150 telovadnih pik Narodnega doma Spomini na razstavo s katalogom 150 telovadnih pik Narodnega doma Spomini na razstavo s katalogom Avtor: Ivan Čuk Recenzent: prof. dr. Bojan Jošt Založnik: ŠD Narodni dom Lektoriranje: Ksenja Raščan Oblikovanje: Uroš Kalar Fotografije: Ivan Čuk, Igor Modic, Sašo Barle, Jerica Zeljković Naklada: 50 izvodov Leto izdaje: 2014 Projekt sofinancira Fundacija za šport CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 061.2:796(497.4Ljubljana)(091) ŠPORTNO društvo Narodni dom (Ljubljana) [Sto petdeset] 150 telovadnih pik Narodnega doma : spomini na razstavo s katalogom / [avtor Ivan Čuk ; fotografije Ivan Čuk ... et al.]. - [Ljubljana] : ŠD Narodni dom, 2014 ISBN 978-961-91236-4-5 1. Čuk, Ivan, 1961- 277439488 Predgovor V društvo sem prišel kot mlad trener v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Sicer se je moja pot že prej srečevala z društvom, saj sem vadil v študijski telovadnici kot član Partizana Spodnja Šiška. Morda je bil to tisti del usode, da sem preživel velik del svojega časa (skoraj dve desetletji) v študijski telovadnici. Delo v novem društvu je bilo zanimivo: uvajali smo nove metode izbora in usmerjanja otrok v telovadbo, vadili nadobudne mlade, prav tako se pa nisem mogel izogniti organizacijskemu delu v društvu. Tako so prihajale nove naloge in zadolžitve, med drugim sem postal tudi predsednik društva. V času mojega predsednikovanja smo imeli 130-letnico društva, ki je pa nismo obeležili na zelo velik način. Ob prevzemu društva je bil velik finančni minus, ki sem ga sicer do konca mandata izničil, ampak za praznovanje obletnice je zmanjkalo denarja. Problem velikih proslav je namreč ta, da veliko stanejo … Zato pa smo pod vodstvom novega predsednika Dejana Crneka 140-letnico obeležili dostojno z velikim zletom in z izdajo monografije V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina, kjer smo pregledali vsa arhivska gradiva društva (tako tista shranjena v Arhivu RS, Muzeju novejše zgodovine in društvenem arhivu). Usoda nam z izgradnjo doma ni bila naklonjena, še več – iz Narodnega doma smo se morali izseliti po več kot sto letih. Ob tem sta se dr. Barbara Jaki (ravnateljica Narodne galerije) in predsednik društva Dejan Crnek dogovorila, da bo galerija omogočila izvedbo razstave ob 150-letnici društva, s strani Narodne galerije pa bo za izvedbo skrbel dr. Ferdinand Šerbelj. Enkrat ob koncu leta 2012 me je Dejan vprašal, ali bi bil pripravljen sodelovati pri pripravi razstave ob 150-letnici društva. Seveda sem bil takoj za. Dejan je rekel, da bo to le nekaj manjšega, da bo večji poudarek na zletu. No, in 16. januarja 2013 smo se zbrali Dejan Crnek, dr. Tomaž Pavlin (docent za zgodovino na Fakulteti za šport), Iztok Durjava (direktor Muzeja športa) ter jaz, da bi se pogovorili o postavitvi razstave; odšli smo tudi v Narodno galerijo, da si ogledamo prostor. Ker se ni veliko zgodilo, sem pripravil okvirni načrt vsebine razstave. Nihče ni nasprotoval, tako sem kar naenkrat postal vodja in avtor razstave, Dejan pa mi je določilAjdo Vogelnik in Katjo Florjanc (arhitektki) za oblikovanje. Čeprav sem imel ogromno gradiva (ob 140-letnici smo vse pomembne dokumente digitalizirali), pa sem želel še razširiti obseg gradiva. Najbolj sem si želel pokazati Murnikova priznanja, zato sem poklical dediča Murnikove zapuščine Boruta Trekmana (med drugim je bil veleposlanik), če bi lahko na razstavi pokazali del Murnikove zapuščine. Z Borutom sva bila že v stiku leta 2006 ob simpoziju o dr. Viktorju Murniku, pa takrat ni bilo mogoče priti do Murnikovih stvari. Tudi za razstavo je bilo nekaj obotavljanja; ob vstopu v njegovo skladišče mi je bilo povsem jasno zakaj leta 2006 ni bilo mogoče priti do Murnikovih stvari in tudi zakaj se je Borut obotavljal ob razstavi. Potrebno je bilo prestaviti njegovo celotno skladišče in seveda – tako kot v filmih – je bila Murnikova zapuščina v zadnji nepregledani škatli. Vendar pa je bila najdba in predstavitev Murnikovih stvari na razstavi presežek razstave. Zato Borutu najlepša hvala, da je imel potrpljenje z mano. Starejše generacije Sokolov praktično ni več med živimi in trenutno vodita zastavo najstarejše generacije Milica in Janez Šlibar. V arhivu imata odličen film o letovanju v Premanturi in še mnogo drugih filmov s tekmovanj, prav tako pa tudi mnogo fotografij ter spominkov. V ta del zgodbe sodijo tudi Brodnikovi in Tine Šrot. 3 Ob iskanju oblačil, ki so bila uporabljena skozi čas, me je pot pripeljala do Jasne Nemec Novak. Jasna je svakinja dr. Doljane Novak (moje mentorice pri doktorski nalogi) in Jasnina starša sta bila močno zavedna Sokola (tudi člana našega društva). Jasna je shranila večino njunih stvari ter jih posodila za razstavo. Še nekaj je bilo pomembno, Jasna mi je prva odprla oči na pomembnost povezave med Sokoli in Glasbeno matico ter na pomembno prepletanje teh dveh organizacij preko skupnih članov. Pri oblačilih je pomagal tudi MatjažAnžur, ki je posodil sokolsko obleko, saj so te obleke danes že velika redkost in jih je težko najti za razstavo. Z mag. Jožetom Podpečnikom se poznava že dalj časa, skupaj sva urejala dediščino Jelice Vazzaz. Jure Kern je pripravil diplomsko nalogo o Borisu Gregorki (skupen projekt Narodnega muzeja in Fakultete za šport) in ni ga bilo težko pritegniti k sodelovanju za razstavo in posojo stvari iz Narodnega muzeja. Še več, v Narodnem muzeju so sprejeli sokolski suknjič in srajco dr. Viktorja Murnika v popravilo, prav tako pa so očistili in popravili Murnikove poškodovane predmete. Prav posebna zahvala gre RTV Sloveniji, kjer je Peter Povh (urednik dokumentarnih oddaj in sin Dušana Povha) dovolil predvajanje dela dokumentarnega programa; Mile Jovanovič (urednik športnega programa) pa je dovolil predvajanje dela športnega programa. Ob tem se moram zahvaliti še nekdanji telovadki Tini Matoh, ki je pomagala presnemavati televizijsko gradivo na DVD formate, da smo jih lahko pokazali na razstavi. Muzej športa je prispeval svoj del zbirke, Arhiv RS je dovolil predvajanje določenih filmskih gradiv, iz Narodne univerzitetne knjižnice pa smo želeli predstaviti del Murnikove zbirke, pa žal nismo našli pravega razstavnega načina za te večinoma besedilne dokumente. Mlajša generacija telovadcev – Enis Hodžič, Mitja Petkovšek in Sašo Bertoncelj – je z veseljem priskočila na pomoč s svojimi medaljami, spomini in oblačili. Morda sem pri komu tudi vzbudil občutek pomembnosti ohranjanja stvari za zanamce. OKS-ZŠZ je posodila replike odličij Mira Cerarja iz olimpijskih iger v Tokiju in New Mexicu. Dolgoletni prijatelj študijske telovadnice akademski slikar France Slana je prispeval za razstavo dve usnjeni blazini (ob preurejanju študijske telovadnice jih je vzel, da jih ne bi vrgli stran) in risbe, ki jih je ustvarjal v času, ko sta njegova sinova Rok in Bor telovadila. Ker z ritmiko nisem bil preveč povezan, so mi pri tem delu pomagale dr. Branka Vajngerl, Marjeta Kline in Dominika Kacin. Med pomembnimi pomočniki je potrebno omeniti še Elan Invento d.o.o. in njenega direktorja Miho Štera, ki je pomagal z drobnim orodjem (obroči za kroge, obroči za ritmiko, klopca, trak za skok v daljino, merilo za gibljivost, letvenik) pri opremi razstave. S Tomažem Pavlinom pa sva dnevno v stikih premlevala dogodke iz preteklosti in načine predstavitve, najin delodajalec dekan Fakultete za šport prof. dr. Milan Žvan naju je pri tem 4 podprl in omogočil polno delo na 150-obletnici sokolstva v Sloveniji. Seveda brez pridnih rok, ki prestavljajo predmete malo sem in malo tja po navodilih avtorja razstave ne gre, zato ekipi vaditeljev Narodnega doma (po abecednem redu priimkov): Sašu Barletu, Janu Černetu, Igorju Ivanušu, Nuši Jarc, Živi Štucin in Jerici Zeljković in ekipi vzdrževalcev Narodne galerije Luki Oražmu, Štefanu Rojinu inAndreju Rusu najlepša hvala. V preteklosti so člani društva skoraj vedno ob razstavi naredili katalog predstavljenega gradiva, žal je izostal katalog ob razstavi iz leta 1983, pri ostalih katalogih pa je gradivo deloma popisano, deloma pa samo predstavljeno v sliki. Tokrat pa bomo sam katalog dopolnili tudi s fotografijami pripravljanja in pospravljanja razstave ter samo otvoritvijo. Vse fotografije iz otvoritve je posnel Igor Modic, vse fotografije iz razstave je posnel Ivan Čuk, fotografije s pripravljanja in pospravljanja razstave pa je večinoma posnel Ivan Čuk, nekaj pa tudi Sašo Barle in Jerica Zeljković. Seveda se vedno zgodi pri pisanju knjige ali pripravi razstave kakšna napaka. Za vsako morebitno napako se opravičujem, za nekatere vem, npr. stadion leta 1922 je bil za več kot 50000 gledalcev in ne 33800. Pa še kakšna se bo verjetno našla, katera pa mi bodo povedali prijatelji in sovražniki. Želim vam zanimivo branje in razmišljanje o dosežkih našega društva. V Ljubljani, 20.11. 2014 Ivan Čuk 5 O razstavi Izjemno bogata zgodovina društva je na eni strani dobra stvar, saj je veliko materiala, ki ga lahko predstaviš, na drugi strani pa zahteva velika bogata dediščina tudi veliko dela pri izboru najpomembnejših vsebin. Najpomembnejši cilji so bili: - poudariti pomen društva pri organizaciji telesno-kulturne dejavnosti v Sloveniji, - izpostaviti naše najpomebnejše učitelje: de Costo, Mandiča, Veselya, Murnika, Gregorko, Vazzasovo, - izpostaviti tiste, ki so vodili naše društvo v dobrem in slabem (staroste), - poudariti pomen društva za slovensko izrazoslovje, - poudariti pomen društva pri znanstveni dejavnosti na področju telesne kulture, - poudariti pomen društva pri športnih dosežkih, - poudariti pomen društva pri organizaciji velikih tekmovanj, - poudariti pomen društva pri organizaciji velikih nastopov, - poudariti pomen društva pri družabnem življenju, - poudariti sodelovanje društva pri razvoju novih telovadnih orodij Naslov razstave 150 telovadnih pik Narodnega doma je morda naključnemu bralcu nerazumljiv, zato je prav, da ga pojasnim. V Narodnem domu smo imeli v telovadnici na parketu narisane pike, na katere so se vadeči postavili, kadar so izvajali proste telovadne vaje. Pike so se uporabljale tudi na letnem telovadišču, na zletih itd. Celoten sklop praznovanja 150-letnice društva je bil poimenovan 150 telovadnih pik (zlet, kjer so se pike tudi uporabile) in tudi razstava je bila tako poimenovana. Razstava je bila postavljena v prvo in drugo nadstropje v Narodni galeriji. Ponujeni razstavni prostor je velik, vendar tudi presekan s stebri in s težkimi kipi, ki jih je težko prestavljati. Zato smo se odločili določene stebre zakriti s panoji, nekaj kipov smo vključili v naš del razstave, saj so po značaju sodili tudi zraven. Kip Ažbeta v prvem nadstropju smo nekoliko prestavili, kipe ustanoviteljev Narodne galerije v drugem nadstropju pa smo fizično ločili z visečo mrežo od postavitve telovadnice. Razstava je razdeljena na naslednje dele (tudi predstavitve so v tem vrstnem redu): - Mens sana in corpore sano – „Zdrava duša v zdravem truplu“ - Kaj se nam je 150 let dogajalo - Članstvo 19., 20. in 21. stoletja - Prvi strokovni zapisi: - Prvi strokovni zapis o telovadbi v slovenskem jeziku - Prvi slovenski časopis s telesno kulturno vsebino - Prva slovenska strokovna knjiga s telesno kulturno vsebino - Društveno družabno življenje - Prva pomembna učitelja telovadbe - Dr. Viktor Murnik –ATA – slovenske telesne kulture - Murnikova naslednika – Boris Gregorka in Jelica Vazzaz - Zleti, sol sokolstva - Telovadstvo in umetnost - Svetovno prvenstvo 1922, Svetovno prvenstvo 1970, Balkansko prvenstvo 1947 - Bralni kotiček v prvem nadstropju - Filmsko in video gradivo v prvem nadstropju 6 - Največkrat nagrajeno slovensko društvo - Prapor Narodnega doma in fotografije vrhunskih telovadcev - Staroste in predsedniki društva - Naša telovadišča - Iz roda v rod, duh išče pot (Oton Župančič) - Moderni časi - Prijateljstvo ostane - Telovadnica (drugo nadstropje) - Bralni kotiček na drugem nadstropju - Filmsko in video gradivo v drugem nadstropju - Ritmika (drugo nadstropje) - Letovanja, Premantura V nadaljevanju je naprej predstavljena kratka zgibanka, ki so jo prejeli obiskovalci razstave. Zgibanko sva pripravila skupaj z dr. Tomažem Pavlinom. Za vsak del razstave so najprej fotografije, kje v prostoru je bil postavljen. Nato si sledijo fotografije in opisi razstavljenih predmetov ter kateri zbirki pripadajo. Nekatere fotografije so morda nekoliko slabše (predvsem tistih predmetov, ki so zastekljeni), saj jih je bilo zelo težko fotografirati zaradi odbleska. Seveda v povedanem delu vsebine taka slika ni okrnjena, žal pa je v lepotnem delu zaznati pomanjkljivost. Mens sana in corpore sano – „Zdrava duša v zdravem truplu“ Prvi strokovni zapisi Kaj se nam je 150 let dogajalo Društveno družabno življenje Članstvo 19., 20., in 21. stoletja Prva velika učitelja Zleti sol sokolstva, Naša telovadišča Staroste 7 Telovadnica Premantura Murnikova naslednika, Boris Gregorka in Jelica Vazzaz Ritmika dr. Viktor Murnik – ATA – slovenske telesne kulture Telovadstvo in umetnost Največkrat nagrajeno slovensko društvo Staroste in moderni časi Iz roda v rod duh išče pot Prijateljstvo ostane SP 1922, SP 1970, Balkansko prvenstvo 1947 8 Zgibanka Poudarki iz zgodovine 150 let ŠD Narodni dom Sredi leta 1862 je bil v Ljubljani sprožen poziv, da bi bilo »koristno, da bi se gimnastika tudi v Ljubljani bolj vdomačila in da bi se napravilo gimnastično ali telovadno društvo«. Na pozivu so prevedli Mens sana in corpore sano v Zdrava duša v zdravem truplu. Poziv je podprlo 51 Ljubljančanov, leta 1863 je društvo ustanovljeno in prvi starosta je postal Etbin Henrik Costa, prvi učitelj pa Štefan Mandič. Društvo so poimenovali Južni Sokol, s čimer je bilo vzpostavljeno razmerje do severnega sokolskega »brata« v Pragi. Starosta Etbin Costa je poskrbel za prvi slovenski strokovni zapis na področju telesne kulture (1864) in tudi za prvo slovensko knjigo, ki so jo pripravili Tomšič, Levstik in Coloreto (1867). Ivan Vesely (1871) deluje v Ljubljani kratek čas, a v tem obdobju izda prvo revijo s področja telesne kulture, imenovano Južni Sokol in organizira prvo žensko skupino Sokolic, žal po odhodu iz Ljubljane obe dejavnosti zamreta. Ob 25-letnici društva (1888) priredijo v Ljubljani tekmovanje, kjer tekmujejo v skoku v daljino in na drogu. Z vstopom Viktorja Murnika v društvo se prične društvo in sokolstvo v Sloveniji močno razvijati. Pod njegovim vodstvom ustanovijo prvo strokovno telo s področja telesne kulture (1896) – vaditeljski zbor, ki postavi temelje usposabljanja na tem področju. Čez dve leti pa še ženski vaditeljski zbor, od takrat dalje ženske brez prekinitve sodelujejo organizirano na področju telesne kulture. Ob povečanju števila sokolskih društev pod Murnikovim vodstvom ustanovijo Slovensko sokolsko zvezo 1905. leta in Murnik pelje slovenske telovadce na svetovno prvenstvo v Prago leta 1907. V vitrini imamo razstavljen najstarejši slovenski pokal, ki ga je prejela slovenska ekipa leta 1911 na svetovnem prvenstvu v Torinu. Zaradi Murnikovega mednarodnega delovanja dobi Ljubljana in naše društvo organizacijo svetovnega prvenstva leta 1922 in Sokoli v Ljubljani zgradijo največji slovenski štadion vseh časov, kjer je prostora za več kot 33000 gledalcev. Na tem svetovnem prvenstvu postane Peter Šumi prvi slovenski svetovni prvak, njegov trener pa je bil Viktor Murnik. Peter Šumi ponovi ta rezultat tudi leta 1926 in njegovo zlato odličje iz Lyona je tudi predstavljeno na razstavi. Tudi največji ekipni rezultat na olimpijskih igrah – ekipno tretje mesto na OI 1928 – je Murnikovo delo. Na razstavi sta predstavljeni bronasti medalji iz leta 1928, ki ju je prejel Stane Derganc za ekipo in za preskok. Murnik je bil telovadec, trener, učitelj, organizator, založnik, pisatelj, znanstvenik, pravnik, gospodarstvenik in zato je prejel mnoga državna priznanja; francosko legijo časti, češkega belega leva, karadžorđevo zvezdo, orden Svetega Save II. in IV. reda in orden za zasluge za narod, zato ga s ponosom imujemo za očeta slovenske telesne kulture. Murnikova naslednika sta bila Boris Gregorka (telovadec, član ekipe na OI 1928, trener Mira Cerarja, organizator, pisec in zgodovinar) ter Jelica Vazzaz (telovadka, članica srebrne ekipe na SP 1938, sodnica, trenerka, organizatorka, znanstvenica in profesorica na Visoki šoli za telesno kulturo, bila je prva diplomantka s področja telesne kulture v Sloveniji). V njunem obdobju organizira društvo še eno SP in sicer leta 1970, kjer ekipa (v njej so večinoma člani društva) pod vodstvom Janeza Šlibarja doseže 4. mesto in Miro Cerar se poslovi še z enim naslovom svetovnega prvaka (in dvema naslovoma olimpijskega prvaka). Nato sledi več poudarka rekreativnim dejavnostim društva, predvsem je pomembna dejavnost letovanja v Premanturi, ki vpliva na generacije društvenih članov v načinu preživljanja prostega časa. V letu 1991 društvo zapusti ritmična gimnastika, vrhunska gimnastika pa se ponovno dvigne in z Mitjem Petkovškom poseže v sam svetovni vrh. Rak rana slovenskega najstarejšega društva so lastni prostori in še vedno upamo na njih. Škoda je, da lahko društvo prejema najvišja državna priznanja za svoje delovanje (zlati orden zaslug za narod (SFRJ), celo dvakrat Bloudkovo priznanje, zlati orden za zasluge za narod (Republika Slovenija), ne more pa država zagotoviti pogojev za njegovo delovanje. Na razstavi je predstavljenih več kot 400 predmetov, veliko knjig in več kot 5 ur televizijskih posnetkov, ki pričajo o bogati zgodovini društva.. 9 Avtor razstave: prof. dr. Ivan Čuk Oblikovanje razstave: Ajda Vogelnik in Katja Florjanc Sodelavca pri pripravi razstave: dr. Tomaž Pavlin in mag. Jože Podpečnik Pri razstavi so sodelovali: Športno društvo Narodni dom Narodna galerija Slovenije Narodni muzej Slovenije Arhiv Slovenije Radio televizija Slovenija Narodna univerzitetna knjižnica Muzej novejše zgodovine Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani Olimpijski komite Slovenije – Zveza športnih zvez Elan Inventa d.o.o. Muzej športa Posebna zahvala gre naslednjim posameznikom, ki so prispevali razstavno gradivo: Borut Trekman Jasna Nemec Novak Janez Šlibar Milica Šlibar Janez Brodnik Tine Šrot Enis Hodžič Mitja Petkovšek Sašo Bertoncelj Matjaž Anžur France Slana Dominika Kacin Marjeta Kline Branka Vajngerl 10 Mens sana in corpore sano - »Zdrav duh v zdravem truplu« Znak nad vhodom v Relief dr. Viktorja društvo, ki je bil narejen Murnika, izdelal ob 1993. leta, znak je njegovi 60-letnici rojstva oblikoval Boštjan Žakelj kipar Lojze Dolinar Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Poziv s podpisi za ustanovitev Prva pravila društvenega delovanja iz društva iz leta 1862 leta 1863 Arhiv RS Arhiv RS Vpisna knjiga s štampiljkami društva iz različnih obdobij Arhiv Narodnega doma 11 Kaj se nam je 150 let dogajalo 12 13 14 15 16 17 18 Članstvo v 19., 20. in 21. stoletju Sokolska članska izkaznica iz obdobja Sokolska obleka iz obdobja 1920–1940 med obema svetovnima vojnama Arhiv Arhiv M. Anžur Arhiv Jasna Nemec Novak Članska pristopnica E. H. Coste iz leta 1863 Članska izkaznica 2013 Arhiv RS Arhiv Narodnega doma 19 Diploma častnega člana iz 21. stoletja Diploma častnega člana iz 20. stoletja Arhiv Janeza Šlibarja Arhiv Boruta Trekmana Častni člani v letu 1973 (na sliki stojijo Boris Gregorka, Verena Kotnik, Jože Zaloker, Jelica Vazzaz, Tomaž Šavnik, sedijo Jože Rus, Martin Novak, Viktor Diploma častnega člana iz 19. stoletja Šenica, Lojze Vrhovec) Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Častni člani 1913 Franc Ravnikar, Franc Članstvo iz leta 1865 Drenik in Peter Graselli Arhiv RS Arhiv Narodnega doma 20 Članstvo pionirke iz leta 1963 Članstvo pionirji 2003 Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Članstvo starši z otroki Članstvo (aerobike) 2003 Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Članstvo pionirji 1963 Starejše članice 2003 Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Člani 2003 Arhiv Narodnega doma 21 Staroste in predsedniki društva Ivan Žerovec (vodja Dr. Etbin Henrik Costa Ivan Murnik Dr. Karel Bleiiweis (vodja pripravljanega odbora) 1863 1867 – 1871 pripravljanega odbora) 1862 1863 – Arhiv RS Arhiv RS 1867 1868 – Arhiv Narodnega doma Arhiv RS Fran Drenik Josip Nolli Dr. Ivan Tavčar Franc Ravnihar 1877 1879 – 1874 1875 – 1882 1883 – 1880 1882 – Arhiv RS Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Ivan Hribar (tudi ljubljanski župan, sedi na sredi na stolu) Bogumil Kajzelj Viktor Šenica Alojz Vrhovec 1945 1946, – 1888 1895 – 1924 1939 – 1972 1974 – 1948 1949, 1963 1969 – – Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 65 Leopold Šega Minca Pavšek Dr. Ivan Čuk Dejan Crnek 1949 1950 – 1982 1991 – 1991 1993 – 1993 2013 – Arhiv Narodnega doma Arhiv Mihe Pavška Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 66 Naša telovadišča Froelichovo dvorišče, kjer Prvi telovadni prostori Telovadnica realke Dopis o potrebi lastnih je bil prvi telovadni prostor Arhiv Narodnega doma Arhiv RS prostorov, 1882 Arhiv RS Arhiv RS Sokolski dom po načrtu Sokolski dom po načrtu Sokolski dom po načrtu Zgradba Narodnega doma Hraskega, leta 1892 Hraskega, leta 1892 Hraskega leta 1892 Arhiv Narodnega doma Arhiv RS Arhiv RS Arhiv RS Seznam zaseženih sredstev Preureditev študijske Preureditev študijske Študijska telovadnica s strani italijanske telovadnice, 1963 telovadnice, 1985 2013 okupacijske oblasti, 1941 Arhiv Narodnega doma Arhiv Ivana Čuka Arhiv Narodnega doma Arhiv RS 67 Načrt trim steze v Podpisovanje peticije iz Odhod iz Narodnega Idejni načrt preureditve Tivoliju, avtor Boris leta 1986 š doma, 2012 tudijske telovadnice in Gregorka Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma kopališča Ilirija Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 68 Iz roda v rod duh išče pot (Oton Župančič) Čeprav velja raziskava dr. Boža Škerlja za prvo znanstveno raziskavo na področju telesne kulture, ki jo je naredil ob vsesokolskem jugoslovanskem zletu v Ljubljani leta 1933, pa bi tukaj poudarili, da gre za prvo kvantitativno raziskavo. Če pojmujemo znanost nekoliko širše, ne moremo mimo dejstva, da je res prvo znanstveno delo Nauk o telovadbi iz leta 1867, saj je bilo za to knjigo najprej potrebno iznajti slovensko strokovno izrazoslovje. Izrazoslovje sodi v znanstveno disciplino jezikoslovja in tako v humanistiko. Prav tako sodi v humanistiko zgodovina, kjer imamo krasen raziskovalni zapis iz leta 1888 ob 25-letnici društva, kjer je podana biografija Štefana Mandiča in analiza prvih 25 let delovanja društva. Še več znanstvenega dela je opravil dr. Viktor Murnik, saj je pričel z izrazoslovjem, zgodovino, nadaljeval s filozofskimi spisi o pomenu telovadbe (tudi iz medicinskega, sociološkega in ekonomskega vidika), odlična je kvalitativna razprava o biološki vrednosti telesnih vaj, prav tako tudi razprave o ritmu. Jelica Vazzaz je nadaljevala tudi z raziskovalnim delom, za teorijo športnega treniranja je zelo pomembno delo skupaj z Gregorko Analiza telovadnih obremenitev vrhunskih telovadcev sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Vazzazova in Gregorka sta se podpisala še pod eno izjemno delo, in sicer Razvoj telovadnega orodja, ki ga je naročilo podjetje ELAN. Med pomembnejša dela sodi tudi Razvoj računalniškega sistema za usmerjanje in izbor otrok v gimnastiko (Novak, Čuk, Bolković, Vajngerl), v današnjem času pa Fakulteta za šport izdaja revijo Science of Gymnastics Journal (www.scienceofgymnastics.com) skupaj z mednarodno gimnastično zvezo. Več informacij o znanstvenih delih v gimnastiki je na www.cobiss.si. 69 70 Opis raziskave Boža Revija Science of Naslovnica knjige Škerlja na slovenskih Gymnastics Journal, Sokolstvo in življenje, telovadcih leta 1933 ustanovitelj revije Ivan avtor dr. Viktor Murnik Arhiv Ivana Čuka Čuk Arhiv Fakultete za šport Arhiv Ivana Čuka Logotip Partizana Narodni Logotip Partizana Narodni dom na filmu za tisk dom, glina Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 71 Moderni časi Novice iz študijske telovadnice, izsek iz Tekmovanja v letu 2011, izsek iz revije revije Stoja Stoja Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Premantura 2011, izsek iz revije Stoja Pohorski dnevnik, izsek iz revije Stoja Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 72 Prijateljstvo ostane Karikatura Borut Pečar Spomini Milice in Janeza Šlibarja Spomini Matevža in Blaža Arhiv Janeza Brodnika Arhiv Narodnega doma Medje Arhiv Narodnega doma Spomini Andreja Razdriha Spomini Mirsada Begića Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 73 Spomini dr. Franceta Peternela Spomini Andreja Bleiweissa Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Spomini Braneta Pelka Spomini Barbare Jerman Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Spomini Marjane Dremelj Spomini Aljoše Rebolja Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Spomini Ane Benkovič Arhiv Narodnega doma 74 Telovadnica Elanov sklop polivalentnih blazin Dve usnjeni blazini iz študijske še v uporabi telovadnice, 1963 (morda tudi prej) Arhiv Franceta Slane Letvenik ELAN inventa Mostnica ideja Boris Gregorka – Grbača ideja Boris Gregorka – Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 75 Klop Škatla za magnezij Jurček ideja Iv – an Čuk (1983) Klopica in merilec Arhiv Narodnega doma (nihajoča) za SP 1970 Arhiv Narodnega doma predklona v Ljubljani Arhiv ELAN Inventa Konj za preskok iz študijske Dve parterni plošči SP 1970 Trak za skok v daljino telovadnice, 1963 Arhiv Narodnega doma Arhiv ELAN inventa Arhiv Narodnega doma Dve klopi za piknik, okoli 1960 Arhiv Narodnega doma 76 Moške kratke hlače, 1974 Tekmovalni dres s hlačami Telovadni dres Jasne Novak Telovadni dres s hlačami Arhiv Narodnega doma Mitje Petkovška na Gimnaestradi 1959 Janka Nastrana, 1972 Arhiv Mitje Petkovška Arhiv Jasne Nemec Novak Arhiv Narodnega doma Telovadna majica in pas – Dres s kratkimi hlačami Moder dres z belimi Tekmovalni dres Saše trak za film Sokoli in Orli, Enisa Hodžiča, 1999 hlačami Enisa Hodžiča Bertonclja, 2010 1988 Arhiv Enisa Hodžiča Arhiv Enisa Hodžiča Arhiv Saše Bertonclja Arhiv Narodnega doma Varnostni jermenčki za Kip dr. Viktorja Murnika v mavcu drog (par) in kroge (par) Arhiv Narodnega doma Arhiv Enisa Hodžiča 77 Bralni kotiček v drugem nadstropju Diploma I. pokrajinski zlet Knjiga Antologija nekega Knjiga Poslednji romantik na Sokola Kraljevine Jugoslavije obdobja, anekdote zlate konju, avtorja M. SaĴ ler in v Ljubljani, 27. 29. VI. 1933, – generacije M. Štamberger avtor Aleš Tuhtar Arhiv Janeza Brodnika Arhiv Ivana Čuka Arhiv Fakultete za šport Diploma Boris Gregorka Knjiga Dogodivščine Knjiga Razvoj Knjiga Pommel horse (1906 2001), avtor Jure – treh telovadcev telovadnega orodja, exercises, avtorja I. Kern jubilantov, anekdote avtorja Boris Gregorka Karacsony in I. Čuk Arhiv Fakultete za Šport zlate generacije in Jelica Vazzaz Arhiv Ivana Čuka Arhiv Janeza Brodnika Arhiv Ivana Čuka 78 Diploma Življenjepisi slovenskih Diploma Analiza obremenitev Knjiga Dogodivščine vrhunskih trenerjev in sodnic v trimesečnih priprav tekmovalca Enisa telovadcev šestdesetletnikov, ženski športni gimnastiki, avtorica Hodžiča za mednarodno prvenstvo anekdote zlate generacije Mojca Mavrič Ljubljane v športni gimnastiki, Arhiv Janeza Brodnika Arhiv Fakultete za Šport avtorica Mojca Šemrov Arhiv Fakultete za Šport 79 Filmsko in video gradivo v drugem nadstropju Spored: 1. 1964 Evropsko prvenstvo Beograd, Arhiv RTV SLO 2. 1970 SP Ljubljana Miro Cerar, , Arhiv RTVSLO 3. 1985 ŠRG Dominika Kacin, Arhiv Marjete Kline 4. 1988 DP Mitja Petkovšek bradlja, , Arhiv Nenada Solarja 5. 1988 DP Mitja Petkovšek drog Jernej W , , agger, Arhiv Nenada Solarja 6. 1989 ŠRG Dominka Kacin pred SP Sarajevo, Arhiv Marjete Kline 7. 1989 člani Narodnega doma izvajajo obvezne sestave in prvine za množični program gimnastike, Arhiv Ivana Čuka 8. 1989 ŠRG trening v Narodnem domu, Arhiv Marjete Kline 9. 1990 Božični nastop v študijski telovadnici, Arhiv Ivana Čuka 10. 1990 MPL nastop Enisa Hodžiča, Arhiv Ivana Čuka 11. 1990 Predavanje osnove gimnastike, Arhiv Ivana Čuka 12. 1991 Treningi v študijski telovadnici, Arhiv Ivana Čuka 13. 1992 SP Pariz, Blaž Puljič drog, Arhiv Fakultete za šport 14. 1994 Joštov memorial Igor Ivanuš, Blaž Jelenec, Miha Oblak in Ali Syla, Arhiv Ivana Čuka 15. 1994 MPL Enis Hodžič, Arhiv Ivana Čuka 16. 1994 Pionirski pokal Luka Golja, Ali Syla, Arhiv Ivana Čuka 17. 1995 Petkovšek seskok podmet skrč , eni salto naprej z bradlje, Arhiv Fakultete za šport 18. 1998 DP Sašo Bertoncelj, Arhiv Saše Bertonclja 19. 1998 Pokal Narodni dom, Sašo Bertoncelj, Blaž Jelenec in Igor Ivanuš, Arhiv Saša Bertonclja 20. 2000 OI Mitja Petkovšek, Arhiv RTV SLO 21. 008 OI Mitja P 2 etkovšek, Arhiv RTV SLO 80 Svetovno prvenstvo 1922 in 1970, Balkansko prvenstvo 1947 SP 1922 Dr. Viktor Murnik je kot delegat na kongresu FIG dosegel, da so svetovno prvenstvo dodelili Sokolu kraljevine SHS, in znotraj tega je bil glavni promotor Ljubljanski Sokol. Zgradili so štadion za več kot 50.000 gledalcev, kar je bil največji štadion v Sloveniji doslej. Tekme in nastope si je ogledalo več kot 200.000 ljudi. To je bilo prvo veliko tekmovanje na slovenskih tleh in tudi Slovenci smo dobili prvega svetovnega prvaka Petra Šumija (član Ljubljanskega Sokola)(razdelil si je prvo mesto s Čehom Pehačkom). 43 Pregled vnanjih tekem, ki so Zapis iz Spomenice, Pogled na severna vrata z Paviljona za glasbeni orkester se jih udeležili slovenski leta 1922 kako so – dvema mogočnima kipoma Arhiv Fakultete za šport telovadci gradili stadion Sokolov Arhiv Narodnega doma Arhiv Fakultete za šport Arhiv Fakultete za šport 44 Pogled na glavno tribuno in Korita za vodo Pogled na jugozahodno stran kraljevo ložo z juga Arhiv Fakultete za šport stadiona Arhiv Fakultete za šport Arhiv Fakultete za šport Dr. Murnik pozdravlja Jugoslovanska ekipa vadeče na zletu Arhiv Fakultete za šport Arhiv Fakultete za šport Prerez vhoda Jugoslovani na bradlji Tekmovanje v skoku v Arhiv Fakultete za šport Arhiv Fakultete za šport višino Arhiv Fakultete za šport Sonet v čast razstavi ob Jugoslovani v kopalkah Diploma Stanetu Diploma Stanetu zletu, avtor Engelbert za tekmovanje v Dergancu kot članu Dergancu za dosežek na Gangl plavanju ekipe tekmovanju Arhiv Fakultete za šport Arhiv Fakultete za šport Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 45 Rezultati na svetovnem Iz knjige FIG, leta 1921, določitev Ljubljane prvenstvu v Ljubljani leta 1922 za svetovno prvenstvo Arhiv Fakultete za šport Arhiv Ivana Čuka Peter Šumi, prvi Čeh František Pehaček si slovenski svetovni prvak je razdelil prvo mesto s Arhiv Fakultete za šport Petrom Šumijem Arhiv Fakultete za šport SP 1970 Za drugo svetovno prvenstvo v organizaciji društva je poskrbel Boris Gregorka, ki je ob izgradnji Hale Tivoli videl priložnost, da pripelje svetovne telovadce v Ljubljano. Renome Ivka Pustiška, Borisa Gregorke in Jelice Vazzaz (ob pomoči Milice Šepe) in tekmovalni uspehi Mira Cerarja so bili garant za odmevno in uspešno prireditev. Plakat za SP 1970, Miro Cerar Plakat za SP 1970, Arhiv Fakultete za šport Marlenka Kovač Arhiv Narodnega doma 46 Kako je Boris Gregorka Organizacijski komite SP Brošura ob tekmovanju eno leto pred SP 1970 pripeljal SP v Ljubljano 1970 Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Karikatura Erike Zuchold Priročna oblika vseh Priročnik za obvezne sestave ŽŠG Arhiv Narodnega doma zmagovalcev in zmagovalk Arhiv Narodnega doma svetovnih prvenstev do leta 1970 Arhiv Narodnega doma Priročnik za obvezne sestave MŠG Zgodovinski pregled uvrstitve Zgodovinski pregled držav Arhiv Narodnega doma slovenskih tekmovalcev udeleženk na svetovnih Arhiv Narodnega doma prvenstvih Arhiv Narodnega doma 47 Zlato odličje z znakom SP in Srebrno odličje z znakom SP in Bronasto odličje z znakom SP značko SP značko tekmovalca Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Spominska zastavica FIG Mali prospekt za prvenstvo, Mali prospekt za prvenstvo, Štartna številka rdeča - moški, Arhiv Fakultete za šport Marlenka Kovač Miro Cerar vijoličasta - ženske Arhiv Fakultete za šport Arhiv Fakultete za šport Arhiv Narodnega doma 48 Pravila obveznih vaj za ŽŠG in Himna svetovnega prvenstva – MŠG glasba B. Adamič Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Velika spominska plaketa s SP Medalje na turnirju pred svetovnim prvenstvom, 1969 Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Plakat za Balkansko prvenstvo 1947 Arhiv Narodnega doma 49 Bralni kotiček v prvem nadstropju Blazina s SP 1970 v Diplomsko delo Jerice Doktorska naloga Telovadba na Ljubljani Zeljković Tomaža Pavlina Slovenskem Arhiv Narodnega doma Arhiv Fakultete za šport Arhiv Tomaža Pavlina Arhiv Narodnega doma 50 Sokolstvo in življenje Telovadni plesi Razstava Tineta Šrota Zapisi o dr. Viktorju Arhiv Ivana Čuka Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Tineta Šrota Murniku Arhiv Narodnega doma Po njihovi sledi, Gradivo o Jožetu Rusu Dr. Viktor Murnik – Sistem brata Krpana anekdote „zlate Arhiv Narodnega doma ATA Arhiv Narodnega doma generacije“ Arhiv Ivana Čuka Arhiv Janeza Brodnika Dr. Viktor Murnik V pesti sila v srcu 4100 Ambasadorjev, Diploma Vrhunski Arhiv Ivana Čuka odločnost, v mislih Praga 1948 tekmovalci športne domovina Arhiv Narodnega doma gimnastike ŠD Narodni Arhiv Ivana Čuka dom, avtor Miha Brodik Arhiv Fakultete za šport 51 Filmsko in video gradivo v prvem nadstropju Spored: 1. 120 let Narodnega doma (1983), Arhiv RTV SLO 2. 100-letnica Murnikovega rojstva (1974) , Arhiv RTV SLO 3. Partizanski mnogoboj pred študijsko telovadnico (1957), Arhiv Narodnega doma 4. Organizacijske priprave na SP 1970, Arhiv RTV SLO 5. Izseki iz dokumentarnega filma Orli in Sokoli (1988), scenarij J. Perko in D.Ulaga, režija J. Perko, Arhiv RTV SLO 6. S Titovimi fiskulturniki v Pragi (1948), scenarij in režija D. Povh, Arhiv RS 7. Letovanje na Valovinah (1957-?), Arhiv Narodnega doma 8. Partizanski mnogoboj 1956 v Mariboru, Arhiv Narodnega doma 9. Miro Cerar zač , etki (1959), Arhiv RTV SLO 10. Miro Cerar SP Dortmund (1966), , Arhiv RTV SLO 11. Miro Cerar SP Ljubljana (1970), , Arhiv RTV SLO 12. Počitnice v Premanturi (1967), Arhiv Janeza Šlibarja 13. 140 let Narodnega doma (2003), Arhiv RTV SLO 14. Trening v študijski telovadnici (196?), Arhiv RTV SLO 15. Izsek iz dokumentarno-igranega filma Selekcija, avtor D. Povh, koreografija B. Gregorka, Arhiv RS 16. Trening v študijski telovadnici (196?), Arhiv RTV SLO 17. Priprave za Balkanijado v Sofiji (1946), Arhiv RTV SLO 18. Pred svetovnim prvenstvom v Ljubljani 1969, Arhiv RTV SLO 19. Trening v študijski telovadnici (1970) , Arhiv RTV SLO 20. Balkanijada 1947, Arhiv RTV SLO 21. Izdaja knjige s posveta o Murniku (2006), Arhiv RTV SLO 22. Film o Stanetu Dergancu (2000), Arhiv RTV SLO 23. Film o Stanetu Dergancu (2004), Arhiv RTV SLO 24. Mitja Petkovšek, Sašo Bertoncelj, Enis Hodžič, Blaž Puljič, Alen Dimic, Žiga Šilc, Igor Ivanuš na TV SLO v zadnjih 20-ih letih, Arhiv RTV SLO 52 Največkrat nagrajeno slovensko društvo Nagrada mesta Nagrada Partizana Bloudkova nagrada, Red zaslug za narod z Ljubljane, 1977 Jugoslavije, 1986 1967 zlato zvezdo, 1973 Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Bloudkova nagrada, Vitrina dr. Viktor 1990 Murnik Arhiv Narodnega doma Arhiv Boruta Trekmana 53 Vitrina dr. Viktor Murnik Arhiv Boruta Trekmana Na vrhu Nagrada mesta Kipec železarja, darilo Kipec dve telovadki in Ljubljane reprezentanci leta 1930 telovadec, verjetno iz leta Arhiv Narodnega doma v Luksemburgu 1957 Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Narodnega doma Zgornja polica Kipec, darilo Zlata bradlja, darilo Mitju Pokal, ki so ga dobili Zlati drog, darilo Borisu Mednarodnega Petkovšku, izdelal Tine slovenski telovadci na Gregorki, izdelal Tine Šrot olimpijskega komiteja leta Šrot svetovnem prvenstvu v Arhiv Narodnega muzeja 2003 Arhiv Mitja Petkovška Torinu leta 1911 Arhiv Narodnega doma Arhiv Boruta Trekmana 54 Srednja polica Kipec bobnarja, darilo Vaza, darilo jugoslovanski Vaza, darilo slovenski Plaketa poljskih sokolov belgijske reprezentance reprezentanci leta 1926 v reprezentanci SP 1913 1929 leta 1922 Lyonu Pariz Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Narodnega doma Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Galski petelin, darilo Francozov leta 1922 Arhiv Boruta Trekmana Spodnja polica Plaketa češkoslovaških Kipec livarja, darilo dr. sokolov ob zletu 1901 Viktorju Murniku Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana 55 Knjižna omara dr. Viktorja Murnika Arhiv Boruta Trekmana Na vrhu Pokal za orodno telovadb Pokal Ljubljane za ŠRG Pokal za kros 1939 – Pokal Zvonka Runka 1988 Arhiv Narodnega doma 1963 Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Zgornja polica Pokal odbojka, 1985 Pokal Partizana Slovenije Plaketa Gent, 1958 Arhiv Narodnega doma za orientacijo, 1973 Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 56 Srednja polica Dve Kristalni vazi s Kozarec z gravuro, darilo Pepelnik s slončkom, last Spomin na Tabor v srebrnim robom, darilo sokolskega saveza dr. dr. Viktorja Murnika Vižmarjih, 1869, last dr. čeških Sokolov, leta 1922 Viktorju Murniku Arhiv Boruta Trekmana Murnika Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Vaza, spomin na zlet 1929, na Poljskem Arhiv Boruta Trekmana Spodnja polica Pokal mala prožna Plaketa za streljanje, 1980 Pokal za smučarski tek, Pokal ĆGP Delo RK ZSMS ponjava, 1975 Arhiv Narodnega doma 1934 in Partizan Slovenije za Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma najboljše rekreativno društvo 1968 Arhiv Narodnega doma 57 Vitrina OI – Spominska medalja Značka Staneta Derganca OI 1928 bron za ekipno 3. OI 1928 bron za Staneta Derganca z OI z OI 1924 kot tekmovalca mesto, Stane Derganc posamezno 3. mesto na 1924 v Parizu Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma preskoku, Stane Derganc Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Spominska medalja Značka Staneta Derganca Značka Petra Šumija kot Spominska medalja na Staneta Derganca na OI z OI 1928, kot tekmovalca sodnika z OI 1936 OI 1936, Peter Šumi 1928 Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Spominsko odlikovanje na Spominska medalja na OI Štartna številka Milice Značka Milice Rožman OI 1936, Peter Šumi 1948, Milica Rožman Rožman na OI 1948 kot tekmovalke na OI Arhiv Narodnega doma Arhiv Milice Šlibar Arhiv Milice Šlibar 1948 Arhiv Milice Šlibar Oznaka Jelice Vazzaz kot Štartna številka Milice Značka Milice Rožman, Spominska zastavica na sodnice na OI 1948 Rožman na OI 1952 kot tekmovalke na OI 1952 OI, Tokio 1964 Arhiv Narodnega muzeja Arhiv Milice Šlibar Arhiv Milice Šlibar Arhiv Janzea Brodnika 58 OI 1964 zlato odličje, Miro OI 1964 bronasto odličje, Vabilo na banket Akreditacija Janeza Cerar za konja z ročaji Miro Cerar za drog Arhiv Tineta Šrota Brodnika na OI 1968 Arhiv OKS-ZŠZ Arhiv OKS-ZŠZ Arhiv Janeza Brodnika Značka trenerja Janeza Emblem reprezentance na Spominska diploma OI 1968 zlato odličje, Šlibarja na OI 1968 OI 1968 Janeza Brodnika Miro Cerar za konja z Arhiv Janeza Šlibarja Arhiv Janeza Šlibarja Arhiv Janeza Brodnika ročaji Arhiv OKS-ZŠZ Spominska medalja z OI Emblem reprezentance na Diploma Mitji Petkovšku 1972 OI 1972 za 5. mesto na bradlji, OI Arhiv Janeza Šlibarja Arhiv Janeza Šlibarja 2008 59 Vitrina – druga tekmovanja Spominska medalja Petra Zlata medalja Petra Spominska značka na SP Spominska značka na SP Šumija na SP 1926 Šumija v mnogoboju na 1922, oblikoval Lojze 1938 v Pragi Arhiv Narodnega doma SP 1926 Dolinar Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Diploma Milici Rožman Spominska medalja Milice Mapa, v kateri je bila Zlato odličje Mitje za sestavo z žogo, ekipno Rožman na SP 1950 spravljena diploma Milice Petkovška na SP 2005 na na SP 1950 Arhiv Milice Rožman Rožman in štartna številka bradlji Arhiv Milice Rožman Milice Rožman na SP 1950 Arhiv Mitje Petkovška Arhiv Milice Rožman Priznanje za skupno Bronasto odličje Saše Bronasto odličje Tineta Zlato odličje Mitje zmago v seštevku Bertonclja z EP 2010 na Šrota z EP 1963 na Petkovška na EP 2000 na svetovnega pokala 2012 na konju z ročaji preskoku bradlji konju z ročaji in telovadne Arhiv Saše Bertonclja Arhiv Tineta Šrota Arhiv Mitje Petkovška hlače Saše Bertonclja Arhiv Saše Bertonclja Zlato odličje Saše Zlato odličje Janeza Zato odličje Janeza Odličje z balkaniade 1947 Bertonclja na univerzijadi Brodnika na Brodnika na balkaniadi v organizaciji društva Arhiv Saše Bertonclja Mediteranskih igrah Arhiv Janeza Brodnika Arhiv Narodnega doma Arhiv Janeza Brodnika 60 Zlato odličje Dominike Diploma Dušice Komac Diploma Dušice Komac Diploma Dušice Komac Kacin na balkaniadi v na zletu 1922 na zletu 1936 na zletu 1933 in njen ritmični gimnastiki Arhiv Jasne Nemec Novak Arhiv Jasne Nemec Novak lovorov venec Arhiv Dominike Kacin Arhiv Jasne Nemec Novak Pismo in čestitka E. Spominska medalja na Srebrna medalja Zlata medalja Dominike Gangla za zmago v tekmovanju za zastavo Dominike Kacin z Kacin z državnega tekmovanju za zastavo kraljice Marije, 1938 državnega prvenstva v prvenstva v ritmični kraljice Marije Arhiv Jasne Nemec Novak ritmični gimnastiki gimnastiki Arhiv Jasne Nemec Novak Arhiv Dominike Kacin Arhiv Dominike Kacin 61 Prapor Narodnega doma in fotografije vrhunskih telovadcev Prapor Partizana Narodni dom Naši tekmovalci v Pragi Kandare, Murnik, Benčan, 1955 in dodatek k praporu, 1895, Kandare, Murnik, 1895 častni člani Narodnega doma Benčan Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Tekmovalna vrsta za SP 1913 v Parizu Tekmovalna vrsta 1909 za SP v Miro Longyka Arhiv Narodnega doma Luksemburgu Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 62 Tekmovalna vrsta za SP 1938 v Pragi Zmagovalna vrsta v tekmi za Zmagovalna vrsta v tekmi za meč Arhiv Narodnega doma zastavo kraljice Marije 1938 kralja Aleksandra Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Tekmovalna vrsta za OI 1928 Tekmovalna vrsta za SP 1938 v Moška in ženska ekipa za OI 1948 Arhiv RS Pragi Arhiv Milice Šlibar Arhiv Narodnega doma Peter Šumi, kot ga Milica Rožman na Vilko Predan, foto Jugoslovanska ekipa za SP 1970 je narisal Jože preskoku v Boris Gregorka Arhiv Janeza Šlibarja Primožič pripravah na OI 1948 Arhiv Narodnega doma Arhiv RS Arhiv Milice Šlibar Milica Rožman pri Jugoslovanska ekipa Miro Cerar Miro Cerar seskoku s krogov na OI 1972 Arhiv Narodnega doma Arhiv Janeza Šlibarja Arhiv Milice Šlibar Arhiv Janeza Šlibarja 63 August Kussel Tine Šrot Milenko Kersnič Mitja Petkovšek Arhiv Janeza Brodnika Arhiv Tineta Šrota Arhiv Janeza Brodnika Arhiv Narodnega doma Enis Hodžič Sašo Bertoncelj Arhiv Enisa Hodžiča Arhiv Narodnega doma Alen Dimic OI 2008 v Pekingu, Igor Arhiv Alena Dimica Fedoruk, Edvard Kolar, Mitja Petkovšek in Ivan Čuk Arhiv Ivana Čuka 64 Prvi strokovni zapisi Nekaj besed o Južni Sokol, 1871 - prvi Prva slovenska knjiga s področja telesne telovadstvu, 1864 - prvi slovesnki časopis na kulture Nauk o telovadbi iz leta 1867 strokovni zapis s področja področju telesne kulture Arhiv Fakultete za šport telesne kulture s Arhiv RS posameznimi odstavki Arhiv RS Rokopis Frana Levstika s Slikovno gradivo v knjigi Nauk o telovadbi, 1867 Stoja - interno glasilo ŠD popravki knjige Nauk o Arhiv Fakultete za šport Narodnega doma telovadbi, 1867 Arhiv Narodnega doma Arhiv RS 22 Društveno družabno življenje Darilo logaških deklet - dodatek Vabilo plakat na sokolski večer, Vabilo plakat na variete večer, k praporu Južnega Sokola 1881 1882 letnica neznana, v obdobju med ob izletu Sokola v Logatec Arhiv Narodnega doma 1896 in 1918 Arhiv Narodnega muzeja Arhiv Narodnega doma 23 Maškarada črnke, 1957 Maškarada jazz, 1964 Arhiv Jasne Nemec Novak Arhiv Jasne Nemec Novak Maškarada kitajke, 1958 Maškarada, 1952 Arhiv Jasne Nemec Novak Arhiv Jasne Nemec Novak Maškarada otroci, 1952 Maškarada punce kot prašičke, 1955 Arhiv Jasne Nemec Novak Arhiv Jasne Nemec Novak Maškarada Jasna in Mitja Novak, 1954 Za mizo pri društveni zabavi Dušica Novak, dr. Arhiv Jasne Nemec Novak Branko Premrov, Ančka Premrov in nn, maj 1966 Arhiv Jasne Nemec Novak 24 Kostum iz leta 1958 Kostum iz leta 1964 Kostum iz leta 1956 Arhiv Jasne Nemec Novak Arhiv Jasne Nemec Novak Arhiv Jasne Nemec Novak Ureditev telovadnice za maškarado 1925, Noč na morju Ureditev telovadnice za maškarado 1930, Razposajena Arhiv Muzeja novejše zgodovine Ljubljana Arhiv Muzeja novejše zgodovine Seznami plesov in glasbe na maškaradah v 19. st Arhiv Muzeja novejše zgodovine Vabilo na maškarado 1895 Arhiv Muzeja novejše zgodovine 25 Vabilo na 60 - letnico društva, 1923 Vabilo na Miklavžev večer, 1908 Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Vabilo na silvestrski večer, 1932 Vabilo na prvo lutkovno predstavo za Arhiv Narodnega doma odrasle, 1931 Arhiv Narodnega doma 26 Prva pomembna učitelja telovadbe Življenjepis in slika Štefana Mandiča, narejena ob 25-letnici ustanovitve Južnega Sokola leta 1888 Arhiv Narodnega doma Sestavek o delovanju I. Z. Prva ženska skupina Veselya Sokolic, ki pa je z Ivan Čuk odhodom Veselija prenehala z delovanjem, Arhiv RS Časopis Južni Sokol je izdajal I. Z. Vesely Arhiv NUK 27 Dr. Viktor Murnik - ATA - slovenske telesne kulture Viktor Murnik se je rodil 25. 3. 1874 in umrl 1. 1. 1964 v starosti 90 let. Izobrazba Dr. Viktor Murnik je končal klasično gimnazijo v Ljubljani leta 1892, pravno fakulteto v Gradcu pa je končal leta 1898. Službovanje Sodno prakso je opravil na sodišču v Ljubljani in nato leta 1900 nastopil službo v Trgovinski in obrtni zbornici za Vojvodino Kranjsko (kasneje leta 1918 za Slovenijo). Že leta 1901 je postal njen vodilni tajnik, takoj je , cesarska oblast predlagal ustanovitev trgovske akademije v Ljubljani mu tega ni dovolila, zato je ustanovil sklad za izgradnjo akademije, ki je po prvi svetovni vojni bil temelj za ustanovitev te šole v Ljubljani. Leta 1906 je na njegovo pobudo ustanovljen Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, leta 1920 je predlagal naj ustanovijo stalni velesejem. Leta 1925 se je upokojil. 28 Sodelovanje v OF Dr. Viktor Murnik se je pridružil kulturnemu molku, dal soglasje k pridružitvi sokolov k Osvobodilni fronti, aktiven pa sam ni bil niti v OF, niti v partiji. Delovanje na področju telesne kulture Z vadbo pri Ljubljanskem Sokolu je pričel leta 1892, vendar pa je postal bolj aktiven društveni član leta 1894. Funkcionarsko delo: Bolj pomembne funkcije: · 1896 društveni tajnik, · 1897–1905 načelnik društva, · 1905–1924 starosta društva, · 1906-1918 načelnik slovenske Sokolske zveze, · 1920-1924, 1926-1930 načelnik Jugoslovanske Sokolske zveze, · 1911-1914 in 1920 – 1930 delegat slovenske oz. Jugoslovanske sokolske zveze pri FIG, · 1945-1946 predsednik tehničnega odbora Fizkulturne zveze Slovenije Zaradi njegovega strokovnega dela se Sokol močno razširi po Sloveniji po letu 1896. Tekmovalec: · V orodni telovadbi je tekmoval od leta 1895 do 1907 leta, od prvih nastopov za društvo do prvega nastopa slovenske reprezentance na mednarodnem prvenstvu (kasneje določeno kot 3. svetovno prvenstvo FIG) leta 1907 v Pragi. Diploma iz leta 1906 kaže na njegovo izjemnost, saj so mu na 1. vse-hrvaškem sokolskem zletu od 10 možnih točk dodelili 11 točk na bradlji, da bi nagradili njegovo izjemno težko in brez napake izvedeno sestavo. Trener · Murnik je od vsega začetka deloval na strokovnem in tekmovalnem področju, tako je bil v obdobju do leta 1907 tako tekmovalec kot tudi trener. · Odpeljal je prvo slovensko ekipo na svetovno prvenstvo leta 1907 v Prago. · Do prve svetovne vojne slovenska reprezentanca sodeluje na svetovnih prvenstvih 1909 v Luksemburgu, 1911 v Torinu, 1913 v Parizu. · Na svetovnem prvenstvu 1922 v Ljubljani postane Peter Šumi svetovni prvak, uspeh ponovi še leta 1926 in je edini na svetu, ki mu je uspelo dvakrat zapored zmagati v mnogoboju do Uchimure (2010). Njegov trener je bil dr. Viktor Murnik. · Na OI 1924 ni sodeloval zaradi spora z zveznim načelnikom Ambrožičem, ki je bil odločen nasprotnik uvajanja športa v Sokola, kljub temu so bili v ekipi vsi tekmovalci, s katerimi je Murnik sodeloval že za SP v Ljubljani in jih pripravljal tudi v društvu. Leon Štukelj na OI pribori prve olimpijske medalje, ki so tudi posledica delovanja dr. Viktorja Murnika, tako trenerja kot tudi funkcionarja. · Na OI 1928 je dr. Viktor Murnik zopet tisti, ki pripravlja in vodi ekipo. Ekipa doseže bronasto medaljo, v ekipi pa so sami slovenski telovadci, razen CioĴ ija iz Sušaka. · Na OI 1928 jugoslovanska ekipa v prosti vaji nastopi na glasbo in to je prva uradna sestava na parterju z glasbo. · Na SP 1930 v Luksemburgu ekipo vadi in vodi zopet Murnik, Primožič postane svetovni prvak v mnogoboju, ob tem pa še na konju z ročaji, bradlji in prosti vaji. · Na OI 1936 še zadnjič vodi jugoslovanske telovadce na velikih tekmovanjih, zopet so v ekipi vsi slovenski telovadci razen enega. 29 · Za žensko jugoslovansko reprezentanco za OI 1936 pripravi vajo s palicami. · Za žensko jugoslovansko reprezentanco za SP 1938 v Pragi, kjer ekipa osvoji 2. mesto pa vajo s kiji. · Pomembnejši tekmovalci, s katerimi je dr. Viktor Murnik sodeloval so: Peter Šumi, Boris Gregorka, Leon Štukelj, Jože Primožič in Stane Derganc. Strokovni delavec · 1896 ustanovi prvo strokovno telo na področju telesne kulture z ustanovitvijo vaditeljskega zbora pri Ljubljanskem Sokolu. · Z ustanovitvijo vaditeljskega zbora prične z rednim sistematičnim izobraževanjem kadrov na področju telesne kulture – prvo sistematično usposabljanje kadrov na področju telesne kulture v Sloveniji – med obema vojnama je sokolska diploma izobraževanja najpomembnejši strokovni naziv v telesni kulturi v Sloveniji. · 1898 ustanovi prvo strokovno telo na področju ženske telesne kulture z ustanovitvijo ženskega vaditeljskega zbora pri Ljubljanskem Sokolu. · Kot načelnik slovenske sokolske zveze in jugoslovanske sokolske zveze je najpomembnejši strokovnjak na tem področju, rezultati njegovega dela so vidni tako v tekmovalnem in organizacijskem smislu, saj je pred drugo svetovno vojno razmerje sokoli : športniki v prid sokolom. Publicistično delo: · že 1897 objavi svoje prvo delo o redovnih vajah. · 1904 ponovno obudi publicistično in založniško dejavnost na področju telesne kulture na slovenskih tleh z ustanovitvijo revije Slovenski Sokol, ki jo je urejal in v njej tudi objavljal svoja dela. Slovenski sokol izdaja do prve svetovne vojne, po njej pa se pojavlja kot avtor člankov v Sokolu, Sokolskem glasniku, Prednjaku, Soku, po drugi svetovni vojni pa objavlja svoja dela v Vodniku. Razen med svetovnima vojnama, kjer je bil zapovedan kulturni molk, se publicistična dejavnost na področju telesne kulture ni več prekinila. Znanstvena dela: · Prvi je opozoril, da je potrebno telovadbo in telesne vaje znanstveno utemeljiti s ciljem zdravja ljudi, ter spisal prve razprave o vplivu vaj na človekov organizem. · Izredno se je posvečal izrazoslovju ter močno preuredil Levstikovo izrazoslovje, ki je bilo osnovano na nemškem izrazoslovju in ga prilagodil slovanskemu (češkemu izrazoslovju). Večina izrazov, ki jih še danes uporabljamo v telesni kulturi za opis položajev oz. gibanj so posledica njegovega dela. · Med znanstvenimi deli bi poudarili dela Sistem prostih vaj, O sistemu in metodi vaj, O ritmu, O biološki vrednosti vaj na orodju. Nasledniki: · Murnikovo obsežno delo na vseh področjih sta nadaljevala njegova leva in desna roka pri strokovnem delu: Boris Gregorka (trener Mira Cerarja) in Jelica Vazzaz (ustanoviteljica ritmične gimnastike ter vadbe starši z otroki pri nas, profesorica na Visoki šoli za telesno kulturo). Državne nagrade 1920 red Karadžordževičeve zvezde 4. reda 1925 red Sv. Save IV. stopnje 1930 red Sv. Save II. stopnje 1954 FLRJ red zaslug za narod I. stopnje 1931 – Francoska republika – Red legije časti 1927 – Češkoslovaška republika – Red belega orla petega reda 30 Vitrina dr. Viktor Murnik Oče dr. Viktorja Murnika Mati dr. Viktorja Murnika Zbirka značk in emblemov dr. Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Viktorja Murnika Arhiv Boruta Trekmana Dr. Viktor Murnik v značilnih sokolskih pozah Dr. Viktor Murnik Starosta Arhiv Boruta Trekmana in častni član Panoji dr. Viktor Murnik Arhiv Boruta Trekmana Slika Franja Sterleta, Doprsni kip dr. Viktorja Fotografija dr. Viktorja Fotografija dr. Viktorja darilo dr. Viktorju Murnika, bron, kipar Murnika v starosti iz leta Murnika Murniku od njegovih Marjan Keršič, 1976 1963 Arhiv Boruta Trekmana sodelavcev ob Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 30-letnici vaditeljevanja, 1923 Arhiv Boruta Trekmana 31 Viktor Murnik in brat Rado Fotografija Murnikovi Diploma Legije Časti francoskega Murnik (slovenski pisatelj) starši in brata predsednika v stoji na rokah Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Diploma Belega leva Diploma Svetega Save IV. Diploma Svetega Save II. Diploma Karađorđeve češkoslovaškega reda reda zvezde predsednika Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Diploma za izjemne Diploma za tekmovanje na I. hrvaškem vsesokolskem Darilo, slika Maksima tekmovalne dosežke zletu Gasparija, ob 30-letnici Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana delovanja od njegovih telovadcev 32 Arhiv Boruta Trekmana Diploma III. sokolskega zleta v Pragi 1895 Diploma III. sokolskega zleta v Pragi 1895 Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Akvarel 1894-1954 neznani avtor Darilo dr. Murniku, Darilo telovadcev in Arhiv Boruta Trekmana cca. 1903 telovadk dr. Murniku ob Arhiv Boruta Trekmana 50-letnici Sokola, 1913 Arhiv Boruta Trekmana Ob 60-letnici čestitka s podpisi vseh članov društva Arhiv Boruta Trekmana Orden legije časti Arhiv Boruta Trekmana Orden belega leva Arhiv Boruta Trekmana Orden karađorđeve zvezde Priznanje Zveze Športov Slovenije Arhiv Boruta Trekmana 1954 Arhiv Boruta Trekmana 33 Orden svetega Save II. reda Orden svetega Save IV. reda Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Orden red zaslug za narod Spominska medalja na zlet 1912 v Pragi Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Spominska medalja na Žalna priponka ob smrti Spominski znački dr. Franja Bučarja zlet 1925 v Pragi Antona Maleja na SP leta Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana 1930 v Luksemburgu Arhiv Boruta Trekmana Spominska medalja OI 1928 v Spominska medalja na neizvedeni zlet Zvonček dr. Murnika Amsterdamu 1914 v Ljubljani Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana 34 Dve vrvici za sokolski suknjič dr. Murnika Arhiv Boruta Trekmana Trobenta dr. Murnika Arhiv Boruta Trekmana Sokolski pas dr. Murnika (zamenjana zaponka z znakom GZJ) Arhiv Boruta Trekmana Murnikova puščica (nalivno pero, radirke) Arhiv Boruta Trekmana Sokolski znak, avtor neznan Murnikov črnilnik Darilo Partizana Trbovlje ob Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana njegovi 80-letnici Arhiv Boruta Trekmana 35 Murnikova naslednika – Boris Gregorka in Jelica Vazzaz Slika Borisa Gregorke, Diploma o sodelovanju Nagrada MOK Borisu Diploma iz olimpijskih iger naslikal Jože Primožič na sokolski šoli Gregorki 1995 1928 (ekipno 3. mesto) Arhiv Narodnega muzeja usposabljanja leta 1929 Arhiv Narodnega muzeja Arhiv Narodnega muzeja Arhiv Narodnega muzeja Boris Gregorka Boris Gregorka (1906–2001) je bil učenec dr. Viktorja Murnika. Sprva zelo uspešen telovadec, nastopil je v ekipi na olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928, kjer je ekipa osvojila bronasto odličje. Uspešen član ekipe je bil tudi na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu (1930) in Pragi (1938). Bil je večkratni slovenski prvak in rekorder v skoku v višino s palico, uspešno pa je tekmoval tudi v plavanju, skokih v vodo, smučarskih skokih in tekih. Nato je postal tudi uspešen trener (med drugim tudi Mira Cerarja), mednarodni sodnik in funkcionar Partizana Jugoslavije in Gimnastične zveze Jugoslavije. Skupaj z Jelico Vazzaz sta naredila tudi prvo raziskavo o obremenitvah telovadcev ter nato dala močan pečat na raziskovanje zgodovine; njuno izjemno delo je Razvoj telovadnega orodja. Ljubezen do zgodovine mu je vcepil že oče, na stara leta pa je naredil še spominsko sobo, katera je danes v Narodnem muzeju. Zaradi zelo močnega mednarodnega delovanja je po njegovi ideji Ljubljana dobila svetovno prvenstvo v gimnastiki leta 1970. Prejel je državna priznanja v kraljevini Jugoslaviji (Red Sv. Save pete stopnje, v SFRJ (medaljo dela, red zaslug za narod s srebrnimi žarki, red dela z rdečo zastavo) in v republiki Sloveniji (Srebrni znak svobode). 36 Diploma Jelici Vazzaz iz leta 1932 Diploma Jelici Vazzaz iz leta 1932 Arhiv Narodnega muzeja Arhiv Narodnega muzeja Diploma MOK Jelici Vazzaz, 2001 Skokice ali superbabice, 1999 Jelica Vazzaz pri seskoku z Arhiv Narodnega muzeja Arhiv Narodnega doma gredi, 1938 Arhiv Narodnega muzeja Jelica Helena Zoe Vazzaz Jelica Helena Zoe Vazzaz je najpomembnejša ženska na področju slovenske telesne kulture, saj je bila v vrhu skoraj na vseh toriščih telesne kulture in usmerjala razvoj le-te. Že kot majhna deklica se je včlanila v sokolsko gibanje, ki jo je tako močno zaznamovalo, da je bila sokolskim načelom in vadbi ter tudi društvu Narodni dom zvesta vse do svoje smrti. Kot športnica se je izkazovala že od mladih nog, čeprav je največje rezultate dosegala v športni gimnastiki (z ekipo Ljubljanskega Sokola je osvojila prvo mesto v tekmovanju za zastavo kraljice Marije – največje tekmovanje v kraljevini Jugoslaviji ter 2. mesto na svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Pragi leti 1938), je tekmovala tudi v atletiki in odbojki. V gimnastiki je na gredi med prvimi na svetu pričela izvajati preproste akrobatske in ritmične skoke. Ob učiteljevanju na osnovni šoli (z župskim sokolskim vaditeljskim nazivom si lahko takrat poučeval telovadbo) si je zelo močno želela končati visoko šolo in leta 1939 se je vpisala v prvi letnik na beograjsko visoko fiskulturno šolo. Žal je morala študij prekiniti zaradi druge svetovne vojne, priključila se je OF, bila ujeta in internirana v Ravensbruecku, po vojni pa takoj končala študij na višji stopnji in 1955. leta še na visoki stopnji. Tako je postala najbolj izobražena Slovenka na telesno kulturnem področju. Ob prenehanju tekmovalne kariere se je posvetila trenerskemu delu. Najprej je delovala na področju ženske športne gimnastike (kot trenerka je vodila telovadke na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in evropskem prvenstvu; na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Ljubljani je bila vodja ženskega dela tekmovanja), z razvojem le-te pa se je vedno bolj usmerjala v ritmični del tega športa, ki se je nato v šestdesetih letih razdelil na športno in ritmično gimnastiko in tako je postala mama slovenske ritmične gimnastike, kjer je bila tudi prva mednarodna sodnica te nove športne zvrsti. Včasih je bilo nemogoče razdeliti Jeličino službo od njenega hobija, saj je kot ena redkih srečnežev in srečnic opravljala službo kot hobi in hobi kot službo. V letu 1953 je bil ustanovljen Inštitut za telesno vzgojo (vmes se je le-ta večkrat preimenoval, danes Fakulteta za šport), kjer se je zaposlila in kjer je dočakala svoj odhod v »pokoj« leta 1979. Jelica pa se ni ukvarjala samo z vrhunskim športom, ampak je razmišljala širše in pri nas uvedla vadbo staršev z otroki. 37 Zleti, sol sokolstva Zleti so bili sol telovadnega gibanja. Sprva so bili poimenovani kot izgredi – po pretepu in začasni prepovedi delovanja pa se spremeni naziv v zlet – kar pomeni druženje in nastope. Prvi vsesokolski slovenski zlet je bil leta 1888 ob 25-letnici društva, drugi leta 1904 ob 40-letnici društva, tretji bi moral biti leta 1914 pa so s pripravami zamujali in jih je prehitela prva svetovna vojna ter prepoved javnih prireditev. Društvo je organiziralo še dva velika zleta, in sicer 1922 in 1933, vse v sklopu praznovanj okroglih obletnic društva. Za zlete so vadeči pripravljali posebne telovadne plese in tudi mnogo znanih skladateljev je sodelovalo pri pripravi glasbe za take točke. Zadnji veliki zlet s telovadnimi plesi je bil leta 1948 v Pragi, kar so si lahko obiskovalci ogledali na posnetku na TV. Po Pragi so se telovadni plesi uporabljali ob dnevih mladosti, v današnjem času pa ob otvoritvah velikih dogodkov. S telovadnimi plesi se danes ne ukvarjajo samo telovadna, športna temveč tudi plesna društva, neposredni naslednik le-teh pa je vsebina pod imenom aerobika, ime, ki ne sodi v slovensko izrazje, saj imamo za to vsebino lepo slovensko ime telovadni ples. Pano Plakat moške zletne proste vaje iz leta 1922 Plakat ženske zletne proste vaje iz leta 1922 Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana Pravilnik o društvenih Sporazum o sodelovanju izhodih med slovenskimi in Arhiv RS hrvaškimi sokoli Arhiv RS 38 Člani Ljubljanskega Sokola Skupna slika članov Ljubljanskega in pri Praškem Sokolu leta Praškega Sokola leta 1882, peti z desne stoji 1882 Miroslav Tyrš Arhiv RS Arhiv RS Vitrina Posetnica s podpisi Dve sokolski čepici s Sokolska moška srajca last Sokolska ženskabluzica s najvidnejših politikov v sokolskim peresom Martina Novaka in sokolskim znakom in SFRJ iz leta 1954 ob nastopu Arhiv Jasne Novak Nemec zaponke za sokolki suknjič imenom društva last pionirk Narodnega doma v (devet različnih delov) Dušice Novak Belem dvoru (Zanimivost Arhiv Jasne Novak Nemec Arhiv Jasne Novak Nemec Kardelj in Jovanka) Arhiv Jasna Novak Nemec Člani Ljubljanskega Sokola Pesmarica za Taborjenje Note za telovadsko pesem, avtor F. Schneider pri Praškem Sokolu leta v Premanturi, leta 1976 Arhiv Narodnega doma 1882 Arhiv Jasne Novak Nemec Arhiv RS 39 3 Proste vaje za starejše Proste vaje za moško deco, Proste vežbe muškog Proste vežbe članica, avtor članstvo, avtor Vladimir avtor Vlado Prinčič naraštaja, avtor Radovan Verij Švajger Prinčič Arhiv Narodnega doma Gobec Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Parterna vježba juniorki, Vaje s poleni, avtor Vaje v krogih za žensko deco, avtor Vladimir Prinčič 2. razred, avtorica Olga Vladimir Prinčič Arhiv Narodnega doma Jenko Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 40 Telovadstvo in umetnost Fotografija Staneta Derganca iz leta 1922 Kip Staneta Derganca po fotografiji, kipar Slika Vavpotiča Sokol na konju Arhiv Narodnega doma Lojze Dolinar Arhiv Narodnega doma Arhiv Muzej športa Grafika Janeza Boljke, darilo Slika Maksima Gasparija Slika Maksima Gasparija društvu ob 100-letnici Sokolska pesem Sokolski glas Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Karikatura Hinka Zahvala Lojzetu Kovaču ob Smrekarja v knjigi Sistem 25-letnici delovanja brata Krpana dr. Viktorja društvenega lutkovnega Murnika gledališča, leta 1956 Arhiv Fakultete za šport Arhiv Narodnega doma 41 Risba Franceta Slane Študija teka na Risba Franceta Slane V študijski letnem telovadišču telovadnici Arhiv Franceta Slane Arhiv Franceta Slane Relief V pečinah Lojzeta Tine Šrot, športnik in Kip ženske glave, darilo Prvotni podstavek za kip Dolinarja ob 50-letnici dr. umetnik sokolov dr. Viktorju Murniku ženske glave Viktorja Murnika Arhiv Tineta Šrota ob njegovem 60. rojstnem Arhiv Boruta Trekmana Arhiv Boruta Trekmana dnevu, 1934, kipar Lojze Dolinar Arhiv Boruta Trekmana 42 Ritmika 81 82 Zletna obleka (bela z Obleka za nastop ob Del oblekice za nastop Zletno krilo s podhlačami za rdečima robovoma), cca Murnikovem rojstnem pionirk pri Titu 1955 v Festival telesne kulture, 1950 dnevu 1954, ples Po jezeru Belem dvoru (rdeča z 1958 modre – članice Arhiv Narodnega doma (stilizirana noša) rožicami) Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Zletno krilo s podhlačami in Obleki za nastop 1963 Belo rdeča pikčasta obleka Bela z rdečimi pikami – bluzo za Festival telesne (modra z belimi pikami) za nastop, 1973 neznano obdobje kulture 1958, rdeče – Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma mladinke Arhiv Narodnega doma Modro vijolična obleka s Črn dres 1964 Oranžna obleka z dvema Modra obleka z dvema kratkimi rokavi – neznano Arhiv Narodnega doma modrima črtama, 1973 oranžnima črtama, 1973 obdobje Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma Moder dres, 1973 Oranžen dres, 1973 Modra trenirka s hlačkami, Dres državne reprezentance Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 1989 1989 – Dominika Kacin Arhiv Narodnega doma Arhiv Dominike Kacin 83 Dres Dominike Kacin, 1989 Doktorat Vsebinske, Diplomska naloga Jelica Knjiga Ritmična igra z enim Arhiv Dominike Kacin organizacijske in kadrovske Helena Zoe Vazzaz, legenda kijem in obročem, avtorica značilnosti ritmične slovenske gimnastike, Jelica Vazzaz gimnastike skozi razvoj v avtorica Bogomira Brložnik Arhiv Narodnega doma Republiki Sloveniji, avtorica Arhiv Fakultete za šport Branka Vajgerl Arhiv Faklutete za šport Prospekt Daj, ptica, peroti Žoga za ritmiko, 1970 Trak za ritmiko Obroči za ritmiko moji mladosti Arhiv Branke Vajngerl Arhiv Urše Cvetko Arhiv ELAN inventa d.o.o. Arhiv Marjete Kline Kiji za ritmiko Žoge za ritmiko Stoli klasični (5x) za prireditve Arhiv ELAN inventa d.o.o. in Arhiv Narodnega doma okoli 1950 Arhiv Narodnega doma Arhiv Narodnega doma 84 Letovanja, Premantura Društvo ima bogato tradicijo letovanj. V spomin na borove gozdičke morskih letovanj smo pripravili gozdiček fotografij in počitek v senci balkona pred odhodom z razstave. Utrinki iz letovanj so prikazani na fotografijah naših članov. Preklopna miza za zabave okoli 1950 in preklopni stoli (5x) za prireditve okoli 1950 Arhiv Narodnega doma 85 86 87 Pomemben dogodek na letovanju je zaključni večer, kjer se prepevajo žure (pesmi o dogodkih v času bivanja v taboru). Največja mojstra žure sta Fotr (Andrej Bleiweis) in Župca (Miran Zupančič). 88 Utrinki z otvoritve razstave Gosti prihajajo: od leve Jože Senica, Marjan Pajntar, Gosti iz Metlike Radka Brodnik, Janez Brodnik, Tatjana Zupančič, Brane Pelko, Janez Šlibar, Milica Šlibar, mag. Toni Bolković, Ivan Gerjevič Od leve: župan Ljubljane Zoran Jankovič, Od leve proti desni sedijo Miro Cerar, Borut predsednik društva Dejan Crnek, Zdenka Cerar, Trekman (zadaj) – dedič zapuščine dr. Viktorja Miro Cerar, ravnateljica Narodne Galerije dr. Murnika, Zdenka Cerar in Zoran Jankovič Barbara Jaki Pričetek slovesnosti Uvodne besede dr. Barbara Jaki in Uršula Majcen, voditeljica programa 89 Uvodne besede Dejan Crnek Pozdravni nagovor župana Zorana Jankoviča z obljubo novih društevnih prostorov Telovadni (trebušni) ples Predstavitev knjige Leta minevajo, zgodbe ostanejo, urednica Jana Bogdanovski Telovadci (v njihovem imenu sta podelila priznanje Joe Bielecki, predsednik Sokol USA Tine Šrot in Miro Cerar) so se zahvalili trenerju Janezu Šlibarju za vse 90 Tom Pajer, predsednik American Sokol Otvoritev razstave trak režejo (od leve): prof. dr. Ivan Čuk, avtor razstave, dr. Barbara Jaki, ravnateljica Narodne Galerije in Dejan Crnek, predsednik društva Dr. Barbari Jaki se je pogled ustavil na diplomi Od leve: dr. Barbara Jaki, dr. Ivan Čuk, Mišo Janc, avtorja Lojza Dolinarja (ob njej še dr. Ivan Čuk in Mitja Petkovšek, dr. Edvard Kolar in na jurčku Anže Čuk) Sašo Bertoncelj Dva telovadca in dva trenerja (od leve): dr. Edvard Janez Brodnik, Tine Šrot, dres Janka Nastrana in Kolar, Sašo Bertoncelj, Mitja Petkovšek in Sebestjan Janko Nastran Piletič 91 Pogled na razstavni prostor Gostje nad vitrino značk dr. Viktorja Murnika Trije veliki ljubitelji telovadbe (od leve): Andrej Pregelj, France Slana (dejal je, da si nikoli ni mislil, da bo v Narodni galeriji razstavil blazine) in Tine Šrot 92 Utrinki s pripravljanja in pospravljanja razstave Na ogledu prostora 16. 1. 2013 od leve dr. Tomaž Kipi... Pavlin, Iztok Durjava, Dejan Crnek Iskanje po vseh skladiščih Skladišče, kjer smo našli zaklad dr. Viktorja Murnika, na sliki zgoraj (od leve) Igor Ivanuš, Borut Trekman, dr. Ivan Čuk, 31. 5. 2013 Sokolski suknjič dr. Viktorja Murnika v Narodnem Sokolska srajca dr. Viktorja Murnika v Narodnem muzeju (od leve) dr. Gojka Bregar, N. N., mag. Jože muzeju (od leve): dr. Gojka Bregar, dr. Ivan Čuk, Podpečnik, mag. Darko Knez, 4. 6. 2013 N. N., mag. Darko Knez, 4. 6. 2013 93 Načrt razstave 25. 4. 2013 (od leve): Ajda Vogelnik, Katja Florjanc in Ajda Vogelnik, 6. 6. 2013 dr. Ivan Čuk, Katja Florjanc, dr. Tomaž Pavlin Pomoč vzdrževalcev Narodne galerije (od leve): Jerica Zeljković pripravlja del ritmike, 12. 6. 2013 Štefan Rojina, Katja Florjanc, Luka Oražem, Andrej Rus, 17. 5. 2013 Voden ogled po razstavi, vodi Jasna Nemec Pospravljanje (od leve): Živa Štucin, Nuša Jarc, dr. Novak, 28. 8. 2013 Tomaž Pavlin, 9. 9. 2013 94 Pospravljanje (od leve): Igor Ivanuš, Sašo Barle, Jan Pospravljanje, 9. 9. 2013 Černe, 9. 9. 2013 Pospravljanje, desno Nuša Jarc, 9. 9. 2013 Pospravljanje, 9. 9. 2013 Pospravljanje (od leve): Igor Ivanuš, Jan Černe, Še nebo se je zjokalo, ko za vedno zapuščamo Nuša Jarc, Živa Štucin, dr. Ivan Čuk, Jerica Narodni dom, 9. 9. 2013 Zeljković, Sašo Barle, 9. 9. 2013 95 KAZALO 3 Predgovor 6 O razstavi 9 Zgibanka 11 Mens sana in coropre sano »Zdrav duh v zdravem telesu« 12 Kaj se nam je 150 let dogajalo 19 Članstvo 19., 20. in 21. stoletja 22 Prvi strokovni zapisi 23 Društveno družabno življenje 27 Prva pomembna učitelja telovadbe 28 Dr. Viktor Murnik – ATA slovenske telesne kulture 36 Murnikova naslednika – Boris Gregorka in Jelica Vazzaz 38 Zleti, sol sokolstva 40 Telovadstvo in umetnost 42 Svetovno prvenstvo 1922 in 1970, Balkansko prvenstvo 1947 50 Bralni kotiček v prvem nadstropju 52 Filmsko in video gradivo v prvem nadstropju 53 Največkrat nagrajeno slovensko društvo 60 Vitrina – druga tekmovanja 62 Prapor Narodnega doma in male fotografije vrhunskih telovadcev 65 Staroste in predsedniki društva 67 Naša telovovadišča 69 Iz roda v rod duh išče pot (Oton Župančič) 72 Moderni časi 73 Prijateljstvo ostane 75 Telovadnica 78 Bralni kotiček v drugem nadstropju 80 Filmsko in video gradivo v drugem nadstropju 81 Ritmika 85 Letovanja, Premantura 89 Utrinki z otvoritve razstave 93 Utrinki s pripravljanja in pospravljanja razstave RECENZIJA V letu 2013 je imelo najstarejše slovensko telovadno društvo visok in častitljiv jubilej s 150 leti prehojene poti. Na tej poti so društveni člani slovenski telesni kulturi odpirali nova obzorja. Najprej so spisali prve slovenska besedila o telovadbi, prvo slovensko knjigo s telesno-kulturno vsebino, prvi časopis s področja telesne kulture. Seveda je tako začelo nastajati slovensko izrazoslovje na področju telesne kulture, ki ga v veliki meri uporabljamo še danes. Pod idejnim vodstvom dr. Viktorja Murnika so prvi začeli usposabljati strokovni kader za vodenje telovadbe (in tudi Fakulteta za šport nadaljuje to tradicijo), prvi so organizirali strokovno vodstvo tako za moške kot tudi ženske, saj imajo od leta 1898 oboji možnost rednega udejstvovanja. Prav tako je pod vodstvom dr. Murnika bila ustanovljena Slovenska sokolska zveza leta 1905, prva taka zveza na področju telesne kulture. Ustanovitev zveze in včlanitev v mednarodno zvezo pa so omogočili prvič slovenskim športnikom pod slovensko zastavo, da so se udeležili svetovnih prvenstev. Tudi prva naslova olimpijskega prvaka in svetovnega prvaka med Slovenci sta pripeljala telovadca. Prvo svetovno prvenstvo leta 1922 na slovenskih tleh je prispevalo izgradnjo lesenega telovadišča za več kot 50000 gledalcev. Po drugi svetovni vojni je društvo nadaljevalo s svojim delom in še danes dosega izjemne vrhunske dosežke na področju orodne telovadbe in telesne vzgoje. Razstava, ki je bila v Narodni galeriji, je prikazala veličino delovanja društva in knjiga, ki je pred vami, v sliki in besedi predstavlja, kako se jo je pripravljalo, otvorilo, kaj se je na razstavi pokazalo in pospravilo. Na razstavi so bili predstavljeni pisni viri, fotografije, umetniška dela, ordeni, medalje, značke, oblačila, tekmovalna, pomožna in drobna orodja, filmsko in video gradivo. Posebna vrednost razstave je predstavitev zapuščine dr. Viktorja Murnika, ki doslej ni imela javne predstavitve, med zapuščino pa so prvi pokal za slovensko ekipo na svetovnem prvenstvu iz leta 1911 ter orden legije časti, s katerim je francoski predsednik odlikoval dr. Murnika (priznanje, ki ga na področju telesne kulture nima noben drug Slovenec). Na razstavi je bilo več kot 400 predmetov, ki so v knjigi predstavljeni s fotografijo, besedilom, kaj predstavljajo in v katerem arhivu se nahajajo. Mnogi od predmetov so bili prvič predstavljeni javnosti, sama knjiga pa je narejena s ciljem ohranitve slovenske telesno-kulturne dediščine za zanamce. K sreči, današnja tehnologija omogoča ne samo pisni zapis, temveč tudi digitalnega, zato bo ob tiskani knjigi (le-te bodo predvsem v arhivih) za širšo javnost bolj dostopna digitalna verzija ter na tak način bo po njej lahko posegel vsak ljubitelj zgodovine Prof. dr. Bojan Jošt ISBN 978-961-91236-4-5