas L.). n) Pismo. Kranj, 1. XII. 1924. ih) Izvest ja IV (lH9h), str. 38. i») Carniola, I (1908), str. 210 — cytherca K. ima prioriteto pred consen-taneus (Z.) R. in je prvo ime za balavoidne llnionc iz donavskega porečja. 20) Muz. inv. Rob. zb. okamenin. 21) Pleurotomaria Carniolica. C.arniola II (1909). 22) W. Voss, Versuch. 23) N: XXXII (187',), str. 393. 24) G. dr. Dolšaku za ljubeznivost najlepša hvala! Micropeltis carniolica REIIM. Gliva iz družine Microthyriaceae (Asconuj-cetes) na Pirola rotundifolia. Našel prvi S. ROBIČ na St. Urški gori, določil kot novo vrsto REHM. Zelo verjetno je, da je tudi ROBIČ bil tisti, in ne VOSS, ki je prvi našel novo vrsto Diaporthe microcarpa REHM (gliva izmed Ascomycetes) na Št. Urški gori in rastlina, na kateri živi, je Cytisus nigritans L. V VOSSovi zbirki gliv, ki jo hrani tudi muzej, je namreč le eksemplar z napisom, da jo je našel ROBIČ 5. XI. 1889 na Št. Urški gori. Laestadia Vossi ABE BRESADOLA. Gliva iz skupine Sphaeriales, na Minuartia laricifolia pod Planjavo. Imenovana po VOSSu. Aecidium Robičii VOSS. Rjasta gliva na listih kobulnic Astrantia maior in Astrantia carniolica. Kot novo vrsto označil in po ROBIČU imenoval VOSS. Caeoma Betonicae VOSS. Gliva na listih Stachys Jacquini. Našel ROBIČ 1887, kot novo vrsto opisal VOSS. Ovularia Robičiana VOSS. Gliva iz skupine Fungi imperfecti, ki jo je prvi našel VOSS, pa ROBIČU na čast imenoval. Ramularia montana VOSS. Gliva iz skupine Fungi imperfecti. Našel ROBIČ na Št. Urški gori na Vicia cracca in VOSS označil kot novo vrsto. Mgurella Caregana SULLIV. Mah iz družine Leskeaccae (\lusci pleuro-carpi) je bil sprva znan le iz Sev. Amerike. S. ROBIČ ga je našel v Evropi prvi leta 1869., in sicer v Kokriški dolini in na Zaplati. Trochobryum carniolicum BREIDLER et BECK. Mah iz družine Seli-geriaceae, ki ga je prvi našel ROBIČ na Št. Urški gori, je bil do tedaj popolnoma nepoznan in sta ga avtorja označila kot novo pleme. Dolgo je bilo znano le ROBIČevo nahajališče, v novejšem času so ga našli tudi v Bosni. Determinacije nekaterih izmed označenih gliv ne odgovarjajo sicer več sedanji sistematiki, vendar pa ni s tem zmanjšana ROBIČeva zasluga, ker jih je ravno on našel prvi. Poleg tega je ugotovil ROBIČ nova nahajališča mnogoterih gliv, ki so bila na našem ozemlju do tedaj nepoznana. Kako veliko zanimanje je imel Robič za botaniko, ko je bil še bogoslovec, nam spričuje prepis dela „Die botanische Kunstsprache in Umri s s e n nebst erlauternden Texte zum Gebrauche bei Vorlesungen und zum Selbstunterrichte von GOTTLIEB \VILHELM RISCIIOFF, abgeschrieben und gezeichnet von ŠIMEN JAKA RABIČ, 1850. Zelo lepega rokopisa je v vezani knjigi, format m. 8°, XII + 372 strani ter 503 slike, ki so izdelane s čudovito marljivostjo in natančnostjo. Na koncu nemškega teksta je naslednja slovenska pripomba: „To delce sem pričel leta 1843. in ga leta 1849. še le dokončal. Podobe sem od leta 1843. do 1846. risal; razjasnjenje pa zraven predzadnji mesec leta 1849. dovršil. Šimen Rabič, bogoslovec 4. leta.“ ROBIČ se je v početku svojega prirodopisnega delovanja pečal tudi z osteologijo. Skeletiral je sam. Ljubljanski muzej hrani 19 ptičjih skeletov od njegove roke. V isti dobi se je tudi bavil nekoliko z dermoplastiko. ROBIČevo literarno delovanje sem že omenjal. Njegovi tiskani spisi, ki se nanašajo na prirodopis — pisal je tudi druge stvari — in kolikor sem jih mogel izslediti, so v časovnem redu nastopni: O b e r e i n i g e G r o 11 e n und 11 6 h 1 e n in d e r Umgebung von Aich. Drittes Jahresheft des Ver. d. krain. Landes-Museums. 1862. 20) Rokopis hrani Narodni muzej v Ljubljani. 165—167. — Besedica o lepoti in koristi 11 a t o r o z n a n s k i h vednost. (Slovenskim d i j a k o m). N (— Novice) 1865, 151. — Iz Borovnice 8. sveč. N 1867, 56. — Preroki zgodnje p o m 1 a d i. 76. — Iz Borovnice 10. a p r. 140. — V Šentjurju 4. g r u d. (P o 1 e m i k a z D e ž m a n o m). N 1868, 417. — Krajepis borovniške okolice v prirodoslovnem obziru. Narodni koledar Matice Slovenske za leto 1869, 67—78. ■— Šenčur, 9. j u 1 i j a. (Dopis). N 1869, 225. — Prirodo-in jezikoslovna črtica. (Narodni izraz „krak“ in „ceptec“). 313. — Myurella Careyana, Sull. N 1871, 396. — II e 1 i x pomatia L. veliki j e dl ji vi polž. 419. — Iz Viševka 11. dec. N 1872. m. — Moj studenček. 417. — Evo k o s n e m š k e učenosti! IV 1875, 90. — Živa spomladanska z n a m e n j a. 96. — Iz šenturške gore na Gorenjskem 4. s u š c a. A" 1876, 78. — T a j n o e v e t k e (k r y p t o g a m i) ob potu od P o ž e n k a na šent-Urhsko goro. N 1876, št. 44—47. — Iz Št. Urhske gore, 5. jan. A7 1877, 14. — Spomini na planine. 28, 35, 51. — Spomini na planine (II o j a na Grintovec). 66, 74. — I z Š t. U r h s k e gore 8. s u š c a. 87. — Vesela spomlad na h r i -b i h. 155. — II o j a v M o k r i š k o jamo. 268, 276. — K o r a 1 n i c a (C o r a 1 -lorrhyza i n n a t a Hall). 405. — Iz Št. Ur liske gore 14. dec. 409. Storžič. N 1878, 201, 209. — Ledenica na Veliki planini kamniški. N 1879, 220. — S šenturške Gore 23. d e c. (Čudna 11 o t o r n a j) r i g o d b a). N 1879, 42.9. — Iz šenturške gore 5. s v e č. N. 18S0, 46. — Pšateška gora. 165. — Izlet na Grintovec. 241. — Reški graben. 288. — S šenturške gore, 24. o k t. (G r o z n a toča). 348. — Nova polža. N 1881. 117. — Zopet dva za Kranjsko favno nova polžka. 222. — S šenturške gore, 17. vinotoka. 347. — 7. dec., 405. — 27. dec. 1882, 7; 7. jan., 14. — Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v znožji šenturške gore v geologičnem in p a 1 e o n t o 1 o g i č n e m obziru. 20. 27, 36. — S š e n t u r š k e gore, 20. jan., 31. — 23. febr., 70. — Kratke popotne črtice polžar ja. 187. — Šen turška gora, 18. julija (L i t h o g 1 v p h u s B o b i č i i). 238. — S u h a d o 1 n i k o v a dolina v n a z i r u polžev. 332. — Z šenturške gore 6. n o v. (A m a 1 i a R o b i č i i). A7 1883, 371. — š e n t u r š k a gora 8. sveč. N 1884, 62. — S šenturške gore 24. maja. (II e 1 i x pomatia, var. sin is tros a). 177. — Iz šenturške gore 10. j u -lija. 232. — 15. avg., 271, 280. — Strupene rastline. Dom in Svet l. (1888) 58, 77, 109; 11. (1889) 125, 153, 267. — Kranjski mahovi. IM K (= Izv. Muz. dr. za Kr.) Ul. (1893) 28. 67, 109, U8, 201. — M oj oreh (J u -glans regi a L.) 1MK III, 118. — Kranjska školjka z biserom. IM K IV. (1891), 38. — Kranjski lišaji (L ic h e n e s). IM K V, 33, 83. 118. 153. — Dodatek k V o s s o v i „M icologia Carniolic a“. IMK V. (1895), 159—163. MEROPS APIASTER L. V SLOVENIJI. Fran Kos. Prirodopisni oddelek Nar. Muzeja v Ljubljani. Od g. SCHULZA, upok. muz. asistenta in preparatorja sem svojčas zvedel, da je nagatil za g. šol. uprav. ARMIČA iz Radeč pri Zidanem mostu čebelarja (legat, b čel ar, čebelojedec = Merops apiaster L.) V želodcu mu je našel polno čebel. G. SCHULZU za opozoritev najlepša hvala! Da izvem kaj več podrobnosti v takratnem pojavu te ptice, sem se obrnil pismeno na g. šol. upravitelja ARMIČA, kateremu se najtopleje zahvaljujem za ljubeznjivi odgovor! Bistvene točke tega poročila so: Cebelojedca, katerega sem poslal g. SCHULZu v nagatenje, je dne 10. majnika t. 1. 1924) ustrelil trgovec-čebelar MUNIH na Vrhovem pri Radečah. Prinesel mi ga je močno razstreljenega 11. V. ter povedal, da se je 9. V. pojavilo 7 takih ptic na Vrhovem, ki so dva dni ob-kroževale njegov čebelnjak ter posedale okrog tega po sadnem drevju." Na-gateno samico čebelojedca hrani g. šol. uprav. ARMIČ v svoji prirodopisni zbirki. Kolikor mi je znano, se je po letu 1892. čebelar, ta tako krasna, a redka ptica sedaj prvič zopet pojavil v naših krajih. Ako pa je komu znan kak slučaj iz te dobe,, pa ga dotični opazovalec nikamor in nikomur ni javil, ga prosim, naj to stori sedaj. V sledečem navedem v kronološkem redu pojave čebčlarja v Sloveniji (etnografsko ozemlje, vključen je tudi del Istre). 1710. V dobi od 1836—1837. leta je poklonil KARL PRENNER dež. muzeju v Ljubljani oljnato sliko neznanega slikarja,1) ki predstavlja dva čebelarja (Merops apiaster L.). Spodnji, 4-5 cm široki rob slike nosi napis: Dergleichen Eremde V o g e 1 e i n g ros s e s c h a a r set z ten sich vmb Levbach n id er de n 1 May 1710 J ah r. Na koncu napisa je nekdo s svinčnikom pristavil še letnico 1807. O ti sliki je poročal že SCHULZ.2) 1741. Iz poročila kuratorija kranjskega deželnega muzeja z dne 22. XII. 1837. katero omenja „die Abbildung des Merops apiaster, eines im Jalire 1741 in grosser Anzahl um Laibaeh gesehenen seltenen Vogel” ni jasno razvidno, ali se gre v tem slučaju za nov pojav čebelarja v letu 1741. ali pa je ta letnica pomotoma prišla v tekst in je pri tem mišljen pojav iz leta 1710., katerega predstavlja slika.2) 1769. Ptice iz Kranjske, ki jih omenja SCOPOLI v svojem spisu4) iz leta 1769. (DESCHMANN5) trdi leta 1768.), označa s početnicama M. p. = Museum proprium. čebelarja navaja, ne pove pa ne kje ne kedaj je bil vjet oziroma ustreljen. Dobil ga je od B. DE BRIGIDO. 1795. ŽIGA pl. ZOIS omenja, da so se pojavili čebelarji (Merops Apiaster 4) L a n d e s m u s e u m im Ilerzogthume Kr a in 1836—1837. Laibaeh 1838. p. 20. з) SCHULZ F., Bienenfresser (Merops apiaster) u n d \v e i s sr u ck i g er Specht (Picus leuconotus) in Kr a in. Orni-thologisches Jahrbuch. lil. 1892. p. 203. — SCHULZ F., čebelojedec (Merops apiaster). lzvestja Muzejskega društva za Kranjsko. 111. 1893. p. 208. s) L a n d e s m u s e u m K. 1836—1837. •t) JOANNIS ANTONII SCOPOLI, Annus I. II i s t o r i c o - N a t u r a 1 i s. Lipsiae. MDCCLKVIIII. p. 54. ">) DESCHMANN K., B e i t r a g e z u r O r n i t h o 1 o g i e K r a i n s. Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain. II. 1889, p. 267. и) A v e s t e r r e s t r e s (e u r o p e a e). Rokopis ŽIGE pl. ZOISA, ki ga hrani licejska knjižnica v Ljubljani. 167. U. c. a. — p. 13. LETII. — Legat6) v aprilu 17i)5 v okolici Iga, kjer so se držali tri tedne. Pristavlja pa, da se le ptice ne pojavljajo redno.7) 1807. SCHULZ«) omenja, da se je Merops v tem letu pojavil na Kranjskem, ne navaja pa določneje ne meseca ne kraja. 1836—1837. V ti dobi navaja čebelarja muzejsko poročilo,9) ne pove pa ne najdišča ne časa pridobitve. Istolako je v seznamu muzejskega poročila iz leta 1838.io) le na splošno omenjeno, da so ga „včasih“ dobili tudi na Dolenjskem. 1842. FREYERn) ga ima v svojem seznamu na Kranjskem poznatili ptic ter navaja v splošnem najdišče Ig in Dol. časa, kedaj so se te ptice pojavile ne navaja. Letnica 1842. je torej le približna. 1873. G. SCHULZ mi je ustno poročal, da sta dva čebelarja, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, ki pa dosedaj nista imela v muzejskem inventarju in na etiketah označenega kraja in časa pridobitve, bila poslana muzeju 1873 iz Žužemberka. 1878. SCHIAVUZZI >2) našteva leta 1878. med Istrskimi pticami tudi čebelarja, ki gnezdi v okolici Pirana. Gnezdo, to je 61 cm globoki rov, si skoplje na obrežju reke Dragonje. Spomladi prihajajo čebelarji v večjih jatah istočasno z lastavicami. Ko dorastejo mladiči, odlete Meropsi in ne ostane do konca poletja niti eden več. 1879. Prirodopisni oddelek Narodnega muzeja v Ljubljani hrani dva čebelarja. in rj1. Prinešena sla bila leta 1879. od sv. Mihela pri žužemberku. Podaril jih je muzeju župnik INDOF. V inventarju oz. na stari etiketi ni bil označen mesec pridobitve. Tudi SCHULZ,13) ki poroča o njih, ne navaja meseca, v katerem sta bila ustreljena in jih je prejel v nagatenje. 1880. Med pticami, ki so leta 1880. obiskale Istro in ki so tam gnezdile je bil tudi čebelar (Passagi 1880). SCHIAVUZZI14) je opazil njegov prihod 14. V. 1880. in odhod 2. VIII. istega leta. Tudi v V. Jahresbericht (1880) des Ausschusses fiir Btobachtungsstationen der Vogel Dcutschlcuuh':>) je (v poročilu za čas od 1. XI. 1879 do 1. XI. 1880) navedel SCHIAVUZZI za Istro (obrežje Dragonje) Meropsa, le s to razliko, da javlja njegov odhod za september in da je čebelarja opazoval v avgustu. 7) 1796. Or n i t h o 1 o g is c h e s Journal. Rokopis ŽIGE pl. ZOISA. Lic. knjižn. v Ljubljani. 168. II. c. a. — p. 29. s) Ornithologisches Jahrb. III. 1892, p. ‘>03. — Izvest ja. III. 1893. p. ‘208. !l) Landesmuseum K. 1836—1837. Laibach 1S38., str. 11. 10) Landes-Museum K. Ziveiter J ahresbericht 1838. Laibach 1839., str. 13. 11) EREYER II., Fauna der in Kr a in bekanntcn Sauge-t h i e r e, Vogel, Reptilien u n d F i s c h e. Laibach 18i2., str. 24. ia) SCHIAVUZZI R., E1 e n c o degli Uccelli nell’ Is tria e d in i s p e c i a 1 i t a nell’ a g r o p i r a n e s e. Bollettino della Socirla Adri- atica di Scienze natarali in Triestc. IV. 1878. p. 53. !3) SCHULZ F., Verzeichnis der bisher in Krain 1) coli a ch te te n Vogel. Mitthcilungen des Musealvereines fiir Krain. III. 1890. p. 3M. — Ornith. Jahrbuch. ///. 1892. p. 203. — Izvestja. III. 1893. p. 208. 14) SCHIAVUZZI R., A n n o t a z i o n i o r h i t h o 1 o g i c h e f a 11 e d uran te 1’ anno 1880. Bollettino d. S. Adr. d. Sc. nat. Triesle. VI. 1881. p. 173. 15) Journal fiir Ornithologie. XXX. 1882. p. 18. 1881. SCHIAVUZZI16) poroča za Istro: Merops apiaster L. prihaja v maju in avgustu ter se ustavi nekoliko dni. Redno gnezdi na bregovih Dragonje in »Gravine v dolini Sičol (Sicciole) in Bolderniga (Valderniga). Dobil je 20. VII. 1881 iz doline Bolderniga (Valderniga) štiri gnezdoče mladiče. Opazoval je tudi čebelarjevo gnezdo, katero tvori en meter dolg. slepo zaključen rov, skopan v obrežju reke. V koncu tega rova odlaga Merops apiaster jajčeca. V želodcih ubitih čebelarjev je našel ostanke mravelj in hroščev. V 6. Jahresbericht (1881),17) — opazovalna doba od 1. XI. 1880 do 1. XI. 1881 — je označeno, da je opazoval SCHIAVUZZI Meropsa tudi 3. V. 1881. 1885. Baron WASHINGTON je opazil v Opatiju dne 28. IV. 1885 osem čebelar jev.1«) 1892. 14. V. 1892 je prejel muzejski preparator SCHULZ1!*) od g. Josipa HRUŠA iz Lipice pri Sežani dva čebelarja in sicer eno samico in enega samca. Ustreljena sta bila 11. V. istega leta. Tretji ustreljeni eksemplar je bil preveč razstreljen in ni bil za nagatiti. Vsega skupaj pa so bili opazovani takrat štirje Meropsi. 1924. 9. in 10. V. 1924 je bilo 7 čebelarjev na Vrhovem pri Radečah. V pismu z dne 10. II. 1925 mi je poslal šolski upravitelj v Radečah, g. J. ARMIČ rokopisao) g. A. OGRINCA iz Lužarjev pri Velikih Laščah. OGRINC piše, da sta se „pred kakimi šestimi leti" tudi v njegovem kraju pojavila, „dva para tacih ptičev" (čebelarjev), kakršne opisuje g. J. ARMK: v Slov. čebelarju iz leta 1921. Gnezdila sta v podstrešju podružnične cerkve sv. Ožbalta. Pa tudi v juniju leta 1924. je opazil „take ptice, ki so tudi gnezdile v podstrešju podružnične cerkve sv. Urha" (župnija Sv. Gregorija). Beležim ta slučaja. Ni nenavadno, da gnezdijo ptice pod neugodnimi pogoji na neobičajen način. Dvomim pa, da bi preprost človek iz samega opisa spoznal žival, ki jo je videl pred šestimi leti ali tudi le pred nekaj meseci. Pripomnim naj še, da Erjavčeva letnica 1811 — v katero tudi sam dvomi — ne drži. Opira se ERJAVEC na neko sliko Meropsa v muzeju, katera pa ne obstoja.21) Iz teh slučajev sledi, da se čebelarji v okviru etnografske Slovenije ustavljajo na bivšem Kranjskem samo na prehodu za nekaj dni in to najraje v maju, bolj redko v aprilu, južneje, v nedkanji Istri pa lr>) SCHIAVUZZI B., Materiali p er u n’ a v i I a u n a del ler-ritorio di Trieste fino a Monfalcone e deli’ Istri ar Bol-lettino d. S. Mr. d. Sc. nat. T. Vlil. 1883-8’,. p. 3. i") VI. Jahresbericht (1881) des Ausschusses fiir Beobachtungsstationen der Vogel Deutschlands. — Journal /. Ornithologie. XXXI. 1883. p. 13. 1») SCHIAVUZZI B„ Materiali p er un’ avifauna del Lito-rale austro-ungarico. (Annotazioni intorno a specie diggia anterior-mente registrate). Bollettino d. S. Adr. d. Sc. nat. Trieste. X. 1887. p. 154. >») Ornith. Jahrb.All. 1892. p. 203. — Izvest ja. III. 1893. p. 208. -o) Spis je bil objavljen v febr. št. „S1. čebelarja" 1925. 21) ERJAVEC F., Domače in tuje živali v podobah. III. Celovec 1870.. str. 136. gnezdijo, prihajajo približno z lastovicami in odhajajo avgusta oziroma septembra. Na Ogrinčeve podatke se pri tem ne oziram, ker se mi zde nezanesljivi. P. s.: PONEBŠEK DR. J., Legat ali čebelar. Lovec XII. (1925), str. 276—279 in 322—326. Konec Se sledi. — Ponebškovega članka ne citiram preje, ker je izšel šele potem, ko je bil ta moj spis že napisan. — Kar tiče imena te ptice, se pridružujem PONEBŠKU, da ni uporabljati v tem slučaju naziva „čebelojedec“. Smatram pa ime „čebelar" (ki je le metateza ERJAVČEVEGA |1870] „bčelarja“) za bolj domače in primernejše, kakor „legat“, čeprav je „legat" literarno starejši (FREYER 1842). NABIRANJE MEHKUŽCEV V JAMAH. Sestavil dr. Ljudevit Kuščer. Z obnovitvijo delovanja Jamskega Društva je oživelo ludi zanimanje za prebivalce naših jam. Pričakovati je, da bodo sodelovali pri teh raziska-vanjih tudi tisti člani in prijatelji, ki niso poklicni zoologi — predvsem računamo tu na naše učiteljstvo in dijaštvo. Njim so v prvi vrsti namenjena ta navodila. Vse sedanje in bodoče sodelavce pri raziskavanju naših jam pa zagotavljamo, da smemo pričakovati še marsikakšno, zanimivo odkritje d o s e d a j še nepoznanih jamskih živali. Izmed mehkužcev žive v jamah: 1. v vodi rodovi Lartetia, Paladilhiopsis, Belgrandia, Valvata; 2. na suhem Zospeum (mnogo vrst) in redki Spelaeodiscus hauffeni. Vsi jamski mehkužci so izredno majhni — dimenzije so od 1 mm do največ 5 mm — pozor tedaj na vsako belkasto stvarco, ako jih nabiraš posamič. Primerjaj tudi v SAJOVčevih Kranjskih mehkužcih (Izvestja Muz. Dr. 190S) žmitkove žalibog zelo kubistične slike 2, 8 in 10. Redko ima jamar priliko, najti te vseskozi prav majhne živalice posamič, vsakega polžka posebej. Umesten je ta način iskanja v izjemnih slučajih; včasih je pač najti tudi preko 100 Zospejev na vlažni ali mokri steni. S konico mokrega čopiča jih potem pobiramo v malo steklenico, ki je napolnjena s — čisto vodo. Tej vodi dodamo eventuelno po povratku iz jame nekaj alkohola. Večinoma je takšno iskanje neracijonelno. Žive primerke si bo že poiskal zoolog sam, če jih bo potreboval za študij anatomije in histologije — najprej moramo ugotoviti, kaj sploh živi v teh jamah. Sistematiku v ta namen popolnoma zadoščajo lupinice. Te pa najde mo često v veliki množini na takih mestih, ki so nekakšna „p o k o p a 1 i š č a“ jamske ( a u n e. Ob svojih bregovih odlaga vsak jamski potoček pesek. V njem počivajo ostanki vseh mogočih vrst jamskih živali, ki so živele prej v jamskem potoku ali ki ‘jih je voda naplavila vanj; hišice (lupinice) polžev in školjk so deloma popolnoma ohranjene v tej enakomerni toploti in vlagi. — Nabiralec naj nosi na jamskih ekskurzijah vedno pri sebi nekoliko platnenih vrečic in naj ob vsaki jamski vodici, tudi ob najmanjši, nabere nekaj tega peska. Često opravi pa voda celo posel sortiranja in odlaga ob svojih bregovih polžke v pravih „trakovih“, vsporednih z vodnim tokom. V Križni jami sem n. pr. dolgo zaman iskal Belgrandije in \alvate — slednjič sem našel v suhem stranskem rovu, skozi katerega teče le perijodično voda, na tleh belo podolžno liso z mnogobrojnimi lupinicami teh polžkov. Ob Rakovskem (Škocijanskem) potoku pri Rakeku pa se jih mestoma lahko nabere kar celo prgišče. N a taka mesta naše jamarje posebej opozarjam! Ne samo za zoologijo, nego tudi za hidrografijo jam pa je potrebno, da preiščemo pesek vseh naših k r a š k i h izvirkov (obrhov). V ta namen priporočam, da se vzame iz vsakega vrela približno 1 dm“ peska in nekoliko osuši, potem pa v vrečici s točno navedbo najdišča pošlje v svrho nadaljne preiskave ravnateljstvu Narodnega muzeja (p r i r o d o p i s n i oddelek). Nič ne de, ako je pesek blaten; naši koleopterologi ga lahko prečistijo skozi gosto mrežo, vendar ni to neobhodno potrebno (razun v redkih slučajih, kedar je dno popolnoma blatno). Pesek v suhi strugi perijodičnih ltraških izvirkov je ravnotako važen — tudi tu je grobišče jamskih živali, v katerem najdemo mnogo znanstveno uporabnih ostankov. V pesku tistih izvirkov, ki so spojeni z večjimi, nedostopnimi jamskimi prostori, najdemo vedno tudi hišice kopnih vrst — tudi v tem oziru nam nudi preiskava peska zanimive geografske podatke. Kot primer takšnega najdišča navajam izvir M i t o v š k a nasproti postaji Trbovlje. V jamah, kjer ni vode, je skoraj vedno zastopan rod Zospeum po eni ali tudi dveh vrstah. Najbolj priporočam tale način iskanja: ob vznožju' mokre stene naberemo peska, zemlje, drobnega grušča in vzamemo vse skupaj v vrečici s seboj. Najprikladnejša so ona mesta, kjer se ob vznožju kakega kamina zbira vse, kar je kedaj živelo ob njegovih vlažnih stenah — zopet primer grobišča, ki ga lahko jamar eksploatira z gotovim uspehom. Uprava prirodopisnega oddelka bo prav hvaležna za vsako pošiljatev takega peska, ki bi ga nabiralci poslali muzeju v pregled. Prav pogostoma najdemo v tem vlažnem grušču tudi druge živali, včasih n. pr. cele množice Apterigotov. Zbirke jamskih živali našega muzeja niso baš bogate. Muzeji imajo razun znanstvenega in poučnega tudi reprezentativen pomen. S tega vidika moramo posvetiti ravno zbirki jamske faune posebno pozornost. Kranjske jame so bile klasična tla speleologiji tudi v zoološkem pogledu — m i bi morali imeti najlepše in najbogatejše zbirke! Uprava prirodopisnega oddelka naproša vse raziskovalce naših jam, da po možnosti v vsaki jami — suhi in vodni -— vzamejo z opisanih primernih mest nekoliko peska s seboj in ga pošljejo ravnateljstvu muzeja, da se tu znanstveno preišče. Na listku naj bo točno zabeleženo ime jame, datum in eventuelno skica z oznako mesta, kjer se je vzel pesek. INDEX. B Razprave. Dr. Fr. Megušar, O barvi in njeni premenjavi pii malem klenu (Phoxi-nus laevis L. Ag.) z eno tablico. Dr. Avg. Munda, Kako uspevajo sulci v naših vodah (s tremi diagrami). Dr. Fr. Kos, Prispevki k morfologiji in biologiji arhianelida Polygordius triestinus Woltereck (s petimi slikami v tekstu). Dr. Roman Kenk, Nova vrsta pa-ludikolnih trikladov (Tricladida palu-dicola) iz Slovenije (s štirimi slikami v tekstu). Dr. Fr. Kos, Eksotrohofora v planktonu tržaškega zaliva v času izven običajne rojne dobe. Dr. Ljud. Kuščer, Jamski mehkužci severozapadne Jugoslavije in sosednjega ozemlja (z eno karto). Slovstvo. Dr. A. VVinkler, Geomorphologische Studien im mittleren Isonzo- und im unteren Idrijca Thale. (Ferd. Seidl.) Dr. A. Winkler, Das mittlere Ison-zogebiet. (Ferd. Seidl.) Fr. Kossmat, Geologie der zentra-len Balkanhalbinsel. (Ferd. Seidl.) Dissertations. — La couleur et son changement chez le Phoxinus laevis L. Ag. (Avec une planche.) — Comment le Salmo hucho pro-spere-t-il dans nos eaux? (Avec 3 diagrammes.) — Contributions a la morphologie et a la biologie de 1’archiannelide Polygordius triestinus Woltereck. (Avec cinq figures dans le texte.) — Une nouvelle triclade paludicole de Slovenie. (Avec 4 figures dans le texte.) • — L'exotrochophora dans le planc-ton du golfe de Trieste hors de la periode d’essaimage. — Les mollusques cavernicoles au nord-ouest de la Yougoslavie et du territoire voisin. (Avec une carte geographique.) Cronique des livres. — Etudes geomorphologiques dans la partie centrale du fleuve Isonzo et dans la vallee infe-rieure de la Idrijca. — Le bassin de 1’ Isonzo (partie centrale). — La geologie de la partie centrale de la peninsule des Balkans. Pa«. 1—10 10—14 15—28 28—34 34—39 39—49 50—51 51 51—54 Fr. Kossinat, Dic mediterraneu Kettengebirge in ihrer Beziehung zum Gleichgewichtszustande der Erdrinde. (Ferd. Seidl.) Dr. Aug. Hayek, Pflanzengeogra-phie von Steiermark. (Dr. Fr. Dolšak.) Ivor G. S. Montagu, On some Mammals from Jugosl‘avia. Separatni odtisek iz Proceedings of the Zoolo-gical Society of London, 1923. (Dr. Fr. Kos.) Zapiski. Dr. Fr. Dolšak, J. A. Scopoli. Dr. Fr. Kos, Prirodopisec Simon Robič (z eno sliko). Dr. Fr. Kos, Merops apiaster L. v Sloveniji. Dr. Ljud. Kuščer, Nabiranje mehkužcev v jamah. I.es chaines des montagnes medi-terranees et leur rapport a la contrebalance de la couche super-ficielle de la terre. — La geographie des plantes de la Styrie. - A propos des mammiferes de la Yougostavie. Melanges. — J. A. Scopoli. - Mr Simon Robič, naturaliste. — Le Merops apiaster L. en Slo-venie. — Comment collectionne -t-on des mollusaues dans les cavernes. Pag. 54—56 56—62 62—64 64—69 69—77 77—81 81—82 Društvenim članom! Dve leti smo se zopet morali držati v ozadju iz enostavnega razloga, ker nismo dobili sredstev* da-pridemo na svetlo z novimi letnimi publikacijami. Muzejsko društvo je hajstarejše znanstveno in kulturno društvo med Slovenci, ki še obstoja in živi, ki je ves čas svojega obstoja priobčevalo podatke o domači zgodovini in kulturnem napredku. Od 1. 1846. ima nepretrgano vrsto svojih publikacij. In vendar se zdi, da hoče baš naša doba zatreti spomin -na to delovanje. Listi in lističi se množe, a za revijo na široki podlagi gine razumevanje. A prav to je treba držati in jo podpirati, ker s tako staro znanstveno publikacijo se moremo najlažje ponašati in dokazovati, da kulturno gibanje med nami ni šele od včeraj, ampak da je stara last. Ako bi živela ta zavest med vsemi društvenimi člani, bi se moralo dvigniti društveno priobčevalno delo. Gmotnih težav ni samo pri naš, ampak tudi drugodi. Vendar vidimo da se drže drugodi — osobito znanstvena društva v neugodnejših odnošajili, da plačujejo društveniki članarino vsako leto, ne glede na to, da-li dobe publikacijo v tem ali drugem obsegu, ampak zatč, da vzdržujejo društvo in ž njim trdno organizačno zvezo med seboj. Pri nas se je pa ustalilo naziranje, da se^smatrajo društveniki — skoraj bi smeli reči: v pretežni večini — za naročnike revije, ki jo dobe po ceni, ne pa za društvene člane. Poizkusili smo pobirati članarino potom položnic — brez uspeha; poizkusili smo pobirati članarino osebno — z istim rezultatom: češ, saj ne dajete na svetlo glasila. Odbor ne rabi denarja za-se, ampak za „Glasnik“; ako nima sredstev, ne more dati revije y tiskarno. In tako'se krogotočimo — circulus vitiosus —: revije ne moremo-izdajati, ker ni sredstev, in sredstev ne dobivamo, kej* ne izdajamo (oz. ne moremo izdajati) revije 1 A razen na društvene prispevke je Muzejsko društvo za Slovenijo navezano na javne podpore. Teh ni — izvzemši kako malo drobtinico, ki ne zadostuje niti za eno polo. Naše častitljivo društvo bi moralo imeti pri tako kulturnih ljudeh, kakor se smatrajo SlJvenci, zasigurane stalne podpore pridobitnih krogov in države; dosedaj tega ni bilo doseči. Podpor, ali „prispevkov“ je treba naši reviji, ker ne dela na dobiček, tenjveč edinole kulturno. Zato uživa naš organ tudi v vsem inozemstvu, tostran in onstran atlantskega morja velik ugled; povsodi ga žel6 proti zamenjavi svojih publikacij. Od todi tudi toliko inozemske literature, ki bi je ne bilo nikdar v Ljubljani, da ni Muzejskega društva in njegovega »Glasnika11. — Zat6 nujno prosimo pomoči, osobito pa; naše člane, da. točno vplačujejo društvenino in se živo zanimajo za prospeh društva, ki stoji na kulturnem braniku že 80 let, da ostane tvprni činitelj in dokaz naših duševnih smeri in stre/mljenj. / Vi I; i'z * ' Uredništvo in uprava. . ' I ' Muzejsko društvo za Slovenijo oddaja: Mlttheilungen des Musealvereins f. Krain, letnike II. (1889), III. (1890), X. (1897), XI. (1898), XII. (1899), XIII. (1900), XIV. (1901), XV. (1902), XVI. (1903), XVII. (1904), XVIII. (1905) a 30 Din. Dobivajo se tudi še nekatere številke teh in drugih letnikov ž 5 Din, dvojni snopiči a 10 Din. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, letnike XI. (1901), XII. (1902), XIII. (1903), XIV. (1904), XV. (1905), XVI. (1906), XVII. (1907) a 30 Din. < , Carniola, 1908, I. (1910), II. (1911), III. (1912), IV. (1913), V. (1914), VI. (1915), VII. (1917), VIII. (1918) ž. 80 Din, posamezni snopiči h 20 Din. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, letn. I. (1919/^0) a 40 Din, II., III. (1921/23) skupaj a 60 Din. Repertorium zu Valvasors Ehre des Herzogthums Krain a 20 Din. Repertorium zur 50 jahrigen Geschichtsschreibung Krains 1848—1898 i 25 Din. ;• ^