Published and distributed under permit No. 208 aatkerized by tbe Act ef Oet. 6,1917, oefile »tttaPwt Office ef Chicago, 111. By order of the pr esident, A. S. Burleson, Postmaster General. J Največji slovenski tednik v Združenih • državah Izhaja vsako sredo. Naročnina 2 Za člane, na leto.. .$0.96 Za nečlane.........$1.50 Za inozemstvo.....$2.00 NASLOV uredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487 r OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chie*©o, Illinois, under the Act of August 24, 1912. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. I »sued every WedneecUy Subscription price: For members,yearly.$0.96 For nonmembera.. .$1JS0 Foreign Countries..$2.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, IU. Telephone: Carnal 2487 r1 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918 No. 9.—Štev. 9. Chicago, 111., 5. mar€a (March) 1919. LetoV. Volume V. Iz urada duhovnega vodje K. S. K. Jednote. lc- Za katoličana je prostor pri katoliški Jednoti, in nikjer ____drugje.. Sklenimo torej, sedaj ob petindvajsetletnici K. S. S prvo postno nedeljo, t. j. 9. marca, se pričenja doba K- Jcdnote delovati na to, da pridobimo slednjega Sloven-velikonočne spovedi ter se zaključi z nedeljo Presv. Tro- ca' praktičnega katoličana za našo Jednoto. j ice dne 15. junija. V tem času mora vsak praktičen katoličan opraviti svojo versko dolžnost, t. j. iti k sv. spovedi in prejeti sv. obhajilo. Kdor tega ne stori, se ne more smatrati praktičnim katoličanom. Vsakemu članu K. S. K. Jednote so njena pravila znana, ali bi vsaj znana morala biti. Vsakdo ve, da h K. S. K. S ponosom lahko zremo nazaj skozi petindvajset let. Koliko je naša Jednota dobrega storila v tem času, bodi si tukaj ali v starem kraju, bodisi v verskem ali gmotnem oziru. Vzemite v roko Jednotina pravila in ondi pod členom drugim čitajte namen, katerega si je ona začrtala takoj pri svoji vstanovitvi delovati: Vse za vero, dom in na- Jednoti zamorejo spadati samo praktični katoličani.' Kdor r0tL Zv*Sta je bila °na vedno 8V°jim n,ačelom- Nis° ii bila ne opravi svoje velikonočne dolžnosti ni praktičen katoli- pota vedno z rožicami posuta. Prestala je marsikateri vi- Torej ne more biti član naše Jednote. To so Jedno- har" ^A najhujši udarec zadela ji je kriza lanskega leta. Da can. tina pravila in po teh Jednotinih pravilih se hočemo strogo ravnati. \ * % Obračam se torej vljudno na cenjeno članstvo K. S. K. Jednote, ter Vas prosim, da se blagovolite ravnati točno po pravilih K. S. K. Jednote. Vsakdo ve, da mora iti k spovedi in o velikonočnem času prejeti sv. Rešnje Telo. A dragi mi sobratje in sosestre, ko pišem te vrstice trepeta mi roka, ko mislim na nekatere izmed naših rojakov, ki so tako nizko, ki so tako globoko padli, da jim ni sveta najsvetejša stvar. Gredo k spovedi, gredo k sv. obhajilu; a to samo radi tega, da prejmejo listek. Njihovo življenje pozneje je isto, ako ne slabše nego popreje. Je-li to dostojno poštenega človeka? Je-li to delo praktičnega katoličana? Ne, to ni praktičen katoličan. Tak človek tudi ne more biti član naše slavne K. S. K. Jednote. Šel je k sv. Zakramentom, ne z namenom, da zadobi odpuščanje nad svojimi grehi, ter da poboljša svoje življenje, ampak samo radi tega, da je dobil listek. Tak človek ne more imeti spoštovanja do samega sebe, ker ve, da je hinavec. Nekaj takih se je urinilo tudi v našo K. S. K. Jednoto. Takim bodi enkrat za vselej rečeno, da je minul čas, da bi se oni še nadalje norčevali iz naših verskih stvari. Ako nočejo živeti, kakor te praktičnemu katoličanu spodobi živeti, tedaj zanje tudi ni več prostora v naši K. S. K. Jednoti. Zahtevalo se bode torej strogo od vsakega člana K. S. K. Jednote, da se pravočasno izkaže s spovednim listkom in to če tudi je član na potnem listu. Je par takih krajev, kjer je članom nemogoče iti k Zakramentom, radi tega, ker ne znajo angleškega jezika, našega duhovnika pa ni v bližini. Na te slučaje, ki so pa jako redki, se bo oziralo. V mestih pa, kjer imajo svojega duhovnika ali bi si ga lahko omislili, ni nobenega izgovora. In kdor se ne izkaže, bo iz Jednote suspendan. Vsakdo ve, da se bo zahtevalo in da se bo postopalo po pravilih. Naj se torej nihče ne izgovarja, da tega ni vedel ali zakaj, da se popreje ni tako strogo postopalo. Kadar se tata ujame, takrat se ga tudi kaznuje. Prosim vas torej še enkrat cenjeni sobratje in sosestre, spolnite to svojo dolžnost rade volje in izkažite se pri svojem društvenem tajniku pravočasno s svojim spovednim listkom. Kakor hitro ste dobili listek, izročite ga tajniku, da ga mogoče ne izgubite in da ne boste imeli pozneje sitnosti. Ne pustite, da bi moral vaš tajnik za vami hoditi in vas prositi za listek. Ne, to ni njegovo delo. Lansko leto sem v resnici občudoval nekatere tajnike. Koliko so se trudili, da so dobili od članstva listke. Marsikoga, katerega danes že krije črna zemlja, so oni s svojim naporom in trudom rešili, da ni bil vržen iz Jednote. So-li želi zahvalo od članstva? A po vsi pravici vsa čast takim možem, takim tajnikom. Dolžnost me veže, da se tu na tem mestu javno zahvalim vsem tajnikom, z jako malimi izjemami, za veliki trud, ki so ga imeli pri svojem vestnem in natančnem poročanju na moj urad o verskem položaju članstva K, S. K. Jednote. Z veseljem in trdnim zaupanjem pričakujem tudi v bodoče vašo naklonjenost in vestna poročila. Rekel sem, da za take, ki nočejo živeti, kakor jih uči sv. mati Cerkev, ni prostora pri naši Jednoti, v toliko bolj pa je prostor pri nji za vse praktične katoličane. Dolžnost slednjega dobrega člana K. S. K. Jednote je, delovati na to, da se čim več mogoče članov vpiše v Jednoto. Imamo še dosti dobrih mož, žena, deklet in fantov, ki še niso pri naši Jednoti. Še jih ni dobil sovražnik v svoje roke. Možje, katoličani, bomo li mirno stali in gledali, da tudi te dobi brezverstvo v svoje kremplje? Ne, kaj ne, da ne, cenjeno članstvo K. S. K. Jednote. Vsak katoliški mož, vsaka katoliška žena, vsak katoliški fant, vsako katoliško dekle in vsi otroci naših katoliških starišev, ki žive v Zedinjenih državah naj spadajo k ognjišču naše dične K. S. K. Jedno- prebolimo ta udarec bil je članstvu naložen poseben asesment, da se njeno financijelno stanje zopet postavi na trdno podlago. Kakor je Jednota vedno bila zvesta svojim načelom, bodimo ji zvesti tudi mi. Idimo hrabro in brez strahu na delo sedaj ob njeni petindvajsetletnici in doka-žimo, da še ni izmrl med slovenskim narodom v Ameriki oni duh, ki je preveval ustanovitelje K. S. K. Jednote. Naše geslo bodi: Vsi katoliški Slovenci v K. S. K. Jednoto! Z bratskim pozdravom na vse članstvo K. S. K. Jednote ostajam Vaš REV. FRANCIS J. AŽBE, duhovni vodja K. S. K. Jednote. Waukegan, 111., 20. svečana 1919. na Zveza bo v bodoče v direktni | Prohibicijski zakonski načrt vsled zvezi z vlado, ki jo iinajo sedaj j vojne bo preklican. Slovenci v stari domovini, in bo , J ;T V - T" ta. ki bi imel stopiti v veljavo le-risko vlado, in tako se bodejo da- i J Antk , • J jala lahko vsa verodostojna ■ po-'; d"° 1 jasnila našemu narodu glede odho- L, , ... ,„., da v staro domovino in -lede raz- Predscdnik Wilson ne bo več kan-mtM- ki vladajo tam. didiral. 4. Pomoč našim rojakom v stari! Washington, D. C., 1. marca. — domovini. To je ena izmed najbolj Kazni lokalni listi so obelodanili važnih naših dolžnosti. dane« zanimivo vest. posneto iz 5. Deputacija v staro domovino, j višjih političnih krofov, da seda-Ko se predsednik Wilson toliko »ji predsednik Wilson ne bo več zanima za naše razmere, za našo j kandidiral za lo mesto, bodočnost in svobodo, kako se ne - bomo mi, ki smo prišli iz enih kra-; Wilson odobrava judovsko držajev. katere ropa danes Italijan? Potrebno je poslati iz Amerike de-puiacijo v staro domovino, da smo ameriški Slovenci v najožjem sii-ku z vlado v stari domovini, da se pomaga našim ljudem, ki hočejo v staro domovino, da se v redijo »se potrebne razmere, ki vežejo Ameriko z Jugoslavijo ter še mnogo drugih stvari, ki so v korist naše-j ga naroda. Podrobnosti te konvencije pri ' občimo prihodnjič. vo. f Rev. Alojz Krašovec. Včeraj, dne 4. marca zjutraj smo dobili iz South Chicaga tele-fonično poročilo, da je He v. Al. M. Krašovec, župnik tamošnje slovenske cerkve umrl za pljučnico po samo dva dni trajajoči bolezni. Minulo nedeljo ob 8. uri je imel Rev; Krašovec še službo božjo, kmalu zatem so ga pa prepeljali v bolnišnico vsled hipnega napada pljučnice. Dasiravno je bil pokojni Rev. Krašovec izredno močne in velike postave se ni mogel zoprstaviti tej kruti morilki, ki;ga je tekom 40 ur spravila na mrtvaški oder; u-mrl je namreč že v pondeljek o polnoči. * Rev. Al. Krašovec je bil rojen pred 37 leti v Kankekee, kjer imajo njegoivi stariši farmo. V masni-ka je bil posvečen leta 1904 ter je bil nekaj časa zatem župnik slovenske cerkve sv. ;Šefana v Chi-cagu, od I. 1911 je pa pastiroval v South Chicagu. Pokojni župnik Krašovec se je kot rojen Amerikanec smatral vedno takini; vsled tega se ni hotel spuščati v slovensko ameriško javnost. Spadal je več let k nekemu društvu K. S. K. J. v Jolietu; lan-i sko leto je pa prestopil k društvu Vit. sv. Florijana št .44. v So. Chicagu. — Bodi mu ohranjen blag spomin! V South Chicagu je umrl za pljučnico minuli pondeljek opoldne tudi hrvaški župnik Rev. Mate Canič; tako je v tej naselbini smrt tekom enega dneva ugrabila kar dva naša dušna pastirja. R. I. P. men Jugoslovanskega dcbrodelne-ga sklada in način, kako je mogoča hitra odpomoč našim bednim sobratom v stari domovini! Sklicatelji: John Germ. John Butkovicfa, Marko Stepan, Robert Roblek, Matt Jerman. Vlada bo pomagala brezposelnim. Washington. D. C., 3. marca. — ! Tujk a j se je vršil te dni kongres ameriških judov. na katerem se je skljciiilo, da naj se pretvori Pale-jstiiiio (sv. deželo) v neodvisno in i samostojno judovsko državo. Zastopniki judov na tem kongresu so j bili sami odlični trgovci in politi-kailji šiiom Združenih držav. Predsednik Wilson se je tega kongresa tudi udeležil, ter je povedal zborovalcem. da odobrava njih načrte v smislu izjave angleške vlade. Washington, D. C.. 3. marca. —j Organizirani judje iz Združenih \ sled posebnega povabila od stra- držav bodo poslali v kratkem v ni predsednika Wilsona je prišlo I Pariz na mirovno konferenco »vo Izvanredna konvencija S. N. Z. Vsled nujnih in važnih razlogov danes v "SVmsTimgloiT «£rog o()0 pil verne v je v in županov iz vseh držav sirom l ilije na posebno konferenco, koje namen je rešiti težavne probleme brezposelnosti, ki se vedno bolj in bolj pojavlja. Predsednik Wilson je slehcrne- je glavni odbor S. X. Z. sklical za de,e«*ta te konference osebno Pozor Jugoslovani v Pueblo! V nedeljo, dne 9. marca zvečer oib 8. uri se vrši v dvorani dr. sv. Jožefa v Pueblo. Colo, velik shod Slovencev, Hrvatov in Srbov v priiog kampanje za Jugoslovanski dobrodelni sklad (Jugoslav Relief). Rojaki in rojakinje! Udeležite se -eg a važnega zborovanja polno-številno. Pokažimo javnosti,- da i-mamo tudi Jugoslovani iz Pueblo srce na pravem mestu, kadar gre za kako človekoljubno stvar in delo. Beda v starem kraju je velika kakor čitate poročila iz starega kraja. Na delot6rej dokler je čas! Na tem shodu bo nastopilo več znanih govornikov, ki bodo navzočim pojasnili in razložili po- dne 26. febr. izvanredno konvencijo zastopnikov vseh podružnic te organizacije. Iste se je udeležilo kakih 50 delegatov in delegat in j iz raznih slovenskih •laselbin sirom Amerike; Naša chikaška naselbina je poslala tri. Konvencija se je vršila v najlepšem redu od 26. febr. do 28. feb. v Clevelandu, O. Na isti so bili predloženi sledeči predlogi ter rezal uci je. 1. Slovenska Narodna Zveza mo-| ra začeti z aktivno akcijo piotiv italijanski propagandi. Dokazano je, da vlečejo Italijani največjo korist radi jugoslovanske nesloge. Resnica je. da se naše časopisje prepira medsebojno, javnost pa presoja in premišljue, komu bi vr-jela, a medtem roparski Italijani lepo zasedajo proviiico za provinco lepih jugoslovanskih dežel. Ustanovi se poseben odsek ki bo uspešno in krepko izpodbijal italijanske težnje med ameriško publiko. 2. Amerikanizacija. Slovenska Narodna Zveza uvidi potrebo, tla se je treba tesneje in bolj zaupno približali ameriški vladi. Kolikor nam je ameriška vlada že koristila v teh časih, se mi prav nič ne zavedamo, ker gotove struje, posebno pa S. R. Z. dosledno sktišajo očrniti ameriške razmere med našimi naseljenci in drža\ljani. Naše ljudstvo je treba po navodilih ameriške vlade amerikanizirati, da bolj samostojno misli in odločuje, in da nepripuščajo nepoklicanim "bosom", kakor so Kristan in drugi, da jih odbračajo od pravili ameriških idealov. Amerikanizacija je temeljna podlaga Slovenske Narodne Zveze. 3. Zastopstvo Slovenske Narodne veze pri.jugoslovanski vladi v Zagrebu, oziroma v Ljubljani. Ta predlog se bo skiKŠal čimprej izpeljali. Mi moramo priti v dotiko z našim narodom v stari domovini, in sicer uradno. Stotisoče našega naroda v Ameriki je. ki željrto pričakuje resničnih podatkov o stanju v domovini. Slovenska Narod- pozdravil, zatem je pa otvoril zborovanje s primernim, kratkim nagovorom. Med drugim je omenil, da bi se navzoči zavzeli, da se povrnejo delavske razmere prej-komogoče zopet na svoje staro stališče. V prilog temu bo vlada sama skušala iti na roke raznim državam, okrajem in mestom. V zadevi mirovne konference je | predsednik Wilson omenil, da je ista samo služabnica 700 milijono-nov ljudi na svetu, ne pa njihovim mojstrom. Tej važni konferenci je predsedoval delavski tajnik Wilson, nanašajoč, da je sedaj nad en milijon brezposelnih delavcev sirom držav; pretežno večino teh tvorijo iz vojne vrnivši se vojaki. Priporočal je guvernerjem in županom, da naj začnejo razne države j in mesta s svojimi javnimi deli. gradbami itd. ter naj pred vsemi je delegate," ko j ili na'men bo predložiti konferenci svoje želje in zahteve v svrho ustanovitve judovske države v Palestini. Organizirano delavstvo je proti prohibicijl. New York, N. Y., 1. marca. — Centralna federativna delavska linija! je odobrila resolucijo, da naj se vrši meseca junija t .1. v Atlantic City, N. J. konvencija zastopnikov vsega organiziranega delavstva Iv protest nameravane splošne prohlbicije. Na tej konvenciji naj bi se ukrenilo potrebne korake za uvedbo generalne stavke kot znamenje nezadovoljstva nad splošno sušo. Ljudstvo naj določa. San Francisco, Cal., 1. marca. ■ Narodni delavski svet države Ca-lifornjije je odobril resolucijo, v kateri odločno protestira proti nameravani splošni prohibiciji. Organizirano delavstvo iz San Fran- cisco lako je mnenja, da bi moralo o ažni točki ljudstvo potom splošnega glasovanja določali Ce pride do tozadevnega referenduma v naši državi, bodo suhači si- zato jemljejo odpuščene vojake. . • l i . « f Zahvaljujemo sc dalje našim vrlim ženam za poslana jedila: pogače, torte in potice, kar je dosti pripomoglo k lepemu finančnemu uspehu. Nabralo sc je namreč denarja $563.20; petsto ($500) čistega dobička smo poslali na določeno mesto v New York. Lepa hvala Kans. in] našemu blagajniku g. Staudoliar-ju, g. Luka Trhlenu in g. Baliču za Ojih veliki trud. Iskrena hvala vsem ostalim rojakom iz Chisliol-ma. Hibbinga, Buhl. Kenney in Virginia za obisk. Ilvala končno vsem udeležencem! Delu jmo le ta. ko naprej tudi v bodoče v sličnih slučajih. V slogi je moč! K sklepu se tudi prav lepo zahvaljujemo gl. odboru S. N. Z. in Zvezi Jugoslov. Žena in Deklet v Cleveland^, O., za poslane brzojavne čestitke. Živeli vsi zavedni Jugoslovani sirom Amerike! ' Pri tej priliki še prosim članstvo naše podružnice, da naj hodi marljivo k mesečnim sejam, ki se vrše v Karlovi dvorani vsako zadingo nedeljo v mesecu ob 2. uri popol-dne. Vsakega člana je dolžnost, da prinese svoje prispevke na sejo, ker s tem je meni dosti olajšano delo, da mi ni treba hoditi od enega do drugega pobirati meseenino. Po moji sodbi bi moral vsak količkaj zaveden narodnjak vedeti, kje in kedaj se plačuje mesečnina. Tore(j upam, da odslej mi ne bo treba mesečnine po posameznih hišah pobirati. Pri vsaki seji se sprejemajo novi člani in članice. Tudi na mojem domu jih rade volje popisujem in sprejemam mesečmino. Štiri dni po seji najkasneje od-pošljem denar. Toliko v pojasnilo. Kdor ne ve za moj hišni naslov, ga navajam tu: Fr. Britz. 122 East Hemlock St. Z jugoslovanskim pozdravom Frances Britz, tajnica. NAZNANILO. - Iz urada podružnice "Simon Gregorčič;" št. 13. S. N. Z. Chis-holm, Minn. Naznanjam vsem rojakom in rojakinjam v Chisholm, 31inn. in okolici, da se je pričela kampanja, dne 26. februarja za pobiranje denarja in obleke za na«e jugosl. sirote v naši novi Jugoslaviji. Naproweni ste vsi, žene dekle ta, možje in fantje, vsak naj nekaj žrtvuje, bodisi v denarju ali v oblekah, ker nasa dolžnost je, da delamo kar nam je največ mogoče. Pomagajmo živim, iz najbolj odprtega groba, da nas ne bo sram, ko jim bomo gledali \ oči, ko se snidemo. Darujte. — darujte kar je mogoče v velikih svotah. Kedor hitro da, dvakrat da! Ves slovenski narod Vam bode hvaležen do poznih rodov. Obleka se pošilja na določano mesto, kaatero nam je dal nd razpolago prostovoljno (pol svoje prodajalne) naš jiarodjnak g. Nick Kovačevič.. First Ave. W. Kar se tiče denarnih prispevkov se pobira od hiše do hiše. katoliškega mišljenja, ki ne soglašajo z njenimi idejami, pač pa bi radi imeli knjige, zato smo razdelili članstvo "Zveze Katol. Slovencev". 1. V naročnike književnega daru. Kdor plača na leto $1.25 (ozir. $1.20), ta ni še član Zveze, tem* v$č je samo še naročnik. V imeniku v."Koledarju" bodo torej prihodnjič imena naročnikov. Čegar itoe bode torej tam, iz tega še ne sledi, da soglaša z njenimi idejami 2. V ude "Zveze Katol. Sloven eev". Kdor hoče biti pa ne samo naročnik, temveč tudi ud "Zveze' ta pa mora pismeno to izraziti in plača poleg naročnine še 25c ud-nine Zveze. Teh 25e. se bode potem obrnilo kak drug dobrodelen namen Zveze. Književni dar za leto 1920 bode- 1. Koledar "Ave Maria". 2. Iz življenja za življenje. Zvezek 3. 3. Slovenski oder. Zvezek 2. 4. Iz srca do src. Zvezek 3. Rojaki, pristopajte k "Zvezi katol. Slovencev" kot udje, ali vsaj naročite njen književni dar ter tako pomagajte plemenitemu narodnemu podjetju na noge.' Kar storite za "Zvezo Kat. Slovencev" — zase storite. Katol. slovenska duhovščina, lepo prosimo Vaše moralne pomoči in sodelovanja! Dragi naši zastopniki in poverje niki! Pojdimo letos s podvojeno pridnostjo na delo! Čas za nabiranje naročnikov je do 1. aprila. Za "Zvezo Katol. Slovencev" Tajnik. 67 E. 7th St., New York City. Denar gre izključno iu brez vsakega odbitka edino v pomoč v starem kraju. Kakor se nam je pokazalo prve dni, upamo da bode prišlo do velikega uspeha. V slogi je moč! Vas uljudno pozdravlja Prances Britz, tajnica bx 663. Zadružništvo in politika. Rojaki i ameriški Slovenci! Vnovič stopa pred Vas "Zveza Katoliških Slovencev" in Vas vabi za obilni pristop za prihodnje leto 1920. "Zveza Katolišikih Slovencev" je izdala že dve leti po štiri knjige kot letni, književni dar svojim članom. "Zveza" s ponosom lahko trdi, da je ni sram itega kniiževnega daru. Knjige so tako lepo ti«Ka-ne, vsebina je tako lepa in različna, da so tudi ameriški Slovenci lahko ponosni na nje in jih bodo z veseljem lahko pokazali po miru doma v starem kraju češ: "poglejte, nas! Tudi mi imamo nekaj pokazati!" Prvo m drugo leto je imela "Zveza Kat. Slovencev" velikansko zgubo. 1500 članov je samo $1.500.00. Toda pri takem malem številu dati za $1.00 štiri tako krasne knjige — vsakdo lahko vidi, da je morala "Zveza Katol. Slovencev" imeti res velik primanjkljaj. Toda, kdo je plačal ta primanjkljaj? Upravništvo lista "Ave Maria" in "Tiskarna Slovenskih O. O. Frančiškanov" sta prinesla to žrtev in poravnala velikodušno ta primanjkljaj obakrat. Rojaki, tu pri tem podjetju ne gre za kak oseben dobiček, ne gre za kako osebno korist ali čast. Ce je kako podjetje v resnici za na -rod, če bo imel narod od kakega podjetja korist in čast — je to go tovo "Zveza Katol. Slovencev". Ali nima zato "Zveza Katol. Slovencev" pravico zahtevati od vseh zavednih Slovencev v Ameriki. da ji priskočijo na pomoč? —-Da se je oklenejo? Si naroče vsaj književni dar, katerega obeta za prihodnje leto? Da omogoči sodelovanje tudi rojakov nekatoliškega ali celo proti- (Jug. Čas. Ur., Washing-ton, D. C.) 'Narodni Gospodar, glasilo Zadružne Zveze v Ljubljani, piše v svoji 13. in 14. številki pod gore-njim naslovom sledeče: Ustanovni zbor Jugoslovanske demokratične stranke dne 29. junija t. 1. je sprejel o zadružništvu sledeče resolucije: 1. Zadružništvo je najprimernejša dblika gospodarstvene organizacije našega naroda. Zadruga (vodi do socializacije in torej do demokratične ureditve narodnega gospodarstva. Zadružništvo varuje naše široke ljudske plasti gospodarskega podjarmljenja in s tem naš narodni in kulturni obstoj. 2. Nad 4000 jugoslovanskih zadrug dokazuje, da je ideja zadružništva pri Jugoslovanih vseh treh imen zelo razvita. V ozemlju kro-novin Štajersko, Koroško, Goriško, Trst in Istra posluje 900 jugoslovanskih zadrug z nad 200.000 člani ter je torej večina slovenskih rodbin deležna zadružnega gospodarstva. 3. Dosedanji razvoj slovenskega zadružništva je bil večinoma v zvezi z razvojem političnih strank. To je mnogem oziru vzbudilo strankarsko tekmovanje in s tem razširjanje zadružne organizacije in vkoreninjenje zadružnih misli, obenem pa je bilo krivo cepljenju gospodarskih sil ter zanemarje-nju zdravih poslovnih načel., 4. Da se pospešuje sistematični razvoj zadružne organizacije, je tr£ba skrbeti: a) za temeljito strokovno izobrazbo; b) za nevtralizacijo zadružne organizacije; e) za koncentracijo. vseh zadružnih sil. 5. Nasvetuje se za oni del jugoslovanskega ozemlja, ki obsega Kranjsko, Štajersko, Koroško, Istro, Trst in Goriško, enotna zadružna organizacija! a) s skupnim odborom, ki bi vodil naše zadružne zveze v vseh občno zadružnih upravnih zadevah. 6. Da se izvrši ta pledlog, naj prične J. D. S. s pogajanji z ostalimi političnimi strankami. I Poročilo o zadružništvu je imel na ustanovnem zboru ravnatelj Zveze slovanskih zadrug Pečar, so-poročevalec je bil drT Rosina iz Štajerskega. Celotno poročilo še ni objavljeno, soditi se more o njem in o debati samo iv resolucij samih in iz članka "Nekoliko pripomb h gospodarskemu programu JDS", ki ga je priobčil deželni poslanec dr. Ivan Tavčar v 152 številki Slovenskega Naroda z dne 8. julija 1918. V tem članku pravi dr. Tavčar: "Tudi referat o zadružništvu je bil morda preveč pointiran. Ne trdimo, da so zadružni in bančni interesi vedno v najlepšem skladu, menimo pa, da vojne med tema dvema oblikama naše gospodarske organizacije ni baš treba. Zlasti pa bi bile lahko izostale razne inkriminacije izza preteklosti, ki na prvem shodu jugoslovanske demokratske stranke niso prav nič za nimale. Čuli smo o "pijavkah" in euM smo o voditeljih, ki so zadruž ništvo sovražili, ga sovražijo tako rekoč še dandanes; čuli smo tolaž bo, da so voditelji danes še pri življenju, jutri jih pa že ni več — torej samo igle in iglice, ki so bile namenjene — ali hote ali nehote tega nočemo raziskovati — koži človeka, ki je sedel pod odrom go spoda poročevalca. Te pripombe so po našem mne nju zgol postranskega pomena in tičejo se nedostatkov, ki spadajo le bolj na polje, ki mu Nemec vljudno pravi "Entgleisungen" da bo jugoslovanska demokratska stranka v bodoče z enako in pra vično ljubeznijo objemala tudi za družništvo, kakor bančne zavode ker oboje lahko eno tik drugega ostaja in je oboje za vspešen raz vitek jugoslovanskega gospodarstva neobhodno potrebno. Take zmote ne morejo škodovati stvari sami, vzbujajo pa vendar pri po sameznikih neprijetne vtiske. Zatorej je čisto vtemeljena prošnja, da bi se na bodočih shodih ne pojavljalo več". Torej pesem, ki se je že enkrat ">ela na Slovenskem, in še ne tako dolgo tega. V našem zadružnem razkolu, s katerim se bomo itak še obširnejše bavili, je igralo vprašanje razmerja bank do zadružništva in do demokratične gospodarske politike sploh ali konkretno vprašanje razmera Zadružne zveze do novo ustanovljene Ilirske banke veliko vlogo. Vprašanje rešiti z matematično določnostjo sploh ni mogoče, ker pri gospodarskih organizacijah ni toliko odločilna pravna oblika kot ljudje, ki jih imajo v rokah, in duh, ki vlada v njih. Saj se je že pogosto zgodilo, da so kreditne zadruge postale popolnoma individualistične in oderuške. Koliko je zadrug brez vsakega zadružnega duha in smisla. Celo gališki Judje so se za svoje oderuške posle posluževali zadružne oblike. Nasprotno pa bi bilo nespametno, če bi mali ljudje novih modernih oblik gospodarske organizacije, kolikor odgovarjajo njihovim potrebam, samo raditega ne iitrabili, ker so jih vporabljali kapitalistični krogi. Da v gospodarski tehniki ti krogi dostikrat prednjačijo, je lahko razumljivo, saj imajo velike ugodnosti in prilike za to, ki malini ljudem pogosto manjkajo. Seveda duh in smoter vsake, tudi gospodarske organizacije močno vpliva tudi na njeno obliko in res je tudi, da ni vse za vsakega, vendar v gotovih slučajih lahko tudi gospodarske organizacije, kakor jih uporablja veliki kapital za gospodarsko vlado, tudi malim ljudem koristijo. Samo red njihove morajo biti in skrbeti morajo, da se z obliko ne naseli med nje tudi kapitalistični duh in pa da z zvezo z enakimi gospodarskimi organizacijami ne pridejo v odvisnost in službo velikega kapitala. Kar v naprej odklanjati take organizacijske oblike kot kapitalistične,, škodljive in sovražne in zapirati pred njimi oči, bi bilo podobno slepemu ravnanju delavcev, k so novoizumljene tovarniške stroje razdirali, ali voznikov, ko so storili vse mogoče, da so potisnili novograjene železnice kar najdalj od domačega kraja. V resolucijah ta plat debate o zadružništvu ni našla izraza, vendar že samo dejstvo ,da se je sprožila, ni brez pomena, zato smo jo morali omeniti. V bodočem gospodarskem razvoju se bomo s tem vprašanjem brez dvoma še pogosto bavili. Prvi dve resoluciji sta bolj dogma t ič ne ga značaja in se zdita na prvi pogled brezpomembni, saj bi se sedaj že težko našel človek, ki bi upal trditi, da zadružništvo ni najprimernejša oblika gospodarske organizacije ali, da zadružništvo pri Jugoslovanih ni zelo razvito. Če pa vpoštevamo, da je naše zadružništvo v prvih začetkih svojega razvoja moralo premagati najhujše ovire in nasprotstva ravno onih krogov ,ki so se sedaj za-dinili za tako resolucijo, je to odločen napredek zadružne in demokratske misli. Tudi sodba o vplivu strankar-stva na zadružništvo je pravilna. O tem so bili zadružni de^vci ze davno edini, tudi Narodni Gospodar je to že povdarjal. Samo o najnovejšem političnem vplivu na zadružništvo se ne more trditi, da bi bil vzbudil strrankarsko tekmovanje in razširjenje zadružne organizacije ter vkoreninjenje za- tu družnih misli. Vsaj v kolikor, se zadružnižtva tiče, je pojav nove politične stranke samo šokdljiv Zaraditega je za prepričanega za-drugarja jako težko razumljivo postopanje onih zadrugarjev ki so se zaradi politične ločitve'odcepili od Zadružne zveze politično ločitev so spoznali kot neupravi ceno in zmoto in so jo popravili, veliko hujšo napako zadružnega razkola pa niso popravili, kar dokazuj p, da ob teshi zvezi med politiko m zadružništvom politični razsodnost pri nas mnogo bolj na predovala kot pa zadružno poj movanje. t Četrta in peta točka v resoluciji obsegata teoretično in praktično stališče, oziroma boljše rečeno: program za daljno in bližnjo bodočnost. Načelno se je izjavila stranka za nevtralizacijo in koncentracijo zadružništva, torej za ločitev politike od zadružništva. Po našem mnenju bi nevtralizacija zadružništva vodila nujno sama po sebi tudi do koncentracije. Dokler se pa ne izvede politična neV-tralizacija, bo tudi popolna koncentracija jako težko mogoča. Pri tako pretirano razvitem politiČ nem čutu, kot ga imamo Slovenci, ki imamo, komaj katerega kulturnega ali sploh javnega delavca, u ne bi bil obenem izrazit stran-*.a.rv' je pa s p°p°lno in trajno po-itično nevtralizacijo v dogled-nem času tako težko računati, ka-*or z nevtralizacijo katerekoli panoge javnega delovanja. Tega se je moral zavedati tudi ustanovni zbor J. D. S., ker je po-al četrti točki še peto, v kateri nasvetuje za slovenski del Jugoslavije enotno zadružno organiza-ijo, in sicer nekako podvezo Splošne zveze poljedelskih za-rug v Avstriji. Na površnega čitatelja bo ta del resolucije napravil lepši in večji vtis, kakor je njegova notranjost. Pravemu zadrugarju skoraj vzbuja občutek, da je narejen inproračunan nekoliko za oči, za efekt, česar seveda politični reso-ueiji tudi ne moremo zameriti. S strogo gospodarskega in za-ružnega stališča bi bilo iskreno želeti res popolne nevtralizacije in koncentracije našega zadružništva in pri sedanjem razpoloženju bi bila gotovo tudi večina naroda razpoloženju je zato in temu stranka tudi napravila poklon, vendar v bistvu pravzaprav samo UIDUOl^BJd A OS T?>[UBJlg uo^od delu zadružne resolucije ni izrekla za enotno zadružno organizacijo zadrug samih, ampak samo v političnih strankah, začasno jih deloma nekoliko opravičuje tudi tradicija. Z zadružnega stališča se bo težko našel kak razlog za obstoj več zvez, pač pa vse polno zoper njeiga. Navedimo jih samo par za vzgled; manjšo režijo, popolnejše uredništvo, olajšan te meljit strokovni pouk, jasnejši ce lotni pregled, lepšo špiecijalizaci-jo in popolnejšo vodstvo produk tivnih zadrug itd. - Nasproti temu so ugodnosti, ki bi jih lahko nudila posebna zveza slovenskih zadružnih zvez maloštevilne in medle in gotovo bo marsikateri iskreni zadrugar ob žaloval, da se je ugodno javno razpoloženje primeroma vse premalo izrabilo. Nočemo biti psemisti in ne maramo verjeti, da bi doba z ugodnim razpoloženjem za zadružno koncentracijo tako hitro minula in da se ne bi več povrnila, rajše verjamemo, da bodo v tem oziru še milejše zvezde kot sedaj sijale. Ne maramo pa tudi podcenjevati pomena, ki leži ž v tem malem in gotovo dosegljivem napredku. Kakor je blagodejno oplodilo kulturo, da se je nekoliko razdrl nja leta naše stranke in struje, ta-tisti kitajski zid, ki je ločil zad-ko bi tudi slovensko zadružništvo od ožjega medsebojnega kontakta samo pridobilo. Našlo bi se polagoma vedno več zadev, ki bi se najuspešneje enotno uredile. Zlasti eno se nam zdi važno: skupna zadružna strokovna izobrazba. Imamo pa zadružnih zvez brez zadružnega glasila. Ali ne bi bilo mogoče, da bi vse slovenske zadružne zveze ustanovile skupno zadružno glasilo in ga razširjale med vse slovenske zadrugarje? Kako lep list bi se dal ustvariti na ta način! Potem skupno zadružni sestanki in tečaji, kako lepo bi od strankarskega pojmovanja vodili do strogo stvarnega, zadružnega. Vse to bi počasi vzgojilo nov rod zadrugarjev, ki bi vsaj pozneje izvršili popolno koncentracijo in nevtralizacijo zadružništva. Zadružni program ustanovnega zbora JDS je minimalni program. Zadrugarjev to ne sme plašiti. Tudi minimalni program je vreden izvršitve, dasi bi bila to samo e-ta|a. Samo te sramote ne smemo dopustiti, da bi velika doba blagoslovljenim razpoloženjem pre-besedami in z zadružno centr-šla brez vspclia s samimi lepimi lo. . . . Kadar bo objavljeno obširnejše poročilo o zadružni debati ustanovnega zbora J. S. D., bomo po potrebi izpopolnili svoja izvajanja. Sploh bomo gledali, da bo vprašanje koncentracije zadružnih sil ostalo trajno v razpravi — do praktičnih vspehov. iščem pošteno in zanesljivo priletno^o-veniko ali Hrvatico za opravljati gospodinjsko delo pri moji družini. Jaz sem vdovec in imam štiri srednje odrasle otroke ter lasjno hišo. Primerna plača po dogovoru: Katero veseli naj se obrne osebno ali pismeno na John Golob, 9731 Ave. "31", So. Chicago, 111. LAXCARIN ZA KISLI ŽELODEC. LAXCARIN ZA NEPREBAVNOST. LAXCARIN ZA ZAPRTNICa. LAXCARIN ZA SRČNO HIBO. LAXCARIN ZA OMOTICO. LAXCARIN ZA KOLCANJE. Prispevajte in darujte kaj za Jugoslovanski dobrodelni sklad! LAXCARIN PROTI ŽELODČNIM BOLEZNIM. LAXCARIN ZA RIGANJE PO JEDI. LAXCARIN ZA GLAVOBOL. LAXCARIN ZA VSE ŽELODČNE NEREDNOSTI. LAXCARIN je zr&vilo za točno pomoč pri vseh želodčnih nerednosti. Pomatrt prebavi in vredi prebavnoet vaše hrane, daje boljio zdravejšo kri. vstavi vse strupene pline in kisline, katere so povod slabeira zdravja in nezadovoljnosti, slabih počutkov i>o ' jedi. nervoznosti, neprebavnostit. ribanja itd., odpravi saprtnico, povspeii točnejše odvajanja vaših črev, daje boljšo podlago živcem hi pravo kroženje krvi. Ne vsebuje nobenih nezdravih snovi, ne alkohola. Točni rezultati po dolfrih posledicah, ko Ameriški Slovenci! Delujmo za Jugoslovanski dobrodelni sklad! že nobenu druira stvar ni pamoKala. zavoj Vas prepriča svoje vrednosti. Prodaja se pri LAXCARIN PRODUCTS CO.. Dep. Z. li Pittsburgh, Cena je en dolar. En rugi, ne da bi isto i v svoja lista svinč-vam mogoče ter no- Zdravstveni urad zatrjuje, da se bo epidemija španske influence zopet pojavila. Varnostna navodila proti "Tridnevni mrzlici", "Flu", "Gripi". Ogibajte se osebe, ki kašlja. kiha, ali pljuje in ki pri tem ne rabi žepnega robca. Držite se proč od ljudskih gnječ, kjerkoli je to mogoče. Ne rabite jedilne posode ali brisalk, katere so rabili že c umili v vreli vodi. Ne dotikajte se z ustnicami roga pri telefonu 111 ne deva j t nikov, ali predmetov, katere so rabili že drugi. Držite se vedno na svežem zraku in solnčni svitlobi kolikor site vedno dovolj gorko obleko. Spite v dobro prezračeni sobi, ter odevajte se dobro. Če imate kako kratko pot, hodite rajši peš, nego da bi se vozili s proečstno karo. Hodite zmerni v jedi in držite se navadnih navodil higijene. Umijte svoj obraz in roke takoj, ko pridete domov v hišo; če mogoče preoblecite se tudi, predno se podate med vašo družino. Držite črevesje v pravem redu. Zelo važno je, da se tega navodila strogo držite. Če potrebno vzemite kako dobro odvajalno sredstvo n. pr. Laxcarin. Predpisi zdravljenja. Vlezite se v posteljo že pri prvih znakih bolezni ter pokličite kakega zdravnika. Vzemite kako dobro zdravilo za izčiščenje, n. pr. — dve tablici Laxcarina — ce potreba. . . Bolnik mora sam ležati v posebni sobi Gleite na to da bo bolnik kašljal, kihal ali pljuval v kako mehko cunjo, ali mehak papir Te stvari potem sežgite. Osebe, ki strežejo takim bolnikom se morajo vedno umiti, kadar imajo v rokah take cunje, ali papir. Ocibajte se "patent medicin", ali takih zdravil. Dajajte bolniku samo zanesljiva odvajalna sredstva dokler ne pride zdravnik. Vzemite Laxcarin tablete Bolnikova soba mora biti dobro prezračena. Pazite da ne bo prepih vlekel na ^"obiskovalci naj ne hodijo v bolnikovo sobo. Bolnik mora ostati v postelji še potem, ko je vrocica, ali mrzlica pojenjala. to pa vsled tega, da se ne pojavi pljučnica. ...... I /Vpvpsie mora redno delovati. Za to pa rabite in jemljite Laxcarin Laxcann podaja samo: LAXCARIN PRODUCTS CO., Dept. Z-l,.Pittsburgh, na. Cena ene škatlje en šiljamo ga po pošti ko prejmemo Odklanjajte nadomestila. PennaCena 'enelkatljeen dolar; celo zdravljenje 6 škatelj ,iet dolarjev. HaZ„o-!•',!'"i;, „:, no nošti kb prejmemo gotovi denar, postno nakaznico, ali znamke. — 532348532323534853484823534848235323232323234823482353235323534848484823489053532353235390235323 53234848535353235353535353535323484853232330485348532323482353534848535353484848539023535353535348484853234823915323 02532348235353482348235323485348232323484800482323482323484853484823232323234823532323235390534823535353235323532391 OK.S.K. JEDNOTE" __liha j a vsako gredo._ Laetnina Kranjskc^Slovenske^Katoliške Jednote ▼ Združenih državah ameriških. Ml fiat Sited Plač« Uredništvo in upravniAtvo: Telefon: Canal 2487. Chicago, III Za člane, na leto, Za nečlane..... Za inoiemstvo . . Naročnin«: • • • • • $0.96 1.60 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CAKNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the _ UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. ltfl Wert 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. 'CHICAGO, ILL For Members, per year. For Nonmembers..... For Foreign Countries. Subscription pric«: • •••••••eeeeeeeeeeeeeeeee ••••••eeee*ee«eeeeeeeeeee eeeeeeeeeeeeee ^0«96 • eeeeneeeeeeea 1*60 Posnema j mo Ameri-Kancc! tajevanja. To naše ženske zaslužijo. Saj je med nami vendar toliko dobrih, marljivih in skrbnih žensk. Te ameriške čednosti in vrline se v današnjih dneh kaj lepo zavalijo v osebi predsednika Wilson a. On je tekom svetovne vojne izrekel toliko zdravih, vzvišenih ter človekoljubnih načel in nazorov. > V 1. oziroma 24. številki prenovljenega lista "Ameriška Domovina". z dne 26. febr. t. 1. smo čitali zanimiv članek "Ameriška Demokracija',katerega je spisal g. Ivan Zorman iz (.Mevelamla, Ohio, znani in edini ameriški slovenski jda bo minilo še dokaj časa, predno pesnjjc bo svet dodobra pojmil velfkost Besede g. Zormana so zlata vre- ki ?a f ameriška demokra- te. Naj bi se po njih ravnali vsi »»JbolJ kritičnih časih Po- ameriški Slovenci! G. Zormaana ™JVW> stopinjo časti piše med drugim takole: ; ,n Zgovornosti. Zgodovina ga bo __ . . i« * prištevala med največje moze. Po- "Kaj so poglavitne vrline A me-! J . J„ ^ _______f.sfbno pa bo predsednik Wilson o ma-edno za govornika. Se nekaj je treba naglašr ti, namreč, da m tem bolj merikanec napravi načrt za kako j spon)injaj d(>brot Ljlbbi resnie0 delo, ne bo izlepa popustil. Ar.e-N^ odkritosrčen> ljubi poStene rikanec ne pozna: ne morem . ,)esede> ,jubi svobod<)> bojuj se on odločno prav.: < moram . in z I pro1i kriyk>i Lju|). yse ^ je jekleno voljo premika gore težav I y umetno,tti in v naravi? h "v,r Pa neomahljivost jc da,a l^. ^ z v€likimi mi8limi glavnih ne samo Ameriki ampak vsemu \ ^ Bodi pripravljen zavm,i za. svetu iznajditelje, ki so s svojimi Razore jmi nQve J iznajdbami neizmerno koritih ^ z veseljeT11> Na ]ni svoje živ. človeštvu: Edi*0n (električne ni ,jenje s pieinenitimi dejanji, sku-druge naprave), Bell telefon), d žiyi in de]ai ta_ Fulton (parnik . Morse (brzo- ko (]a b()g yreden ^ ameri^e. jav). McCormik (poljedelski stro- ^ državljanstva in ameriške de-ji) m mnogo drugih. . ^ ^ mokracije, skušaj biti vreden po- O ameriški podjetnosti ni treba tomec Washing!ona Jeffersora, mnogo govoriti. Skoro ne more!Claya. Hamiltona in Lincoln r.! človek na ameriških »tleh storiti | -— koraka, ne da bi ga kaka stavba ali naprava opozorila na velikost ameriške podjetnosti. Z zadovoljstvom se more konštatirati, da so se v teni oziru naši Slovenci širom Amerike mnogo naučili. To nam pričajo številne lepe, moderno u-Tejene slovenske trgovine. Posebno mnogo pa se mi Slo venci lahko naučimo od Dohodninski davek. Zakoni o dohodninskem davku (Income Tax) niso tako jasni, da bi jih vsakdo razumel. Income tax je pač nova uredba v tej deželi. kajti tekoni. poslednjih sto let |nI nikdo imel plačevati niti centa Ameri- sv°j*ga dohodka, niti ni mu bi-kancev glede olike in plemenito- lo treha be,iti si ^avo s tako kom-sti. Žal. da smo mi tako navajeni Pli Income tax dela razliko med ti pravičnost zahteva, da mora tujec, ki je prišel sem za kratek čas in se vrne zopet v svojo rodno domovino, da tam živi — plačevati nekaj malega več, kakor tu stalno bivajoči tujec, ki tukaj živi, plačuje svoje davke in prevzema druge odgovornosti nasproti družbi in vladi. Težko je določiti, kdo neki ima tukaj stalno in kdo nestalno bivališče, ali z drugimi besedami, kdo je Resident in kdo Non-Resident Alien. Ta definicija je predmet posebnega preiskovanja od strani Commissioner of Internal Revenue v Washingtonu. fina stvar pa je jasna in smatra se lahko že sedaj kot predpostavljena določba, dokler se stvar končno ne uredi. In to je: Ako ima kdo namen ostati v tej zemlji, naj pa potem postane državljan ali pa ne, treba ga smatrati za stalno tu bivajočega tujca (Resident A-lien), in v item slučaju uživa on iste predpravice kakor kak državljan. Z drugimi besedami ne gre za razliko med državljani in nedržavljani, ampak med resi-denti (državljani ali tujci) in o-nimi tujerodei, ki ne nameravajo ostati v Združenih Državah, t. je ne-rezidenti. V svrlio lažjega kolektiranja tega davka je vlada naložila t e-lodajalcem, da morajo ti za njo iztirjevati to takso od tujcev- ne-, residentov; Pomnite torej, da ako se Vam odtrga od del mezde od celega zneska, katerega Vam gospodar dolguje, se je to zgodilo radi tega, ker Združene drža-žave taksirajo Vaš dohodek kar na lici mesta. Vaš delodajalec s tem uboga le zakon; podpirajte ga v tem po svojih močeh. V svrho; da se izve od uslužbencev, ali hočejo ostati v tej deželi ali pa ne, mnogi delodajalci razrie-Ijnjejo izkaznice (navadno modre listke), ki naj jih tujci podpišejo, ki se nameravajo nastaniti v Združenih državah. Te izkaznice niso nikaka prošnja za državljanstvo; nimajo nič kaj opravka z naturalizacijo; podpisovalec se ne obvezuje z ničemur, ampak izreka le svoj namen, da hoče imeti stalno bivališče v Ameriki. To pa ne pomenja, da se Vam s tem jemlje pravice obisk?ti svoj rojstni kraj. Torej, ako nimate namena vrniti se v staro domovino za to, da tam ostanete ze vedno, ampak želite ostati 'tukaj, potem kar podpišite izkaznico, izročeno Vam od vašega delodajalca. To Vam da isto pravico, ki jo uživajo državljani. Vlada zahteva le izjavo o namenu; ne želi pa prisiliti tuj^e, da ostanejo tukaj ali postanejo državljani, ampak rada bi znala, kak je Vaš namen. Slednjič, je dobro zahtievaP*. potrdilo o plačilu vsake takse. Morda ne bo mogoče izdati Vam potrdila takoj, ali ako ga zahtevate, dobili ga boste tekoni enega meseca. Taka potrdila se navadno zahtevajo od onega, ki ki prosi za potni list. Zakon o Income Tax, ki je sedaj uveljavljen, ni popolen zakon, saj ni zakona, ki bi bil popolen. Ni mogoče ustvariti popolen zakon kar čez noč. Dogajale se bodo često pomote in katerikrat tudi nepravičnosti. Morda Vam zakon ni bil natančno razložen? Morda ste imeli sitnosti z dobivanjem potrdila. Morda se Vam je naložilo preveč takse, ali s te dejanski že plačali- več kakor je bilo itreba. V tem slučaju se lahko pritožite na Committee on Puhlic Informat ion, Jtfgo-Slav Bureau (6 West 48th Street New Vork City) in povejte, kako je stvar. Ta urad je tako uredil z Department of Internal Revenue, da 'ie taisti jemal takoj v pošitev take pritožibe. Ako ie Vaša pritožba opravičena, se Vam bo denar vrnil. Uncle Sam hoče imeti vsak cent, ki mu kdo dolguje, ali pod nobenim pogojem noče imeti niti enega centa čez to, kar mu gre. Okrožnica št. 13. Committee on Public Information Jugoslav Bureau. Klic nagih in bosih. nami kaj žalostno. Tu je treba mnogo več plemenitosti, mnogo tujci po tem, ali imajo tukaj stalno ali nestalno bivališče (Resi- več popustljivosti, mnogo več^za- dent in Non-Resident Alien), kaj- Pred nekaj tedni naizaj smo priobčili na tem mestu obširen članek pod naslovom "Kruh ali politika". Naravno, da smo zadeli ž njim v pravcato gnezdo sršenov. Voditelji 93 (??!!) odstotkov-a-meriških Slovencev so nas pričeli od tedaj po raznih listih napadati in objavljati razliko med kruhom in politiko. Trdili so, da je politika, pravzaprav svoboda za vsake- ga človeka najpoglavitnejša stvar, potem pride šele kruh ovirama jprehrana. —-- Od onega časa smo dobili od teh rešiteljev slovenskega naroda v domovini časten naslov "cunajr-jev" in "caparjev". Čestokrat so ti narodni samaritani (!) zatrjevali, da naši rojaki v starem kraju ne rabijo, oziroma ne potrebujejo starih cunj in cap iz Amerike; potrebujejo pač svobodo in zopet svobodo, ter da imajo vsega (?) drugega v izobilju. Ne bomo ponovno povdarjali o pomenu kruha in politike; za danes hočiemo le črno na belem dokazati našim sovražnikom cunj, da v stari domovini ni vse zlate kar se sveti. Pred vsem naj bo omenjeno, d« Slovenci v domovini ne živijo samo okrog Ljubljane, kjer imajo baje eela skladišča živil in obleke? Ve liko število Slovencev živi tudi nt* Goriškem in Primorskem. Umevne je, da naši Kranjci, Štajerci io Korošci v resnici niso trpeli toliko gorja vsled minule vojne, ka kor pa naši omilivanja vredni Primorci. Raznim listom (glasilom S. R Z.) se moramo nad vse čuditi, k' prinašajo na eni strani uradna po ročila eksekutive tega združenja ki so popolnoma v protislovju : resničnim položajem naših roja kov v domovini. Tako n. pr. je bil« čitati, da v novi Jugoslaviji ljud st.vo ne potrebuje obleke (cunj cap) in živeža; ravno v istem listi si pa par dni zatem čital kako iz virno pismo iz stare domovine, > katerem ta, ali drugi tarna o ve liki bedi in pomanjkanju obleki Kaj morejo res potrpežljivi čita telji iz teh vesti fjklepati? Vsakd bo gotovo verjel piscu iz stare de rnovine, ne pa agitatorjem za mi 1 jonski sklad. S tem bi jejo ti čudn rešitelji naroda sami sebe po ze beh, ker trdijo ravno nasprotn stvar. Ljudstvo jih bo že pola go ma spoznalo. Da vladajo v stari domovin' predvsem na Primorskem, v res niči grozne razmere, da oiuli ljud stvo strada in prezebuje, nam slu ži v dokaz najnovejše zanimiv pismo iz stare domovine, kater smo čitali v "(!las Naroda" št. 4 z dne 25. febr. t. 1. Naj bo pri te priliki povedano, da je "G. Narc do" tudi oficijelno glp>;ilo oiv stranke, ki sovraži cunje in ka rado prinaša umetno stkovana pr ročila eksekutive S. R. Z. o sedi njih zlatih (?) časih v domovin Vsak po svojem! — Doli navedeno pismo je posle uredništvu "G. N." nek naročnil ki ima mater v Koritnici, bliz Grahovega na Primorskem. To pi smo se glasi dobesedno sledeče: "Koritnica, 2& dee. 1918. Dragi sin: Napišem Ti par besed, ako si š živ in Ti damo vedeti, da smo živ vsi ali le malo. Prav lepo Te po zdravi jamo jaz, Tvoja mati h Tvoji otroci. Če pismo dobiš, nan precej odpiši. Lepo Vas prosimo vse ,kar Va je v Ameriki, pomagajte nan kajti smo na zadnjem koncu: u mreti ne moremo, živeti se pa n da. Ko bi Ti jaz smela vse pisat kaj se godi, Ti 7 let ne bi napisal bi prej postala neumna. Pomaga te nam z obuvalom in obleko. M smo vsi nagi in bosi. Imamo v cv njah zavite noge. Dobro, da sm še pri Čisti pameti ostali. Dost ljudi je, ki so prišli ob pamet. En vatel kambrika stane 80 K par čižmov P20 goldinarjev, kvin tal krompirja 120 goldinarjev, en: kila slanine G0 kron. Prašičev ni mamo, ker vsak prašič velja 60' kron, ako je 6 tednov star. Mi n moremo več živeti in si nič poma ?ati. Pri nas je mnogo italijanskil vojakov; od Logatca do Koritnicc sb sami Italijani. Oni, ki imajc gozde, imajo tisočake, kajžarji p? smo siromaki. Mi smo vsi beračili pa ne samo mi, item več tudi drugi in tudi Jernej Krulčev, Marjeta jc šla šestkrat na Dolenjsko v Nove mesto in dvakrat na Gorenjske pod Triglav in enkrat na Štajersko še šest postaj dalje od Zidanega mostu iskat si življenja. Naše življenje je bilo krvavo. Lani je naše polje popolnoma vse zgorelo; poznalo se ni nič, kje raste krompir; šest mesecev ni bilo niti ene kaplje dežja. Vsi smo rekli, da bo konec našega življenja. Ako ne bi bili prosjačili, bi vsi pomrli. Ljubi sin, lepo Te prosim, pomagaj mi in ko dobiš to pismo, mi takoj odpiši; saj jaz ne morem nič več delati. Zdaj pa še enkrat pozdravljam vse skupaj. Z Bogom!" Gospodje okoli glasil S. R. Z.! Ali boste morda to najnovejše pismo iz stare domovine tudi vpora- za 100 K 50 frankov. Stvar je zelo važna, in v meni se je ledenila kri, ko sem pri neki priliki slišal pogovor, naj- bi se nova valuta uredila tako, da bi se dobilo za 100 K 16 novih frankov. Ako bi dobil vsakdo, ki ima zdaj kaj premoženja za vsakih 100 K samo po 16 frankov, bi nastal zaradi tega zlasti v slovenskih pokrajinah tak gospodarski preokret, da bi imel strašne posledice. Vsi denarni zavodi bi bili vrženi v krizo, zlasti pa naše hranilnice. Izključeno bi bilo vsako gospodarsko pod vzet je in dogodilo bi se nam nekaj takega, kakor se dogaja danes v Rusiji, kjer skuša Lenin z ognjem in mečem razširiti svoj krvavi gospodarski socializem. Jugoslavija se nahaja danes v položaju, v kakor-šne m je bila Angieska leta 1698., ko je bilo opažati splošno nezaupanje napram krožečemu denarju, katerega ni hotel nihče sprejeti pri kupovanju ali plačevanju, tako da se je moralo blago izmenjati za blago. Pretila je silna kriza in vsi so bili prepričani, da je treba kovati vreden denar, toda prepirali so se, kdo naj nosi razliko med novim kovanim denarjem in starim obrezanim. Prepir je bil strahovit, toda konečno ga je poravnal kancelar Montague, ki je s svojim govorom pripravil parlament do tega, da naj nosi to razliko država. Vsakdo je predložil v določenem času svoj denar pristojni oblasti in prejel zanj novi kovani denar v polni vrednosti. Kaj takega se ne Dr. Tavčar je govoril koncem bo dogodilo v naši državi, ali želc-decembra v Mariboru o vpraša- h> bi bilo. da bi prevzela večji del njih prehrane in valute, ter po- razlike med staro in novo valuto vdarjal, da nas Čaka, ako ne bomo država in položi tako trden temelj s pombčjo Srbije in entente >re- bodočemu blagostanju na našem •no rešili in uredili vprašanja pre- To čutimo vsi. četudi nismo hrane, gotova telesna smrt in isto-! strokovnjaki, in znto čutimo, da ako tudi gospodarska, ako pra- ko prišel čas, da bedo naši d^nar-vočasno ne uredimo vprašanja va- j -d zavodi, ki imajo še sedaj svoj ute in vse, kar je s tem v zvezi, denar naložen v nemški Avstriji, )koli nas so nakopičene milijarde Prenesli še pravočasno na varno, »bligacij in milijarde bankovcev, da jih Jugoslavija ne prehiti vtem Vadejamo se, da bo mirovna kon- ker bo morala v gotovem času svo-fferenca priskočila nam na pomoč je meje zapreti, da ne bodo preko la ne bo naša država odšla praz-|njih dohajale nemške in madžar-tili rok in s polito bisago avstrij-. ^'ke krone . Na ta trenutek mora-kih dolgov in not. Rešiti se mora ' mo misliti vsi, zlasti pa denarni za-udi vprašanje državnih dolgov, vodi, ker bodo imeli pozneje sami iredvsem pa vprašanje vojnih po- škodo, ako bodo zamudili pravi -ojil. Najlažje je reči, da so vojna; čas. Vprašanje valute se ne da re-msojila in drugi avstrijski dolgo-jšiti na ta način, da bi Slovenija u-i nekaj, kar ?:a nas ne okstoji, kar [ stanovila sama svojo banko, Hr-aliko vržemo v Savo aji Dravo, dp vat ska zopet svojo — tako da bi »dnesejo valovi vse skupaj v Črno imeli v Jugoslaviji — ker imajo norje, ker se ne bo živa duša več Srbi že svojo državno banko in če •rigala za ta avstrijski balast. To' -e ne varam tudi svojo zlato valu-u bila najlažja rešitev, samo žal, to — tri posebne valute, kar bi bi- bili pri kampanji za oni milijon (na papirju) ? Dobro bi pač bilo, da priobčite ljudstvu to žalostno povest- o nagih in bosih in povest o cunjah. Morda Vam to pismo omehča za-krklo srce? Če bi to pismo človek prečital kakemu tujcu, ali celo divjaiku, ga bo omehčalo, da bo i-mcl sočutje z našim križanim narodom v stari domovini. Ali bodo voditelji 93% (?) slovenskega naroda v Ameriki vporabili milijon dolarjev za pomoč bednim Primorcem, ne pa za svojo čudno propagando? Pošljite jim magari stare cape in cunje; vse bodo bosonogi in nagi Primorci z največjim veseljem sprejeli. Mesto cap se kupi za $1,000.000 tudi dosti nove obleke in čevljev. Obleeite jih najpr-vo; nagi se ne morejo bojevati za svobodo. In če nabirate po zatrdilu nekega vašega kolektorja denar za orožje (??), se bosi in nagi vojaki tudi ne bodo mogli ž njim boriti. Sedaj je lepa prilika za osvoboditev naroda v domovini. Italijani že zopet brusijo meče! Spravite skupaj 50,000 prostovoljcev in hajd na sovražnika! Ne samo na papirju, in s frazami, ampak z de-jafliji na dan ! f Ameriški Slovenci! Delujmo za Jugoslovanski dobrodelni sklad! Vp rašanje valute v Jugoslaviji. io nesmiselno, nemogoče in neumno. Ne preostaja nam torej drugega. kakor da se obrnemo do Srbije in da z n jeno pomočjo in njenim kreditom reguliramo valuto za celokupno državo. V tem oziru m treba nikakih nadaljnih doka- la se ne da doseči! Kar se tiče avstiijskih rent, jih je polno v inozemskih rokah, in jovsem naravno je, da se bodo Anglija, %Francija in Amerika potru-lile, da ne bodo njih državljani1 preveč izg/niii v Avstriji. Zato icl i 4-11 • i * -ov, stvar govori sama zase, tako incakovati, da bo mirovna konte- 7 , ,, . .. v. . i ti i , na lahko zakhucimo. da m brez -enca odredila, da prevzamejo dr-U , .. . .v 1 . Save, ki so nastale iz bivše Avrtro- ' T T nasv.,111. Ogrske, dobršen del avstrijskih j SPodarskcga ^Jcnja. 'adolžnici Znano nam je že, kako edsednik: Paul Sehneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. .. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. iT. podpredsednik: Math Jeriran, 321 Palm St., Pueblo, Colo. 3 avin tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet. 111. (»lavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. IJubovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. 1 oeblaSfenee: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math KostainSek. 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank Franfič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Klajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: 111. Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, «517 Bonna Ave., N, E., Cleveland, Ohio. Frank Pleuiel. Rock Snrinir«. Wvn Pleinel, Rock Springs, Wyo UREDNIK "GLASILA n.. o. j Ivan Z h pan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma 111 denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K S K JED NOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111. ' ' Maribor in narodna meja. Jug. Čas. Urad, Washington, I). (\ I. Napredek boja za mejo na jugu in stanje dela za mejo proti severu. <» tem, komu naj pripade Maribor v novem razporedu držav na razvalinah bivše Avstrije, je napisal dr. V. K., v Slov. Narodu od •JS. septembra ter od 5. in 4. okto-| bra sledečo razpravo: Vprašanje naše narodne meje na najbliže prizadetim Nemcem, ka slovanskem jugu je že dve leti kor tudi iz socijalnega stališča, predmet najživahnejših medna-j braniti. Maribor smatram za narodnih razprav, ki se bližajo že ne- šo državno tvorbo kot tako važen. razphiva hoče biti vzpodbudna k podrobnejšemu, temeljitemu delu odseka. Povelarjam, da se mi zdi nujno potrebno, da spravimo svo je taktično ]>ostopanje v tem posameznem vprašanju strogo v sklad z idejo lastne državnosti in iz tega vidika in ne le iz stališča dosedanje narodne obrambe iščimo dalekosežen načrt za široko zasnovano sniotreno delo. Smatram. da moramo priti do progra-matičnih zaključkov, ki se bodo dali.na eni strani pred svetovno javnostjo, na drugi strani nasproti kako rešitvi, dočim se je glede naše enako važne meje proti severu dosed ji j malo govorilo.' Diplomat ično delo inozemskega jugoslovanskega odbora za Trst in Dalmacijo je moralo biti ogromno. Saj je povzročilo celo velike krize med veleviastmi in vpletlo celo Ameriko v odločilno borbo v prilog .Jugoslovanov, akoravno smo bili Ameriki še pred kratkim naravnost neznana deveta dežela. In koliko pozornosti je pri nas Slovencih vzbujalo zadnje mesece vprašanje bodočnosti Trsta! Kdo pa je govoril elosle o severni meji! Sestavil se je pač. že odsek za mejo na Koroškem. Dne 17 .avgusta se je v Ljubljani od trozveze čeških, poljskih iti jugoslovanskih politikov storil tudi važen.sklep o zvezi češko-slovaške in jugoslovanske države ob vzhodni meji Štajerske Skrajni čas se mi torej zdi, da pretresamo silno važno narodno mejo proti severu na S'ajerskem. Začelo se je vprašanje pač pred letom dni tu v Mariboru in v Središču da si ga moramo brezpogojno zagotoviti, če bi se tudi ne dosegel vzor na zunaj vseskozi slovenskega Maribora. III. Naravna lega Maribora sred? ve'ikega slovenskega gospodarskega okrožja. Kdor bi ne bil na jasnem o značaju Maribora, treba ga poslati le za nekaj ur v delavnik predpol-dne v Maribor na cesto, da vidi ka j se godi na Tržaški cesti pri sv. Magdaleni, l:ako gibanje je v Lei-trešpergu. v Melju in na Koroški cesti iz okolice v mesto. Ze iz t< slike bode prišel vsak tujec do zaključka, da je Maribor naravno prometno središče močnega gospo darskega telesa, ki ž njim vred ne ločljivo živi isto živahno življenje Če se ozremo dalje, prepričamo s< kmalu, da ta promet ne sega le ne kaj kilometrov daleč iz mesta, am pak obsega pkoro polovico Spod nje Štajerske. Pohorje s Kozlja-kom in Dravsko dolino proti seve ru, vzhodu in jngu. Končno se pr na zaupnih sestankih narodne j izkaže Maribor še kot vse več, kot franke in je dotično stališče in važno križišče prometa iz daljne nemške strani ljuto raztrganj« dežele. Tz strani zavrnilo kot £a zapada, iz Tirol preko Korošk« slovensk- 'n Hrvatske, in z Dunaja v Trst so se še letos objavile od Kot tak je Maribor naravnost src- slovenske Spodnje Štajerske. (V .laši-h niavliivih raziskovalcev mej I nih razmer posamezna zgodovin- h* o kakem tržišču v sliki povdar ske razprave. Izšlo je v nemškem ji«* da predstavlja pljuča, s kate- jeziku znamenito delce "Narodna odmejitev ira jugu", ki je vzbudilo rim gotovo ozemlje diha, bil bi t r primer za Maribor še preslab, kaj ti vsakdo vidi, da se v Maribon upravičeno veliko pozornost. v (Tudi mariborska Straža je pri-jkrižajo naravnost glavne z.le do občila serijo člankov o vprašanju Maribora. V številki od 18. oktobra. ki nam je prišla v roke, je objavljeno f>. nadaljevanje ter dokazuje pisatelj iz imen, ki so se nam ohranila v raznih spisih, v cerkvenih maticah in arhivih ,da je bil Maribor že koncem srednjekr •eka naseljen no Slovencih. J. C V.) Obmejni odsek narodnega sveta za Štajersko s^^ — *ik nreei ustanovitvijo in bode seveda njegova naloga začeto delo temeljito v roke vzet i. II. Iz katerega vidika naj se deluje za našo mejo proti severu. Te se bavim v ti zvezi z vprašanjem Maribora z ozirom na na -rodno mejo, , namen mi je povela-riti, da se mi zdi baš vprašanje Maribora za celo narodno mejo na Štajerskem odločilne važnosti. Moje mnenje je, da je to vprašanje tudi tako težavno, da vse elru go delo glede odločitve naše meje stopa nasproti vprašanju bodočnosti Maribora nekako v ozadje, ozi- mu ozemlju, roma je podrobna določitev mejne črte le nekako logična poslediea rešitve vprašanja Maribora. Ce o tem razpravljam, ne nameravam podati dovršenega načrta, moja vodnice in odvodnice vsega go-spo darskega življenja velikega del.' Spodnje Štajerske. Zavedati s< nam je tega važnega dejstva. č< mislimo na narodno odmejitev slo venske zemlje proti severu, kajt niti trenutek ne more in ne sme bi ti dvoma, da bi bila slovenska Šta jerska brez popolne posesti Mari bora gospodarsko girtva in istota ko Maribor brez slovenske okolice Kakor se Drava ne da umetno iz svoje struge prenesti, tako se ne more za Slovence ustvariti novega Maribora. Težišče iz Pohorja in Kozjaka gre naravnost in neod-vratno v Maribor, enako iz Slo -venskih goric in iz Dravskega polja. Kdor bi odrekel Slovencem Maribor, jim odreka življenje, to je že iz naravne lege Maribora jasno. Ravno tako pa tok prometa kaže, da Maribor od nemškega dela dežele niti gospodarsko ni znatno odvisen, da je z njim v mnogo rahlejši gospodarski stiki in ne spada v nobenem oziru k nemške- IV. Nasilna narodna odtujitev Maribora vsled nemške uprave. Ce se ozremo na narodnostne razmere današnjega Maribora, ne vidimo le, da je današnji Maribor svojemu naravnemu slovenskemu okolišu odtujen, ampak da se je to zgodilo umetno, nasilno in proti volji naroda v zadnjih desetletjih Maribor bi imel danes slovensko li ce, če bi se skozi 60 let, kar i mame v Avstriji ustavo, mariborskemu slovenskemu okrožju bilo dalo jo-krožne oblasti in urade, kakor ji je ta narod zmiraj zahteval. Slo vencem po jeziku in srcu tudi u radniki in uslužbenci javne uprav« in njih rodbine pri okrajnem varstvu, okrožni in okrajni sodni ji, pri gorskem uradu, v srednji šolah, v gimnaziji, v realki, na u čiteljiščn so pa s svojim vplivon na trgovsko in obrtno meščrnstv Maribora v glavni meri vzrok, d? je prebivalstvo, ki je bilo še pref polovico stoletja bolj slovensk« nego nemško, navzelo slovenskemi domačemu okolišu ljudstvu na sproten tuj duh in jezik. V samo upravi mesta se je z izjemnim kri vičnim volilnim redom, ki je na ravnost za germanizacijo piikrr jen, izročile, mestno gospod a rs t v nalašč ponemčujoči kliki. S tem j-dobilo neništvo na razpolago skoz desetletja na javne stroške cele ar made mestnih uradnikov in usluz bencev pri policiji, v tržnih orga nih, zlasti pa v učiteljstvu meščan j škili in ljudskih ter strokovnih ščiti v mestni hranilnici. V .enaki me ri je eden izmed najmogočnejši činiteljev mariborskega življenj: uprava Južne železnice z osobjer južnega in koroškega kolodvora i' velikih delavnic v mestu in okoli« z nastavitvijo nemškega uradni stva in delavstva nasilno izpačil; narodni značaj Maribora. Ka nemštvo ni doseglo z umetno ob činsko avtonomijo, dopolnilo je zastopstvom po večini slovenskeg okraja, ki je po enako krivičner volilnem redu za okrajne zastop skozi desetletja v nemških mcjtni rokah. Kar je še bilo treba povr' storiti za ponemčenje, zgodilo s-je s kapitalom iz vse Nemčije, šulverajnotn in Suedmarko tc vsenemškini časopisjem. Pritol slovenskega prebivalstva, ki je « čividno prihajal po pretežni večji iz Slovenskih goric, Dravskega p« Ija, iz Kozjaka in iz Pohorja, se .i pod temi silovitimi vplivi ponen čeval skozi destletja. S tem se j pa zgodil na našem slovenske narodu silen rop, ki se nikdar n more priznati in katerega bi Iv konec isti hip. če bi odpadel pr tisk uprave. Če bi se bilo kaj t i kega zgodilo samo v Maribon moglo bi se reči, da je slovensk narod življenju nesposoben, ker y da tako raznaroditi. Toda če j iste nemški osvojevalni imperial' zem podjarmil v istem času cel dele sveta, kakor Afriko, in poz* •elo svobodne države, kakor I tal"' jo, ter se še danes ni odrekel san zagospodovati celemu svetu, sodil bodemo drugače. Odpor zoper vs leštete in druge potu.ičevalne vpli ve je bil pretežak. Čuditi se nr sprotno moramo, da je Maribor okolico ostal še vsaj toliko sloven ■;ki. Da ie pa nemška pridobitev -naravnih razmerah nevzdržljivr dajejo sami Nemci spoznati, če n orimer dr Mravlag povdarja, d nam prepusti nemštvo mesta Mr ribora le iz tisoč ran krvaveče, a1 če poje nemški pesnik Kernstocl da vidi rajši kup razvalin neg slovenski Maribor. V. Maribor restavni del Jugoslc vanske državnosti. Če računamo z obravnavanim dvema očividnimi dejstvi, da j» Maribor po naravni legi in zgodo vini neločljiv sestavni del sloven skega mariborskega okrožja, ka tere promelno središče je obenem in da je bil baš vsled upravne po litike zadnjih 60 let narodu nasil no odtujen, tedaj v sedanji dob našega prerojen ja ne moremo nit za trenotek biti v dvomu, kaj j. naš najbližnji narodni cilj gled M aribora. Naša brezpogojna za hteva mora biti, da se naš Mari bor slovenstvu zajamči kot naš; nujna potreba in neutaljiva pra vica. Iz ponemčenih uradov ii naprav v Mariboru mora izginit nemštvo in sicer ne le nemški duh ampak tudi vsi nositelji istega ii priti mora na njih mesto narodn« slovensko, svojo nalogo vešče ii pošteno uradnistvo in uslužben stvo. Isto mora veljati glede avtonomne uprave in glede uradov in podjetij javnega prometa, zlast' železniškega. Ker nas zgodovinr našega trdega narodnega boja iz avstrijske ustavne dobe uči, da vse te samoohsebi umevne stare slo venske zahteve na našo dunajske vlado zastonj stavimo, zahtevamo baš svojo državnost, v kateri morr igrati naš slovenski Maribor one sijajno bodočnost, katera mu je zagotovljena kot središče bujno se razvijajočega slovenskega ozemlja. Z drugimi besedami ima biti Maribor s svojo severno, vzhodno in zapadno okolico sestavni del naše jugoslovanske države. To je naša temeljna zahteva, glede katere ne moremo in ne smemo poznati ni-kakega pogajanja ne z avstrijsko vlado, ne z nemštvom. VI. Moč slovenskega živi j a v Mariboru in njegova bodočnost. Vpraša se, ali je s tem naša bodočnost v Mariboru zagotovljena in kaj nam je storiti v očigled dejstvu. da je Maribor po večini danes vendar ponemeen. Akoravno se je trajnemu pritisku nemštva posrečilo zadržati razvoj slovenskega življa v Mariboru, vidimo, da mu to ni popolnoma uspelo in da ima slovenstvo tudi tu znatne stebre bodočega razvoja. Niti ogromna ponemče-/alna sredstva v šolstvu niso kljub )gromni nam prizadejani škodi zatrla slovenščine popolnoma. Samo- vensttfo v Mariboru polagoma do popolne zmage. To se pa bode doseglo le. če so vsi slovenski krogi oblika tega kar smo zahtevali skozi več kot polstoletja pod geslom narodne ravnopravnosti, Kakor je svesti, da treba za Maribor, ako pa ljudsko navdušenje od politič- ponioč je bila Slovencem izhod, 'vjer jc vladala! nasilnost. Vsem mani dogodek, kako znaten znesek ;e je nabral zadnjem letu za slovensko šolo (100.000 kron), je .pričevalo trdne volje našega na-oda pred vsem obmejno mladine ' Mariboru rešiti potopa v nemškem šolstvu. Da v novih razme-ah v lastni državi moramo na občinske stroške dobiti šol in učnih noči, kar jih bode treba, je jasno •n da hode to spremenilo v malo 'etih značaj Maribora v znatni neri, ni dvoma. Z mladino srednjih šol vezale se istotako Slovenko prebivalstvo Spodnje Štajer-ke že od nekdaj stoterne vezi v mestom, kar bode z izpopolnit vi j< vega srednjega šolstva v prihodnje obveljalo v znatno večji meri. Cer tvena uprava nadalje, sedež škofije cele Spodnje Štajerske, bogo ■lovniea in kar je s tem v zvezi noglo je že doslej slovenski živel; vr mestu znatno jačiti in je isto pri •akovati v narodno svobodnen Mariboru v prihodnje tem bolj Viti iz sodišč in upravnih urado\ lasilje gcrmanizacije ni mogh 'sled zavednosti slovenskega ob 'instva in deloma pač tudi vslee '.ilavosti zastopnikov slovenski) trank, odvetnikov, popolnoma iz jtmti slovenske besede. Če bode ti lašlo slovenstvo v svojih bodočil larodu zvestih uradnikih in usluž >encih trdno oporo, videli bode m < nnalu čudeže, kolik vpliv ima j* ah ko sodišča in narodna javna u irava na narodni značaj okrožja )a je hišna posest, kapital trgo rin in obrti v pretežni večini \ lemških rokah, jugoslovansko čutečega narodnjaka danes ne snu >otlačiti v upih boljše bodočnosti Tudi v tem oziru Slovenci nisme stali v Mariboru niti glede hišne >osesti praznih rok. tudi o našen rgovstvu in obrtništvu lahko ž> govorimo. Nikakor si pa v pri loelnjc iz gradnje slovenskega Ma •ibora ni treba nujno preeistavljat: izrivanju ponemčenih meščanom lli osvojevanju tuje posesti oel |p ;e do hiše, od ulice do ulice, ki je loslej nemška. Poleg stotin in ti oče v dosedanjih ponemčenih me čanov, ki so si ustanovili svoj go podarski obstoj, prostora je goto o še za stotine in tisoče Slovencev / naravni tekmi ne da bi mislili na nasilje. Ali ne more biti Mari->or čez deset in dvajset let dvakrat tako velik, kakor je danes? >d naše podjetnosti je to odvisno. Vaše delavstvo prihaja in bo isto-ako očividno čimdalje bolj prišle lo( narodne zavesti . In to delav ;tvo predstavljaj dobro polovic« Maribora. Sklepi socijalnodemo iratičnih organizacij zadnjih me '•eeev o priznanju narodne samo odločbe za Slovence in sploh vse larode, dajejo tudi nam v Mariboru najlepše upe. Po pravici se more slednjič pričakovati, da bode naš narodni svey v vodstvih železniških podjetij ii njih mariborskih obratov moge izločiti vsako ponemčevalno smer v bodočnosti, kar razvoju naše stvari mora ogromno koristiti. Ne smemo prezreti, da je celo vitez Seidler nesrečnega spomina v svo jih dogovorih s soeijalno demokracijo z obljubami enake volilne pravice za občine, ki tudi glede Maribora mora priti, za vdal izven tega smrtni udarec dosedanji magi-^t rat ni vladi. Če slovenski živelj s proporcionalnimi volitvami pride do oelločevanja v mestni hiši v Mariboru, kar v vsakem slučaju mo-a priti, podrl se je glavni steber mariborskega nemškega značaja. Opravičeno lahko upamo, da torej z odstranitvijo doslej vsiljene nam germ a nizu joče uprhve, državne, deželne in občinske, že samo oh sebi po naravnih zakonih pride slo- hočemo, da bo naš, tudi čutiti, za njega prewvit na socijalnem in go-spoelarskem polju delovati, Maribor ljubiti in se zanj žrtvovati Treba Luegerjev, ki bodo z.aveiže-no mestno gospeidarstvo iztrgali iz rok pijavic. in plitvih kričačev, ki nimajo smisla za demokratični duh časa. Ta mariborski Lueger pa bodi naš obmejni odsek narodnega sveta. VII. Jugoslovanski Maribor in mariborsko nemštvo. Ali pa je iz nareidnostnega stališča opravičeno, da poneničeno mariborsko prebivalstvo zahteva -mo za jugoslovansko državo S H S. ? Priznamo ,d:i se čuti velik del mariborskega prebivalstva danes po-litie^no kot Nemce. Ne>čemo jih, četudi so slovenskega pokoljenja. siliti, da postanejo Slovenci. Morebiti bi to bilo e-elo za nas same škodljivo. Kdor hoče biti Nemec, naj to eistane. Po načelu državne nih voditeljev izrečeni zahtevi lastne države elalo šele pravo moč in kakor tozadevno od uveljavljen ja naroda pričakujemo zmago, velja pač tudi za srečno izbojevanje elo-bre narodne meje enaka pot. Živahna propaganda je potrebna. Narod in merodajni činitelji, ver; svet mora izprevideti trdno voljo vsega naroda, da si Maribora vzet i ne elamo. Boriti se mora za cilj ne le mariborsko slovenstvo, ki je samo za to mnogo prešibko, ampak pred vsem celo kmetsko prebivalstvo mariborskega okrožja, saj je za isto rešitev mariborsko vprašanje življensko vprašanje. Po vzoru be»ja za Maribor uvedel se bode vzporedno sam ob sebi boj za Pt u j in Celje in elruga%ponemčena mesta in trge, ki bode, četudi trd. pa brezprimerno lažji nego boj za Maribor. Pa tudi ves slovenski svet mora biti edin z obmejnimi Slovenci v tem boju saj pridobitev . . . Maribora pomeni rešitev velikega ravnopravnosti. Katero sami v.so- slovensifega 070mlja in 7al,a. ko cenimo, prepustimo lahko Nemcem, da svojo deeo v nemško šolo dajejo, da imajo svoje nemške družabne naprave, tudi v uradu se bode lahko njih jezikovnim potrebam ustrezalo. Prepričan sein pa da je takih Nemcev v Mariboru mnogo manj nego se lia prvi pogled misli. Velika množica jih zna tovitev narodne celote na najvažnejši in najnevarnejši fronti. IX. Maribor spada v slovensk} ozeml je tudi po izjavah strokovnjakov zgodovine in na-rodopisa. S svojim stališčem o pripadnosti Ma ribora v slovensko podreti"je* pri- slovenski jezik iz mat črnili ust. smo i udi v popolnem skladu ker so se priselili iz slovenske oko znanimi tudi nemškimi zgodovi-lice in so jih razmere navidezno j narji. V svojem delu "Slovensko ponemčile. Marsikateri obvladajo j nemška meja na Štajerskem" \ r nemški jezik slabše nego zaveelii? j leta 190f> je Ante Beg, ki jc ob-slovenski narodnjaki. Znano je tu-; mejne kraje peš prepotoval, pridi, da nemška mariborska govori- j merjal takratni narodni značaj flea ni pristna in ni na dobrem Ha zemlja severno od Drave in ob Mu-su. Pravi Nemec se mnogokrat ri s tozadevnimi podatki nemških smeje ti posilinemščini. V novih zgodovinarjev. Njegov študij na razmerah, ko slovenski jezik ne bo licu mesta je potrdil obstoj mej«\ več zaničevan, oprijeli r.e ga hod« Mariborčani po veliki večini pro- kakorso jo označevali pred f/) leti zgodovinarji. Povdarja, da ie dr. stovoljno. In nikakršna krivica J Muchar leta 1854. v knjigi "(le- se s tem ne bode zgodila nemštvu Onim pa. ki hočejo ostati Nemci schichte des llerzogtums Steier-mark" ugotovil, da tvorijo vrhovi četudi so se umetno ponemčili, bo-j Radija, TkmAnika, Pesniekega vr-di prosto, da se uveljavljajo koi ha. Kozjaka in Plača in njih spad Nemci po jeziku in mišljenju. L eno mora biti seveda zabranjeno da bi Nemci, kakor doslej vodil' narodno e>svojevalno politiko. Za-branili bomo neizprosno vsako potu jčevan je naše slovenske mladine. proli reki Snlpi in da tvori dalje od izliva Sulpe v Muro med Kr-no^ženi in Špilfeldom reka Mura od zahodi proti vzhoelu do Radgone resnično mejo nie«l Nemci, ki stanujejo severno od te črte in meni i Slovenci, katerim pripada južno Naše tu začrtano postopan je na j oel te črte v>a stock privoščil Mariborčanom diir vee*jih slovenskih vasi ni pridelil in razvaline rajši, nego da bi tudilobem slovenskim državnozborskim Slovenci tu do veljave prišli. S!av-t! okrožjem severno o prodrli de>slej le vsled njj0 krivico in povzročilo bodočno-prevelikih ovir preteklosti. Iz tega ^ noyo državnosti ovire in novar_ še ne sledi, da bi daries morali ^ iskati nova sredstva, ker so stara " _ in preizkušena na svojem mestu, saj tudi naša borba za samostoj - Odpri nost in lastno državo ni kaj popol- Otiraj noma novega, ampak dovršenejša srce, odpri roke, bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje! Ljubjanski "Slovenec" poroča z dne 16. decembra 1918 sledeče: Dane«, dne 16. decembra 1918 ob 6. uri 35 minut zjutraj je umrl stolni kanonik monsignor dr. Ev->gen Lampe. Rajni dr. Evgen Lnm-pe je bil rojen 13. nov. 1. 1874 v Metliki. Študiral je v Lju*blj;ni in je bil posvečen leta 1897 v ma-šriika. Dr. Evgen Lampe je bil zelo nadarjen mož. Ko je pastiroval nekaj časa na deželi, je bil premeščen v Ljubljano kot prefek»t v semenišče, kjer se je pripravljal za doktorat sv. pisma; izkušnje zanj je položih na graškem vseučilišču. Ko je umrl njegov stric kanonik dr. Frančišek Lampe. je odložil glavno uredništvo "Slovenca" takratni urednik prelat Andrej Kalan, ker je prevzel vodstvo Marijanišča. glavno uredništvo ".Slovenca" in "Dom in Sveta" je pa prevzel dr. Evgen Lampe. dokler mu ni bilo poverjeno mesto deželnega je /. njim Ku>u.in. krcanih z materijalom, ki mu: Vous prepares le' Italijani že preje odpeljali future". (Vi pripravljate ja pristanišča, zbrano v kranj- m odbornika v bivšem deželnem odboru. Kajni dr. Evgen Lampe j? bi! neumorno priden delavec. Bil jo učenec dr. Krekov v semenišču Izjava 8vetoaarja Pribičeviča. B*]grad. 9. dec. — Pisafna Narodnega veča javlja naslednjo izjavo Svetozarja Pribičeviča : Z dopisnikom "Secola" sem govoril sam.) nekaj minut kot podpredsednik Narodnega veča. Bil sem v Za-gel dalje časa z njim govoriti. Rekel sem guerre bodečo vojsko.) Dodal sem mu, da je nas narod radi postopanj.*^ Italijanov v zasedenem ozemlju skrajno razdražen in da lahko vsak tre-notek pride do spopada. 0 mejah ni bilo govora. Grda laž jc, da sem priznal italijansko pravo do Trsta, Pul j a itd. Dopisnik "Secola" Ma-grini je izjavil, da italijanski narod ne odoltrava uradne italijanske politike. Svetozar Pribičevič. Dr. Petričič namestnik dr. Pa-veliča, Sarajevo, 9. dec. — Podpv«dsed-j nik' Narodnega Ver" a dr. Pa vel i \ jc imenoval za svojega namestnika pri razgovorih v Bol gradu dr. Ziv-ka Petričiča, ki je že odpotoval Belgvad. Žito za Jugoslavijo. Zagreb, 9. dec. — V seji glavne- in jc prepotoval skoraj celo Ev- ga odbora Nar. veča so sprejeli na rnpo. Zadnja Jeta je njegova po- znanje br/ojavko francoske admi-litika pod vplivom dr. Šušterši-1 rali'ete v Kotoru, da nameravajo ča zašla na stranpota; škoda njc- j za Jugoslavijo pripeljati in raz -go ve ga velikega talenta! — Ra I deliti vsak mesec 30 000 ton žita, hlega zdravja je «bil vedno. R. T. | ki ga bodo izkrcali v Kotoru, Spli-p ^ ! tu in na Reki. ; Pašič v Belgradu. Shod hrvatskih socialistov. (Po ljubljanskem "Slovencu" z j Zagreb, 9. dec. — Včeraj dopoldne 10. dec. 1918.) j dne f-e je vršil v Zagrebu shod so-Bel^rad, 9. dec. — Danes popol- eialnih demokratov, ki ga je skli-dne ob uri je prijel i/ Zemuna ca! delavski svet. Poročal je Vilim ministrski predsednik Nikola Pa- Šič s soprogo in hčerko v sprem- Bukšek o sedanjem političnem položaja posebno glede zadnjih ne- st vu francoskega, ameriškega, ita-| mirov. Za njim je govoril sodrug lijanskega in grškega poslanika1 Brudniak. ki je izjavil: Vsaka pri srbski vladi. Na pristanišču skupina ima pravico zastopati in se jc zbralo vse polno belgrajske- delati za načela, toda te pravice ,_ra občinstva. Delegati Narodne- ne priznava tistim elementom, ki ga veča so prišli korporativno z delajo to za svoje špekulativne na-dr. Korošcem in Pribičevičem na; mene in zh lastne osebne interese, čelu. Ko je Pašič med navdušenimi: Srbske čete v Zagrebu, klici naroda stopil • parobroda,sta] ZaoTeb, 9. dee. - Danes ponoči j ob no! treh je prispel iz Siska vlak puds a\-is oyi^Q vojsko z okoli 650 niožmi ga pozdravila dr. Korošec in Pribičevič.. Nato so mu bili Ijeni ostali delegaii. Ljudstvo je, in lf() rerem v vašem listu poročila r o brezobzirnem obnašanju in o v Trst. Mi som prišel v i • ... , ., ,, T .. .. .. . ~ preganjanim italiianskili oblasti gatec, so me Lahi prijeli in vpra- k revi mozje . Srbski bataljon, ki jpl . ...... v Zagrebu, bo presta^ nosti vseh narodov, izvo-jeval s»*bi in celemu svetu pravico samoodločbe za svoje bodeče življenje. Globoka hvala in slava vsem. ki so delali na tem. da se udejstve naši narodni ideali. Mini strski predsednik in zunanji minister Pašič. Poslanec Vesnič o pravicah Jugo-vije. Pnriz, 7. dec. — 'Petit Parisien' prinaša pogovor s srbskim poslanikom v Parizu Vesničem. ki je izjavil, da bo prišla Jugoslavija na mirovno konferenco polna ponosa. Srbija je izvršila svojo dolžnost ter bo stopila pred zaveznike brez skrbi, ker ne (^.vonii o njihovi pravičnosti. Ne da bi se hvalil, smemo trditi, da smo mi omajali turško cesarstvo in da smo omajali in podrli monarhijo Habsburžanov. riški častniki in vojaki so pa v odgovor izžvižgali Italijane. Splošno se opaža, da vlada na Reki med italijanskimi četami in četami Francozov, Angležev in Američanov velika napetost. Jugoslovansko brodovje pod ameriškim praporom. 'Slovenski Narod" poroča iz j Pulja z dne 9. dec.: Dne 2. dec. jc priplula sem cs-kadra ameriških, francoskih, an -gleških in japonskih ladij pod poveljstvom ameriškega admirala. Del našega jugoslovanskega bro-dovja je bil usidran v pristanišču, a vihrale so na njem zgolj italijanske zastave. Ameriški admiral je to takoj opazii in je vprašal italijanskega poveljnika, čemu ne nosi brodovje zastav vseli ententnih držav in kako to, da Italijani ne re-spektirajo prava osvobojenih na^ rodov. Na to so se vršile dolgo-Pred svetovnim aeropagom ne bo-j trajne konference, ki se jih je v mo zahtevali ničesar, kar ni naše etnično in moralno. Ali Srbi. Hrvati in Slovenci bodo branili z največjo energijo vsak košček svoje narodne posesti, pa najsi bo na suhem, na morju ali pa ob morju. imenu Jugoslovanov udeležilo češkoslovaško konzularno zastop -stvo. Italijansko poveljništvo je namreč že opetovano izrazilo željo, da bi Jugoslovani osnovali v Pulju svoje konzularno zastopstvo, kari šali, koliko denarja infam. Ime' sem s seboj 25 K v žepu, ostalo pa skrito. Lahi so mi pokazali pot nazaj, češ: Pojdi v Ljubljano krom zamenjat za lire, potem boš sme1 v Trst: avstrijskega denarja m poznamo več. Moral sem se obrnit' in iti nazaj. Italijani v Idriji. Iz Idrije pišejo 7. dee.: Naše vojake na dopustu tirajo Italijan čez mejo; 280 rudarjev so zapisab za odhod, in 90 so jih že prej odvedli. Še v vojski so bili oproščeni sedaj v premirju pa morajo kakoi jetniki na tuje Hudo je tudi do mačim, ko gledaje, kako jih žene kakor zločince z nasajenimi bodal na puškah. Včeraj so se idrijsk častniki uprli, da peš ne gredo, s( manj pa da bi jih gnali kot roparje z bajoneti. Hvalili so se, da sr veliko bencina zasegli pri naših za logali v Benečiji; tu ima erar veli ko tovornih avtomobilov, a le n< dajo dovoljenja, da bi se peljali Hoditi morajo dsva dni do postai' v Sv. Luciji, a avto bi jih prav la hko v dveh urah pripeljal, ker ee sta je vedno po ravnem ob vod Idrijce. Nadporpčnik jc prišel do mu hudo bolan,-prvi dan, ko j< vstal, je že moral iti se zglasiti, d.' ;e v vojaških letih in drugi dan je že odšel.. Ugovarjal je, da ne mor< peš tako dolgo pot; naj vprašaje zdravnika, a vse zastonj. Toliko sr le častniki dosegli, da so spremlja joči jih karabinierji sneli bajonete raz pušk. Po kmetih jih love. ir kar s pol ja ali od drpgega, dele mora ž njimi; v Idriji pu.>te, da se gre preobleki in za pot pripraviti V Ledinah je pogorela ena hiša ko so blizu kurili; ker so neke o pazke padle in so jih naprtili župniku Mariešiču, so ga odvedli v Italijo. Neki ruski ujetnik, ki se še ni vrnil domov, je tolmačil vojakom, kaj bi bil vse rekel ži/pnik in niso več preiskovali, koliko je resnice. kar takoj so ga odpeljali, niti v Tdrijo pred vojaško sodni jo ali k dekanu ga niso pustili. V dveh mesecih menijo, da sf v okupiranih krajih, ker sem tr -dno prepričan, da nam bo vse to v korist. Ako so nemška krvološtva koristila Belgiji in Srbiji a nasil-nice Nemčija, Avstrija in Ogrska so si nakopale na pleča prezir in prokletstvo celega izobraženega sveta, pod katerim so izginile s svetovnega pozorišča. (Jloboko se>ni prepričan, da bo nekaj podobnega zadelo tudi Italijo, ako ne opusti svoje mega'omanske pohlepnosti. Madžari za zvezo z Jugoslavijo. Budimpešta, 9. dec. — Današnji "Az 1'jsag" piše: Mislimo, da bi Madžarska, gospodarsko ujedinje-na z Jugoslavijo in Rumunijo, tvorila tako ekonomsko društvo, v katerem bi mogli najti vsi trije narodi predpogoje svoje sreče. Pogajanja v Ljubljani. Dne 9. decembra dopoldne so se v Ljubljani pod predsedstvom poverjenika za trgovino in obrt dr. Karla Trillejrja začela pogajanja med zastopnike narodne vlade neimŠko-avstrijske republike, štajerske in koroške začasne vlade. Narodno vlado S11S. v Ljubljani zastopajo poverjeniki dr. Brejc (notranje stvari), dr. Lovro Pogačnik (narodna obramba), ing. Vladimir Remce (javna dela in obrt), dr. Kari Triller (industrija in trgo-vina)/ter poročevalec v ljubljanskem uradu za prehodno gospodarstvo Goričnik. Slovensko Koroško zastopajo komisar Narodne vlade SHS. za Koroško Franc Smodej, celovški odvetnik dr. J. Mueller ter eclovski veleobrtnik Janko Tavčar. Naše vojaške sile reprezentirajo major Lavrič pl. Zaplaz, podpolkovnik Rikard Sku-bec ter nadporočnik Kren. Češkoslovaška republika je na konferenci zastopana po svojem vojaškem pooblaščencu stotniku Juliju Husi. Dunajsko vlado zastopajo pooblaščenec nemškoavstrijskega zunanjega urada pri Narodni vladi SIIS. v Ljubljani dr. Josip Fa-sching, generalni konzul Aleksander pl. Guenther od nemšlioav- eijski svetnik Rudolf pl. Horrak od nemškoavstrijskega prehranjevalnega urada, višji svetnik državnih železnih ing. E. Eizinger od nemškoavstrijskega prometnega urada ter železniški komisar dr. Rudolf Seheidt od istega urada. Nemško Koroško zastopajo predsednik deželne skupščine, beljaški odvetnik dr. Riliard Strobl, podpredsednik deželne skupščine Julij Lukas, pooblaščenec vojaškega poveljništva za Koroško polkovnik Rudolf NVanggo, člani koroške deželne skupščine Gustav Axman, dr, Josip Pflanzl ter dr. Franc Reinprecht. nadalje deželni svet -iiik Vincene Schumy ter celovški Odvetnik dr. J. baron Reinlein. — Štajersko zastopajo: glavarjev na-lpestnik profesor dr. Anten Rinte-Icn, poslanec štajerske deželne skupščine Henrik Wastian, pooblaščeni zastopnik nemškoavstrij -skega urada za javna dela ter gospodarski komisar za Štajersko dr. Viktor Wutte, pooblaščence štajerske deželne vlade in gospodarski komisar za Štajersko dr. Arnold Eisler in pa načelnik dobro-bitnega odbora okrajnega glavarstva Radgone, zastopnik okrajev Lipniea in Radgona ter podžupan v Radgoni dr. Franc Kamniker. V otvoritveni seji so na razgovor prišla narodnostna in' upravna vprašanja Koroške. Danes ob desetih dopoldne se je začela druga konferenca. O razpravah liomo poročali. Umrla je v Ljubljani v ponde-Ijck, dne 9. dec., ob 8. zjutraj v starosti 06 let gospiea Agueza Zupanova, učiteljica na šentjakobski ženski osemrazrednici v Ljubljani, sestra preč. gosp. Tomo Zupana, Nj. Sv. tajnega komernika. Pogreb je bil v sredo 11. dec. popoldne ob 3. !Ž Gorupove ulice št A v rodbinsko grobnico pri sv. Krištofu. Madžari vabijo ogrske Slovence. N' roke nam je došel v prekmurski slovenščini letak, ki ga Madžari Širijo med .slovenskim ljudstvom. Prej so rekli, da slovenskega naroda na Ogrskem ni, zdaj pa naenkrat znajo slovenski. Letak si upa lagati, da ima na Ogrskem slovenski jezik vse pravice v cerkvi, v šoli. v uradih. Prekmurci se smejejo temu, saj vedo, kako je z njihovim jezikom na Ogrskem. Proti Jugoslaviji" nimajo drugo reči kakor to, da je Jugoslavija sam breg in planina, kjer silje ne raste, torej bo Jugoslavija Pred-lnureem vzela kruh! Naj si madžarsko motovilo enkrat ogleda naše lepo Mursko in Dravsko polje, rodovitno Podravino, Posavje. ravno Slavonijo. Mi bomo imeli kruha dovolj, pač pa bi Madžar potrebovali slovensko polje, zakaj žitorodni Bauat bo zanj izgubljen. Kdo pa je imel zdaj v rokah zem-ljt> med ogrskimi Slovenci ? Ali ne madžarski grofi in židovif Slovensko ljudstvo pa je moralo stradat', ali pa si iskati kruha po Ameriki. Ne, Jugoslavija ne bo jemala o-grskim Slovencem kruha in zemlje. nasprotno, rešiti jih hoče židovskega in madžarskega jarma, da bodo sami gospodarji na svoji lastni ženil ji. Dalje pravi letak, da prekmurski Slovenci ne IhkIo razumeli drugih Slovencev, in konča s pobožnimi besedami: Vsi smo v božjih rokah, in je naš veren pastir, z mirovščino živimo nadalje, in z zadovoljščino ostanimo dobri Ogrski Slovenci. Bog z nami! Vojaška imenovanja. — Major Zini je postal podpolkovnik, stotnika Ankerst in Va v potic majorja, nadporočnik F. Mravijak pa stotnik. Slovenska realka v Mariboru. V prvi razred slovenske realke v Mariboru jc dosedaj sprejetih 45 ličen cev, med temi ena učenka. Ta razred je imel že en teden pouk. Ker se čez en teden začnejo božične počitnice, in lx> ta razred imel pre dnovim letom samo 14 dni pouk, se še do novega leta sprejemajo učenci za ta razred. O-glasiti se je pri ravnatelju dr. To-minšeku. Statistika. —V selški fari je bilo vseh za. vojsko potrjenih nekaj nad 700. Od teh jih je umrlo, kolikor je dosedaj gotovega, 95: meti njimi 24 mož, ki zapuščajo 82 sirot. Pogrešanih je 42; od teh se jih bo prav malo vrnilo. 19 jih še ni iz ruskega ujetništva; 9 jih je ujetih na laškem, 45 jih ni iz zadnjih bojev na Tirolskem. 5 iz fran-oeskega bojišča. Umrli so v Ljubljani: Frank Umnik, strojni ključar, 25 let. _ Dr. Fran Košmelj, pravni prakti-kant, 33 let. — Anton Orehek, dninar, 43 let. —Marija Zaje, kur-jačeva /ena, 51 let. — Valentin Martin Tekstor, mestni ubožec, 7<» }et. _ Marija Pavli, kočarica, 41 let __ Fran Bučar, železniški pod-uradnik v pok., 86 let. — Marija Repič, služkinja, 54 let. — Adelina Pietzuk, trgovčeva vdova, 75 let. — Marija Mohoreič, žena davčnega upravitelja, 43 let. — Rudolf Grjpim, zasebnik, 49 let. Italijani in Jugoslavija. V "Ga-zetti de Venezia" priobčuje italijanski publicist Leonardo Azzari-to o jugoslovanskemu imperijali-stičnemu zmislu. Trst. Reka, Pulj, Zader itd. morajo pripasti Italiji. Jugoslavija bo imela Inke Šibenik, Gruž, Dubrovnik, Kotor, Budvo itd. Češki kat. nar. "Našinec" pravi k tem izvajanjem, da zahtevajo Čehi odločno, da pripada Tn;t Reka, Pulj itd. Jugoslaviji. Če se opira Italija na pravo zmagovalca, tedaj pa moramo vprašati: "Kdo ji je k tej zmagi pripomogel?!" KOLIKO JE JUGOSLOVANOV. (Jug. Čas. Trad, Washington.) Po uradni statistiki je bilo leta 1900. Slovencev: v bivši Avstriji 1,192,780, v Italiji (beneški Slovenci) 35,000, na Ogrskem in na Hrvatskem ter v Slavoniji 102,000, v Ameriki 100,000 (?!), v ostalih deželah 20,000. Skupaj je bilo naštetih torej tedaj 1,449,780 Slovencev. Seveda so te številke deloma premajhne, ker se je štel v Avstriji občevalni jezik, namesto mater-nega. Na Ogrskem živi ob avstro-ogrski meji kakih ft0-70 tisoč Slovencev. Na Koroškem pa je število slovenskega prebivalstva za naj -manj 40,000 večje, kakor izkazuje avstrijska statistika. Tudi v Ameriki živi okroglo 200.000 Slovencev, tako se lahko reče, da je vseh Slovencev skupaj poldrug miljon. Po Niderlu je bilo leta 1900. v Čislajtaniji 711,382 Hrvatov in Srno v. v bivši Ogrski na 2,839,016. v Bosni in Hercegovini 1,700,000, v Črni gori 350000 v kraljevini Srbiji 2.298,551, v stari Srbiji in Ma-eedoniji 300.000, v skadrskem o-k rož j u in v Albaniji 100.000. v Italiji 5000 v Rusiji 2000, v Ameriki 300,000. Skupaj torej 8,605,949. Te številke so seveda veliko prenizke. Tako je na primer ogrska statistika naštela leta 1900 na Ogrskem 188.552 Hrvatov in 434,641 Srbov, medtem ko so bili Hinjevci, Šokci in kakor jih še vse imenujejo, šteti za Madžare, in teh je najmanj sto do stopoideset tisoč. V zapadnih ogrskih župnijah je število Hrvatov popolnoma izginilo v ogrski statistiki, ker se štejejo za Madžare. V okolici Nikolsburga je isto-tako lepo število Hrvatov, najmanj 30—36,000. Ako upoštevamo vse to, tedaj je sigurno, da bo štela zedinjona jugoslovanska država okroglo 12 milijonov duš. AMERIŠKI SLOVENCI V JUGOSLOVANSKI LEGIJI. "Hrvat" v Zagrebu piše 31. decembra : V Ljubljano je dospelo nekoliko jugoslovanskih legijo-narjev, ki pripovedujejo, kako je jugoslovanski svet v Ameriki prišel takoj, ko je Amerika napovedala vojno, do prepričanja, da mora priti do po pol nega zed in jen ja, narodnega in političnega, Hrvatov. Slovencev in Srbov. Oblika nove jugoslovanske države ni i-grala nikake vloge. V Legijo so stopali Slovenci, Hrvati in Srbi. V Clevelandu se je osnovala prostovoljska četa "Zrinski". Štela je 480 mož. Ta četa je dolgo potovala in končno dospela v Marziljo, kjer jo je pozdravil dr. Gregorln. Iz Marzil je so odpotovali v severno Afriko, da se izvežbajo, 1er so nato krenili na solunsko fronto. Tu so bili prideljeni srbski vojski in prodrli z njo v Bačko in Bana t. Kakor ta četa, tako so se borile tudi ostale čete iz Amerike. VPRAŠANJE VOJNE ODŠKOD NINE V SLOVENSKIH KRAJIH. Po " Obzoru" od 31. decembra, piše "Slovenski Narod", da je 1reba rešiti tudf vprašanje škode, katero so prizadele čete centralnih vlasti v etapnem področja in v zaledju. Kdo bo plačal ogromno škodo, katero so pretrpeli pregnanci, interniranci, nedolžno ohsqjeni, družine obešenih in ustreljenih, i. T. d.? Ker se danes zastopa načelo, da so centralne vlasti započelc nasilno vojno proti celemu človeštvu, kateremu je treba dati popolno zadoščenje, morajo tudi Slovenci stati na stališču, da morajo krivci povrniti v sto Škodo, katero je pretrpelo prebivalstvo tekom vojne 1-rez svoje krivde. Vojno so vodili proti naši volji. S pasivno rezisten-eo in neumorno agitacijo smo pospešili konec vojne in pomagali ententi do zmage. Z njo smo se čutili kot zavezniki, danes pa smo to Severova zdravila v/dr/ujejo zdravje v družinah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje! DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA LOSTI" $T. 80. K. S. K. J., N. S. PITTSBURGH, PA. ima stojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu ? Kranjsko Slovenskem Domu, 87 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1919: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trem pus, 6146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Greguraš, 4617 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ah $7.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu,spadajočem h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na skoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri sobratu'John Golobic, 5621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. Sedtem tisoč o«eb umrje na leto se— kilo,—tako se glasijo namreč mrtvaftki listi, čemu T Ker ao nesrečniki sami sebe zanemarili, ali «e pa niso dosti osirali na oteklino na obolelem delu telesa valed u trganja, sli kile. Kako je pa z Vami? Ali ae tudi Vi tanemarjate s tem. da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega? Taka obveza je aamo u silo, podobna alabi opori pri veliki'steni, da se ne po-rufti. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Črn se preveč stisnete a obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prehrane. Veda in umetnost je pa iznaila način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakdo k' nosi sedaj kako obvezo, ali pas tvpa kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspeina pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je te svetovno znan. PLAPAO BLAZINICA, kadar se jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teii. Ta blazinica je mehka kot ta-met, lahka pri noinji in po ceni. Rabite jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrgau>a (kile) da Vas isto ne bo vedno teiilo. Poiljite »svoje ime in naslov ie danes na naslov: PLAPAO CO., Block 32S7, St. Louia, Mo., da Vam polijemo ZASTONJ na jposkuinjo Plapao in vsa potrebna navodila. KRASNA POZLAČENA URA 21 kamnov in garantirana za 25 let SAMO $8.95 ZA MALO ČASA. JF-* v® n'kd»r v svojem življenju ni*te imeli \y\v"svtako lepe prilike kot sedaj. Poglejte, či-MVtj^^^H tajte in občudujte! Ta krasna. riraitorenH aAV iBM in patrijotična ura. katero «Jot>ita lahko lir ■■Jm^K pri nas skoraj zastonj, je najbolj 7-ani-miva in lepa ura. o karih sto sploh ie kedaj slišali. Ura je prevlečena b finim ftB^^^m zlatom (gold filled) da ji daje močno „ tin lepo obliko. Ima izborno kolesovje z 21 kamni, ter je K&rantirana za 'i 5 let. Ima posebne vrste pero. ki delujejo, da Kre ura vedno prav in natanko: nikdar prcsranno in ne prehitro, torej je boljša kot drujje ure. iskatlja je umetno izdelana z utisom Zvona Svobode, ameriškega orla in zvezdnate zastave. Ta ura je vredna najmanj $25.00. Ker t>a hočemo javnost seznaniti s to uro, jo bomo prodajali samo za nekaj časa po $R.9i>. Nikjer drugje ne dobite tako fine ure za ta denar, tudi ne, če bi jo hoteli kupiti za $50.00. Imeli jo boste lahko xa vse svoje »iivljenje v popolno zadovoljnost. Imeli j« boste tudi za trajen historičen spomin na one dni. ko so Zvon Svobode, ameriški orel in zvezdnata zastava naznanili mir in svobodo za ves svet. Vsled tesra ta ura ni samo lepa. amnak tudi pomenljiva. Vsakdo jo bo občudoval, kdor jo bo videl v vaših rokah. Požurite se torej in na-xocite jo takoj, ker v kratkem bo cena teh ur poskočila. Nikjer dnnre ne morete kupiti te ure. kakor samo pri nas! ZASTONJ! Kdor izreze ta oidas in ga nam pošlje t naročilom, dobi popolnoma zastonj to lepo verižico za uro, in krasen patrijotični privesek. Ne ]>ošiljajt? pa denarja v naprej: pošljite samo 35c v markah za poštnino: ostanek boste plačali, ko dospe blago na vaš dom. Pišite takoj na VARIETY SALES COMPANY Dept. 918, 3306 W. Crystal St. Chicago, 111. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem Slovencem in ostalim Jugoslovanom iz Jolieta ter bližnje okolice s tem uljudno naznanjam, da sem se pred kratkem preselil s svojo gostilno (salonom) z Jackson St. na 807 N. Chicago St. to je v središče naše slovensko naselbine, ravno nasproti slovenske cerkve. Ni mi treba posebej naglašati, da točim najboljše vrste pijačo, da rad postrežem našim gostom i. t. d. 0 tem ste že prepričani vsi oni, ki ijie poznate še s starega prostora. Tega gesla se bom držal še naprej na tem prostoru. Zahvaljujem se vsem številnim znancem in odjemalcem za dosedanje naklonjenost in se priporočam še v prihodnje. Z velespošt ova njem. vdani Vam Jerry Launch, slovenska gostilna. 807 N. Chicago St., Joliet, 111. * Telefon: Canal 80 \ Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA j i 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. i ; Rojaki Slovenci vedno dobro došii! Hripavost je ponavadi vzrok pre- 5 hlajenja. Vaše grlo je vneto, glas o postane bobneč, kašelj postaja sil- M nejši in ne da celo dihati. Ne po- 9 Čutite se dobro in ne veste kaj bi o počeli. Toda čemu trpeti? Vzemite M Ne strašite se! Babam for Lungs Vaš denar je varen! (Soverov Balzam za Pljuča) in od- O pomore vam takoj. Prijetno zdra- I vilo je proti kašlju, hnpavosti, vne- p tju grla, prehladu in zbodanju, ka- O kor tudi proti kroničnemu kašlju. K Odrasli kakor otroci ga lahko vza- o mejo. Prodaja se v vseh lekarnah. O Cena 25 in 50 centov. ■ če tudi je razglašena vojna, ae vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova »ojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in n* rnjete zoper našo državo._ _ obresti na hranilnih ologah LINIMENT bi morali imeti pri vsaki liiSi. Ni tlneva, (la bi ga ne potrebovali. Severovo Gothardsko Olje (Severu* Uothimls Oil) je izvrsten liniment za revmati/.em, nevralgijo in enake bolečine kjer se smatra, da liniment lahko pomaga. Cena je -»O in 0(1 eentov. J3p>& Of Obresti ako nedtfgnjene, flHj^^nen^^HS. M pripišejo h glavnici in »e ! 'J''!"! $fa3 *»pet obrestujejo. Pri nas bodete vedno do- Ipgkn ^fA -v-Tl-P.ggggpi^^, bro in nljndno pout rešeni po 3 —tvojem rojaka. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj vam sedaj ne svetnjemo pošiljati, todi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $8.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi Poslopje, kjer so naši uradi, Je naia lastnina. Naše banka j« depozita! a rad za mno poitno hranilnico, c» mesto Joliet, u okraj Will, s« državo Illinois in aa vlado Zdruiaarb držav. Odprto vsaki dan, raznn nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. je znamenje prihajajočega prehlada, (/ripe, zagrlenja, bronkitov, influence hrupe. Je zelo nadležen in trpeč. Zdravili lake slučaje pravilno je treba pazili naj pred. da se odpravi kašelj in seveda s tem tudi vsa nadaljša trpljenja. • NESPALNOST ie bolezen, ki prihaja iz nervoz-»6sti. Povzročajo .jo slabi živci treba je dati pomor. Vzemite Se-veras Ncrvoton (Severov Nervo-ton), kateri ojača vse vase živce, prinese sveže spanje in pomaga owlraveti histerijo, nervozo in oslabelost. To krasno pomaga nervoznim ljudem. Cena je .$1.2.». EVEROV Balzam za plfuča TRPEČE ŽENE in dekleta glejte vedno za hitro pomoč in za to vam mi priporočamo da poskusite Severa s Regulator (Severov Regulator) To zdravilo sm jc skazalo zelo dobro pri zdravljenju pri slabotnih žensk ali. .Je resničen prijatelj žensk in za njih bolezni. Cena je $l.So. je zelo priporočljiv za zdravljenje kašlja in takih bolečin. Ta odtrgrt. odžene stran bolečine in pomaga lažje dihanje, olajša napade in prežene kašelj Je zelo prija zno zdravilo za vlivanje. Otroci in odraščetii radi vži va jo l o zdravilo. w. F. SEVERA Co., Cedar Rapids, Iowa Junaštvo in zvestoba. Zgodovinski roman is eti«r francoska revolucij«. (Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI.) Noriko spisal Jss. Spillmaa S. J. Poslovenil • • • Nadaljevanje. Naj bi li to upanje sporočil Iza beli? — Premislil sem si in sklenil, da za zdaj še s tem počakam. Temoto, v katero me je obsodil zdravnik, sem loliko laže prenašal, ker nas je previdni veliki sodnik vse ves dan skrival v kleti. Bilo je jasno, da bi morali vsi v zapor, če bi nas kdo videl. Keyser pa je dal zapreti vsa okna in prilepiti na vrata listek ~ oznanilom. da se stanovanje z vrtom itd. odda v najem, ker je lastnik odpotoval. Ako je potem prišel kdo, želeč ogledati si stanovanje je stara Blanchet povedala tako visoko najemnino, ki se mora plačati za celo leto naprej, da so smejoč odšli, češ, da se je lastniku gotovo zmešalo. Seveda tudi ni smela Blanchet netiti ognja v kuhinji, in vsi smo si pomagali z mrzlo hrano, ki jo je ponoči do-našala Blanehetina hči. Poročila, ki smo ji hdobivali te dni, so bila obupljiva. 17. avgusta >o že postavili revolucijsko sodišče in že dan prej so popravili giljotino na Karusejskem trgu. To izjemno sodišče naj bi vse " izdaja vce" na debelo obsodilo in usmrtilo. Za "izdajavee" so veljali vsi s siopnic in pretresljiv bolesten aristokrati. vsi duhovniki, ki niso hotel! priseči na ustavo, vsi, ki so pomagali na strani ujetega kralja, in o katerih so mislili, da bodo pomagali Prusom in Avstrijcem za obnovitev kraljestva. Slaba poročila z bojišča so še bolj razkačila .Marata, Robespierresa, Dantona in vso drugal. Takoj je pričela giljotina svoje krvavo opravilo. Colle-not d'Angremont je bil prva žrtev; sledila sta mu Laporte, krakovski upravitelj, in Durosay, ki je v "Pariškem Dnevniku" zago varjal kralja. Četrti naj bi prišel r.s vrsto naš vrli major Bachmann. Salis je sporočil, da je bil ves njegov trud popolnoma brez vspe-ha. "Zdaj hočejo s potoki krvi o-st rabit i plemenitaše, da bi dobili pri bližnjih volitvah večino, ki bi razglasila republiko. Zelo se boje, v volivni borbi, ker .ralje še krepko kore- i nini \ srcu pravega naroda. Z grozo se obračam od Pariza, kjer zapuščam ideale, za katere sem se da podležeji l jubezen do i» ■ "V "ift 'i ■ nlzno pod imenom 'sestri Menard', ju gotovo puste v miru; navzočnost tako.brhkega služabnika, kakor je on, pa bi ju kljub navadnemu imenu osumila za aristokra-tinji. Tako je brez slovesa odšel na dopust. Trajelo »ji predolgo, in gotovo bi ga obremenile z najnevar nejšimi pismi name — ne sicer mlajša, ki skuša zdaj ujeti gospoda polkovnika Salisa, temveč starejša, ki jo jc že parkrat spremljal k Redingu. Tako je pravil dečko. Kar je rekel o Izabeli, me je jezilo, da povem odkrite. Poznal sem Salisa predobro, da bi bil mislil, da se su-<"e okoli deklice. Veljal je med svojimi tovariši vedno za resnega človeka. ki mu v tem ni nobeden ni-česa očital. Tudi mi je bila dobro znana njegova zvesta ljubezen do rsine Pestalozzi, ki jo je opeval v svojih pesmih. Ne, če je bilo kaj na tem, kar jc pravil Brunner, bila Je krivda cdino-le na strani Iza-belini. In to se mi je zdelo zelo verjetno. Salis je imel nej sluzi1 koV zakri- ne starih napak in temelječe na svobodni ustavi s kraljem kot očetom naroda na čelu, puščam za seboj tolpo krvi žejnih tiranov, ,ki kujejo Francijo v težje okove, kakor jih jc nosila kdaj prej". " \)a. da", je rekel veliki sodnik, ko mu je prebral to pismo. "In on icr njegovi -ožini tovariši so pripravljali te težke okove, ko so hoteli raztrgati lažje, ki jih je dal po Bogu upost&vljeni red. — Jaz sera sirer že neka i dni sem pričakoval, da bodo njegovi koraki zaman. Moj edini up jc sedaj ta, da nam kak ječar pomore. Zlat ključ je odprl že marsikako ječo. Ne gr'em iz Pariza dokler ni Bachmann ali prost ali mrtev". Tedaj jv prinesla Branchet vest (lomu, da bodo prihodnjo noč iskali po vsem mestu za orožjem in o-sumljenci. Oglasi po ulicah so o-znanjali. da se ne sme od četrte ure popoludne nihče ganiti z doma. Nobeden voz ne sme voziti ni nihče ne sine iz mesta. Kogar dobe zunaj stanovanja, ga kot osumljen-ea primejo; istotako vse, pri kate-lih najdejo orožje. "Noč splošne morit ve bo", je zdihovala starka. "Glasno govore po cestah, da mislijo pomorili vse kraljeve privrženec. In rd"ča Babette mi je na potu grozila s pestjo ter dejala, cia žc vedo, da je tukaj skrit moj gospodar z drugimysovrazniki naroda. in da jih najdejo. In potem lahko stegnem svoj vrat "skozi, o-— tako pravijo temu stra-viseči sekiri, na Karusejskem trgu". Keyser jo je tolažil in dejal, da ras ne dobe. Kar je sumljivega, je že davno skril v podzemskem hodniku, in mi vsi poj demo vanj, ko napoči noč. Popoludne se je vrnil Brunner iz ulice Bussi. Zviti dečko je rekel. da mu je dišalo, da je pri nas dobra mišja luknja, in ker mislijo prihodnjo noč iti vsi pariški mački lovit miši, se mu je zdelo pametno, da prenoči p*ri nas. Obe gospe bosta brez njega to noč bolje • opravili. Ker živita tam prav po- st i ja pri nekem stranskem oltarju, ko so še benediktinci bivali v opatiji Saint Germain. Ni mu šlo tako slabo, rane na glavi so se mu sko-ro zacelile in tudi laket, ki so mu ga zopet uravnali, mu ni povzročal preveč bolečin. Bil je seveda še zelo slab, ket je bil izgubil toliko krvi. "Ko bi mogel le nekoliko uporabljati roko", je dejal Brunner, "'ne bila bi čarovnija pomoči mu, 'la ubeži. Sestavil sem si že čisto lep načrt. Z ikristijino okno ne stoji preveč vi-oko nad nekim dvoriščem, kamor je z lest vo lahko pri-i i iz vrta, k: se ga dotika. Dala sva mu že dobro pilo. Če se mu posreči prt piliti cd en ali dva droga železne mreže, lahko ptička v temni noči izpustimo. In njegova žena mi je obljubila veliko napitnino, če se posreči. Toda počakati moramo še nekoliko, dv vsaj malce pomore z roko". To je bil tedaj Brunnerjev in Martin načrt' To je bil vzrok, ki je ru'gnd Redingovo ženo k nevarni igri, da se je preoblekla, 'le ne*sa-:no na obisk! Toda morala sta še "počakati" z rešitvijo. In kdo je mogel biti porok za to. da .rima o-stane še teden, da. še en dan časa, predno udari vedno bolj grozeče se bližajoča katastrofa? kenee šnemu stroju Kakili 8000 oseb so vrg»li v ječe in večji del teh so pomorili naslednje dni. Mej tem ko so se ta grozodejstva Vršila, čakali smo v podzemeljskem obočju, pripravljeni na beg, če bi slučajno zasledili vrata v klet. Dne 1. septembra pa se je slednjič Pariz na videz nekoliko umiril, in upali smo si zopet nazaj v iklet in konečno tudi gori v hišo. Kaj nam je vedela 'povedati dobra stara Blanchet! Kako je od straha sikoro umrla, ko so malo pred polnočjo zaropd'ali udarci puškinih kopit na vrata, in so ji z golo sabljo grozili, ako Takoj ne izda starega Švicarja in njegovih pajd(šev. ki jih skriva. Toda natančno se je držala besed, katere ji je bil zabičil gospod veliki sodnik, in relkla, da je pripravljena sveto priseči, da ga ni v hiši. Peljala je nato komisarje po vseh prostorih in kotili; vse so prevr-gli in razmetali, in v kleti je šele prestala smrten strah, ker tu so našli nek gumb vojaške obleke ! kraljevim znakom ter jo radi te ga grozno nahrulili. Njeno življenje da je viselo na »tankem Moj Bog. moj Bog.!' klieala venomer. "Ako dočakani sto česar mi v tem hudem času Bog ne daj uča»kati, ne pozabim te noči!." Blanchet je s tem povedala to, kar je čutilo tisoč in tisoč Pariža-nov. Toda ta noč je bila 'le zače-lelu poznejših grozovitosti. V soboto dne 1. septembra sem si upal poslali malega Joška poizvedovat. Pozno zvečer se je vrnil, a ne sam. V veliko našo ra-l dost je pri vedel s seboj svojega nekaj let starejšega brata, ki ga po boju v Tuilerijah ni bil več videl. Vedno je pravil, da ga bo zopet našel, ker moli vsak dan k sv. Jožefu ,naj ti izgubljenega Kupujte Vojno - varčevalne znamke!! TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hr v aftka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim iji hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. 1 velespoštovajem Frank Grill, slo vensko-hrvai ki mlekar lasu. let, Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, DI. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnoet glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. c Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". RAD BI IZVEDEL Za naslov svojega bratranca Joe Vidic, doma iz Dol pri Grosupljem na Kranjskem, po domače Martinov. Pred 2 leti je živel v Lorain, Ohio in od tedaj ne vem več, kje se nahaja. Prosim torej cenj. roja! e in znance, če ve kdo za njegov naslov, da mi ga sporoči, ali pa če dotičfiiik sam čita ta oglas, da se mi javi. Jakob Gerželj, box 297 Ellwood CSty, Pa a jhI IT . x- f » * H MARIJA SLUGA 1828 W 22nd St. Ckleaft, III. TaUphttt* Canal 47M Izkušena in z državnim do vol je njen potrjena BABICA m vljudno pri por oi« ▼•nakitu in hrvaškim Sobi ogrikin aio-* stikat* Tvrdka E. Bachmait,tnkorp. ZASTAVE, REQALIJE Hf RAZNE DRUŠTVENE POTREB tem. 2107 S. Hamlin Ave., Chicago, Hi Telefon: Lawndale 441. niu pomaga i»sa-brata. 'lil vede! sem, da utfliši mojo prošnjo", se je veselil sedaj. "Ko sem šel čez most sv. Mihaela in sem l>a.š zopet molil očenas k svojemu patronu, ki je tudi tako žalosten iskal malega Jezusa in ga tako veselo našel. tedaj mi je prišel nasproti Bened'kit. Ah, ikako sva radostno vskliknila. da so ljudje obstajali in govoriii: Dva Savojca, ki sta sc bila izgubila!' Maha. najino fran-eočšino so imeli za savojsko narečje !'' Sedaj pa je moral Benedikt zgodbe. Ne-mladost, hoteli ti!" kričali^»o neki vrli moz po XLIV. V ulici de Bussi. Napočila je grozna noč med 29. in -30. avgustom. Patrulje so korakale po mestnih ulicah. Od hiše do hiše so hodili odposlanci raznih sekeij (mestnih oddelkov) in spremljali so jih dboroženei; kjer so imeli le senco suma o prebivalcih. razmetali so vse navprek, razbijali vrata s kopiti. lomHi zaboje in 'kovčeke in kljub joku žensk in otrok so zgrabili vsakega osumljenca" ter ga vlekli v zapor. Čigar ime je stalo na listi sekcijškega odbora zaznamovano s križem, temu je že bila določena smrt. Noe 29. avgusta pa ni zadostovala, in zato so se te hišne preiskave nadaljevale še ves 30. avgust in vso naslednjo noč. i pripovedovati svoje glede na njegovo so ga posekati, akotudi je na kolenih s povzdignjeninia .rokama prosil, da bi mu prizanesli. 'Tudi on je Švicar! tudi on mora umre-rcrvoločneži. Toda imenu Tasel iztrgal me je z lastno smrtno nevarnostjo morilcem iz rok, in neki u-smMjen lasuljar me je sprejel za učenca." pravil je lienedSkt. V veselju da sta se brata zopet našla, sem za hip pozabil popra-šati za novice iz uliee de Bussi. Sestrama se pri hišnem preiskovanju ni pripetih) nič hudega, mi je prinesel pisma od o- Jožek beli. Odprl sem najpreje Martino. Prosila me je nujno, naj pošljem svojega 'bistrega služabnika, ko napoči noč, ali pa na} pridem sam, a»ko morem. Svoje namere ne more odlašati; priloženi izrezek iz lista, "Ljudski prijatelj" dokazuje to. — V njem je Marat pozival ljudstvo, naj pomori vse sumljive, vse aristokrat-te. vse farje, ki nočejo priseči, in naprej vse Švicarje v ječah. Ko poči topov strel, naj prično. Ko bodo uničeni notranji sovražniki, pojdejo vsji uroti ražnikoni. ".Švicarji sano, : :so smrt več njih častnike je /na kose." \ Na drugem mesitu lista je bilo objavljeno, da bo izdajalski kolovodja major Bachmann 2. sep tembra — torej ž edrugi dan — stal pred revolucijskim sodiščem. "Oltar maščevanja, giljotina, z gotovostjo ča'ka tega prokletega ljudskega morivca." (Dalje prihodnjih.) zunanjim sov-', je bilo piko zaslužili; treba razseka>!i Pomnožite svoje znanje v naravoslovju. Narava nam daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne bo lezni. Jaz imam . v zalogi ter razpoši Ijam raznovrstne, suhe rastline, cvetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo ix vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo 25 centov, obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučljivo knjigo. MATH. PEZDIR, P. O. Box 772, City Hall Sta^ New York, N. 7. TRINERJEV LINIMENT in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah | zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro že 30 let n« Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo ceue nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da ▼ sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji ▼ oLoiu priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar vež plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno - Grenko Vino torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče, jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih ▼ želodcu. Trinerjevo Zdravilno želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupeae Izmed vseh bolezni Grenko Vino očisti snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarm zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakorine ne-potrebue meSr.nice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasuo žareče rudeče vino. V zadevi zabasanoxti, neprebavnoati, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v želodčnih nepriliknh, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in ata^e delavce, ko delaj j in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem nepi%cenljivo vrednost. Dobite ji v vseh lekarnah. prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnje v in drugih, najhitrejša v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za ma- Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Fosebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS !£« JI- J & ixi- Iil=» A& J& l'LSI-' POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV. Ustanovljena -leta 1857 Naeljonallzlrana leta 1864 I ZE 60 LET » je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in cisti do biče k znaša nad $550.000.00, kar se drži v sebnem zaščitnem skladu. Po- j Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIE TU. Narasti« obresti si pillitni pripisujejo k glavnici, ali pa izplačujejo na hranilne uloga H $1.00 naprej. H^H FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. aJollet, Illinois. LJUDSKA BANKA" £ I 1