PREDSTAVUAMO VAM
Kajak kanu klub Ljubljana
Viška občina obsega precejšen del barja z Ljub-ljanico in pritoki. Reka je pogoj za razvoj vodnih športov in ob njej je nekaj društev, ki se z njimi ukvarjajo. Kajak kanu klub ima dolgo tradicijo, njegovi začetki segajo v leto 1928, registriran pa je bil leta 1931. Sedaj ima svoje objekte in pristan na Livadi, na desnem bregu Ljubljanice, nasproti izliva Malega Grabna v Ljubljanico. Z dejavnost-jo in problemi kluba sta nas seznanila predsednik Dušan Tuma in trener Srečko Masle.
Dejavnost društva je usmerjena predvsem v tekmovanja na vseh ravneh, vključno s svetovni-mi prvenstvi. Vendar imajo v klubu možnost vadi-ti in shranjevati čolne tudi rekreativci, letos pa bodo poglobili še sodelovanja z raft klubom. Re-kreativci uporabljajo objekte na levem bregu Ljubljanice, kjer se je dejavnost kluba pred šestin-šestdesetimi leti pravzaprav pričela. Kot pove že ime, je glavna dejavnost veslanje v kajaku in kanuju. V kajuku tekmovalec sedi in uporablja dvojno veslo, ki ima lopatici na obeh straneh. Tekmuje se v slalomu med vratci in spustu po divjih vodah. V kanuju tekmovalec napol sedi, napol kleči in uporablja enojno veslo.
Društvo ima sedaj okrog 200 članov. Med njimi so tudi mladinci ter dečki in deklice, ki se preko kajakaške šole vključijo v redne treninge. Pred
Med uspešnimi tekmovalci tega kluba je bil tudi svetomi prvak Srečko Masle, danes trcner. Na sliki v kajaku dvosedu pri »osvajanju« zlate kolaj-ne \ ZDA leta 1989
klubom ob obali imajo na vodi postalvjeno sla-lomsko progo. Na njej vadijo tehnike veslanja na mirni oz. gladki vodi. Sicer pa Ljubljanica ni primeraa za divjevodaše, zato poteka večina tre-ningov na divjih vodah. S kombiji vozijo čolne v Tacen, do Save Dolinke, Save Bohinjke, v zgor-nji del Soče in še kam. Čolne visoke kvalitete je možno sedaj nabaviti že v Sloveniji. Slediti je treba sodobnim trendom v gradnji, saj so rezultati odvisni tudi od opreme. Čolni iz kevlar — karbo-na ne tehtajo več kot šest kilogramov, iz takih materialov so še vesla. Sicer pa je za vrhunskega tekmovalca čoln potrošni tnaterial, saj na divjih vodah ne vzdrži več kot eno sezono. Objekti kluba so v mirnem in prijetnem predelu na Livadi. V upravni zgradbi imajo pisarno, garderobe in bife, čolne shranjujejo v dveh barakah. Ob teh so delavnice za popravilo čolnov, na dvorišču pa je še košarkaško igrišče. Njihov najbližji sosed je'
Jadralni klub Ljubljana. Vozni park obsega dva kombija za prevoz čolnov. Žal so vsi objekti, vključno s spomeniško zaščiteno zidano stavbo zelo dotrajani, prav tako vozni park. Sedaj poiz-kušajo pridobiti različna sredstva, oz. kandidirati za sredstva javnih financ, da bi obnovili objekte v kritičnem stanju in nabavili nov kombi. Prizade-vajo si pridobiti še gradbeno dovoljenje za trim telovadnico, za »suhe« priprave veslačev.
V klubu delata dva profesionalna trenerja, Srečko Masle in Zlatan Ibrahimbegovič. Tudi tre-ner državne reprezentance Andrej Jelenc izhaja iz KK kluba, kar kaže na dobro tekmovalno tradici-jo. V poletnih mesecih jim pomagajo še honorarni trenerji. V društvu se namreč vsako leto izšola preko 100 dečkov in deklic. Zanje organizirajo kajakaško šolo. To je začetni tečaj iz katerega dva do trije letno z vztrajnostjo in trdim treningom v nekaj letih zrastejo v tekmovalce. V dopolnitvi
V Kajak kanu klubu bodo s kajakaško šolo v letošnji sezoni pričeli 1. junija 1994. Podrobnejše informacije o začetnem tečaju lahko dobite vsak ponedeljek od 15.30 do 17.30 ure v pisarni društva na Livadi 21 ali po tel. 1271-288.
tečaja organizirajo vsako poletje tabor ob Soči, kjer lahko tečajniki pridobljeno znanje utrdijo še na divjih vodah.
Načrti kajakašev vključujejo visoke cilje, ki jih upravičujejo dosedaj doseženi rezultati. V katego-riji najmlajših jih čaka serija šestih tekmovanj in državno prvenstvo za starosti 12 oz. 14 let. Še letos bo mladinsko SP in računajo, da bo celotna reprezentanca iz njihovega kluba. Udeležili se bodo izbirnega tekmovanja za člansko reprezen-tanco, saj je njihov kratkoročni cilj udeležba na svetovnem prvenstvu v letu 1995. Klub vsako leto organizira najmanj pet tekmovanj, tudi medna-rodna. Te dejavnosti zaokrožajo pospešene pri-prave Boštjana Žitnika na olimpijske igre v Atlan-ti 96, saj je v Barceloni dobro vozil in žal na zadnjih vratcih izgubil srebrno medaljo.
Ob tekmovalnem vidiku ne zanemarjajo vzgoj-nega, saj je pomemben tako za društvo kot za družbo, ta koncept pa uresničujejo v že omenje-nih tečajnih in na treningih.
Kajak kanu klub dosega uspehe že vsa leta. Razvidna pa so tri obdobja, ko so v svetovnem merilu posegli po večjem številu medalj. V prvem je že leta 53 na SP osvojil medaljo kajakaš Milan Zadel, leta 55 pa Jože Ilija bron v Tacnu.
V drugem obdobju leta 63 sta Justin - Beraot • v dvosedu osvojila zlato. Brata Bernot sta na SP prislužila bron. Leta 65 je moštvo v treh dvosedih, Adreašič, Gerkman, brata Žitnik, Justin, Vidmar na SP osvojila srebro. Do leta 83 so se uspehi vrstili, vendar medalj ni bilo.
V tretjem obdobju od leta 83 dalje pa člani KK kluba vseskozi osvajajo medalje na svetovnih pr-venstvih. Spomnimo se uspehov, ki so jih dosegli Masle, Jelenc, Žitnik in Hočevar. S svojimi rezul-tati so dokazali, da je v KK klubu kvaliteta tega športa na svetovni ravni.
F. V.