Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Dogodki v Nemčiji.
Čeprav so se v zadnjih mesecih trdo-I vratno širile vesti o težkih gospodarskih in no-tranje-političnih razmerah Nemčije, so vendar dogodki 30. junija, 1. in 2. julija presenetili ves ' svet. Nikakor ni bilo pričakovati, da bo smrtni udarec narodno-socialističnemu gibanju za-j dan od lastnih dolgoletnih pristašev. Od vsega začetka je bilo sicer jasno, da se množice iz najrazličnejših političnih taborov ne bodo zadovoljile z nebrojem obljub in neštetimi slav-1 nostmi, katere so ravno narodni socialisti j znali mojstrsko organizirati. Vse zaupanje je j šestdesetmiljonski narod stavil v Hitlerja in po zadnjih volitvah dne 12. novembra 1933 je skoroda izgledalo, da je Hitler gospodar Nemčije, čeprav s pomočjo svojih oboroženih čet. Tekom minulih osmih mesecev pa je narodni socializem, opirajoč se na dejstvo, da je 96% Nemčije v njegovem taboru na kulturnem in gospodarskem polju, stavil dejstva, ki so na malo odbila pretežni del gospodarskih čini-teljev in obširne kroge katoličanov in protestantov, katerim njihovo versko prepričanje in njihov svetovni nazor niso bili le forma, marveč pretežni del notranjega doživetja, ki je zahtevalo tudi obliko na zunaj. Ravno ti krogi pa so tvorili najsiguriiejši in najzanesljivejši del nemškega naroda, čeprav tekom zadnjih desetletij ponovno v ostri opoziciji z vladajočim režimom, vendar trajno na poti legalnosti. Kljub preganjanju in zatiranju katoliških in protestantskih krogov odpor proti sedanjemu režimu ni izšel iz njihovih vrst, marveč iz narodno-socialističnih. Pod pritiskom Hitlerjevega programa, katerega so skovali Hitler in njegovi v časih, ko so odklanjali vsako odggovornost pred 30. januarjem 1933, in številnih prejšnjih socialistov in komunistov, ki so bili več ali manj prisiljeni v Hitlerjev tabor, so se pojavile na levičarskem delu množice nezadovljnežev, katerim je načeljeval Hitlerjev najožji sotrudnik in dolgoletni sobo-ritelj Rohm kot poveljnik napadalnih čet.
V tem trenutku je bilo povsem jasno, da ravno oborožene napadalne čete niso več zanesljiv inštrument v rokah državnega kanclerja. Usodni položaj je hotel rešiti Hitler na ta način, da je dal brez preiskave ali sodnijske obravnave, kakor je to običajno v vseh kulturnih državah, 30. junija in 1. julija postreliti celo vrsto voditeljev in poveljnikov imenovanih napadalnih čet. Minister Rohm kot poveljnik teh čet za vso državo, je bil kot prvi ustreljen. Število žrtev javnosti do sedaj še ni znano.
Zanimivo pri vsem pa je, da je vladajoča trojica Hitler-Gobbels-Goring skušala opravičiti svoje početje z odkritjem vseh mogočih in nemogočih nemoralnostih in razkošja iz privatnega in javnega življenja Rohma in njegove okolice. Med žrtvami je tudi zadnji nemški kancler pred Hitlerjem von Schleicher ter predsednik katoliške akcije v Berlinu Clausener in vrsta drugih osebnosti.
Levica in desnica nemškega naroda sta sicer trenutno prisiljeni k molku, v sredi pa je ostala vladajoča trojica- brez močnega ozadja. V tem izredno kritičnem položaju je tudi že nemška armada po svojem generalnem štabu pošefcla 'vtìies in od Hitlerja odločno zahevala
ustaljenje položaja, in s tem je armada postala merodajni faJrtiyv notrahji nemški politiki in bo Hitler,^taftp^Klolgo kancler države, dokler bo ta afnTIula smatrala iia potrebno.
Razvoj notranjih nemških političnih in gospodarskih razmer jasno dokumentira nezmožnost narodno-socialističnega režima, ki je na eni strani stavil ekstremni nacionalizem, na drugo stranku in raso kot strebre nove države.
Za Avstrijo pomeni razvoj zadnjih dni v Nemčiji bistveno olajšavo. Medtem, ko je do-
Precej dolgo že živimo skupaj s svojimi sosedi Nemci, a ravno v zadnjem času smo spet opazili, kako so o nas malo poučeni, kakor smo nedavno brali celo v nemškem časopisju domače dežele. Kmečka zveza je pristopila v svoji celoti h koroški kmečki zvezi, stanovski organizaciji vseh kmetov v deželi. Ta korak Kmečke zveze je nemško časopisje razlagalo kot preokret slovenske manjšine v političnem oziru. To kaže, kako malo nas poznajo. Temu so pa sami vzrok, ker slovensko ne razumejo in morajo svoje znanje o nas črpati iz virov, ki imajo svoj interes na tem, da nas kažejo v napačni luči.
Korak kmečke zveze je, če sploh pride politično ozadje v poštev, dosledno izvajanje o-nega stališča, ki smo ga zavzemali že ves čas, odkar smo po plebiscitu pričeli svoje delo za svoj narod.
Vsi naši poslanci, Poljanec, dr. Petek, Starc so na najmerodajnejšem mestu, v deželnem zboru, povdarjali, da priznavajo stanje, ustvarjeno po plebiscitu, in vsi smo svoje ravnanje po tem uredili: bili smo ves čas lojalni. Večkrat je bilo v deželi tako, da smo bili edini lojalni državljani, ki smo priznavali Avstrijo, medtem ko so vsi drugi sanjali o Nemčiji. Težko je bilo, ko smo videli, kako omalovažujejo Nemci svojo domačo nemško državo in škilijo preko severne meje, da nas to ni motilo v našem zadržanju do države, kateri smo pripadli. Naučili smo se položaje presojati trezno, učili smo se gledati politična gibanja s pomočjo najboljše učiteljice: zgodovine, učili smo se od ljudi, ki so v enakem ali podobnem položaju, to je od ostalih evropskih manjšin; vse to nam je pomagalo, da smo dosledno o-hranili zvestobo svoji državi, ki ji je vse okoli nas želelo smrt. V očigled položaja, v katerem se nahajamo, je bilo to naše zadržanje zelo otežkočeno. Vsi naši najboljši nameni in koraki, da najdemo razumevanje za naše naravne pravice, so bili bob ob steno. Če Nemci drugega vzroka niso imeli za svoje odklanjanje naših zahtev, so vedno prišli s strašilom iridente. Niti časa si niso vzeli, da bi trezno presojali, če se mogoče le ne trudimo pošteno, da najdemo kot manjšina sintezo (skladnost) med dolžnostmi do lastnega naroda in med dolžnostmi do svoje države. Vse to naše prizadevanje, ki ga nam narekuje trezna pamet in skrb za naš narodni obstoj, je bilo v očeh Nemcev jugoslovanska propaganda, ko je vendar velikanska razlika med delom za lasten narodni obstoj in med delom za tujo državo, v kateri biva večina istega naroda.
Ko so dogodki v Nemčiji dozorevali v smer, ki treznim avstrijskim Nemcem ni mogla
sedaj v narodnem socializmu obstojala precejšnja nevarnost za državo, ker je rovarjenje proti naši državi podpirala vsa oficijelna Nemčija, je po najnovejših dogodkih ravno levičarska klika, ki je bila nositeljica boja proti Avstriji, potisnjena v ozadje.
Vse kaže, da je Dollfuss v usodnem trenutku pravilno gledal položaj med Nemčijo in Avstrijo in neudejstljivim idejam narodnega socializma v nasprotje postavil krščansko državo na stanovski podlagi.	—i—
biti ljuba, so le ti šele našli Avstrijo. Treba je bilo in je še treba pridnega dela, da se je avstrijska misel poživila in da so avstrijski Nemci spet začeli avstrijsko misliti. Koliko reči bi izostalo v naši državi, če bi bila avstrijska misel kar od začetka bolj in dosledno po-vdarjena in izvajana! Sedaj vstaja naša država iz omotice in se urejuje povsem v svojem — avstrijskem duhu.
Tako nastaja sedaj pri nas položaj, podoben kakor je ves čas v Jugoslaviji. Tam priznavajo svojo državo ne le Slovenci, Hrvati in Srbi, ampak tudi n. pr. banatski Nemci. Pri
nas smo koroški Slovenci priznavali svojo državo, med avstrijskimi Nemci pa se vrši preokret na stran priznavanja Avstrije šele sedaj.
Zato ni pravilno, da pišejo nemški listi, kot bi se pri nas izvršil preokret v političnem pogledu, ko je Kmečka zveza pristopila k enotni stanovski državni organizaciji kmetov, ampak preokret se vrši pri Nemcih.
Pač nekaj moramo pri tem dodati: Gotovi krogi v deželi, ki živijo od netenja sovraštva do Slovencev, so se ustrašili novo nastalega položaja, v katerem se Slovenci nahajajo na isti črti z Nemci, ki priznavajo Avstrijo. Ustrašili so se, ker se bojijo, da bi sedaj začela avstrijska vlada izvajati tudi nam v prid svoj katoliški program, oni program, ki uči. da ima tudi manjšina pravico, da se njen materin jezik enakovredno upošteva kakor njihov, da ima manjšina pravico sorazmerno biti udeležena vseh dobrot, ki jih more nuditi država, ne da bi zato morala zatajevati dobrin, ki izvirajo iz višjega reda, iz naravnega. Kakor smo ostali dosledni glede svojega zadržanja do države, tako ostanemo dosledni tudi v vseh zadevah, ki se tičejo našega narodnega življenja. Zato stoji sedaj vlada pred važno odločitvijo, ali nam nudi, kar nam gre po božjem in naravnem pravu, ali pa pusti naprej netiti sovraštvo proti nam po ljudeh, ki svojo avstrijsko dušo najdejo šele iz strahu, da bi mi dobili kak priboljšek v narodnem oziru. Prepričani smo, da ima zvezna vlada iz svojih katoliških vidikov in iz ozirov na nemške manjšine najboljšo voljo, dejansko upoštevati naše toliko desetletij zapostavljene naravne zahteve, a vajeni smo, da ne presojamo po volji, ampak po dejanjih, ker je nas izučilo trpljenje dolgih desetletij. Vprašanje rešitve naših narodnih, kulturnih in gospodarskih potreb je sedaj pri Nemcih, ozir. pri vladi. Kar more država zahtevati od svojih državljanov, smo ji koroški Slovenci dali.	G. P.

Doslednost.

Narodnosocialistični napadi. Zbrali smo podatke o narodno-socialističnih atentatih od 1. do 4. julija. Evo jih: Dne 1. julija so razpočile eksplozivne snovi na balkonu funkcionarja domovinske fronte v Radentheinu, na postaji Bosendorf, v tr$ui Hans, v Rattenbersu je bila nad cesto razstreljena večja skala — pri tem je našel atentator smrt —, v prostorih ] „Ravag:“ na Dunaju in na železniškem tiru pri Oeblarnu. Povsod stvarna škoda. Dne 2. julija je bil deležen tega zvočni kino v Dona-witzu, Dunajsko Novo mesto, Solnograd in Eisenerz. Zopet stvarna škoda. Dne 3. julija so bili izvršeni atentati v Inomostu in Šmihelu na Zgornjem Štajerskem. Stvarna škoda. Dne 4. julija sta imela to čast justična palača na Dunaju in Zgornji Dravograd na Koroškem. Tudi tukaj stvarna škoda. Nekaj narodnih socialistov je bilo zasačenih pri prenašanju streliva iz Nemčije. Te atentate je obsodila trgovinska zbornica, istotako vodstvo koroške kmečke zveze, ker škodujejo našemu gospodarstvu, obsojamo ijh pa tudi mi.
Dr. Dollfuss je izjavil časnikarjem, da vstaja onstran meje v Nemčiji zarja boljših dni, ker je nemški narod spoznal, da ni mogoče rovariti proti Bogu in veri in postaviti državno oblast na temelje živalske sirovosti. Hitlerjev ugled je zelo padel in je v veliki nevarnosti, da popolnoma ne izgine. Avstrija pričakuje, da bo nova nemška vlada začela z novo politiko napram Avstriji, ki bo hitro zbrisala žalostne spomine zadnjih mesecev.
Iz Nemčije nekaj novic v kratkih besedah: Na Hitlerja je bil izvršen v Westfalen drugi atentat, ki pa se ni posrečil. Mogoče je Hitler pod enako srečno zvezdo rojen kot Mussolini. — Pravi se, da je bilo 5000 članov napadalnih oddelkov aretiranih. Usmrčenih je bilo po privatnem seznamu 241 voditeljev, uradno število pa še ni znano. Zadnji dogodki so pokazali, kaj je fašizem in kako gnilobo in propalost pomenja. Način potlačitve puča se da primerjati z najgršimi prizori zgodovine. Umori so bil vendar kasneje s posebnim zakonom, ki vsebuje samo eu stavek, potrjeni. — Nemška marka pada. — Generaliteta je protestirala proti proglasu vojnega ministra, ker se vojska vlači v strankarsko politiko, in zagrozila, da bo aretirala vlado in proglasila diktaturo, ako se takoj zopet ne vpostavijo zakonite razmere. — Vicekaneler Papen je podal ostavko na svoj položaj, ki pa ni bila sprejeta. Govori pa se, da pojde na dopust v inozemstvo. Saj on je bil tisti, ki je s svojim govorom v Marburgu opozoril javnost na gnile razmere med SA. — Avstrijska naodna-socia-
|	PODLISTEK	ffl
F. K. Meško:
Njiva.
i-
Kdaj ga je zmotil satan, da si je zaželel | tisto njivo?
Resnično, Matija Petek bi tega sam ne mogel povedati. Niti tedaj ne, ko ga je že minila pijanost pohlepa, ko je mislil na njivo že hladno, z nevoljo, in jo je ogledoval z mrkim, sovražnim očesom. Saj se je tedaj v hipih, ko mu je govorila vest posebno glasno in neusmiljeno, sam vprašal začuden in potrt: „Kdaj in kako me je vendar tako zmotil satan ?“
Morda, ko je gledal, kako jo Pintarič orje? Vsako leto je oral Korenu Pintarič, močen kmet v vasi, poštenjak, da v devetih farah ni takega. Nekoliko naprej nagnjen je enakomerno, nekako težko, kakor da bi sc mu zemlja oprijemala nog in bi jih vlekla v se, stopal za oralom. Trdno je oklepal z močnima rokama nalahko zaviti, od mnogega krepkega prijemanja že svetli plužnici. Z odločno roko je krmaril plug, ga potiskal v zemljo, da se je svetlo železo zarezavalo v celino kakor ostro brušen nož v hleb kruha. Ranjalo je brez usmiljenja in globoko. Mogočne brazde so se valile od njega, kakor bi padale mrtve na stran.
Prijeten prizor je bil ta resni, močni orač. Matija ga je vsakikrat gledal z zanimanjem in z veseljem.
Morda ga je zmotil satan tedaj?
listična legija je bila razpuščena. — Kakor se poroča, so bili vsi umorjeni sežgani, da bi se pozneje ne moglo ugotoviti, ali so bili umorjeni ali so izvršili samomore. To je čisto enostaven način, da se zabrišejo sledovi.
Kako zna Mussolini. Italijanski samodržec g. Mussolini je naslovil na vse šolske upravitelje v Italiji pismo, v katerem toplo priporoča uporabo Sv. pisma nove zaveze. „Vsi profesorji in učitelji naj Sv. pismo nove zaveze či-tajo, to božjo knjigo otrokom tolmačijo in naj pazijo, da bodo najlepša mesta otroki znali na pamet. Te knjige naj ne pogreša nobena šolska knjižnica, zakaj skozi vsa stoletja je ostala vedno nova. Sv. pismo je največja knjiga med knjigami, in je najpotrebnejša med njimi, ker je božja. Narodna vlada želi s to knjigo pridobiti otroke in po njih duše vsega italjianskega ljudstva, saj smatra Sv. pismo za najzanesljivejši kažipot, ki dovede domovino do najbolj resnične veličine." — Zelo lepo, ako se bo tudi g. Mussolini poglobil v priporočeno knjigo in zlasti preštudiral svetopisemska temeljna načela o pravičnosti do sočloveka in do vseh narodov, ki so na tem božjem svetu.
V Amsterdamu je prišlo pretekli teden do komunističnih nemirov. Pristaniški delavci so se zabarikadirali na ulicah, plenili trgovine, razbijali vozove in avtomobile in obmetavali policijo s kamenjem. Dokler policija ni dobila ojačenj, so bil vsi naskoki brez uspeha. Šele. ko so stopili v akcijo tanki, so se morali komunisti, ki so divje streljali na vojaštvo, policijo in orožnike s krovov hiš, umakniti. Število mrtvih po dosedanjih podatkih znaša 10, medtem ko se ceni število ranjenih na 400. Proglašeno je bilo nad Amsterdamom obsedno stanje. Razen vojaštva, ki je prišlo na pomoč, je vlada mobilizirala 4000 mož meščanske garde. Tudi v drugih holandskih mestih je prišlo do močnejših komunističnih demonstracij, ki jih je policija z velikim trudom razbila. Pričakujejo se novi resni spopadi.
Dardanele se utrdijo. Turska vlada je u-krenila vse potrebno/ za '.varnost Dardanel. Vsi ti ukrepi so vojaškega značaja. Za oborožitev Dardanel je določen kredit nad 12 milijonov turških lir. Za časa utrjevanja Dardanel bodo vsi kraji okrog Galipolja in Dardanel izpraznjeni ter se bodo morali v prvi vrsti odstraniti vsi tujci, med njimi Židi in taki turški državljani, ki niso mohamedanske vere. Dardanele bodo proglašene za vojaški pas.
Komunistična vstaja v Čilu. V južnejših pokrajinah republike Čile so poiskusili komunisti izvesti državni prevrat. Po dveh dneh
Ali takrat, ko se je sveže zorana, nekoliko vlažna njiva kadila, kakor bi med brazdami, pod temnimi grudami tlel neviden ogenj? Ko je puhtelo iz nje kakor lahki, prozorni oblaki kadila? Ko je ves zrak dišal po topli, mehki vlagi — ali takrat?
Res, spominja se, da mu je tedaj včasi bilo, kakor bi ga klicalo iz kadečih se razorov in ogonov:	„Pridi, nasej me, da rodim, ro-
dim!"
Ali takrat, ko je šel Koren za oračem in je z močno roko visoko vihtel motiko in tolkel največje grude, da se bo potem laže vlačilo? Ali ko je stopal s slamnato sejačo čez njivo, zajemal s polnim prgiščem in enakomerno, na široko zamahovaje z roko, sejal, sejal? Morda mu je zasejal ob tem lepem pogledu satan v srce prvo poželjivo misel: „Ko bi stopal jaz takole po tej lepi solnčni njivi in bi zajemal iz se-jače in bi sejal v puhtečo zemljo, sejal, sejal!"
Res, tudi tega se spominja, da mu je ob teh mislih roka kdaj kdaj sama od sebe zamahnila, kakor da že seje. Zazdelo se mu je tedaj, da se s sejanjem ne bi nikoli utrudil, nikoli se ga naveličal. Sejal bi od jutra do večera, ne bi mislil ne na počitek in ne na jed, sejal bi noter v noč, v pozno, pozno noč.
Ali mu je zesejal satan takrat prvo drobno seme v srce? In pognalo je kali in klice, rastlo je in rastlo, da se mu je bohotno raz-rastlo in razpredlo v vse mišljenje in hotenje.
Prejšnjo jesen — tudi tega se še dobro spominja — ko je sejal Koren ozimino, že bolan, a je vnjegovem srcu že vrtalo in grizlo poželenje po njivi, ga je gledal s srdom v srcu. Ko mu je sledil z očmi, kako stopa čez njivo sključen, počasi, s trudnim korakom, po-
ostrili bojev so pa zmagale vladne čete. Trije glavni voditelji vstaje so bili pred naglim sodiščem obsojeni na smrt in takoj ustreljeni, dočim je bilo 350 drugih vodilnih komunistov izročenih rednim sodiščem. Po vsej državi je proglašeno izjemno stanje.
I DOMAČE NOVICE ||
Z letalom iz Celovca v Ljubljano. Nova proga je bila oficijelno otvorjena v ponedeljek 2. t. m. Z letalom „Ljubljana“ so se pripeljali v Celovec ljubljanski župan dr. Puc, šef s.Aeroputa" inž. Sondermayer in predsednik ljubljanskega „Aerokluba“ Hribar. Sprejem na letališču v Trdnji vasi je bil prav sijajen. Celovški vladni komisar je pozdravil novo progo v smislu poglobitve medsebojnih prijateljskih zvez. G. župan dr. Puc se je za sprejem lepo zahvalil in istotako izrazil željo, da bi se poleg gospodarskega uspeha te proge poglobili tudi prijateljski odnošaji med obema državama. — Mogoče se komu zljubi, da poizkusi, kako prijetno se je voziti po zraku, zato navajamo vozni red. Iz Celovca odleti letalo vsak dan ob 13,50 in dospe v Ljubljano ob 14,20, iz Ljubljane odleti ob 12,20 in dospe v Celovec ob 12,50. Vožnja na eno stran stane 27 S, za nazaj pa je 30 odstotkov cenejši.
Denarja preveč. Nedavno smo slišali, da je na Koroškem denarja za prenos dolgov kmetov na hipotekarni zavod preveč. Veliko prošenj so vložile posojilnice. A čudili smo se, da se je večina prošenj zavrgla. Silno stroge so določbe za ta prenos dolgov; posojilnice so mogle izbrati samo take dolžnike, ki morejo nuditi prvo mesto za vknijžbo. To so izključno najboljši dolžniki, ki so v primeru s svojim posestvom le malo zadolženi. A kljub tej skrbni izbiri že od strani posojilnic in kljub temu, da se za vknjižbo nudi prvo mesto, se zavrne toliko prošenj — in potem naznanja, da je preveč denarja za prenos kmečkih dolgov na razpolago. Opozarjamo na to naše zastopnike v koroški zvezi. Toliko pomanjkanje denarja na deželi, vlada da denar na razpolago in denar ne pride v določene namene.
Okrajni geometri bodo uradovali v naslednjih občinah: 11. julija v Smerčah, 16. v Bistrici na žili, od 27. do 31. v Grabštanju, od 20.—22. avgusta v Škofičah, od 23.—28. v Hodišah, 28. in 29. septembra v Pokrčah, od 2. do 6. oktobra na Otoku, 6. in 7. avgusta v Bistrici v Rožu, 8. in 9. v Svetni vasi, 10. in 11. v Medborovnici, od 13. —16. v Šmarjeti
kašljujoč, da se mora vsak hip ustaviti, si od-dehniti, si je rekel: „Glej ga, jetika mu je že izpila vse moči, izsesala mu že vso kri, smrt ga že drži za grlo, a na njivi še dela! Ah, da ima tako njivo! Jaz pa, ki sem zdrav in bi jo tako lahko obdeloval, je nimam."
Glej, ali ni bilo seme tedaj že drevo, ki so počivale v njegovi senci vse misli, vse želje? Odtod pač tudi ono začudenje, ki ga je čutil vso zimo, kako da Koren še živi, kako da ga še ni pobrala jetika. „Ali ga ta njiva drži na svetu?"
V vseh mislih je bila njiva! A kdaj je bila vsejana v srce prva grešna misel, manjša od gorčičnega zrna?
Vedi Bog, kdaj. Matija res pred samim večnim Sodnikom ne bi vedel povedati, kdaj.
Zbudil se je — zdi se mu — nekega jutra kar na lepem s to hudobno mislijo. Morda ni poškropil prejšnji večer postelje z žegnano vodo. Pa je prišel ponoči satan in je imel lahko delo. Spečemu, zahrbtno, kakor je že njegova navada, mu je vsejal zlo misel v srce.
Ko se je zjutraj zbudil, je nekaj časa obležal na postelji. Zakaj čudno mu je bilo pri srcu, čudno od prečudnih sanj, ki jih je sanjal tisto noč. Ali jih je mislil bedé? In jih sedaj le prede naprej? In mu je zato srce tako nemirno?
Vedi vsevedni Bog, kako je bilo. Le to vé, da si je ob koncu tuhtanja priznal: „Ni mogoče drugače! Ne bo prej miru, da dobim Petrovo njivo."
A kako? Misel je lahko spočeta, beseda je cena stvar. A povej, kako storiš, kako jo dobiš!
£ ; j r j	j .	(Dalje sledi.)
v Rožu, 17. in 18. v Selah, od 3.—6. septembra v Zgornji Vesci, 7. in 8. v Bilčovsu, 10. v Kot-mari vasi, od 4. do 12. julija v Vrbi, od 13. do
23.	na Kostanjah, od 3. do 6. avgusta v Žrelcu, 7. na Žihpoljah, 8. na Radišah, 9. v Mcdgorjah,
24.	in 25. septembra v Vetrinju, 2. in 3. oktobra v Št. Tomažu pri Celovcu. Na te uradne dneve opozarjamo naše posestnike.
Celovec. (Kresovi.) Po navadi zažigamo na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda na izvidnih točkah kresove v znak hvaležnosti do teh svetnikov, ki sta kot prva širila v domačem jeziku in pisavi katoliško vero med Slovani na ozemlju, ki je še sedaj slovansko, prav po naročilu Gospodovem ob binkoštnem čudežu. Vsled prepovedi kresov, ki jih zažigajo Nemci zgolj iz posvetnih namenov, se je od naše strani vprašalo politično oblast, ali so kresovi dovoljeni. Te-lefoničem odgovor je došel šele na predvečer dne 4. julija ob pol osmih zvečer v tem smislu, da je zvezna vlada vse kresove prepovedala. Ker je obvestilo prišlo davno prepozno o prepovedi, tega nismo mogli več objaviti v našem listu. Če bi imel katerikoli radi tega ne-prilike, naj se obrne takoj na nas.
Šteben pri Globasnici. Naša prostorna in svetla farna cerkev je bila znotraj leta 1885 pobeljena, toda radi slabe nege bivše strehe iz deščic (od leta 1925 je pokrita z duritom) je bil ves obok črn in umazan in je vpila cerkev po znotranji popravi. Za to smo sedaj dali cerkev temeljito prenoviti. Na podlagi predloga deželnega konservatorata je bila cela cerkev na novo preslikana in sicer po slikarju g. Janezu Hutter-ju iz Pliberka, ki je v Globasnici rojen.
Slikanje mu je vsestransko posrečilo v zadovoljnost vseh faranov, ki so mimo cerkve gredoči z zanimanjem sledili delu slikarja. Vsem sta posebno vseča oba jako spretno marmorirana oboka med presbiterijem in ladjo in med ladjo in stransko kapelo. Tudi jako lepo je izpadla nastena preproga v pres-biteriju okoli glavnega oltarja, ki od daleč dela vtis prave iz blaga napravljene preproge. V apno in barvo se je radi trpežnosti dajalo mleko in jajca. Na nasvet istega slikarja se je precej očrnela zlatnina na vseh 4 oltarjih osnažila čisto priprosto, pa vendar izdatno, s skorjo črnega kruha. Sedaj izgledajo oltarji, kakor bi bili na novo pozlačeni, čeravno je glavni oltar iz 18. stol., oba stranska iz 1. 1699 in mogočni baročni oltar v kapeli iz leta 1763. Slikar Hutter je bil 10 let v službi tudi dobrega slikarja g. Volinca iz Dobrle vasi in je pod njegovim nadzorstvom slikal 8 cerkev. Slikanje naše cerkve pa je prvo njegovo delo kot slikarskega mojstra. Mladega, ponižnega in spretnega slikarja prav srčno priporočamo cerkvenim predstojništvom. Pri slikanju se je odkrila na severni strani ladje mogočna fresko-slika, predstavljajoč Jezusa na Kalvariji med 2 razbojnikoma in cela skupina ljudi pod križem. Slika je precej ohranjena in je visoka 450 cm in široka 415 cm. Je približno iz 16. stoletja in se bo drugo leto s pomočjo vladne podpore od strokovnjaka popravila. Cerkev sama na sebi krasna, visoka in svetla stavba, napravlja sedaj znotraj velik vtis in se more po popravi šteti k najlepšim cerkvam na deželi. Kot farna cerkev je imenovana že leta 1296. Nad slavolokom se je tudi sedaj odril napis ANNO XVI, to pomeni po mnenju strokovnjaka, da je ta napis bil tam označen ali leta 1516 ali 1616. Morda je bila cerkev v tem času popravljena. Mogočni zid okoli cerkve (bivša trdnjava proti Turkom), kakor tudi mogočna vrata na pokopališče, naredijo tudi močan vtis. Vrata so cela z debelo železno pločevino obita in kažejo več sledov puškinih krogel francoskih vojakov, kakor poroča farna kronika. Letos se je podaljašalo gospodarsko poslopje pri župnišču, kakor tudi izvršila nujna notranja popravila v župnišču samem. Cerkev, župnišče in gospodarsko poslopje, vse to sedaj izgleda, kakor bi to bilo novo. V tem času krize so zaslužili razni rokodelci okoli 1700 S in to vse privatnim potom brez konkurence. Kaj takega zmoremo mi Štebjani.
Radiše. (Črešnje.) — Letos nas je narava bogato obdarila z obilnim črešnjevim sadom. Ker gojimo predvsem boljše vrste, smo jih prav lahko prodali v Celovcu po 40 do 50 g kilogram. Za to ceno pa je moral biti že lep
in dobro izbran sad, ker slabše vrste so se prodajale po 30 g. Prišlo je zopet nekaj denarja med naše prebivalstvo, ki ga tako pogreša. Niso redki slučaji, da kmet mesece ne vidi šilinga, še manj pa, da bi ga imel v žepu.
Borovlje. (Lov.) Ko je bila tu dražba lovskih revirjev, je splošno presenetilo, da za boroveljski lov ni bilo ponudbe. Razpisano je bilo potem, da se odda tistemu, ki največ ponudi. Rosentaler Jagdverein v Borovljah je ponudil za boroveljski lov in Rute skupno S 375.— in istega tudi dobil. — Lov na Bistrici v R. je dobil na dražbi boroveljski trafikant Outschar za ceno S 500.—. Ta lov je imel do-sjej v najem g. dr. Jug za letnih S 1350.—. Čudno se, nam zdi, da je politična oblast izdala edino za ta revir, podaljšanje „Schonzeita“, ko je vendar vsakemu znano, da za to ni bilo niti najmanjšega povoda. Kmetje-posestniki na Bistrici, katerim pride lovska najemnina v prvi vrsti v prid, nikakor ne morejo razumeti takega postopanja napram najemniku, ki je za ta lov res veliko plačeval. Dvojna mera?
Celovec—Žihpolje. (t Helena Suppanz.) Prvo nedeljo v juliju je umrla na Kumrovem domu v Dolčji vesi pri Žihpoljah Helena Suppanz. Desetletja je gospodinjila Kumrovi družini, do slednjega vršila do svojcev pravo materinsko skrb. Zadnja leta je prebila v Celovcu v bližini najmlajšega Supančeve družine, nam znanega tajnika Joška. Poznala pa je dobro „teto Leno“ tudi vsa ostala slovenska družina v Celovcu in v njej vedela spoštovati in ceniti lepi značaj prave slovenske žene in matere. Že nad leto dni je rajnica bolehala na srčni vodenici in ko je začutila hladni dih bele žene, si je zaželela domov v krog vse svoje družine. Še na smrtni postelji ji je misel uhajala do njenih dragih, prvo julijsko nedeljo pa je vdano zaspala v Gospodu, iz katerega moči je služila in ljubila vse svoje življenje. Njene zadnje poti se je udeležila ogromna množica ljudstva, njeno krsto je nosilo osem belo oblečenih deklet. In ko je zemlja sprejela svoje, se je vsulo v grob deviške matere ne-broj belega cvetja in rdečih rož. Č. župnik Ko-schier ji je govoril poslovilne besede in lahko jih je našel iz prebogatega in predobrega njenega značaja. Naj draga rajnica počiva mirno v Bogu, zaostalim izrekamo naše prisrčno sožalje!
Loče nad Baškim jezerom. (Razno.) Dokaj novic se je nabralo v kratkem času, žalostnih in veselih. Dne 21. rožnika smo ob ogromni udeležbi pokopali ugledno gospodinjo Marijo Baumgartner, p. d. Ižnico v Rutah. Trije sinovi žalujejo po svoji verni in dragi materi. Ob odprtem grobu je č. dr. Ogris vzpodbujal potrte sinove, naj ohranijo Ižnikov dom še naprej trdnega in slovečega. Na domu in ob grobu ji je zapel cerkveni moški zbor dve ganljivi žalostinki. — In v torek 3. t. m. smo spremili na zadnji poti M. Janah, Grinvaldovo mater v Vinci. Dosegla je visoko starost in bila globoko verna krščanska žena. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje, pokojni dve pa naj počivata v miru! — Naša lepa cerkev je bila že zelo potrebna nove strehe in čast gre pogumnim in dobrim faranom, ki so kupili za streho eternit. Stolp pa se ponaša že dve leti z bakreno streho. — Dne 4. t. m. je potihoma obhajal splošno priljubljeni organist in mež-nar naše fare, g. France Vidic, z gdčno Tilko Vaiarjevo, posestnico na Hribu, svoj poročni dan. Nevesta, dolgoletna odbornica in spretna igralka društva „Jepa“ zasluži polno priznanje. V nadi, da ostaneta društvu oba še nadalje naklonjena, kličemo „Na mnonga leta!“
Šmihel pri Pliberku. (Poroke.) Pravijo, da kadar poletu ljudje vkup tiščijo, da bo huda zima. Tako se je pripravil za hudo zimo najprej učitelj g. Alfred Loser, rodom Kočevar, ki se je pred dobrim mesecem poročil z gdčno Fricko Likebovo v Šmihelu. Učitelj Loser deluje že več let na naši šoli. Mladi par je na povabilo posetil tudi oktet našega „Gorotana“. Obilo sreče! Pripominjamo k temu, da je s poroko postal g. Loser gospodar lepe kmetije, gostilne itd. v Šmihelu in bi mu zato priporočali, da naj bi se ne sramoval našega slovenskega jezika, ker vsled tega pri svojih somišljenikih ne bo izgubil nič na časti, pridobil pa na ugledu pri naših ljudeh. — Koncem junija je poročila Figovčeva Lizka na Bistrici v
Libuče k Bricu. Še več je nevest pri nas pod Peco, naj tudi te hite, saj Hanzej in Foltej tudi že težko čakata.
Koroške novice. Dne 30. junija so našteli na Koroškem 7746 podpiranih brezposelnih. Število je nekoliko nižji od lani, vendar je še dosti visoko. — V Celovec je prišlo pretekli teden 100 madžarskih gostov. — Na celovškem učiteljišču je maturiralo letos 26 rednih gojencev, 2 pa bosta ponavljala izpit čez pol leta. Osem jih ima odliko. Od privatistov je napravil maturo samo eden, ostali trije pa bodo ponavljali po gotovem času. — Dne 3. t. m. je bil v Celovcu otvorjen četrti nemški jezikovni tečaj za Madžare. Da bi tudi koroški Slovenci bili deležni takšne ljubezni koroških Nemcev! — Odbor za zgradbo cerkve v Pod-roščici je objavil v celovških listih poziv na prebivalstvo, da bi prispevalo, da bi se plačali dolgovi. Obenem so bile na posameznike razposlane tistkovine s položnico. Tukaj čitamo, da ima Podroščica 600 prebivalcev i da leži ob vznožju Karavank. Je nemški jezikovni otok sredi slovenskega ozemlja. Dalje pravi tiskovina, da pred leti v bližini ni bilo prilike za nemško mašo in da je odraslo stotine otrok (pri 600 prebivalcih!) brez nedeljske službe božje (to so kristjani!) in da je to velika škoda za vzgojo otrok. Vprašali bi samo, kako je poskrbljeno za okoliške slovenske vasi? — Pliberška koča na Peci (2000 m visoko), bo 15. t. m. blagoslovljena. Organizirano je posebno vodstvo. — Urad koroške deželne vlade (Amt der Karntner Landesregierung) se imenuje od 1. t, m. dalje „Landeshauptmannschaft Karnten“ (deželno glavarstvo Koroško). Na ta naslov se naslavlja vsa pošta ze deželno vlado. — Pretekli četrtek je bilo na trgu več blaga nego je potrebe. To kaže, da podeželskemu prebivalstvu primanjkuje denarja. Dobile so se vse blagodati vrtov, polj in gozdov. Cene so bile nizke, ker je bilo veliko ponudbe. — V poštnem paketnem prometu so se izvršile nekatere izpremembe. Najvišja teža je sedaj 25 kg, prej samo 20 kg. Vpostavljene so tudi še vmesne teže.—Za učitelja Goriče-Borlje je bil imenovan preklicni učitelj Oto Jonke na Brdu, za učitelja v Melvičah preklicni učitelj Viktor Krainer v Žvabeku in za učiteljico na Brdu pri Šmohoru učiteljica Ivanka Janschitz v Ledincah.
I GOSPODARSKI VESTNIK fl
Osebna sposobnost.
• Važen činitelj, da kmetija uspeva, je osebna sposobnost gospodarja in gospodinje. Opazovati se more kmeta, ki se peha pri delu od zore do mraka in vendar gre njegova kmetija rakovo pot. Poznamo tudi kmete, ki so jako inteligentni, ki so razmeroma dobro strokovno naobraženi in vendar ne kmetujejo dobro. Potrebno pa je, da stoji kljub gospodarski krizi večina naših kmetij na trdnih nogah.
Da gospodari ta dobro, drugi slabše, je dostikrat vzrok v različni osebni sposobnosti.
Dandanašnji mora biti gospodinja ozir. gospodar dober trgovec. Vse proizvode, ki jih doma nemoremo boljše uporabiti, jih moramo pravočasno prodati. Slabo ravna oni gospodar, ki ima n. pr. dosti češnjevih dreves, češnje pa pusti na drevesu segniti ali soseskim otrokom pozobati. Prav, da smo dobri s sosedom, ne smemo pa pri tem pozabiti nase. Pridelke prodajmo v kolikor so nam odvišni.
Imamo gospodarje, ki prodajajo žito takoj po žetvi, ko je trg naravnost preplavljen z žitom. Ce bi počakali do pomladi, ko postajajo žitne zaloge pičle, bi bil izkupiček dosti večji. Rž n. pr. je stala lansko jesen 17—19 S me-terski stot, letošnjo pomlad pa že 26—30 S; pšenica jeseni 27—28 S, spomladi 36—39 S.
Gospodinja', dobra trgovka, vlaga jajca, ko so najcenejša, v apno ali steklene posode in vložena jajca prodaja v decembru ali januarju, ko je na trgu malo jajc. Ko so jajca draga, rabi v svojem gospodinjstvu samo vložena jajca, sveža pa prodaja. Kokljam polaga jajca v zgodnji pomladi, ker ve, da pozimi piščanci nimajo cene in ker ve, da se reja zgodnjih pišek bolje izplača, ker prično z nesenjem v jeseni, ko druge kokoši ne nesejo, ozir. le malo in je tedaj cena jajc dobra.
V bližini letovišč naj bi gospodinje posvečale večjo pažnjo zelenjadnemu vrtu, ker marsikaj se lahko proda ugodno, kakor sočivje, solata, zelišča itd. Seveda je ugodnejše, ako ima gospodinja svojega stalnega odjemalca.
Družine, ki doma niso popolnoma zaposlene, nabirajo lesne jagode, borovnice in druge darove gozdov in jih prodajajo v letovišča. Že pred leti smo na tem mestu nasvetovali, da bi se v bližini mest in letovišč gojile vrtiške jagode. Jagodni nasadi zahtevajo sicer mnogo dela, če pa imamo odjemalce, je jagoda jako izplačljiva vrtnarska panoga, ker nudi mnogo pridelka in so jagode najdražji sad.
Ko čakajo v jeseni po naših gozdovih avtomobili na gobe, ne sramujmo se nabiranja gob, če nam pripušča čas, Skoda bi bilo, če bi gobe segnile v gozdu , ako se lahko prodajo. Tudi suhe gobe se v zimskem času drago prodajo, ako so pravilno posušene.
Navedli smo samo par primerov, da vsak lahko razmišlja, kje bi mogel zaslužiti kakšen groš za plačevanje davkov in druge potrebščine. Za svoj položaj pa naj vsak razmišlja, na kakšen način bi mogel več iztržiti. Ni osebno sposoben kmet, ki nima pregleda čez celo kmetijo.
Travnik ne sme stradati, da bo mogla uspevati naša živinoreja. Če ne prestaja hlevskega gnoja in če nimamo gnojnice, tedaj na travnik umetna gnojila! Lucerni moramo privoščiti Tomaževe žlindre in kalijeve soli, ker se nam ti izdatki obrestujejo do 100 odstotkov. Štedenje tu pomeni zapravljanje.
Pri poljedelstvu pazimo na pravilno njivsko kolobarenje. Izogibajmo se kolikor mogoče setve žita za žitom. Še vedno je pri nas v navadi setev rži na pšenico, čeprav nas vsakoletna izkušnja uči, da za pšenico rž ne obrodi dobro. Da se temu lažje izognemo, je pač treba pridelovanje žita omejiti in zvišati pridelovanje okopavin i krmskih rastlin. Sadimo še večinoma premalo krompirja in krmilne pese. Lucerne sejemo še vedno premalo in tudi mešanice je redkokdaj videti na naših poljih. Koruze za zeleno krmo že skoraj ne opazimo po naših dolinah.
(Konec prihodnjič.)
Davek a blagovni promet je zanaprej pri klanju živine v krajih, kjer ni klavnice, naslednje določen: voli 12 S, biki 8.80 S, krave in junice 5.80 S, teleta 1.60 S, svinje 1.50 S, ovce, koze 50 g, jagnjeta 20 g, konji 2.50 S. K temu pride še krizni dodatek, ki znaša še enkrat toliko, ozir. 100% davka na blagovni promet.
Cene žlahtnih kovin. Uradne nakupne, cene so sledeče: 1 kg čistega zlata 5500 S, 1 kg čistega srebra 70 S, 1 gram Mkaratnega zlata 3—3.10 S, 1 gram ISkaratnega zlata 4.06 S, 1 gram 22karatnega 4.96 S, dvajsetkronski zlatnik 34.14 S, desetkronski 17.07, stokronski 167.60 S, dukat 18.64 S, petkronski srebrni novec 1.50 S, dvokronski 56 kg, enokronski 28 g, goldinar 76 g, 1 g platine 8 S.
Lesna borza. Iglasti les: hlodi 15—18, dolgi hlodi 17—23, splavljeni hlodi	10—10.50,
jamski les 12—14, jambori 17—19, stavbno blago 45—50, trami in podlančnice 50, late 52, mizarsko blago 75—80 S za kubični meter. Listnati les: bukove deske 55—90, dobove deske 85—160, jesenove deske 90—160 S za kubični meter.
RAZNE VESTI
Plavajmo! Plavanje prištevamo k najbolj zdravim športnim vajam, ker se pri plavanju vadi vse živčevje. Prsni koš se razširi in pljuča delujejo krepkeje ter poleg tega vdihavajo čist dober zrak. Koža se utrjuje in izmenjava snovi • se vrši hitreje. Kakor je plavanje zdravo, tako lahko postane človeškemu zdravju škodljivo, ako pretiravamo ta šport. Že otrok naj se nauči plavati, toda ne prezgodaj, deček pri šestem, deklica pri sedmem letu. Ne plavaj nikdar do polnega utrujenja. Ko se učiš plavati, ne vadi se več kakor 10
minut. Kakor hitro čutiš mraz in te zebe, zapusti takoj vodo. Ne plavaj več kot enkrat na dan. Kdor je bolan na srcu in na pljučih, naj se ravna po zdravnikovih navodilih. Plavalne tekme so nevarne za srce.
Drobiž. V koncentracijskem taborišču v Wòllersdorfu je 30. junija izbruhnil požar, ki je napravil sicer stvarno škodo, vendar jetniki niso bili ogroženi. — Španski kralj Alfonz bo prebil nekaj tednov ob Vrbskem jezeru. Je že na Koroškem. — Na Dunaju so preizkušali zvočne filme. Prvo nagrado je dobil ameri-kanski, drugo švedski, tretjo francoski in četrto avstrijski zvočni film,. — Avstrijsko je prepotovalo pretekli teden več časnikarjev. Na Dunaju jih je sprejel Starhemberg, ki jim je povedal, da je Avstrija obdržala svojo samostojnost in svobodo iz lastne sile in da tujci brez skrbi lahko pridejo v Avstrijo. — Na meji Avstrije in Italije je bilo 1. t. m. strahovito neurje. Nekatere vrhove je pobeli sneg. Strašna burja je v mnogih mestih severne Italije povzročila precejšnjo škodo. Ponekod je popolnoma uničena žetev. Na Gornjem Avstrijskem je bilo penzioniranih 42 železničarev, deloma radi previsokega staleža deloma radi politične obremenitve. — V marcu se je rodilo na Dunaju 1208 otrok, dočim je umrlo 2016 ljudi. Izselilo se je v marcu 12.125 oseb, priselilo pa 12.100, da znaša izguba 863 oseb. To je za en mesec prav dosti. — Jugoslavija: Zagrebška univerza je slavila te dni 60letnico svojega obstoja. — Rudarji trboveljske pre-mogokopne družbe so stopili v gladovno stavko, ker je ravnateljstvo razglasilo, da bo znižalo mezde s 15 julijem za 6%. Delavci so izjavili, da jim je vseeno, ali umrjejo od gladu v jamah ali doma. Medtem je bržkone že prišlo do sporazuma. Pripominjamo, da je v trboveljski premogokopni družbi investiran predvsem nemški kapital in odteka čisti dobiček v inozemstvo. — Dne 28. junija se je vršil v Sarajevu sokolski zlet. Brez Sokolov je prisostvovalo glavni telovadbi 25.000 ljudi. Drugi dan je v sprevodu korakalo 30.000 Sokolov in Sokolic. — Nemčija: Francija je pomnožila obmejne straže proti Nemčiji. Isto je storila Československa. To je v zvezi z zadnjim pu-čem SA. Ta napadalna četa je štela 2V2 milijona mož in je vojaško organinzirana. Sedaj jeh seveda ni več toliko. — Nemška marka je krita samo še z 2 odstotkoma. Ne da se tedaj primerjati kritje z našim šilingom. — Rusija:
V	kemični tovarni v Moskvi je nastala eksplozija, ki je usmrtila 60 oseb. — V dobrovskem okraju ob srednji Volgi so odkrili ležišča premoga na površini 25 kvadratnih klometrov. Zalogo premoga cenijo na 200 do 300 milijonov ton. — Petnajst milijard knjig so izdale sovjetske državne založbe od leta 1919 do 1933. — Ostale države: V zadnjem času je umrl najstarši Turek v starosti 160 let. Oženjen je bil 12 krat in ima 36 otrok. Kot vojak se je bojeval še pod Napoleonom. — Československa bo podaljšala vojaško službeno dobo od 14 mesecev na 2 leti.
Rožek. (Tatvine in vlomi.) Letos je postal naš trg slaven po stalnih vznemirjenjih,, ki jih povzroča neka drzna vlomilska tolpa. Najprej so člani te tatinske tolpe obiskali čevljarskega mojstra Scholina in mu odnesli mnogo usnja in izdelanega blaga. Potem so obiskali župnišče in pobrali okrog 300 S gotovine, nato so začeli pridno krasti perutnino, da skoro ni več hiše v Rožeku, kjer ne bi zmanjkalo par kur.
V	nedeljo 1. julija pa so o polnoči ob nalivu hoteli vlomiti v poštni urad. Vsled ropota pa se je zbudila žena učitelja Leksa in poklicala hišnega gospodarja, kar so vlomilci zaslutili in odnesli pete. Okenski križ so odstranili že tako daleč, da bi en mož lahko zlezel v uradne prostore. Plen bi ne bil velik, ker je poštarica denar že prejšnji dan izplačala. Za tatovi sc poizveduje, vendar sledu za njimi še ni.
Letalo za 3500 šilingov. Ameriško trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se ima graditi ljudska letala, ki se bodo prodajala za ceno 700 dolarjev ali 3500 šilingov. Država je obenem pričela graditi 700 novih letališč. Nizka cena bo mogoča, ker nameravajo letala graditi v velikih množ.inah. Več desettisoč
Amerikancev se je že izjavilo, da bi takoj kupili takšna letala. — Pa mi počakamo raje,, da bodo še cenejša.
Nova moda v Parizu. V Parizu so začeli zadnje dni uveljavljati novo modo. Imenitne Parižanke so začele nositi nagačene lastovke in druge ptičice na svojih oblekah, tako da se vidi, kakor bi jim žive sedele na ramah. To modo bo plačalo z življenjem na 100.000 nam najljubših ptičic, zlasti pevk. kajti vrabcev ženske gotovo ne bodo hotele nositi na ramah. — Modna norost pač ne pozna pravih mej in postaja vedno smešnejša.
Eno in dvo družinsko posestvo
s ali brez zemljišča, v zelo lepem kraju Koroške, poslopja dobro ohranjena in trdo krita, v bližini železnice, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Posestvi sta posebno prikladni za nameščence ali penzi-oniste. Obrniti se je na: Hranilnica in posojilnica v Podravljah, p. Fbderlach. 71
»Denar, dolgoročen po 3-5% v letu1*
za zgradbe, nakupe, odplačila hipotek, popravila in naselitve itd. potom po zveznim kanclerskim uradom 'kontrolirani blagajni ..AUSTRO-THURINGIA". Navodila daje: Ferd. Trost, Villach, Meerbothstrasse 16 in Jos. Kampusch, Zavince, p. Miklauzhof.
Pismu je treba priložiti znamko za odgovor. 73
Prostovoljna požarna bramba v Št. Jakobu v Rožu 50 lež že obstoji naša bramba
To hočemo primerno praznovati in Vas prisrčno vabimo k
jubilejni slovesnosti
dne 29. julija 1934
Dopoldne:
Ob 9. uri Sv. maša za umrle člane,
Polaganje venca v vojski padlim gasilcem, na to razhod in obed.
Popoldne:
Ob 2. uri: Sprejem gostov na veseličnem prostoru, Pozdrav, pesem,
Poročilo tajnika o zgodovini brambe. Deklamacija,
Slavnostni govor,
Odlikovanje članov jubilantov (čez 25 let). Izročitev diplom častnim članom,
Pesem,
Defiiiranje pred zastopniki oblastev in jubilanti,
Vaja brambe in naraščaja.
Na to veselica.	Vstopnina 70 grošev.
Vse v čast Bogu in v pomoč bližnjemu! 75
Na kili trpeči
uporabljajo moje n o v e j še
avstrijske In nemške patente
(avstr, patenti 127.566, 115.037, 127.559; nemški patent 532.082; švicarski patent 158.978 brez bolečin, brez motnje poklica, brez operacije, naravnim ort. meh. potom.)
Uporabljajo jih tudi zdravniki in jih krasno ocenjujejo. Predvaja se brezplačno in brezobvézno pri naslednjih podružnicah :
Beljak: v hiši gostilne „Lamm“ na Glavnem trgu, v nedeljo, dne 22. julija od 8.-2. ure.
PodroSčica : v hiši hotela Matschnig, v ponedeljek, dne 23. Julija od 8.—2. ure.
Velikovec: Glavni trg21,vhiši gostilne ,,Gold. L0\ve“, v torek, dne 24. julija od 8.-2. ure. Wolfsberg: v hiši gostilne Kienzl, v sredo, dne 25. julija od 8.—2. ure.
Šl. Vid ob Glini: v hiši gostilne Bahnhof, Friesacherstr., v četrtek, dne 26. julija od 8.-2. ure.
Eno stalno dohajajočih zahvalnih pisem: Moja težka dimeljna kila je z uporabo Streifeneder-jevih patentov v kratkem času popolnoma izginila, četudi sem že 73 let star. Vsem, ki imajo to bolezen, najtoplejše priporočam Streitenederjeve patente.
E rd i n g, dne 18. Tl. 1934.
Mihael Strohhofer v Fischerjevi dobrodelni ustanovi v Erdingu. Pustite si poslati mojo poučno ilustrirano brošuro proti vpošiljatvi dvakratne pisemske pristojbine neobvezno in brezplačno. Varujte se ponarejanj.
Pazite, prosim, natančno na moje ime, na moje dolgoletno izvrševanje poklica v Avstriji in na moje najnovejše patente! Tisoči na kili trpečih so se z uporabo mojih patentov osvobodili svojih bolečin. 74
F. G. Slrelfeneder Furstenfeldbruck b. Munche n
Lastnik: Pol. in gosp. društvo
za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatel) in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.
9. Tiska L i d o v »