Konkretno delo za vsakega člana Pcxieželsko šmarsko področje je fce doseglo uspehe, ki jih prea de­ setletjem morda še niso predvi­ devali. Poleg gospodarskega na­ predka se razvija tuai ueiovna zavest ljudi. Organizacija Zveze komunistov se je zadnje leto ob­ čutno okrepila. Samo v lanskem letu se je število članstva pove­ čalo za 110 %. V članske vrste je bilo od tega sprejetin 70 % de­ lavcev. Vse bolj pa bo se potreo- no razgibati delo osnovnih orga­ nizacij, kjer naj sleherni član najde konkretno delo. Pravkar so pričeli s pripravami za letne konference, ki jih bodo izvajali do polovice marca. Pone­ kod se dedo organizacij ni raz­ vijalo najboljše. V nekaterih or­ ganizacijah so premalo skrbeli za novo sprejete člane, lahko reče­ mo, da so se z njimi premalo ukvarjali. Za ljudi je potrebno skrbeti tudi na ta način, da jih aktivno pritegnemo v delo, da jim omogočimo izpopolnjevanje. Komisija za ideološko-politično vzgojo pri občinskem komiteju je prav zato predlagala, da bi iz­ vedli morda v dveh popoldnevih poseben seminar za člane, kateri imajo šele kratek staž, da bi jih seznanili s statutom in progra­ mom ZKS. Taki seminarji naj bi bili v Kozjem Šmarju in Rogaški Slatini. Zadnje čase so osnovali tudi nekaj osnovnih organizacij v podjetjih, vendar bi jih moralo biti več. Prav tu je toliko proble­ mov, ki bi jih morali reševati večkrat prav komunisti kot lju­ dje, ki naj bodo najbolj sezna­ njeni z našo stvarnostjo in naj vzpodbudno vplivajo na delo. »Praksa je najboljša šola«, je po­ udaril tov. Jože MaroU, okrajni organizacijski sekretar, ki se je udeležil nedavne seje občinskega komiteja v Šmarju. »Biti se mo­ ramo za kvalitetno izboljšanje člankih vrst«. Še bolj bodo morali razgibati mladino, okrepiti njeno notranje življenje in pritegniti v članske vrste čim več kmetov in delavcev. Prizadevanje za višjo proizvod­ njo v kmetijstvu bo zahtevalo prav na Smarskem še obilo napo­ rov. Pravkar pripravljajo per­ spektivni plan za prihodnjih pet let. Ugotovili so, da se preko 1000 delavcev vozi iz občine na delo v celjski bazen, ki samo z vožnjo dnevno zgubijo okrog 4 ure. Me­ nili so se, da bi bilo primerno, če bi močnejša podjetja odprla v teh predelih določene obrate kot zametke industrije, s čimer bi veliko pomagali pri nadaljnjem gospodarskem razvoju na Smar­ skem. Prav tako bodo morali ob­ noviti in okrepiti že obstoječa podjetja, pvosebno pa še kmetijski družbeni sektor. V Lesičnem, Ro­ gaški Slatini, Obsotelju in Mesti- nju bo potrebno graditi nove šole. Perspektivni plan pa naj bo na stvarnih temeljih, zato ga prav­ kar obravnavajo povsod; prav te­ meljito pa so se o njem pomenili tudi na seji občinskega komiteja Zveze komimistov. S. Proslava 20-letnice vstaje na Smarskem Pred dnevi je občinski komite ZKS v Šmarju imenoval občinsko komisijo za proslavljanje 20-:etnice vstaje. Predvidoma bodo priprav­ ljali povsod proslave v zvezi z do­ godki v letu 1941, ki jih tudi na Smarskem ni bilo malo. Komisija bo zbrala potrebne podatke in tudi predlagala datum ter kraj osrednje proslave v občini. Vso skrb pa bodo na vseh področ­ jih usmerili borcem, da bodo uvelja­ vili pravice, dobili priznanja in se dejansko po sposobnostih vključili v družbeno življenje. Prav v teh dneh se sestajajo člani Zveze bor­ cev, ki bodo tudi povsod zdravniško pregledani. s. Premalo sodelovanja Pred dnevi je bilo v Moz'rju po­ svetovanje s predstavniki občinskih društvenih organizacij, ki ga je skli­ cal občinski komite Zveze komuni­ stov. Namen posvetovanja je bil, da pregleda dosedanje delo, doseže tesnejše sodelovanje med organiza­ cijami in društvi in se pogovori o bodočih nalogah. Vsi predstavniki so poročali o de'u v letu 1960, o na­ logah v letu 1961 in o težavah, s ka'terimi so se srečevali pri delu. Vsi so bili mnenja, da so taka posveto­ vanja koristna in so predlagali, naj bo v prihodnje to stalna prak.-^a. Iz poročil nekaterih predstavni­ kov povzemamo najvažnejše ugoto­ vitve. Strelska organizacija šteje 8 osnovnih organizacij z nekaj nad 400 članov. Delo v pre'eklem letu ni bilo najboljše. Organizacija ima največ težav zakadi pomanjkanja kadra in materialnih sredstev. Tudi sodelovanje z združenjem rezervn.h oficirjev i'n podoficirjev je bilo sla­ bo. Delo občinske strelske zveze j^e slonelo le na nekaj članih, s kritič­ no analizo dosedanjega dela na obč­ nih zborih, ki so te dni, pa upajo, da bodo delo organizacije izboljšali. Delo občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev se odvija po ko­ misijah. Na območju občine de'uje 11 društev s približno 800 člani. De­ lo društev je bilo v preteklem letu zadovoljivo, razen v Bočni in Ljub­ nem ob Savinji. Organizacija ima precejšnje težave zaradi pomanjka­ nja kadra. Tudi materialna sredstva so bila bolj pičla. Zelo dobro pa so delale knjižnice. Gasilstvo sodi v mozlrski občini med zelo aktivne organizacije. V občni deluje 15 gasilskih društev s preko 1400 članov. Poleg najosnov­ nejših nalog skrbi organizacija tudi za vzgojo kadra. V organih druž­ benega in delavskega upravljanja dela nad 100 gasilcev. Razveseljivo je tudi dejstvo, da število požarov iz leta v leto pada. Negativna ugotovitev pa je, da je bilo doslej vse premalo sodelovanja med gasilsko organizacijo in poli­ tičnimi organizacijami, tako v ob­ činskem merilu, pa tudi na terenu. Organizacija Zveze vojaških voj­ nih invalidov sodi med zelo aktivne organizacije v občini. Na terenu de­ luje 7 osnovnih organizacij z okoli 500 člani. Občinski odbor je posve­ til v lanskem letu posebno skrb otrokom padlih borcev, umrlih in­ validov, pa tudi prekvalifikaciji in­ validov. Čuti se pa premajhno sode­ lovanje z občinsikimi političnimi or­ ganizacijami, kar še posebej velja za organizacijo Zveze borcev. Iz teh najvažnejših ugotovitev lahko sklepamo, da je bilo delo or­ ganizacij in društev kljub nekate­ rim pomanjkljivostim, v preteklem letu na splošno dobro. Vse premalo pa je bilo sodelovanja tako med društvi, kot tudi s političnimi orga­ nizacijami. Vsi navzoči so sklenili, da bodo to v prihodnje popravili. Ker letos praznujemo 20. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov, so predlagali, da čimprej ustanovijo poseben občinski forum, ki bo vodil in koordiniral delo za proslavljanje lega pom.embnega jubileja. -er Pogled na Slov. Konjice V Rddmirju dobijo šolo Potreba po zgradbi za osnovno šolo v Radmirju je že nekaj let eden najbolj perečih problemov tega kraja. Sedanji šolski prostori so za­ silno urejeni v bivšem Prosvetnem domu, pa ne odgovarjajo niti naj­ osnovnejšim zahtevam. O nujnosti ureditve šolskih pro­ storov so razpravljali državljani na številnih sestankih. Plod razprave na zadnjih sestankih je bil, da so se državljani odločili, da bodo šolske prostore uredili v nedograjenem ga­ silskem domu. Občinski ljudski odbor Mozirje je na podlagi !e odločitve že naročit potrebne načrte za preureditev do­ ma. Poleg učilnic bo v zgradbi tudi stanovanje za učitelje, ki je v po­ deželskih krajih večkrat razlog, da je težko dobiti prosvetnega delavca. Z delom bodo pričeli še letos. Z ureditvijo prostorov za osnovno šolo v Radmirju bo rešen še en pro­ blem šolstva v mozirski občini. -er Izšel ie zakon o reinišlvu Ljudska skupščina LRS je na seji Re­ publiškega zbora dne 24. oktcbra 19ft6 sprejela zakon o rejništvu, ki je bil objavljen v št. 34 Uradnega lista LRS z dne 3. novembra 1950. Ta zakon ureja razmerja otrok in rej­ nikov, za vse tiste primere, v kater h se morajo iz raznih vznikov otroci oskr­ bovati in vzgajati v tujih družinah. Za­ radi pravlnega telesnega in duševnega razvoja lakih otrok, so vsi otroci v rej- ništrvu pod posebnim družbenim var­ stvom in nadzorstvom, neglede na to ali so jih oddali starši sami rejnikom ali pa jih je oddal skrbniški organ. Iz tega razloga določa zakon, da mora vsakdd, ki ima v rejništvu tujega otro­ ka pod katerimi koli pogoj: in to rejni­ štvo doslej ni v evidenci pri skrbniškem organu, prijaviti rejn.štvu najpozneje do konca januarja 1951, in sicer nepo­ sredno skrbniškem organu pristojne občine ali krajevnim uradom ali pri­ stojni stanovanjski skupnosti, komisiji Za varstvo družine. Prijavo so dolžni dati bodisi starši ali skrbniki ali rejniki. Kdor b: ravnal v nasprotju s temi do­ ločil in bi opustil prijavo, bo kaznovan zaradi prekrška za katerega je zagro­ žena kazen do 20.000 din. Zakonodajalec hoče s tem zakonom preprečiti izkoriščanje socialno šibkih staršev in otrok po brezvestnih rejnikih, ki otroke vzamejo v rejo, da bi si vzgo­ jili v njih ceneno delovno silo, pri tem pa prav nič ne mislijo na duševni in te­ lesni razvoj rejenčkov. V bodoče bo družba skrbela za to, da bodo otroci v rejništvu le pri družinah v katerih jim bo zagotovljen privilen razvoj ter pri­ merna izcbrazba, vzgoja in vzposoblje- nost za odgovarjajoče delo. Razumljivo je, da rejenci, ki doslej niso evenditi- rani pri skrbniškem organu, ne bodo mogli ostati na dosedanjih mestih, če pogoji, v katerih žive, niso v skladu z navedenimi načeli. Na območju naše občine se je v zad­ njih šestih letih postopoma razvijala mreža dobrih rejništev, v katerih od­ rašča precejšnje število socialno ogro­ ženih otrok ter so uspehi že vidni. Do­ kler pa ni bil izdan zakon o rejništvu, ni bilo mogoče zajeti v nadzor skrbni­ škega organa prav vseh rejništev. Nedvomno živi v območju naše občine še dosti družin, ki bi bile pripravljene sprejeti v svojo družino socialno ogro­ ženega otroka in mu nadomestiti dom. ki mu ga starši, bodisi iz nemarnosti ali brez lastne krivde ne morejo nuditi. Iz­ kušnja zadnjih let nas uči, da se otroci mnogo lepše razvijajo pri rejnikih ka­ kor v domovih in v glavnem v območju naše občine že sedaj skoro vse otroke izpod 14 let, ki so socialno ogroženi na­ mešča skrbniški organ v primerne dru­ žine. Razumljivo je. da bo potrebno najti še več takih družin zaradi uveljavitve načel zakona o rejništvu. Brez tega ne bo mogoče urediti tistih rejniških od­ nosov, ki ne izpolnjujejo osnovnih za­ htev določenih z zakonom. Kdor je voljan sprejeti v svojo dru­ žino ogroženega otroka ter mu zagoto­ viti dobro vzgojo in oskrbo, naj javi svojo pripravljenost pristojnemu skrb­ niškemu organu neposredno ali pa na Krajevni urad in stanovanjsko skup­ nost. Občinski ljudski odbor v Celjn Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo Nov gasilski avto v nedeljo je imelo prostovoljno gasilsko društvo iz Rogaške Slatine svoj redni občni zbor. Društvo je izredno delavno in kot priznanje za njihovo prizadevnost jim je tov. Jo- ško Lojen v imenu okrajne gasilske zveze izročil nov gasilski avto. Nevarna vožnja Pozimi so ceste povsem drugač­ ne, kakor v ostalih letnih časih. Sneg in mraz spremenita ceste v slabe in včasih zelo nevarne. V ta­ kih okoliščinah so vozniki vedno v nevarnosti. Med letošnjo zimo se je v celjskem okraju zaradi neprevd- ne vožnje na poledenelih cestah do­ godilo 23 prometnih nesreč, od ka­ terih so se nekatere končale s hudi­ mi telesnimi poškodbami in večjo materialno škodo. Kljub temu, da se cestne uprave trudijo, da bi tudi po­ zimi kar najbolje vzdrževale ceste, pa je ponekod — ker nimajo dovolj modernih naprav za čiščenje snega — pluženje še vedno pomanjkljivo. Podobno je s posipavanjem cest. Kadar poledica nastopi nenadoma, je to nemogoče pravočasno opraviti. Vozniki bi morali to upoštevati. Pri srečevanju ali prehitevanju plužne- ga vozila naj vozijo skrajno pre­ vidno in naj ne ovirajo čiščenja snega. Da bo vožnja po zasneženi in poledeneli cesti kar najbolj var­ na, naj vozijo s pnevmatikami, ki so opremljene s snežnimi verigami. Ce pa snega ni preveč, lahko vozijo tu­ di z dobro ohranjenimi plašči z iz­ razito zimskim profilom. Predvsem na začetku in koncu zime vozniki ne vedo, ali bi naj uporabili verige ali ne. Vožnja z verigami po kopni cesti sicer škoduje, so pa na pole­ deneli in zasneženi neobhodno po­ trebne. Pri vožnji po klancu navzdol v zimskem času ne smemo zavirati z zavorami, temveč bomo hitrost vož­ nje zmanjševali z menjavanjem pre­ stav na nižje — in po ve'i'kih strm.i- nah vozili le s prvo prestavo. Ce bi vozilo poletelo naprej, kar se poka­ že z zanašanjem zadnjega dela, pri- tisnimo na pedal za plin. Pogonski kolesi bosta spet v zagonu in vozila ne bo več zanašalo. Za voznike motornih vozil so po­ zimi nevarne hitre spremembe vre­ mena. V zelo kratkih presledkih vo­ zi po mokri cesti, nato pa po pole­ deneli in zasneženi. Prav posebno je treba paziti na tiste dele cest, ki so v senci in je na njih ostala glad­ ka ledena površina, io je le nekaj napotkov za zimsko vožnjo, ki jih naj vozniki upoštevajo, če se hočejo Izogniti prometnim nesrečam. Takole se konča ponavadi vožnja, če nismo dovolj previdni. Letos ho še bolje Redne letne konference mladine Šmarske občine so se poleg pred­ stavnikov okrajnega in nekaterih občinskih komitejev Ljudske mla­ dine udeležili tudi predstavniki jav­ nega in političnega življenja komu­ ne. Zbrali so se z namenom, da po­ trdijo veliko vlogo organizacije Ljudske mladine pri krepitvi komu­ nalne skupnosti, da jim izrečejo pri­ znanje za dosedanje delo in nakaže­ jo nekaj smernic za naslednje de­ lovno razdobje. Mladi ljudje so se k rednemu let­ nemu zborovanju zbrali v vrtni dvo­ rani hotela »Pošte« v Rogaški Sla- *}ni. Ze bežen pogled na zborovale^ jf udeležencu lanske letne konferen- povedal, da se je odtlej v delu niladine šmarske občine marsikaj spymenilo. Bilo jih je več; če bi prisluhnil njihovemu pogovoru, bi *>Pazil, da so postali nekoliko samo- zavestnejši, nekateri so se že pri­ pravljali na razpravo, drugi pa so *^ vedno brez večjega zanimanja iakali začetka konference. Zborovanje je začel dosedanji predsednik občinskega komiteja tov. Emil Sternad. Delovnemu predsed­ stvu, ki je prevzelo vodstvo konfe­ rence, pa sta trenutek nato pred­ stavnika pionirjev iz prve osnovne šole Rogaška Slatina izročila šopek rdečih nageljnov z najlepšimi želja­ mi. Joško Preskar, ki je do konferen­ ce opravljal funkcijo sekretarja, je v poročilu preletel nekatere uspehe se del j časa pomudil pri neuspehih in det svojega izvajanja posvetil tu­ di programu dela: »Pri idejni vzgoji mladih ljudi bomo morali iskati nove oblike in poti. Nedvomno bomo s prvo mla­ dinsko politično šolo v naši občini precej pridobili. Naši mladinci, ki so se doslej šolali le v partijskih šolah, bodo tako laze razpravljali o vsem tem, kar jih zanima kot člane organizacije Ljudske mladine. Me­ nimo, da bodo ti kadri kasneje lah­ ko organizirali idejno-vzgojno delo. da ne bo treba spet ugotavljati, da tega programa nismo mogli izvesti.« Na konferenco so povabili vse bri­ gadirje in brigadirke, ki so se letos udeležili zvezne delovne akcije — avtoceste. Kar prijetno je bilo gle­ dati njihove ponosne obraze, ko je tovariš Joško nadaljeval: »Naših 82 udeležencev letošnje zvezne delovne akcije je dokazalo, da je mladina sposobna opravljati velike naloge. Tako je bilo tudi do­ ma. Pri lokalnih delovnih akcijah smo opravili nad šest tisoč prosto­ voljnih delovnih ur. Pa bi jih bili še več. Nekoliko nas je razočaral ob­ činski ljudski odbor, ki je preklical odločitev, da bodo virštanjsko cesto gradile mladinske delovne brigade. Želimo, da bi bil v prihodnje p'i svojih sklepih doslednejši...« Ta nekoliko oster protest so v kasnejši razpravi takoj razjasnili. Občinski ljudski odbor je uvidel. da bi se gradnja — če bi mladini zago­ tovili vse to, kar jim nudijo na av­ tocesti — preveč podražila in so se zato lotili dela z lastnimi silami. »Pa primer mladinke, ki je želela prisostvovati seji delavskega sveta in ji je predsednik to prepovedal. Takih stvari ne bomo mogli več do­ puščati. Enakopravnost pri delu — enakopravnost pri upravljanju.« Pišek Albert iz Mestinja se je lo­ til drugega problema: »Pravimo, da nimamo igrišč. Na­ pravimo si jih. Sami si jih zgradi­ mo! Ne bomo vedno samo dedovali, kar so nam napravile starejše ge­ neracije. Včasih pravimo, da so sta­ rejši ljudje nazadnjaški. Ce pa bi pogledali v politične šole in semi­ narje, bi morali ugotoviti, da je tam prav malo mladih ljudi.« V razpravo o delu mladincev v organizaciji Socialistične zveze, ne­ katerih nalogah mladih ljudi na va­ si, o klubskih prostorih in podobno sta posegla tudi sekretar občinske­ ga komiteja ZKS Andrej Marine in predsednik šmarske komune Joško Lojen. Med drugim sta mladim lju­ dem priporočila, da naj s prostovolj­ nim delom sodelujejo pri urejevanju naselij, sredstva, ki jih bodo krajev­ ni odbori dobili za manjša komunal­ na dela, pa lahko porabijo za grad­ njo športnih objektov in podobnega. Ne bi mogli našteti vsega tistega, o čemer so mladinci šmarske občine razpravljali. Naj omenimo le še to, da so se dobro pogovorili in za no­ vega predsednika mladinskega ko­ miteja izvolili Joška Preskarja. Tečaj v ..Konusu" v usnjarskem kombinatu »KO­ NUS« v Slov. Konjicah je sredi tega mesca pričel z delom tečaj za učen­ ce usnjarskega poklica. V podjetju so za vse letnike pripravili program študija, dobršen del predavateljev pa bodo imeli kar v tovarni, poseb­ no za strokovne predmete. Učenci iz te tovarne so se dosedaj praktič­ no usposabljali doma, teoretični del pa so opravljali na usnjarskem teh- nikum.u v Domžalah. Vsekakor bo sedanja oblika usposabljanja bolj praktična, ker si bo podjetje m.lad kader tako izobrazilo, kot to nare­ kuje proizvodni proces. Ljudje in prostori Mimogrede s predsednikom občinskega odbora SZDL šmar­ ske občine. Pred vrati je občinska kon­ ferenca šmarske Socialistične zveze, ki bo 2. februarja. Pri­ prave so v polnem teku. Pred­ sednika Franca Zupanca sem ujel mimogrede, ko se je podil po terenu. Občina ni majhna in naselja so raztresena do 80 km na široko, da je potrebno ubrati pot pod kolesa, če jo želimo prekrižariti. »Trenutno najvažnejši pro­ blem? Prostori in perspektivni plan. Nedvomno mora imeti vsaka krajevna organizacija določene prostore, da bi lahko vršila svojo nalogo med ljud­ mi. Na Smarskem primanjkuje prostorov predvsem zunaj. V samem Šmarju so pred nedav­ nim zlezli na zeleno vejo. Tu ima SZDL končno zadovoljive prostore in tako dobiva pogoje za klubski način dela. V Ro­ gaški Slatini in Ratanski vasi že rešujejo vprašanje prosto­ rov. Pri kmečki mladini lahko vidimo veliko pripravljenosti in želje po delu. Potrebno pa je prostore tudi primerno opre­ miti. Menim, da bi pri tem mo­ rali vodilni organi v gospodar­ skih podjetjih pokazati več ra­ zumevanja. Neke skrite rezerve bi skoraj povsod lahko našli.« Prav gotovo se ni zmotil. Tudi pri združevanju kmetij­ skih zadrug, ki je bilo pred kratkim, so tu in tam dobili sredstva, ki so jih naenkrat lahko uporabili v podobne na­ mene, posebno televizorje. To je končno pravilno, saj je te­ levizijski sprejemnik močno privlačna reč, ob katerem se radi zbirajo ljudje. »Pri tem, pri organiziranju dejavnosti, pa ima krajevni od­ bor SZDL pomembno vlogo. Krajevna organizacija naj bo tista, ki vzpodbuja ljudi, orga­ nizira. Ljudi imamo, mladino in prosvetne delavce, uslužben­ ce, ki se zavzemajo za delo. Večkrat celo opažamo, da so zunaj delavne j ši, vsaj ponekod, kakor v središčnih krajih.« »Priprave za konferenco te­ čejo. Važna bo razprava o per­ spektivnem planu. Tega mara­ mo graditi od spodaj navzgor, če hočemo, da bo odgovarjal dejanskim pogojem in potre­ bam. Delegati se temeljito pri­ pravljajo, da bodo lahko ko­ ristno sodelovali v razpravi.« Bežen je bil pomenek s pri­ jaznim predsednikom. V sko­ pih besedah je orisal delo or­ ganizacije, ki tudi na Smar­ skem vedno bolj dobiva oblike prave ljudske tribune. s.