Poštnina plačana v gotovini
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312.
V Uubliani, 2, junija 1927.
Štev. 43. Letnik LXVII. (Šol. 1.1926/27.).
Stanovsko poSitäiko glasilo UJU. - Poverieništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Boj frazam!
V zadnjem času slišimo ponavljanje trditve, da smo kulturno in idealistično usmerjeno organizacijo pretvorili v zgolj kruhoborsko in materialistično usmerjeno.
Ni je drznejše trditve in glupejše fra* ze! Izhaja iz krogov, ki predstavljajo v nas ših stanovskih vrstah idejno najsterilnejši duhovno najtesnejši, najreakcionarnejši element, ki korenini z vsem svojim bist* vom in s svojo patetično irazeologijo v tujem strankarsko idejnem svetu, ki boleha kronično na tem, da nikdar ni našel pra« vega odnosa do naroda in njegovih življen* skih potreb in vprašanj in se mu direktno odtujuje s svojo ideologijo in delom.
Naj bi nam kdo povedal, v katerem pravcu ne bi smeli in mogli nadaljevati dela prejšnje organizacije, v kolikor je bilo to delo pozitivno v interesu stanu in naroda. Ko smo prelomili v organizaciji z gotovimi kvarnimi tradicijami, smo jo osvobodili sa* mo one idejne navlake, ki nas je ovirala pri spoznavanju vitalnih vprašanj stanu, šole in naroda.
Kultumobojna gesla, ki so služila zgolj za razpaljenje politične strasti in se niso nikoli resno izvajala, smo vrgli v ropotarni« co, kamor spadajo, ker so v svojem bistvu antinacionalna. Nacionalizem smo osvobo« dili patosa, fraz in one primesi, ki smo jo prevzeli od svojih nekdanjih tlačiteljev. Nacionalno mišljenje nam pomeni požrtvo« valno ljubezen do naroda, ki se javlja v pozitivnem delu za njegov duhovni in go= spodarski napredek in v globokem čutu od« govornosti napram njemu. Napredni in svo« bodomiselni hočemo biti vse bolj kot do« slej, a to v smislu resnega stremljenja po spopolnitvi svoje splošne in strokovne iz« obrazbe ter v smislu duhovne strpljivosti, ki nam je tako nujno potrebna. Načela de« mokratičnosti in socialnosti pa nočemo no» siti samo na jeziku, ampak ga hočemo pre« tvoriti v živo gibalno silo.
Priznavamo, da stoji vse delo še pred nami. Mimo tisoč ovir, ki nam jih povzroča popravljanje starih napak in umetno nete« nje nasprotij in vznemirjanje duhov od strani novo«separatističnih elementov, pre« hajamo počasi k pozitivnemu delu, ki ga vsi resni tovariši tako iskreno želimo. Hvala Bogu, tudi tu je led prebit! Že se javljajo mlade sile, snujoče v raznih smereh načrte za bodoče delo in letošnja pokrajinska skupščina bo stala v znamenju resnih raz« prav in debat o organizaciji tega dela in iz; gradnji podrobnega programa, kar bo našlo svoj odraz v bodočem živahnejšem delova* nju okrajnih društev. Ne bomo mogli tu iti mimo trdih ugotovitev in pozitivnih misli in predlogov, ki jih je iznesel naš poverje* nik Andrej S k ulj v uvodniku našega glasila od 19. maja t. 1.
Kako smešna je trditev, da sedanja smer organizacije otesnjuje možnost kul* turnega udejstvovanja spričo preobilice nalog, ki jih nam nalaga samo bližnja bo« dočnost. Smo pač preveč zamudili v tem pogledu v preteklih letih. Omejiti se bomo morali pri svojem delu na najnujnejše, ne
morda iz kakih načelnih pomislekov, am< pak radi ekonomske uporabe stanovskih sil.
Kdor ne gleda na življenje in naše kul* turne probleme zgolj s predsodki politič* nega strankarja, kdor ima le malo smisla za živa dejstva v našem nacionalnem živ« ljenju, bo videl vse polno nujnih in važnih nalog za skupno kulturno udejstvovanje vsega učiteljstva.
V tem se razločuje pravi dosledni na« cionalist od tesnega političnega strankarja, da polaga ves povdarek na one ideje in stremljenja, ki narod duhovno zedinjujejo, vse njegove sile usmerjajo na en skupen cilj in ga usposabljajo za reševanje velikih njegovih življenskih nalog. On se dosledno bori proti vsem destruktivnim silam, ki na« rod duhovno razdvajajo in odklanja vsa kultumobojna gesla, ki izigravajo en sve« tovni nazor proti drugemu ter narod demo« ralizirajo in odvajajo od pozitivne nacio« nalne smeri.
Frazerji so zato in lažinacionalisti oni, ki bi nas radi prepričali, da je ločitev duhov po kulturnoepolitičnih načelih za organizi« rano učiteljstvo neka nujnost in da o kul« turnih pogledih ni mogoče ustvariti skupne« ga programa in udejstvovanja.
Zelo značilno dejstvo je, da baš v oni učiteljski organizaciji, ki je strogo kulturna in se bavi izključno z vzgojnim ter šolskim problemom, ni prišlo do danes do nikakih nesoglasij in idejnih borb in nihče ni čutil potrebe zanesti vanjo kakih kulturnobojnih problemov in sporov, t. j. naša »Slovenska Šolska Matica«. Pač pa čutijo nekateri po« trebo vzdržati in zanesti take boje v sta« novsko organizacijo. Brez dvoma je pri prvi veliko težje hoditi ono pot in izvajati na« čela, ki ne zadevajo na odpor pri enem delu članstva, kot v stanovski organizaciji. Ima« mo pa pri nas tudi še druge institucije in organizacije, ki vršijo gotovo nacionalno kulturno misijo in so skupna last vseh Slo« vencev, ne da bi se kdo nad tem dejstvom spodtikal.
Radi naši »kulturoborci« zagovarjajo staro smer v stanovski organizaciji s tem, da se sklicujejo na kulturno in nacionalno delo, ki ga je slovensko učiteljstvo v pre« teklosti izvršilo. Tu je treba nekaj ugoto« viti!
Pozitivno nacionalno in kulturno delo, ki ga je slovensko učiteljstvo v preteklosti izvršilo, ni zasluga strankarsko«politične smeri in vzgoje v stanovski organizaciji, ampak je sad nacionalnega idealizma slo« venskega učiteljstva, ki se je kljub nacio« nalno razkrajajočim političnim geslom uve« ljavljal v narodu in organizaciji. Niso oni tovariši nositelji najlepših stanovskih tra« dicij, ki so stali v ospredju političnih bojev, ampak oni tihi, skromni, požrtvovalni de« lavci med narodom, ki so si s svojim po= žrtvovalnim delom na vzgojnem, kulturnem in gospodarskem polju ustvarili trajen spo« menik med narodom, so ustvarili učiteljstvu oni ugled, kar ga danes med narodom uživa in reševali, našo nacionalno čast. Ti so nam danes še vzor in takih učiteljev hočemo z
hovo smerjo dati narodu! Od teh narodnih delavcev se bomo vedno učili, se jih s hva« ležnostjo spominjali!
Nasprotno pa nam nihče ne vzame pre« pričanja, da je tisto plehko svobodomisel« stvo in naprednjakarstvo, ki je bilo preje le geslo organizacije in ki je učiteljstvo na« ravnost odvajalo od resnega kulturnega in nacionalnega dela. našemu stanu silno ško* dilcf, ga odtujevalo narodu in povzročilo, da smo neizmerno veliko svojih sil zaprav« Ijali v brezplodnem boju.
Pri tem je trpela prava nacionalna vzgoja naroda in trpel je silno tudi ugled učiteljstva med narodom.
Mnogo, mnogo truda in dela bo treba, da popravimo, kar smo v preteklosti zagre« šili in da si učiteljstvo s požrtvovalnim de« lom ustvari med narodom ono pozicijo, ki mu gre po njegovem kulturnem poslanstvu. Najprej pa je treba, da obračunamo s fra« zami in gesli, ki nam zastirajo pogled na velika življenska vprašanja naroda.
ANTON SKALA, Maribor:
Kulturno poslanstvo učiteljstva.
(Govor na zborovanju učiteljskega društva za Maribor dne 11. maja 1927 v narodnih
Rušah pri Mariboru.)
(Dalje.)
Delo v prosvetnih društvih.
Vprašanje je zadnji čas na dnevnem redu, ali naj naša organizacija vnese v svoj program, ali naj se morda osnuje kaša nova učiteljska organizacija, ki bi povdarjala, da dela za narodno in državno edinstvo? Jaz nisem ne za prvo in ne za drugo in proti obojemu iz enostavnega razloga, ker na« rodno prosvetno delo se mora vršiti med narodom, kjer poedini učitelj živi in deluje, ne pa tedaj in v onih središčih, kjer se uči« teljstvo zbira, da razpravlja o svojih sta« novsko političnih vprašanjih. Torišče za na« rodno prosvetno delo so podeželska pro« svetna društva s svojimi programi in uči« telj, ki svoj narod ljubi, tudi danes ne bo obračal hrbta društvom, ki si jih je za svoj kulturni napredek ustanovil narod s po« močjo učiteljev naših prednikov, ampak se bo z ljubeznijo posvečal društvenemu živ« ljenju v krajih, kjer je že društvo, v krajih kjer ga še ni, pa bo poizkušal primerno dru« štvo ustanoviti. V podeželskih društvih vzgaja učitelj narodno zavest s pesmijo, knjigo, godbo, predavanji in gledališkimi igrami. V podeželskih društvih pomaga svo« jemu narodu do kulturnega in gospodarske« ga napredka. Tu je mesto, kjer narodno za« vedni učitelj z živo besedo utrjuje duhovne vezi med brati Slovenci, Hrvati in Srbi, kjer uči spoznavati našo novo ustanovljeno na« cionalno državo, kjer seznanja ljudstvo z državnim gospodarstvom, zakonodajo, med« narodnimi odnošaji in drugimi socialnimi vprašanji.
V podeželskih društvih bo nar.«zavedni učitelj opozarjal na skupni smoter, ki ga ima vse kulturno življenje. Vse premalo se še povdarja v naših društvih skupni smoter; društva se po večini zadovolje, da dosežejo krajevni uspeh, nekak društveni egoizem se še vedno preočito kaže po naših društvih. Učitelj, ki vodi prosvetno delo, pa prav lah« ko kaže pri vsaki prireditvi, pri vsakem društvenem nastopu na skupni smoter, ki je: Vzgojiti naše-. ljudstvo v iskreni srčni kul ¡tu sr i, vzbuditi v njem zavest slovenstva, jug o« slovenstva, vseslovanstva, dvi« gniti ga do pravega pojmovanja človečanstva. Le zavest skupnosti, skupnega dela, skupnih 'žrtev, skupnega
stremljenja bo dvigala vsa društva in pri--vedla do skupnosti cilja. Treba je zavest skupnosti razviti tako, da se bodo društva zavedala, da pomeni uspeh kateregakoli društva, uspeh vseh društev in da je ne« uspeh poedinega, neuspeh vseh društev. Edino taka zavest skupnosti nas more pri« vesti do največjih uspehov. Učitelj, narod« no«prosvetni delavec bo moral torej iskati stikov med poedinimi društvi in pomagati zvezam kulturnih društev pri skupnih dru» štvenih prireditvah.
Toliko o kulturnem delu učiteljstva v društvih. Ali naj vrše to delo vsi učitelji, ali le nekateri in kateri? Na to vprašanje si mora odgovoriti vsak sam. Treba je kakor za vsako tudi za to delo sposobnosti in vo« lje. Pred vsem pa zavesti, da poedinec ne pomeni mnogo, da smo na zunaj vsi skupaj le enota, vsi vkup kot člani istega naroda in da naš narod vsled svoje maloštevilnosti težko pogreša tvornih sil svojih sinov in hčera.
Delo v pedagoških krožkih.
Tovarišice in tovariši, pa bo rekel kdo, saj je učiteljeva naloga predvsem v šoli, go« vorimo rajši o pedagoških nalogah učitelj* stva in kakšno stališče je zavzelo napram njim sindikalno Udruženje?
Po pravilih mora Udruženje skrbeti za povzdigo šolstva po priznanih, sodobnih pedagoških načelih. Udruženje — to smo mi, mi vsi moramo torej skrbeti za povzdigo šolstva, kajti vodstvo Udruženja lahko le predloži na pristojnih mestih predloge, ki jih izdela učiteljstvo. Kdaj in o kakih prili« kah pa naj učiteljstvo izdela predloge za iz« boljšanje šolstva in na kakšni osnovi?
Učiteljstvo se je v ta namen pričelo organizirati v pedagoških krožkih. Ideja pedagoških krožkov je iepa, dobra in potrebna. V teh krožkih učiteljstvo raz« pravlja o vseh pedagoških vprašanjih — to je o raznih vzgojnih principih, metodah, navih pedagoških pojavih, sploh o vsem pedagoškem delu v šoli, učilnici in delavni« ci. V pedagoških krožkih se da razpravljati na podlagi raziskovanj v šoli: zakaj tudi dobri vzgojni principi ne dovedejo vselej do zadovoljivih uspehov. Da se boriti proti šablonskemu delu v šoli, to je proti vzgoj«
LISTEK.
Prodiranje smisla za moderna reformna šola stremljenja med članstvom UJU.
(Delovna šola.)
Opažam, da se zanimanje za moderne pojave v šolstvu v učiteljskih društvih UJU na Gorenjskem, ki sta prišli zadnji čas v prave roke, izdatno dviga.
V ta namen sem imel tudi jaz dne 9. t. m. na Jesenicah demonstracijo z otroci, pri kateri je bilo navzočih okrog 130 tova« rišic(šev).
Kljub nekaterim gorečim zagovornikom novega poučevanja, je vendar nekaj tovari« šev, ki so precej skeptični, kar je naravno, saj je utemeljeno to v zakonu vztrajnosti. Tudi jaz sem sprva, ko sem se seznanjal z novim učnim postopkom, v Nemčiji, Av« striji, Švici in Franciji, zmajeval z glavo. Kasneje sem se poglobil, preizkušal, študi« ral in naposled sem se prepričal, da se mora naša šola reformirati. Po isti poti gredo vsi oni, ki so sklenili, da se posvetijo moderni šoli. Nekaterniki so pri meni prvič videli, kako se ,-rši novo poučevanje.^ Gotovo je, da se isti niso mogli takoj poglobiti v delo, ker sem obravnaval preveč predmetov v prekratkem času in je bilo okoli učencev zbranih tudi preveč gledalcev. Zato so ne« kateri ob tej priliki komaj izluščili nekaj pojmov.
Do poglobitve pa je še dolga pot. Treba je veliko premišljevanja in preizkušenj.
Opazil pa sem, da marsikdo iz kakega ma« lenkostnega slučaja, kljub temu, da ne ve v kaki zvezi da je ta slučaj s celotnim šolskim delom, izvaja sklepe o novih metodah in na« čelih vzgoje.
To se je pripetilo tudi na zadnjem mo« jem demonstracijskem predavanju. Kot točko sem imel »S. Gregorčičevo slavnost«, ki so jo otroci sami priredili.- Slavnosti so jako važna panoga v šoli. Samodelavnost, zavest skupnosti, skupni doživljaji, zbran materijal, veselje, tekmovanje, to vse silno osveži šolsko delo in vzbuja zanimanje za delo in umetniško uživanje. Ob izvajanju programa se naenkrat oglasi neki deček, katerega nastop ni bil predviden, z željo, naj se mu dovoli, da tudi on prečita pesem »Jeftejeva prisega«. Dovolili smo mu. Vsled primanjkovanja časa pa smo sklenili slav* nost okrajšati. Ko je učenec prečital polo* vico pesmi, sem mu predlagal, naj z izva* janjem preneha. Deklamator me pogleda z nerazumljivim pogledom, nato pa čita pe* sem kljub pozivu do konca. Ta dogodek je porabil nek poslušalec za očitek, da pri no* vem poučevanju trpi avtoriteta. Ker pa te* melji njegova trditev na napačnih premisah, hočem ta slučaj javno raztolmačiti, o avto* riteti sami pa govoriti v prihodnji številki.
V mojem razredu (šestem) vodimo za* jedniško življenje. Vsi za enega, eden za vse. Jaz sem tudi član zajednice, otroški pri* jatelj in svetovalcc sem. Med seboj smo si popolnoma odkriti, zaupamo drug drugemu in vsi čutimo odgovornost za uspeh.' Vsa učna snov se zajema iz otroškega okoliša in vsakokratni, posebno skupni doživljaji, nam služijo za pogon pri pouku. Veselje in ra«
dost vladata v razredu, življenje in resnica. Sirove manire so redkejše in redkejše, otroci so samostojni in uvidevni. Za šolski red, ki smo ga sestavili, garantira izvoljeni odbor. Ni pa preveč neprilik, ker smo bistvo šol« skega reda vsi spoznali kot nujno oporo za svoje delovanje in ker je zasidran v raznih dogodkih, doživljajih, v prepričanju njegove potrebe. Glede mojih dečkov pa moram tudi omeniti, da se nahajajo v pred« oziroma v pubertetni dobi. To je doba, ki zahteva od nas veliko pažnje. Dečki so precej občut« ljivi, nervozni, razvija se jim volja, čutijo osamljenost, branijo se pred svetom odras« lih. hrepene po junaških delih, spomin jim slabi, hitro so utrujeni in zelo raztreseni. Vsakega poznam posebej, saj sem jih pre« izkusil s pomočjo psihotehničnih sredstev. Ne smem pozabiti povdarjati, da je dekla« mator »Jeftejeve prisege« najbolj izrazit tip nervoznega, odraslemu svetu upirajočega se dečka v razredu. Zato potrebuje najbolj nežne roke, da ga vodi.
Kakor vsak dogodek, tako se je tudi zgo« raj opisani dogodek obravnaval v razredu. Spoznati je bilo treba, če je tovariš zagrešil kaznjivo dejanje — Debata. Prvi učenec: Ko je čital pesem, je mislil na to, da jo čita do konca. Drugi: Pred velikim številom po« slušalcev bi se sramoval, če bi v sredi pesmi nehal. Tretji: Pravijo, da se je uprl. Tega ne verjamem. Uprl bi se, če bi ne hotel citati, ko bi mu ukazali. Četrti: Tovariš ima prav. Tako je. Tudi je bil ves zmeden in mislil je, da ga zato podimo z odra, ker slabo pred« naša. Konečno deklamator sam: Vsi ste do« volili, da prednašam deklamacijo. Veselje sem hotel napraviti razredu. Če bi prekinil,
bi me bilo sram, ker bi poslušalci mislili, da ne znam dalje, ter da smo se tako dogo« vorili. Misli! sem tudi, da mislite, da bi bil vesel, da prekinem. Zavedal pa sem se zna« nja in bil prepričan, da bo moje prednašanje razredu v čast... Sklep. Tovariša ne more« mo kaznovati, pač pa mu naročamo, da je i dalje previdnejši pred javnostjo itd. — Da, življenje je v šoli in za življenje se deluje v šoli. Marsičesa se je deca zopet naučila in spoznala, česar bi sicer nikoli ne razumela. In, ali učiteljeva avtoriteta kaj trpi? Prav nič, učenci vse sami vodijo in njih volja k dobremu izhaja iz njih hotenja samega. Uči« telja kot voditelja pa se tem trdneje okle« nijo in spoštujejo. Zato je razumljivo, da se šoli odrasla mladina zelo rada vrača v šolo. Dostikrat potrka kdo in prosi vstopa. Mudi se nekoliko časa v naši sredi, potem pa sre« čen zopet gre. Ko bodo ti ljudje odrasli, bo« do najboljši zagovorniki šole.
Nujno svetujem tovarišem(icam), naj vzamejo v roke »Peg. zbornik« Slov. Šolske Matice za_ leto 1926. Tu najdejo razpravo Gustava Šiliha: Mladeniška doba. Dvakrat, trikrat je treba razpravo preštudirati, potem pa opazovati dejanja zaupane ti dece. Nov svet se ti odpre in srečen boš v nadaljnjih raziskovanjih. Na strani 158 pa te Anton Osterc pouči, da je po sedanjih raziskova« njih tudi kljubovalnost le posledica kake bolezni, ki izgine, ko izgine vzrok. Proč te* daj z bojaznijo. To bojazen raje zamenjaj* mo s temeljitejšimi psihološkimi študijami, kar bo nam in deci v korist. Tedaj bo vla* dalo v šoli veselje in ljubezen, ki sta krili k velikim dejanjem.	Leo Pibrovec.
nemu in pedagoškemu delu le po nekih za« konih, ki jih ta hoče presaditi v našo šolo iz francoske, drugi iz nemške itd. šole. Na podlagi pridobljenih Izkustev v soli je mo« goče v pedagoških krožkih 'debatirati o umetnosti vzgoje in pouka, ker le zdrava vzgojna in naučna umetnost vodi do spo« znanja človeka, to je do spoznanja onih no« tranjih gibalnih sil, ki jih vzgojitelj more izpremeniti v praktično vrednost za vsa« kega poedinca; torej o praktični vzgoji otro« kove individualnosti. Otroka spoznati, du« ševno pregledati, dognati bistvo njegove duše pa se ne da po zakonih, kakor se n. pr. da njegov fizični ustroj. V otroško dušo prodreti se da le z umetnostjo opazovanja, kako se človek razvija v svojih otroških in mladostnih letih. Od rojstva do vstopa v šolo in potem do 10., 12., 15. leta. Na pod« lagi opazovanja otrokovega razvoja pa se da potem v pedagoških krožkih prav lepo raz« pravljati o učnih načrtih in vzgojno učnih metodah. Tako delo v pedagoških krožkih v posameznih krajih in potem v centralnem pedagoškem krožku, ki ga bo treba tudi
Podpisano društvo priredi dne 4. in 5. julija t. 1. v Ribnici na Dolenjskem dvodnev« ni izobraževalni tečaj za svoje članstvo.
Klic po nadaljnji samoizobrazbi je postal v našem stanu tako nujen, da je vsako odla« ganje tega dela skrajno nevarno harmonič« nemu razvoju stanu in organizacije. Notra« nji boji v organizaciji so začasno ustavili započeto pomlajenje duhov. A mi moramo naprej, kajti »čas hiti in gorje mu, kdor ostane zadaj«, pravi naš duhovni prerodi« telj, ki je z ostrino svojega peresa posegal naravnost v zastrupljene rane našega stanu. Nismo ga hoteli ali mogli razumeti, njegova beseda, rojena iz bolečin globokega spozna« nja, je šla največkrat mimo zakrknjenih in vase zaljubljenih hlapcev.
Mi učitelji smo edini iz stanu intelektu« alcev, ki nam je bil v študijski dobi zaprt pogled v globine in daljna obzorja duhov« nega spoznanja. Kajti naša izobrazba je bila strokovna, recte lesena. Skakanje, igranje z inštrumenti formalne stopnje, to naj bi nam bilo v odrešenje.
Taki smo padli v dobo duhovnih bo« jev, kjer se krešejo svetovi, a mi se lovimo kot slabotni utrinki, dokler nas ne premaga močnejši.
Čas zahteva, da je učitelj temeljitejši poznavalec momentov, ki razgibljejo našo dobo. To pa je mogoče le potom nadaljnje samoizobrazbe, a pomagati nam morejo v prvi vrsti ljudje izven naših vrst, dokler si ne opomoremo sami.
Okrožnica ministrstva prosvete je vzbu« dila med učiteljstvom debato. Gotovo ima svoje globoke vzroke. V splošnem pa kaže ta okrožnica važen moment v perečem urad« niškem vprašanju in v vprašanju učiteljstva. Ima tudi gotovo svojo upravičenost. Ne bo se pa zlo, ki je morda dovedlo do tega cir« kularja, odpravilo s sveta z uredbami. Sma« tramo za pogrešen poizkus rešiti to vpraša« nje na ta način.
Moderno naziranje je, da človek, ki vstopi v državno službo, živi le za službo in da posveča vse svoje duševne kakor telesne sile svojemu poklicu. To je najidealnejše tolmačenje službovanja. Uspehi, ki se bodo dosegli na ta način, bodo sijajni in tako uradništvo bo upravičeno v ponos vsaki državi.
Vsak vesten človek bi moral stremeti za tem, da izpolnjuje svoje dolžnosti na ta način. Ne sme mu biti dovolj, če sedi svojih 6 do 8 ur na dan v uradu ali v šoli, ko pa je odsedel svoj penzum se oddahne in ne misli več na poklic. Tak uradnik ne vrši svojega poklica z ljubeznijo in ne služi državi, tem« več le sedi po njenem nalogu, da dobi prve« ga svojo plačo. Tak uradnik ne bo državi niti v prid, niti v ponos!
Vprašati se moramo, kako se da doseči, da bo izvrševal uradnik vedno svoje dolžnosti vestno. Temeljni predpogoj je pač ta, da se stavi uradnika v tak materialni položaj, da se tudi na zunaj lahko prezentira kot
Člen 7. Krajevni šolski odbor opravlja te-Ie dolžnosti:
a)	Skrbi, da politična občina točno izpolnjuje vse dolžnosti, ki jih ji predpisuje ta uredba za vzdrževanje in napredovanje šole.
b)	Začetkom meseca maja vsakega leta izvrši popis sposobnih šolskih zavezancev na pod-stavi zdravniškega pregleda po seznamku živih otrok, ki ga izdelalo krajevna verska oblastva, ter skrbi, da se vsi otroci obojega spola, ki so dovršili sedem let ali jih dovrše do konca tega koledarskega leta, vpišejo v šolo.
c)	Skrbi, da hodijo vsi vpisani otroci redno v šolo.
Zaradi nerednega obiskovanja šole zaslišuje in kaznuje šolski odbor roditelje ali varuhe otrok, in sicer za vsak neopravičeni izostatek s 5 Din v gotovini, razen tega pa z 20 Din v kolkih za odlok o kazni za vsakega kaznovanega roditelja ali varuha.
Kazni, ki jih izreče za iodito'ie ali varuhe šolskih otrok krajevni šolski odbor, izvrši pred-
osnovati — bi nas privedlo — oziroma pri« bližalo spoiznanju našega otroka in dobili bi vzgojne metode in učne načrte, ki bi od« govarjali razvoju in potrebam našega otro« ka. Odtujevali bi se čiipdalje bolj od ša« blonskega dela in vsako pedagoško delo, če prvotno še tako diši po reformi, postane tudi šablonsko, če vzgojitelj ni umetnik, ampak je le rokodelec, to je, če ne more, ali noče ali ne izna živega materijala, otroka, ki so mu ga izročili starši, na osnovi Spo« znavanja sam oblikovati, ampak dela le po raznih tiskanih predlogah.
Pedagoški krožki pod vodstvom izku« šenih učiteljev vzgojiteljev bodo vzgojno in naučno delo učiteljstva vodili in izpopolnje« vali. V pedagoških krožkih pa se bo tudi lahko kazalo na kvaren vpliv, ki ga imajo nešolniki na šolstvo. Bistvo pedagoške umetnosti zahteva, da učiteljstvo samo vodi vzgojo, pouk in upravo šolstva. Le tedaj bo v upravi enotnost in bo obveljalo le ono, kar bo izvleček iz spoznanja človeka in nje« gove duše.
(Dalje prihodnjič.)
Zato smo naprosili kot predavatelje sledeče gospode, ki so nam obljubili svojo' pomoč.
G. stud. phil. Tine Debeljak nam predava o moderni literaturi.
G. dr. J. Plečnik o socialnih vpra« šanjih — kot najnujnejšem vprašanju naših dni.
Tov. Dolgan, bivši didaktični rav« natelj v Julijski Benečiji, nas popelje v mo« derne smeri sodobnega pouka.
Da združimo »duice et utile« nam je obljubil tov. poverjenik S k u 1 j še prak« tično«teoretični pouk iz vrtnarstva in sad« jarstva.
Mislimo, da so imena navedenih dovolj« na garancija za višino tečaja in da nudimo udeležencem dovolj gradiva za nadaljnje razmišljanje. Upamo, da pride pri tako raz« ličnih temah vsak na svoj delež.
Za hrano in stanovanja je preskrbljeno.
K temu tečaju vabimo društva dolenj« skega okrožja, a tudi druga društva, ki ima« jo ugodnejše železniške zveze, da pošljejo svoje odposlance, ki naj bi se zavezali, da pozneje predavajo v domačih društvih o navedenih temah.
Ker so s tečajem združene gmotne žrt« ve, bi prosili društva, ki mogoče pošljejo svoje odposlance, za primeren prispevek k stroškom.
Prijave prosimo do 20. junija t. 1. na spodnji naslov.
»državni« uradnik. Če lahko živi brez skrbi, tedaj mu ni treba razsipati svojih moči v brezkončni moreči borbi za vsakdanji kruh in se tako izčrpati izven poklica, ki mu naj bi bil glavni namen. Le uradnik, ki ve, da bo preskrbljen v starosti, ko obnemore, da bo preskrbljen tudi, ako izčrpa svoje moči pred gotovo dobo službenih let, da bodo preskrb« ljeni njegova vdova in njegovi otroci, bo lahko posvetil vse svoje moči poklicu. Le od takega uradnika se bo upravičeno zahte« valo, da živi in dela le za svoj poklic in da ne pozna drugih interesov. In če se sedaj vprašamo, ali skrbita naša vlada in skupščina, kot funkcionarja državne oblasti, za državne uslužbence tako, da jim ni treba biti v več« nih skrbeh za prihodnjost in za življenske potrebe, potem si moramo žal priznati, da ne skrbita zanje, kakor bi morala.
Ne bom slikal mizerije državnega urad« nika, ki je že za samca neznosna1, za družin« skega očeta pa naravnost obupna, ker je do« volj znana vsem merodajnim faktorjem. Ra« zen te revščine nam pa še preti, da se nas vrže čez noč na cesto, kakor nam to kažejo dejstva iz komaj preteklega časa. Kje naj si poišče potem tak reduciran uradnik dela, da si ohrani vsaj golo življenje, danes ko je vse preplavljeno z brezposelnimi. Ne preostaja mu druzega, nego da si poišče kako zatišje, da tam mirno čaka, kdaj mu ugasne oslab« ljena luč življenja.
(Dalje prihodnjič.)
sednik (župan) politične občine, kjer je šola, v 30 dneh. Če je ne izvrši predssdn!k (župan) politične občine v določenem roku. a bi se bile mogle kazni od kaznovancev izterjati, sporoči to sreski šolski nadzornik sreskemu poglavarju, sreski poglavar pa izterja vse te neizterjane kazni od predsednika (župana) v 15 dneh ter jih izroči šolski blagajni.
Siromašnim roditeljem ali varuhom šolskih otrok, ki ne morejo plačati denarne kazni, se iz-premeni denarna kazen v zapor z delom na občinskih poslih; pri tem se šteje 50 Din kazni za en dan zapora.
Za izostanek iz šole se šteje eno dopoldne ali eno popoldne. Izostanke vpisujejo in opravičujejo razredni učitelji. O neopravičenih šolarskih izostankih poročajo upravitelju vsakih sedem dni, upravitelj pa poroča o tem krajevnemu šolskemu odboru ter predlaga izrecilo kazni za roditelje ali varuhe, katerih otroci ne hodijo redno v šolo.
č) Vsako leto sestavi proračun za vzdrževanje šole v prihodnjem računskem letu ter ga
pošlje oblastnemu šolskemu odboru v odobritev koncem meseca decembra. Če oblastni šolski odbor odobri proračun krajevnega šolskega odbora, se smatra proračun za končno odobrenega, in odbor politične občine ga ne sme v ničemer izpre-mrnjati.
d)	Sprejema in odobruje poročila o stanju šolske blagajne, ki jo pregleda vsak mesec, po potrebi pa tudi večkrat: če ugotovi administrativne nepravilnosti in denarne zlorabe, odredi potrebne zakonske ukrepe.
e)	Skrbi za to, da postavi politična občina o pravem času v svoj proračun celotno odobreni proračun krajevnega šolskega odbora.
f)	Nabavlja o pravem času potrebno kurivo za šolo in šolskega upravitelja, ki ima stanovanje v šoli; temu daje, če je samec, na leto v mesečnih obrokih 6 m3 drv, če pa je oženjen, mu daje na leto 10 m3 drv; po krajevnih razmerah se smejo nadomeščati drva s sorazmerno količino premoga. Neporabljena drva ali neporabljeni premog ostanejo kot prihranek krajevnemu šolskemu odboru.
g)	Skrbi, da se nalaga denar, ki ni potreben za redno vzdrževanje šole, pri krajevni ali najbližji poštni hranilnici; fonde in državne obveznice ali vrednostne papirje pa daje hraniti Državni hipotekami banki.
h)	Frijavlja pristojnim šolskim odborom izseljene šolske zavezance ter vpisuje priseljene.
i)	Skrbi za obleko, obutev, zdravila in hrano siromašnih učencev.
—	Malo kritike k uredbi o šolskih od« borih. Uredba ministrstva prosvete o kraj« nih šolskih odborih je zelo pomanjkljiva. Predvidene niso razne zadeve, ki bi omogo« čile sestavo krajevnih šolskih odborov tako, kakor bi bilo želeti v interesu našega šol« stva. Cela uredba ima pred očmi samo se« stavo šolskega odbora onega šolskega oko« liša, ki se teritorijalno krije s politično ob« čino. Vprašanje nastane, kako naj se pošto« pa pri volitvah šolskih odborov pri onih političnih občinah (katerih je pri nas največ), ki imajo po dva ali več šolskih okolišev, na« dalje pri onih šolskih občinah (ki jih je tudi precejšnje število), ki so sestavljene iz več delov raznih političnih občin. Nadalje na« stane vprašanje, ali naj bo župan predsednik vsem šolskim okolišem svoje politične ob« čine. ali naj ima vsak šolski okoliš svojega predsednika, ki ni župan. Jasno tudi ni iz katerega dela občine se bodo volili zastop« niki za šolski okoliš. Vsekakor bi bilo želeti, da so zastopniki in predsednik vsi iz dotič« ne šolske občine, ker imajo največ interesa za dobrobit ondotne šole. Velike neprilike se bodo pokazale tudi pri sestavi vsakolet« nih proračunov in obračunov. Iz nove ured« be tudi ni razvidno, kakšna bo manipulacija z proračuni. Ali naj oblastni šolski odbor za celo oblast proračune obravnava in odobru« je, ali bodo ta posel še nadalje opravljali sreski poglavarji po svojih šolskih referen« tih, ki morajo biti vsekakor poučeni o fi= nančnih zadevah krajevnih šolskih odborov. Radi uspešnega uradovanja pa tudi iz šolsko ekonomskih razlogov bi bilo želeti, da sc proračuni obravnavajo pri sreskih referen« tih in šele potem izroče v odobritev oblast* nim šolskim odborom. Ministrska uredba potrebuje vsekakor za pravilno izvršitev po« trebne izvršilne naredbe predno bi se moglo brez hibe uredbo dejansko izvesti. Izdana uredba se smatra lahko za del novega šol« skega zakona, zato bi bilo želeti, da bi bila uredba tako perfektna, da bi ne prišlo v tej zadevi pri sprejemu novega šolskega zakona do nikake diference, ki bi povzročila lahko konfuzijo glede sestave šolskih odborov.
—	Sestava krajnih in oblastnih šolskih odborov. Veliki župan je izdal odlok, da se morajo v smislu čl. 26. Uredbe ministrstva prosvete o krajnih in oblastnih šolskih od« borih za osnovne in meščanske šole, vsi do« sedanji krajni šolski sveti takoj preobraziti po čl. 3. te uredbe. — Samo tam, kjer so že razpisane občinske volitve, naj vodijo posle krajni šolski sveti do tedaj, ko se kon« stituirajo novo izvoljeni občinski'odbori.
—	»Važna šolska zadeva«, pod tem na« slovom piše zadnji »Domoljub« sledeče: Prosvetni minister je izdal naredbe o novih šolskih odborih, ki bodo nadomestovali sta« re krajne, okrajne ter deželne šolske svete. Ostanimo pri krajevnem šolskem odboru. Razlika od starega krajnega šolskega sveta je v bistvenem ta, da nima krajevni šolski odbor (pa tudi oblastni) nobene besede pri nastavljanju učiteljstva, dasi bi kot zastop« nik staršev po naturnih pravicah ta vpliv moral imeti. Pač pa ima krajevni šolski od« bor vse dolžnosti, kar se tiče vzdrževanja šole. Sestavlja proračun, ki ga mora občina sprejeti v svoj proračun ter vodi šolsko go« spodarstvo; nova bremena so: krajevni šol« ski odbor sestavi začetkom maja seznam novih šoloobveznih otrok, skrbi, da hodijo otroci redno v šolo, kaznuje starše otrok, ki zanemarjajo šolo (v slučaju, da tega ne stori, okrajni glavar iztirja od predsednika določeno globo), nabavlja šolskemu upravi« telju potrebno kurivo, in sicer za samca 6 m3, za oženjenega pa 10 m3 drv. Ker je šolski proračun v naših občinskih proraču« nih največja postavka in ker je baš tu treba pametnega in varčnega gospodarstva, pozi« vamo naše občinske odbornike, naj volijo v te odbore samo zanesljive naše može, ki ne bodo tratili z občinskim denarjem, kakor bi to pogosto radi liberalni, ljudstvu nepri« jazni učitelji.« — Kakor je videti iz gornje« ga dopisa, se gotovi gospodje še vedno ne morejo sprijazniti z mislijol, da bi se kvaren lajiški vpliv (ki je bil ponajveč zgolj stran« karski in često krivičen) odpravil pri učitelj« skih nameščenjih. Skriti se hočejo še vedno za starše, ki jim inače ne odrekamo pravic v šolskih zadevah. Navedba da šol. upr. do« bi drva, niti ni istinita, ker ima pravico do njih le oni upravitelj, ki ima naturalno sta«
j) Podpira šolske izlete, tekme in drugo, kar utegne pospeševati pouk in vzgojo.
k) Skrbi za ustanavljanje in povečevanje šolskih fondov.
1) Podpira upravitelja šole in učitelje ob prirejanju šolskih slavnosti in roditeljskih sestankov ter se jih udeležuje.
m) Izvršuje hitro in povsem naredbe in navodila šolskih zdravnikov o zatiranju nalezljivih bolezni in čuvanju otroškega zdravja.
n) Podpira vsako delo v korist šole in narodne prosvete.
o) Podpira delo krajevnega učiteljskega zbora za ustanovitev šolarske, učiteljske in narodne knjižnice v šoli ter skrbi za napredek teh knjižnic.
p) Podaja šolskim oblastvom predloge, kaj bi bilo treba ukreniti za izboljševanje prosvetnih razmer v šolski občini; vendar pa se ne sme spuščati v vprašanja, kako naj se izvaja pouk. r) Izvršuje vse naredbe šolskega oblastva. s) Vse te dolžnosti opravlja krajevni šolski odbor brezplačno. Blagajniku se sme določiti nagrada za njegovo poslovanje; zapisnikarju, če ne prejema upraviteljske doklade in nima stanovanja v šoli, pa določi krajevni šolski odbor nagrado, in sicer: v šolah z 2 do 5 oddelkov po 50 Din na mesec, v šolah s 6 ali več oddelki pa po 70 Din na mesec. Če je upravitelj oproščen dolžnosti razrednega učitelja, nima pravice do te doklade.
(Dalje prihodnjič.)
novanje v šoli. In ali niso drva namenjena kot odškodnina za tajniške posle! Ta od« škodnina je gotovo malenkostna. Rečemo samo, da bodo spričo enotno organiziranega učiteljstva našli taki neosnovani napadi svoj odmev, kakor vsa demagogija, s katero se bo neopravičeno in celo pavšalno hotelo ljudstvo hujskati proti šoli in učiteljstvu.
—	Savez češkoslovaškega učiteljstva jc poslal dne 22. pr. m. UJU sledeče pismo: »Svaz učitelstva československeho«, ki je centralna in največja učiteljska organizacija
v	RČS, hoče prirediti v Pragi poleti 1928. 1. kongres vsega slovanskega učiteljstva, da se očvrsti stanovska zavest in bratsko mišlje« nje onih, ki med sorodnimi si narodi vzga« jajo mladino. Prosimo Vas, da bi nam pri« jateljsko javili, čim preje, kako sodite o tem kongresu in ali ste pripravljeni udeležiti se istega in sodelovati z nami pri pripravah.
—	Priznanje državljanstva učiteljstvu iz Primorja. Izvršni odbor UJU v Beogradu obvešča poverjeništvo na tozadevno vlogo: »Gospod minister notranjih del je odredil, da se zbero in takoj rešijo vse prošnje, ki so bile pravočasno vložene za opcijo, ostale pa vrnejo prosilcem, ki naj prosijo za dr« žavljanstvo. Vse prošnje za državljanstvo se bodo rešile v najkrajšem času.« Opozar« jamo tovariše in tovarišice iz Primorja na zadevna navodila v zadnjem »Učiteljskem Tovarišu«.
—	Idejni, kulturni in stanovsko«politični smoter naše organizacije. Članek tov. Iva« na Dimnika, ki je izšel pod gornjim naslovom v 40. številki »Učiteljskega To« variša«, je v celoti ponatisnila na uvodnem mestu »Narodna Prosveta« v svoji 39. šte«, vilki z dne 26. maja 1927, in sicer v cirilici in v srbohrvatskem jeziku.
—	Rodbinske doklade kontraktualnim učiteljem se nakažejo na podlagi prijav, ki jih dobe od računovodstva v izpolnitev. To prizadetim v znanje z ozirom na razširjajoče se vesti, da dobe kontraktualni učitelji le osebne draginjske doklade poleg rednih pre« jemkov ostalih državnih uslužbencev z isto službeno dobo.
—■ t Dimitrije Sokolovič, upokojeni uči« telj v Beogradu je dne 26. pr. m. nenadoma umrl. — Bil je mnogo let učitelj ljudske, a nato tudi meščanske šole;, postal je tudi šol« ski nadzornik in član prosvetnega sveta. De« loval je mnogo na prosvetnem polju in je bi! tudi urednik »Učitelja« in mladinskega lista »Mala Srbadija«. Kot večleten aktiven član Izvršnega odbora učiteljskega udruženja je gotovo znan tudi mnogim tovarišem iz Slo« venije, posebno od tedaj, ko je vodil prvi zgodovinski kongres vsega jugoslovenskega učiteljstvd, kjer se je isto na svečan način združilo v enotno organizacijo UJU. Osno« val je tudi učiteljsko zadrugo in fond uči« teljske siročadi. — Slava velikemu organiza« torju in borcu za učiteljske pravice!
—	Kamniško učiteljsko društvo ima svoj občni zbor dne 11. junija t. 1. v Dom« žalah in ne v Lukovici. Začetek ob 9. uri. Dnevni red isti.
—	Ljubljansko učiteljsko društvo pri« redi na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija celodnevni izlet na Rakitno. Rakitniška pla« nota, obdana z vencem jelovih gozdov, slo«
vi	kot najbolj zdrav kraj Slovenije. Izlet vodi tov. Zupančič z gjuhonemnice, ki je svoj čas služboval na Rakitni in zato dobro pozna vse posebnosti kraja. Odhod iz Ljub« Ijane ob 6*15 do postaje Preserje, povratek iz Borovnice ob 2133. Vse hoje bo približno 5 ur. Obleka kar najbolj preprosta, zlasti za tiste, ki bi si na povratku radi ogledali še znamenite slapove v Peklu. Poleg dru« štvenikov dobro došli tudi rodbinski člani in prijatelji društva.
—	Opozarjamo na občni zbor Učitelj« skega konvikta, ki se vrši 7. junija ob 9. uri v risalnici učiteljišča v Ljubljani. Mnogo« brojna udeležba nujno potrebna!
—	Letno poročilo sta poslali laško in ormoško učiteljsko društvo. Ostala društva, posnemajte!
—	Izjavljam vsem, ki me prosijo za kako mladinsko igrico za Vidov dan, da sem vse, kar sem imel primernega, razposodil šolam in tovarišem, katerih večina mi iger ni vrnila. Reflektanti naj se obrnejo na UJU Ljubljana (Prosvetni odsek). — Josip Ri« bičič.
Dvodnevni izobraževalni tečaj v Ribnici.
Poziv!
SploSne vesti.
Odbor »Učit. društva za kočevski okraj«, Ribnica na Dolenjskem.
Z:
Prosvetno delo učiteljstva in naša mizerija.
(K okrožnici br. 20.609 z dne 26. marca 1927.)
Uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske Šole.
Poziv!
Vsa okrajna učiteljska društva opozarjamo na okrožnico štev. 1223 z dne 15. aprila 1927 in prosimo, da nam vrnejo izpolnjeno „Letno poročilo" prav gotovo do 15. junija 1927, ker mora do tega termina tudi poverjeništvo izvršiti svoje obveznosti napram centrali, sicer nas ne smatra za svoje polnopravne člane. Poravnajte pravočasno tudi članarino!
UJU — poverjeništvo Ljubljana.
—	Blagajna učiteljskega društva srezov Maribor desni in levi breg prosi, naj izvo» lijo vsi člani do prihodnjega zborovanja vplačati oziroma doplačati svojo poluletno članarino (76, 41, 56 oziroma 45 Din); kajti s 1. julijem 1927 se začne novo upravno leto 1927./28. ter mora blagajna do 30. junija 1927 skleniti obračun z glavno blagajno UJU v Ljubljani. Člani, ki dolgujejo članarino se za minulo leto, so se črtali iz imenika ter se bodo zaostanki iztirjali po odvetniku I a» isto se bode predlagalo tudi o onih, ki ne bodo do 30. junija 1927 zadostili svoji dru» štveni obveznosti za letos. Ta objava velja v smislu pravil kot prvi opomin. — R. K., blagajnik.
—	f Fran Gajšek, nadučitelj v pokoju, je dne 21. maja t. 1. v starosti 67 let v Celju preminul. Ves čas svojega več nego štiri» desetletnega službovanja je učiteljeval v Kalobju. Tu je bit plemenit in vesten vzgo» jitelj mladini, izven šole neumoren prijatelj in svetovalec ljudstvu, ki ga je ljubilo in spoštovalo. Svoji rodbini je bil vzoren oče, svojim tovarišem zvest in odkrit tovariš. Po upokojitvi je preživel še par let v Celju. 2 njim je umrl popularen slovenski učitelj, ki je znal živeti med ljudstvom in ž njim ter je tako v popolni meri izpolnil svojo
' življensko nalogo. Spomin nanj ostane vsa» komur prisrčno lep.	R.
—	SRBSKOHRVATSKO=SLOVEN-SKI SLOVAR (Grobmin&LesicatMole) JE RAVNOKAR IZŠEL v založbi UčU teljske tiskarne in je opremljen z naglasi, ki omogočujejo vsakomur pravilno izgovorjavo tega melodioznega jezika. Slovar je v prvi vrsti namenjen šolam, bo pa tudi šol. upraviteljem in vsem, ki se pečajo z srbskohrvatskimi spisi dobrodošel, ker obsega na 432 straneh vse izraze, ki se rabijo v vsakdanjem življenju. Na> klada slovarja je zelo majhna, zato naj si ga vsak pravočasno nabavi. Upamo, da ne bo v Sloveniji šole, ki si ne bi na» ročila te prepotrebne knjige. Cena v platno vezani knjigi 50 Din. Pri skupnem naročilu (najmanj 10 izvodov) cena 45 Din.
—	Usposobljenostni izpit za gluhonem» stvo. Tovariš Metod Kumelj je napravil dne 25. maja t. 1. na državni gluhonemnici v Ljubljani strokovni izpit za poučevanje giu» honemcev z odličnim uspehom. V komisiji so bili sledeči gospodje: Predsednik Anton Dokler, ravnatelj ženskega učiteljišča; člani: dr. Fr. Ramovš, univerzitetni profesor, dr. Pavel Kraje, zdravnik, Fran Grm, ravnatelj gluhonemnice. Pri ustnem izpitu je dobil ta»le vprašanja: Iz anatomije in fiziologije: 1. »Cavitas tvmpani« in nje pomen za sliša» nje. 2. Zrelna in ustna muskulatura, delu» joča pri govorjenju. 3. Motorična polja mož» ganske skorje. 4. Centralne proge in nukler» ni živci za govor. Iz fonetike: 1. Osnovni nauki artikulacije. 2. Kakšne artikulacij» ske lege zavzema jezikova konica pri tvorbi normalnih glasov, konzonantov in vokalov? 3. Tvorba glasnikov j in š. 4. Asimilacija (konzonantov in vokalov). Kako nastaja pre» hod zr, zdr in zdr, zr. 5. Zgledi za vokalno harmonijo. Iz psihologije, psiho» in logopa» tologije: 1. Patologično»klinična razdelitev centralnih govornih motitev. 2. Popolna mo» torična afazija (kortikalna motorična afazija P° Wernickeju) in afazija otoka; paralela: (Po diagramu). 3. Govorne motitve pri obo» lelem živcu »vagusu«. 4. Nemosti in omejitev pojma »gluhonem«. (Po shemi). Iz zgodo» vine: Znamenite knjige o pouku gluhonem» cev.
, P!'i zborovanju učiteljstva ljubljanske okolice dne 23. maja t. 1. v Kino»Dvor je to» variš (katerega pa ne poznam) podal starej» šim in upokojenim učiteljem neumesten in nepotreben poklon. Čudil sem se, da more človek tako govoriti. Ako ima piko na one tovariše, ki imajo polna leta pa se še ne umaknejo, naj to pove v primerni obliki na mirna Bosna! Da pa starim pionirjem in upokojencem očita zastarele okostenele na» zore, to pa je - mil0 rečeno _ skrajno nes
taktno. 1 ista pesem o zastarelih nazorih je bila ze v moji mladosti zelo stara. Sedaj pa je še starejša in tako zelo obrabljena lajna, da, kdor jo vrti vrši zelo zastarelo opravilo Včasih so bili ucitelji»veterani dobrodošli pri zborovanjih, pa sem tudi jaz še po upoko» Jitvi rad zahajal med mlajše kolege. Zad» njič pa sem spoznal, da ne spadam tja. Od» šel sem pri stranskih vratih. Moji zastareli nazori pa so ideali mladih in naj se družijo z izkušnjami starih, drugače se podira za Vami kar gradite. Dotični g. tovariš pa naj Poklon shrani tudi zase, ko bo zrel za pokoj ako nima že v žepu dekreta, da ne bo upo» kojenee. — Iv. Kiferle.
Tr>nADRUŽBA CIRILA IN ME* s „^ leL edina družba, ki podpira šol* rm ™ T'n° učitel^o. Kaj Ste sto,
domačo C Mh Ste P°iskusili domačo C. M. podružnico? Pomagajte
Ji, da Vam pomoret
—	Vsem članom in članicam logaškega učiteljskega društva! Poverjeništvo UJLJ Ljubljana nam je v svoji okrožnici sporo» čilo, da mora vsako društvo svoje plačilne obveznosti napram UJU vsaj do 15. junija poravnati, da more sestaviti letni račun in obračun. ' Naše društvo je dosedaj redno poravnavalo pristojbine za posamezne čla» ne poverjeništvu UJU. Za maj in junij pa jih ne more poravnati, ker nekateri člani napram društvu svojih obveznosti ne spol» njujejo. Zavednost članov vsake organiza» cije in tudi naše se kaže v tem, da se čla» narina redno plačuje. Zato prosim, da ta poziv najde pri vseb onih maloštevilnih čla» nih, ki so na članarini zaostali, čimpreje od» mev. — V kratkem dobe vse šole, ki za na» grobni spomenik tov. Zalarju določenega zneska še niso odposlali, položnico. Priča» kujem in prosim, da se tudi tej položnici posveča ona pozornost, ki jo zasluži. —
—	Na morje! Bližajo se velike počit» niče in naša deca nestrpno pričakuje, da pojde zopet k morju. Podmladek društva Rdečega križa v Mariboru pripravlja feri» jalno kolonijo za dečke v Kaštel Lukšiču, tukajšnje Žensko društvo pa za deklice na Krku. Tako se bo omogočilo tudi siromašni deci bivanje ob morju. Tudi drugod snujejo ferijalne kolonije. Toplo bi priporočal, da bi se osnovala za večje, nad 12 let stare otroke, ferijalna kolonija v Jelši na Hvaru. Za majhne otroke je pot do Hvara res pre» dolga in prenaporna, za odraslejše pa si ne morem misliti lepšega letovišča kot Jelšo. Kopališče, ki je kakih 10 minut od mesteca oddaljeno, je naravnost idealno. V malem zalivu, ki je okoli 300 m širok in do 800 m dolg, stoji voda skoro povsod enakomerno 1 m do 1 Yi m visoko. Morsko dno je po» krito s finim peskom, pot do kopališča je prav prijetna. Stanovanje bi dobili dečki po privatnih hišah za 10 Din dnevno, vsak bi imel snažno lastfto posteljo. Za hrano (zaj» trk, kosilo in večerjo) bi plačevali v restav» raciji pri g. Gamulinu po 22 Din dnevno. Ako računamo še vožnjo in izdatek za malo južino', bi stroški za tritedensko bivanje v Jelši ne presegli 800—1000 Din. Naj pri» pomnim, da so Jelšani zelo dobri, prijazni in postrežljivi ter imajo tudi izvrstnega zdravnika, ki je v slučaju potrebe takoj in proti malenkostni odškodnini na razpolago. Za izprehode služi lepi »perivoj« ob na» brežju in krasni gozdič g. načelnika Dubo» kovica, ki ga daje gostom drage volje v up.o» rabo. O slabem vremenu se lahko zbirajo letoviščarji v obširni čitalniški dvorani, kjer stoji tudi glasovir. Okolica Jelše je bajno krasna in prav primerna za krajše izlete. Z griča, kjer je cerkvica »Gospe zdravja«, je prelep razgled na mesto in morje. Priporo» čam torej Jelšo kot letovišče vsakomur, po» sebno pa našim odraslim dečkom, ki žele preživeti par srečnih tednov ob naši divni Adriji. — Kutin Anton, Maribor.
—	Tovariši v Prekmurju! V nedeljo 6. t. m. ob 20. uri bo gostovalo v Murski Soboti — dvorana Dittrich — orkestralno društvo Glasbene Matice iz Ljubljane. Za nas, ki smo daleč od gledališča in koncertov bo ta prireditev posebne važnosti. Kdor izmed nas bo prisostvoval koncertu, bo pri» šel na svoj račun.
—	Marenberg»Mežica»Slovengradec. Do» datno k vabilu v zadevi skupnega zborova» nja treh društev UJU v Mežici dne 11. junija 1927 se udeleženci obveščajo, da je rudniško ravnateljstvo v Mežici dovolilo ogled nad» dnevnih naprav, v žerjavu, ni pa dovolilo ogled jame v nedeljo 12. junija 1927, ker rudnik ob nedeljah ne obratuje. Prevoz ude» ležencev dne 11. junija 1927 od postaje Pre» valje in nazaj v Prevalje se bo izvršil po rudniški obratni železnici, kakor se je že objavilo v 40. številki »Učit. Tovariša«. Udeleženci iz zgornje Mislinjske doline bo» do v petek 10. junija 1927 prenočili v Pre» valjah, kjer nam bo vrla tovarišica, Šiška» rec na predvečer pomembnega zborovanja zabrenkala če treba tudi kako poskočno. V to družbo se vabijo tudi udeleženci iz dru» gih krajev! — Sklicatelji.
—	Učiteljski maturanti 1. 1880. in 1881. mariborskega učiteljišča. Letos je naš cilj Slovenjgradec. Čeprav trka starost na naša ramena, so naša srca mlada. Mi stari slov. učiteljski veterani smo korenjaki, zato se zbiramo sedaj v bratskem razpoloženju vsako leto, da v spominu preživimo lepa di» jaška leta, da si zopet naberemo humorja in zapojemo nekaj krepkih zdravic. Spo» minske knjige, pa če so v njih tudi sladke besede pozabljenih ljubic, je prinesti s se» boj. Vsakdo si naj brke fantovsko zaviha, ker nas obišče tovariš»fotograf. Če ima ka» teri premlade noge, se pa tam zmenimo za izlet. Urško imamo pred nosom. Sestanek bo 4. in 5. julija t. 1. Zbiramo se v ponede» ljek zvečer ob 7. uri v hotelu »Pošta«. Ogla» se za prenočišče sprejema tovariš Matija. Vlaki prihajajo tja iz Celja ob 10*30 pred» poldne in ob 6"30 zvečer. — iz Maribora pa ob 8. uri zjutraj in ob 4. uri popoldne. Pri» dite vsi. Tovariške pozdrave Ant. Porekar in Matija Šmid.
—	Metoda. Na nekem učnem zavodu kategorije srednjih šol, ki ga je pred krat» kim nadzoroval ministrski poslanec ter bo o njem v poročilu odgovoril na znanih 95 vprašanj, ki se pa nobeno ne ozira na učni način nastavnikov, s0 dobili dijaki te dni t" po vrsti spisanih nemških predlogov — >» vorwort« — z naročilom, uporabiti te pred»
u lst'vrsti v izvirni povesti svo» jega kova. Nemščina je na zavodu sicer ob» ligaten predmet, a niti po maturi ne morejo vsi dijaki n. pr Schmidovih povestíc citati brez slovarja, kako naj narede gornjo na» logo.' Ah bi ne bilo pametneje, da bi mesto ministrskih poslancev koncem leta v svrho odgovarjanja na onih 95 vprašanj, nadzoro»
vali take med šolskim letom stro= kovni nadzorniki, ki bi se ozirali tudi na učni način nastavnikov in znanje nemškega jezika, ki ga dijaki sedaj morejo imeti na posameznih učnih stopnjah?
—	Himen. Poročila sta se g. Fran Rogl, učitelj in gdč. Zorka Trstenjak, učiteljica, oba na osnovni šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Obilo sreče!
—	Maturantinjam iz leta 1907. na za» sebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru. Na željo nekaterih tovarišic sklicujem sestanek ob 20»letnici naše ma» ture.' Sestanka se žele udeležiti tudi tovari» šice Nemke. Predlagam, da se sestanemo koncem počitnic, 20. in 21. avgusta. Če bi se pa želel sestanek sredi julija, t. j. 9. in 10. oziroma 17. julija, bo odločala možnost in večina glasov. Tako tudi od'oca večina z ozirom na program, ki ga prejme vsaka tovarišica posebej! Prosim, da se vse nemu» doma javite in poročate, če in kdaj želite sestanek. — Jela Levstik, strok. učit. II. de» kliške meščanske šole v Mariboru.
—	Učiteljski tečaj ručnoga rada u Za» grebu. Tečaj za učitelje obdržava se od 6. jula do 14. augusta ove g. u zgradi drž. mu» ške gradjanske škole, Kaptol 16. Upisnina je 200 Din, stan besplatan, a opskrba objed i večera stoji 500 Din mjesečno. Molbe i upisnina se šalju do 10. juna Oblasnom Od» boru Podmladka Društva Crvenoga Krsta, Zagreb, Opatička ulica br. 10.
—	Za proslavo Vidovega dne priporo» čam igro »Oporoka kralja Matjaža«. Cena 3 Din. — V. Žolnir, šol. upr., aMribor, Wil» sonova ul. 23.
—	Slabe volje ste. ker slabo spite. Če pijete pravo kavo, ne more biti drugače. Edini izhod je: pijte ŽIKO! Dobite jo v vsaki trgovini v rdečih zavitkih;
Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd.
—i Ukazna nameščenja po či. 52. in 71. čin. zak. v ljubljanski oblasti. V Brežicah Fran Berne-tič; v P;šecah za šol. upr. Ferdo Kokot, Erna Ko-kot-Bradaška v Sevnici Marija Maurin; v Dobu Rupert Smolik: v Jaršah Ernest Šušteršič: v Ribnici Julija Kmet-Kos; v Bukovici Amalija Lendov-šek-Soršak: v Cerkljah pri Kranju Mira Povli; v Čatežu Valerija Bernetič-Majer: v Sv. Križu pri Litiji Angela Jaklič, Pavla Jaklič; v Sv. Gori za šol. upr. Ivan Zagažen; v Sv. Vidu pri Stični za šol. upr. Lovro Jevnikar; v Zagorju ob Savi Rudoli Arnšek: v Ljubljani na 1. moš. osn. šoli Karel Gorišek, za upr. III. moš. zavetišča (na Taboru) Marija Jerman-Gantar: na Ježici Josipina Vončina; v Sv. Juriju pri Grosupljah Josip Trobiš, Justina Trobiš-Modic: v Mirni peči Olga Zajec; v Šmihelu Marija Barle; na Bledu Olga Tomšič.
—i Imenovanja v mariborski oblasti. V Celju
Gvidon Srabotnik, Ana Suhač: v Vuhredu Karel Vollmaier; v Ljutomeru Fran Ramšak: v Spodnji Polskavi Franica Podlesnik; v Slivnici Marija Gajšek: v Studencih Josip Purkhart, Amalija Gnus; v Mariboru za stalnega suplenta osnovnih šol Mirko Majcen; v Murski Soboti Fran Gabri-jelčič, Gizela Ruža; v Sloven.igradcu Leopold Kopač: v Šoštanju Marija Selak-Močnik, Hedvika Fohn; v Sv. Križu pri Rogaški Slatini Ivanka Podreka; v Kostrivnici Marija Šket.
—i Imenovanja v ljubljanski oblasti. V' Arti-čah Adela Weble: v Senovem Stanko Gajšek, Celestina Laznik, Kristina Radej; v Kapelah Marija Dirnbek; v Črešnjevcu za šol. upraviteljico Stano Višnar: v Mavrlenu za šol. upraviteljico Kristino Šturm; v Komendi Valerijo Hrovat; v Mengšu Josip Mrak; v Nevljah za šol. upr. Ferdo Vidmar; v Vodicah Ljudmila Šetinc-Robida; v Kastvu Fran Buzdon, Marija Papež; v Sv. Mateju Anastazij Ružič: v Bukovščici za šol. upr. Oskar Hrast; v Šmartnem pri Kranju Anton Vidic; v Tržiču Ivan Stopar; v Št. Janžu Alojzij Markič; v Št. Jerneju Ivo Mihelič; v Radečah Fran Čuk; v Šmarjeti Mira Demšar; v Trebelnem Vida Ur-šič-Benedičič; v Dolu pri Hrastniku Edo Feren-čak: v Šmartnem pri Litiji Fran Vidic; v Sv. Vidu pri Stični Anton Demšar, Zofija Honigsman-Brez-nik; v Višnji gori Marija Koporc-Perko; v Zagorju Rudolf Vrabič; v Dobrovi Anton Pristov, Marija Pristov-Čuk; pri Sv. Jakobu na Savi Helena Petje-Sedej; v Polhovem Gradcu Olga Benčina-Grilanc: v Birčni vasi Ema Kastelic; v Čermoš-njicah Franja Zajec; v Trebnjem Ana Kosec; v Zagradcu Ana Svetlič; v Bohinjski Srednji vasi Božena Jelene; v Dovjem Angela Serajnik-Vr-hovc; v Gorjah Denise Bele; na Jesenicah Ana Lazar, Ivana Ferjan na otr. vrtcu; v Kropi Fran Hafner, Romana Gregorič; v Kranjski gori Mihaela Bahovec: v Mošnjah za šol. upr. Nikolaj Pre-stor, Danica Pokorn.
—i Imenovanja v mariborski oblasti. V Blagovni Marija Kavec; v Dobrni Berta Plevčak; v Grižah za šol. upr. Fran Razpotnik, Judita Spli-hal; v Sv. Pavlu pri Preboldu Drago Predan; v Petrovčah Pavla Zotter; v Štorah Anton Habič; v Vranskem Marija Puncer, Marija Špan; v Do-brovniku Gizela Kranjc; v Ižakovcih Amalija Go-loboč; v Velikoj Poljani za šol. upr. Martin Trat-njak; v Črni Bogomila Roškar; v Guštanju Mira Sijanec; na Muti Elizabeta Vobovnik; v Vuzenici Zlatka Serajnik; v Novi Štifti za šol. upr. Anton Senica; v Keblu za šol. upr. Ivan Pavlic; Albina Pavlič-Golež; v Sv. Juriju ob Ščavnici Gabrijela Majcen; v Laporju Vida Kokl; v Sv. Martinu na Pohorju za šol. upr. Anton Podvršnik; v Poljča-nah Alojzij Živko; v Zgornji Polskavi Marija Ramšak; v Rad vanju Vlasta Tomažič; v Rušah Anton Vrabl; v Mariboru za upraviteljico zabavišča Ema Kosi, za zabaviljo Alojzija Peklar-Kuster, za upraviteljico zabavišta Marija Marčič, za zabaviljo Alojzija Ambrož-Zgonc, za upraviteljico zabavišta Marijo Krebelj, za zabaviljo Ljudmilo Mory; Pri Sv. Antonu v Slov. Goricah Antonija Zidar; v Sv. Barbari Josip Kristl; v Sv. llju Rajko Avgu-stinčič; v Sv. Juriju ob Pesnici Ivan Ferk; v Mariji Snežni za šol. upr. Fran Ferluga: v Sv. Ru-pertu v Slov. gor. za šol. upr. Božidar Caharija: v Sladkem vrhu Andrijema Raček; v Kupšincih Marija Justin; v Murski Soboti Franc Mencej; v Sv. Lovrencu Terezija Peršuh; v Sv. Marjeti Oti-lija Ravter; v Ormožu Vlado Porekar; v Polen-šaku Antonija Kegl-Miklavič; v Runču Rado Bi-tenc:^ v Svetinjah Zmagoslava Serajnik pri Sv. Tomžu Cecilija Kukovec; pri Sv. Florijanu za šol. upr. Fran Gorup: Ernestina Vaupot; v Sv. Ilju pod Turjakom Josip Verčkovnik: pri Sv. Janžu za šol. upr. Josip Križman: Angela Križman-Schwarz; v Pamečah za šol. upr. Andrej Visočnik: v Šmart-
nem pri Slovenjgrtdcu Josipina Jecl; v Šoštanju
Fran Rejc; v Zavrču za šol. upr. Fran Erženjak; v Rogaški Slatini Josip Ahtik; v Žetalah za šol. upr. Mirko Dujc.
—i Učitelji»vojaki v mariborski oblasti.
Ministrstvo prosvete je sprejelo v državno službo ter postavilo sledeče učitelje»vojake: Sitanka Terčaka v Marenberg, M i» h a e 1 a Preloga v Celje na deško osnov» no šolo, Rajka Burgav Loko pri Žusmu, Vilibalda Belo gliavca v Mursko Soboto, T i v a d a r j a Janeza v Kapco, V >1 a d i m i r j a Bertonclja v Ruše, Ivana Ranfla v Sv. Vid pri Planini, Miloša Ledine k a v Maribor na I. de» ško osnovno šolo, Rafaela Berceta v Šmarje pri Jelšah, Rajka Iglarja v Vu» hred, Antona Smodi ca k Sv. Barbari v Halozah. Kakor nam sporočajo od mini» strstva prosvete, morajo imenovani takoj nastopiti svojo službo, čeprav še niso pre» jeli poziva od šolske oblasti.
Razpisi služb.
—r Razpis učiteljskih služb na vadnici (tretji dekliški osnovni šoli) državnega žen* skega učiteljišča v Mariboru. Dve službi stalnih učiteljic na vadnici (tretji dekliški osnovni šoli) državnega ženskega učitelji» šča v Mariboru. Prosilke, ki se jim je pri» znala stalnost v državni službi po čl. 18. čin. Zak. naj vlože prošnje, naslovljene na mini» strstvo prosvete, po uradni poti pri pristoj» nem šolskem upravitelju, ter naj prilože službeno razpredelnico, izpričevalo zrelosti in učne usposobljenosti v sodno overovlje» nem prepisu, izpisek iz službenega lista o dosedanjem zaporednem službovanju in o vseh dosedanjih bolezenskih in drugih do» pustih, overovljen po šolskem upravitelju odnosno upravitelju in sreskem šolskem nadzorniku, najkasneje do 25. junija 1927. Upravitelj jih vpošlje v dveh dneh pristoj» nemu sreskemu poglavarju odnosno velike» mu županu (prosvetni oddelek) v Mariboru. Sreski poglavarji naj predlože prošnje naj» kasneje do 30. junija 1927 velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru. Prošnje je treba opremiti s kolkom za 5 Din, vsako prilogo — razen službene razpredelnice — pa s kolkom za 2 Din, kolek za rešitev se bo zahteval ob morebitnem imenovanju do» tične prosilke. Nedostatno opremljene in prepozno došle prošnje se ne bodo upošte» vale.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Kolonija Hvar. Na binkoštni torek 7. junija t. 1. sklicujem obvezen sestanek vseh priglašenih tovarišev(ic) za Hvar ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v restavraciji Miklič, nasproti glavnemu kolodvoru. Ne» udeležbo opravičiti! Važno radi proračuna in gospodinjstva! — Za UFS: SI. Mrovlje, s. r. glav. pov.
—f Kolonija na Hvaru. Vse priglašene tovariše(ice) prosim, da mi takoj javijo, ka» teri čas žele letovati na Hvaru. Cene letova» nja: % meseca (15 dni) 400 Din, 1 mesec (30 dni) 800 Din, \lA meseca (45 dni) 1200 Din. Vpisnina za kolonije 40 Din. Potni stroški niso všteti. Znesek za kolonije je treba vplačati do 1. junija, a upamo, da bo» mo lahko plačali 1. julija. Najboljši bi bil skupen odhod po pokrajinski skupščini me» seca junija. Čas se pravočasno objavi. Na željo se priglas podaljša do 15. junija. Ko prejmem prijavnice iz Beograda», jih poš» Ijem na vse priglašence in prosim, da mi jih takoj vrnejo izpolnjene! Priložen bo ček, s katerim pošljite znesek letovanja, znesek vpisa itd. s predplačilom 100 Din, pa poš» ljite na moj naslov. — Za U. F. S.: Slavko Mrovlje, glavni poverj., Jesenice.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh ste dobili položnice za 4 smrtne slu» čaje z zneskom 21 Din, zakonski pari 41 Din. Ti so: 140. smrtni slučaj Josip Špenko, Šmarjeta na Dolenjskem, 141. Anica Med» ved, Sv. Andraž pri Velenju, 142. Makso Wudler, Celje, 143. Marija Cvahte, Radeče pri Zidanem mostu. — Za 13 smrtnih slu» čajev v letu 1927. je izplačala društvena uprava dedičem umrlih članov posmrtnine v znesku 133.675 Din. To je visok znesek! Zato prosi vse člane, da redno in takoj na» kazujejo članske prispevke za smrtne slu» čaje. V zadnjih dneh se je razposlalo okrog 100 opominov za zaostanke članom»zamud» nikom, ki dolgujejo večje zneske. Pričaku» jemo prav gotovo skorajšnjih nakazil, ker je od tega zavisno redno izplačevanje po» smrtnin. — Nakazujte takoj v prvih dneh v mesecu, najkasneje pa do 25. v mesecu (križanje na pošti)! — Učit. Samopomoč ima danes 2078 članov, posmrtnina znaša 10.390 Din.
Po sklepu lista.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE» ŽIŠKOsSEVNIŠKI SREZ zboruje v soboto, dne 11. junija t. 1. ob 10. uri v Brežicah. Na zborovanje i pridejo ¡predstavniki zagreb» škega učiteljskega društva. Poleg društve» nih zadev sta na dnevnem redu dve preda» vanji: 1. O Ciril»Metodovi družbi (tov Skulj). 2. O višji pedagoški šoli (univ. prof. dr. Turič). Ta dan pobere tov. Bohinc čla» narino za Šolsko Matico. Apeliram z ozi» rom na hrvatske goste na polnoštevilno udeležbo. — Predsednik.
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
Zadeva dr. Žgeča.
Iz Maribora poročajo, da je gosp. dr. Žgeč v domači oskrbi in izven nevarnosti. To vest bodo z veseljem sprejeli vsi ste« vilni njegovi znanci in prijatelji med uči* teljstvom, ki so trepetali za njegovo življe--nje. Usoda dr. Žgeča je učiteljske kroge močno pretresla in tudi mi ne moremo rav« nodušno iti mimo slučaja, ki je preznačilen za razmere, v katerih se mora pri nas uve« Ijavljati učitelj«idealist in propagator novih smeri v vzgoji. Nimamo mnogo takih mož, ki se iz čistega idealizma posvetijo pedago* škemu študiju, zato jih vemo ceniti. O za* devi hočemo še spregovoriti, danes ugotav* ljamo samo, da je slučaj dr. Žgeča marši* komu odprl oči za dejstva, mimo katerih je šel doslej brez zanimanja in razumevanja. Mnogo smo zamudili, ko se nismo dovolj zanimali za naš dijaški naraščaj in za po* goje in razmere, v katerih dorašča in zori. Zanaprej moramo podvojeno pozornost po* svetiti tudi temu vprašanju. Učiteljska iz* obraževališča morajo postati središča in ognjišča pedagoškega našega življenja.
Danes priobčujemo samo izjavo učitelj* skega zbora prevaljske šole, kjer je dr. Žgeč deloval kot učitelj pod vodstvom ranjkega Koširja, ki je slovel kot odličen pedagog* praktik. Izjava nam osvetljuje en moment poleg raznih drugih, ki so dr. Žgeču otežko* čali in zagrenjali njegovo delo ter ustvarili v njem ono duševno depresijo, ki ga je gnala do usodnega koraka.
Z ozirom na govorico1, ki se je širila v nekih mariborskih krogih, da je bilo delo* vanje g. dr. Žgeča na prevaljski šoli tako, da je o njegovih neuspehih govorila vsa Me* žiška dolina in da v svojem razredu ni imel nobene discipline (!), izjavljamo podpisanci kot njegovi tedanji tovariši(ice) sledeče:
Za to govorico smo izvedeli žal šele se* daj. Ogorčeni jo zavračamo, ker je absolut* no brez vsake osnove.
Podpisani smo bili priča njegovemu de* lovanju in po našem prepričanju, naših iz* kušnjah in opazovanjih je bilo to delovanje vzorno. Velik je bil zlasti že po kratki dobi njegovega delovanja njegov vzgojni vpliv na izročeno mu deco. Pri hospitacijah smo imeli priliko opazovati tudi njegov meto* dični postopek, ki je bil v naših očeh vedno odličen, ne da bi bili pripisovali to samo njegovi skrajno vestni pripravi. Vse njego* vo delovanje tudi pri pouku posameznih predmetov je imelo odločno vzgojno smer in bilo prožeto pedagoške zavesti.
Idealnejšega, skromnejšega tovariša, pridnega kot mravlja, si ne moremo pred* stavljati, pa tudi ne resnejšega in temelji* tejšega pedagoga kot je dr. Žgeč. Žal nam je vsem, da smo ga že po preteku petih me* secev zopet izgubili. S svojo srčno omiko nas je vse priklenil nase.
Vest o njegovi usodi nas je zato tudi globoko pretresla, saj smo poznali vsi nje* gov mehak in dober značaj. Poznali smo pa tudi njegovo brezprimerno požrtvovalnost za dobro stvar. Zato smo pričakovali baš od njega, da bo naše pedagoško polje do* bilo v njem vestnega orača.
Kako je mogla torej nastati gornja govorica, nam je neumljivo. Predstavljati si moremo le, da se je raztrosila iz zlohotnega namena. Ako se to ugotovi, potem hočemo brezobzirno povedati še več.
Na Prevaljah, dne 17. maja 1927.
Karel Doberšek s. r. Franja Braz s. r. Janja Lebič s. r. Ida Pečnik s. r. Ivan Lebič s. r.
Drago Domnik s. r.
Naša društvena zborovanja.
Odmev Knafličeve okrožnice pri okrajnih učiteljskih društvih. — Osnova TJ JU so okrajna učiteljska društva, ne pa razni „akcijski" in „spravni"' odbori,
ki nimajo od nikogar pooblastila.
Sklepi društev:
Tov. Knafilič je razposlal na sreska društva pod firmo nekega »spravnega od* bora« več točk, o katerih naj bi naša dru* štva razpravljala. Točke obsegajo: 1. nar. ed., 2. izmenjava ožjega sosveta, 3. likvida* cija »Edinstva«, imetje in dolgove naj bi prevzelo UJU, 4. »Učiteljski Tovariš« naj piše v smislu točke prve (!), 5. tiskovne tožbe naj se ustavijo in poravnajo, 6. vsi delegati morajo zastopati te sklepe, če jih sprejmejo društva. Društva, ki so prejela proglas tov. Knafliča, so na zborovanjih za* vzela sledeče stališče:
I.	PREDLOGI SOGLASNO £PRE== JETI NA ZBOROVANJU UČIT. DRU* ŠTVA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO
dne 25. maja 1927.
Okrajno učiteljsko društvo za ljubljan* sko okolico, ki šteje 230 članov, odklanja predlog tov. Knafliča in njegovih šestih tovarišev, ker jih ni nihče pooblastil, ne po* verjeništvo, ne kako društvo, da razpošilja* jo okrožnice na vsa sreska društva UJU. S tem so kršili organizačno disciplino. Pozi* vamo svoje delegate, da zahtevajo od dele* gacije na pokrajinski skupščini, naj ista proti njim postopa najstrožje po pravilih.
Ostajamo na stališču, ki smo ga za* vzeli na zborovanju 20. novembra 1926 gle* de narodnega edinstva in sicer: Z ozirom na ustavo, na katero smo prisegli in po ka* teri moramo vzgajati deco in ljudstvo v duhu narodnega edinstva in v svesti si, da to tudi izvršujemo, je nepotrebno to še po* sebej povdarjati in bi vsako tozadevno po* vdarjanje le vzbujalo dvom o naših lojalnih tendencah. 'Zato smatramo, da je vsak to* zadeven predlog neumesten in odveč.
Poverjeništvo se poziva, da vztraja ne* omajeno naprej na stališču strogo strokov* ne stanovske organizacije brez vsakih pri* veskov in da enake pogoje, kakor jih stav* ljajo navedeni, kratkomalo odkloni, ker ne soglašajo s smernicami stanovske politike. Poverjeništvu se izreka popolno zaupanje za dosedanje delo.
II.	KRŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO — MOKRONOŠKI ODSEK je sprejel na zborovanju 25. maja t. 1. sledečo resolucijo:
Okrožnico tovariša Knafliča odloč* no odklanjamo, ker je to kršitev stanovske in organizačne discipline, tia brez poobla* stila poverjeništva oziroma kateregakoli društva razpošilja samolastno take okrož* niče. Tak postopek zasluži najstrožji ukor s strani pokrajinske skupščine.
Temeljna naša zahteva je, iskreno pri* poznanje popolnega stanovskega edinstva brez ozira na izvenstanovsko opredelitev članstva, preko katere ne sme iti noben kompromis.
Članom ožjega sosveta izrekamo popol* no zaupanje, ker vodijo organizacijo strogo v zmislu mandata, ki so ga dobili na pokra* jinski skupščini v Celju.
Ne vidimo potrebe, da bi odstopal ka* terikoli član poverjeništva, ker tudi ob vsto* pu članov »Slomškove zveze« ni nihče za* hteval kakih osebnih izprememb ali zastop* stva v ožjem sosvetu.
Tovariši iz nasprotnega tabora naj po* kažejo iskrenost do edinstva z likvidacijo »Edinstva«, s katerim so faktično oni raz* dvojili naše stanovske vrste.
III. Sklep učiteljskega društva za laški okraj dne 22. maja t. 1.:
Glede Knafličevih predlogov: Sklep: Ad 1. Se odkloni soglasno. K 2. Pri prihod* nji glavni skupščini naj se vršijo volitve po volilnem načrtu tov. Kislingerja. (Objavljen v »Učit. Tov.«). K 3. Odpade. K 4. »Učit. Tov.« zastopa pravilno naše interese, na podlagi sklepa pokrajinske skupščine. K 5. Mi o tem ne moremo sklepati. O tem naj sklepa eventualno novo kompromisno na* čelstvo. K 6. Odpade.
Vabila
= MARENBERŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 11. junija 1927 v Mežici skupno s slovenjgraškim in mežiškim društvom. Vzpored: 1. Zadnji za* pisnik. 2. Dopisi. 3. Društvene in stanovske zadeve. 4. Slučajnosti. Nato sledi skupno zborovanje vseh treh društev po že objav* Ijenem programu. Tovariši, tovarišice! Naš odhod je z jutranjim vlakom do Prevalj, potem pa takoj z avtomobili v Mežico. Vr* nemo se v Prevalje zopet do večernega vla» ka. Pri tej priliki si ogledamo tudi novo šolo in svinčeni rudnik. — Odbor.
= SAVINJSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ zboruje v soboto 11. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v osnovni šoli v Letušu. Spored: 1. Zapisnik. 2. Došli dopisi. 3. Predavanje: Delovanje C. M. družbe — poroča družbeni delegat iz Ljubljane. 4. Slučajnosti. Po zborovanju se glasom sklepa zadnjega zborovanja pobere članarina za U. D. v Mariboru. Kdor se zborovanja ne bi mogel iz tehtnega vzroka udeležiti, naj vpošlje znesek po 20 Din (za U. D.) šol. upravitelju v Letušu, da se de* nar skupno odpošlje. Ker je to zadnje zbo* rovanje obenem društveni izlet, upam, da se zberemo polnoštevilno. Vsak udeleženec naj se javi do 10. junija zaradi obeda. Po obedu ogled tovarne za barve! Pridite vsi!
Zdolšek.
— LOGAŠKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO zboruje v soboto, dne 11. junija ob 10. uri dopoldne v osnovni šoli v Dol. Lo* gatcu. V Dol. Logatcu pa radi tega, da se omogoči udeležba Žirovcem, Hotenjcem itd., ker se jim radi nepriličnega voznega reda drugje ni mogoče udeležiti. Dnevni red važen, zato pričakujem polnoštevilne ude* ležbe. — Predsednik.
= ODBOROVA SEJA OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LJUB* LJANSKO OKOLICO se vrši na binkoštni torek 7. junija t. 1. ob 8. uri v risalnici mo* škega učiteljišča. Zelo važno! — Predsednik.
= KONJIŠKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO zboruje v soboto, dne 11. junija t. 1. v Zrečah. Po zborovanju poletimo na Rog* ljo in dalje po zelenem Pohorju., Oprema turistovska in preskrba s hrano, kajti s Po* horja se vračamo v nedeljo. V slučaju sla* bega vremena napravimo izlet teden po* zneje.
= SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ* SKO DRUŠTVO poleti dne 11. junija v Ro* gaško Slatino. Glasom sklepa zborujemo tam ter si ogledamo zanimivosti, ki nam jih nudi naše zdravilišče. Predavanje o zgodo* vini kraja preskrbljeno! Peljemo se z vla* kom, ki vozi ob 6. uri skozi Pragersko. — Da se vidimi vsi! — P.
= CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
zboruje v soboto 11. junija v mestni osnov* ni šoli. Na dnevnem redu so: zapisnik, dru* štvene zadeve, predlogi in instrukcije dele* gatom. To zborovanje bo zaeno občni zbor, kjer se bo objavil rezultat tajnih volitev. Te dni prejmete vsi člani glasovnice ter pošljite zaprte kuverte potom šolskih upra* viteljev tov. Jankoviču, osnovna šola v Voj* niku. Do 8. junija morajo biti glasovnice pri volilni komisiji. Pripravite predloge za de* legate!
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OR= MOŠKI OKRAJ izleti 18. junija t. 1. v Sla* tino Radence, kjer se vrši redno zborovanje. Začetek ob 10. uri. Dnevni red: 1. Društveno zborovanje. 2. Ogledovanje zdraviliščnih na« prav. 3. Po obedu izlet v Kapelo. Odhod iz Ormoža z vlakom ob 7. uri 15 minut, prihod v Ormož ob 19. uri 37 minut. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA KOČEVSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 11. junija t. 1. ob 9. uri pri Sv. Gregorju nad Ortnekom s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Predavanje to« variša Dolgana »O vplivu tehnike na mo« derno šolstvo«. 3. Določbe novega finančne« ga zakona za leto 1927./28. in naš poslabšani položaj. (Referira tov. Mervič). 4. Poročilo istega o občnem zboru tiskarne. 5. Končne odločitve glede počitniškega tečaja. 6. Slu« čajnosti. — Za kosilo naj se udeležniki ja« vijo po dopisnici tov. upravitelju pri Sv. Gregorju vsaj tri dni prej. — Predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA bo imelo svoj redni občni zbor dne 10. junija 1927 v Turnišču v osnovni šoli. Začetek točno ob 9. uri. Dnev« ni red občnega zbora je sledeči: 1. Čitanje Zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Tajni* kovo in blagajnikovo poročilo. 3. Volitve.
4.	Volitev delegatov za pokrajinsko *in dr* žavno skupščino. 5. Referat tov. Franca S k u 1 j a o narodno«obrambnem delu C. M. družbe. 6. Dopisi. 7. Slučajnosti. — Občni zbor se bo vršil torej 10. junija, to je v pe« tek, na kar se opozarja članstvo. To pa radi tega, ker pride na občni zbor tov. Skulj, ki bo predaval drugi dan tudi na zborovanju mursko«soboškega društva. — Odborniki naj se zbero pol ure prej, ker se vrši odborova seja. — Za odbor: Horvat, t. č. tajnik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LJUTOMERsGORNJA • RADGONA\zbo« ruje v soboto, dne 11. junija 1927 pri Sv. Ju« riju ob Ščavnici s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Razne stanovske in šolske zadeve. 4. Po« ročilo iz »Narodne Prosvete« in »Učitelja«
5.	Nastop tov. Ivajnšiča in Žerjava. (Delov* na šola s praktičnim poskusom). 6. Slučajno* Sti. — Z ozirom na važnost in zanimivost predavanj o delovnem pouku, združen s praktičnim nastopom, se nadeja odbor pol* noštevilne udeležbe.
= UČITELJSKO DRUŠTVO SREZOV MARIBOR, DESNI IN LEVI BREG zbo* ruje 11. junija t. 1. v Rušah. Dnevni red:
1.	Pozdrav, otvoritev in dopisi. 2. H. Bre* gant: Kratke črtice iz znamenite ruske zgo« dovine. 3. Predlogi za pokrajinsko skupšči« no. 4. Slučajnosti. Pripombe: a) odhod iz Maribora glavni kolodvor nekako ob 10-30. b) Predlogi naj bodo spisani na eni strani pol pole. c) Zaradi obeda naj tovariši šolski upravitelji pravočasno javijo tov. Bregantu v Ruše, koliko oseb dotične šole se misli obeda udeležiti. Po obdeu ogled ruških to« varen. Na veselo svidenje!
= UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA ŠMARSKO=ROGAŠKI OKRAJ bo zboro« valo v ponedeljek 13. junija 1927 ob Vi 10. uri v Rogatcu. Dnevni red: 1. Zapisnik.
2.	Dopisi. 3. Narodno«obrambno delo C. M.
družbe in naše šolstvo — poroča družbin tajnik tov. Fr. Skulj. 4. Sadjarstvo — preda« va tov. Al. Pucelj. 5. Volitev delegatov za pokrajinsko in glavno skupščino. 6. Predlogi za pokrajinsko skupščino. 7. Slučajnosti. Tov. blagajničarka prosi, da se zaostala čla* narina čimpreje poravna.
= UČIT. DRUŠTVI ZA KRANJSKI IN RADOVLJIŠKI OKRAJ zborujeta 11. junija točno ob 8. uri v mali dvorani »Na« rodnega doma« v Kranju. Gospa Jocifova predava o »naši duševni vzgoji«, tov. Mrov« Ije nadaljuje svoje poročilo o »Podmladku Rdečega križa«, med tem, ko se izvrši voli* tev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. Po razgovorih glede predpriprav za skupščino se sestavijo posebni odseki. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj to takoj prijavi šolskemu upravitelju na Primskovem pri Kranju. Pred zborovanjem se ne bomo mudili s prijavami. Udeležbo prijavite pravočasno sreskemu poglavarju. Udeležite se občnega zbora »Učit. kon* vikta! — Predsednika: Žagar — Lapajne.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO MARI* BOR ZA DESNI IN LEVI BREG. V tajni* škem poročilu v 40. številki »Učit. Tovariša« se je vrinila pomota v toliko, da je tov. Knaflič res predlagal, da se naj dopis UJU štev. 849 ne vzame na znanje in da se naj o njem ne razpravlja in ne sklepa, kar je tudi plenum molče odobril. Ni torej res, da bi ga bil plenum odklonil in s tem vrgel sum brezplodnega diskutiranja na tov. Knafliča:
TEČAJ ZA GOSPODINJSTVO IN ZA DO* MACO IN ŠOLSKO HIGIJENO.
Oblastni odbor Podmladka društva Rdečega križa priredi v letošnjih velikih počitnicah, in sicer od 4. julija do 4. avgusta 1927 tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šoisko higijeno.
Namen tega tečaja je, da se učiteljice osnov* nih, meščanskih in srednjih šol pripravijo in mo* ralno obvežejo za delo v Podmladku Rdečega križa ter si dopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in posebno iz praktične higijene, na kateri mora sloneti celokupno domače in šol« sko življenje. Po dovršenem tečaju bodo učite* ljice na svojih organiziranih šolah snovale tudi kuhinje Podmladka Rdečega križa, v katerih bodo delovale in se učile mladenke najvišjih razredov ter po možnosti tudi tiste, ki so dovršile šolo.
Poučevalo se bo: 1. gospodinjstvo; 2. otroška higijena, nega in prehrana; 3. splošna higijena; 4. higijena žene; 5. prva pomoč pri nezgodah; 6. nalezljive bolezni; 7. tuberkuloza; 8. alkoholi* zem itd.
Za tiste udeleženke, ki ne bodo stanovale pri svojcih, je brezplačno stanovanje preskrbljeno v »Mladiki«. Prehrano si bodo udeleženke same preskrbljevale v gospodinjski šoli in zanjo plače« vale po dnevnih cenah. Pouk bo brezplačen. Uči« teljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziroma prijave na oblastni odbor Podi mladka dr. Rdečega križa v Ljubljani do 15. ju* nija 1927. Prednost imajo one učiteljice, ki ak* tivno delujejo v Podmladku. Število udeležnic se določi naknadno. O sprejemu se bodo dotičnice posebej obvestile. Zbero naj se dne 4. julija 1927 ob 8. uri dopoldne na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani. Pripominja se, da se bodo taki tečaji vršili letos tudi v Beogradu in Zagrebu.
Tajnik: Fran Gabršek, s. r.
Rokotvorni pouk.
Vse potrebščine za KNJIGOVESTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini
SAGRIN
))9HyKii^<< dr. z ©. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6. (nasproti Hotela Union.)
A. & E. Skaberne, J^jubljana.
CEF1R