69ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54  2000 • 1 (1 8) • 69–76
B r a n k o  M a r u { i ~
Slovenci na Primorskem med politi~nimi izbirami
(1848–1918)1
Pomladi leta 1848 je v podporo volitvam v frankfurtski parlament, takrat v Trstu ‘ive~i,
slovenski pravnik dr. Karel Lavri~ – tri leta pred tem je kot takrat eden redkih Slovencev
promoviral na univerzi v Padovi – razmi{ljal v ~lanku Das Königreich Illyrien und der
deutsche Bund o usodi Trsta in sosednjih ozemelj. Bodo~nost je le v povezavi z Nem~ijo, ki
mora dobiti v Trstu najbolj{i gospodarski stik s Sredozemljem. Trst tudi nima bodo~nosti v
neki jugoslovanski dr‘avni skupnosti. Povezava z Nem~ijo mora omogo~iti, “da bo nam
Slovanom narodnost zakonsko zagotovljena in da nam ne bo onemogo~eno, da bi se na
narodni podlagi duhovno izgrajevali, potem v resnici, ‘elimo popraviti napake na{ih pred-
nikov in proslaviti na{o mater Slavo.”2  Sedemdeset let kasneje, v zadnjem letu prve sveto-
vne vojne, je slovenski socialdemokrat dr. Henrik Tuma – zaradi vojne je tudi on tedaj `ivel
v Trstu – razmi{ljal o bodo~nosti Trsta: “Povezovanje Trsta z Italijo lo~uje Avstrijo in
Nem~ijo od Jadranskega morja in daje Italiji prost vstop na Balkan. Skupnost ju`noslovanskih
dr`av brez Trsta je telo brez pravega krvotoka.”3
Sedemdeset let lo~uje v duhu dr‘avnopravnega programa zasnovani izjavi vodilnih
slovenskih politikov na Primorskem. Dr. Lavri~ je leta 1848 z navedenimi pogledi, tudi na
vlogo Slovencev ob Jadranu, prvi~ nastopil v javnosti in je bil tedaj tudi med primorskimi
Slovenci bolj osamljen. Dr. Tuma pa je imel, sedemdeset let pozneje, ‘e ~etrt stoletja javnega
delovanja, najprej v liberalni in nato v socialdemokratski stranki. Slovenska politi~na misel
se je v teh desetletjih razvijala, se krepila in vstopala celo v mednarodne odnose. Po se-
demdesetih letih so se spremenile tudi evropske politi~ne razmere. Za na{o razpravo pa so
pomembnej{i politi~ni in dru‘beni premiki, ki so se izvr{ili tudi v habsbur{ki monarhiji, a
kar je s slovensko politiko na Primorskem {e posebej povezano, je narodnostno vpra{anje v
Avstriji. Ostajalo je nere{eno, kljub poskusom, da bi se re{ilo na podlagi ustavnih in zakoni-
tih poti ‘e od takrat dalje, ko se je prvi~ pojavilo v javnosti.
Obe izjavi sta zna~ilni za razvoj slovenske politike v takratni upravni enoti Avstrijsko
Primorje med leti 1848–1918. Te zna~ilnosti moremo strniti v nekaj ugotovitev. V tej uprav-
ni enoti avstrijske dr‘ave je bilo politi~no gibanje Slovencev sestavni del politi~nega ‘ivljenja
Slovencev vob~e in tako se je tudi pri njih politi~na aktivnost v ve~ji ali manj{i meri
podrejala smernicam in vsebini slovenskih dr‘avno pravnih programov, ti so obsegali pred-
vsem “na~rte zedinjene Slovenije,4 jugoslovanske programe ter razli~ne programe za celo
1 Referat s tretjega zasedanja slovensko-avstrijske komisije Dr‘ava-de‘ela-narod-pokrajina 1848–1918
(Ljubljana 27.–29.10.1999). Za objavo na tem mestu je bil dopolnjen.
2 “… dass uns Slaven die Nationalität grundgesetzlich gesichert wird, und wir nicht verhindert werden
uns auf volksthümliche Weise geistig zu bilden, denn in der That, wir wohlen die Fehler der voralter Sühnen
und unsere Mutter Slava zu Ehren zu bringen” (Laibacher Zeitung 27.4.1848, n. 51).
3 “Die Zuweisung Triests an Italien schneidet Österreich-Deutschland von der Adria ab und gibt zugleich
Italien den freien Zutritt auf den Balkan. Eine südslawische Staatengruppe ohne Triest ist ein Körper ohne
regelmässigen Blutkreislauf” (~lanek “Triest” v reviji Der Kampf 11/1918, 619).
4 O zahtevi zedinjene Slovenije in o slovenskem programu so lahko primorski Italijani izvedeli tudi iz
uradnega tr‘a{kega lista (L’Osservatore Triestino 27.6.1848, {tev. 64). Povzetek tega poro~ila v Demokra-
ciji (24.9.1954, {tev. 39) napa~no pripisuje peticijo gra{kih Slovencev (26.5.1848) tr‘a{kim.
70 B. MARU[I^: SLOVENCI NA PRIMORSKEM MED POLITI^NIMI IZBIRAMI
Avstrijo, delane seveda s slovenskega stali{~a.”5  Na Primorskem je bilo po letu 1848 sloven-
sko politi~no gibanje v vzponu, z izjemo desetletja 1850–1860. Sose{~ina z italijanskim
prostorom, ki se je od leta 1848 zdru‘eval v dr‘avno celoto, je pri Slovencih, zlasti onih na
Primorskem, vzbujala nenehno ~uje~nost. Politi~ne sile, ki so zdru‘evanje Italije vodile, so
seveda v svoje na~rte vklju~evale tudi avstrijske Italijane poleg tega pa so zastavljale tudi
vpra{anja, kako nastajajo~i dr‘avi zagotoviti strate{ke meje, te pa naj bi vklju~evale tudi
ozemlja, na katerih so ‘iveli Slovenci. Slovenci so temu nasprotovali z zahtevo po zdru‘eni
Sloveniji. Toda tak{no napeto slovensko(slovansko)-italijansko soo~anje je imelo poleg te
zunanje, {e notranjo avstrijsko podobo, ko so Italijani na Primorskem ‘eleli ohranjevati njih
dru‘beni polo‘aj, slovenska stran pa ga je s svojim programom politi~nega delovanja pri~ela
ogro‘ati. Slovenska politika je posebno pozornost namenjala tudi Trstu (in morju) in gospo-
darskemu prostoru, na katerega je imelo tr‘a{ko pristani{~e posreden in neposreden vpliv.
Od tod so zrasli na~rti o razli~nih gospodarskih in politi~nih povezavah tudi v povezavi z
globalno re{itvijo slovenskega politi~nega polo‘aja. In {e zadnja zna~ilnost. Na Primor-
skem, se pravi v Trstu, na Gori{kem in v Istri, niso bili Slovenci nikdar zdru‘eni v nekem
enotnem politi~nem gibanju, pa~ pa so se organizirali znotraj posameznih de‘el. Nazadnje
pa je potrebno omeniti {e problem istrskih Hrvatov, ki so se domala vso drugo polovico 19.
stoletja povezovali s slovenskim politi~nim gibanjem v Trstu. Mo~na srbska kolonija v
Trstu, hrvatski, zlasti dalmatinski priseljenci in bli‘ina hrvatske Istre so prispevali k vzdu{ju
ju‘noslovanskih povezav, ki jih je bilo zaznati {e pred letom 1848, ne le pri tr‘a{kih Slova-
nih, marve~ na svoj na~in tudi pri Italijanih, saj so temeljile predvsem na kulturnih in
gospodarskih izhodi{~ih.
Vsem tem zna~ilnostim sledimo od leta 1848 dalje, ko so se pojavili prvi poskusi
politi~nega delovanja. V letu 1848 so primorski Slovenci nastopali lo~eno. V Trstu se je ob
za~etnih pobudah posameznikov (dejavnost Ivana Bla‘irja) kot formalni nosilec ob koncu
leta 1848 pojavilo Slavjansko dru‘tvo, njegov namen je “dvignjenje slavjanstva v Avstriji”6
po na~elih svobode, enakosti in bratstva pa tudi podpora cesarstvu in prestolu. Zvestoba
monarhiji pa je pomenila posredni odgovor na namige sardinskega kraljestva, ki je par
mesecev pred tem s svojim ladjevjem blokiralo tr‘a{ko pristani{~e. Zvestoba Avstriji je
potemtakem pomenila nasprotovanje risorgimentalni ideji. Nanjo so se odzivali tudi Italija-
ni, ki so ‘iveli v Avstrijskem Primorju, zlasti pa istrski. Istrskih Italijanov niso vznemirjali le
revolucijski dogodki v Italiji, pa~ pa tudi razmere v avstrijski monarhiji, povezane tudi z
upravnimi razmerami, ko so se pojavljali na~rti o upravni zdru‘itvi Istre s Kranjsko ali
zahteve hrva{kega sabora o zdru‘itvi Istre s Hrvatsko.7
Podobno je bilo tudi v Gorici, kjer so tamkaj{nji Slovenci ustanovili Slavjansko bravno
dru‘tvo. Dru{tvo je v naslovu sicer poudarjalo svoj kulturni namen, a se v svojih pravilih ni
izognilo politi~nim temam. Iz njegovega kroga je iz{la pobuda za podpisovanje vseslo-
venske peticije za zdru‘eno Slovenijo: “da bi se v treh gubernijah: ljubljanski, gra{ki in
ter‘a{ki raztreseni Slovenski narod v eno kraljestvo pod imenom ’Slovenija’ s svojim de‘el-
5 Vasilij Melik, Slovenski dr‘avnopravni programi 1848–1918. V: Slovenci in dr‘ava. Zbornik prispev-
kov z znanstvenega posveta na SAZU (od 9. do 11. novembra 1994). Ljubljana 1995, 67.
6 Slavjanski rodoljub. Faksimile vseh {estih {tevilk iz leta 1849. Trst 1971, 4.
7 Darko Darovec, Oris dr‘avnopravnih vidikov italijanskega, slovenskega in hrva{kega razmerja v
Avstrijskem Primorju sredi 19. stoletja. V: Slovenci in dr‘ava. Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta
na SAZU (od 9. do 11. novembra 1994). Ljubljana 1995, 99.
71ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
nim zboram sklenil”.8  Pro{nja je govorila {e o uvedbi slovenskega jezika v urade in v {ole
ter da se Slovenija ne zdru‘i z nem{kimi de‘elami.
V Istri pa tamkaj{nji Slovenci niso bili formalno organizirani, vendar so tudi iz njihovih
vrst prihajale spodbude, kot je bila spomenica (24.1.1849) prebivalcev ‘upnij Osp, Loka,
Kubed in Tinjan zoper dr‘avnozborskega poslanca Antonia Madonizzo, ki si je prizadeval
“poitalijan~iti vse Slovane v omenjenem koprskem okraju.”9  V tem opozorilu lahko sluti-
mo odmev na anonimno opozorilo Slovenec Istranom (26.6.1848), ki ga je v sloven{~ini
objavil tr‘a{ki uradni list: “ako bi se vi Italijanom u roke dali, bi vam leti pri{li in bi vam u
{kolah in pisarnicah ali kancelijah vse talijanski napravili.”10
Leto 1848 je v bistvu opozorilo na vse tiste zna~ilnosti in okvire, v katerih se je odvijala
slovenska politika na Primorskem do konca habsbur{ke monarhije. Te pa so bile te‘avno
so‘itje Slovanov in Italijanov na Primorskem, stremljenje Slovencev, da bi se administra-
tivno zdru‘evali, da bi bili tako mo~nej{i v obrambi zoper Italijane in zoper germanstvo ter
si pridobili jezikovne pravice. Takrat se med Slovenci {e ni {irila zamisel o mo~ni gospodar-
ski razvitosti kot odlo~ilnem pogoju za dosego politi~nih pravic, gospodarski problemi so
se na~rtovali ali pa se sku{ali re{evati na de‘elnih, {e bolj pa na krajevnih ravneh.
@e leta 1848 so se ustvarjale polemike – kot del politi~nih programov – komu pripadajo
na Primorskem mesta, ki so bila ve~insko italijanska: ali slovanski okolici ali pa se okolica
ravna po ve~ini mestnega prebivalstva. ^e je leta 1848 Italijan Graziadio Isaia Ascoli sodil,
da si morajo Slovenci na Gori{kem narediti svoj center izven Gorice, ki je sicer italijansko
mesto, pa mora biti vendar naklonjeno sporazumevanju in tolerantnosti, je Slovenec Andrej
Winkler sodil, da ‘ivi Gorica od slovenske okolice in imajo ti do nje tudi svoje pravice.11
Tako se je pri~elo razpravljanje o razmerjih med mesti in pode‘eljem, o razmerju, ki je bilo
in je {e vedno eno klju~nih za razumevanje zgodovine Avstrijskega Primorja v obravnava-
nem ~asu. Odnos med mestom in okolico je bil pravzaprav problem, ki ga je bilo sre~ati {e
kje na Slovenskem in se tudi vpra{anje Trsta “po svojem tipu ne postavi kot nekaj izjemno
novega.”12  Posebnost Trsta pa je bilo razmerje do avstrijske dr‘ave, ki naj bi po zagovor-
nikih tr‘a{kega municipalizma temeljilo na zavezni{tvu in ne na priznavanju podlo‘ni{tva
monarhiji (“Me{~ani Trsta, ne da bi bili podlo‘niki Avstrije”13).
Naslednja prelomnica nastopi po letu 1860 z uvedbo parlamentarizma v habsbur{ki
monarhiji. Primorske de‘ele slede zgledom, ki prihajajo iz osrednjih predelov Slovenije.
Sicer pa je najbolj vidno pokazalo spremembe in novosti zastopstvo Slovencev tudi v
de‘elnih zborih na Primorskem. V Istri je minimalno, le {tevil~no nekoliko bolje je v Trstu,
vendar tudi v Gorici nimajo Slovenci ve~ine, kljub temu, da so v de‘eli ve~insko prebi-
valstvo. Narodno gibanje spremlja najprej ustanavljanje bralnih dru{tev, imenovanih ~ital-
nice. Prvo tako dru{tvo na Slovenskem sploh se pojavi na za~etku leta 1861 v Trstu, zelo
mo~no se raz{irijo dru{tva po Gori{kem, nekoliko manj in kasneje v Istri. V takih sredi{~ih se
8 Stane Granda, Prva odlo~itev Slovencev za Slovenijo. Ljubljana 1999, 522–527.
9 Stane Granda, Prepir o nacionalni in dr‘avnopravni pripadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49.
V: Zahodno sosedstvo. Ljubljana 1996, 48.
10 L’ Osservatore Triestino 5.7.1848, {tev. 80.
11 Branko Maru{i~, O razmerju med slovenskim in italijanskim politi~nim gibanjem na Gori{kem in v
Trstu v letih 1848–1849. Gori{ki letnik 4–5/1977–1978, 35–49.
12 Janko Pleterski, Trst v slovenski politi~ni misli do prve svetovne vojne. V: Zahodno sosedstvo.
Slovenski zgodovinarji o slovensko-italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne. Ljubljana 1996,
190.
13 Giorgio Negrelli, Dal municipalismo all’irredentismo: Appunti per una storia dell’idea autonomistica
di Trieste. Rassegna storica del Risorgimento 57/1970, 373.
72 B. MARU[I^: SLOVENCI NA PRIMORSKEM MED POLITI^NIMI IZBIRAMI
goji narodna zavest, {ir{e medkrajevne povezave, pa tudi medde‘elne povezave med Slo-
venci. Tako je bilo 8. septembra 1862 na ~italni{ki prireditvi na dvorcu Zemono pri Vipavi
prvo ve~je politi~no sre~anje kranjskih in primorskih Slovencev.
V to navidez kulturni{ko delovanje vstopi kot prva preizku{nja leto 1866 z vojno, v
kateri se Slovenci ob So~i prvi~ resneje zavedajo, da bi njih ozemlje lahko pri{lo v medna-
rodno mirovno dogovarjanje in da bi bila lahko So~a mejna reka med Italijo in Habsbur{ko
monarhijo. Takrat postane del italijanske dr‘ave s Slovenci naseljeno ozemlje ob reki Na-
di‘i in njenih pritokih; do leta 1797 je bilo del Bene{ke republike, kasneje je sodilo v
avstrijsko Lombardsko-bene{ko kraljestvo. Bolj kot kdaj postaja tedaj zrel ~as za ponovni
razmislek o zdru‘eni Sloveniji.14 Ta politi~ni program tr~i na Primorskem na resna nasproto-
vanja pri Italijanih pa tudi zadr`anost pri nekaterih Slovencih,15 ki svarijo pred netenjem
mednacionalnih nasprotij zaradi uveljavljanja ‘elja za administrativno zdru‘itev vseh Slo-
vencev. Taborski nastopi na Primorskem v letih 1868–1871, kot sestavni del gibanja, ki je
ob{lo slovenske de‘ele, niso prav nikjer postavljali vpra{anja, ~e sodita Trst in Gorica ali pa
kako istrsko mesto v zdru‘eno Slovenijo. O~itno je pripadnost re{evalo stali{~e slovenske
politike in javnosti, da sodijo mesta k pode‘elju, to pa je bilo v ve~ji meri slovensko.16
Na slovenske zahteve je odgovarjala italijanska stran z zahtevo – ki pa ima svojo pred-
zgodovino od leta 1848 oziroma 1849 dalje – po zdru‘itvi Trsta, Istre in Gorice v eno
upravno telo, seveda v okviru Avstrije, ra~unajo~ pri tem na nespremenjeno nedemokrati~no
volilno zakonodajo, ki bi omogo~ala Italijanom {e dalje politi~no premo~.17 Zamisel, ki jo
je spro`il leta 1868 ob~inski svet v Umagu, je spro`ila polemiko, propadla pa naj bi zaradi
nestrinjanja tr`a{kih Italijanov, o ~emer govore pisma iz leta 1871 istrskega emigranta Cesa-
reja Combija.18  V Avstrijskem Primorju je sicer ‘ivelo ve~ Italijanov kot Slovencev ali
Hrvatov, vendar je slovanska ve~ina prevladovala, Hrvatje so imeli v Istri ve~ino, Slovenci
pa na Gori{kem. Pri zahtevi o zdru‘itvi primorskih de‘el so se Italijani poslu‘evali podobne
argumentacije kot Slovenci, t.j. strah pred germanizacijo in Slovani. Opozarjali so na nega-
tivni obstoj srednjeve{kih meja, ki ustvarjajo iz Tr‘a~anov, Gori~anov in Istranov, seveda
italijanskega rodu, tri razli~na ljudstva.19  S postopnim umikanjem zdru‘ene Slovenije kot
vodila dnevne politike, se je umikal tudi predlog o zdru‘itvi primorskih de‘el in dajal mesto
bolj radikalnim re{itvam, ki so jih zagovarjali ideologi italijanskega nacionalizma na Pri-
morskem (P. Valussi, C. Combi, P. Tedeschi itd.) in na katerih je slonela kasnej{a aktivnost
iredentizma. Narodnostni boj je bil neizbe‘en. Negotovost zaradi usode slovenskih ozemelj
14 V Ilirskem Primorjanu (7.10.1866, {tev. 19) je najbr‘e France Cegnar zapisal v zvezi z avstrijsko
politiko: “Njena velika korist bi bila, da zdru‘i ves slovenski narod v eno telo, ker tako bi jako mo~no bilo
in ker je dr‘avi tako udano, bi bilo trden jez zunanjemu sovra‘niku. I to je veliko va‘nej{e, ker ima slovenski
narod v posesti kraje, ki le‘e na meji zunanji dr‘ave, ki nikoli nij bila Avstriji prijetljica.”
15 Svoje pomisleke je povedal Andrej Maru{i~ iz Gorice na posvetu slovenskih politikov v Ljubljani 27.
9.1866 (Andrej Maru{i~, Moja doba in podoba. Gorica 1991, 109–113).
16 O Trstu pi{e dopisnik v Slovencu (10.11.1866, {tev. 90, str. 362): “Pa v mestu samem je ve~ kot
polovica prebivalcev – slovenska, okolica pa, ki {teje 24 vasi, je vsa skoz in skoz slovenska: Terst stoji na
zemlji slovenski” (Slovenec 10.11.1866, {tev. 90, str. 362).
17 “Pozor tedaj! Primorski Slovenci, Italijani Vas ho~ejo odtrgati Sloveniji, ho~ejo Vam vzeti narodnost
in ` njo tudi upanje v boljo prihodnost. Izrecite odlo~no, da je zdru`enje samo primorskih de`el krivica
vsemu slovenskemu narodu, in protestujte krepko zoper take namere” (Slovenski narod 28.2.1871, {tev. 24).
18 Giovanni Quarantotti, Epistolario di Carlo Combi. Atti e memorie della Società istriana di archeologia
e storia patria, 7–8/1980, 148–152.
19 Gori{ki liberalni list Isonzo (7.12.1872, {tev. 98) je zapisal, da moramo ”rompere per sempre quelle
ridicole barriere che fanno del Triestino, dell’Istriano e del Goriziano tre popoli diversi.”
73ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ob Jadranu se je znova pokazala leta 1878 ob velikih evropskih politi~nih dogodkih. Slo-
venci na Primorskem so z javnimi izjavami neomajne zvestobe avstroogrski monarhiji od-
govarjali predvsem na nacionalisti~ne ‘elje, te pa so bile zelo gore~e, avstrijskih Italijanov.
Taborsko gibanje pa ni pomenilo le pove~anja nacionalnih nasprotij na Primorskem,
porazdelilo je tudi slovensko politiko. Predvsem na Gori{kem so se za~eli Slovenci od
konca {estdesetih let dalje deliti na konservativce (klerikalce) in liberalce, skupini sta delo-
vali vsaka s svojo lastno organizacijo (dru{tvo, glasilo). Ob koncu leta 1875 sta se obe
skupini zdru‘ili in nato delovali v bolj ali manj trdni slogi do srede leta 1899, potem sta se
na Gori{kem politi~no ponovno razdelili. V Trstu so se Slovenci politi~no in formalno
organizirali leta 1874 v dru{tvu Edinost. Dru{tvo, katerega ~lani so bili Slovenci iz okolice
Trsta ter predvsem slovenski uradniki in trgovci iz mesta, je bilo narodnja{ko in liberalno ter
je bilo vse do nastanka politi~ne organizacije slovenskih socialistov edino slovensko
politi~no dru{tvo v Trstu, ob nekaterih strokovnih in ob lepem {tevilu kulturnoprosvetnih
dru{tev. Ko so v za~etku 20. stoletja ‘eleli svojo lastno organiziranost v Trstu vzpostaviti
tudi kr{~anski socialci, jim poskus ni uspel. Istrski Slovenci (pa tudi Hrvati) so spo~etka
delovali v tr‘a{ki Edinosti, {ele leta 1902 so dobili skupno dru{tvo, od katerega pa se je del
Slovencev deset let zatem lo~il. Politi~ne in ideolo{ke izbire Slovencev na Primorskem
lahko povzamemo v ugotovitev, da je na Tr‘a{kem prevladovala liberalna usmerjenost ob
kasnej{em socialdemokratskem nastopanju, da je na Gori{kem vladalo med liberalno smerjo
in katoli~ani (klerikalci) precej{nje ravnovesje, Istra pa se je izkazovala v nekem sloga{tvu,
ki pa je imelo mo~nej{e klerikalne oziroma katoli{ke poudarke. Socialni demokrati niso
takrat niti na Gori{kem niti v Istri odigrali kake odlo~ilnej{e vloge.
Slovencem se na Primorskem ni uspelo nikoli politi~no zdru‘iti, niti takrat ne, ko so
delovala na Tr‘a{kem in Gori{kem enotna sloga{ka dru{tva, niti kasneje, ko so bili politi~no
porazdeljeni; izjema so bili le socialni demokrati. Propadli so poskusi, da bi ‘e od sedemde-
setih let dalje dobili skupen politi~en ~asnik, prav tako ni uspel sestanek primorskih poli-
tikov v Nabre‘ini poleti 1879, da bi se predvsem gori{ki in tr‘a{ki Slovenci dogovorili za
skupno javno in politi~no nastopanje. Pa~ pa so se od ~asa do ~asa pojavljala trenja, ker so
na primer Gori~ani o~itali tr‘a{ki Edinosti, da se povezuje s tr‘a{ko vlado ali pa Tr‘a~ani
Gori~anom, da jim primanjkuje liberalnih idej.
V za~etku sedemdesetih let so Slovenci pomislili na ju‘noslovanske zveze in dr. Lavri~,
ki smo ga omenili na za~etku, je potlej re{evanje slovenskega problema spoznaval izklju~no
v ju‘noslovanskih povezavah. Trst je bil prav zaradi svoje gospodarske aktivnosti in zaradi
v Trstu ‘ive~ih predstavnikov razli~nih slovanskih narodov primerno ‘ari{~e takih povezav.
Tr‘a{ki slovenski list Primorec je leta 1871 povezal Trst z re{evanjem slovenskega in jugo-
slovanskega vpra{anja: “Trst mora priti v na{e roke in postati nov~ni vir za nas in celo
Jugoslavijo. @ivela Jugoslavija!” ali pa: “Mi pa ho~emo Jugoslavijo obstoje~o iz vsih jugo-
slovanskih de‘el, pod habsbur{ko dinastijo, popolnoma lo~eno od Ogrov in Nemcev.”20
Tudi kasneje so se take in podobne zamisli {e pojavljale (na primer Fran Podgornik l. 1889).
Trst, ki ni bil sicer nikoli samo problem slovenske politike na Primorskem, se je ~edalje bolj
vgrajeval v zavest vseh Slovencev.
V osemdesetih letih pa je nastopil ‘e nov vidik, ki je {e bolj podkrepil take zamislil in {e
bolj opredelil jugoslovansko dr‘avnopravno orientacijo. Gre za premike na podro~ju
gospodarstva, ko se slovenske zamisli prej{njih let uresni~ujejo in se tesno povezujejo z
razvojem tr‘a{kega pristani{~a in tr‘a{kega gospodarstva. Trst naj postane sredi{~e slo-
20 Primorec 15.1.l871, {tev. 2; 5.2.1871, {tev. 3.
74 B. MARU[I^: SLOVENCI NA PRIMORSKEM MED POLITI^NIMI IZBIRAMI
venskega gospodarskega razvoja, kasneje z na~rtovanjem univerze, pa celo veliko sloven-
sko kulturno sredi{~e. Slovenci na Primorskem za~enjajo ustanavljati lastno gospodarstvo,
asimilacija Slovencev v mestih, predvsem v Trstu, pojema in krepi se tudi gospodarska mo~
pode‘elja, kljub kriznim razdobjem.21 V Trstu in Gorici si Slovenci organizirajo lastno
{olstvo, potem ko mestna oblast najde razne razloge, da slovensko {olsko mre`o ovira. Krepi
se dru{tveno `ivljenje in spremenjene razmere pripeljejo v Gorico in Trst tudi intelektualni
sloj, kar se zrcali v zalo`ni{tvu, ~asnikarstvu, v gledali{kih prizadevanjih in ne nazadnje
tudi v znanosti.
Nove izzive slovenski politiki na Primorskem prina{a novo stoletje. Ne najpomembnej{a,
a vendar zna~ilna je odlo~itev Jugoslovanske socialdemokratske stranke, da si izbere Trst za
sredi{~e svojega politi~nega delovanja. Zaradi zapletenih razmer na Hrva{kem se tudi na
Slovenskem dvigne leta 1903 val demonstracij v podporo Hrvatom. Prav zato pri~akujejo
tvorci “novega kurza” hrva{ke politike, da se bodo v politi~no gibanje, ki naj bi v borbi
zoper nem{ki imperializem povezalo Hrvate, Srbe, Slovence in tudi nacionalisti~ne Italija-
ne, vklju~ili Slovenci. Toda, ker je bilo sodelovanje Italijanov pogojevano z delitvijo vpliv-
nih obmo~ij v Avstrijskem Primorju na {kodo Slovencev in istrskih Hrvatov, se za tako
sodelovanje niso odlo~ili. Tudi ni uspel sporazum med tr`a{kimi Slovenci in Italijani leta
1904 o re{evanju {olskih problemov v Trstu, seveda tudi italijanske univerze, ki je bilo tedaj
vpra{anje izrazito politi~ne naravnanosti.
Trst je nenehni izziv na slovenske politike v Trstu, na Primorskem in drugod po Sloven-
skem. Henrik Tuma opozarja leta 1907 na usodo mesta zaradi nakan nem{kega in italijan-
skega imperializma, re{itev je morje: “Slovenske pokrajine, hrvatsko Primorje in Dalmacija,
zdru`ene v trgovini in na morju, morejo tudi same ustaviti se germanskemu in italijanskemu
prodiranju in tako postanejo zastavono{e jugoslovanske ideje.”22  Ogla{ajo se tudi drugi
slovenski politiki in publicisti, tudi kot odgovor na pisanje in dejanja italijanske strani. Na
ne ravno velik odmev naleti pri Slovencih Vivantejeva analiza o jadranskem iredentizmu
(L’irredentismo adriatico. Firenze 1912).23
Ob Trstu pa se je na svoj na~in razvijala, gospodarsko sicer manj, a kulturno za Slovence
zelo pomembna Gorica. Ugotovitev: ”Ni dale~ ~as, ko se posloveni tudi glavno mesto Gori{ke,
Gorica,”24  je kazala na poseben razvoj mesta, na njeno slovenizacijo, kar pa je prekinila
prva svetovna vojna. Gorica je bila pomemben kulturni center za Slovence z razvito
osnovno{olsko in srednje{olsko mre‘o, z zalo‘ni{ko dejavnostjo in splo{nim kulturnim
delovanjem, ki se je u~inkovito {irilo tudi na pode‘elje.
Prva svetovna vojna je znova postavljala izbire. Najbolj odlo~ni so bili socialisti, slo-
venski in italijanski, ki so pred za~etkom vojne z Italijo podali izjavo, da obsojajo vojne in
nacionalisti~ne te‘nje, ki so do vojne privedle in glede Trsta izjavili, “da se Trst z okoli{njim
ozemljem izre~e za samostojno svobodno samoupravno mesto, Trstu je pridru‘iti toliko
21 ^asu ustrezna je sodba, ki jo je Slovenski narod (2.11.1909) zapisal v dalj{em ~lanku Neznani Trst:
“Gospodarski razvoj in nara{~anje neitalijanskega prebivalstva, to sta najve~ji nevarnosti za Italijane v Trstu.
^im bodo neitalijanski elementi po {tevilu vsaj enaki Italijanom in dobili v gospodarskem oziru premo~, bo
sedanjemu absolutnemu gospodstvu v Trstu konec, tudi ~e bo mesto {e nekaj ~asa izgledalo, kakor bi bilo
italijansko in bo {e prevladovala italijanska kultura.”
22 Henrik Tuma, Jugoslovanska ideja in Slovenci. Gorica 1907², 27.
23 Na primer omemba Vladimirja Knafli~a v Vedi (2/1912, 435): “Vivante priznava: Slovenci so na
pohodu! Italijanom odpira o~i, je njihov kulturni delavec prve vrste in nam je zato nevaren. Le iz splo{no
eti~nega stali{~a ga moramo pozdravljati: Govori resnico.”
24 Henrik Tuma, Jugoslovanska ideja …, 11.
75ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
ozemlja, da bo prostora za poln gospodarski razvoj in da se ustanovi med obema narodoma,
italijanskim in slovenskim, pariteta.”25  Tako stali{~e je vse do konca vojne in {e malo
pozneje ohranila le pe{~ica socialistov, ve~ino, tako Slovencev kot Italijanov, je premamilo
druga~no re{evanje tr‘a{kega vpra{anja, tako, ki je sledilo narodnostni koncepciji. Pri-
morski politiki so se vklju~ili v deklaracijsko gibanje, kasneje v delo Narodnih svetov in v
re{evanje problemov, ki so jih prinesli prevratni dnevni ob koncu vojne. Henrik Tuma, ki je
skozi celo leto 1918 vodil diskusije o Trstu – eno izmed teh smo spoznali na za~etku tega
prispevka – je vztrajal na internacionalisti~ni in marksisti~ni osnovi re{evanja, ker je sodil,
da niti italijanska in niti jugoslovanska me{~anska politika ne bosta sposobni re{iti proble-
ma, zato “naj bi Ameri~ani in Angle‘i prevzeli industrijsko, finan~no in trgovinsko organi-
zacijo tega emporija v svoje roke, internacionalizirali Trst med italijansko in jugoslovansko
dr‘avo in zagotovili Trstu demokrati~no in svobodno ustavo.”26
Na Gori{kem je ob koncu vojne tamkaj{nji Pokrajinski odsek Narodnega sveta v imenu
jugoslovanske dr`ave prevzel oblast nad slovenskim delom Gori{ko-Gradi{~anske in nad
njenim glavnim mestom. Prevzem oblasti ni imel nobene formalnopravne veljave in to
dejanje je kmalu uni~ila italijanska okupacijska voja{ka oblast. V Trstu je Krajevni narodni
svet postal ~lan odbora za javno blaginjo (Comitato di salute pubblica). Tudi njegovo
delovanje je prenehalo s prihodom italijanskih ~et v Trst.
Slovenska politika na Primorskem je bila tako, ob koncu vojne in ob koncu Avstro-
Ogrske, postavljena le pred eno izbiro, ki jim je bila najmanj po volji – italijansko okupa-
cijo. Toda prav to spoznanje in dejstvo jih je napotilo k iskanju novih izbir, {e pred tem pa
so vsa pri~akovanja polo‘ili v odlo~itve mirovnih konferenc. Kmalu po prihodu italijanske
vojske v Gorico je tamkaj{nji Pokrajinski odsek Narodnega sveta v jasnem proglasu sodil:
“Povdarjati je treba, da s tem pripadnost na{e de‘ele za bodo~nost ni odlo~ena. Temve~ da o
tem odlo~i, kakor naravno, mirovna pogodba, ki se sklene na mirovnem kongresu. Tej pogo-
dbi se bodo morale vse stranke miru ukloniti, ker smo prepri~ani, da bo s to pogodbo za
vedno zagotovljeno mirno so‘itje narodov celega sveta.”27  Podobno upanje je izrekel za-
dnjega novembra leta 1918 tr‘a{ki slovenski dnevnik Edinost: “Kam da pripada Trst, o tem
spregovori svetovna konferenca zadnjo besedo…”28
R i a s s u n t o
Gli orientamenti politici degli Sloveni nel Litorale Austriaco (1848–1918)
Branko Maru{i~
La vita politica degli Sloveni nel Litorale Austriaco (Gorizia–Gradisca, Trieste e Istria) negli anni
1848–1918 fa parte integrale dello sviluppo politico sociale nelle altre Länder slovene dello stato asburgi-
co, sebbene è fortemente influenzata dal secolare vicinato italiano. La presenza delle due entità nazionali,
con il proprio programma politico diverso, crea una situazione particolare, basata soprattutto sul rapporto
25 Henrik Tuma, Iz mojega ‘ivljenja. Ljubljana 1997², 347.
26 Henrik Tuma, Iz mojega…, 374.
27 Gori{ka stra‘a 9.11.1918, {tev. 10.
28 Milica Kacin Wohinz, Tr‘a{ki slovenski socialisti v letu 1918. V: Slovenski in italijanski socialisti na
Primorskem 1900–1918: Socialisti sloveni e italiani nel Litorale. Ljubljana–Trst 1979, 11.
76 B. MARU[I^: SLOVENCI NA PRIMORSKEM MED POLITI^NIMI IZBIRAMI
città-campagnia che rappresenta, seconda la storiografia slovena, il problema di base per la comprensione
dello svolgimento delle vicende storiche nel Litotrale Austriaco durante il periodo trattato. Con il risveglio
dell’ idea nazionale slovena gli italiani vedono in pericolo la loro tradizione storico-culturale. Questo
risveglio come fautore del programma politico sloveno rappresenta anche un pericolo anche per la realiz-
zazione dell’ idea risorgimentale italiana. Gli Sloveni del Litorale hanno operato per una Slovenia unita ed
avevano anche una loro visione del come e perchè unire amministrativamente le terre degli Slavi del sud.
I cambiamenti che si sono seguiti dopo la prima guerra mondiale sono stati accettati da parte degli Sloveni
con grande delusione.
PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINO
In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za pro-
blematiko novej{e zgodovine Prispevki za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta
1960, najprej kot Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986 pa pod se-
danjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena izrazito v zgodovino delavskega gibanja in
narodnoosvobodilnega boja, z leti pa je raz{irila krog predstavljane zgodovinske proble-
matike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem in {ir{e v drugi polovici 19.
stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino; izhaja enkrat
ali dvakrat letno. V reviji objavljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi drugi
zgodovinarji znanstvene razprave, strokovne ~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na
poro~ila in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta.
Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino,
Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, telefon: 200 3120, faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v
vseh ve~jih slovenskih knjigarnah.