PO n LETIH SPET V SLOVENIJI-Edvard Pevec, škofvCleve-fondu, je pred 11 leti nazadnje le za 2 dni prišel v domovino svojih staršev, ki so šli čez “lužo” v ZDA s trebuhom za kruhom kmalu Po L svetovni vojni. Prvorojenec Edvard je bil rojen leta 1924, za njim pa so se rodile 3 sestre. Vsi, tudi nekateri njihovi najbližji sorodniki, so prišli te dni na daljše popotovanje po Evropi. VLjublja-n‘ jih je povabil na kosilo slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, zavednega Slovenca škofa Pevca pa je sprejel tudi predsednik države Milan Kučan. Za škofa in njegove sorodnike so bila posebna doživetja snidenja s sorodniki v šentruperški fari, s Hučevimi z Rakovnika, kjer je živela škofova mati, in v Šentlovrencu, kjer je bil doma škofov oče. Škof Pevec in njegovi so bili izjemno Počaščeni nad pozornostjo vseh v domovini staršev. (Foto: P. Perc) večletna tradicija Promocijski popust na kotle za gotovinska plačila! Prodaja tudi na kredit, z ali brez montaže! Danes v DOLENJSKEM LISTU stran 2: • Kaj čaka najrevnejše Slovence? stran 3: • Novo rojstvo stoletnega mostu stran 4: • Škodoželjnost očitkov Vinteksu stran 6: • Bodo slovenski geodeti stavkali? stran 8: • Adrie zdaj ni več, naj živi Adria! stran 11: • Sekira ni orodje za obračunavanje stran 24: • Skrivnostni podzemni svet Kostanjevice Usoda Inlesovega obrata v Loškem potoku zapečatena Črni petek 20. oktobra: na čakanje 150 ljudi LOŠKI POTOK - Burni dogodki, ki so spremljali obrat vse od srede tega leta, dobivajo svoj žalostni epilog, v kakršnega ni verjel nihče. Začelo se je s krčenjem in neizplačevanjem plač, premeščanjem ljudi, prekinitvami dela, odstavljanjem direktorjev, vztrajnim vtepanjem zaposlenim, da je to njihova rešitev, kar pa se je pokazalo samo kot del dobro namazanega scenarija, razvrednotenja podjetja in poceni nakupa, seveda z istim denarjem, kije bil tako ali drugače odtujen iz obrata. Črni petek seje zgodil 20. oktobra, ko so sredi dopoldneva delavce napotili domov na čakanje, skupščina delniške družbe pa je na pobudo UO sklenila uvesti stečajni postopek. “Trenutno je šel celotni kolektiv vključno s tistimi, ki so bili pred mesecem prerazporejeni v druge obrate, na čakanje. Podjetje gre v stečaj. Delavci naj bi med tem časom prejemali plače v višini 80 odst. Kdor želi, gre lahko na drugo delovno mesto v druge obrate, če je to mogoče. Pričakujemo, da bo stečaj uspešen in izpeljan takoj, potem bomo šli na zavod za zaposlovanje, “pravi predsednik sindikata Stane Mišič, Komu bo pripadla krivda, daje podjetje, vsaj kolikor je znanega, zadolženo za 3,7 milijona mark, ne ve nihče. Pravijo, da so se izgube nabirale že od leta 1992, toda to je številka, ki je nikakor niso mogli pridelati delavci. Dokazano je le, da v obrat Loški potok ni bil investiran niti tolar. Tega dolga obrat v Loškem potoku ne bo nikoli vrnil, saj je, oskuben kot ptič, trenutno vreden le še 600 tisoč mark. , A. KOSMERL DOLENJSKI LIST | DOLENJSKI UST I DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ti DOLENJSKI LIST •g | DOLENJSKI UST Paič ESCORT Champiof! samo 22.599 DEM Tel. 0608/ 61 450, 59 059 068/ 21 123, 21 129 Avtohiša Berus servisno prodajni center Novo mesto G00D Audi Na zalogi omejena količina vozil polo od 17.990 dem in GOLF RABBIT 22.996 DEM MLM Trgovsko in proizvodno podjeteje, d.o.o. 68000 Novo mesto, Bršljin 37 ^ P 068/324-442, fax: 068/323-209 ^ Občina se obnaša, kot da jih ni Očitki novomeških obrtnikov in zbornice na račun občinske oblasti • Ukinjajo sklad, obrtnike pa podijo iz prostorov, v katere so vložili več kot milijon mark Ponovno na trgu . gorilci in kotli za centralno kurjavo VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC VNOVEM MESTU- V torek se je v Novem mestu mudil varuh človekovih pravic Ivo Bizjak in prisluhnil vsem, ki so si želeli pogovora z njim o težavah, ki spadajo v njegovo pristojnost. Interes občanov je bil velik, saj se jih je do petka v urad varuha prijavilo 40, popoldne pa je bil na voljo tudi novinarjem, zato več o tem prihodnji teden. PRODAJA VOZIL, REZ. DELOV IN SERVIS Podbevškova 4, Novo mesto Tel./Fax: 068/26-077,341 -300 NOVO MESTO - “Tako malo posluha za obrtništvo, kot gaje v času županovanja Francija Koncilije, v novomeški občini ni vsaj že 14 let, kar sem na vodilnem položaju v obrtnem združenju oziroma zbornici,” odločno trdi Ivan Krajnc, predsednik Območne obrtne zbornice Novo mesto in znani novomeški obrtnik. Na območju, ki ga pokriva ta zbornica, se pravi v sedanjih občinah Novo mesto, Škocjan in Šentjernej, deluje 1.500 obrtnikov, pri njih je še 1.500. zaposlenih delavcev, obrtniška dejavnost ustvarja več kot 20 odst. bruto dohodka. V regiji pa je še kakih 2.000 podjetnikov. “Armada ljudi, ki nekaj velja, zna in ustvari, novomeška občinska oblast pa se obnaša, kot da nas ni. Na srečo je v Škocjanu in v Šentjerneju povsem drugače,” nadaljuje Kranjc, ki pravi, da v 14 letih kot predsednik obrtnega združenja oziroma zbornice ni nikoli na sprejem pri županu ali predsedniku izvršnega sveta čakal več kot dva dneva. “Dnevi obrti in podjetništva so bili letos gotovo največja gospodarska prireditev v občini. Da sem lahko za 5 minut prišel k županu Konciliji, ga povabil na otvoritev in prosil za pomoč občine pri organizaciji prireditve, sem moral čakati 10 dni. Zupan ni našel časa, da bi prišel na otvoritev, občina ni prispevala niti tolarja, čeprav so letos take prireditve v Radovljici, na Bledu in v * “Če bom morala od tod, bom šla tudi iz občine!” pravi Novakova, ki zaposluje 26 delavcev. “Pa ne bom šla samo jaz...” In to ob tem, da v zadnjem času nove delavce zaposlujejo samo še v obrti, povsod drugje jih odpuščajo ali pa stotinam naenkrat delo odplavljajo stečaji. Škoda, da ne more v stečaj občina. Bohinju v celoti financirale občine, drugje pa v izdatni meri.” Obrtniki so ogorčeni tudi zaradi ukinitve oziroma zaradi zamrznitve občinskega sklada za razvoj drobnega gospodarstva, ki je bil, pravijo, edina prava in primerna pomoč obrtništvu. Medtem ko so v drugih občinah sklad obdržali, ga je novomeška občinska oblast zamrznila. Naredili so tako, da formalno še obstaja, ne more pa delati, denar pa so prenesli na občinski proračun. Izgovor, da je (Nadaljevanje na 3. strani) IMEDIC POOBLAŠČEN SERVIS-TRGOVINA 068 25 835 Canon CANON QUALITY JOLENJ tl LIST _J\J\_UU\J\J UyUUL_l L_Ju^/ _l Št. 43 (2411), leto XLVI»Novo mesto, četrtek, 26. oktobra 1995 • Cena: 150 tolarjev m VLAK V AVTO -VOZNICA MRTVA ŠENTLOVRENC - V ponedeljek, 23. oktobra, ob 6.53 je 27-letna M. K. s Pluske vozila osebni avto iz Šentlovren-ca proti Martipji vasi. Ko je pripeljala do nezavarovanega prehoda ceste čez železniško progo, avta ni ustavila, ampak je zapeljala na progo v trenutku, ko je iz Ljubljane pripeljal tovorni vlak. Strojevodja je sicer zaviral, a trčenja ni mogel preprečiti. Avto je odbilo na travnat nasip, voznico pa je vrglo iz avta in je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrla. POZOR — Vozila Volkswagen po starih znižanih carinskih stopnjah <&LF VARIANT iCMC 32.300 EJASSAT 1,6E GL $£lVH^ 34.990 Zelo ugodne cene vozil AUDI A4, A6 in A8 — Posebne ugodnosti za kupce iz Dolenjske in Bele krajine pri nakupu vozil — Testna vozila: PASSAT VARIANT, AUDI A4 in AUDI A8. ZELO UGODNO — Rabljena vozila: JETTA JX 1,6, POLO CL, PASSAT GL 2.0, KADETT 1,8 GTI, GOLF JXD 1,6 Tel.: 068/25-098 in 342-360 GEODETI IN MINISTER - Strokovnega srečanja slovenskih geodetov na Otočcu se je udeležil tudi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar (drugi z leve). (Foto: A. B.) S strokovnega srečanja slovenskih geodetov na Otočcu - Veliko znanja, a malo denarja za to stroko - Podcenjujoč odnos države in obljuba ministra dr. Gantarja OTOČEC - Zveza geodetov Slovenije, ki jo sestavlja šest geodetskih društev z okoli 850 člani, ter Dolenjsko geodetsko društvo sta prejšnji četrtek, petek in soboto na Otočcu pripravila že 28. geodetske dneve, ki se jih je udeležilo okoli 500 geodetov, med njimi tudi gostje iz Hrvaške in Avstrije. “Geodezija sodi med stroke, na katere so močno vplivale politične in družbene spremembe v zadnjih letih,” je dejal predsednik Geodetske uprave Slovenije Aleš Seliškar. Osamosvojitev Slovenije je zahtevala tudi vzpostavitev državne geodezije. Nepripravljeni so krenili na pot, katero so druge evropske državne geodezije prehodile v več desetletjih. “Danes smo lahko na nekaterih področjih že skoraj zadovoljni, na vseh pa so še ovire, ki jih bomo morali premagati,” je dejal Seliškar. Z letošnjo GPS kampanjo je Slovenija ena prvih držav v Evropi, ki ji je uspelo tako natančno sanirati astrogeodetsko mrežo. Slovenska geodezija je bila ob osamosvojitvi države v velikem strokovnem zaostanku, imela je VREME Do konca tedna se bo nadaljevalo suho in sončno jesensko vreme. razdrobljeno upravno službo, monopolne izvajalce geodetskih del, šibko geodetsko izobraževanje in sistemsko Ureditev, ki ni omogočala prave uveljavitve geodetske stroke in službe. Do sedaj pa si je že pridobila ugleden položaj v evropski geodeziji, in to predvsem z znanjem in strokovnostjo, kajti po opremljenosti naša geodezija še precej zaostaj za evropsko. Vsekakor ima slovenska geodezija velike zasluge za hitro ureditev dokumentacije o državnih mejah, kajti celotna dokumentacije bivših jugoslovanskih meja je ostala v Beogradu. Kartografija, ki je bila prej izključno “v lasti” jugoslovanske vojske, postaja slovenska. Zemljiškemu katastru pa jim je uspelo vrniti del nekdanjega sijaja. Slovenski geodeti so tudi na Otočcu opozorili na podcenjujoč odnos države do njihove stroke, kar se kaže v kroničnem pomanjkanju denarja za njihovo pomembno in neodložljivo delo, in minister Gantarje dejal, da se bo po svojih močeh zavzel, da bi se to popravilo. A B Sedemnajstega oktobra je začel teči dvomesečni rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma, ki naj bi odločil o tem, ali naj bi naturaliziranim državljanom Slovenije, ki so dobili državljanske pravice po “zloglasnem " 40. členu, zdaj odvzeli državljanstvo. Če se že moram osebno opredeliti, srčno upam, da se v mednarodnem letu strpnosti v demokratični Sloveniji tako sramotno dejanje, ki je navzkriž z našo ustavo (155. člen prepoveduje delovanje za nazaj), mednarodno pravno prakso in, ne nazadnje, z osnovno mero človečnosti, to ne bo zgodilo - ne glede na to, kaj kdo misli o “južnjakih ”. Zakaj? Osvežimo malo spomin! 25. decembra 1990 smo se prebivalci Slovenije na plebiscitu skoraj stoodstotno odločili za osamosvojitev, torej tudi velika večina tistih, ki niso slovenskega rodu. Njihov glas (dvanajstina prebivalcev Slovenije!) smo takrat potrebovali, saj je v pismu o dobrih namerah takratna skupščina še pred glasovanjem svečano obljubila, da si lahko državljansko nove države pridobijo vsi, ki so imeli stalno bivališče v Sloveniji. Zdaj naj bi snedli besedo in ljudi zavrgli ter vnesli med vse nas razdor, ki mu ni videti konca, in to na predlog zadrtih skrajnežev, ki to utemeljujejo s vsesplošno kriminalizacijo ljudi neslovenskega porekla, torej gentilno krivdo! Kriv si, ker nisi Slovenec! Lepo prosim, kakšna pravna država pa bi bila to? Slovenija z odprtim lovom na drugačnost! MARJAN LEGAN c4-\'to-It it doo NOVO MESTO Komu otroški dodatek? Slovenija nekako verjame tistim statističnim poročilom in napovedim, ki sporočajo, da se njen narod stara, ker ima premalo dojenčkov. Če je država udarila plat zvona, ki naj bi ji prinesel sčasoma olajšanje v obliki porasta rojstev, bi težko ugotovili. Eden od ukrepov, ki delujejo kot tak plat zvona, je odločitev, po kateri naj bi za vse otroke država izplačevala denarne dodatke. Tak univerzalni otroški dodatek naj bi spodbudil vse sloje prebivalstva, da bi imeli več otrok v družini. Delitev je lahko videti krivična, hkrati pa je, gledano skozi druga očala, tudi pravična. Dodatek samo za ene - praviloma so to revnejši - lahko deluje namreč tudi kot spodbuda revnim, da si družinski proračun povečajo tudi z množenjem števila družinskih Članov, pri čemer sicer velja upoštevati neizpodbitno dejstvo, da imajo pri glavnini rojstev čustva več moči kot hladna finančna predvidevanja. Če je vendarle živo vprašanje, komu dati otroški dodatek, bi se mu bilo treba posvetiti z mislijo, da v resnici ne gre za vprašanje o otroškem dodatku. Posameznik se rodi neodvisno od svoje volje revnim ali pa bogatim državljanom, zato je upravičeno vprašanje, kako da socialna država ohranja neenakost v družbi. Otroški dodatek, tak ali drugačen, ne bo pomagal, če sistem rojeva reveže. Kaj menite o otroškem dodatku (za vse)? BLAŽ KOČEVAR, učitelj na podružnični šoli Štrekljevee pri Semiču: “Mislim, da ne bi bilo pametno, da dobijo otroški dodatek vsi otroci, saj eni živijo v revščini, drugi pa v velikem izobilju. Na račun slednjih bi lahko dali več tistim, ki so revni. Drži sicer, da vsak potrebuje denar in bi ga vsak hotel tudi vzeti, vendar pa menim, da je nesmisel podpirati prav vse.” MAJDA ŠKOF, blagajničarka v metliški Kmetijski zadrugi: “Otroci so le otroci in ni prav, da bi pri njih delali razlike. Če pa država nima denarja za vse, naj dobijo otroški dodatek tisti, ki ga najbolj potrebujejo. Sicer pa bo država gotovo odločila po svoje in bo najbrž gledala predvsem na to, koliko ima sama denarja, in ne, koliko ga potrebujejo otroci.” JOŽICA KLEMENČIČ, doma v Vrhpolju pri Šentvidu: “Otroški dodatek naj dobijo tisti, ki ga potrebujejo, ker so manj premožni in bi tako pridobljen denar gotovo znali prav obrniti. Zatorej sem proti univerzalnemu otroškemu dodatku, ker nisem prepričana, da bi bistveno prispeval k povečanju natalitete, pač pa bi spet tako dobili denar tudi tisti, ki ga imajo že dosti, če ne celo preveč!” TANJA POVALEJ, zaposlena v sevniški Lisci, d.d.: “Z otroškimi dodatki naj bi pomagali predvsem slabše situiranim družinam. Toda tudi iz dosedanjega sistema bi lahko potegnili kaj glede kriterijev, komu in koliko dodatka. Ne bi pa bilo slabo, če bi vse socialne podpore oz. pomoči, od tiste za otroški vrtec do brezplačne malice itd., združili v večji otroški dodatek.” NEŽKA GORENC, upokojenka iz Novega mesta: “V socializmu je bila otroška doklada za vse enaka, v demokraciji pa naj se premožnejši starši vprašajo, kaj bo njim in njihovim otrokom pomenilo tistih nekaj tisočakov. Temu naj bi se odpovedali v korist tistih staršev in njihovih otrok, ki tolčejo vsak dan večjo revščino. Niso krivi starši, še manj pa otroci.” ANICA NOVOSELOVIČ, tajnica krajevne skupnosti Globoko: “Otroški dodatek naj bi dobivali glede na dohodek družine. Zdi se mi krivično, da bi imeli revnejši enak dodatek, kot bi ga prejemali otroci bogatih staršev. Otroški dodatek je denar, ki se pozna staršem v družinskem proračunu. Za večje število otrok naj bi veljal povečan otroški dodatek.” JOŽICA PINCOLIČ, učiteljica iz Avguštin: “Otroški dodatek bi moral biti, vsaj za tiste družine, ki imajo nizek standard, in za družine z več otroki. Thko bi imeli tudi ti možnost enakovrednega razvoja in izobrazbe, saj otroci najbolj občutijo razlike. Država bi morala poskrbeti za mlade in revnejše sloje, saj je mnogo staršev brez služb, prikrajšani pa so otroci.” JADRANKA PAPEŽ, nezaposlena, mati treh otrok iz Kočevja: “Otroški dodatek naj bi dobili vsi otroci, socialno ogroženi naj bi dobili drugačno pomoč. Otroški dodatek naj ne bi bil pomoč, ampak prej nagrada, čeprav sam po sebi ni nikakršna vzpodbuda za to, da bi se ljudje odločali za več otrok. Pametneje bi bilo, da bi znižali davke na otroška oblačila in hrano.” LUCIJA INDIHAR, prodajalka, Videm Dobrepolje: “Nisem za to, da bi otroški dodatek dobili vsi. Tisti, ki imajo že vsega dovolj, naj ga ne dobe. Imam dva otroka, stara 14 in 18 let. Seveda otroški dodatek ne zadostuje niti za najnujnejše, kar potrebujeta, in moramo domači dodati še kar precej k tistemu skromnemu otroškemu dodatku, ki ga dobivamo.” /........../ Wt Boleča, a nujna j£aj £aka najrevnejše Slovence? inacna v I kamni «1 tl tl sanacija v Tkanini V bodoče brez nedonosnih NOVO MESTO - Novoteksova Tkanina je po petih letih poplače-vanja starih dolgov spet na pragu nove pomembne odločitve. Starih bremen po zaslugi trdega dela in odrekanja skorajda ni več, ni pa tudi dohodkov, še za amortizacijo ne, kaj šele za razvoj. Direktorica Tkanine Milena Kramar Žnidarje v ponedeljek zaposlenim predstavila program nadaljnje sanacije podjetja, ki naj bi ga še dodatno “očistili” ter pripravili za dokapitalizacijo in razvoj, brez katerega podjetje ne bi preživelo. Čeprav so delavci v tej tovarni v minulih petih letih doživeli že marsikaj (od 1250 jih je zdaj zaposlenih le še okrog 600), jih še čaka trda prihodnost, kakor je neizprosen in trd tudi ameriški trg, kamor prodajajo 80 odst. svojih tkanin. Po besedah direktorice naj bi tako v enem letu ukinili vse dohodkovno nezanimive programe, zmanjšali število zaposlenih na 450 in zmanjšali še nenormalno visoke stroške za vzdrževanje prostorov in energijo. To naj bi dosegli z združevanjem obratov in tehnologije ter s prodajo ali likvidacijo vse zastarele in odvečne opreme in prostorov. Z izkupičkom bodo poskušali izplačati tehnološke presežke. Več o stanju v Tkanini in načrtih za prihodnost prihodnjič. b.D.G. LEP USPEH NOVOMEŠKIH EKONOMISTOV IN GIMNAZIJCEV NOVO MESTO - Pred dnevi je bilo v Ljubljani državno srečanje Gibanje znanost mladini, tokrat za področja pedagogike, zgodovine, sociologije. Novomeški srednješolci iz Srednje ekonomske šole (SEŠ) in z Gimnazije so se odlično odrezali: Franci Zaplatar iz SEŠ je s sociološko nalogo “VZgojno ravnanje v naših družinah” dosegel prvo mesto (mentorica Zlatka Kocjan), posebna priznanja pa sta iz SEŠ z nalogo o maturi dobili še Zlatka Horvat in Nina Petaros mentorica Violeta Grden). Z uspešnim sodelovanjem na tem državnem srečanju pa sta sodelovali še Mateja Ribič in Vesna Kotnik. Novomeški gimnazijci so bili najbolj uspešni na področju sociologije. Posebna priznanja so prejeli: Maja Bricelj z nalogo “Ženski liki v literaturi” (mentorici: Alenka Vene in Helena Zalokar) ter Thmara Repnik z nalogo “Povratni-štvo” (mentorica Helena Zalokar). Gimnazijska gledališka skupina Teater 250 priredi v četrtek, 26. oktobra, ob 19. uri v atriju Gimnazije premiero Malomeščanske svatbe Bertolda Brechta in vabi k ogledu. Ministrica Rina Klinar na javni razpravi ZL o socialnih vprašanjih - Država naj da priložnost državljanom - Šola za bogate - V zdravstvu na slabše - Ogrožene porodnice ČATEŽ - V Sloveniji je raven socialne varnosti višja kot v mnogih drugih državah. Pri nas je marsikaj dobro urejeno, na primer sistem socialnega zavarovanja. Tega bomo morali spremeniti, nikakor pa ne zavreči. To je med drugim rekla ministrica za delo, družino in socialno politiko Rina Klinar 12. oktobra na Čatežu na javni razpravi o socialnem delu programa Združene liste. za katero se po njenih besedah zavzema tudi Ždružena lista. Kot je Ministrica je v nastopu podprla politiko socialnega partnerstva med vlado, delodajalci in delojemalci, t.j. družbeno sodelovanje, dejala, je za ZL in zanjo pomembno, da dobi priložnost za ustvarjal- BELOKRANJCI UPOKOJENCEM - Nekaj sto upokojencem iz vse Slovenije, združenim v Sivih panterjih, ki so se udeležili sobotnega srečanja v Metliki, je zapel tudi domači oktet Vitis. Folklorna skupina “Ivan Navratil” pa jim je na Pungartu predstavila belokranjske pesmi in plese (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) Bodočnost ni pokopališče Sivi panterji iz vse Slovenije zbrani v Metliki - O spremembi pokojninskega sistema in volitvah METLIKA - V soboto je bilo v Metliki srečanje Sivih panterjev, ki sicer delujejo v okviru LDS, udeležilo pa se ga je nekaj sto upokojencev iz vse Slovenije. Shod z naslovom “Upokojenska bodočnost ni pokopališče” je že močno dišal po volitvah, ki sta jih v svojih govorih večkrat omenila predsednik Sivih panterjev g. Berce in Igor Bavčar, medtem ko je Anton Rop govoril o spremembi pokojninskega sistema. Predsednik Berce je poudaril, da sedanji pokojninski sistem potrebuje temeljito spremembo, saj je v njem slaba tretjina dajatev, ki niso pokojninske, ampak socialne. Vendar pravic sedanjim upokojencem s spremembami ne smejo okrniti. Bavčar pa je dejal, da so Sivi panterji pomemben del LDS, zato morajo v stranki upoštevati njihova stališča. Svoj govor je začinil s predvolilno napovedjo, da bo LDS tudi po prihodnjih volitvah sestavila vlado. Anton Rop je upokojence seznanil z dejstvom, da v Sloveniji plačujemo enega najvišjih pokojninskih prispevkov v Evropi, saj zanj namenjamo 16 do 17 odst. bruto družbenega proizvoda. “Zahtevamo, da ostanejo pravice sedanjim upokojencem nespremenjene, medtem ko je prihodnost novega pokojninskega sistema v kapitalskem skladu pokojninskega zavarovanja. Današnji zakoni niso zadostni, zato je reforma potrebna, vendar jo moramo izvesti na račun celotne družbe, ne zgolj na račun sedanjih upokojencev,” je dejal Rop. Ob tem je eden od razpravljaicev spomnil, da pri SPIZ-u že tri leta uspešno deluje kapitalski sklad, zato bi bilo nedopustno in neodgovorno, da bi vlada postala lastnica tega sklada, saj bi se lahko zgodilo, da bi z njegovo pomočjo reševala druge, ne le pokojninske probleme. Država ima po njegovem mnenju tudi druge možnosti za nadzor nad tem skladom. Opozoril je še, da je nevzdržno, da vlada pri sestavljanju proračuna reče, da bo presežke namenila za pokrivanje primanjkljajev v SPIŽ-u in zdravstvenem zavarovanju, kajti vprašanje je, ali presežki sploh bodo. Rop je k temu dejal, da pokojnine morajo biti, če ne iz presečkov pa s proračunskim zadolževanjem. M. BEZEK-JAKŠ E nost sleherni posameznik. Država naj da priložnost zlasti mladim, m sicer da so ustvarjalni, da se izobrazijo, zaposlijo in da dobijo stanovanje. Ministrica je poudarila, da je zasebniško pridobivanje profita sicer lahko vrednota, vendar mora družba ceniti tudi solidarnost in sodelovanje med ljudmi-Poslanka dr. Mateja Kožuh je, ko je nizala socialne problem slovenske družbe, dejala, da s bomo zaradi sedanje dirke z dobičkom znašli čez 20 let v kr® družine. Skrbi jo dejstvo, k°'P razbrati iz njene razprave, da šola postala nedostopna revni > kar je nespodbudno za SloveU'1 ’ v kateri ima četrtina prebiva« nedokončano osnovno šolo m odst. dokončano samo osnova šolo. Po njenem mnenju Sloven ja nerazumno in po nepotrebne uničuje zgledno razvito primaf zdravstveno varstvo, ko slabi zm vstvene domove in krepi boln' nično. Kot je še dejala, v Sloven j mnoge skupine prebivalstva morejo odločati o ničemer, rnnog. pa predstavljajo izkoriščam družbe. . -n- V razpravi so udeleženci °P?Z 0 rili na vrsto problemov, ki splošni družbeni ali pa tudi o > posavski. Starši po cele dneve lajo in tako nimajo stikov z otro ■ Šola je v zadregi, kako naj ob ^ evropskem, ob deljenem 'n kakšnem delovnem času star organizira pouk in bivanje učen v šolah. Podjetja imajo ve h delovnih invalidov. Nekaterap ^ jetja niso naklonjena temu,1d® delavke odšle na porodniški pust, na kar je med drugimi °P zoril Ivan Živič. V zvezi z poslovanjem vlada precejšen red, saj so številni ljudje priJaV J ni na zavodih za zaposlovanj ’ hkrati pa kje delajo na črno. DP.^ kojenci se čutijo odvečne,1 treba je ločiti, kot je predlagal iv* Živič, t.i. redne upokojence tiste, ki so se upokojili zar -podobm'1 strankarskih razprtij in po reči. ili,da Razpravljalci so tudi meni je Združena lista kot stranka P malo razpoznavna in daje slo ski parlament odtujen ljudem- Udeležence je uvodoma P° zdravil brežiški župan J°^^aR Podpisi za politične točke Poslanec SNS Rafael Kužnik prepričan, da referendum za izgubo državljanstva po 40. členu ne bo prinesel ničesar kajti če bodo tujci obdržali lastnino, lahko čez 10 let znova zaprosijo za državljanstvo. Cilj predlagateljev je očitno nabirati politične točke in ne, da bi referendum zares uspel. Sicer pa bo na Ustavnem sodišču prav gotovo padel,” je dejal Kužnik. SMUK NAD SEMIČEM - V soboto so člani semiških občinskih odborov Zveze borcev in Slovenske nacionalne stranke skupaj čistili obeležja NOB po občini. A dela niso mogli dokončati, saj je v občini okrog 50 obeležij, mnoga, predvsem na območju Kočevskega Roga, pa so zelo zanemarjena. V tem tednu se bodo posebej lotili treh stavb partizanske bolnice Hrastnik, ki jo želijo urediti za oglede. Po akciji so se člani SNS Dolenjske in Bele krajine zbrali na tradicionalnem srečanju na Smuku nad Semičem. Govoril je poslanec SNS v državnem zboru Rafael Kužnik in se dotaknil predvsem zbiranja podpisov za referendum, s katerim bi bili, če uspe, ob slovensko državljanstvo, ne pa tudi ob lastnino, vsi, ki so ga dobili po 40. členu. “Tu pa je protislovje, saj tuji državljani pri nas ne smejo imeti nepremičnin in bi morala država to imetje podržaviti. S tem referendumom ne bomo naredili nič, Kužnik je prisotne obvestil, da so v odboru za infrastrukturo pri državnem zboru odločili, da bodo leta 1997 začeli graditi avtocesto Višnja Gora - Bič, za katero je dokumentacija v glavnem že pripravljena, hkrati pa tudi avtocesto Obrežje - Čatež. Prvi odsek bo končan leta 2000, drugi leto pozneje. Podpredsednik pokrajinskega odbora SNS Sergej Čas pa je opozoril, da stranka ni zadovoljna z obveščanjem občanov o delu vseh treh belokranjskih občinskih svetov, z reševanjem romske problematike in problemov odlagališč smeti ter s turističnim programom v semiški občini. M. BEZEK-JAKŠE ...y-: • j... ‘ Mariborsko pismo : Kultura vrača demoraliziranemu mestu staro slavo Velemestni utrip Maribora MARIBOR - V teh oktobrskih dneh poteka življenje v štajerski metropoli v znamenju kulture, umetnosti, izobraževanja in znanosti. Zdi se, kakor da bi se mesto, ki ga je v minulih letih močno demoralizirala huda gospodarska kriza, ponovno prebudilo. Tako se je v Mariboru v minulih dneh zvrstila cela vrsta prireditev ob 20. obletnici ustanovitve Univerze, ob 36-letnici višjega in visokega šolstva v Mariboru ter ob 136-letnici Visoke bogoslovne šole, ki jo je v Mariboru ustanovil škof Anton Martin Slomšek. Osrednji dogodek v okviru proslavljanja 20-letnice Univerze je bil dvodnevni posvet o profesionalni etiki pri delu z ljudmi, ki je pokazal, da etika in morala v teoretičnem smislu nista v krizi, čeprav živimo v kriznih časih. “Znanstvenikov ne sme voditi želja po moči in prestižu, temveč želja po spoznanju resnice,” je dejal dr. Hubert Požarnik. “Skrb za obvladovanje sodobne medicinske tehnologije v medicini ne sme izpodriniti skrbi za človeka,” je poudaril dr. Anton Dolenc. “V odnosu do narave moramo ohraniti razumnost in zmernost”, je menil škof dr. Vekoslav Grmič. “Temeljni odnos med lastniki v podjetju mora biti za- upanje, vendar hkrati tudi na zorovanje,” je dejal dr. Mi‘J Tavčar. “Odvetnika pri delu sme voditi želja po denarj > temveč spoštovanje do čl°ve\). in njegovih svoboščin,” jc P udaril dr. Konrad Plaustajne1' “Za računovodje je pošteno enako pomembna kot poklic' usposobljenost,” je dejal ' Franc Koletnik. In morda misel dr. Mance Košir o nov narski etiki: “Mediji ne smej konstruirati realnosti, pac P morajo o njej objektivno p°r Prireditve ob 20-letnici V& verze se še niso končale, ko je v Mariboru že začelo 30. J bilejno Borštnikovo srečafVJ slovenskih dramskih gledal* • Na velikem odru Slovenskeg narodnega gledališča v Ma boru se bo v okviru srečanj^ zvrstilo 7 tekmovalnih Pfedsta^ poleg tega pa bo v Mariboru okoliških krajih v okviru Bor nikovega srečanje še 40 spre ljevalnih prireditev. Medtem ko Borštnikovo sN Čanje še traja, pa se Mariborca že pripravljajo na mednarod Alpsko konferenco, na kat bodo predstavniki vseh alps. e in predalpskih držav razpravi) o ukrepih za ohranitev nar nega okolja v alpskem svet*i'ar. Maribor se postopno ven Oj le začenja ponovno uveljavil kot metropola Štajerskemu lotne severne Slovenijp> P čeprav se mestni svetniki Pr rekajo, kateri dan bi izbral' praznik mesta. V igri so tf l datumi: dan, ko je bil Mar' 1164. leta prvič omenjen; “ ' ko je general Rudolf Ma's razorožil nemško Zeleno ga.r in naredil Maribor slovenska . dan, ko so mariborski mlad' |j v drugi svetovni vojni izve prvo akcijo proti okupatorji*' . TOMAŽ KSE'- ' Novomeška kronika PRIDIGA - V oddaji Duhovna m>se], ki ob nedeljah zjutraj leče na Studiu D - ljudje jo poznajo kot nedeljsko radijsko pridigo - je zadnjo nedeljo tekla beseda tudi o polnosti, nasladi, nebrzdanem življenju, ki da vse bolj nasilno ydirajo v naše življenje, ga kvarijo ln kazijo in da se je treba tem grdobijam postaviti po robu. Takoj P° končani pridigi so zavrteli rek-'amno sporočilo, ki je poslušalce vabilo, naj pokličejo te in te tele-■onske številke, da bodo uživali v spksu po telefonu. Pa ne, da je to njihova ciljna publika... PRISPODOBA - Novomeški ‘Opan Franci Koncilija se rad Poskusi tudi kot govornik. V svo-j!h priložnostnih govorih uporablja razne metafore, primere in druge govorniške figure. Včasih mu uspe, včasih pa tudi ne. Thko j* zadnjič na Otočcu kot župan in dolgoletni geodet spregovoril slovenskim geodetom na njiho-ven> strokovnem srečanju in jih Pozdravil “na Otočcu, kjer se na Poseben način poljubljata nebo in zemlja”. Od države zapostavljeno slovensko geodezijo pa je poimenoval “črna krizantema”. Naj ra-Zuinc, kdor more razumeti. . KOSTANJ - Po dvajsetih letih in več je na novomeškem Glav-nern trgu spet zadišalo po peče-nem kostanju. Gospod Zvone, Znana novomeška podoba, je do-"d vsa potreba dovoljenja in se s Partnerji lotil peke. Prodaja lepo 'dne, zadovoljni so ljudje in novi Podjetniki tretjega reda. Še sreča, da so partnerji bolj trdni in zanes-J‘vi kot gospod Zvone, ki so ga Prvi prodajni in finančni uspehi 'ako zanesli, da se ta teden kar nekaj dni ni prikazal na “delov-netn mestu” ob kotlu. SENDVIČ - Modni fotograf ffarko Klinc, ki ima svoj atelje Reklam studio v Kandiji, je šel oni dan med delom (fotografije v 1 pb) po sendvič v bližnjo trgovino, .hjazna prodajalka mu je pripra-'la obilen sendvič in ceno zapisala neko dobavnico. Ko je Mar-Ko le vztrajno molel denar, ga je Začudena vprašal, če ni eden ti-'ih delavcev, ki popravljalo kan-“'Jski most in imajo pri njej odprt-d dobavnico. Klinc je očitno bolj dan za fotoapratom kot pred ['Jjnt, po svoji moški podobi je res ak kerlc. da bi lahko prenašal tudi "'ošine traverze. m m! fr Ena gospa je rekla, da ne ve, , so na stavbi novomeške SDK krnice še od lanskega novoletna praznovanja ali so jih Mesili že za novo. • • • žalni slovesnosti Novo MESTO - V Novem d^stu bosta žalni slovesnosti ob “devu mrtvih 1. novembra ob *«. uri na pokopališču v Šmihe-d)Ob 11. uri pa na pokopališču . Ločni. V programu bodo sode-dyali novomeška godba na 5'hala, moški pevski zbor iz ^dtihela in recitatorji iz novo-'deške gimnazije. Ijuhokranjski drobiž p predstavitev glasbil- I 'djšnji teden je podjetje PBM iz Hubljane v sodelovanju s trgovino "i'>že z Dvora in obiskovalce sez-duiiilo z najnovejšimi dosežki glas-r'L predvse sintetizatorjev. Z ‘Branjem na instrumente so se Predstavili učenci glasbene šole , runcija Možeta in znani suho-^ranjski ansambel Zeleni val. k POLNJENJE BAZENOV -{“ar nekaj časa so bili bazeni ritnice Emona na Dvoru prazni. ° so izkoristili delavci, ki so “Čistili vso nesnago, ki seje nabra-a v lo letih, odkar je bazen odprt, “azeni so sedaj bogatejši kar za dekaj ton postrvi, mnoge ribice pa °dlge vožnje in “čakanja na carin-pke obveznosti” niso preživele, ripeljali sojih namreč iz Bosne. * Novi TEČAJI - Učenci OŠ fnžemberk in njenih podružnic °°do lahko svoje znanje bogatili da številnih tečajih: prve pomoči, *uharskem, pletarskem tečaju in [Ja ekskurzijah in ogledih raznih pdlturnih in športnih predstav. Pdoval bo tudi dopisniški krožek, 5>cr se bodo kalili novi novinarji ^"he Krajine. S. M. IZ M A S I H O 3 C I M MŠŠ Občina se obnaša, kot da jih ni PLOŠČA PO 50 LETIH- Na Velikem Cerovcu je 11. septembra 1944 v srditem spopadu J. bataljona 12. brigade z Nemci in domobranci padlo 7primorskih borcev. Odbor te brigade z borci iz krajev Pobegi in Čežarji v občini Koper je v soboto na pokopališču odkril spominsko ploščo sedmim Primorcem, od katerih imata le dva priimek in ime, ostali so zaenkrat še nepoznani. Odkritja spominskega obeležja na pokopališču se je udeležilo kar precejšnje število soborcev, ki so se pripeljali s tremi avtobusi. S seboj so pripeljali tudi pevski zbor, učenki iz podgrajske osnovne šole pa sta recitirali dve pesmi. RIS MESEC POŽARNE VARNOSTI V ŠENTJERNEJU - Sobota, 21. oktobra, je v občini Šentjernej minila v znamenju meseca požarne varnosti. Na županovo zahtevo je bil ob 16.45 sprožen alarm za požar na osnovni šoli Šentjernej. Na ciljih je v 25 minutah od 10 prostovoljnih društev prispelo 9 (alarmu se ni odvzalo GD Dolenja Stara vas), v istem času pa je na kraj “požara "prispela tudi enota gasilsko-reševalnega centra iz Novega mesta, ki je prikazal tudi reševanje ponesrečencev iz goreče šole z lestvami in s skokom ogroženih oseb na zračno blazino. Prikazali so tudi reševanje ponesrečencev z nosili in uporabo dihalnih aparatov. (Foto: Foto * Video * Studio Šentjernej) it MOST BO REŠEN - Stoletni starček bo nared do 15. maja prihodnje leto. Do tedaj pa bo služil le pešcem. (Foto: J. P.) (Nadaljevanje s 1. strani) treba tako narediti, ker morajo sklad "razdeliti” še na občini Škocjan in Šentjernej, ne drži, ker se ti občini strinjata, naj bi ta sklad deloval pri Območni obrtni zbornici. Samo iz anuitet se je letos za sklad nabralo več kot 65 milijonov tolarjev, od lani jih je ostalo 20, v planu za neki nov podobni sklad pa naj bi bilo 45 milijonov tolarjev. “Medtem ko je sedanji sklad, ki naj bi ga danes na seji mestnega sveta tudi formalno ukinili, dobro deloval, za tega novega obrtniki ne vemo, ne kako bo deloval ne kdo POOSTRENA KONTROLA PROMETA NOVO MESTO - V času praznikov bodo policisti UNZ Novo mesto poostrili kontrolo v prometu, akcije pa bodo izvajali v petek, 27. okotobra popoldne, v soboto cel dan, prav tako v sredo, L novembra. Voznike, ki bodo pustili avtomobile ob pokopališčih, opozarjajo, naj s tem ne ovirajo prometa, avte pa naj zaklepajo in v njih ne puščajo vrednih predmetov. Opozorilo velja tudi pešcem. TOKRAT TUDI LETNIKI 1924 IN 1925... NOVO MESTO - Med organizacijami Rdečega križa, ki v občinah Novo mesto, Šentjernej in Škocjan združujejo okoli 25.000 članov, si krajevna organizacija RK na Drski vneto in uspešno prizadeva uresničevati temeljno človekoljubno poslanstvo. Tako je minuli četrtek spet povabila v Dom starejših občanov na družabno srečanje starejše krajane, kijih na taka snidenja vabi že od leta 1987. Letos so bili med povabljenci prvič tudi “imenitni starejši mladinci in mladinke”, rojeni v letih 1924 in 1925. Pozdravili sta jih predsednica RK Drske Anica Bukovec in tajnica območne organizacije RK Barbara Ozimek. Prijetne viže je gostom ubiral har-monikar Tone Špringer, mladi kresovci pod vodstvom Majde Nemanič pa so jim zapeli, zaplesali in z vrsto šaljivih nastopov prijetno razveselili. KOMEMORACIJA V ŽUŽEMBERKU ŽUŽEMBERK - Območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB obvešča, da bo osrednja komemoracija ob dnevu mrtvih v Žužemberku v torek, 31. oktobra, ob 11. uri pri spomeniku NOB na Cviblju nad Žužemberkom. NOVO MESTO - Kandijski most je že dober meseedni zaprt, in ker po njem ni dovoljen promet z motornimi vozili, je tudi tukaj treba iskati krivca za številne prometne zastoje na vseh vpadnicah v Novo mesto. Mostje že mesec dni delovišče. Obdelujejo ga delavci Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij iz Ljubljane in delavci Gradisa. Če bodo vsa obnovitvena dela tekla po načrtu, bo otvoritev prenovljenega “starčka” 15. maja naslednje leto. Tedaj bo minilo natanko 100 let, odkar je bil v projektivnem biroju za mostove na Dunaju projektiran cestni most čez Krko. Graditi so ga pričeli še isto leto, v uporabo je bil predan dve leti kasneje. Gradnja mostu je bila za takratne čase občudovanja vredna, saj je bil Kandijski most prvi most na Kranjskem s prosto razpetino (77,8 metra), brez vmesnih podpornikov in je bil pomemben tehnični dosežek. Leta so tekla, most je bil izredno slabo vzdrževan. Prvič so ga korozijsko zaščitili Italijani v času okupacije leta 1943, manjših “kozmetičnih” posegov pa je bil deležen še leta 1978 in 1987. Skupščina občine Novo mesto je leta 1992 most z odlokom proglasila za zgodovinski in tehnični spomenik. V zadnjih letih si je most ogledalo več komisij in zadnja je ugotovila, da se bo zrušil pod lastno težo, zato gaje potrebno zapreti za promet ter karseda hitro pričeti z obnovitvenimi deli. Poškodbe so bile tako na kamnitih opornikih, stebrih in obokih kot na železnih nosilcih, nekatere med njimi je rja dobesedno požrla. Na osnovi poročila Instituta za metalne konstrukcije iz Ljubljane je bila izdelana projektna dokumentacija in izdan javni razpis za obnovitvena dela. Dela so strokovno zelo zahtevna, kar kaže to, daje projektno dokumentacijo za železno konstrukcijo vzelo 13 ponudnikov, ponudbo za izvedbo del pa so poslali le trije. Enaka ponudba je prišla tudi s strani sanacije kamnitih delov mostu. Zadnje dni avgusta so pogodbo le podpisali in 15. septembra so se dela po predvidenih načrtih tudi pričela. Delavci so se najprej lotili velikih betonskih kvadrov. Iz reg izpirajo staro malto in jo bodo bo v odboru,” pravi obrtnik Tone Vesel. Iz občine oziroma kar od župana pa so obrtniki oziroma obrtna dejavnost v občini nasploh v zadnjem času deležni še enega “priznanja”. Šest obrtnikov, ki imajo prostore v najemu v občinskih objektih v nekdanjih vojaških skladiščih v Žabji vasi, hoče občinska oblast spraviti ven, in to kljub temu da imajo ti ljudje z občino (prejšnjo garnituro) sklenjene najemne pogodbe za 10 let in kljub temu da so v ureditev in usposobitev prostorov ter infrastrukture vložili več kot milijon nemških mark. “Ko smo sklepali pogodbe, smo se obvezali, da bomo zaposlili nove ljudi in da smo pripravljeni objekte kasneje tudi odkupiti,” je povedala Marija Novak, ena od najemnic. Danes je pri šestih obrtnikih v teh objektih zaposlenih 83 ljudi, kar je trikrat toliko, kot so se ob sklenitvi pogodb obvezali. Samo teh šest obrtnikov bi v kratkem na tej lokaciji zaposlilo še 54 novih delavcev. Njihova dejavnost je delovno intenzivna in tržno zanimiva, proizvodnja pa čista, brez odplak in neškodljiva za okolje. Poleg Novakove (izpušne cevi) in Vesela (tiskarstvo) so tu še Alojz Medle (roletarstvo), Elektro Bevc (proizvodnja inštalacijskih kanalov), Jože Lužar (orodjarstvo) in šiviljstvo Daks. Novo rojstvo stoletnega mostu Kandijskemu mostu v Novem mestu so prvo zaščito dali Italijani med okupacijo -Sedaj bi se lahko podrl pod lastno težo - Obnovljen bo še desetletja služil mestu Sedaj pa bpgve zaradi kakšnih meglenih razlogov občinska oblast sili te ljudi stran, namesto da bi jim pomagala, da bi dflkončno in primerno uredili to obrtno-stano-vanjsko cono, saj je, kot so prepričani Krajnc pa tudi drugi obrtniki, “to območje s prostorskega in prometnega vidika zelo primerno za nadaljnji razvoj obratov malega gospodarstva”. Obrtniki so pripravljeni še naprej vlagati, in to ne samo v gradnjo obrtnih delavnic, ampak tudi poslovno-stanovanjskih objektov. ANDREJ BARTEU SREČANJE MENTORJEV ŠOLSKIH HRANILNIC NOVO MESTO - Dolenjska banka priredi v soboto, 28. oktobra, ob 9.30 v Kulturnem centru Janeza Trdine 2. srečanje mentorjev in delavcev šolskih hranilnic. V programu srečanja bo nastopila otroška folklorna skupina Kres, pripravljajo pa tudi kviz za “korajžne” delavce hranilnic. SEJEM CVETJA IN SVEČ NOVO MESTO - Tradicionalni sejem cvetja, sveč in vsega, kar sc potrebuje za urejanje grobov ob dnevu mrtvih, bo letos na Novem trgu. nadomestili z novo. V kamniti del bodo izvrtali kar nekaj lukenj in skoznje napeli jeklene vezi, ki naj bi poslej za naslednjih nekaj desetletij most čvrsteje držale skupaj. Težja bo zamenjava jeklene konstrukcije. Zaradi zamenjave celotnih kovinskih sklopov bo potrebno vgraditi novo konstrukcijo. Antikorozijsko bodo zaščitili vse kovinske dele, na koncu pa obnovili še celotno cestišče, pločnike, odvodnjavanje in drugo. Izvajalci zagotavljajo desetletno jamstvo, ob zagotovitvi rednih vzdrževalnih del pa naj bi most služil kar nekaj desetletij. Po otvoritvi bo most prevozen z motornimi vozili s težo do 15 ton. Po zagotovilu sekretarja za komunalne zadeve Uprave mestne občine Novo mesto, Feliksa Strmoleta, bo most odprt toliko let, dokler ne bodo zgrajene vse prometne obvoznice. Ko bo novomeški Glavni trg dobil novo vsebino, ga bo mogoče ponuditi le pešcem, tedaj pa bo to namembnost dobil tudi most. Sedanja obnovitev mostu bo veljala 85 milijonov tolarjev, od tega bo polovico prispevala republika. J. PAVLIN Mercator Standard na Livadi Prodajni center Mercator Standard na Livadi v Bršljinu • 6.000 m2 veleprodajnega skladišča NOVO MESTO - V petek, 20. oktobra, je novomeško trgovsko podjetje Mercator Standard odprlo v Bršljinu prodajni center na Livadi. Slovesne otvoritve sta se med številnimi delavci te firme in gosti udeležil tudi predsednik uprave poslovnega .sistemu Mercator Živko Pregl in Miran Goslar, nekdanji direktor in predsednik Mercatorja. V okviru tega prodajnega centra, ki so ga uredili v nekdanjih vojaških hangarjih, je veleprodajno skladišče s kar 6000 m2 površine, diskontna trgovina, ki meri 400 m2, restavracija s 150 m2, na Livado pa se je z novomeškega Glavnega trga preselila tudi celotna uprava, zanjo pa so uredili okoli 400 m2 poslovnih prostorov. Razen 20 trgovin, kolikor jih imajo v občinah Novo mesto, Škocjan in Šentjernej, je sedaj celotni Mercator Standar v Bršljinu. V sklopu veleprodajnega skladišča so uredili posebno vzorčno sobo, edino take vrste na Dolenjskem. “V naši firmi, ki sedaj zaposluje okoli 300 ljudi, se z veleprodajno dejavnostjo ukvarjamo že od ustanovitve,” je povedal direktor Mercatorja Standarda Stane Hribar. Pred 33 leti so za potrebe veleprodaje preuredili prostore mestne pekarije in še nekatere druge v Ločni pri pokopališču na sedanji Seid-lovi cesti. Po 30 letih ti prostori nikakor niso več ustrezali potrebam in zahtevam, zato so se odločili za preureditev opuščenih vojaških skladišč v Bršljinu. “Najprej smo nameravali urediti le veleprodajno skladišče, na koncu pa se je obrnilo tako, da Stane Hribar je sedaj tako rekoč cela firma na Livadi,” pravi Hribar. Z izgradnjo prodajnega centra Livada pa so obrnili šele prvi list v knjigi novejše zgodovine njihove firme, pravijo pri Mercatorju Standardu. “Ta center mora postati stičišče večjega dela trgovskih poti na Dolenjskem in v Beli krajini. Pot do tega cilja pa bo najbrž še daljša in trša, kot je bila doslej,” pravi direktor, ki ne skriva ambicij, da bi z veleprodajo obvladovali Dolenjsko in Belo krajino, v maloprodaji naj bi zadržali samopostrežne in druge večje trgo-vine, medtem ko naj bi za manjše uveljavili tako imenovani franšizing. V tej smeri, se pravi v prevzem vodilne vloge v veleprodaji Mercatorja Standarda, pripravljajo tudi reorganizacijo sistema Mercator, ko naj bi v dolenjski regiji delovalo eno samo Mercatorjevo podjetje, to je Mercator Standard. ' /\. 13. PROSLA VA - Ob otvoritvi prodajnega centra na Livadi v Bršljinu je novomeški firmi Mercator Standar zaploskal tudi predsednik koncerna Mercator Živko Pregl. (Foto: A. B.) 1 js| iv €** | r\ 1 H O B € I M* IMA Škodoželj nost oči tkov Vir ite ksu PRAZNOVANJE JESENI NA ŠTREKLJEVCU Pitna voda za najjužnejše kraje Tako zatrjuje direktor Vinteksa Jože Starešinič, ki pravi, da je njegova zasluga, da je v kraju ostalo toliko delovnih mest - Norme nižje kot v sorodnih tovarnah VINICA - Ker je bilo v zadnjem času nek^j klicev naših bralcev zaradi razmer v viniškem podjetju Vinteks, ki dela v nekdanjem obratu Novoteksa, je direktor Vinteksa Jože Starešinič odgovoril na očitke. Pri tem si ni mogel kaj, da ne bi posegel v zgodovino Novoteksa do aprila 1989, ko je kot direktor njegovega tozda Konfekcija II Vinica odšel iz tovarne, kije imela takrat 350 delavcev in solidno proizvodnjo. Pojasnil je, da je odšel, ker jim v novomeškem Novoteksu ni mogel dopovedati, da poslovni rezultati, ki jih pripisujejo Vinici, niso realni, saj so jim po določenem ključu pripisali tudi izgube celotnega podjetja. Poleg tega je trdil, da šivilj ne morejo rešiti stavke, ker pa so v Vinici bili takšni poskusi, je bil to še dodaten razlog, da je zapustil tozd. Na prigovarjanje nekaterih domačinov in sanacijske ekipe v novomeškem Novoteksu, naj poskusi v Vinici na tehničnem področju narediti, kar je pač moč, je septembra lani pristal na to. Hitro je ugotovil, da 120 zaposlenih nima kaj delati, in začel je iskati posel. Poleg tega je bila struktura zaposlenih nenormalna za konfekcijo, saj je bilo namesto 75 odst. le 55 odst. strojnih šivilj, to pa zato, ker za hrvaške državljanke, ki so bile v glavnem šivilje, niso iskali delovnih dovoljenj. Konec leta je bilo že 200 delavcev in ves čas so delali, medtem ko so v Novem mestu stali. Kljub delu so imeli v Vinici takšne plače kot v matični tovarni: lanska novembrska plača je bila dokončno izplačana februarja letos, decembrske pa sploh ni bilo in je terjatev v stečajni masi. Ker so v Novem mestu stavkali, Vini-čani pa delali, so slednji 24. januarja letos ustanovili vzporedno podjetje Vinteks. Prišlo je do tega, da Novomeščani niso dali Viniča- ZBIRAJO DENAR ZA “VESELI DECEMBER” METLIKA - Metliška občinska zveza prijateljev mladine je že v tednu otroka v začetku oktobra začela pošiljati podjetjem, društvom, organizacijam in strankam v občini ter prijateljem Metlike izven občine prošnje za denar za organiziranje “Veselega decembra”. Prvi darovalci so se že odzvali, še posebej pa bodo veseli prispevkov tistih, katerim so nehote pozabili poslati prošnje. Na ZPM pričakujejo, da bodo v začetku decembra zbrali večino denarja, da se bodo tako lažje odločili za kvaliteten program in darila za najmlajše. Zavedajo se namreč, da je prav od zbranega denarja odvisno, kaj, kako in koliko bodo v “Veselem decembru” lahko ponudili otrokom, ki so že zaradi oddaljenosti od večjih centrov za marsikaj prikrajšani. OCENJEVANJE MLADIH VIN V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Črnomaljska podružnica društva vinogradnikov Bele krajine tudi letos pripravlja tradicionalno martinovanje, zato obvešča vse vinogradnike, ki želijo oddati mlado vino v oceno, da bodo vzorce vin zbirali v petek, 3. novembra, od 12. do 20. ure v restavraciji Grad v Črnomlju. Steklenice z vinom morajo biti zaprte s kronskimi zamaški in opremljene s popolnim in točnim naslovom vinogradnika. Za oceno vsakega vzorca bo potrebno odšteti 1.000 tolarjev. Vzorce bosta naslednji dan ocenjevali strokovni komisiji pod vodstvom mag. Wondre. Za nagrajena vina bodo vinogradniki prejeli pisna priznanja na slavnostni podelitvi na črnomaljskem martinovanju, ki bo od 10. do 12. novembra. Vse vinogradnike, ki želijo na prireditvi točiti vina na svoji stojnici, pa pripravljalni odbor vabi na informativni sestanek, ki bo v ponedeljek, 6. novembra, ob 18. uri v restavraciji Grad. nom soglasja za izdelavo programa lastninjenja, Viničani pa Novo-meščanom ne soglasja za stečaj, Jože Starešinič, direktor viniškega Vinteksa saj bi šel v stečaj tudi Vinteks ter tako izgubil kupce. Aprila so se le dogovorili, da so Vinteks kupili delavci, medtem ko so šli zemljišče, stavbe in oprema v Vinici, ki so še vedno last Novoteksa, junija v stečaj. Viniškim delavcem je do Novoteksa ostala le pravica tožbe do stečajne mase. Čeprav so posojila za nepremičnine in opremo v Vinici že pred leti odplačali, morajo stečajni upravi sedaj plačevati najemnino, to imetje pa bodo morali še enkrat odkupiti. A jih je strah, kako se bo končalo. Pred leti je dal namreč novomeški Novo-teks kot garancijo za kredite pri sedanji Dolenjski banki stavbo in zemljo v Vinici pod hipoteko, ki velja še danes. Starešinič je poudaril, da je njegova zasluga, da je v razsulu, kakršno je vladalo, v Vinici rešil toliko delovnih mest. Prejšnjim vodilnim v Vinici in Novem mestu zameri, da niso, ko so ukinjali tozde, v Vinici ustanovili pravne osebe, saj so zapravili podjetje in objekte. Sedaj imajo v Vinteksu do konca marca 1996 zasedeno proizvodnjo z naročili tujih kupcev, ki so zapustili novomeški Novoteks, dogovarjajo pa se že za nadaljnja naročila. Cena za vse to ni bila majhna, saj so v Vinteksu začeli tako, kot bi poldrugi mesec delali zastonj. Danes imajo 187 zaposlenih, od tega jih 22 dela v Novem mestu. Starešinič zavrača očitke glede visokih norm, saj so po njegovih besedah v primerjavi z drugimi sorodnimi konfekcijskimi tovarnami v Sloveniji ali v tujini nižje. Res pa je, da so oprema in stroji odpisani, saj so v povprečju stari 20 let, zadnje pa je nabavil prav Strešinič pred devetimi leti. “Tudi režija v proizvodnji in v pisarnah se zmanjšuje, čeprav bo odslej v Vinici tudi računovodstvo, za katero smo včasih plačevali velike vsote v Novo mesto. Če se kdo odloči za odhod, ga ne moremo zadrževati, četudi mi je za dobre delavce žal. Menim pa, da odhajajo predvsem zaradi negotovosti, kaj bo z nami vsemi. Glede zaposlovanja Hrvatov pa naj povem, da ima delovne vize le 7 zaposlenih. To so šivilje, ki jih ni bilo moč dobiti v Sloveniji. Očitki, ki letijo na Vinteks, so očitno škodoželjni, tiste, ki očitajo, pa bi vprašal, kje so vsi tisti ljudje, ki jih je viniški Novoteks, ko sem še delal v njem, štipendiral, a sedaj niso zaposleni v naši tovarni,” je očitajočim vrnil vprašanje Jože Starešinič. M. BEZEK-JAKŠE ŠTREKUEVEC - Društvo kmečkih žena Semič in osnovna šola Štrekijevec vabita na tradicionalno “Praznovanje jeseni”, ki bo od 27. do 29. oktobra na Štrekljevcu pri Semiču. V petek, 27. oktobra, bo ob 17. uri otvoritev razstave kulinarike, poljskih pridelkov, zdravilnih želišč in lovstva. Ob 18. uri bo kviz, ki mu bo sledila veselica z ansamblom Duo breza in bogatim srečelovom. V soboto sl bo moč ogledati razstave od 9. do 20. ure, ob 10. uri pa bo še predavanje o zdravilnih želi-ščih ter ob 15. uri predstavitev vzreje činčil. Zvečer bo veselica z ansamblom Duo TViglav iz Dobrne. Razstavo bodo zaključili v nedeljo ob 16. uri, ob 10. uri pa bo predavanje o medu. Na prireditvi bo moč kupiti tudi jabolka za ozimnico, med in izdelke iz medu ter domače pecivo. ) BOSTE OBNAVLJALI NASAD? ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj obvešča kmete, ki nameravajo v sezoni 1995/96 obnavljati svoje vinograde ali sadovnjake, da se prijavijo na sedežu službe na Kolodvorski 34, tel. 51-265. Dobili bodo nadaljnja navodila za izdelavo projektov pri uveljavljanju republiških sredstev za obnovo trajnih nasadov. PRIKAZ ARANŽIRANJA CVETJA METLIKA - Društvo kmečkih žena Metlika in tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabita na prikaz aranžiranja ikeban iz suhega in svežega cvetja z domačih vrtov. Prikaz bo v četrtek, 26. oktobra, ob 18. uri v jedilnici vinske kleti, vodil pa jo bo cvetličar Vinko Papež iz Črnomlja. Z drobižem ni mogoče obnavljati V Belokranjskem muzeju so dobili premalo denarja, da bi se letos lahko lotili obnovitvenih del - Prenova zbirke novejše zgodovine - V letošnjem letu okrog 25 tisoč obiskovalcev V nedeljo volitve v organe krajevne skupnosti SINJI VRH - Krajevna skupnost Sinji Vrh je naj mlajša v črnomaljski občini. Največ zaslug za odcepitev Sinjega Vrha in še devetih najjužnejših slovenskih krajev od KS Vinica ima turistično društvo Sinji Vrh, tudi sicer najzaslužnejše za razvoj teh vasi v zadnjem času. V letošnjem letu so v krajevni skupnosti asfaltirali vaške poti na Hribu, v Špeharjih, Dragi ter pot do pokopališča na Sinjem Vrhu. V Dragi je Geološki zavod izvrtal 225 metrov globoko vrtino, iz katere priteka 1,4 do 1,8 litra pitne vode na sekundo, kar je dovolj za vse vasi v KS. Občina že pripravlja projekt za vodooskrbo in krajani upajo, da se bo že v prihodnjem letu začela gradnja vodovoda, ki bo najbrž trajala nekaj let. “Krajani smo imeli letos tudi 17 čistilnih akcij, katerih podpornik je bila zavarovalnica Tilia, veliko razumevanja pa so pokazali svetniki in župan Andrej Fabjan, saj brez finančne pomoči občine teh del ne bi zmogli. Pripravljamo tudi etnološki muzej v stari kmečki hiši. Zbranih imamo že veliko predmetov, a jih še vedno zbiramo. Načrtujemo, da bomo muzej odprli maja, ko bo na Sinjem Vrhu srečanje belokranjskih županov in župana z Vrbovškega z onstran Kolpe. Sicer pa smo županom že predlagali ustanovitev belokranjske turistične zveze s sedežem na Sinjem Vrhu,” pove Ivan Černjak, predsednik turističnega društva Sinji Vrh, ki do volitev vodi tudi krajevno skupnost. Med 12 kandidati za 7-članski svet nove sinje-vrške krajevne skupnosti pa se bodo krajani odločali v nedeljo, 29. oktobra. ,, „ , M. B.-J. ŽALNA SLOVESNOST OB DNEVU MRTVIH ČRNOMELJ - Ob dnevu mrtvih bo v občini Črnomelj osrednja žalna slovesnost pri spomeniku na Gričku v sredo, 1. novembra, ob 10. uri. Program bodo izvajali moški pevski zbor in učenci osnovne šole Otona Župančiča iz Črnomlja. Vabljeni! METLIKA - V Belokranjskem muzeju v Metliki so načrtovali, da bodo v letošnjem letu obnovili del strehe, izkopali jarek ob zidu, kot je bil nekdaj, in naredili kineto, da bi se izsuševali temelji. Na zahodnem krilu pa naj bi odbili omet in steno na novo ometali. Vendar iz vsega tega ni bilo nič. Ravnatelj Belokranjskega muzeja Zvonko Rus je povedal, daje problem nastal, ker so za vzdrževalna dela na gradu prosili metliško občino in državo za 4,5 milijona tolarjev. Občina jim je odobrila 2 milijona tolarjev, dobili pa so enega, medtem ko jim ni država dala nič. “A ne le Belokranjskemu muzeju, država ni dala za investi- • Zbirke Belokranjskega muzeja in štiri občasne razstave, ki jih je pripravil v prvem letošnjem polletju, je v tem času obiskalo 16 tisoč ljudi. Pričakujejo, da jih bo do konca leta okrog 25 tisoč, kar je za takšen muzej lepo število. Sicer pa je muzej v prvi polovici leta pripravil še tečaje, v okviru izdajateljske dejavnosti pa izdal “Svetila” prof. Jožeta Dularja in dve razglednici muzejskih predmetov. cijska dela nikomur nič. To je po mojem mnenju predpriprava na čas, ko bodo morale muzeje razen POGOVOR OB KNJIGI O DROGI METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika priredi v petek, 27. oktobra, ob 18. uri v prostorih knjižnice literarni večer z Marinko Fritz-Kunc, avtorico knjige o drogi “Borboletta”. To je njen šesti roman, govori pa o usodi mlade družine, ki jo je zaznamovala droga. Pisateljica je prva v Sloveniji, ki se je posvetila problematiki mamil, njena uspešnica pa je knjiga Janov krik. Na srečanje in pogovor z avtorico še posebej vabljeni starši in mladostniki. nacionalnih vzdrževati lokalne skupnosti. Takšna poteza je napačna, meni Rus. V muzeju so torej vsa vzdrževalna dela preložili na prihodnje leto ter znova poslali dokumentacijo državi, saj se z milijonom tolarjev niso mogli resneje lotiti obnove. Sicer pa bodo v Belokranjskem muzeju v letošnjem letu postavili zbirko novejše zgodovine. V prvi sobi bo prikazano življenje v Beli krajini v 20. stoletju do druge svetovne vojne, v drugi pa med drugo vojno. V naslednjih letih bodo v tretji sobi predstavili še sodobnejšo zgodovino, torej po drugi vojni, ter hkrati pripravili multivi-zijo o Beli krajini. To pa je šele prvi del prenove muzejske zbirke. Do leta 2001, ko bo muzej praznoval 50-letnico, naj bi prenovili še ostale zbirke: etnološko, arheološko, kulturnozgodovinsko in umetnostnozgodovinsko. M. BEZEK-JAKŠE PRINESITE VINO V OCENO! SEMIČ - Semiška podružnica društva vinogradnikov Bele krajina obvešča belokranjske vinogradnike, naj prinesejo vzorce mladega vina za strokovno ocenjevanje, in sicer v petek, 3. novembra, od 5,30 do 9. ure v hotel Smuk v Semiču. Razstava nagrajenih mladih vin bo v okviru martinovanja 10., 11. in 12. novembra v hotelu Smuk. Kaj bodo parki prinesli ljudem Črnomaljci in Semičani so imeli več pripomb na predlagana parka Kočevsko-Kolpa in Kolpa - Ne le zavarovanje, temveč tudi razvojna vizija ter analiza posledic ČRNOMELJ, SEMIČ - V okviru programa Revit so pretekli teden v Črnomlju pripravili še četrto okroglo mizo, in sicer o parkih za življenje v črnomaljski in semiški občini. Čeprav imajo v črnomaljski občini že krajinski park Lahinja, pa je bilo tokrat največ govora o dveh bodočih parkih, regijskem parku Kočevsko-Kolpa in krajinskem parku Kolpa. Naravni park Kočevsko-Kolpa naj bi zajel skoraj polovico semi-ške občine ter zahodni del črnomaljske občine vse do Otoka nad Vinico, kjer naj bi se pričel krajinski park Kolpa. Vendar je bilo nanj več pripomb. Ksenija Khalil se ni mogla sprijazniti, da bi se del Bele krajine imenoval Kočevsko, še manj, da bi tja prištevali Poljansko dolino, kije kulturno drugačna od Kočevske. Takšno ime in geografska razdelitev sta po njenem sporna, čeprav ni proti parku, tako kot tudi ne semiški župan Janko Bukovec, ki pa se boji, da bo zaščiteno območje občini čez leta postalo pragozd. Kot primer je navedel, da se je na območju, kjer je bilo do leta 1941 21 kočevarskih vasi, še pred 35 leti paslo 1000 do 1500 glav živine, danes pa ni več niti repa. Zato gaje zanimala razvojna in ekonomska vizija parka, predvsem pa, kaj bodo od tega imeli ljudje. Stane Peterlin z ministrstva za okolje in prostor je dejal, da se ni moč ukvarjati le s historično rabo prostora in pridelavo hrane, temveč tudi z različnimi obrtmi ali eko turizmom. Pri krajinskem parku Kolpa, ki naj bi segal od Otoka do Fučkov-cev, pa je bila Ksenija Khalil začudena, zakaj ni predlagano za zavarovanje območje ob Kolpi do Kamenice v metliški občini. Božo Flajšman je provokativno vprašal, ali je stroka pokleknila pred interesi graditeljev vikendov v metliški občini. Mojca Stjepanovič z občinske uprave pa je opozorila, da je krajinski park res v domeni občine, a ker gre za mejno reko, bi morala finančno pomagati država. Tudi Franc Ferlin, državni sekretar za gozdove, se je strinjal, da bi morala država pomagati že v začetku. Mira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je pojasnila, da so raziskave pokazale, da je vredno zavarovati le sedaj predlagano območje, da pa je reka Kolpa predlagana za zavarovanje kot naravna znamenitost. Nesmiselno je zavarovati območje, kjer prevladuje kmetijstvo in so interesi razvoja kmetijstva večji od interesov varovanja ter bi bila nasprotovanja prevelika. Zato so za zaščito predlagali le del, kjer je najbolj strnjena naravna in kulturna dediščina in ohranjena kulturna krajina. M. BEZEK-JAKŠE (Sprehod poMdjjrij RAVNATELJI BELOKRANF SK1H OSNOVNIH ŠOL, zbran; na sestanku v Metliki, so potarnmj nad pomanjkanjem učiteljev, v Črnomlju je bilo razpisanih vec štipendij za študij na Pedagoški fakulteti, toda kakšne posebne gneče ni bilo,” je bilo slisati iz sosednje občine. “V Metliki smo se na slabšem: ne samo da ni zanimanja za te vrste študija, ampa* tudi štipendij ni na razpolago, sta ugotavljala ravnatelja iz metliške občine. Družno so zaključili, daje to državni problem in odbrneli na Radovico v Bajukov kmečki turizem na odojka, kostanj in Portugalko. Po nekaj urah je bilo vse videti dosti manj črno. BRANKO MATKOVIČ, METLIŠKI ZUPAN, ni snedel besede, saj pod Pungartom že stoji nadstrešek, poa katerim bo šoIška mladina v slabem vremenu čakala na prihode in odhode šolskih avtobusov. Izpolnjeno obljubo po-do lahko učitelj i v šoli uporablja za razlago, kaj je to moz beseda. ANICA PEZDIRC, REDNA UČITELJICA, ni vec predsednica Območnega odbor Rdečega križa Metlika. Razreši so jo na njeno željo, namesto ni pa imenovali Jožeta Nemaniča, f-dolgoletnim nesebičnim razdaj njem je Pezdirčeva veliko pnsP~ vala k ugledu te človekoljubne o gamzacij|^BNi ljudje kise radi zbirajo ob pijači, so dobili n Primostku novo priložnost, rre dnevi je bil ob cesti MetluKa . Črnomelj.odprt bife D. A. S. Ce dodali Še črko O, bi dobili DA? • Ni ga moškega, ki si po treO®*** kozarčku ne bi domišljal, daje prav to: daso. Črnomaljski drobijj DELEGATSKA LAJNA - ^ prejšnjem delegatskem sistemu J veljal zagotovo za najbolj bojevit ga delegata Silvester Mihele ■ ga delegata Silvester Mihel®* ■ Pravi sicer, da se mu po dem _l _ I_.-I.IL 1.1___1_ _-mr fJlC * , bi vrte' : tistih časov. Z žalostjo namreč ugomj' Ija, da, čeprav bo kmalu eno » ’ riuvi mlci, ud sc mu “Tv « ašssSS Ija, da, čeprav bo kmalu eno » ’ odkar je prenehal njegov deleg ^ andat, na velikem mostu sdci mandat, na velikem mostu Črnomlju ob deževju še vedno s ji voda, ki izpod avtomobilsk koles škropi po pešcih. Prav ta še vedno v mestu nista urejena plakatiranje ne parkiranje, be torej našel svetnik, ki bo “laJ1'® . naprej te probleme? In predvse • se bo našel kdo, ki bo teza °d{čOPRIVE - Črnomaljska hiša” je izdatno obrasla z bujni koprivami, ki ji niso prav m . ponos A ne le njej, tu Ji tistim^ v njej domujejo. Najbolj pa b* . nos zaposlenim na Zavodu za Na Tferci. ki upravi]^ rekli, daj kopriv vedno zapark poslovanje. Na Jerci, ki upravij hišo, so jim rekli, daje dostop" kopriv vedno zaparkiran, zat im ne morejo do njih-du za zaposlovanje pa v® jj da nadloga odstraniti1 ^ ), zato že razmišljajo, da Zavodu za zar da se da nadlce____- ročno, zato že razmišljajc delo naložili komu od brezpo““ j nih. Upajmo, da ga bodo med kot 1.300 iskalci zaposlitve na Semiške tropifl^J “TRANSFORMATORJI”' ^ so Črnomaljci in Semičani v o ru projekta Revit nedavno * pravljali o kulturni dediščin Uj mlada arhitektka omenila, d- j bilo xl nhptni mOC P. • gi teh arhitektonskih skrpuca semiške vinske gorice izgubile-Jij,j dobo kulturne krajine. Sem1 (i “transformatorji” so bili Prf ,,v,jr-že grajani v Črnomaljskem df° jj ju, pa so avtorico zapisa kritiz ^ celo na sestanku družbenopO" . ne organizacije, češ kako si mi j| ii pisali kaj takšnega. Da J® ^ glavni pobudnik graje las |C ^transformatorja”, je gotovo naključje... _ :aki SEJE IN KAZNI - Selila časa zadržuje v gostinskih lop Da bi se svetniki izognili tej 0je-ni, predlagamo, naj seje ski;c K. jo dopoldne, kajti doslej sC) v]e-malokrat zgodilo, da so se zp kle do polnoči, ko se je obrat . ni čas v hotelu Smuk, kjer so li, že zdavnaj iztekel. w ge-OBČINSKI PRAZNIK - 7*^. miču imajo štiri predloge za 0 ja-ski praznik: 28 oktober - do n . nji praznik KS Semič, ID/JVSC' napeljava prvega vodovoda ,al miču, datum, ko je Semič P vo trg, čeprav natančnih poda* prstem ni, ter I. april - začetek ,y tovarna Iskre. Hudomušne/ J sivijo, da bi bil najprimernejši slednji predlog. 4 DOLENJSKI LIST jrobneiz Kočevja ZA oživitev bazena - v "e tako daljnji prihodnosti bo Kočevje dobilo center šolskih in obšolskih dejavnosti. O možno-st|t'. ki jih imajo v Kočevju za Pptrebe centra, so se s predstavni-' ministrstva za šolstvo in šport Občinarji pogovarjali pred ne-^nim. Skupaj so si ogledali bivši t •darjev samski dom, ki je poleg aJhenava in nekaterih objektov 113 območju Borovca ena izmed možnih lokacij centra. V razgo-Obh s predstavniki ministrstva so Kočevarji zavzemali, da bi bila ™obšolskih dejavnostih v Kočev-)u'udi plavalna šola. Ob tem "amreč želijo izkoristiti prilož-oaJ. da bi oživili bazen. CNN O KOČEVSKI - Mnogim očevarjem se niti ne sanja, kdo te je v svetu kočevske občine. (j o kočevski svetniki sodijo med .. ®> Iti jih bodo po zaslugi telcvi-ojske mreže CNN, kije 17. okto- i, 3 2 njimi posnela prispevek o oeevskem naravnem parku, prej Poznali milijoni ljudi širom po etu kot pa tisti mnogoštevilni iz 'imovega domačega okolja, kijih POnttka ne zanima. POTREBE OBČINSKE UP-VE- V upravi kočevske občine d jenutno zaposleno 17 delavcev, Sli. tno pa jih bodo morali zapo- I 1 sc 7- Nujno potrebujejo dc-Ce za urejanje premoženjsko-3v,n'h zadev ter za področje gozdarstva in pravnih del. ®niški zobotrebci ~~_____________ y JTEVILKE ENO, VSEBINA UGO - Po uradnih statističnih lr a,k'h je v ribniški občini v tem k nalku okoli 1060 brezposelnih, Ribnico uvršča v sam vrh po II *°tku brezposelnosti v Sloveni-VoH6n^ar Pa so na r*bniškem zada f* Za zaposlovanje prepričani, j. .3® zdaleč ni tako hudo, kot 8 ^tcv'E(e namreč govore o., ’^sebina pa nekaj čisto druge-• Po bodo na zavodu za za-z t °Vanje dokazali že v kratkem pitati vsebinske analize sta-brezposelnosti v občini, ki jo javljajo. Mnenja so, daje med Dn|11'1 Prijavljenimi na zavodu vsaj san?V'Ca takŠnih, Ki so na zavodu jn^° zaradi določenega statusa, Aadela v resnici sploh ne iščejo. Sp^SČENJE MED BREZPO-hJtJMI " Ugotavljanje, kdo je H a|ben iskalec zaposlitve in kdo . ’ ga na ribniške zavodu za za-anar V3nje opravljajo z vsebinsko oJ-zp stanja brezposlenosti v je le predpriprava na !ai.eiek doslednejšega izvajanja (Ona. Z rigoroznejšimi ukrepi s ,i®.v vrstah breposelnih počistili d0l'['P'. Ki so na zavodu le zaradi de ^enega statusa. Z novim evi-r oranjem iskalcev zaposlitve p.0 Pričeli že z novim letom, niča • l^SKI PRAZNIK - Rib-lei n' so P° nekajletni prekinitvi občS Ponovno praznovali 0bflnski praznik s slavnostno sejo lar'nskpga sveta ter obilico kul-a,b in športnih prireditev, e^enih občinskemu prazniku, natum občinskega praznika, 8ort°k>ober, kot spomin na dote., 'z leta 1592, ko je avstrijski j 3ar Friderik III. izdal Kočevar-, 'P Ribničanom patent za ^ Snjarjenje po vsem cesarstvu, Itf^poKončno odločili šele pred Cjtruški klinčki ] Str?HNAVLJAJO CERKEV - V SV U?ab obnavljajo farno cerkev p^vguština. Na zvoniku so lsnjo pocinkano pločevino že z bakreno in poslikali 0 zvonika. Zdaj bodo z bate*0 pločevino prekrili še streho Snse’ uredili nove žlebove in >love. J-j^Dl ZDRAVSTVO POD 'laiii *0 " Tudi zdravstvena po-h0 . v Strugah je dobila novo stre-pr^lri to iz trimo pločevine, ki je ^0n?azana s sredstvom proti b^nzu. Ne vedo pa še, s čim ^lhVnamazali” ogrevanje, da bo Vjtv 'Ke grelo. V kočevskem zdravem domu, kamor sodi zdra-b(]jjCna Postaja v Strugah, namreč iv?> da nimajo denarja niti zase. S,‘N SE OŠILJENI KLINC -%■ anc< so, odkar sodijo pod bia|Ino Dobrepolje, lepo uredili r^j adamsko cesto od Strug do hjej ? Kočevsko občino, da ni na iv0j ‘'i jiimice. Kočevarji pa so na ^c*u ceste do Male gore V^jiali",ake ogromne jame, da 1^, ui njih ne bo počila le os CM^vje-Dobrepolje, ampak bi °s Moskva-Washington. m n * š i H OBČIM mm Za pomoč Romom s pomočjo Romov Prvi delovni sestanek komisye za romska vprašanja - Ustanovitev romskega društva? KOČEVJE - Pred mesecem in pol ustanovljena občinska komisija za romska vprašanja sije na svojem prvem delovnem sestanku 17. oktobra ogledala šest romskih naselg v kočevski občini. Na spodnji Trati, kjer v petih barakah živi okoli 60 Romov so se Romi pritoževali predvsem nad • V kočevski občini je okoli 550 Romov oz. približno 75 romskih družin. Žive v šestih naseljih na Marofu, Tčati in Gričku pri Želj-nah ter v Mestnem logu, Željnah in Brezovici, precej Romov pa živi tudi v Kočevju in Ložinah. Zaposlenih je le okoli 80 Romov, moških in žensk, delajo pa predvsem v Komunali, Liku in Tekstilani. Otrok je okoli 300. Približno 10 odst. med njimi jih ne hodi v šolo. Med tistimi, ki hodijo, jih le tnalo konča šolo, še neprimerno manj pa se jih tudi izuči kakšnega poklica. neurejenostjo poti do naselja in v naselju ter da se v zimskem času ne pluži. Vodo imajo, ne pa tudi elektrike. Na Zgornji Trati, kjer v dveh hišah živita dve družini s 12 člani, je ravno obratno, medtem ko dve družini, ki živita v baraki med Zgornjo in Spodnjo Trato, nimata ne vode ne elektrike. v obe zidani hiši, od katerih ena še ni dokončana, še niso napeljali vode in uredili sanitarij. V Željnah, kjer v treh zidanih in montažnih hišah ter treh kontejnerjih in baraki živi okoli 50 Romov, se nekateri Romi niso pritoževali nad ničimer, nekateri le nad svojimi problemi, nekateri pa pravzaprav nad vsem. Po mnenju komisije se lahko med vsemi zelo perečimi problemi Romov dokaj hitro reši odvoz smeti, ureditev poti in vsaj začasno tudi problem sanitarij. Postavitev hiš in barak pa bo dolgoročna naloga komisije, ki jo bosta morali, po mnenju predsednika komisije Boruta Hočevarja, reševati tako socialna služba kot služba za stanovanjsko gospodarstvo pri občini Kočevje ob pomoči samih Romov. Da bi si zagotovili njihovo pomoč vidijo možnost v ustanovitvi romskega društva. M. LESKOVŠEK-SVETE PEREČI PROBLEMI ROMOV - Komisija za romska vprašanja se je pri ogledu romskih naselij srečala tudi s hudimi osebnimi stiskami nekaterih Romov: eden izmed njih je na tem, da bo z ženo in sedmimi otroki, med katerimi je najmlajšemu samo 6 mesecev, preživel zimo pod zasilnim šotorom, drugi pa s petimi otroki in bolno ženo v lopi, ki si jo je postavil ob pogoreli hiši. (Foto: M. L.-S.) Proti preselitvi na skupno lokacijo so tudi Romi v Mestnem logu, kjer v nekaj barakah, kamp prikolicah in pod šotorom uradno žive 3 družine (vsega le 11 Romov) ter neuradno 3 družine. Nimajo ne sanitarij ne elektrike, pozimi jim ne plužijo pa tudi vodo imajo samo ITI V i« i *11 Težave zaradi gozdov m dolga nah ima pravzaprav vse, čeprav si KMALU ŠE VEČ RIB RIBJEK - V Ribjeku v občini Osilnica ima Željko Knavs ribogojnico. V treh bazenih proizvede in proda na leto okoli 2500 kg rib, in sicer večino gostilničarjem, ostalo pa predvsem izletnikom in turistom. Že v kratkem pa namerava pridobiti potrebna soglasja za razširitev ribogojnice še za tri bazene in na letno proizvodnjo okoli 4500 kg rib. Popis premoženja nekdanje kočevske občine morda ne bo narejen niti do konca letošnjega leta ASFALTIRALI V NEDELJO KOČEVJE - 1. november se nezadržno bliža, z njim pa tudi povečan promet na cestah, še posebno tistih, ki vodijo do pokopališč. Predvidevamo, da je to razlog, da so delavci, ki urejajo cesto proti Cvišlerjem in pelje mimo kočevskega pokopališča, polagali asfalt v nedeljo. Delo v nedeljo je tudi razlog, da je asfaltiranje spremljalo veliko radovednih otrok pa tudi odraslih. KOČEVJE - Premoženje stare občine Kočevje se bo delilo kar med 6 občin: Kočevjem, Ribnico, Loškim potokom, Osilnico, Dore-poljami in Črnomljem. Do zapletov v zvezi z delitvijo premoženja pa prihaja že na samem začetku, pri sestavljanju popisa premoženja. Težava je v tem, ker ni povsem jasno, katera zemljišča in gozdovi so last republike in katera občine, prav tako pa še niso dokončno znani dolgovi, ki jih je občina Kočevje ustvarila v preteklosti. V kočevski občini imajo do sedaj v celoti popisane le premičnine, delno pa tudi ustanoviteljske pravice in stavbe, poslovne prostore in stanovanja. Do sedaj je že jasno, da bosta delitev javnih podjetij Hydrovoda Kočevje - Ribnica in Komunalnega podjetja opravili podjetji sami in posebnih težav pri razdelitvi njunega premoženja tudi ne pričakujejo. Prav tako ne pričakujejo večjih težav pri razdelitvi ostalega premoženja nekdanje občine Kočevje, razen morda glede dolga občine do Agencije za sanacijo bank, ki je nastal zaradi najetega posojila za Itas. Nekatere novonastale občine namreč o tem dolgu, ki bo tudi zajet v delitveni bilanci med občinami, nočejo niti slišati, češ da z njim nimajo nič skupnega. Zaradi še vedno odprtih pogajanj med Agencijo in kočevsko občino, za katero bi bil prevzem celotnega dolga prava katastrofa, pa tudi še ni natančnih podatkov o tem dolgu. Poleg zapletov v zvezi s tem dolgom pa imajo težave pri popisovanju občinskega premoženja, predvsem zaradi nenatančnosti zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov iz leta 1993. Po tem zakonu je na Sklad prešla večina nekoč družbene lastnine na Kočevskem, ki sta jo do uveljavitve zakona uporabljala predvsem Kmetijsko gospodarstvo in Gozdno gospodarstvo Kočevje. Zaradi teh težav meni Vlasta Marušič, ki na občini Kočevje pripravlja delitev občinskega premoženja, da popis premoženja nekdanje kočevske oblčine verjetno ne bo sestavljen niti do novega leta. Kot dodaten razlog za to omenja tudi kadrovske probleme. M. L.-S. Anton Kovač “Preživeli bomo!” OSILNICA - Na vprašanje, če izkušnje prvih desetih mesecev kažejo, da najmanjša slovenska občina z manj kot 400 prebivalci lahko preživi, je župan Anton Kovač odgovoril: “Preživimo lahko brez večjih pretresov. Naš občinski proračun je skromen in bi zadoščal komaj za plače dveh ali treh redno zaposlenih uslužbencev. Zato imamo zaposlenega po pogodbi le tajnika, računovodski servis v Kočevju pa nam opravlja računovodske posle. Komunalno dejavnost in cestne povezave postopno urejamo. Lahko rečem, da ne bi bilo cestne povezave Kočevska Reka-Osilnica, če Osilnica ne bi bila samostojna občina. Kočevska občina namreč za to povezavo ni zainteresirana. Če meni kdo drugače, pa naj pove. Lokacijski načrt za cestni odsek Čačič-Dragarji moramo plačati mi in iščemo najugodnejšega ponudnika, ostalo pa bo prispevala država. V Osilnici pripravljamo ureditev kanalizacije in čistilne naprave. To zahtevajo tudi inšpekcije, ker čistilna naprava pri LIV ne deluje dobro. Zdaj jo bomo popravili in uredili glavni kanal kanalizacije ter priključke. Izbirali bomo najboljšega ponudnika.” J. P. Osilmško nadevanje DOKONČATI SV. EGIDIJA -Baročno cerkvico sv. Egidija v Ribjeku obnavljajo že okoli 10 let. Domačini menijo, da se dela že predolgo vlečejo, in zahtevajo, da se obnova te okoli 360 let stare cerkvice dokonča. Po najnovejših obljubah bodo restavratorska dela v cerkvici dokončana že letos, prihodnje leto pa bodo obnovili še fasado in cerkvico spet dali v uporabo ter jo odprli za javnost. GRB IN ZASTVA - Občina Osilnica naj bi imela tudi svoj grb in zastavo. Kakšen pa bo grb in kakšna zastava, se se ne ve, ker bodo predloge šele začeli zbirati. PRESTAVITI PETRA KLEPCA - Kip Petra Klepca, delo kiparja Marjana Leša, ki stoji pri mostu preko Kolpe v Mirtovičih, bodo prestavili k Sv. Ani, kjer je zdaj meja med občino Kočevje in Osilnica. Ribnica praznovala Občinski praznik so spremljale številne prireditve RIBNICA - Po nekajletni prekinitvi je Ribnica letos ponovno praznovala svoj občinski praznik. Obeležili so ga z vrsto kulturnih in športnih prireditev ter slavnostno sejo sveta občine Ribnica, kije bila na praznični dan, v ponedeljek, 23. oktobra, v dvorani Ideal centra. Nov občinski praznik je posvečen dogodku izpred več kot 500 let, ko je avstrijski cesar Friderik III. izdal Ribničanom in Kočevarjem patent, t.j. dovoljenje za trgovanje s suho robo. Ribniški župan Jože Tanko je na osrednji slovesnosti ob prazniku v zvezi s tem dejal, da je patent Ribničanom omogočil prosto trgovanje po celotnem tedanjem avstrijskem cesarstvu, kar je prebivalcem Ribniške doline tedaj omogočilo preživetje, gledano iz današjega časa, pa tudi to, da so vasi na Ribniškem ostale žive vse do danes. V dokaz za to, da se nove občinske strukture tega zavedajo, je navedel, da so v letošnjem letu razpisali za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za 60 milijonov tolarjev kreditov. Na slavnostni seji občinskega sveta, ki jo je spremljal bogat kulturni program, so 10 rokodelcem podelili Urbanovo nagrado. Gallusovo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju kulture, sta prejela Alojz Škulj in Andrej Hren, prvi za ustanoviteljstvo Turističnega društva Grmada in drugi za pomoč pri obnovi in grad-nji ribniških cerkva. Občinsko priznanje je dobil kmet Ant^n Zidar za evropske dosežke pri prireji mleka. Za častno občanko ribniške občine so razglasili dr. Ireno Arko, ki se je v začetku letošnjega leta odpovedala denacionalizaciji Miklove hiše in je tudi sicer radodarna podpornica te ustanove, saj je samo letos ribniški knjižnici podarila 250 knjig. M. L.-S. REFERENDUM ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA DOBREPOLJE - V tej občini bi po sedanjih ocenah potrebovali za gradnjo prizidka k stavbi Osnovne šole na Vidmu, za izgradnjo prostorov za vrtec in modernizacijo krajevnih cest na območju bivše KS Struge preko 305 milijonov tolarjev, ker bo to težko doseči, se je v začetku oktobra občinski svet odločil, da se za 26. november zapiše referendum za uvedbo prispevka, ki bi ga volilci plačevali 5 let, do 31.12.2000. Na ta način bi lahko zbrali več kot 87 milijonov tolarjev. Referendum so razpisali za vsa naselja razen za vasi Polom, Seč in Vrbovec, volili pa bodo lahko vsi, zapisani v splošni volilni imenik, in občani, stari nad 15 let, ki so v delovnem razmerju. V. D. Razbremenilni kanali za Rašico Preprečili bodo prehudo poplavljanje in zamočvirjene kmetijskih zemljišč VELIKE LAŠČE - Ko bi bilo letos za urejanje vodotoka Rašica na razpolago toliko denarja, kot je bilo dežja, in če bi bilo samo toliko dežja, kot je bilo denarja, bi ta vodotok že uredili, da ne bi bilo več poplav in zamočvirjenih zemljišč. Tako pravijo Laščani, za mnenje pa smo povprašali še vodjo kmetijske pospeševalne službe in predsednika občinskega sveta Petra Indiharja. RETJE SO PRAZNOVALE - Ob obnovi ceste Loški potok - Nova vas so se odločili tudi vaščani Retij, da priključek na to gradnjo v dolžini 1000 m asfaltirajo. Zbrali so okrog I milijon tolarjev, preostala tri pa so pridobili s sanitarno sečnjo gozdov in pašnikov. Proti vsem pričakovanjem je akcija uspešno stekla, tako da so cestišče v nedeljo, 8. oktobra, že predali namenu. Na slavnosti - cesto je blagoslovil domači župnik g. Vidmar - sta zbranim spregovorila občinski svetnik Ivan Anzeljc in župan inž. Janez Novak, ki je vaščane prikazal kot zgled solidarnosti. Pri tem je posebej omenjal požrtvovalni vaški odbor, ki ga že desetletje vodi Ivan Košmerl, velike zasluge pa gredo tudi Janezu Bambiču, tajniku KS Loški potok. Na sliki: župan Janez Novak in vaški predsednik Ivan Košmerl sta cesto odprla. (Foto: A. Košmerl) Letos so dela potekala v spodnjem toku potoka Rašica, in sicer od Mustarjevega mlina do Zadni-kovega mlina.Dokončali so en glavni razbremenilni kanal, skupno pa bodo štirje glavni razbremenilni kanali in še nekaj manjših, kar pomeni, da bodo dela trajala še najmanj 3 leta in da bodo vsako leto potrebovali po 8 milijonov tolarjev. Namen teh kanalov je, da se voda ob deževju kontrolirano razlije in odteče ter tako razbremeni požiralnike. Razen tega bodo kanali nadomestilo za mlinščice (jezove pri mlinih), ki so prej zadrževali vodo, ko pa so jezovi popustili, se je voda razlivala in ustvarjala iz nekdanjih travnikov močvirja. Razbremenilni kanali bodo potekali po stari strugi Rašice in se jih bo dalo kositi, ko v njih Peter Indihar, predsednik občinskega sveta v Velikih Laščah ne bo vode. Porečje Rašice meri 470 ha, od tega je zamočvirjenih ali občasno poplavljenih dobra tretjina povr-šinv ki jih kmetje niso mogli kositi. Želijo pa ohraniti kulturno krajino in omogočiti kmetom pridelati kakovostno krmo. Zato je potrebno z deli čimprej priti do Kne-ja, kjer je sotočje več potokov. J. PRIMC NOVI SVET SOLE VELIKE LAŠČE -16. oktobra je bil izvoljen nov svet šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah. V njem so: Ivanka Peterlin, Vinko Gruden, Majda Zidar, Pavlina Rigler, Janez Skrabec (vsi predstavniki občine), Jana Pavič, Manfred Deterding, Anica Škrlj (vsi predstavniki staršev), Matija Jamnik, Irena Jamnik in Igor Grčar (vsi prosvetni delavci oz. predstavniki šole). MM 1 z MAŠ I H O B Č I M MŠŠ MINISTER GANTAR NA JUBILEJU KOMUNALNEGA PODJETJA GROSUPLJE - Direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Janez Skarlovnik je na petkovi slovesnosti 67-članskega kolektiva povedal, da z vodo oskrbujejo preko 25.000prebivalcev v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, ki se je s svojima državnima sekretarjema že pred slovesnostjo pogovarjal z župani omenjenih treh občin in predstavniki sosednjih komunalnih podjetij od Ljublja'ne do Novega mesta, predvsem o koncesijah in ekoloških taksah, je pohvalil grosupeljsko komunalo kot eno izmed najboljših v Sloveniji. (Foto: P. P.) VELIKA GASILSKA VAJA NA VRHU BOŠTANJ - V okviru Meseca požarne varnosti pripravlja sektor II sevniške gasilske zveze, ki ga sestavljajo prostovoljna gasilska društva Studenec, Primož in Bo-štanj, veliko gasilsko vajo. V požarnem okolišu Vrh pri gostišču Dolinšek bodo na tej vaji v nedeljo, 29. oktobra, ob 9. uri sodelovali tudi gasilci PGD Sevnica in Tfžišče. Gasilci vabijo krajane na ogled zanimive vaje. SE BO CERKEV V VALIČNI VASI ZRUŠILA ? IVANČNA GORICA - T\i-kajžnji občinski svetnik Jože Rošelj (LDS) je zadnjič opozoril, da obstaja nevarnost, da se zruši cerkev sv, Martina v Vaiični vasi, naselja ob cesti med Zagradcem in Žužemberkom, ker jo že spodjeda peskokop žužemberške krajevne skupnosti. Če ne bo zaleglo dogovarjanje na nnj-nižji lokalni ravni, upajo, da bodo ustrezno ukrepali vsaj v sosednjih ivanški in novomeški občini. V vsakem primeru pa bi bilo na potezi predvsem spomeniško varstvo, ki v tej bojazni očitno še ne vidi resnega problema. Neznanemu darovalcu knjižnici Odziv iz trebanjske knjižnice TREBNJE - Naša domislica o dogodkih, ki ostanejo zgolj fikcija, dokler j ih Dolenjski list ne objavi (gre pa za zapis o okrogli mizi ob Tednu otroka, ki jo je pripravila trebanjska knjižnica Pavla Golie, a nas nanjo niso povabili, zato si domišiljamo, da je bil tudi odziv številnih vabljenih izjemno slab - DL št. 41, stran 14)), je po mnenju Cecilije Zibert -Trklja iz omenjene knjižnice duhovita, vendar na njihov račun. Zato knjižnici, navkljub rahlo zapozneli reakciji, dolgujemo objavo nekaj vrstic javne zahvale neznanemu darovalcu, ki je pred kratkim privihral v knjižnico Pavla Golie z zabojem knjig in jih pustil v dar, brez besed in brez želje, da se predstavi. “Prišel, podaril in odšel. Na pult položil zaboj knjig in vprašal: Jih lahko podarim knjižnici? Ni se želel predstaviti in ničesar pojasnjevati. Rekli smo lahko samo, hvala. Med 120 knjigami s področja filozofijo, psihologije, religije in leposlovja je tudi redek in dragocen primerek Izbranih del E. A. Poeja, ameriška izdaja iz leta 1990 (Works ofA. E. Poe), več knjig iz zbirke Misel stare Indije, Angleško-francoski slikovni slovar, The World Book Atlas 1989, več ZF del A. C. Clarka in E Adamasa itn. Za primerjavo in v razmislek bralcem: z dodeljenim nam denarjem lahko letos kupimo okrog 1000 novih knjig. Komentarje odveč. Zato v imenu beročih hvala neznancu, ki je prispeval k proračunu naših ubogih ministrstev in malo manj ubogih ministrantov. ”. V lagunah gnojevke ne bo ribnikov Zelena alternativa Ivančne Gorice o ekološki sanaciji prašičje farme Stična - Iz farme ne bo več smrdelo - Podjetje Biokrog pričenja s poskusom na farmi IVANČNA GORICA - Zelena alternativa Slovenije (ZA) se zavzema za kmetijstvo, ki se ne bori z okoljem, temveč živi z njim. Poiskala bo možnost preživetja tudi majhnim in srednjim kmetijam, ki ohranjajo značilnost slovenske kulturne krajine. Na zadnjem sestanku članov odbora ZA v Ivančni Gorici pa niso obravnavali le programskih načel, ampak so se seznanili z nadaljnimi konkretnimi koraki za ekološko sanacijo farme Stična, o kateri je z vodstvom farme v preteklosti potekala polemika, ni pa bilo rezultatov tega merjenja moči. Štefan Horvat, predstavnik cije farme Stična, z vodstvom Zveze izumiteljev Slovenije, doma iz Višnje Gore, je na izrecno vprašanje predsednika ZA Ivančna Gorica Franca Heglerja o tem, kako poteka sodelovanje ljubljanskega podjetja Biokrog, ki je .nonujalo možnost ekološke sana- farme, odgovoril, da je bilo več obetavnih stikov. Ti so pripeljali tako daleč, da bodo te dni začeli na stiški prašičji farmi s poskusom sanacije lagun z gnojevko. “V lagunah ne bodo ribniki. Tega nismo nikoli rekli, kot hočejo ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE - Poslanec državnega zbora dr. Leo Šešerko je na pogovoru s člani Zelene alternative Slovenije v ivanški občini poudaril, da je pri nas preveč stimuliran cestni promet, ki pomeni več kot polovico onesnaževanja. Osebno je proti krški nuklearki, ker ni rešeno vprašanje radioaktvinih odpadkov in ker je JE Krško postavljena na najbolj občutljivi tektonski prelomnici. Kritiziral je državo, ki zelo podpira druge vire energije, žal pa ne tudi alternativnih, obnovljivih virov, kot sta sončna in geotermalna energija. (Foto: P P.) zdaj nekateri omalovaževati naša prizadevanja. Biokrog bo poskrbel, da iz lagun ne bo smrdelo, v 24 urah, potem ko bo postavil stroje in pokril lagune s posebno peno. V prvi fazi pa naj bi prečistil okrog 80 odstotkov gnojevke v lagunah. Preostanka nekoristnih snovi v lagunah naj bi se lotil tudi prof. Vr-hovšek s pomočjo močvirskega rastlinja. Hleve bo izumitelj Simič iz Biokroga dezodoriral, da ne bo smrdelo. Povem vam, da sem se sam prepričal, da se na farmi Jate pri Kamniku komaj dalo dihati, odkar pa se je problema lotil Bi- * Pozanimali smo se tudi na farmi, kako je s to rečjo in direktor Lojze Plantarič nam je povedal, da še do danes od Biokroga ni dobil v roke pisnih rezultatov analize iz lagune odvzetega vzorca gnojevke. Čeprav je očitno še precej neznank, je pristal na pilotski projekt čiščenja gnojevke v eni izmed lagun, suj bo praksa najbolje pokazala, kako učinkovita je ta metoda izumitelja Simiča. O vrednosti sklenjenega posla inž. Plantarič ni govoril, zvedeli pa smo, naj bi ta faza ekološke sanacije prašičje farme veljala okrog 30.000 mark. okrog, postaja vse bolj znosno,” je skušal biti tudi marketinško prepričljiv Horvat. p perc Dobili dvorano in kup dolgov Sevničani so z izgradnjo telovadnice pri sevniški osnovni šoli pridobili lepo športno dvorano, a tudi dolgove • Le 10 namesto 35 milijonov od države LISCA ODKLONILA VAJO SEVNICA - Tukajšnja gasilska zveza načrtuje v okviru oktobra, meseca požarne varnosti, večjo občinsko taktično gasilsko vajo. Vaja bo potekala v soboto, 28. oktobra, od 16.30 pred HTC, kjer naj bi nastal požar v blagovnici Sevničanka. Namen vaje je predvsem zagotoviti požarno vodo z razpoložljivo gasilsko tehniko od zajetja pri Kopitarni do požarno rizičnega centra Sevnice. Naj omenimo, da sevniški gasilci običajno pripravljajo take vaje v sevniških podjetjih, in ko so letos hoteli z vajo v Lisco, od vodstva podjetja niso dobili dovoljenja za izvedbo vaje. SEVNICA - Izvajalec del telovadnice oz. športne dvorane pri osnovni šoli Sava Kladnika iz Sevnice, Rudis lVbov|je zahteva, da občina Sevnica poleg pogodbenih obveznosti iz osnovne izvajalske pogodbe v višini 10.650.381 tolarjev financira tudi dodatno opravljena dela zaradi višje sile, kar pa ni bilo dogovorjeno s pogodbo. Po mnenju inž. Anteja Markoviča, nadzornega organa iz krškega Savaprojekta, ki je na zahtevo sevniške občinske uprave pregledal Rudisov zahtevek, bi bili Trboveljčani upravičeni do dodatnega zneska v višini 4.959.210 tolarjev, ker med gradpjo res ni bilo mogoče predvideti vseh okoliščin. Do izvedbe opornega zidu in pripadajoče drenaže je namreč prišlo zaradi ureditve kanalizacije stanovanjskih objektov nad telovadnico. Nadzorni odbor občine Sevnica je na 1. korespondenčni seji 17. oktobra soglašal, da bi občina izvajalcu poravnala dodatni znesek v višini, kot jo predlaga nadzorni organ. Občinskemu svetu pa je nadzorni odbor, ki mu predseduje Branko Ogorevc, predlagal, naj sprejme finančno situacijo, nastalo ob izgradnji telovad- Bodo slovenski geodeti stavkali? Geodezija kot nebodigatreba v Ministrstvu za okolje in prostor nima denarja niti za obnovitev računalniške opreme, kaj šele za bolj temeljito posodobitev niče pri osnovni šoli Sava Kladnika, in da manjkajoča sredstva planira pri pripravi proračuna v letu 1996. Pri pregledu gradiva je nadzorni organ občine ugotovil, da so bili postopki za izgradnjo tefovadnice vodeni preko takratne občinske skupščine in da so utemeljeni z ustreznimi sklepi. Občina je na razpisu za odpravo dvoizmenskega pouka in izboljšavo prostorskega standarda osnovne šole v letu 1994 zaprosila za 30.943.729 tolarjev, s katerimi bi dokončali naložbo v telovadnico. Občini razpisnih sredstev niso odobrili. V dogovoru med ministrstvom in sevniškim izvršnim svetom 22. aprila 1994 ni naveden rok, do katerega naj bi omenjeno ministrstvo sevniški občini dalo 35 milijonov tolarjev. Dokončni znesek je bil opredeljen do normativnega dela dvorane. Ta del pa je ministrstvo izračunalo po izgradnji dvorane. Pri kriterijih so upoštevali, da bo telovadnico up- * Iz občinskega proračuna so letos Sevničani izvajalcu del pri športni dvorani Rudisu TVbovlje že nakazali tri anuitete po 88.314 mark. Konec oktobra bo zapadla še zadpja letošnja anuiteta. Skupni dolg za leto 1996 bo tako ostal 249.807 mark. Nadzorni odbor občine je predlagal sevniškemu občinskemu svetu, naj pri pripravi proračuna za leto 1996 upošteva ta znesek. orabljala tudi srednja tekstilna šola v Sevnici. Toda končni izračuni so pokazali, da je občina upravičena le do 10 milijonov tolarjev, ne pa do obljubljenih in pričakovanih 35 milijonov tolarjev. SEVNICA - Slovenski geodeti so bili, ob koncu septembra spet nekoliko bolj v ospredju zanimanja javnosti, ko so novinarjem predstavili 10-dnevno akcijo GPS za določitev koordinat Slovenije v globalnem svetovnem koordinatnem sistemu. Takrat so številni geodeti delovali prav zanesenjaško, saj so na oltar države med 24-urnimi dežurstvi podarili tudi številne ure svojega prostega časa. Kakor da bi tudi na ta način skušali opozoriti, da živijo za svoj poklic, česar za številne birokrate v Ljubljani ne bi mogli reči. Morda pa igra ravno na to karto samodpovedovanja njihov delodajalec, financer sloveskih geodetov. To pa je država. Takega mačehovskega odnosa geodeti, ko so po reorganizaciji, ne po svoji volji, prišli z občin neposredno v odvisnost od državnih jasli, niso pričakovali. Po besedah v. d. predstojnika Območne geodetske uprave (OGU) Sevnica, inž. Romana Novšaka, ne gre samo za nezadovoljstvo 5-ih delavcev, zaposlenih na OGU, po sedmih na izpostavah v Sevnici in v Krškem ter osmerici v Brežicah, zavoljo slabih plač. V vsej Sloveniji je položaj enako nezavidljiv. “Bomo morali zaposleni v geodeziji stavkati, da bomo dobili kaj denarja za posodobitev geodezije? Za to posodobitev bi že zadoščal denar, kolikor ga porabijo za gradnjo približno 5 km avtoceste. Živo- tarimo že 9 mesecev. Če crkne avto ali telefon, ne moremo kupiti novega. Denar je le za papir in diskete. Ni ga niti za obnovitev Roman Novšak, v. d. predstojnika OGU Sevnica iztrošene računalniške opreme. In kako naj potem še nadaljujemo posodobitev katastra, ki gaje še 90 odstotkov iz časov rajnke Avstro-ogrske, celo iz 18. stoletja, le 2 odstotka katastra pa je digital- • V Sloveniji je 600 geodetov, 300 jih je v večjih ustanovah, 200 pa v zasebnih podjetjih. Tovrstnih strokovnjakov pa ni moč dobiti oz. ustvariti čez noč, to je dolgotrajen proces. V ministrstvu za okolje in prostor je pol geodetov, a se vseeno počutijo kot prišleki. Slovenski geodeti delajo po zakonu iz leta 1974, novi zakon je že 3 leta v predalu. Pripravljajo že 4. oz. 5. inačico zakona o geodeziji, a ne verjamejo, da bo prišel na vrsto pred volitvami prihodnje leto. nega? Geodezija je pozabljena v letošnjem proračunu, pa bo tudi prihodnje leto enaka žalost. Ali res kaže, da bi morali tudi mi po stopinjah tistih, ki so dokazali, da v Sloveniji danes lahko kaj dosežeš le s stavko in zaporo ceste?” se sprašuje Novšak. ZEMIJA NE SME V ROKE NEKMETOM IN CERKVI! - Sevniška ZLSD je na Malkovcu spregovorila o podeželju tudi v luči priprav na bližnji kongres stranke. Poslanec državnega zbora Miran Potrč je povedal, da se članstvo Združene liste krepi, saj so v zadnjih nekaj mesecih pridobili več kot 850 novih članov, tudi mladih. Potrč je dejal, da na državnozborskih volitvah 1996 računa ZLSD na 14 do 15 odstotkov glasov. Po mnenju mag. Jenka je podeželje zibelka slovenstva, tam se ohranja suverenost in samobitnost. Dejal je, da ni prava pot, da prihaja zemlja v roke nekmetov, še manj v roke Cerkve. Tudi sevniški župan Jože Peternel je opozoril na radrobljeno posestno strukturo. Pohvalil je delovanja svetnikov ZLSD v sevniškem občinskem svetu. Zbrane so pogostili s pečenim kostanjem, ajdovimi žganci z gobovo omako in moštom, pred Malusovo zidanico pa so člani ZLSD skupaj z moško vokalno skupino Svoboda Krmelj zapeli za slovo še. nekaj slovenskih pesmi. (Foto: P. P.) I Krjavljeve iskričej MEDVEDI - V primerjavi zjag-rom, ki se je nedavno dal ponosa namalati v časopis, kako je upi« nekaj medvedov, je bil Krjavelj s no skromno bitje. Pripadniki žele" bratovščine so bili ob tem pj>a vigu" lovca z območja iy®nS občine mnenja, da bi v kakšni dni' gi lovski družini takega ve'e °. . pri priči napodili iz svojih vrst. je ustrelil tudi mladiča, metJ* * * * v?L j ki bi mu bil postavni možak KO golimi rokami, če bi ga bilo vre ci več v hlačah. DIŠI PO KRVAVICAH - y meniti gostilni pri Obrščaku « Muljavi je zadnjič poslanec ati nega zbora dr. Leo Šešerko pr? netil ivanško vodstvo Frbezatj Zelene alternative (ZA), k>se 1 J, dal zapisati tudi Šešerko, ker w jame v njen program in Ijiidi. v je namreč poslanec plačal v?cc9 in slastnimi krvavicami, pečenicah kislim zeljem. Na vprašanje, a že to del predvolilne kampaaj ali tudi njemu krvavice dišij L zmagi ZA tako, kot je prvaku® .. Lojzetu Peterletu zadišal cel golaž, se je dr. Leo le nasipe Povedal pa je, da bo še Prl, r,t. kraje in bo še priložnost za to no kulinarično revanšo. . n. ZMINIRAN ZBOR?-Vo*l škili logih se vztrajno Sinjo voricc, daje neki “Janšev bojevn,nC “zminiral” zbor krajanov |va Gorice. Zvedeli smo. da se je j h skupnosti Nančan^Gorica Fragj Rajhom, čeprav naj bi ta v JaV w, že nekajkrat obljubil, da sploh • več kandidiral, češ da naj še pokažejo, kaj zmorejo. Trebanjskelvefjj “MUTIVODA” - Veliki [ej^ puranov iz Primorske ni bil e“, ni bil ravno zadovoljen s pry 3 njem italijanskih strokovnjak srečanju slovenskih rejcevpu .■ jj na Čatežu. Primorci so godrnja^, zavoljo kilavega prevajanja iz „ janščine. “Kaj mislijo, da* ravnokar prišli iz hoste, da zaruljeni Balkanci?” se je no pridušal Primorec, ko je Italijana, kije namesto svoj s znanja prodajal kar svoje, ne F^j sodobne stroje. In za nameček '0 Primorec ni dobil od Italijana. ( povežeta. To so šele muliva JC JšloF, KI (ŠE) NI NADŠg>f Edini škof v ameriški L-jntnJ. j^i Clevelandu s čvrstimi sloveti jpj koreninami po očetovi in m vCc strani je Edvard Pevec. Skoj zaseda tak položaj, da bi bit ,3 tudi nadškof, in za takšnega Il)(ji na obisku v Sloveniji sp^jinča*! predstavljali, a je prečastiti o® pi zavrnil tako povišanje, čera t mu domači želeli ne le n$v0' zdravja, temveč da bi f>a jese oStal jega življenja tudi uradno P nadškof. f Sevniški pabefl LOBIRANJE - Boštanjča« j. man Novšak, vršilec dolžnost v up-stojnika Območne geodets i" ravc Sevnica, je Brežic®11. Krčanom pred nosom spelj® ( avC-12. Območne geodetske uP.0v; Spet se je v praksi potrdil P' tfetj* or: Kjer se prepirata d?®’ 0 $e dobiček ima... Sevničani 1 afr bodo Novšaku postavili ravn ct\° menika, nekateri so mu.Pj^jtti® malo hvaležni za vztrajno m uspešno lobiranje. Poleg "°aZavh ednik območne gospodarske “rnice za Posavje, zbornica kavlja na dnevni red razpravo oskrbi z energijo in o radiološki tiTt°sti' ^eme so videti kar večne, dno, da so zbornico pretresle , e zdaj. Je pa razprava v zborni-'Ooinost, da Posavci nuklearko “ukajo za rokav. Bo že vedela, tudi, če imajo za to razlog? . ' Plesna moč krškega . ie deloma oslabljena, ker se , KaJ krških nog po novem premi- II * ritrnu Bolera, ki je pač Ijub-sal • ^ub- *KaJse hoče, tudi ple-J®!Sn lahko “gastarbajterji” in |'edo Plesat za druge klube! Ve- 0 dobrega iz Krškega pač selijo .Mdbljano, kar je nekoč rekel že rn„ i merza. Ko je govoril elitne- mu i 4a. isojc govoril entne-lil krškemu avditoriju, je zbad-“ Pripomnil: 1 v.,” fripomnil: “Kdaj so vam, anom, odpeljali v Ljubljano iov’ISt0 b°gastvo?!” No, Omer-sj.ue besede nimajo skoraj nič pnega z omenjeno plesno za-ta vi Vsebujejo pa dosti soli, ki je Krško grenka sol. Novo v Brežicah ] FBvSEM NAMESTO TELEGI ' ^‘IKo Urek iz Kapel, ki j 8'asbo v snovni šoli Globoko, jih ^lsa' Pesmice o telefonu, ki so na Podstavili poslušalcem učenci bnk ec*avn' otvoritvi pošte v Glo-ra ern- Dobro obveščeni so že vdih°2'a'i u8ank°» od kod mu nanj 2a take prijetne in hudomuš-lei IJes,T1i. Urek namreč čaka na |j... Q|) in ker mu ga še niso nape-Piše ode o telefonu. WSTO BREŽICE - Hiša na-d0i 1 lokala Pri vodnjaku je po- j Ha hnll r-w\/1 ■'i i rt»nki nolr da ,na bolj podrtiji kot stavbi nek-V|a^e ^°le. Bilo bi drugače, če bi v»«* -sai bo PeKočozelenjavo lpa ...aaj uu pcKoco zelenjavo •ud' e pokončal mraz. Če pa be 1 v Brežicah kopriva ne poze-’ Potem bo omenjeni biovrt pač lt,ri naiti mesto v nastajajočem 2|„s||i-nem zemljevidu Brežic. Pa Ki obdajajo meščane, vtu ■Vore ° tem, da kopriv ne bo ir^tifni karti, saj iz turističnega cah rrnat'vnega gradiva o Breži-^Padejo še kakšne drugačne tU(i>DK, - Po brežiški občini terj e'0s organizirajo akcijo, v ka-Padt ^an* odlagajo kosovno od-ve*,e- Državljani so akcijo vzeli kar .1 zares- Odpadke odlagajo 'od i ° *et0’ 'n to ne sarno na za ^1 oločena mesta. Pri Kapelah je tgjj Za yso polno tudi po travnikih, kriv n' ^udno, da imajo kapelske kr' e v mleku toliko železa. Žal ljai e zaradi odpadkov tudi kaš-tJ..’ SaJ jih jedo, ker ne ločijo Pa t 'a os,ružkov od trave. Menda Sn,ne ločijo niti ljudje, ki ne-Sodevajo po košenju. v br Tsu oc*do 20. oktobra so Na,,e, porodnišnici rodile: - p-3.Lekše iz Velikega Podloga P0na'i°. Nevenka Rostohar s iz ti Kev - Anjo, Štefanija Kržan CJ^ga - Benjamina, ga^Vežnaver-Kljun iz K Marža .'v,vcznaver-Kljun iz Krške-leniNežo, Mojca Purkat iz Do-M0J^y,asi - Jureta, Karlinca - Lavro, ■Ne- Mo* -asi - Jureta, Karlii Joj; n,K s Senovega - Lav jca T? °rubič iz Dobrove -1 6(ivc^enata Golobič iz Premami. •' Matjaža, Gordana Jara-J.z Brežic - Leona, Marija Miki s.Sel' Heleno, Katarina Tii^^čič z Gornje Prekope -• Ma,.Sonja Vračun iz Krškega Margita Bosančič iz VeliL,c ' Leo, Metka Kolenc z 'teli Gola - Desiree, Kar-Nap j os iz Krškega - Anjo, gcirjg Krejan iz Sevnice - Gre- Čestitamo! Dve možnosti za novo telovadnico Ali bo v Kapelah na sejmišču telovadnica, šola in igrišče? ■ Brez ministrovega denarja bodo pri šoli zidali telovadnico - Občinski šolski načrt znova v obravnavo KAPELE • Lahko se zgodi, da bodo v Kapelah “na starem sejmišču” zgradili telovadnico, novo osnovno šolo in športno igrišče, vendar za zdaj še manjka trdnih zagotovil, da bodo ti objekti res stali tam. Res pa je, da v zadnjem obdobju v Kapelah veliko razmišljajo in razpravljajo o takih gradnjah. Da bi se znebili vseh odprtih vprašanj o tem, ali bo sejmišče sčasoma začelo služiti novemu namenu, bodo Kapelci potrkali na vrata ministrstva za šolstvo in šport v Ljubljani in tam prosili za denar, brez katerega so telovadnica, šola in igrišče na nekdanjem sejmišču za zdaj le vroča želja. Če ne bodo dobili tega denarja, bodo opustili misel na omenjeno želeno novogradnjo. Če ne bodo mogli zidati na sejmišču, kot rečeno, bodo gradili pri sedanji osnovni šoli. V tem primeru bodo zidali samo telovadnico, ne pa tudi nove šole. V zvezi z gradnjo objektov za šolske in športne namene so Kapele razdeljene nekako na dva tabora, od katerih eden zagovaija zidavo na sejmišču in drugi gradnjo pri šoli. Nihče v Kapelah se ne brani nove šole, zato pa se mnogi sprašujejo, ali ni malce sanjsko misliti na novo hišo učenosti v tem kraju. Tako vprašujejo, ker menijo, da je na kapelskem območju premalo šoloobveznih otrok, ob tem pa mnogi tudi ne vetjamejo, da bi bilo ministrtvo za šolstvo in šport pripravljeno sovlagati v gradnjo nove tukajšnje šole. Veliko možnosti in pomislekov v zvezi s šolo in telovadnico so vsestransko osvetljevali tudi v živahni razpravi na ponedeljkovem zboru krajanov v Kapelah, kjer so javno obravnavali osnutek Ureditvenega načrta Kapele. Na zboru so sprejeli tudi omenjeni sklep, da bo delegacija - sestavljena bo iz Zapele so tudi v Avstriji Ženski oktet Brestanica na prazniku v Bilčovsu BRESTANICA - Na vajah čemerne, na odru prešerne, v družbi smejoče, ker pet’ se jim hoče. Tako Na slavnostni seji je priznanja podelil predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Herakovič. Letos manj pridobitev ob prazniku kot lani Priznanja KS KOSTANJEVICA - Kostanjevica je tako kot običajno skozi ves oktober v znamenju prireditev in predstavitev društvenega delovanja. 21. oktober ima namreč za to krajevno skupnost zgodovinski pomen, saj je spomin na streljanje talcev iz Kostanjevice in s Prekope med drugo svetovno vojno. Letošnji praznik žal ni bil v znamenju velikih prireditev, kot je bilo to lani. Na mrtvi točki ostaja obvoznica, poglobil se je problem vodooskrbe, ni nadaljevanja del na planiranih cestah, mesto še vedno čaka na nadaljnje postopke ureditvenega načrta. “Brez občinskega proračuna status krajevnih skupnosti ni znan, vse formalpe zavore čutijo prav obrobne KS, občinsko središče pa s pogumnimi projekti ne daje upanja za nas niti v bodoče srednjeročnem planu,” je na slavnostni skupščini dejal predsednik skupščine KS Brane Jordan. Skupščina je bila tudi priložnost za podelitev priznanj krajevne skupnosti. Prejeli so jih: Andrej Unetič, Miro Ro-bek, Anton Palčič, Marjan Cvelbar, Vasja in Brane Čuk, lovska družina Kostanjevica, Martina Strajnar, mladinski pevski zbor župnije sv. Jakoba, turistični podmladek na osnovni šoli, Momo Vukovič, pihalni orkester Kostanjevica, Kostak Krško in Agrokombinat Krško. Posebno priznanje mesta je prejel Matjaž Zajelšnik, plaketo mesta pa Milan Herakovič. Za častnega občana je na predlog Galerije Božidar Jakac posmrtno imenovan dolgoletni aktivni član krajevne skupnosti in nosilec kulturnega razvoja Ladko Kukec. T. G. se predstavijo članice ženskega okteta Brestanica. To je skupina deklet, pretežno učiteljic na brestaniški šoli, ki skupaj pojo že deveto leto. V pevsko osmerico jih je združila Stanka Macur, učiteljica glasbenega pouka na tamkajšnji šoli. Letos so pesem že dvakrat ponesle preko meja na avstrijsko * Če bi Kapelci dobili na ministrstvu denar za gradnjo šole, bi morali spremeniti načrt gradenj, za katere zbirajo denar s samoprispevkom. Referendumski program namreč predvideva samo gradpjo telovadnice v Kapelah. Če bi Kapele uspele v omenjenih pogajanjih z ministrstvom, nnjbrž ne bi imeli težav niti v brežiški občini. Ta je sicer sprejela v preteklosti načrt o gradnji šol v občini, vendar bo ta načrt obravnaval občinski svet, kar daje možnost za spremembe tega programa. To dnje upanje tudi Kapelam, ko iščejo možnosti za postavitev (novih) objektov za svoje šolstvo in šport. predstavnikov Kapel, šole in brežiške občine - odpotovala s prošnjo za denar v Ljubljano na ministrstvo. L. M. • Umetniški vodja okteta Stanka Macur, kije tudi kantavtorica, pa seje predstavila s svojimi pesmimi v Celovškem ljudskem gledališču na koncertu proti nasilju. OB KRAJEVNEM PRAZNIKU Koroško. Tam so pele ob slovenskem kulturnem prazniku v Bilčovsu, drugič pa so zastopale Slovenijo skupaj s Slovenskim oktetom na 3. mednarodnem srečanju oktetov v Suhi. Tam so bile deležne pohvale Slovenskega okteta ter ostalih nastopajočih iz Italije, Avstrije in Nemčije, kar ni nič čudnega, saj je glavni kritik prof. Edi Goršič po nekem njihovem nastopu dejal, da gojijo dekleta kristalno čist ton, toplo barvo in prefinjeno interpretacijo. KOSTANJEVICA - Ob prazniku krajevne skupnosti Kostanjevica 21. oktobru se bodo prireditve nadaljevale tudi v tem tednu. Jutri, v petek, ob 19. uri bo v domu kulture predavanje Mateja Suhača z diapozitivi in komentarji z naslovom “Kostanjevica, turizem in okolje”, v nedeljo, 29. okot-bra, ob 9. uri pa bo na igrišču osnovne šole košarkarski turnir trojk: PETO LETO OBNOVLJENEGA DELOVANJA - Letos krajevna organizacija Kostanjevica praznuje peto leto obnovljenega delovanja, zato je njena predsednica Stanka Černoša na srečanju v restavraciji Pod Gorjanci na kratko orisala znane najpomembnejše dejavnosti RK. Človečnost ne bo zamrla Delovno srečanje območne organizacije RK Krško KOSTANJEVICA - Aktivisti krajevnih organizacij območne organizacije Rdečega križa iz krške občine in gostje so se, 18. oktobra, zbrali v Kostanjevici, kjer so ob kulturnem programu kostanjeviških osnovnošolcev in plesne skupine Harlekin spregovorili o svojem delu in izkušnjah. Kot je povedala Meta Habiht, predsednica območne organizacije, imajo z vsemi občinskimi strukturami kot tudi z zdravstvenim domom, centrom za socialno delo in civilno zaščito zelo dobre odnose, edina težava je v tem, da nimajo avta, čeprav s 13 krajevnimi organizacijami pokrivajo območje od Bohorja do Gorjancev. dela, pri čemer so še posebej poudarili to, da se podmladkar-ji, ko končajo osnovno šolo, ne vključujejo v nadaljnje delo RK, zato so že dali pobudo na ministrstvo za šolstvo, da bi se dijaki vključevali v delo na terenu, kar bi bilo priznano kot delovna praksa; tak način dela pa naj bi uvedli tudi na fakultete. Pojavljajo se tudi ideje o civilnem služenju vojakov v RK. Marta Bosina, sekretarka RK iz Krškega, ki je tudi članica glavnega odbora RK Slovenije, je povedala, da so že lani skupaj s krajevnimi organizacijami pripravili nacionalni program Tako v območni organizaciji RK Krško poleg začrtanih nalog nacionalnega programa preko javnih del razvijajo tudi nego na domu, omeniti pa velja tudi sosedsko pomoč. “Vse krajevne organizacije v občini v povprečju dobro delujejo, glede na odziv v članstvu pa lahko rečemo, da je bodočnost te oblike humanitarnosti v občini zagotovljena,” je zagotovila Meta Habiht. T G. L. M. POHOD ZA OBČINSKI PRAZNIK BREŽICE - V okviru praznika občine Brežice bo v soboto ob 9. uri v Pečicah srečanje borcev ter pohod po poteh Brežiške čete in orientacijsko tekmovanje. Tako zastavljeno prireditev organizirajo občinska športna zveza Brežice, občinsko planinsko društvo in OO ZBU NOB Brežice. V Pečice bo vozil avtobus, in sicer bo odpeljal ob 7.45 izpred brežiške gimnazije in ob 8. uri izpored železniške postaje v Dobovi. PIKNIK ZDRUŽENE LISTE BREŽICE - Brežiška območna organizacija Združene liste socialnih demokratov bo organizirala jutri popoldne piknik v gostišču Hervol v Bukošku. Na srečanje, ki se bo začelo ob 16. uri, se bodo udeleženci med drugim pogovarjali o osnutku strankinega programa. GLOBOKO IMA NOVO POŠTO - V Globokem so dozdaj sicer že imeli pošto, vendar pomeni nova izboljšanje v marsikaterem pogledu. Otvoritev, s katere je fotografija, je bila nadvse slovesna in je pritegnila nasmeh zadovoljstva na marsikateri obraz. Ohoritveprenovljenega dela prosvetnega doma, v katerem so poleg pošte in centrale tudi prostori KS Globoko, so se udeležili med drugimi najvišji predstavniki Telekoma Slovenija, Pošte Slovenije in njunih novomeških enot, brežiške občine in Globokega. (Foto: L. M.) Velik gasilski zbor v Dobovi Brežiški praznik tudi v Globokem Več kot 500 pionirjev na srečanju v Dobovi - 60 uniform najboljšim Namenu predali pošto, telefonsko omrežje za pet krajevnih skupnosti in prostore KS Globoko - Na pošti, ki bo odprta tudi v soboto, tudi denarno poslovanje GLOBOKO - Iti so 21. oktobra v okviru prireditev ob brežiškem občinskem prazniku slovesno predali namenu pošto, krajevno avtomatsko telefonsko centralo, telefonsko omrežje za krajevne skupnosti Globoko, Artiče, Sromlje, Pišece in Šentlenart ter prostore krajevne skupnosti. Kot je ob otvoritvi dejal Ivan Živič, ki je govoril v imenu KS Globoko, je bila gradnja telefonskega omrežja velik zalogaj za vse, ki so bili udeleženi v njej. Nekateri domačini so z nezaupanjem spremljali akcijo, misleč, da se bo ponesrečila. Velika večina je po Zivičevih besedah dalasoglasje za napeljavo telefonskega omrežja po njihovih parcelah. “Iskrena hvala vam, ki ste dali soglasje,” je poudaril Živič. Nekateri pa soglasja niso dali, ni pozabil povedati govornik. Žaradi takih nasprotovanj je prišlo da zamude v gradnji. Tako nastale ovire je Telekom premostil, za kar mu je Živič izrekel zahvalo. “Vsem, iti so ovirali naše skupno delo, pustimo nji- hovo zadovoljstvo,” je poudaril Živič. Govornik se je med drugim zahvalil tudi krški zavarovalnici Triglav za kredit. Pošta v Globokem je letos že 15. nova pošta v Sloveniji, kot je ob otvoritvi zbranim dejal Jože Fošt, namestnik direktorja Pošte Slovenije. Kot je dejal slednji, je pogostost dostave v Globokem nekoliko pod slovenskim povprečjem, vendar je na tem območju tudi manj poštnega prometa kot po- vprečno v državi. Pošta Globoko bo odprta tudi ob sobotah dopoldne; od 534 pošt v Sloveniji jih je ob sobotah zaprtih samo še 29. V Globokem bo odslej na pošti možno tudi denarno poslovanje, s čimer dobiva kraj tudi pravo banko, kot je v “sklepni besedi” ob otvoritvi dejal brežiški župan Jože Avšič. Ob otvoritvi so podelilj priznanje KS Globoko Ivanu Živiču in Antonu Kmetiču ter zahvalo Pošti Slovenije in Telekomu Slovenija. V kulturnem programu so sodelovali pevci lovskega zbora Globoko, pihalni orkester Kapele in šolarji. L. M. OB 28. OKTOBRU, PRAZNIKU OBČINE BREŽICE, ČESTITAM VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE BREŽICE. Župan občine Brežice JOŽE AVŠIČ DOBOVA - Na nedeljskem tradicionalnem tekmovanju glsil-ske mladine v Dobovi je nastopilo v 40 ekipah več kot 500 pionirjev iz gasilskih društev z območja Gasilske zveze Brežice, ki so jih spremljali tudi mentorji. Prireditve so se udeležili med drugimi brežiški župan Jože Avšič, predsednik občinskega sveta dr. Alojzij Slavko Sušin, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Toni Koren, vodstvo Gasilske zveze Brežice z Vladom Deržičem na čelu, področni gasilski poveljnik Posavja Ivan Leskovec, svetnik Jože Blaži-nič in najvišji predstavniki Dobove. Gasilsko srečanje, kakršno organizirajo v brežiški gasilski zvezi vsako drugo leto, je organizirala Gasilska zveza Brežice, na terenu pa so pripravili vse potrebno za tekmovanje člani GD Mihalovec. Najboljšim nastopajočim gasilskim enotam so podelili nagrade in uniforme; slednjih so mladim gasilcem razdelili 60. Vsak nastopajoči bo prejel tudi kapo, ukrojeno skladno s predpisi o novi uniformi slovenskih gasilcev. Na gasilskem srečanju v Dobovi je ob svečanem zaključku nastopila gasilska godba Loče. Iz naših podjetij MOBITEL - Slovenski upravlja-lec mreže Mobitel napoveduje, da bo Slovenija po rasti števila naročnikov na mobilni telefon tesno za Španijo, kjer naj bi v bližnji prihodnosti zabeležili najvišnjo stopnjo rasti, lakega mnenja je tudi Evropski urad za mobilno telefonijo, ki napoveduje naši državi petodstotno rast na leto. V Sloveniji zdaj več kot odstotek (26.000) prebivalcev uporablja mobitel, kar našo državo uvršča na sredino lestvice evropskih držav. Lani se je omrežje v Sloveniji razširilo za skoraj 10 tisoč naročnikov, istočasno pa je tudi Evropa zabeležila najvišjo rast naročnikov, saj so v vseh državah skupaj priključili 5,7 milijona novih uporabnikov, še leto prej le 3 milijone. Še leta 1991 je bilo v Evropi 28 omrežij mobilne telefonije, v začetku letošnjega leta že 83, medtem ko naj bi v naslednjih dveh letih vključili še 27 mrež. Največ mobilnih “telefonistov”, reci in piši pol milijona, so v prvi polovici letošnjega leta imeli v Italiji. REVOZ NOVO MESTO - Uradna Renaultova ocenjevalca sta ime-,la ob zadnji oceni kakovosti v Revozu le 21 pripomb, s čimer je to podjetje doseglo 90-odstotno uspešnost in s tem pogoj, da bodo v hišo prišli še zunanji, neodvisni ocenjevalci. Po odpravi še zadnjih pomanjkljivosti vodstvo podjetja računa, da bo Revoz dobil oznako EAQF kategorije A, ki je certifikat visoke kakovosti v avtomobilski industriji. Revoz se bo s tem pridružil skupini Renaultovih tovarn, ki tako priznanje že imajo. JAVNA PRODAJA PETROLOVIH DELNIC Slovenska naftna družba Petrol je 21. oktobra začela z javno prodajo svojih delnic, ki bo potekala vse do 19. novbembra. Za certifikate bo mogoče zamenjati 437.660 delnic, katerih prodajna vrednost znaša 10 tisočakov, poleg tega je naprodaj za gotovino še 700.257 Petrolovih delnic z vrednostjo (5.400 tolarjev. Posamezne pravne in fizične osebe lahko kupijo največ 6.000 delnic. Petrol je 29,37 odst. svojega premoženja že olastninil z notranjo razdelitvijo in odkupom. Prva svečka za Združenje podjetnikov V soboto letna skupščina na Čatežu - Anin ples ČATEŽ OB SAVI - Združenje podjetnikov Slovenije priredi to soboto svojo letno skupščino. Podjetniki bodo v Termah Čatež prišli že ob 8. uri, slavnostna skupščina pa se bo začela ob 10. uri s pozdravom predsednika združenja Franca Zavodnika, pregledom dela v prvem letu delovanja in poročili predsednikov regionalnh združenj ter se nadaljevala s smernicami za delovanje Združenja v bodoče ter z razgovorom o tem. Popoldne si bodo udeleženci lahko organizirano ogledali grad Mokrice ali galerijo v Kostanjevici, delo pa nadaljevali ob 17. uri na gradu Mokrice, kjer bo okrogla miza o aktualnih vprašanjih malega gospodarstva. Podjetniki bodo srečanje izkoristili tudi za poslovno predstavitev lastnih podjetij s prospektno in vzorčno ponudbo ali tudi povpraševanjem. Srečanje bodo zaključili ob 19.30 z večerjo, kulturnim programom, avkcijo likovnih del ter z gala plesom. Program pripravljajo v sodelovanju s Fondacijo Ana, zato bo tudi izkupiček od avkcije umetniških slik namenjen pomoči pri izobraževanju nadarjenih študentov v tujini. Na srečanju bodo sodelovale pomembne osebe iz slovenskega kulturnega ih političnega življenja ter tuji veleposlaniki. Za glasbo bodo skrbeli Kristali s pevcema Edvinom Flisarjem in Andrejo Zakonjšek ter gostoma Ditko Haberl in Silvom Štinglom, program pa bo povezovala MiŠaM0,k- B.D.G. MALA SOLA PODJETNIŠTVA Za bodoče kapitaliste Večina prebivalcev Slovenije je razen nekdanjih obveznic imela prvi stik z vrednostnim papirjem, ko je postala lastnik lastninskega certifikata. Na področju vrednostnih papirjev se srečujemo še z drugimi vrstami certifikatov, poleg njih pa še najpogosteje z blagajniškimi ppisi, delnicami, komercialnimi zapisi, obveznicami, čeki in menicami. Oblike vrednostnih papirjev OBVEZNICA je pisna listina, s katero se izdajatelj obvezuje, da bo določenega dne izplačal v obveznici navedeni znesek (znesek anuitetnega kupona). Lastnik obveznice ni solastnik podjetja in nima članskih pravic, je pa v prednosti takrat, ko podjetje propade. Pri poravnavi terjatev do podjetja ima namreč prednost pred lastniki prednostnih in navadnih delnic. Vrednostni papir, ki izkazuje delež v glavnici delniške družbe, je DELNICA. Delnica vsebuje: 1. del osnovne glavnice, ki ga prispeva delničar; 2. listino, ki dokazuje članske in premoženjske pravice, zaradi česar je to lastniški vrednostni papir; 3. članske pravice in obveznosti, če to določa statut delniške družbe. CERTIFIKAT je listina o sredstvih, deponiranih pri banki ali drugi finančni ustanovi, z določenim vračilnim rokom in določeno obrestno mero. KOMERCIALNI ZAPIS je vrednostni papir, ki se glasi na določen denarni znesek, ima tudi določen rok dospelosti in določeno obrestno mero. Izdajajo jih, da bi pridobili kratkoročna denarna sredstva, pogosto v podjetjih, da pridejo do denarja za zagotavljanje likvidnosti ob sezonskih neravnotežjih pri odlivih in prilivih sredstev. BLAGAJNIŠKI ZAPIS je podoben vrednostni papir kot komercialni zapis (določen denarni znesek, rok dospelosti, obrestna mera). Izdajajo jih banke in druge finančne organizacije, da bi tako zbrale kratkoročna sredstva, urejale količino denarja v obtoku ali lastno likvidnost. S ČEKOM izdajatelj pozove naslovljenca, naj plača določen znesek denarja iz izdajateljevega kritja, in sicer osebi, ki je označena na čeku, ali prinosniku te listine. MENICA je obveznostno-praven vrednostni papir, ki se glasi na določen denarni znesek. Za brezpogojno plačilo tega zneska legitimiranemu imetniku v določenem času in kraju se zaveže izdajatelj sam ali pa ga plača oseba, ki jo izdajatelj v menici pozove k plačilu. Menica v gospodarstvu olajšuje plačilo in služi kot kreditni instrument. Adrie zdaj ni več, naj živi Adria! Proizvodnjo prikolic nekdanje tovarne Adria Caravan nadaljuje 200 delavcev Adrie Mobil, okrog 150 jih je na borzi - Na zadnjih sejmih ugoden odziv kupcev - Je v igri tudi preselitev proizvodnje na novo lokacijo? NOVO MESTO - Okrnjeni del proizvodnje nekdanje Adrie Caravan zdnj poteka v okviru Skladovega podjetja Adria Mobil, ki zaposluje 200 delavcev. Podjetje (do kdaj bo še Skladovo in kdo bo lastnik potem, je še skrivnost) ima do novega leta v najemu proizvodne in poslovne prostore, v tej sezoni pa namerava izdelati od 3500 do 4000 prikolic. Ali mu bo uspelo povečati proizvodnjo na 6000 enot in zaposliti še okrog 80 delavcev, je odvisno od tega, koliko je tej državi in njej vzporednim ustanovam v resnici do ohranitve delovnih mest in lastne evropsko poznane znamke. Nekdanji IMV, pozneje Adria Caravan, je začel izdelovati prikolice pred tridesetimi leti in okrog leta 1980 dosegel najvišjo proizvodnjo 26 tisoč prikolic, dve leti v Sloveniji proda le nekaj 10. Po mnenju direktorja proizvodnje v Adrii Mobil Ivana Jakliča, ki je že dolgoletni “adrijaš", je k polomu veliko prispevala tudi dolgoletna LETOS 3-ODSTOTNI TRŽNI DELEŽ - Adria Mobil računa v tej sezoni na triodstotni tržni delež v Evropi, z načrtovanim povečanjem proizvodnje na 5 do 6 tisoč prikolic pa naj bi se ta delež povečal na 4 do 5 odstotkov. Program nekdaj 70 vrst prikolic so skrčili na 35 osnovnih modelov v treh izvedbah po opremi. Ravno zdaj zbirajo naročila za naslednjo sezono in na osnovi velikega zanimanja za najnovejši model Unica z optimizmom gledajo v prihodnost. Ohranjajo stara tržišča, največ prodajo v Nizozemsko, Dansko, Italijo, Francijo in Švedsko. (Foto: B. D. G.) neustrezna kadrovska politika v podjetju, ki je bila vedno rezultat drugih interesov in ne profitnih. Po njegovem mnenju jo je Adria Caravan slabo odnesla tudi pri organizacijskih spremembah. Ko so nekdanji IMV razdelili na Revoz, Adrio in TPV, je namreč prvi ostal čist, Adria pa obremenjena z dolgovi in vsakovrstnimi kadri. Adria je še pred nekaj leti zaposlovala 2.000 delavcev. Prva žrtev njenega zatona je bil obrat v Brežicah, kjer so izdelovali vzorčne in izvenserijske prikolice. Brez dela je tam ostalo okrog 180 delavcev. V veliki krizi se je nekaterim obratom uspelo osamosvojiti, a še danes ostajajo dobavitelji Adrii Mobil. Morda jo je najbolje odnesel Tbm z Mirne, ici je zdaj v * Po neuradnih informacijah naj bi se za prostore nekdanje AC zanimal tudi novomeški Revoz, ki se želi širiti na tej lokaciji. Kakšna bo usoda proizvodnje prikolic, če bi prišlo do trgovanja? Država je namreč Revozu dolžna še velike denarje za dokapitalizacijo in nekateri že omenjajo možnost, da bi to opravila tudi s predajo Adri-inih prostorov. Za Adrio Mobil so sedanji prostori itak predragi in predimenzionirani, saj so bili grajeni za avtomobilski program. “Če bi dobili ustrezne prostore, sc lahko selimo drugam,” pravi direktor Jaklič. lasti Dolenjske banke in zaposluje 330 delavcev, potreboval pa bo še nove. V Plastoformu iz Smar-jete, ki ga je Sklad prodal zasebnikom, zdaj dela 62 delavcev, v šentjernejskem Podgorju 114 in v Ivan Jaklič črnomaljskem Lesu (124 delav' cev). .. Ob uvedbi stečaja je bilo v A 111 Caravan zaposlenih 338 delavce’ še malo pred tem pa nekaj čez 33 • Stečajni upravitelj Janez Peza‘ bo lahko samo še skrbel, da o« lastnino bivšega podjetja čirnboif prodal in poplačal čimvečji de upnikom. Največji izmed nJ!n Sklad za razvoj, ki je v P0£”? L vložil 30 milijonov mark, J so vštete tudi terjatve, k* j,nj Sklad prevzel od Agenc'Je sanacijo bank. Večji upnik1 s° IMV holding in delavci. . Kot je stečajni upravitelj PeZ . že napovedal, bo Adrii predlagal novo pogodbo o naje prostorov, saj je zdaj najem P poceni. S tem, da cena prosto ni ekonomska, se strinjajo tu AM. “Trenutno je stanje ta proizvodnje ne bi mogli nadalp y ti ob oderuški najemnini. Le) interesu regije in države, da . program ohrani, bo treba v pogodbi določiti razumno ce Pogodba je do konca leta 1 bomo podaljšali, vprašanje P j ' kako ugodno. Stroške naje111 nr. bomo zmanjšali s selitvijo v zg njo etažo, s čimer bomo naj , površine zmanjšali za polovi ’ pravi direktor proizvo^dnje^^ f D0LENJSKi~!jj9 LASTNINI SE SGP POSAVJE IZ SEVNICE Splošno gradbeno podjetje Posavje objavlja program lastninskega preoblikovanja in poziva k vpisu in plačilu delnic. Zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci lahko v 30 dneh po objavi predložijo certifikate in potrdila o neizplačanem delu plač za interno razdelitev in notranji odkup delnic. pozneje pa ob 18 tisoč prikolicah dosegel 11-odstotni delež na evropskem tržišču. Takrat so tovarno posodobili z opremo, kakršne drugi evropski proizvajalci še niso imeli, stroji pa še danes brez napak obratujejo. Novomeške prikoličarje je v preteklih letih teplo pomanjkanje kapitala, zaradi česar so»mora!i najemati drage kredite, pa tudi uničevalna izvozna politika države in visoki stroški prevoza na oddaljene trge. K propadu nekdanjega novomeškega ponosa je prispevala tudi splošna recesija na evropskem trgu, kjer se je prodaja zmanjšala od 250.000 enot v letu 1982 na manj kot 100.000 enot danes. Adria je izgubila tudi jugoslovansko tržišče, kjer je prodala letno po 3.000 prikolic, zdaj jih Stanovanjska gradnja je še vedno na psu Letos gradili le 93 enot v Novem mestu in v Krškem STANOVANJA - Gradnja novih stanovanj v Sloveniji je na psu. To ni slabo samo zato, ker se mlade družine nimajo kam naseliti, da bi normalno živele in tudi v službi bctlj brezskrbno delale, ampak tudi zaradi gradbenih podjetij, ki na tem področju ne dobivajo več toliko posla kot nekdaj. V prvem polletju letošnjega leta so gradbeniki dokončali v celi državi samo 118 novih stanovanj, kar je za več kot polovico manj kot v enakem obdobju lani. Če računamo, da bodo gradbeniki kmalu dokončali tudi nekaj čez 900 stanovanj, ki so v gradnji, bo to letos komaj nekaj čez 1000 stanovanj. To je več kot v letih 1994 in 1993, a več kot polovico manj kot v letu 1990, ko je začela gradnja stanovanj drastično upadati. Po mnenju ministrstva za okolje in prostor bi bilo za Slovenijo idealno, če bi zgradila več tisoč novih stanovanj na leto. Na celem območju, ki ga pokriva Dolenjski list, je bilo v prvem polletju končanih le borih 46 novih stanovanj, in to v soseski Drska v Novem mestu. Samo v 25-ih od 143 novih slovenskih občin je bila začeta stanovanjska gradnja. Statistika je kljub vsemu tu zabeležila napredek, saj je v gradnji le več stanovanj, kot jih je bilo lani. 45 stanovanj je trenutno v gradnji v občini Krško, to je pa tudi vse v naši ožji in širši okolici. » Več brezposelnih, a delavcev m Na novomeškem območju se stopnja brezposelnosti povečuje - Porast napovedujej0 še pričakovani stečaji - Struktura brezposelnih ne zadovoljuje potreb po delav^. NOVO MESTO - Stopnja brezposelnosti v dolenjskih in belokranjskih občinah iz meseca v mesec narašča. Že v juniju je dosegla letošnjo rekordno 12,5-odstotno stopnjo, nato pa julija narasla še za 7 odstotkov. Rahel padec v avgustu je pokvarilo odpuščanje delavcev v septembru, zaradi česar je bilo konec tega meseca na območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje prijavljenih že 5943 brezposelnih oseb, kar je za 59 oseb več kot konec avgusta. Razmere se niti v oktobru niso izboljšale, saj seje seznamu oseb na borzi med drugimi pridružilo še kakih 150 delavcev Adrie Caravan v stečaju, slabo pa kaže tudi zanaprej. Spomladansko naraščanje stopnje brezposelnosti je šlo predvsem na račun velikega povečanja števila brezposelnih v občinah Črnomelj in Semič, kar je posledica stečaja Belta. Proizvodnja v tem podjetju se sicer zdaj nadaljuje, a zaenkrat samo s 65 delavci. V ostalih občinah se stopnja brezposelnosti čez poletje ni bistveno spremenila, gotovo pa bo drugače v naslednjem mesecu. Kot sporočajo iz dolenjske enote Zavoda, se istočasno, ko se delež brezposelnih povečuje, zmanjšuje delež delovno aktivnega prebivalstva. Ob polletju letošnjega leta je bilo v gospodarstvu in negospodarstvu dolenjske regije zaposlenih za 4,5 odst. manj delavcev kot v enakem času lani. Sicer pa je v gospodarstvu delalo 55 odst. od 44.000 aktivnih prebivalcev, v negospodarstvu 16, pri zasebnikih je bilo zaposlenih 7 odst., samozaposlenih (samostojna dejavnost, kmetije) pa je bilo 10 odstotkov. Na Zavodu zbirajo tudi prijave o potrebah delavcev. Avgusta so jih zabeležili za 41 odstotkov več kot v istem mesecu lani. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo skupaj prijavljenih 5.525 potreb po delavcih, kar je za 12,5 odst. več kot lani. Več kot polovico zaposlitev je za določen čas, zanimivo pa je, da so potrebe po delavcih in pokritje teh potreb še vedno v velikem razkoraku. Največ potreb prijavljajo gradbena podjetja (četrtino), sledi industrija (18 odst.) ter obrt in osebne storitve z (11 odst.). Med brezposelnimi vcrl' ^ ljski, metliški, novomeški in f njski upravni enoti je kar p ^ takih, ki iščejo zaposlitev p^’ ^ odst. vseh je mlajših od 26 ’ ja odstotkov jih je ostalo brez• zaradi stečajev in 18 odst. J*. vj. nih presežkov. Kar dobra P lV ca vseh brezposelnih oseb|S poslitev že več kot eno !et.°' ijn« vsemi brezposelnimi jih jetr • ^ stara nad 40 let, za 3 odsto * Tečaji Menjalniški tečaji: V torek je bil povprečni nakupni menjalniški tečaj za nemško marko 85.65 (v bankah po Dolenjskem od 84.80 do 86.00 tolarja), povprečni prodajni pa 86.36 tolarja (po Dolenjskem od 86.45 do 86.60). Nakupni tečaji za avstrijski šiling so se gibali med 12.01 in 12.10 tolarja ter prodajni od 12.28 do 12.41 tolarja. 100 italijanskih lir je bilo mogoče v menjalnicah prodati za 7.15 do 7.50 tolarja, kupiti pa za 7.65 do 8.25 tolarja. Banka Slovenije (srednji tečaj): Avstrija (100 ATS) 1201.5196, Hrvaška (100 HRK) 2272.6396, Nemčija (100 DEM) 8456.0464 in Italija (100 ITL) 7.2781. Število brezposelnih v dolenjski regiji 6200 6000 5800 5600 5200 15000 ! ‘ l_______ i ♦ Ocena na dan 19.10.1995 • In še podatek o prejeni®^ denarnih pomoči. Denarno n „ mestilo za čas brezposelno* avgustu prejemala tretjino a prijavljenih, brez kakršni ^ denarnih pomoči je bilo 61 * brezposelnih, 6 odst. prija' pa je prejelo denarnoP^^ i kon6C poselnih na črno je imelo avgusta na območju noV?l^0|jS' regije veljavna delovna o° jih nja tudi 1873 tujcev, poleg(e® ^ je še 556 imelo veljavna os delovna dovoljenja. ■toie. SKOKOVITO NARAŠČANJE BREZPOSELNOSTI - Letošnje ^ novomeška regija začela s 5139 prijavljenimi brezposelnimi °s ^jc1 in ga nadaljevala z rahlim padcem vse do maja. Junija pa je streznil porast števila brezposlenih oseb na 5566 in nato v juliju jy Rahel padec v avgustu ni zaustavil skokovitega naraščanja &eV,ie ^10 di, ki so po jesenskih stečajih ostali brez posla. Konec septembru 1 takih že 5943, do 19. oktobra se jim je na borzi po ocenah unlljnljP novomeške enote Zavoda za zaposlovanje Jožeta Giodanija prl(i še okrog 450 na delo čakajočih oseb. tet Trebanjci - močni rejci puranov S srečanja slovenskih rejcev puranov na Čatežu - Jata Meso od leta 1992 podvaja proizvodnjo puranov - Italijanski strokovnjaki med predavatelji - Usmeritev v kakovost ČATEŽ - V Sloveniji naj bi letos kooperanti Jate Meso pridelali okrog 6000 ton žive teže puranjega mesa. In ker kar približno petino teh količin prispevajo rejci puranov v trebanjski občini, sploh ne preseneča, da sta Jata Meso in italijanska firma Agrobest, dobaviteljica dan starih puranov, pripravila srečanje slovenskih rejcev puranov tokrat na Čatežu pri Veliki Loki. V gostišču Ravnikar se jih je zbralo nad 80. Zbrane je v imenu domačih rej NEUREJENA veterinarska SLUŽBA loški POTOK - Zadnje opo-2orilo je prišlo od pristojne carin-slce službe, ki poziva občino, naj da Postanek, da to službo lahko oprala veterinar iz sosednje Hrvaške, •o velja predvsem za predele Dra-8e> kjer sodelovanje, in to uspešno, P°teka tako kot v nekdanji Jugo-s|aviji. Z delom veterine so živino-feJci v Dragi zadovoljni, celo več, kadar potrebujejo pomoč, jo dobe 'ak°j, slabše pa je v primeru, če •Ijčejo veterinarja iz Kočevja ali Ktbnice. Žal je že prišlo do neobveščenosti o načinu zdravljenja in 00 okvar odkupljenega mleka. Si-Cer Pa je veterinarska služba za vse Področje občine neurejena. Svet občine je razpravljal o samostojni občinski službi. Pri tem pa se Postavlja vprašanje, ali obstaja v občini tak stalež živine, ki bi opravičeval lastno službo. Vsekakor bodo o tem rekli zadnjo bese-0° na eni prihodnjih sej. A. K.. ZNOVOMEŠKE TRŽNICE Mrzli ponedeljek, ko je tempera-j0fb prvič to jesen padla tudi na olenjskem pod nič stopinj, je arredčil tudi branjevke za stojnica-!?'• Počasi zmanjkuje solate in ko-tanja pa tudi jajc. Tbkrat sojih pro- o.aJ0li po 20 tolarjev, med je bil 500, fisn 400, smetana 600, slivovka ;’t), česen 300, zavitek domačih Jancev 200, orehi 1200, kutine •J~tL hruške 130 tolarjev. Pri Sadju n zelenjavi je krompir v vrečah še cdno po 25 tolarjev, solata 231, P0r263, česen 247, solata 145, kis-felje 145, zelje 29, čebula 53, ja- 1 ‘La 70, fižol 289, orehi 1125, ko-®raba 105 jn banane 100 tolarjev. jnC . i°i k° vsak dan bolj zanimiv n obiskan, v snegu in mrazu pa bo najbrž edini. V ponedeljek je raču- Paradižnik 250, kaki 200, fižol "0, tetovec 500, limone 200, krom-^lr40, banane 100, pomaranče 180, jbandarme 200, grozdje 180, hruške , ..»jabolka 90, kivi 400, čebulo 80, „ J® 40, solato 150, česen 200, ko-anj 150 in koren 120 tolarjev. BREŽICE - Na sobotni sejem so Prodajalci pripeljali 280 do tri "Tešeče starih in 45 starejših Prašičev. Prvih so prodali 135 po oO do 350 tolarjev, drugih pa 20 P° 200 do 260 tolarjev kilogram sodišče pa je odredilo °hvezno zdravljenje z nadzo-^m. Več prihodnjič v Prilogi. Nova stavba UNZ Novo mesto bi morala biti končana že v letošnjem letu, a le upamo lahko, da bo ta sicer največja investicija ministrstva za notranje zadeve, če bo le denar dopuščal, zgrajena v letu 1997. Naložba je vredna 1,7 milijarde tolarjev, do sedaj pa je bila porabljena tretjina denarja. “Ker proračun ministrstvu za prihodnje leto namenja nominalno enako sredstev kot v letošnjem letu, je s tem zagotovljeno, da se bodo začete investicije nadaljevale, tudi novomeška gradnja, vendar se nove ne bodo odpirale,” je pojasnil Likar. Tako bodo lahko prihod- nje leto zaključili z gradbenimi in inštalacijskimi deli in se posvetili opremljanju, selitev pa naj bi bila po najnovejših predvidevanjih leta 1997. Udeleženci posveta so se dotaknili tudi tako imenovanega projekta policije, ki javnosti še ni bil razgrnjen, v organizacijo policije pa bo prinesel kar nekaj novosti, med njimi tudi možnost ustanovitve kombinirane policijske postaje v Metliki. Tako naj bi se mednarodni mejni prehod združil z matično enoto splošne policije. Kot je pojasnil Borut Likarje na- dežurni Poročajo .odpeljal hlode - Med 16. kari ok?°brom je neznanec v gozdu ti0 ,Cnc> z nakladalne rampe nezna-b *am odpeljal 5 kubičnih metrov d0 °Vlh hlodov in s tem R. K. oško-a 2a 90 tisočakov. ^Radelcpi kovinarsko *Jtn° je stečaj CPI Kovinarske olr,d,° izkoristil in med 13. in 18. ‘tobr "Sn°,je ^ečaj CPI okt k lzkoristil in mc °brom prišel v proizvodno halo 0r ^sne opreme ter odnesel več L aJa in drugega materiala: brusil-ril’?*kaj električnih podaljškov, me-s aia trakov, ključev, mizarskih b®’ avtogeni rezalnik, vrtalnik °Jev. Škode je za 480.000 tolarjev. ŠOFER UMRL MED VOŽNJO HUDENJE-22. oktobra se je 58-ietni Martin B. s Hudej slabo počutil, zato se je odločil, da gre k zdravniku. Odpeljal seje z osebnim avtom, z njim pa sta šli še žena in hči. Ko seje pripeljal v TVeb-nje blizu stare osnovne šole, je nenadoma umrl. Ko je žena videla, kaj se je zgodilo, je skočila iz avta, prav tako hči, pokojni mož pa seje peljal še nekaj metrov in se zaletel v steno skladišča trgovine Dolenjka. Pokojni je bil astmatik. Sf. ®REL HLEV V ZAJČJEM POLJU - Zaradi igre otrok z vžigalicami t' sredo, 18. oktobra, okoli 16.30 ure vnel hlev Mercatorja - Kme-iei^a gospodarstva Kočevje v Zajčjem polju. Požar je izbruhnil v pre-kjer sta bili spravljeni slama in žagovina, od tam pa se je v pičlih ^aj minutah razširil na celotno poslopje. 70 krav in 20 telet je uspelo kh)VCern’ so živino ravno pripravljali za molžo, pravočasno spraviti ,*>a. Poslopje, ki je okoli leta 1980že enkrat zagorelo, je pogorelo v tfp* ure, skoraj štiri ure pa je potrebovalo 35 gasilcev iz Kočevja, h ^ »asi, Starc Cerkve in Lika, da so ga pogasili. Po prvih ocenah je p°žaru nastalo najmanj za milijon mark škode. (Foto: M. L.-S.) po dolenjski deželi • Žal spet začenjamo z Romi, in sicer z našim starim znancem Dankom B. iz Brezja. Tokrat ga niso “'pretepli” policisti, pač pa je za publiciteto poskrbel sam. Prejšnji torek se je namreč odpravil v trgovino Unicar v Novem mestu in si nabral hrano in pijačo, vendar je hotel iz trgovine oditi brez plačila. Trgovka ga je sicer opozorila, naj plača, a je bila namesto denarja deležna nekaj groženj. • Policisti se na mejni kontroli pogosto srečujejo s tihotapci orožja, a očitno nimajo vsi slabega namena. Vsaj Francoz ne, ki se je v ponedeljek pripeljal na mejni prehod Obrežje, policisti pa so mu pri pregledu vozila v torbici našli protipehotno bombo jugoslovanske izdelave. “Bombo sem dobil v Bosni in Hercegovini, nesem pa jo v Francijo kot spomin, ” je obrazložil čudni predmet v torbi. Pa naj kdo reče, da naši “južni bratje” niso iznajdljivi pri spominkih na svojo državo! A iznajdljivost in lep spomin nista bila opravičilo, da bi Francoz ne pristal v novomeških zaporih, zoper njega pa je bila podana tudi kazenska ovadba. V ^ UPOŠTEVAL PREDNOSTI -biftek, 19. oktobra, ob 11.20 je jv, nt C. J. iz Dobove vozil osebni k,:,1? Brežic proti Čatežu. Na *Vh U v ^nju je zavil na levo proti V0°?vL pri tem pa je zaprl pot Ith, u osebnega avtomobila, 60-ljai ttju Š. F. iz Bukoška, kije pripeli^ <'a,e^a- Pri trčenju se je C. J. ih:,.? Poškodoval, škode pa je za 2 J°na tolarjev. Ot^kČIL V DREVO - 18. oktobra ®*eb - 39-letni J. V z Mirne vozil tlob avto iz Slovenske vasi proti jj6 ,u; Ko je pripeljal v desni pre-*t{il ov'nek> je zapeljal na levo in Poj, v drevo. Voznik se je hudo ij |70doval, 12-letna sopotnica R. V. ^Tne pa lažje. levi čelno v drug av- Ij ^ ponedeljek, 16. oktobra, je d, “,r>i L. S. vozil osebni avto po • .ra*n’ ccsl‘ '2 Krškega proti tljQn'c>. Izven Krškega je sekal des-UVl['ek, pri tem pa trčil v nasproti vozeči avto voznika P. R Voznika sta se hudo poškodovala, 15-letni sopotnici v vozilu 19-letnika pa lažje. ZBILA PEŠCA - V soboto, 21. oktobra, ob 14.30 je 21-letna N. N. iz Dolenjskih Toplic vozila avto iz Straže proti Žabji vasi. Ko je z neprimerno hitrostjo pripeljala skozi križišče Kandijske in Šmihelske ceste, je izven prehoda za pešce nenadoma stopil na cesto 53-letni I. J. iz Šmartna pri Litiji. Voznica ga je zadela, pešca je vrglo na pokrov motorja, nato pa je hudo ranjen obležal na cesti. PREHITEVAL V ŠKARJE - 21. oktobra ob 19.25 je 17-letni O. G. z Rateža vozil motorno kolo iz Otočca proti Krenovemu. Pri Otočcu je dohitel osebni avto in ga začel prehitevati, v tistem trenutku pa je nasproti pripeljal 25-letni B. S. iz Novega mesta. Po trčenju sta voznik in 18-letna sopotnica B. B. iz Novega mesta zapeljala na njivo, kjer sta obležala hudo poškodovana. Okrogle mize se je udeležil tudi državni sekretar Borut Likar (drugi z desne), ob njem pa sta predsednik območnega sindikata Srečko Podbrežnik in načelnik UNF Franci Povše. Nova stavba novomeške UNZ bi sicer morala biti končana letos, vendar bo, kot kaže, v letu 1997, do takrat pa prostorska stiska v stari stavbi ob sodišču ostaja. men omenjenega projekta posodobiti slovensko policijo. Odnos • Predsednik območnega policijskega sindikata Srečko Podbrežnik je načel tudi vprašaje slabih delovnih razmer na meji s Hrvaško, o čemer smo obširno poročali prejšnji teden, ko so se v Krškem zbrali predstavniki sindikatov večine uprav za notranje zadeve. Tistega posveta se ni udeležil nihče od pristojnih iz ministrstva, zato je apel obvisel v zraku, vendar tudi državni sekretar Borut Likar glede slabih razmer ni bil nič knj optimističen: “Kontejnerji so bili leta 1991 res postavljeni kot začasni, a očitno še ni čas za ureja-nje tega vprašanja, saj ima država več prednostnih nalog, na primer gospodarstvo in socialo.” policije z občani naj bi postal pristnejši, zagotovljen bo večji posluh za razreševanje tudi lažjih kaznivih dejanj, kar se da hitra bo policija pri klicu na pomoč, nadzor meje bo temeljitejši, uveljavljala se bo večinska specializacija. S kombiniranimi postajami bi pocenili delo policije, hkrati pa bi bila policija učinkovitejša. “Predlog o kombinirani policijski postaji v Metliki ne pomeni, da bi se to, kar je na mejnem prehodu, preselilo v že tako premajhne objekte v Metliki, a namesto dveh bi bil na primer le en komandir, politika dela pa bo enotna in ne bo prihajalo do podvajanj, kot je to sedaj,” je zagotovil Likar. TGAZVODA Bivši novinar Dolenjca kriv! Bojan B. kriv za predelan zapis UNZ - "Bodo novinarji jutri krivi za zgrešeno vremensko napoved?” NOVO MESTO - Pisali smo že o obravnavi zasebne tožbe zoper bivšega novinarja Dolenjskega lista Bojana B., kije bil 8. aprila 1993 podpisan pod prispevek z naslovm Izigral poslovni dogovor. Obravnava seje nadaljevala v ponedeljek, Bojan B. je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja po členu 108/11 in III KZ s kaznijo mesec dni zapora, pogojno za dobo enega leta, plačati pa bo moral stroške postopka in poprečnine. Senat je v obrazložitvi tožbe navedel, daje iz prispevka jasno razbrati namen zaničevanja S. M. (ki ga je Bojan prvič v življenju videl šele na sodišču). Novinar je sodišču jasno povedal, da je poročilce zgolj predelana informacija tistega, kar so sredstvom javnega obveščanja poslali z novomeške UNZ v sklopu rednih tedenskih poročil, ki jih pripravlja služba za stike z javnostjo, osumljenec je bil zapisan z začetnicama, povsod pa je uporabljal pogojnik. “Poročilo z ničemer ne krši stanovskega kodeksa, navsezadnje pa sem bil 8 let član častnega razsodišča Društva novinarjev Slovenije,” je povedal novinar, hkrati pa postavil vprašanje: “Če obsodite mene, kje se potem začne in konča odgovornost tistega, ki je informacijo posredoval?” Novinarje že poslal pritožbo Društvu novinarjev in sindikatu novinarjev, v katerem je med drugim zapisal: “Težko je trditi, da je bil scenarij napisan vnaprej, da stoji za njim moja januarska nadaljevanka v 7D o sodničinem možu (poveljniku slovenske vojske op. ur.), toda odkrito presenečena nad razpletom je bila celo zastopnica zasebnega tožilca S. M. Sodna farsa je, da mi je sodila žena človeka, s katerim sem imel javni konflikt...” T G. OBRAČUN MED ROMI KRŠKO - V sredo, 18. oktobra, je prišlo v romskem naselju Rimš pri Krškem do prepira med 44-let-nim J. J. in 31-letnim H. M. zaradi starih sporov glede požiga hiše J. J. iz Straže pri Raki. Med prepirom je J. J. z neznanim ostrim predmetom, verjetno z nožem, zabodel v trebuh H. M., ki je nato kljub poškodbi odpeljal iz romskega naselja proti Novem mestu, J. J. pa je šel proti Smedniku. Nekaj sto metrov pred naseljem ga je dohitel brat poškodovanega H. D. Spet seje vnel prepir, v katerem jo je hudo skupil po glavi J. J., H. D. pa je odšel neznano kam. POVOZIL JO JE IN ODPELJAL NOVO MESTO - V soboto, 21. oktobra, ob 18. uri je neznani, voznik vozil osebni avto po ulici Pod Trško goro v Novem mestu proti avtohiši Pionir. Ko je pripeljal do stanovanjske hiše št. 92, je zapeljal preblizu desnega roba ceste in trčil v pešakinjo, kije stala pred hišo. Padla je na dovozno pot in se hudo poškodovala. DO SMRTI POVOZIL PEŠKO NA PREHODU ZA PEŠCE NOVO MESTO - V torek, 17. oktobra, ob 6.20 je 21-let-ni B. Š. iz Straže vozil osebni avto iz Straže proti Novemu mestu. Ko je v Novem mestu pripeljal do semaforiziranega križišča, kjer je gorela rdeča luč, je z neprimerno hitrostjo pripeljal skozi križišče v trenutku, ko je na zaznamovan prehod za pešce, ko je pešcem gorela zelena luč, stopila 76-letna Marija M. iz Novega mesta. Voznik je nekoliko zaviral, vendar je peško vseeno zadel. Vrglo jo je na pokrov motorja in na vetrobransko steklo, nato pa je hudo poškodovana obležala ob robu vozišča. Dobri dve uri po nezgodi je v bolnišnici umrla. Policisti so vozniku zaradi objestne vožnje odvzeli vozniško dovoljenje in ga bodo skupaj s kazensko ovadbo poslali državnemu tožilcu v Novem mestu. GASILCI SP VAJO VZELI ZARES - Gasilska zveza je ob mesecu požarne varnosti pripravila več prikazov vaj, osrednja pa je bila prejšnjo soboto, 21. oktobra, v Krškem. Sodelovali so: poveljstvo gasilske zveze Krško, 8 ekip prostovoljnih gasilskih društev, 2 ekipi poklicne gasilske enote in učenci osnovne šole. Številni gledalci so si lahko ogledali gašenje požara na srednji šoli, reševanje iz višjih nadstropij s hidravlično zglobno ploščadjo in spustnico, gašenje gorečega avta, udeleženega v prometu, in reševanje iz ukleščenega avtomobila. (Foto: T. Gazvoda) Sekira ni orodje za obračunavanje Izsiljevanje med brezdomci, pod kakšnimi pogoji oziroma za koliko litrov vina bo Rado obdržal sobo, se je končalo z razbito glavo - Dve leti zapora - Pripor odpravljen NOVO MESTO - Od takrat, ko je v razpadajoči hiši na Vrhovčevi ob Ribji restavraciji v Novem mestu med brezdomci prišlo do prepira, v katerem je 40-letni Veljko Praščevič odnesel precej razbito glavo, je minilo že več kot tri mesece. Spor je sicer dobil sodni epilog - 29-letni Rado Pelko je bil obsojen na dve leti zapora • a rana Novega mesta, ob kateri smo se še nedavno le sramežljivo nasmehnili, češ saj pri nas tega problema skoraj ni, kaže svoje prave razsežnosti. Po nekaterih ocenah je danes v Novem mestu okoli 20 brezdomcev, ki živijo od danes na jutri z najpomembnejšim ciljem: dobiti dovolj pijače. In ravno ta je bila vzrok spora med Radom in Veljkom. Rado se je namreč v razpadajočo hišo ob Ribji ulici vselil kak teden pred tragičnim sporom. S seboj je pripeljal tudi dva kavča; enega je dobil pri Karitasu, drugega pri znancu, in na vrata namestil ključavnico. Sam si je tprej “opremil” sobo in v njej tudi sam bival. V sosednji sobi sta stanovala Praščevič in Alojz Kavšek. V hiši ni elektrike. Po Pelkovih besedah mu Praščevič ni dal miru od prihoda v hišo dalje, saj je govoril, da ima največ pravic, od novinca v hiši pa je za streho nad glavo zahteval plačilo: pijačo in cigarete. Dokler je imel Rado denar (v hišo je prišel s 25 tisočaki, a je ostal brez vsega), so shajali, potem pa se je napetost začela povečevati. “Praščevič je hodil v mojo sobo in me nadlegoval, imel sem ga vrh glave,” je povedal Pelko, ki je brez zaposlitve, čeprav izučen keramičar, brez stalnega bivališča in brez premoženja. Na obravnavo je prišel kar v natikačih. Od 10. julija je bil v priporu, ves ta čas pa ga ni nihče obiskal. Izjave o tem, zakaj je prišlo 10. julija do obračuna s sekiro, so se na obravnavi razlikovale. Rudije bil verjetno izzvan, svoje je naredil še alkohol, drugače ne bi pograbil sekire in s topim delom trikrat po temenu glave udaril Veljka, tako da mu je zlomil lobanjo, ni pa šlo za poškodbo možganov ali možganske mrene. Rado je dejanje storil premišljeno, zavedal pa se je tudi posledic, saj je odšel takoj na policijo, kjer je rekel, da je Pra-ščeviča ubil. Taje namreč obležal nezavesten, a po mnenju doktorja medicine bi preživel tudi, če ne bi bilo hitre pomoči. Radovo življenje je bilo polno razočaranj. Mama mu je umrla, ko je bil star pet let, odraščal je pri sorodnikih in bil pet let v odprtem vzgojnem zavodu v Preddvoru pri Kranju. Nekaj časa je živel tudi pri očetu, a se z njim ni razumel. Dokler je bil pri očetu, je še imel cilj, da bo delal in si ustvaril normalno življenje. Osem let je delal v Keramiki v Novem mestu, a je pred dvema letoma službo pustil zaradi slabe plače; pogodbeno pa je delal tudi pri Cestnem podjetju, a mu pogodbe zato, ker se je napil, ko ni hotel delati v nedeljo, niso hoteli podaljšati. Na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom takoj po dogodku je Rado sicer rekel, da mu je žal, daje Praščeviča s sekiro, a mu je bilo tudi žal, da ga ni do konca, ker bi tako rešil ljudi, katerim Praščevič ne da miru. To svojo izjavo je na glavni obravnavi prejšnji teden omilil. Rado bo, ko bo sodba pravnomočna, v zaporu odsedel slabi dve leti, saj se v zaporno kazen šteje tudi čas v priporu. Ko bo * Okrožni državni tožilec je dejanje kljub nekaterim znakom poskusa umora označil kot povzročitev hude telesne poškodbe, s čimer so se strinjali tako zagovornik kot senat, za takšno dejanje pa kazenski zakonik predvideva zaporno kazen od pol leta do petih let. Senat je Radu Pelku prisodil dve leti zapora in odpravil pripor do pravnomočnosti obsodbe. Kot je v obrazložitvi obtožbe povedala sodnica, prepir očitno ni bil tako hud in opravičljivega razloga za uporabo sekire ni bilo, Praščevič pa je imel veliko sreče, da so bile poškodbe takšne, da hujših posledic nima več. prišel na prostost, bo na cesti spet en brezdomec več, če mu ne bo uspelo na hitro urediti zatočišče. In verjetno jih takrat v Novem mestu ne bo več “le” 20... T GAZVODA Akripolov vratar zaklenil vrata Rokometaši trebanjskega Akripola doma dosegli drugo letošnjo zmago - Izkazal se je vratar Torlo • Izredno izenačeno v Leskovcu - Dobovčani proti koncu popustili ELANU TOČKA NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana so igrali doma s sežanskim Taborom. Po prvem polčasu so vodili z 1:0, v drugem delu igre pa so gostje izenačili. Z 19 točkami Elan na lestvici zahodne skupine tretje nogometne lige deli 3. do 4. mesto. MLADINCI VODIJO NOVO MESTO - Mladinska ekipa novomeškega košarkarskega kluba Krka je pretekli teden v Zagorju premagala vrstnike iz tamkajšnjega kluba s 87:71 (53:35). Največ zadetkov je dosegel Uroš Jazbec, ki je zbral 23 točk. Novomeščani letos še niso okusili grenkobe poraza in v skupini center zanesljivo vodijo. DOBER ZAČETEK TREBNJE - Trebanjske kcgljavke so na začetku tekmovanja v medre-gijski ligi igrale odlično in v Celju s 6:2 premagale Komcel. Od posameznic je najboljši izid dosegla Milena Veber s 432 podrtimi keglji. (N. G.) PIPAN PREDSEDNIK TVD PARTIZANA SEVNICA SEVNICA - Na občnem zboru tukajšnjega TVD Partizan so za novega predsednika društva izvolili sevniškega odvetnika Franca Pipana, dolgoletnega športnega in političnega delavca. Pipan bom kot mandatar lahko sam izbral sodelavce, s katerimi naj bi spet popeljal društvo do boljše organiziranosti in gmotnih osnov za delo, saj brez tega ni moč pričakovati boljših rezultatov. TREBNJE - Rokometaši trebanjskega Akripola so z zmago v četrtem krogu tekmovanja prve slovenske rokometne lige nad ljubljanskim AM Cosmosom Slovanom z izidom 21:19 (12:10) dokazali, da bodo na domačem igrišču trd oreh za marsikaterega starega prvoligaša. Tbdi drugi novinec v ligi, krški Interier, je na domačem igrišču s četrto točko proti Ajdovcem utrdil svoj položaj na sredi lestvice, medtem ko je AFP Dobova po zmagi nad Preventom z 22:21 (15:10) na lestvici brez poraza drugi. Trebanjci so z nakupom odličnega bosanskega vratarja Torla, ki je tudi tokrat dobesedno zaklenil trebanjska vrata, zadeli v polno. Torlo je, kljub temu da so tudi drugi igralci Akripola svojo nalogo opravili več kot dobro, najbolj zaslužen za drugo zmago v prvi prvoligaški sezoni, h kateri pa je veliko pripomoglo tudi poltisočglavo trebanjsko občinstvo, ki je v telovadnici osnovne šole tudi to soboto zvečer pripravilo izjemno vzdušje. Prvi polčas je bil bolj ali manj izenačen. Na začetku so bili močnejši domačini, ki so vodili s 5:2, sredi polčasa pa gostje, ki so izid obrnili v svojo korist in v 21. minuti vodili z 9:7. Do konca prvega dela igre pa so Trebanjci stvari spet postavili na svoje mesto in polčas dobili z 12:10. V drugem polčasu je domačim igralcem kljub močnemu pritisku Ljubljančanov uspelo obdržati prednost dveh do treh zadetkov, pri izidu 15:12 pa skoraj deset minut nobenemu moštvu ni uspelo doseči zadetka, za kar sta kriva predvsem oba vratarja, ki sta bila tokrat res dobro razpoložena. Zadetke za Akripol so dosegli: Višček 2, Strajnar 3, Počervina 6, Savrič 4, Vešligaj 3, Zarabec 2 in Dvornik 1. Z dvema zmagama in v * mm POČERVINA NAJBOLJŠI STRELEC - Andrej Počervina (7) je bil s 6 zadetki najboljši strelec Akripola na tekmi s svojimi nekdanjimi soigralci. Fant, ki je pred sezono zaradi bolezni zamudil kar precej treninga, počasi prihaja v vrhunsko formo in so ga v Trebnjem zelo dobro sprejeli. Na sliki je med strelom na vrata, ovirata pa ga Glavač in Novak. (Foto: I. Vidmar) Bile so že na pragu presenečenja V Kopru so novomeške odbojkarice z lahkoto dobile prva dva niza NOVO MESTO - Novomeške odbojkarice so, kljub temu daje koprski Cimos ena izmed najmočnejših ekip prve ženske odbojkarske lige, potihem upale, da bodo Koprčanke na njihovem igrišču premagale, in ni veliko manjkalo, da bi presenetile favorizirane domačinke, ki jim je letos enkrat že spodrsnilo. Igralke TPV-ja so namreč začele odlično in dobile prvi niz s 15:8. V drugem nizu, ki so ga novomeške odbojkarice po 20 minutah trde in precej izenačene igre dobile s 15:3, je kazalo, da so se Koprčanke, ki so predvsem slabo sprejemale in servirale, predale, vendar so bile kljub temu sposobne narediti preobrat. V tretjem nizu so domačinke izboljšale sprejem in tako tudi popravile igro na mreži ter zaustavile Jano Vernig, kije zanje do tedaj bila nerešljiva uganka. TVetji niz, v katerem so Novomeščanke precej popustile, Koprčanke pa so ga dobile s 15:10, je bil odločilen in ko sodoma- Zužemberčani dobro začeli Žužemberčani izvrstno igrali le v prvem nizu, potem pa so srečanje z vodilnim Granitom Preskrbo izgubili ŽUŽEMBERK - Žužemberški odbojkarji so srečanje tretjega kroga tekmovanja v drugi odbojkarski ligi proti vodilnemu moštvu Granita Preskrbe začeli izredno dobro: Kos-mina in Brulec sta kraljevala v bloku, izredno dobro razpoloženi Aleš Smrke pa je z domiselnimi in natančnimi podajami razveseljeval domače občinstvo, ki seje izkazalo z izredno poštenim navijanjem, kakršnega le redko srečamo na tekmah, kakršna je bila sobotna. ■ Žuže‘...oerčani so vodili večji del prvega niza, gostje so se jim proti koncu sicer približali, vendar je domačim fantom na koncu le uspelo zmagati s 15:13. Tudi na začetku drugega niza so bili Žužemberčani povsem enakovreden nasprotnik, potem pa jim je zmanjkalo sape in izvrstno uigrana mlada ekipa Granita Preskrbe je brez večjih težav uveljavila svojo igro in dobila preostale tri nize s 15:7, 15:3 in 15:6. Žužemberčani so kljub porazu ostali v sredini prvenstvene lestvice in so s 4 točkami peti. V soboto se bodo v gosteh pomerili z moštvom BCI Oscard, ki je ta čas z eno zmago in dvema porazoma sedmo. činke zaigrale tako, kot znajo, jih Novomeščanke niso mogle več zaustaviti. V četrtem nizu so odbojkarice TPV-ja spet igrale tako, kot znajo - vodile so že s 6:0 in 8:4 - a so jih tudi nekoliko zaradi sodnikovih napak domačinke ujele in niz dobile s 15:12. V petem nizu so Novomeščanke vodile s 13:12, vendar so potem napravile zaporedoma tri napake in tekme je bilo konec, izid niza pa 15:13. Kljub porazu v Kopru so novomeške odbojkarice s štirimi točkami oziroma enim porazom in dvema zmagama še vedno druge na lestvi- • Precej zaslug za poraz novomeških odbojkaric v Kopru so imeli tudi tamkajšnji izredno nesramni gledalci. Ves čas srečanja so grdo zmerjali nasprotnice svojih ljubljenk in novomeška dekleta obkladali z izrazi, kijih ne gre zapisati v časopis. Bila so vse drugo, samo ljudje ne. ci, pred njim pa je le edina neporažena ekipa Infond Branik iz Maribora, s katero se bodo Novomeščanke pomerile v soboto, 28. oktobra, ob 18. uri v novomeški športni dvorani. porazoma je Akripol šesti. Tekma v leskovški šolski telovadnici med domačim Inlcrierjem in ajdovskim Fructalom je bila še bolj izenačena, včasih pa tudi precej groba. V drugem polčasu so si domači igralci nekajkrat priborili prednost dveh zadetkov, vendar sojih Ajdovci vsakič ujeli in malo pred koncem celo vodili z 22:21. Krčani so 15 sekund pred koncem dosegli vodstvo s 24:23, njihovo zmagoslavje pa je tik pred končam preprečil Deržek, ki mu je bil to edini zadetek. Zadetke za Interier so dosegli: Cvijič 5, Iskra 5, Špende 6, Mašič 1, Bogovič 2, Kukavica 3, Dragar 1 in Deržič 1. Po 4 krogih je Interier z eno zmago, dvema neodločenima izidoma in porazom na petem mestu prvenstvene lestvice. AFP Dobova je poleg slovite celjske Pivovarne Laško po štirih krogih še edino neporaženo moštvo. Tokrat se je ekipa doma pomerila s slovenjgraškim Preventom in zmagala z 22:21, čeprav jo po prvem polčasu vodila že s 15:10. Dobovčani so bili boljši ves prvi polčas in tudi na začetku drugega, ko so vodili že z 18:11, vendar so, kot je pri njih ža v navadi, proti koncu precej popustili, tako da so se jim gostje približali na 20:19, domači rokometaši pa so le ohranili mirno kri in na koncu zmagali. Zadetke za AFP so dosegli: Dapo 4, Mijačinovič 10, Ocvirk 2, Češnovar 1, Glaser 4 in Stojakovič L 5 tremi zmagami in enim izenačenim izidom so Dobovčani drugi na lestvici. V petem krogu, ki bo na vrsti v soboto, 28. oktobra, bodo vsi trije igrali v gosteh: Akripol pri Gorenju, Interier pri AM Cosmosu Slovanu in Dobovčani pri Primorskih novicah. I. V. Sredi noči niso hoteli igrati Novomeški odbojkarji so se naveličali čakanja na tekmo v dvorani Tivoli in odšli domov - Iščejo okrepitev voliju ni ustreznega prostora za ogravanje igralcev izven dvorane, so odbojkarji potrebovali vsaj še dobre pol ure, da bi se pripravili na tekmo, poleg tega je bilo treba pripraviti tudi igrišče. V pravilniku Odbojkarske zveze Slovenija za tekmovanje v 1. lig1 v sezoni 1995/96 je z 12. členom določeno, da se morajo vse tekme v soboto začeti med 14. in 21. uro razen v primeru, ko se urnik spremeni zaradi neposrednega televi- NOVO MESTO - Kljub temu, da so mimo že trije krogi tekmovanja v L A moški odbojkarski ligi, je za odbojkarji novomeške Krke le ena tekma na domačem igrišču, srečanje z Ljutomerčani so prestavili, v soboto pa so v Ljubljani čakali na konec košarkarske tekme med Smeltom Olimpijo in Kovinotehno Savinjsko, ki seje končala precej kasneje, kot bi si želeli in so napovedovali Olimpijini odbojkarji. Novomeščani, ki so se naveličali čakati, so zapustili dvorano in tekme ni bilo. Ni bilo prvič, da je prišlo do zapleta okoli urnika odbojkarskih tekem v dvorani Tivoli. Do podobne zgodbe je prišlo tudi lani, ko so Ljubljančani novomeškim odbojkarjem sporočili, da je tekma ob 17. uri, ko pa so Novomeščani prišli v Ljubljano, jih je pri vratarju čakal listek s skopim obvestilom, da bo tekma dve uri kasneje. Podobno je bilo tudi tokrat, ko je bilo sprva dogovorjeno, da bodo igrali ob 16. uri. Po tekmovalnem pravilniku mora biti gostujoče moštvo obveščeno o spremembi časa ali kraja srečanja 8 dni prej, Ljubljančani pa so s telefaksom obvestili novomeški klub, da bo tekma pet ur kasneje, šele dva dni pred tekmo, kar je v nasprotju z omenjenim pravilnikom. Kljub temu so novomeški odbojkarji pristali na spremembo in pravočasno prišli v dvorano Tivoli, kjer pa ni prav nič kazalo, da sc bo tekma res lahko začela ob dogovorjenem času, saj se je košarkarsko srečanje med Smeltom Olimpijo začelo ob 19.30, končalo pa se je ob 21. uri, ko bi morali začeti že odbojkarji. Glede na to, da v Ti- • Vodstvo odbojkarskega kluba Krka se še ni vdalo v usodo in vztrajno išče odbojkarja, ki bi okrepil domačo ekipo. Poskus s Čauševičem, ki tudi sam načelno nasprotuje zahtevam njegovega bivšega kluba po plačilu velike odškodnine, se ni posrečil, pač pa se resno dogovarjajo z enim izmed vrhunskih odbojkarjev, katerega ime pa je še skrivnost. Upanja, da bi se v Novo mesto vrnil Dolja, kije z denarjem za odškodnino odšel domov v Ukrajino in se od takrat več ne javlja, ni več. zijskega prenosa. Novomeški igralci in trener, naveličani čakanja, so se izgovorili na to določilo pravilnika in odšli domov ter s tem jasno pokazali, da morajo pravila veljati za vse in ne le takrat, ko nekaj ni v redu v Novem mestu. Primer bo sicer še obravnavala tekmovalna komisija, vendar bodo morali odbojkarji Olimpijo in Krke zelo verjetno tekmo odigrati kasneje, to soboto pa bodo Krkini odbojkarji poskušali srečo na Bledu. I-* * * * v Interier prekinil pohod Idrije Krški košarkarji so izkušena in močna ekipa, ki igrajo do konca tekme - Proti Satexu in Idriji so si zmago prislužili v končnici tekme - Novmeščani oslabljeni zmaguj*^, KRŠKO NOVO MESTO - Košarkarji so prejšnji teden odigrali srečanja sedmega in osmega kroga, uspešno pa so nastopili tudi Krčani v A-l in Novomeščani v A-2 ligi. Krčani so v sredo doma premagali mariborski Satex s 77:65 (35:29), v soboto pa so v gosteh ugnali po 7 krogih vodilno Idrijo s 96:74 (48:41) in tako prekinili njen zmagoviti pohod. Novomeščani so brez Stipaničeva in Vučkoviča v soboto v gosteh premagali Smelt Olimpijo (mlade) z 82:77, že v torek pa doma Dallas Slivnico s 95:85. Krčani so z ozdravljenim Mariom Kraljevičem precej močnejše moštvo, ki lahko preseneti tudi najboljše ekipe prve slovenske lige. Da so izkušeno in zanesljivo moštvo, so dokazali že v sredo proti Satexu, ko so sicer vodili večji del prvega polčasa. V začetku drugega dela igre pa so gostje hitro izenačili in v 7. minuti že vodili z 48:40 in bili boljše moštvo na igrišču vse do 3. minute pred koncem srečanja, ko so vodili s 65:61. Tedaj je svoj ples začel Ivo Nakič in sam dosegel 9 točk, krško moštvo pa je v zadnjih treh minutah doseglo delni izid 16:0 in zmagalo. Koše za Interier so dosegli: Zatu-roski 3, Kraljevič 9, Krajcar 4, McDonald 12, Nakič 35, Ademi 10 in Kralj 4.___________________ DRUŽABNI TURNIR OTOČEC - V teniškem centru Otočec bodo v soboto, 4. novembra, pripravili družabni teniški turnir parov, za katerega se lahko prijavite do 2. novembra po telefonu 322 607. Sevničanom se toži po Tislju Rokometaši Lisce nadaljujejo razprodajo točk v zadnjih sekundah - Navijači krivijo trenerja Koklja Podobno je potekala tudi sobotna tekma v Idriji, kjer so Krčani priigrali prvo prednost v drugi polovici prvega polčasa, v začetku drugega dele igre sojih domačini skoraj ujeli, potem pa niso več znali zaustaviti Nakiča, ki je zadeval kot za stavo in z uporabnimi podajami zaposloval soigralec, tako da so povedli celo za 17 točk in si na koncu za izvrstno predstavo prislužili iskren aplavz domačih navijačev. Točke za Interier so dosegli: Zaturoski 14, Kraljevič 12, Krajcar 12, McDonald 19, Nakič 25, Ademi 6 in Kralj 8. Po osmih krogih je Interier s petimi zmagami in tremi porazi četrti. Novomeščani so v očitni krizi, povrhu tega pa ne v torek ne v soboto ni igral Leon Stipaničev, ki ga muči išias, manjkal pa je tudi Goran Vučkovič, ki nastopa na prvenstvu evropskih državnih prvakov v squas-hu v Monte Carlu. V torek so si na domačem igrišču proti Dallasu Slivnici že v prvem polčasu kljub bledi igri v obrambi priigrali izdatno prednost, vendar so sredi drugega polčasa precej popustili in minuto pred Simon Petrov koncem so sc jim gostje približan 2 točki. V zadnji minuli so se Nov meščani spel zbrali in s koši Simon* Petrova, Primoža Samarja in Mar * Vipavca zmagali z 10 točkami ra like. Največ točk za Krko so d°se® ' Samar 29, Simon Petrov 21 in jažBajcl9. Tfckma v Ljubljani med Smel L' Olimpijo (mladimi) in Krko je m izenačena, domačinom pa ni h* . dovolj, da je izredno razpoloze Novak dosegel kar 47 točk. 'IčkmoJ odločila neugodna conska obratn Novomeščanov in izkušnje M>r ^ Župcvca, ki seje izkazal predvsem razburljivi zadnji minuti. Točkc q Novomeščane so dosegli: Samar ’ Simon Petrov 20, Smodiš 15, Bajc Novina 9, Župcvec 7 in Jazbec L 1OKRAT SE NE - Odbojkarji Granita Preskrbe so letos očitno še premočno moštvo, da bi jih lahko Žužemberčani resneje ogrozili. Pred začetkom drugega niza, ko je domačim dobro kazalo, saj so prvega dobili, so Zužemberčani takole sklenili roke, trdno odločeni, da tudi v primeru poraza svoje kože ne bodo poceni prodali. (Foto: I. V) HRASTNIK - Rokometaši sev-niške Lisce so v 3. kolu II. državne lige na gostovanju v Hrastniku nepri- čakovano izgubili obe točki, saj so izgubili proti domači ekipi Dola z 22:21 (12:7). Sevničani so začeli zelo slabo, saj so prvi zadetek dosegli šele v 10. minuti, medtem ko domačini preko veterana Raušla neustavljivo polnili mrežo gostov. §e|e sc j trener Lisce Kokalj, po splošnem prepričanju prepozno, odločil za tesno pokrivanje najboljšega domačina Raušla, ki je do konca tekme nasul Lisci 7 zadetkov, je začela prednost domačinov kopneti, nekaj minut pred koncem pa so Sevničani tudi prvikrat izenačili na 20:20 in pozneje še na 21:21. Pri tem rezultatu je dve minuti pred koncem tekme Sevničan Lupše iz protinapada zgrešil, domačini pa so v zadnjem napadu nekaj sekund pred koncem zasluže- no dosegli zmagoviti zadetek. Številni navijači Lisce so bili po tekmi seveda razočarani in s skandiranjem “Tone Tiselj” nedvoumno sporočili vodstvu kluba, koga bi spet želeli za krmilom kluba, na ta način pa so tudi izrekli kritiko sedanjemu trenerju. Bo Dušan Kokalj po zadnjih slabših rezultatih in izgubljenih točkah v zadnjih sekundah sam ponudil odstop? Do konca lige je še veliko časa, toda Sevničani si kot eni izmed najožjih favoritov za nastop v play offu takih spodrsljajev ne bi smeli več privoščiti. Vprašanje pa je, če imajo za bregom ustrezno zamenjavo za Kokalja in ali vodstvo kluba sploh razmišlja o njegovi morebitni zamenjavi. Za Lisco je 5 zadetkov dosegel Simončič, 4 Sirk, po 3 Jug in Lupše, po 2 Rantah in Sečki ter po enega Mijovič in Plazar. 1 R P. INTERIER ČETRTI - Krški Interier je po S krogih na četrtem veliko zaslug za tako visoko uvrstitev pa ima pravgotovo tudi najb°l strelec posavskega prvoligaša Ivo Nakič. Na sliki (1!) preigrava l’° ,g ta Besediča (6), v ozadju pa ju spremljata Mario Kraljevič (S) in Slo Kotnik (15)). (Foto: I. Vidmar) napadli so SODNIKA fODZEMEI-J - Nogome-podzemeljske Pletise J* ?° s* v 10. krogu tek-jspia v zahodni skupini 3. I0^tne *'8e v Vižmarjih , “frili s tamkajšnjim mo-Arne Ihbor 69, vendar L^fekme niso dočakali, »lij om.a^i nogometašido-j*. drugi zadetek, se Podzc-niso strinjali s sod- Babnikom, ki naj bi ...redtem........... ,Val> ko ni dosodil m tudi že nekajkrat jstmetrovke po očitnem rsku v kazenskem pro-“nad Mariom Podrebar-i»t ln. n' dosodil enajst-urovke, ko je eden izmed i,l 8{Jldh branilcev igral z un-‘rugi zadetek je bil po 'gralccv Pletise Kol-"dosežen po ofsajdu, ven-Pfj-^je Babnik kljub temu S®*1- Tedaj so BelokranJ-,.^Pustili živci in s sodita n r°*no obračunali ter strgali obleko. Sodnik je »««* Prepoznal 6 Kolpinih t5ela«v in jih prijavil , 'Punski komisiji, tapa-ito iT^ rvneže-kaznovala vsaj meseci prisilnega po- Na zadnji dirki Rog boljši od Krke Krkini in Rogovi kolesarji so bili v Slovenski Bistrici na zadnji dirki sezone razred zase ■ Od Novomeščanov najbolje uvrščen Branko Filip - Smola Braneta Ugrenoviča SLOVENSKA BISTRICA - V nedeljo so se kolesarji srečali še zadnjič letos. Pomerili so se na dirki za veliko nagrado občine Slovenska Bistrica. Na dirki, kije štela tudi za točke za Rogovo zlatega kolesa so imeli največ uspeha kolesarji Ljubljanskega Roga, ki so zmagali v kategorijah mlajših in starejših mladincev ter članov. ^omaljski šport jpOMET - Nogometaši črno-itj,.6 Bele krajine so tekmo na C* ‘grišču z ljubljansko Svo-l||.fra|i slabo in izgubili z 0:2 Cenejši so bili starejši dečki ’ k' so v gosteh v Litiji g t8:°. *^C' Policista z vodjo sekcije Stanetom Pl eskarjem in trenerjem °»' Vrčkom. narasla na dve minuti. Ko je v predzadnjem krogu odpadel Bogdan Fink, je bila Rogovima kolesarjema pot do zmage precej olajšana. Branko Filip je iz sebe iztisnil zadnje atome moči in do štirih kilometrov pred ciljem uspešno odgovarjal na izmenične napade Ljubljančanov. Tčdaj pa je Robertu Pintariču napad le uspel in v cilj je pripeljal s 23 sekundami prednosti, drugi je bil Branko Filip, ki je bil v ciljnem šprin-tu hitrejši od Andreja Hauptmana, četrto mesto je z zaostankom slabih dveh minut osvojil Bogdan Fink, Sandi Papež pa je bil osmi. Med starejšimi mladinci je zmagal Leon Bergant (Rog) nad Tadejem Valjavcem (Sava Kranj) in Martinom Dergancem (Krka). Vsi trije so prispeli na cilj z glavnino članov. ROBERT KASTELIC .z-M. . ir Branko Filip je letos dosegel svoj največji članski uspeh ne dirki Po Sloveniji, ko je zmagal na zadnji etapi, na dirki v Slovenski Bistrici pa je ostal sam z dvema Rogovima kolesarjema in si s taktično zrelo vožnjo priboril drugo mesto. Gostje so se pritožili Nastopi posavskih strelcev - Kruno boljši od TSO Ormož tudi za pokal prijateljstva in tradicionalno hrastniško stekleno kapljo, je SD Kanja iz Leskovca s 526 krogi zasedla 3. mesto. Svoj največji uspeh v tem tekmovanju je s 6. mestom dosegla tudi ekipa Kruna Brežice (515 krogov). Vrstni red posameznikov Posavja: 5. Zorko (178), 13. Pacek (175) - oba Kanja Leskovec, 16.-17. Edi in Iztok Zakovšek (oba 174) - oba Kruno Brežice, 18. Šumej (173), 22. Arh (172) - oba Kanja, 32. Zarič (167), 39. Sotler (164) - oba Kruno Brežice. KRŠKO, BREŽICE - Posavski strelci so v zadnjih dneh nastopili kar na nekaj srečanjih. V 1. ligi sta se v Rušah pomerila v streljanju z zračno puško domači 1. Pohorski bataljon in Kanja iz Leskovca in se razšla z rezultatom 1713:1677. Za Leskovčane so nastopili Tina Grabnar (561 krogov) ter Urška Arh in Gorazd Zorič (oba 558). V streljanju s pištolo se je srečanje ekip Mrož Velenje in Kruno Brežice končalo z izidom 1691:1635. Brežičani so v Velenju dosegli najvišji izid v zadnjem letu in pol. Toda to je bilo premalo, da bi premagali slovenskega podprvaka iz Velenja. Za Brežičane, pri katerih je dosegel Zdravko Krošclj osebni rekord, so nastopili Vlado Sabadoš (556), Zdravko Krošelj (547) in Robi Ferenčak (532). V 2. ligi sta se v streljanju s pištolo pomerila D. Poženel iz Rečice pri Laškem in Heroj Marok Sevnica ter se razšla z izidom 1578:1540. Za Sevnico so nastopili Ajster (548), Ognjenovič (535) in Cimperšek (457). V tekmi 3. lige so se v streljanju z zračno puško pomerili člani Kruna Brežice in TSO Ormož. Brežičani so v razburljivem srečanju s favoriziranimi gosti tesno zmagali z rezultatom 1663:1657. TSO Ormož je po tekmi napovedal pritožbo zaradi neprimernosti strelišča v Brežicah. Za Kruna so streljali Peter Fridl (564), Gordana Gramc (561) in Slobodan Manojlovič (538). V 1. krogu državne pionirske lige v Hrastniku, kjer je tekmovanje štelo ODLIČNI NA PRVENSTVU CRNGROB - Na drugem državnem prvenstvu v praktičnem streljanju z velikimi kalibri, ki je bilo v soboto, 21. oktobra, v Crngrobu, je po pričakovanju zmagal Ljubljančan Andrej Feguš, drugi je bil Ludwig Dvojmoč (RŠC Krško), tretji pa klubski kolega Samo Jakše, oba iz Šentjerneja. Na tekmovanju, ki so se ga udeležili tudi strelci iz Nemčije in Slovaške, sta se dobro izkazala tudi Jože Godina (CPS) s 14. mestom in Franc Umek (PPS Posavje) s 15. mestom. NAJBOLJŠI NOVO MESTO - Novomeški igralci goja so na državnem prvenstvu v Zrečah dosegli popoln uspeh, saj so osvojili vse tri kolajne. S sedmimi zmagami v 7 krogih je zanesljivo zmagal najboljši slovenski go-ist Leon Matoh (5. dan), ki žanje uspehe tudi na največjih mednarodnih tekmovanjih, drugi je bil Igor Bizjak (5. dan), kije zmagal petkrat, tako kot Timar Cefarin (4. dan), kije bil tretji. PLANINSKA ŠOLA NOVO MESTO - Člani planinske sekcije Intel servis pripravljajo planinsko šolo za odrasle z vrsto zanimivih in koristnih predavanj izkušenih gornikov, ki bodo govorili o zgodovini planinstva, vremeno-slovju, opremi, nevarnostih v gorah, prehrani, planinskih poteh in še o marsičem. Prvo predavanje bo 13. novembra v sejni sobi Intel servisa na Župančičevem sprehajališču 1 (Loka) v Novem mestu. Prijave zbirajo po telefonu 324 126 dopoldne oziroma 26 811 popoldne, prijaviti pa se morate najkasneje do 6. novembra. v Šport iz Kočevja in Ribnice PRVA ZMAGA KOČEVK -Rokometašice Kočevja so šele v sedmem krogu tekmovanja v prvi državni ligi prvič zmagale. Kočev-ke so bile boljše od igralk Žalca, prvi polčas so dobile s 14:11, še bolje pa so igrale v nadaljevanju, ko so imele od 5 do 6 zadetkov prednosti. Proti koncu so se jim nasprotnice približale na tri zadetke razlike, vendar so domačinke pritisk gostij zdržale ter zmagale z 31:28. Trener Mikulin je povedal, daje za zmago zaslužna cela ekipa, ki si je prve točke zaslužila že prej. Zadetke za Kočevje so dosegle: Guštin 8, M. Dragičevič 7, D. Kersnič 7, Vuk 5, Bejtovič 3, L. Dragičevič 1. Kočev-ke so z dvema točkama enajste. (M. G.) INLES NI NAVDUŠIL - Ribniški rokometaši so v soboto z zmago nad Besnico, ki sicer ne spada med najboljša drugoligaška moštva, s 25:23 (13:8) ostali med tremi moštvi zahodne skupine druge lige, ki še niso izgubila točke. Kljub zmagi Inlesovi rokometaši s svojo igro niso navdušili. Po zanesljivem vodstvu in povprečni igri v prvem polčasu - bilo je že 13:5 za domače - so v nadaljevanju tekme Ribničani popustili, tako da so gostje v 46. minuti izenačili na 17:17. Kasneje so naredili nekaj začetniških napak in tako pripomogli nerazpoloženim Ribničanom, da so zmagali. Veliki delež k zmagi je prispeval drugi vratar Rajko Dukič. Sobotna tekma mora biti Inlesu resno opozorilo, da nasprotnika ni dobro podcenjevati, saj je vsaka tekma enako pomembna. Nekateri pa bi morali med tekmo raje razmišljati o svoji igri, kot da se izgovarjajo s sodniškimi odločitvami. Zadetke za Inles so dosegli: Hudak 8, Lesar 4, Pajnič 4, Čaška 2, Fajdiga 1 in Ivanec 1. (M. G.) PRIČAKOVANA ZMAGA LIKA T1LIE - Pred odhodom v Novo Gorico so v klubu napovedali zanesljivo zmago, saj je Lik Tilia kljub dvema porazoma na štartu prvenstva igrala dobro. Kočevke so tekmo v Novi Gorici odlično začele in prva dva niza dobile z enakim izidom 15:8. V tretjem in četrtem so Kočevke popustile, kar so domačinke izkoristile in s 15:12 in 15:11 v nizih izenačile na 2:2. Peti nižje bil vse do devete točke izenačen, nato pa so Kočevke prevzele igro v svoje roke in zmagale s 15:12. V prihodnjem krogu bodo Kočevke igrale na Bledu, kjer pričakujejo zmago, po treh krogih pa so z dvema točkama šeste. (M. G.) PAN KOVINAR ZMAGAL -Odbojkarji kočevskega Pana Kovinarja so gostovali v Anhovem in premagali tamkajšnji Salonit II s 3:1. Igra je bila povprečna, Kočevci pa so bili boljši na mreži in pri sprejemu servisa. V ekipi tokrat zaradi poškodbe ni bilo Kumpa, njegovo pomoč pa bodo kočevski odbojkarji potrebovali na tekmi v prihodnjem kolu, ko se bodo v Mariboru pomerili s tamkajšnjim Intesom. Po tretjem kolu so odbojkarji Pana Kovinarja s štirimi točkami tretji. SNEŽNIK KLONIL V KONČNICI - Kočevskim košarkarjem tudi na drugem letošnjem gostovanju ni uspelo zmagati. Snežnik je tekmo izgubil v prvem polčasu, ko so košarkarji postojnskega Radia 94 povedli s 15 točkami razlike. V nadaljevanju so se Kočevci nasprotnikom približali na dva koša, za kaj več pa jim je zmanjkalo moči, tako da so Postojnčani zmagali s 105:101 (53:43). Največ zadetkov za Snežnik je dosegel Štefanišin - 23. Kočevci so na lestvici z 9 točkami šesti. (M. G.) Kostanjeviški tek v znaku rekordov Več kot 400 tekačev - Novomeščanka Mateja Udovč in Romeo Živko z novima rekordoma - Zelo velika konkurenca - Med osnovnošolci najboljši Krčani, drugi Šentjernejčani KOSTANJEVICA - Lepo vreme je v petek, 20. oktobra, privabilo v Kostanjevico preko 400 tekačev iz vse Slovenije, ki so pokazali zelo dobro pripravljenost. Med osnovnošolci so ekipno zmagali tekmovalci iz Krškega, drugi so bili Šentjernejčani, trelji pa Sevničank V teku na 4 kilometre je Romeo Živko za 20 sekund popravil 15 let stari rekord, Mateja Udovč iz Novega mesta pa je v ženski konkurenci izboljšala tri leta stari rekord. Med cicibani je prvi skozi cilj pritekel Klemen Bučar iz Šentjerneja, tretji je bil Jaka Ogorevc iz atletskega kluba Fit iz Brežic. Med cici-bankami je zmagala Anja Veble iz Brežic, drugo mesto je zasedla Lucija Križnik, tretje pa Špela Bevc, obe iz Krškega. V kategoriji mlajši dečki (1985/86) seje najbolj izkazal Šent-jernejčan Jože Bučar, drugi je bil Aleš Dular iz Krškega, tretji pa Stanko Plazar iz Sevnice. V isti kategoriji deklic je zmagala Petra Sovdat iz Krškega, pred Branko Virtič iz Sevnice in Anjo Planinc iz Krškega. Med mlajšimi dečki (1983/84) je najhitreje skozi cilj pritekel Boris Žerjav iz atletskega kluba Fit Brežice, pred klubskim kolegom Gregorjem Hotkom. Med mlajšimi deklicami je zmagala Katarina Kovačič, druga je bila letošnja državna prvakinja v krosu Vido Repnik Prešeren iz Domžal, tretja pa Jasmina Klahočer iz Koprivnice. Med starejšimi dečki so se najbolj izkazali Sevničani: Borut Veber, Robin Papež in Marčelo Knez, prvo mesto med starejšimi deklicami pa je prav tako pripadalo zelo uspešni tekačici iz Sevnice - Petri Radišek. Uidi množični tek na 4 kilometre je imel zelo dobro udeležbo, tudi mladih. Med dečki je bil najuspešnejši Borut Veber iz Sevnice, 2. je bil Boris Žerjav iz Brežic, 3. Robi Papež iz Sevnice. Med mladinci je prvi skozi cilj pritekel (v absolutni kategoriji je bil tretji) Robert Grojzdek iz Atletskega kluba Sevnica, drugi je bil Mitja Kren iz AK Krka Novo mesto, tretji pa njegov klubski kolega Matjaž Ravbar. Med mladinkami je zmagala Velenjčanka Kristina Obronek, 2. je bila Irena Auersperger iz atletskega kluba Novo mesto, 3. Janja Košak iz atletskega kluba Sevnica. Mateja Udovč iz Novega mesta je postavila nov rekord proge (13.09,58, prejšnjega je dosegla sama pred tremi leti), Romeo Živko iz lizina pa je s časom 11.03,38 podrl 15 let stari rekord in zmagal v članski konkurenci, v kateri je Borut Retelj iz vojašnice Novo mesto zasedel 3. mesto. Med mlajšimi veterani je zmagal Ivan Škedelj Močivnik iz Šentjerneja, 2. je bit Jože Jere iz Sevnice, četrti pa Polde Bučar iz Kostanjevice. V kategoriji starejši veterani A je Marjan Novak iz Krškega osvojil drugo mesto Franc Tomše iz Brežic pa je bil tretji. T. GAZVODA Na 15. množičnem teku po ulicah dolenjskih Benetk je v kategoriji mlajših deklic prva skozi cilj pritekla Katarina Kovačič iz osnovne šole Šentjernej in premagala letošnjo državno prvakinjo v krosu. (Foto: T. G.) ZMAGOVALCI Z ZASTAVO - Pionirska ekipa odbojkarskega kluba Žužemberk je nastopila na izredno močnem Adidasovem turnirju v Nemčiji, kjer se je uvrstila v finale in z zmago nad Prago zmagala. Zmagovalci Zoran Lavrič, Rok Pucelj, David Oberstar, Sebastjan Perko in Jernej Rojc (od leve proti desni) so se takole slikali s slovensko zastavo. Po prihodu domov pa so se jim domači ljubitelji odbojke oddolžili z ogromno sadno torto, ki so si jo fantje po tekmi med Žužemberkom in Granitom Preskrbo razdelili z odbojkarji obeh članskih moštev. Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkom ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Dol. list št. 41,12. oktobra Gospod Kočevar iz Benečije pri Trebnjem - tako se je predstavil, čeprav je V tej vasici človek s tem priimkom nepoznan - pravi, daje listal trebanjsko Oznanilo. Tega lista na žalost ne poznam. Vem pa, da izdaja Župnijski urad Trebnje Baragov list. V tem listu je bil objavljen moj članek, na katerega verjetno se njegov klic nanaša. Kot že sam ugotavlja, je_bilo “takšnih zgodb na stotine”. Žalostno, kajne? Na vprašanje, zakaj je bila objavljena ravno moja “zgodba”, naj povem, daje bilo napisanih kar nekaj podobnih ter da se je izdajatelj s svojimi sodelavci pač tako odločil. Preseneča pa me ugotovitev g. Kočevarja, da razmer v trebanjski občini na področju cest ne poznam. Upam si trditi, da v občini skoraj ni zaselka, ki ga nisem obiskal, se z ljudmi pogovarjal in jim prisluhnil. Posebno konec lanskega leta, saj se gotovo še spominjate, g. Kočevar, ali ne? Sprašujete, zakaj sem ravno jaz izvoljen (ne imenovan) za predsednika Odbora za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo. Predstavljam si, da poznate načine in preverjanje, ki so v demokratični družbi običajni in potrebni, da se posameznik lahko izvoli za opravljanje določene funkcije. Sicer pa bo spomladi preteklo že 20 let, odkar sem si v rojstni vasi Vrhtrebnje, na katero sem tako ponosen, zgradil hišo. Od takrat s polnimi pljuči diham zrak te vasice, živim z njo in zanjo. JANEZ SMOLIČ Zakaj je odstopil direktor Krke Miloš Kovačič Dol. list št. 41, 12. oktobra Nisem navajen pisati časopisom ali razglašati svojih mnenj v široki javnosti. K temu pisanju pa me je vzpodbudil odstop gospoda Miloša Kovačiča z mesta svetnika v mestnem svetu mestne občine Novo mesto. Se so posamezniki, ki z dvignjeno glavo povedo, da je politikantstvo na občinski ravni, pa naj gre za mestno, vaško ali navadno občino, prava cokla (zaviralo za vagone) pri udejanjanju temeljnih nalog občine. Občinski svetnik je bil zaradi volilnega sistema res izvoljen preko strankarske liste, zato pa še ni njen podložnik, ki naj “telovadi” (glasuje, predlaga, podpira) po taktu vrhov stranke, pa čeprav je glasba kar precej razglašena. Ne, ne gre za gospoda Miloša Kovačiča, s katerim se niti ne poznava. Gre za sistem dela občinskih svetnikov. Zame so to posamezniki, ki naj ne bi bili obremenjeni z ideologijo, pač pa posamezniki, ki jim je zaupano, da v okviru možnosti, pristojnosti in pooblastil usklajujejo uresničevanje potreb in zahtev prebivalcev občine. Preprosto povedano: Skrb za človeka vredno življenje, ki temelji na prijetnem, komunalno urejenem bivalnem prostoru, na dostopni in prijetni šoli, na dostopnem zdravstvenem domu, na dostopnem športnem igrišču, na dostopni kulturni ustanovi itd., naj bo temeljna naloga občinskih svetnikov. Žato proč z nestrpnostjo, ozkostjo, nenačelnostmi in morda še čim, kar svetnikom ni in ne more biti v čast! Hvala vam, gospod Miloš Kovačič. S svojo pokončnostjo ste pri- spevali delček tistega kar bo utečenemu politikantkarstvu na ravni občine počasi spodkopalo tla. JOŽE ČERNOŠA Ljubljanska c. 29 a Kostanjevica na Krki Dolenjsko gospodarstvo se ruši Dol, list št. 41,12. oktobra V predzadnji številki Dolenjskega lista smo lahko brali o uvedbi stečajnega postopka za podjetje ADRIA-CARAVAN. Ne oglašam se zato, ker bi bili delavci Adrie potrebni posebne javne pozornosti, ampak zato, ker je spomin na jogurtno revolucijo - tako jo je imenoval tednaji predsednik 1MV-ja g. Marjan Anžur - še vedno preveč živ, in zato, ker se lahko tak način reševanja problemov v nekem okolju lahko prenaša tudi na druga podjetja. Kot je javnosti znano, so bili v času “revolucije” nekateri “heroji” (Lukšič, Pavlin, Plesničar...) precej glasni. Zato danes, ko je to podjetje na bobnu, mene pa verjetno še koga zanima, kam so se izgubili, da nimajo kljub dejansko večji ogroženosti podjetja, kot je bila takrat, povedati kaj več. ANTON JUDEŽ Odmev na preklic Dol. list št. 42,19. oktobra V citirani številki Dolenjskega lista na strani 30 Franc Krištof iz Zaloga št. 6 “prepoveduje vožnjo in delanje kakršnekoli škode na parceli št. 493-8, k.o. Zbure”. Krajani Zaloga smo presenečeni in ogorčeni, ker je na omenjeni parceli, ki jo je pred nedavnim kupil, preoral poljsko pot in tudi po njej posejal pšenico. Ta pot pa vodi do parcel drugih krajanov Zaloga. Kar je pri tem bistveno, pa je to, da se pot uporablja, odkar pomnijo najstarejši v vasi. Po naših informacijah, ki smo jih dobili pri ustreznih organih, Franc Krištof nima pravice preprečiti te poti. Na sodišču bo izvedel, da mora pot ponovno usposobiti in spraviti v prvotno stanje. Na to smo ga opozorili že tedaj, ko je samo grozil, da bo pot preoral, pa ni nič zaleglo. Ker s preklicem vztraja pri svojem, ga javno opozarjamo, naj s svojim napačnim ravnanjem preneha, v nasprotnem primeru si bo nakopal še večje sovraštvo sovaščanov pa tudj nove nepotrebne stroške. Če nam ne verjame, mu svetujemo, da se o svojih pravicah informira pri ustreznih organih. mag. EMIL SMREKAR Zalog pri Škocjanu v svojem in tudi v imenu prizadetih sovaščanov Tito in laži o njem v Petanovi knjigi Dol. list št. 42, 19. oktobra Gospod Lukšič, človek se ne* hote sprašuje, od kod izvira vaše trdovratno vztrajanje na - po vašem mnenju - edino verodostojnih stališčih do Tita in bivšega sistema. Le kaj tako hudega vam je ta sistem ali pa kar Tito osebno storil, da mu nikakor ne morete odpustiti? Drugače mislečim (in čutečim) sicer milostno dovoljujete redke argumente, s katerimi manipuliramo (vaše besede), a še te na dolgo in široko razlagate in jih prikrojite svoji osebi. Glede tega, da vam nihče ni dokazal, da je bil Tito vesel in ni bil diktator, bi imela tole pripombo: kje pa piše, da predsednik ne bi smel biti vesele narave? Ali bi moral biti kak zagoveden in dolgočasen mehkužnež, da bi bili vi zadovoljni? Daje bil diktator, spet vi sami najbolj veste ali pa iz vas govori kdo drug. Jaz nisem nikoli občutila njegove diktature. V politiko se nisem vtikala, ker sem imela preveč pametnejšega dela s svojim poklicem in družino. Če pa smo že pri diktatorskih in totalitarnih režimih, sem prepričana, da je slovenski narod že stoletja poprej in pred 2. svetovno vojno doživljal mnogo hujše oblike diktature pod drugimi vladarji, graščaki in ne nazadnje pod Cerkvijo. Gospod Lukšič, resnično me zanima, kako si vi predstavljate novi red v Sloveniji in katere so za vas nove oz. stare sile. Jaz namreč priznavam samo napredne sile in poznam samo nazadnjaške sile. Svet pa je bil dodobra popačen že pred pojavom komunizma. Saj menda za vas ne bo nič novega, če zapišem, da ta svet že od nekdaj temelji na nasilju močnejšega nad šibkejšim (nekatere oblike so tako zakoreninjene, da gredo popolnoma neopazno mimo nas), na izkoriščanju, sovraštvu, zavisti, hudobiji, maščevalnosti, pohlepu, dvoličnosti, skratka na vsem tistem, kar je najslabšega v ljudeh. Ugotavljam, da so vsemu človeštvu in ne samo Slovencem potrebne temeljite spremembe, saj z zdajšnjim načinom življenja na tej naši Zemlji drvimo v lasten razkroj in propad. Spremembe pa ne bodo prišle same od sebe ali od kake višje sile, ampak od nas, ljudi. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če bi vsak izmed nas začel kar pri samem sebi, predvsem pa naj bi po sebi pobrskali predvsem tisti, ki odločajo o življenju in smrti narodov. Verjemite mi, gospod Lukšič, da je moja skromna oseba to že zdavnaj storila in da imam pojme in stvari v svoji glavi in srcu že dolgo prav dobro urejene. Prav zato tudi rie nasedem vsaki zlonamerni propagandi o Titu, hkrati pa se zavedam, da noben človek ni popoln, kot tudi ni popolnega sistema. Lahko pa bi se nekemu idealu vsaj približali, vendar se mu ne bomo, če se bomo vračali v mračno preteklost. Gospod Lukšič, vi imate za norost prejšnji sistem, jaz pa imam za norost vojne in krvoločnost, zlorabljanje ljudi in manipuliranje z njimi. Dobro veste, katero Evropo sem imela v mislih, ko sem omenila selitev naših prednikov izza Karpatov. Tisto, “demokratično”, o kateri sem pisala. O državah in narodih pa dodatek: države so umetne tvorbe, narodi pa naravni in se jih ne da uokviriti kot na primer sliko. Slovenija je zame samo dežela, v kateri sem se po naključju rodila in v kateri živim. Enako bi razmišljala in čutila, če bi živela kjerkoli drugod na tem svetu. Če od vsega tega, kar sem napisala, niste česa razumeli ali pa nočete razumeti, pripišite to sebi in svojemu pojmovanju. Sicer pa se ne nameravam več prerekati z vami po časopisih, saj to nikamor ne pelje, ker, žal, stojiva na zelo oddaljenih bregovih. Vaš svet sloni na .popolnoma drugačnih temeljih kot moj in vaši cilji so zelo drugačni od mojih. Če mi imate še kaj povedati, mi pišite na domači naslov, jaz pa vam bom odgovorila, če se mi bo to zdelo potrebno. DARINKA TRATAR Šmarjeta 34 Zakaj je odstopil direktor Krke Miloš Kovačič Dol. list št. 41, 12. oktobra Gospod Miloš Kovačič, bivši svetnik Mestne občine Novo mesto z liste LDS, sicer pa geralni direktor tovarne zdravil Krke, je v pogovoru z novinarjem Dolenjskega Tista A. Bartljem (DL, 12. oktober) utemeljeval svoj odstop s svetniškega mesta Mestne občine Novo mesto in povedal nekako takole: odstopil je zato, ker v mestnem svetu sedijo popolnoma nesposobni ljudje, ki se predvsem prepirajo zaradi svojih različnih političnih stališč, ki malo ali sploh nič ne pripomorejo k razvoju Novega mesta in celotne občine, ker svetniki niso sprejeli niti enega Kovačičevega predloga, ker v različnih delovnih telesih sveta ni niti enega človeka iz Krke, ker se v Novem mestu nobena stvar ne premakne na boljše, ker je svojo delovno energijo zapravljal zaman, in še bi lahko našteval. Za mestni svet in občinsko upravo ne najde niti ene pozitivne besede. To pa preprosto ni res, kar naj utemeljim z naslednjimi dejstvi: 1. Gospod Miloš Kovačič je v uradni pisni obrazložitvi svetu zapisal, da je odstopil s svetniškega mesta zaradi preobilice dela v svojem podjetju in ničesar drugega. 2. Gospod Miloš Kovačič se je od 10 (desetih) sej sveta udeležil 3 (treh), od ten pa le prve seje v celoti. 3. Gospod Miloš Kovačič je razpravljal le na eni seji mestnega sveta, in to o denacionalizacijskih problemih OŠ Grm. 4. Njegovi stranki (LDS) je bilo takoj po volitvah ponujeno sodelovanje v občinski upravi, vendar je zahtevala pri vodenju občine neprimerno večji delež, kot je bil njen volilni rezultat. 5. V raznih komisijah in odborih mestnega sveta je kar nekaj članov njegove stranke; iz njegovega podjetja je vsaj eden (g. Boris Dular). 6. Mestni svet MO Novo mesto je eden redkih svetov v Sloveniji (morda pa edini, ki je sprejel vse najpomembnejše akte za svoje delo: statut, poslovnik, sistemizacijo delavcev v občinski upravi, potrdil kar nekaj komisij in odborov, kjer so predstavniki večine strank, in list, ki so sodelovale na volitvah. 7. Mestni svet je na svojih sejah potrdil zaključni račun občine za leto 1994, sprejel proračun za leto 1995, sprejel več kot 13 (trinajst) odlokov in še bi lahko našteval. In vse to v 10 mesecih delovanja. 8. Komisije in odbori so imeli več kot 40 (štirideset) sej. 9. Mestni svet je med drugim potrdil tudi nove investicije (npr. popravilo starega mostu čez Krko, gradnjo severne obvoznice in še kaj). To je samo nekaj najpomembnejših stvari, ki smo jih svetniki (seveda skupaj z občinsko upravo) opravili v manj kot letu dni. Mislim, da je svet MO Novo mesto v tem času opravil ogromno dela, kar seveda ne bi bilo mogoče, če ne bi večini svetnikov vendarle šlo za to, da naredi čim-več za blaginjo celotne občine. Prav gotovo pa to velja tudi za občinsko upravo. Mislim pa tudi, da bi bilo dela opravljenega še več, če bi bilo tudi več denarja, kar pa ni odvisno samo od sveta ali občinske uprave, ampak tudi od države. Sicer pa je njegova stranka vladala v občini v preteklem štiriletnem obdobju, pa naj kar korajžno pokaže na rezultate, ki jih je dosegla. Jaz jih vidim bolj malo. Toliko v obrambo resnice. JANEZ MEŽAN, svetnik Mestne občine Novo mesto Novega mesta ne damo! Zalizali smo se kot polži pred zimo. K nam ne morejo niti bacili, kaj šele kakšen nebodigatreba turist. Sami smo zmožni napolniti vse nove bifeje in zaparkirati vse kotičke mestnega jedra. Celo komunalnemu pajku smo onemogočili dostop do žrtev - direktor Kelvišar baje že razmišlja o nakupu helikopterja v te namene. Nihče noter, nihče ven iz mesta! Iz karlovške smeri nas varuje kljuka Krke in učinkovito zaprli most. Stop za Turke in oklepnike JLA! Proti Zagrebu smo se zabarikadirali z gradbiščem. Na ljubljansko vpadnico pa bomo postavili mitnico (mišnico). To bo opravljeno bistveno hitreje kot na Seidlovi. Le kakega pol metra globoko izkopljemo in že bo padlo vse živo v železniški tunel, ki je pod cesto. Najprej bomo poskusili ujeti sekretarja Dvornika, ki ima denar za ceste... Da se le ne bi zgodilo samodejno in ob nepravem času, kakor se je že večkrat sredi trdnega asfalta zaradi komunalnih “tunelov". Morda je zasnoval ta celoviti fortifikacijski sistem sam general Gutman, naš rojak, kot sestavni del nacionalne obrambne doktrine; kdo bi vedel vse skrivnosti? Firbci, ki imajo čas in dobre živce, si še lahko peš ogledajo dogajanje na zamašku Seidlove ceste. Samo brez komentarjev, ker je tam preveč strokovnjakov za finance, načrtovanje, organizacijo, planiranje in izvajanje vseh del visoke specialnosti! In to že debelo leto dni, pa ni še prav nič narejenega. Seveda za tak poseg dandanes niso potrebna javna obvestila, signalizacija, zavarovanja, prehodi... Kje pa! Važno je le, da državljan ve, da je zapora na Ravbarkomandi. Tu pa nas se rešuje vsak z lastno srečo. In tako že nekaj mesecev gospodinje iz enklave Mestne njuj plezajo s cekarji in polnimi vrečkami v rokah čez planke in čez kupe gramoza ter preskakujejo jarke, v katerih se jim smejijo delavci. Številni šolarji se prebijajo med gomazečimi kamioni bag in valjarji - in pravi čudež je, saj ni nesreč! Le včasih kak zaspan trči z glavo v drog javne razsve Ijave sredi pločnika, da se mu posveti in lahko že prvo učno u IAiucrun.u, rtu - * . deponija snega za spomladans kepanje. In asfalt na pločnjku položen lepo valovito kot dole j ska pokrajina... Gradbinci in komunala se da kopljejo in zasipavajo nap h zdaj tu, zdaj tam, in si ogleduj J nepregledni stoječi koloni vozu v obe smeri. Občasno se številni” voznikom utrga, popenij0 J? ,. sredi ceste obrnejo. Bogvedh poiščejo romske obveznice a‘l" se odpovejo nameravnameu p tovanju. In če je res župan vseh njihovih kletvic, bo im težko spoved. . M Ko bo ob drugi obletnici zacei ka obnove Seidlove cesIe j župan svečano rezaltra.'., ... nareže kratke koščke, da jih 9” dovolj. Vsem (ne!)prisotnim pripne lento brez medalje -potrpežljivosti. . u No, prihodnje leto bomo ime nov cirkus: svetovno kolesar prvenstvo. Gotovo bomo z uporabiti pridobljene pozi ' izkušnje. Velodrom iz afns J, lesa bo kajpak pravočasno n0 obvoznica z nadvozom nad P Napovedujem pa, da bo regru spet vzcvetel natančno P°Pan č Da pretiravam ? Jaz že ne. V- Za kulturo namesto za požrtije* Prireditvam “Pridi zvečer na grad” in s tem tudi Okarina etno festivalu v Metliki gr°zl ukinitev - Poziv vsem, naj denarno pomagajo organizacijskemu odboru Tega ne pišem zato, da bi se delala pametno, ampak zato, ker se bojim, da bodo prireditve Pridi zvečer na grad kmalu postale zgolj lepa, nepozabna preteklost. Povedati moram, da sem se zelo razjezila, ko sem prebrala, da Odbor za kulturne prireditve zaradi finančnih težav razmišlja o umaknitvi Okarine s sporeda poletnih prireditev. Novica me je resnično pretresla, saj je čar festivala ravno v njegovi drugačnosti, torej v spoznavanju izvirne ljudske glasbe tujih narodov. Pa ne samo to, v okviru Okarine so nastopali Šu-karji, pevka Marta Sebestven, italijanski violinisti in drugi, ki so nas s svojimi izvrstnimi nastopi dobesedno dvignili na noge. In da bi sedaj vse to odpadlo? S tem se ne morem sprijazniti, zato upam, da bo odbor nekako poiskal rešitev in da bo Okarina etno festival v celoti ostal. Anica Kopinič, Toni Gašperič, Martin Skoliber, Rudi Vlasič in Matjaž Rus se trudijo, da bi v Metliki nekaj bilo. Žal pa kvaliteta kulturnih prireditev m odvisna le od pridnosti in požrtvovalnosti posameznikov, ampak predvem od prekletega denarja. Čeprav so se mnogi pokrovitelji dobro izka- zali, je zaradi visoke cene “okari-novcev” v prireditveni blagajni spel nastala praznina. Do tega morda ne bi prišlo, če bi se tudi tisti, ki dobro živijo na račun davkoplačevalcev, čemu odrekli in nekaj tolarjev dali za kulturo. Pa poglejmo, kje bi se denarja -v obliki prostovoljnih prispevkov -še dalo dobiti: Drugo leto bodo volitve in stranke se bodo spet pognale v boj za oblast. Upam, da bodo del sredstev, namenjenih predvolilnim požrtijam in plakatom, preusmerile na račun Odbora z poletne kulturne prireditve pri Ljudski knjižnici v Metliki. Glede na to, da se napajajo iz korita, v katerega vlagamo tudi nestrankarji, bi to morala biti celo njihova dolžnost. Enako velja tudi za Listo za Metliko. Jaz ne potrebujem “fešt” s pečenko in s Heleno Blagne niti ne obljub. Ne potrebujem slik strankarskih voditeljev niti me ne zanima, koliko imajo ti v hlačah. Mene zanima edino Okarina etno festival. In če mi ga ne boste omogočili, jjotem pojdite skupaj z volitvami k Nekaj tisočakov bi lahko prispe- vali še: policisti, davkarija. . l narji in drugi, ki se preva L^jj našimi helikopterji, aVtl’vendar ipd. Morda sem neumna, npf, zaenkrat še nikjer ne pise> :te|j UNZ ne bi smela biti P , , .arje kulturnih prireditev. Vsakt dobrodošel, mar ne? hr,d\m° V imenu vseh, ki radi n ^ft-na grad, pa prosim občino,.^ nike, davkarijo, UNZ, d'.re ta]e: stranke, banke, tovarne in ; a(]i ki jim ne grozi izumrtje qj. finanačnih težav; pomagaj, rj. boru in poskrbite, da boi r, i boru in poskrbite, da bou« reditve Pridi zvečer na grd^ njimi Okarina etno festival gU, teno živele naprej! Vas z nekaj tisočakov ne bo kone Met- lištvu) (naslov v uredn* 1 2 3 4 OBJESTNOST PA ŠENTJERNEJ - Najernej®' turistično društvo ŠentjcflJ U jc pravilo razstavo, na kat razstavljala svoje izdelke^, starejša mamica iz okolice jve jerneja. Z razstave sta izg1 jv® košarici. Čeprav gre “samo .je košarici, je to tatvina, storile V tat! f K Šentje^' V BENETKE ŽE DRUGIČ - V soboto smo iz meglene dolenjske prestolnice v sončne Benetke v sklopu vsakomesečnih izletov Dolenjskega lista in turistične agencije Mana spet odpeljali 50 izletnikov. Veselo razpoloženi naročniki in nenaročniki našega lista so si ogledali Benetke, zapravili nekaj lir v enem izmed nakupovalnih središč in zaključili potepanje v Vipavskem hramu. Nemalo jih je bilo tako zadovoljnih, da so se že prijavili za naslednji izlet na Kras, o katerem pišemo na zadnji strani današnje številke. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo prodajalni Sejalec, Agroservisu in Dolenjskim Pekarnam za lepa darila. (Foto: Majda Luzar) SPOMIN NA šentjernejsK*-TALCE f Za nami je 21. okt°b*$i dan, ko so leta 1943 najdražji morali na silosa ti in svoja mlada ziv*J . e. položiti na oltar domo)' ,g. Bili so pošteni in ponosu' venci, nestrankarsko oba ^ ni, v njihovih srcih je D' v ljubezen do bližnjega. Sli1 p smrt, njihova zadnja P°|er,t' pa je bila njiva na koncu jerneja. Dragi naši očetj^^ novi, bratje - nikoli ne » pozabljeni! Naj se n'K? 'm#' ne ponovi, da brat strelja ta. Pobili so vas Nemci, ji med temi ubijalci so bni gi slovensko govoreči. D .. naši, naj vam bo lahka slo ska zemlja! Šentjefn at Ved gripo dobro ščiti le cepivo 'fljenje proti gripi je treba ponavljati vsako sezono - Da bo učinkovito, mora biti jjnožično - Na Dolenjskem zboli do 7.000 ljudi - Cena cepljenja 1.385 tolarjev JV (influenca) je akutno vi-'a obolenje, ki jo povzročajo J influence A, B in C. Je '“trajna, toda težka bolezen, ,*!eri se lahko pojavijo resni «i ali Cei0 smrt (i%). Ogro-“zlasti starejše osebe, osebe ^cnimi obolenji, dojenčki in „|Pa se pojavlja v sporadični al®olevajo samo posamezne lu °MiKt epidemij in pan-. J (bolezen se razširi na več i abcelo kontinentov). Virus i;jlJee A povzroča epidemije A teta, virus influence B na 4-'virus influence C pa ne po-"f3epidemij, ampak samo bla-J^be dihal pri otrocih. Pan-j^jjjovzroča le virus influence Edina učinkovita zaščita preji gripo pa je cepljenje, ki ga moramo opraviti pred sezono, značilno za pojavljanje tega obolenja. Cepivo vsebuje mrtev virus gripe, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Zanesljiva zaščita se pojavi približno 10-14 dni po opravljenem cepljenju in traja največ 6 mesecev. Zato je potrebno cepljenje ponavljati vsako sezono. Da pa preprečimo širjenje povzročiteljev in epidemije, mora biti cepljenje množično in načrtovano. Le tako zagotovimo kolektivno zaščito. Cepljenje priporočamo vsem razen osebam, ki so preobčutljive za jajca. Te osebe lahko zaščitimo ^—/ pariška gripa, 1. 1918 s posebnimi zdravili. Predvsem pa ^ gripa, 1. 1957 azijska gri- cepljenje priporočamo osebam, ’?68 hongkonška gripa), starejšim od 60 let, osebam s tarejšim od 60 let, kroničnimi obolenji pljuč, srca, ledvic, presnove, nosečnicam v poznih mesecih nosečnosti in otrokom, ki se že dlje časa zdravijo z aspirinom. Cepljenje odložimo, če oseba preboleva akutno vročinsko bolezen. Odrasli prejmejo eno dozo, otroci, mlajši od štirih let pa dve dozi v presledku Boli nas popačenje resnice Ob jubilejnem srečanju “Pogumnih fantov” Ko segamo s spominom v preteklost svojega življenja, se skoraj vsi začudimo, kako hitro je minilo pol stoletja od takrat, ko smo sledili klicu domovine in se priključili armadi tistih, ki so se bojevali proti zakletemu sovražniku človeštva. Letošnje leto je leto slavnih parad pa tudi bolečin, saj obenem obujamo spomine vseh tistih, ki so darovali življenje ali pa so zgubili enako dragocena mlada življenja. V okviru jubilejne proslave zmage in slavne bitke ob pobočju Roga nad Podhosto so se zbrali borci jurišači XVIII. divizije NOV in POS prav na istem kraju in tam v spoštljivem molku položili venec. 15. aprila 1945 je enota juriš-nega bataljona izvedla bliskovit napad na močno utrjeno postojanko Nemcev in domobrancev, ki so bili vkopani v podzemeljske bunkerje. Tu so imeli številčno pravnik. tS3J.je zbolelo največ ljudi v gripi (okrog 200 mi 1 i-(jjT ko je umrlo 20 milijonov fen epidemij zboli 15-25% tiik ? , v velikih mest, v zaklju-,!cktivih pa do 40% vseh Effjienih okužbi. V Sloveniji ija pojavi proti koncu re' ’ na Dolenjskem pa je L;J? obolevnost januarja in Ijj J).a- V marcu epidemija iz-^;Vlrus gripe se prenaša s kuž- Wsr !i'C-ami P° zraku Pa tudiz in re,dnim in posrednim sti-:(jrSaiv posušeni sluzi preživi TOT • ? za F‘P° značilno jjSHjenje in velika zbolevnost. SXi,znaki se pojavji0 P? W c? 3-dnevni inkubacm )3u °'tužbe do pojava bolezni); Hc temPeratura, mrazenje, a> bolečine v mišicah in %lj sP‘ošno slabo počutje, suh Vi x.j^anje se P°jav' v 3-7 n-(i pa lahko traja tudi več Wtde Pa lahko tuc(' d° zait k ’.a?t so: dolgotrajna vročina, kašelj, razvije se lahko Ijiij-j8*' sekundarna bakterijska %K*Ca' Razen tega pride do fej 3anja kroničnih bolezni, % lahko vnetje mišic, tudi Vai-.a,i osrčnika-V tnenie gripe je simptomat-'%? P°meni, da je potrebno i>iij{ anJe. veliko tekočine, za zbi-\lik°^'ne P3 panadon, le pri kijjC* Judi aspirin. Antibiotikov *io r.‘avljenju gripe ne uporablja- -j~------------:---------- H ?Z|Jnče se pojavijo sekundar- premoč, težko oborožitev m tan-V^njski zapleti, torej le, ko lovsko oporo, zato so bili še toliko bolj iznenadeni, ko jih je napadla šibka, toda predrzna enota. Podrobni opis tega boja je opisal nekdanji komisar Andrej Sturm in pri tem obudil spomin na vse borce, ki so darovali svoja mlada življenja. V bitki v Podhosti smo imeli le dva lažje ranjena. V vseh prisotnih je bilo čutiti ponos, da smo pripadali enotam, ki so častno izpolnile delež tudi pri osvoboditvi Ljubljane, kjer je prav ta enota prva stopila v Ljubljano 9. maja 1945. Temna stran sedanjega časa pa je zlasti v tem, da mladina vse bolj izgublja pravo pojmovanje slavne zgodovine slovenskega naroda v drugi svetovni vojni in v šolah sliši popačene resnice, ki sramotijo vse, ki so prispevali časten delež v domovinski vojni, kije pobrala milijone nedolžnih. Srečanje borcev in številnih gostov je bilo prisrčno, popestril pa ga je še kustos Novomeškega muzeja, ki je z orisom slavne kočevske preteklosti podrobno podal življenje med vojno v zavetju kočevskega pragozda, kjer so bile raztresene bolnice, tiskarne, vojaške specialne enote in samo vodstvo odporniškega gibanja. Enako podrobno je orisal sedanje stanje gozdov, vasi in vaščanov in življenja živali, kar je edinstveno v Evropi. Pokroviteljica te skromne jubilejne proslave je bila tovarna zdravil Krka iz Novega mesta. Predsednik odbora jurišnega bataljona tovariš Jelen je izročil spominsko medaljo pomočniku direktorja tovarne Krka, gospodu Stanislavu Plavcu, za pogostitev pa je poskrbela uprava Zdravilišča Dolenjske Toplice, ki je po svojih enega meseca. Po cepljenju se redko pojavijo stranski učinki, kot so; bolečina na mestu vboda, povišana temperatura, slabo počutje, kar lahko traja 1-2 dni. Gripa je viroza, ki je lahko resen medicinski in gospodarski problem, saj je v Sloveniji v zadnjih desetih letih zbolelo povprečno 55.000 ljudi na leto, na Dolenjskem pa od 4000 do 7000 ljudi. Epidemije postajajo vedno težje breme tudi zaradi staranja prebivalstva in vse večjega števila ljudi z boleznimi, ki lahko privedejo do težke oblike obolenja ali celo smrti. Ker je najučinkovitejša zaščita pred epidemijami večjih razsežnosti le cepljenje, se zanj odločite čimprej. Izvaja se v zdravstvenih domovih in na Dolenjskem v Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto. Cena cepljenja znaša 1.385 tolarjev, za osebe nad 60 let starosti in kronične bolnike pa 500 tolarjev, ker zanje ceno cepiva plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dr. JASMINA PATKOVIČ COLARIČ zdravstvenih terapijah, turizmu in gostoljubnosti znano daleč izven meja naše domovine. Čeprav so borci vseh enot stopili že v sedemdeseta leta, so trdno odločeni braniti resnice preteklosti in spoštljivo v mejah svojih moči pomagati pri utrjevanju demokracije, brez katere ni lepote prihod-njih dni. EVSTAHIJ JANEžlČ Mimogrede Spomenik Na neugledno mesto ob neurejeni Strmi poti so postavili Marijin kip. Zakaj tako? Njen kip bi moral stati tam, kjer je prvotno stal, in sicer na Trgu sv. Katarine oziroma na današnjem Prešernovem trgu. S tem pa ne mislim, da bi morali kip Svobode odstraniti. Ravno nasprotno, Marijo bi lahko držal partizan na svojih visoko dvignjenih rokah. Seveda bi napis na spomeniku nekoliko spremenili in bi se glasil: Pojmo, bratje (in sestre) pesem o Mariji. Ker bi se ob prenovljenem spomeniku lahko hkrati zbirali tako nekdanji partizani kot domobranci ter njihovi potomci, bi spomenik postal tudi nekakšen simbol sprave. Samo na tem mestu bi bile leve in desne stranke iz vse Slovenije pripravljene organizirati skupna množična zborovanja in srečanja. Upokojene učiteljice bi pod spomenikom organizirale molitve in zbirale podpise pod prošnjo, naj papež Janez Pavel II. ob svojem obisku v Sloveniji proglasi maršala Tita vsaj za blaženega, če že ne kar za svetnika. Zaradi vseh teh dogodkov bi še jv. Oče gotovo odločil, da svoj obisk podaljša za kak dan in obišče tudi Novomeščane. Ta obisk bi bil za Novo mesto velikega pomena. Prav gotovo pa bi državni zbor po hitrem postopku sprejel zakon, da mora biti obnova starega mostu in Seidlove ceste do papeževega obiska končana. Tako pa, kaj naj rečem drugega, kot: Priložnost zamujena, ne vrne se nobena! MARKO POLENŠEK Novo mesto Pravice ne smejo zastarati Krajevna organizacija društva izgnancev Studenec pripravila srečanje in mašo z zadušnico ^LILCI IMAMO j^AVlCO VEDETI »t^enski obrambni mini-Vpr .Je|ko Kacin na moje ktj objavljeno 3. okto- 0(L i>lovencu> $e vedno ni tpra,v°ril. Ker je minister Nit ?-*e mogoče prezrl, ga (jj-^krat ponovil tudi v Do-%ia?,ni listu: Kaj se dogaja 0 Proizvodnjo v Gro-v katero so bila nalo-hvvv°S0 namenska sredst-Kljf.l)1!)1 več deset milijonov No se minister Kacin ti k, Vn° ne bo odzval, pome-tcsnj°rcla t° javno skrivanje *tv0 „ > ki je slovensko ljud-ne sme vedeti. ^ IVE A. STANIČ STUDENEC - V nedeljo, 8. oktobra, je krajevna organizacija društva izgnancev iz Studenca organizirala zahvalno mašo in zadušnico za izgnance v cerkvi na Studencu, družabno srečanje s kulturnim programom v gasilsko-prosvetni dvorani na Studencu in občni zbor, ki se gaje udeležil tudi sevniški župan Jože Peternel. Jože Žibert, predsednik DIS Studenec, je povedal, da je bila omenjena organizacija ustanovljena kot druga v Sloveniji in danes-šteje okoli 270 članov. Leta 1941 je odšlo iz takratne bivše občine Studenec v izgnanstvo 1.550 ljudi, 30 se jih ni nikoli vrnilo. Poudaril je želje vseh izgnancev: hočejo in zahtevajo, da bi čimprej dobili pripadajočo vojno odškodnino, ki je krvavo zaslužena, sicer bodo vsi prej pomrli. Občnega zbora se je udeležila tudi Ivica Žnidaršič, kije govorila o zakonih in predlogih zakonov. Predlog zakona o žrtvah vojnega Razlaščenci sprašujemo ^ Vlado rs Nst aj vlada slepi vso slo-ic J10 javnost, daje vrnjena polovica našega na-Vat -lranega premoženja? W Sujemo se, zakaj tako Ntaevet*anje naših vodilnih Vi - ■ Vsi, ki zavlačujejo Dtav;nJa> dobro vedo, da naša SjLJ?* do naše lastnine ne bo 1 Ostarela. Kje ste stran-!eiiB nske pomladi, ste tudi ra>i ,očne? Se bomo morale jna^enci poslužiti politični $ k6 Pravne poti? Posluhu® pomo morali tudi tega Nin u1113’ ker plavamo v Ntv vodah sedaj pred V,tuvami. Rotimo g. Bizjaka, ■N h.človekovih pravic, Ittti h Sc nam, da je ob svo- vr>m°čniku rodi on brezni, 5en- Dragi naši razlaščenci^ potrpežljivosti in WL2a in vsi naši nasprotni-Si,- morali kloniti in nam našo lastnino! EMILIJA LAUŠARIČ s. Šentjernej • Majhne neumnosti velikih so večje kot velike neumnosti majhnih. (Jurič) • Oster opazovalec je redek, oster mislec pa še redkejši. (Buckle) • Življenje je v tem, na kar človek ves dan misli. (Emerson) • Smrt vse izenači: doleti revne in bogate. (Pregovor) Sreča na telefonski žici Kako veliko srečo imam, sem spoznala šele sedaj. Dvignem slušalko in oglasi se prijeten ženski glas: “Dober dan vam želim! Tukaj Genovefa. Gospa, imate srečo, da je prav vašo telefonsko številko izbral naš računalnik. Ali bi mi hoteli posvetiti minuto vašega dragocenega časa ter mi odgovarjati na vprašanja?" je gostolela gospodična Genovefa v slušalko. “Ja, "sem brž odgovorila, kajti želela sem hitro vedeti kaj več o svoji sreči. ‘Ali se ukvarjate s politiko, vas to področje zanima?" je vpraševalo iz slušalke. “No, prav pravi politik nisem, pri branju časopisov in poslušanju TV pa me vseeno razburjajo naši politiki, kadar se kregajo med seboj," odvrnem. “Gospa, ali poznate g. Drnovška pa g. Kučana pa... ?" se zanima gospodična na oni strani žice. “Kdo ju ne bi poznal?" se začudim. 'Ali vam je všeč g. Školč?" je naslednje vprašanje. Malo pomislim in ne vem, če mogoče ne prisluškuje mož. Po- tem pomislim še enkrat ter rečem kot pri Lingu na TV “Ne bom odgovarjala!" Čakam na tisto svojo srečo, ki mi jo je izžrebal računalnik iz velikega pametnega mesta. Gospodična na drugem koncu žice pa je tako zvedava in toliko vprašanj ima, da mi je medtem ugasnil ogenj v štedilniku, da je pokipela voda in se je krompir v loncu že smodil, v pečici pa je bilo meso bolj temne barve kot po navadi. Preden je gospodična prenehala izpraševati mojo vest, je preteklo veliko časa. Na vratih je zvonila soseda, ki ima z menoj telefonski dvojček. “Kaj je danes, da nimam signala in ne morem z nikomer govoriti!" je tulila kur skozi okno. Ali boš že nehala čvekati po telefonu?” je še dodala, in že je ni bilo več. Nazadnje sem morala povedati za anketo, ki jo je sestavljala gdč. Genovefa v velemestu, svojo izobrazbo, številko čevljev, bruto in neto težo, dolžino nohtov in barvo las ter starost. Ko pa sem jo končno hotela vprašati o tisti svoji sreči, ki mi jo je izžrebal računalnik, je gospodična odložila slušalko. ALENKA MEŽNARŠIČ SPOMIN NA 600 LET SOŽITJA - V semiškem muzeju so pretekli teden odprli zanimivo razstavo o izgubljeni kulturni dediščini kočevskih Nemcev (na fotografiji). Gre za del razstave, ki je bila pred dvema letoma odprta v Cekinovem gradu v Ljubljani. Kot je ob otvoritvi dejal Avgust Gril, eden redkih potomcev Kočevarjev, ki želijo ohraniti spomin na zgodovino 600-letnega sožitja med Slovenci in Kočevarji, je prav to njihovo sožitje vzorčni model, ki bi ga morali v svetu bolj spoštovati. Pred otvoritvijo sta imela v semiškem kulturnem domu zanimivo predavanje o življenju Kočevarjev in vzrokih za propadanje njihove kulture avtor razstave Mitja Ferenc ter Gojko Župan, oba z republiške uprave za Varstvo kulturne dediščine. (Foto: M. B.-J.) VINOGRADNIKI PODGORJA PRI ŠENTRUPERŠKIH KOLEGIH - Predzadnjo sončno soboto vinotoka, kot nalašč za izlete, se je okrog 90 članov Društva vinogradnikov Podgorje z avtobusoma napotilo na obisk h kolegom v šentruperških goricah. Na kmečkem turizmu Gorenčevih na Hrastnem so kolegi iz Šentruperta pripravili vodeno degustacijo vin tega okoliša, zaključili pa so jo s Frelihovim šampanjcem iz cvička. Podgorci so se sprehodili tudi do cerkve jv. Duha na Vihru z znamenitimi freskami iz 16. stoletja (na posnetku). (Foto: P. P.) nasilja bi moral biti že v 3. branju, a ga je državni zbor spet odložil. Poudarila je, da vojni zločini ne zastarajo, ne zastarajo pa tudi pravice izgnancev. Poskušala bo doseči, da bodo zakoni ugodno rešeni, spregovorila pa je tudi o arhivih, ki še obstajajo, a je do njih težko priti, v Krškem pa jih je poplavila voda. PRIJAVE NA TEČAJE SE ZBIRAJO METLIKA - Tukajšnja Ljudska knjižnica je podaljšala rok za prijave na tečaje, ki jih je razpisala v začetku septembra. Posebej vabi odrasle na jezikovne tečaje nemščine, angleščine, italijanščine in slovenščine za Neslovence, začetni in nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja, na plesni tečaj in na tečaj igranja na sintetizator. PRENOVUEN BIFE VAMZ NA OTOČCU - V želji, da bi se člani AMZ in seveda tudi drugi gostje v otoški tehnični bazi počutili čimbolj prijetno, so v petek popoldne odprli povsem prenovljen bistro JkSv, ki ga ima v najemu priznani novomeški gostinec in barman Jože Retar. V sodobno prenovljenem lokalu bodo gostje lažje počakali na opravljene storitve, prijetno gostinsko okolje pa bo gotovo priljubljeno mesto postanka tudi za naključne obiskovalce in rekreativce iz bližnjega otoškega športnega središča. (Besedilo: Majda Luzar, foto: D. R.) SREČANJE NA LIBNI - Sožitje Krško, društvo za pomoč duševno prizadetim občine Krško, je v soboto, 21. oktobra, organiziralo srečanje varovancev in staršev oziroma skrbnikov pri cerkvi jv Marjete na Lib-ni. Pripravili so pester program s sveto mašo kaplana Marka Šramla, razgovor s starši, seznanili so se tudi z zakonodajo. Ob družabnem srečanju je kaplan varovance obdaril s slaščicami, ki so jih spekle dobrotnice iz videmske fare, in izrazil željo, da bi še naprej sodeloval pri delu društva, predvsem pri obiskih na domu, ki jih društvo izvaja vsako leto. Druženje je popestril Janez Runovec iz Krškega, ki je na Libno pripeljal dva ponija in voz ter varovance vozil naokoli, za prijetno vzdušje pa sta s harmoniko in kitaro pripomogla še Bine Klanjšek in Ivan Benje. Društvo se še posebej zahvaljuje lovski družini Videm in upravniku Romanu Mešičku ter vsem, ki so vedno pripravljeni prispevati vsaj minimalen delež in s tem omogočiti, da društvo Sožitje resnično dobro opravlja svoje delo v korist duševno prizadetih oseb občine Krško. (Foto: T. G.) Krkin Utrip v novi obleki Pravkar je izšla 7. številka Utripa, glasila tovarne zdravil Krka, tokrat z novo zunanjo podobo, ki se ji je približala tudi notranja ureditev časopisa. Bralci v njej zvedo, da je Krka v prvem polletnju prodala skoraj za 130 milijonov ameriških dolarjev svojih izdelkov, kar je 11 odstotkov več, kot so dosegli lani. Presegli so tudi zastavljene načrte v regiji II, kamor štejejo države nekdanje Jugoslavije in kjer bodo letos v primerjavi z minulim letom prodali 20 odst. več zdravil in kar za 30 odst. več veterinarskih preparatov. Utrip razčlenjuje tudi dosežene uspehe na domačih tleh, kjer je sicer zaradi vedno močnejše konkurence težje obdržati tržni uspeh. V tekmovanje z drugimi in tujimi farmacevtskimi firmami gre Krka s svojimi motiviranimi in strokovno podkovanimi sodelavci ter dosega dobre uspehe prav zavoljo njihove izredne uigranosti in visoke stopnje znanja. - Utrip piše o obnovi v kemijskem razvoju tovarne, o sodelovanju s Ki- tajsko in o zasedenih zdraviliščih, ki so bila v prvem pol- letju v samem slovenskem vrhu. Čedalje več je med gosti v njenih treh zdraviliščih samoplačnikov. Na 878 ležiščih v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah ter v Strunjanu je bilo v prvih šestih mesecih že 120.500 nočitev, s čimer Krka krepko presega ostala slovenska naravna zdravilišča. S poletnim remontom je tovarna posegla na vsa močja svoje energetike in vložila vanjo nad 118 milijonov SIT. Letošnja največja naložba je dokončana izgradnja novega razvojno-kontrol-nega centra: na 5000 kvadratnih metrih površin bo Krka z njim dobila sodobno opremljene prostore za raziskovalne in razvojne namene. Vrednost naložbe, ki jo bodo v prihodnjih tednih dali v uporabo, znaša 1,4 milijarde tolarjev. Tudi tokrat ima Utrip stran Krkinih novic v angleškem jeziku. Vrsta zanimivosti prinaša drobne novice in kaže pestrost življenja v tovarni. Tg. Enake možnosti za vse - da in ne Novosti sklada za razvoj malega gospodarstva: nič več omejitev glede na velikost, še bolj pa glede na dejavnost • Posojila tudi za tiste, ki podjetja šele ustanavljajo RIBNICA - Na zadnji seji ribniškega občinskega sveta koncem preteklega meseca sprejeti pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Ribnica prinaša v primerjavi s starim pravilnikom, ki gaje bilo potrebno spremeniti zaradi nove lokalne samouprave, nekaj pomembnih novosti. Te prinašajo enake možnosti pri najemu kreditov vsem podjetjem v ribniški občini, ne glede na število zaposlenih, zaradi aktivnejšega poseganja občine v usmerjanje gospodarskega razvoja v občini pa tudi neenake možnosti podjetjem glede na dejavnost, ki jo opravljajo. Prva pomembna novost novega ustanavljajo. Enako kot za ostale pravilnika, ki daje enake možnosti pri najemu kreditov vsem podjetjem v ribniški občini, ne glede na število zaposlenih, je posledica procesov lastninjenja. Gre za ukinitev omejitve iz prejšnjega pravilnika, da lahko za kredite zaprosijo le podjetja z največ do 50 zaposlenimi. Ker so ali pa to slej ko prej bodo tudi v nekdanjih družbenih podjetjih lastniki znani, bodo lahko po novem zaprosila za kredit tudi ta podjetja. Zaradi vključitve velikih podjetij, ki bi lahko “razgrabila” ves kreditni potencial sklada, pa so v novem pravilniku (v starem tega ni bilo) določili tudi višino najvišjega možnega kredita. Po novem imajo možnost dobiti kredit tudi tisti, ki podjetja šele pa bo tudi zanje veljala “omejitev” • V letošnjem proračunu ribniške občine so za razvoj malega gospodarstva namenili 14,6 milijona tolarjev, od tega 12 milijonov za dolgoročne kredite. Oplemeniteno z bančnimi sredstvi bo ribniškemu gospodarstvu, po nedavno sprejetem novem pravilniku o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva, tako že v kratkem na voljo za okoli 60 milijonov tolarjev dolgoročnih kreditov. glede dejavnosti. V novem pravilniku je ta še natančneje, kot je bila v starem, opredeljena z določitvijo, katera podjetja imajo prednost pri dodeljevanju kreditov. Na Zdaj je čas za popravo napak Razmišljanja Črnomaljca ob prenovi spomenika na Gričku V Črnomlju so ob pomoči občine in republike le pričeli popravljati spomenik padlim v NOB v Beli krajini, ki je ovrednoten kot spomenik prvega razreda, bil pa je že v zelo slabem stanju. Menim, da je sedaj priložnost, da ga končno tudi primerno osvetlijo, toliko bolj, ker je od nedavnega osvetljena tudi pot k spomeniku. Sedaj je prav tako priložnost, da bi na gomili, pod katero je pokopanih 24 padlih borcev, postavili ustrezno spominsko ploščo z njihovimi imeni. Med njimi so bili večinoma prvoborci, ki so padli jeseni 1941 na Gornjih Lazah, občinska ZB pa ima točen seznam pokopanih na Gričku. Zakaj bi morala ostati njihova imena zamolčana tudi vnaprej? Tako bi dokončno demantirali tudi zapis v II. delu Krajevnega leksikona Slovenije iz leta 1971, kjer je na 15. strani napačno navedeno: “...Na smrtne žrtve opozarjajo mnogi spomeniki in spominske plošče, najbolj pa spomenik v Črnomlju kraj grobnice, kjer je pokopanih 1.250^padlih borcev v Beli krajini...” Se nedavno tega so napačno poučeni šolarji uporabljali ta zmotni podatek ob komemoracijah. Nujna je obnova osnovne šole v Loškem potoku Dozidana telovadnica bi lahko služila tudi kulturi LOŠKI POTOK - Na nedavni seji občinskega sveta in na seji odbora za kulturo in šport so dobršen del seje namenili razpravi o problemih šolstva. Osnovna šola dr. Antona Debeljaka je dobila status javnega zavoda, ki ima na skrbi tudi osnovno šolo v Podpre-ski, v kateri je letos še 15 otrok nižje stopnje, vanjo pa so premestili tudi vrtec, ki ima z razliko od potoškega več kot dovolj prostora. O problemih je ravnatelj zavoda prof. Janez Mihelič dejal: “Šola v Loškem potoku je v izredno hudi prostorski stiski. Res je, da ima 2000 m2 uporabnega prostora, je pa že v zasnovi nefunkcionalna. Naj povem samo, daje telovadnica v nadstropju in v nasprotju z vso logiko. Za potrebe otroškega varstva potrebujemo vsaj še en prostor za tretji oddelek. Celo jedilnico smo morali pregraditi za potrebe pouka, kabineti so dobili drug namen in tudi uprava je morala v druge prostore, ki nimajo neposredne povezave s šolskimi prostori. Težave so z pripravo otrok na malo šolo in moramo to izvajati v dveh izmenah. Zato menimo, da moramo še letos priti do lokacijskega načrta, drugo leto pa do izvedbenega načrta, da bi z gradnjo začeli vsaj čez dve leti. Naglo se nam namreč približuje 9-letno šolanje in postopno bi morali zmanjšati število otrok v razredih. Vse kaže, da se po dolgih letih govorjenja končno le kažejo boljši časi za vse zvrsti kulture, ki bi Loškemu potoku vrnili nekdanji živahni društveni in kulturni utrip. A. KOŠMERL FOLKLORNA SKUPINA DRAGATUŠ - Kot je že navada, je skupina tudi letos pripravila svoj celovečerni nastop, na katerem se je poleg plesov predstavila še z ženitovanjskim običajem. Igrali so godci na gu-dala in orglice, tamburaši, predstavili pa so se še najmlajši recitatorji, pevci in tamburaška skupina iz OŠ Dragatuš. V kulturnem domu je Turistično društvo Dragatuš podelilo tudi priznanja za najlepše urejen balkon, ki ga je dobila družina Butala, za najlepše urejeno dvorišče -družina Štajdohar (obe iz Dragatuša) in za najlepšo vas - Belčji vrh. Naslednji celovečerni nastop bo folklorna skupina Dragatuš imela 23. decembra v kulturnem domu Črnomelj, gosti pa bodo folkloristi iz Bohinjske Bistrice. (Anita Matkovič) Panasonic Telekomunikacije, Akustika Računalniki in biro oprema Novo mesto, Kandijska IS, (el. 068/32 21 26 LJUBLJANA, P. K. (center Župančičeve jame) Avčinova 6, tel./ fax. 061/133 80 61 grobo opredeljeno so to podjetja, ki na novo zaposlujejo in zmanjšujejo brezposelnost v občini, imajo ekološko neoporečno dejavnost in opravljajo proizvodne dejavnosti. Za pridobitev dolgoročnih kreditov bodo lahko podjetja zaprosila na podlagi objavljenega razpisa, kar bo predvidoma že ta mesec. Glede dodeljevanja nepovratnih sredstev pa se bodo pri skladu za pospeševanje razvoja malega gospodarstva ravnali v skladu z odločitvijo občinskih svetnikov, naj bi bilo teh čim manj. M. LESKOVŠEK-SVETE OD 23. OKTOBRA JUTRANJI PROGRAM NA KANALU A Prva slovenska komercialna televizija Kanal A začenja 23. oktobra ob 8. uri z jutranjim programom. Namenjen bo vsem, ki so v dopoldanskem času doma in želijo spremljati voden tv program “v živo”. Vsak dan bo gost v studiu znani Slovenec iz kulturnega, športnega in gospodarskega področja. Voditelj jutranjega programa bo vsak dan druga znana osebnost iz slovenskih medijev; naj naštejemo nekaj imen: Črt Kanoni, ki bo tudi urednik jutranjega programa, Dare Milič in Metka Centrih Vogelnik. M. SLOVENC “Želim, da zveste resnico Izvleček iz pisma duhovnika Ivana Lavriha iz ZDA DOBREPOLJE - V občinskem glasilu Naš kraj je bilo objavljeno pismo Ivana Lavriha iz VViscite, ZDA, ki je zanimivo ne le za Dobrepoljce, ampak tudi za širšo Dolenjsko. Iz njega v skrajšani obliki povzemamo nekaj misli. Nesrečna vojna in revolucija sta kruto posegli tudi v mojo usodo, pravi Lavrih. Leta 1943 so se fantje umaknili na Turjak in jaz sem se odpravil neko popoldne za njimi. Tam so se posvetovali, kaj storiti. Enotnosti ni bilo, vsak je trdil svoje. Ostali smo v gradu, kar je bila velika napaka. Domov, v Dobrepolje, nisem več mogel. Po tednu strahovitih bojev, lakote in žeje smo se predali. Zvezali so nas z žico in nas odpeljali proti Laščam. Na Raščici so čakale dobrepoljske mame in žene. Prinesle so nam razne dobrote, a nismo smeli ničesar vzeti. Še danes imam pred očmi te dobrepoljske ženske. V Laščah so komandante takoj postrelili, tudi zdravnika dr. Kožuha, bogoslovce in nas, duhovnike, pa odpeljali v kočevske zapore. Tam so že bili nlavogardisti, zajeti v Grčaricah. Študente bogoslovja so po nekaj dneh odpeljali v stiški samostan, jaz pa sem ostal med plavogar-disti. prevzgojo. Brilej je bil1 "tlgni-teli. Od tam smo štirje pobeg" !f,ljvscddrugemp?soJpos.rein.: 11, vse druge . Kaže, da sem ostal živ le še j ■ in to je bil moj veliki greh- . Leta 1945 sem odšel skupaj tremi uredniki Slove ( doma na Koroško. Pra,v,t.a.;„i;l so Angleži vrača^;l,/^taTrat -- anrafflSSSs meni je bila velika prof'S jz ti meni ni prenehala. Ho e me zato sem se leta Ameriko. Zakaj sem vse t0 "f^eri- poznam. Z revolverjem Začelv se je znani kočevski proces. Še šestnajst so jih obsodili na smrt, druge pa na prisilno delo. Za slednje je poskrbel Franc Pirkovič-Čort, ki je bil sodnik, porota in tožilec v eni osebi. “Vi ste izdajalci in zaslužite smrt”, je izjavljal. Večino so jih res ustrelili že v Kočevju, nas 54 pa odpeljali v Medvedjek na bil jaz v Dobrepoljan. ^ dal resnico, pa.seI" sra;p odgrni Dobrepolja goVO?'-rkort'u' to povem: bal sem se, *fr • unlr: Zi m Se stm ibrti S ■e«; tono Hm; bilo 1 loka fobij "■da ione lak; liidi: ?leto brni «olc lili 'N Pride Ni bo|c liži; fodi »Op; 'a.$| »itd !ijO; Z ureditvijo vsega tega bo zadoščeno ne le mestni organizaciji Zveze borcev, ki se je že dlje časa trudila za dokončno ureditev spomenika, ampak tudi ostalim. Mesto Črnomelj pa bo s tem storilo tudi korak naprej k vrednotenju in očuvanju zgodovine kraja in Bele krajine. „ 8. G. Črnomelj Odprli prvo gozdno učno pot Gozdna učna pot Rožni studenec: od Pristave do Mrzlega potoka in v krogu nazaj KOČEVJE - Minuli petek so pri gozdarskem centru na Marofu odprli gozdno učno pot Rožni studenec, ki je prva te vrste na Kočevskem. Pripravil jo je Zavod za gozdove Slovenije ob pomoči nekaterih kočevskih podjetij in organizacij in s sodelovanjem številnih posameznikov. Vodja kočevske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Anton Starc je povedal, da so gozdarji naredili prvo gozdno učno pot na Kočevskm z namenom, da bi šolarjem in drugim obiskovalcem predstavili gozd kot del naravnega okolja, v katerem živimo, gozdarstvo, ekologijo in naravovarstvo. Ideja za ureditev poti se jim je porodila leta 1992, lani so izdali vodnik Gozdna učna pot Rožni studenec, letos pa so naredili še zloženko in opravili terenska dela. Tone Lesnik z Zavoda za gozdove Slovenije je poudaril, da je vsaka učna pot nov dokaz, da “so gozdarji še sposobni in da imajo še vedno voljo nadaljevati s tem tako potrebnim delom v stikih z javnostjo”, ter da sta popularizacija gozdov in osveščanje javnosti po novem zakonsko opredeljeni nalogi gozdarjev. Učno pot je odprl kočevski župan Janko Veber. Ni prav, da si svetniki obračunajojgftj!!? Prosti čas drago** fostc fos; fon J* riži A 3; »en “tej; 'odi s! "or; ?! Ko se danes ozrem ji 35-letni službi medU ^ rada povedala, naj J!®. P urade’' Ni le, t Hoj .Pi iaiv tov, N L $0y navada, da bi hodili na | k tranvim, n.-, čmalko zadn „( I SESfiSS 3e3S obračun. S tem jih Pf^nepl^ KSgSSSSJjSSJlr [ji “M š jšate ežaL-SL PRVA GOZDNA UČNA POT NA KOČEVSKEM - Vodja ZGS območne enote Kočevje Anton Starc veliko žensk, ki so ms tjjJ spodinje in žene. . (jru^iv‘: S Moti pa me še S organizirajo razne iz ’zas^ ■ jljr sedeži so za invalid učnik odlomek iz Lukovega^^ Pouk gostom: KO je v>o-sed^ je: “Kadar te kdo povab | po poti od Pristave (Marofa) do Rožnega studenca, skozi gozd do jezu na Rinži, Mrzlega studenca in v krogu nazaj na Pristavo.Ob poti je označenih in obdelanih 14 stojišč in 28 dreves. Ob učni poti, ki je dobrodošel učni pripomoček vsem šolnikom za organiziranje naravoslovnega dneva, posvečenega spoznavanju gozda, bodo tudi opremljena počivališča, zato bo Gozdna učna pot Rožni stude- "a. P0,1 Primerna ,udi za družin' :^“balo/stvc za nec je dolga približno 3 km in vodi uiee- . M. L.-S. či0veif0|jubnih namen^,,„j|[if_ ............................. čana sem bila, da bodo* .flSf REKORDNI PARADIŽNIK — ' J-': znam bo, nasedaj na7rvo £ i začel sramotno preše nje mesto.” „,ekale ali« Paše to: Koso Po1* js|ila, v občinski svet, sem rn,s deje N S h is 5: 5 % K Uvoz- Prodaja - Servis VABLJENI: FENIX Informatika d.o.o. NA GOLEM VRHU - Zakonca Jožefa in Anton Lisec z veliko ljubeznijo obdelujeta sleherno ped zemlje okoli hiše na Logu in na Goleni Vrhu nad Logom. Novi, okrog 7 let stari vinograd je seveda bolj Tonetov fevd, pri vrtu, ki so ga ogradili zaradi tega, da ne bi vrtnin popasle sme, pa že bolj pomaga Jožefa, čeravno tudi to delo povsem solidno obvlada moška roka. Da je tako, dokazuje paradižnik, ki ga je na vrhu vinograda pod stoletje staro zidanico posadil Tone. Velikanski, 350 cm visoki paradižnik je imel 300 sadežev, in če je vsak tehtal okrog 20 dag, ga je bilo dovolj za domače in sosede. Na posnetku: Tone Lisec ob rekordnem paradižniku. (Foto: P Perc) čana sem bila, da .- lnu prebrala, da s. b.°“ isoc) KAKŠNA Z slu??*; VELIKE LAŠČE_ ;aJrej,P.t da Kom.....op.Sgfe? zahteva za zimsko sl * l3 . $ komunalnih cest PrC . čemu podjetniku, ka«J lo pol manj. A 1 K Svinski sejem •nora ostati v Šentjerneju ^_Vrtec bo dražji Šentjernej - Po prekiica- ' "'moratoriju nad deli v bodoči m coni na Turopolju sedaj itnr tev!*ne aktivnosti za ta del Jerneja. Tako je za obrtno "»Predvidenih 12 novih parcel lil n^Podarstvo, ki naj bi jih C?riftmar“že Prodajati' kr SKa dovoljenja so ze pri-Jjena, napeljani pa so telefon, Im -ln e*ektrika, asfalt pa bo »Položen. Zaradi obrtne ^ dvaP?ldenban0 tUdJ.Sej!T' kj Judi Va . .na pnvabi več tisoč :sd!’PJ.esedti na novo lokacijo, saj aJ Prihaja do številnih za-l,,.v zafadi parkiranja, nesani-redaeixireienosti in sejemskega «o ul .? na občini iščejo primerita!; L?1!0’ b* jo lahko upora-[jj.^^šnih 20 let. Hkrati tečejo J** s Hipotom in Krko o i^i. l,Vl gospodarskega objekta, DqI 1 Pa so že z izdelavo projekta 6 ^°}tro polje za ureditev k, -a’ Pločnikov, javne razsvet-tJd ” av,°busne postaje. Projekt «oDa 8° leto uvrščen v plan, del-va.su ®a *?° financirala tudi drža-iirjjjf PaJ s podjetjem Topos so cij0 ‘Vs? potrebno dokumentarno. Pridobitev sredstev za de-■ °8r°žcno območje za das en‘jernej - Mršeča vas, tako tan: odo v kratkem začela dela VgJ J- Začeli bodo sanirati tudi 0d Novomeške ceste do lijj,3 Pfoti Razdrtemu ob cesti stetne’ ?J)novljati vodovodne si-#reiat'V|P0reniem Maharovcu ter »odi1 kanalizacijo za meteorne b^j Gornjem Gradišču. Kmalu l^elitudi s čiščenjem me-Hiliinlsk'h jarkov, kar bo stalo 10 k L 0v tolarjev, podpisana pa je ^idj°dba za Projekt Kobila -je, („1 n' načrt Šmalča vas - Šmar-V da bo naslednje leto že pj J gradnja hiš. iatVe ® lo: verjetno se bodo da-s*aršev za otroško varstvo P ^tosti. M. Š. Jadio sraka -NAJB0LJŠI EPP IZDELEK teri!°y° MESTO - Prejšnji kj| fin Je v Kranjski Gori pote-S|0v' festival radijskih postaj loVa!n|je-na katerem je sode-radijskih postaj, "din-• m*tud* radio Sraka, tšdi'1 IZrtled treh dolenjskih kkm' s.°delujoči so lahko "jih °Val' s prispevki nasledila oh dnevnoinformativ-laktn aja> reportaža, kon-sPot3 oddaja> samoreklamni Odrt.’• komentar, glasbena Sj..yla> EPP in humoristično-na oddaja. Najbolje se dr,, V'1'! Radio Murski val, na glav l01 mestu je Radio Tri-gliis i. en'ce> tretji pa Radio teu ^obljane. Radio Sraka je "aih !V;‘lv kar nekaj zvrsteh, W.£'ie pa se je izkazal pri Ote ku EPP, kjer je dosegel 1. ji, L- °> ter pri glasbeni odda-to ler s* je zaslužil 2. mesto 0 Da J Sluzil z. iiicsiu. Ije' Pomeni uspešno nada-Oj anje lanskega dela, ko so Obdobnem tekmovanju v taJu *udi dosegli lepe rezul- Kdo skrbi za varnost otrok? Pri osnovni šoli v Dobovi bi bilo potrebno storiti kaj več za varno pot v šolo in iz nje __' Na Osnovno šolo Dobova, Ministrstvo za šolstvo in na Ministrstvo za promet in zveze sem naslovil pismo glede varnosti učencev v prometu, saj nisem dobil odgovora na pritožbo, ki sem jo poslal konec septembra na Osnovno šolo Dobova. Na začetku vsakega šolskega leta je namreč veliko govora o varnosti otrok, a zakaj čez čas vse utihne? Mora biti res kak otrok najprej hudo poškodovan, da se bo kaj ukrenilo? V drugi polovici junija sem na skupnem sestanku staršev in ravnatelja šole g. Vučanjka dal pripombe glede varnosti otrok na poti v šolo, kot je ureditev signalizacije ali namestitev ležečih ovir. Predlagal sem, naj bi se kaj ukrenilo do začetka tega šolskega leta, a narejenega ni nič. Pred šolo je v začetku šolskega leta v jutranjih urah res stala policijska patrulja, ležečih ovir m, prometni znaki skoraj niso opazni ali že izgubljajo barvo. Table “Šola”, ki stojijo v RADANOVIČ V NOVEM AVTOSALONU BREŽICE - Avtocenter Rada-novič iz Brežic, ki je pooblaščeni prodajalec za vozila Volkstvagen, Audi in Seat za celotno Posavje, je pred dnevi odprl v Brežicah nov avtomobilski salon. Povef ’4ršev za otroško varstvo svetni®.1®. s čemer bodo odločali 1 že na naslednji seji. T. G. ft.^UKO TOMAN ^STAVLJA v LITIJI !|>vUg ^ sredo, 18. oktobra, Ni nkl*-°b krajevnem prazniku L^in ne Edija s klubom Villa šlnjjj odborom za proslavo 850-\n Edije pripravili proslavo z 111 !J'Wia \? razs!ave akademskega "igov ^ljka Tomana. Slavnostmi/?- -Ianez Kres je orisal m Edije v 850-ih letih in med Vda dejal: “Čas je v 850 letih 'latih uSV°i.e' se spominjamo ^h p ln.‘b biš pri Smelcu, na Noč 'finskem gradu, mnogih V p?!!1 hiš v vzhodnem delu N bil e> krona vseh spominov 1*1221 Star.’ htijski leseni most, ki '"Sli »et kljuboval bremenom, ki Nvn^Z?nj’ 'n naraslim savskim !l*a k?, predsednik kluba Villa Nria ■?,rt!n Brilej je predstavil Met) h jJjka Tomana, ki je letos l|'tnit.no?il po Litiji in slikal zna- IZLET V SEMIČ - Upravni odbor KO ZB NOV Vir pri Domžalah je že drugič za svoje člane organiziral enodnevni izlet. Tokrat se nas je 65 izletnikov odpeljalo z avtobusom in kombijem na Kmečki turizem Silva in Martine Mal-narič (na sliki) v semiške gorice. Po domači predjedi smo si ogledali vinograde z zidanicami, gospodinja Martina pa nam je pripravila domače kosilo. Zatem smo se udeležili trgatve, vendar je, žal, slabša kot lani. Izletnike je spremljal znani harmonikaš, samouk Stane Kreča iz Domžal, tako da je bil zelo veselo in so nekateri celo zaplesali. Izlet je bil nepozaben, saj so bili nekateri v teh krajih prvič, zato zahvala gostiteljem in Pavletu Kaplanu, predsedniku KO ZB NOV Vir. (Jože Novak) USTVARJANJE ZA NAJMLAJŠE Ob tednu otroka smo se delavke v vrtcu na Dvoru odločile, da pripravimo likovno delavnico za otroke iz našega šolskega okoliša, ki ne obiskujejo organiziranega varstva. Starši teh predšolskih otrok so bili obveščeni z vabilom in s plakatom. Likovna delavnica je potekala v petek, 6. oktobra, od 15. ure dalje. Udeležilo se jo je več kot deset otrok s starši. Za svoje ustvarjalno delo so otroci s sabo prinesli krompir, koruzo, suho travo, suhe jesenske liste itd. Ostali material, ki smo ga potrebovali, pa je prispeval vrtec. Otroci so s pomočjo svojih staršev slikali s čopiči, tiskali liste, izdelovali jesenske ikebane, ježke iz krompirja in zobotrebcev, oblikovali so z glino in drugo. Vsem je bilo v zadovoljstvo, saj so bili otroci videti zelo sproščeni in polni volje za delo. Odločili smo se, da bomo ob pomembnejših praznovanjih v vrtcu na Dvoru še organizirali take ali podobne dejavnosti za otroke, ki ne obiskujejo vrtca ali priprave na šolo. De)avke VVE Dvor centru Dobove pri stari šoli, ki je zaprta že dve leti, niso prestavljene na novo lokacijo. Bližino šole bi morali jasno označiti, prav tako ob šoli postaviti znak za omejeno hitrost na 30 km/ h, lahko bi nad table “Sola” namestili opozorilni rumeni semafor, ki bi utripal v času prihoda iz odhoda iz šole. Varnost in življenje otrok bi namreč morala imeti prednost pred varčevanjem, saj so otroci naša prihodnost. KREŠKO HOTKO Dobova ŠE ENO TEKMOVANJE IZ LOGIKE NOVO MESTO - V soboto, 14. oktobra, je bilo na OŠ Bršljin področno tekmovanje iz logike za osnovnošolce dolenjske regije, ki se gaje udeležilo 65 učencev. Ib so tekmovalci, ki so na tekmovanju na matični šoli dosegli 1. ali 2. mesto, prišli pa so iz osnovnih šol Bršljin, Center. Dolenjske Toplice. Grm, Mirna, Šentjernej, Šmarjeta, Šmihel in Vavta vas. Državnega tekmovanja iz logike, ki bo v soboto, 11. novembra, na Fakulteti za elektroniko in računalništvo v Ljubljani, se bo udeležilo 10 učencev: 3 iz Dolenjskih Tbplic, 2 z Grma in po 1 iz Vavte vasi, Mirne, Šmihela, Šentjerneja in Centra. Prijateljici Rezki Ob 70. rojstnem dnevu Življenje nas kar naprej bogati v spoznanju, da je najbogatejši tisti, ki zna prisluhniti ljudem. Rezka to zna. Vse trpljenje, ki ga je prestala med vojno in po njej do upokojitve, je prepustila pretek-’ losti. Skoraj 40 let že stanuje na železniški postaji Trebnje, kjer je vedno hrup. Več kot 30 let se je z vlakom vozila v službo v Ljubljano, večkrat stoje, v živinskih vagonih. Dan za dnem, brez prostih sobot. Ne toži o prestanem, pač pa z veliko volje in odrekanja kljub bolezni, ki jo čuti vsak dan bolj, dela kot malokdo. Ljudje, kot je Rezka, so z udarniškimi deli zgradili to, kar imamo danes. 5. novembra bo praznovala 70. rojstni dan. Naj ji oo petje in razumevanje sočloveka v oporo in pomoč v življenju tudi naprej. Z možem Janezom pa naj le spije kozarec dobrega vina za dobro voljo! LOJZKA STRNISA Malka Korce V petek, 20. oktobra, smo se na ' ališču v Soteski v velikem pokop; številu tevilu poslovili od 89-letne Mal-ke Korčetove iz Gabrja pri Soteski. Rojena je bila v številni kmečki družini, leta 1930 pa sta si z možem v Gabrju ustvarila družino. Poleg pridnosti je s sabo prinesla izjemno ljubezen do petja. Brez domače pesmi bi ljudje težko zdržali v tistih časih. Peli so ob košnji, žetvi, trgatvi... Ko je Malka prišla “za ta mlado” k Červa-novim, je dom postal priajznejši. Čeprav ni bila v službi, je bila njena življenjska pot bogata. Dela ji ni nikoli zmanjkalo. Koliko truda in materinske ljubezni je Malka razdala svoji družini! Nešteto večerov je otrokom krpala oblekice in urejala domek. Ko sta se z možem pripravljala na gradnjo doma, pa jima je načrte prekrižala druga vojna. Malka je v vojni izgubila moža, tako daje potem morala sama skrbeti za otroke in tudi za moževe starše. Pokojno Malko je odlikovala pridnost, skromnost, veselje. Pomoč je mnogim nudila v besedi in dejanju, trudila seje za ohranjanje starih šeg in navad. Zaradi vseh teh lepih lastnosti se je bomo vsi še dolgo spominjali in jo ohranili v lepem spominu. T. VIRANT Na Primostku nič več omejitve nosilnosti Prihodnje leto sanacija PRIMOSTEK - Ko so na začetku letošnjega poletja most čez Lahinjo na Primostku pri Metliki zaprli za tovorni promet oz. omejili promet zgolj na avtomobile, ki ne presegajo 5 ton skupne teže, je zapora v Beli krajini povzročila veliko negodovanja. Uradni obvoz za cesto, ki pelje od Metlike do Črnomlja, je bil namreč skozi Novo mesto in Dolenjske Toplice. Ker bi si s tem vozniki tovornjakov za nekajkrat podaljšali pot, so ubrali bližnjice, kar je med prebivalci bližnjih vasi povzročilo dodatno nezadovoljstvo. V začetku oktobra je z direkcije Republike Slovenije za ceste prišlo sporočilo, da je bila po natančnem pregledu poškodb na konstrukciji mostu, ki ga je opravil Igmat, izdelana statična presoja nosilnosti mostu. Zato so konec prejšnjega tedna zaporo mostu oz. omejitev nosilnosti odstranili, zaprli pa so polovico mostu, medtem ko po drugi polovici, ki ima nepoškodovan vzdolžni nosilec, lahko poteka promet brez omejitve nosilnosti. Sicer pa so z ministrstva za promet in zveze sporočili, naj bi predvidoma v prihodnjem letu most na Primostku sanirali. Metliški župan Branko Matkovič je povedal, da so težka vozila, ki so ubrala obvoz po bližnjici, poškodovala ceste skozi Geršiče, Krivogla-vice in Dobravice, saj vaške poti niso bile grajene za takšno težo. Upajo, da jim bo država priznala popravilo teh cest v okviru programa za ureditev obmejnih cest. Protest je prišel tudi iz semiške občine, skozi katero se je zaradi obvoza močno povečal promet s težkimi vozili. M. B.-J. OTROŠKI VRTEC OB OBLETNICI BREŽICE - V telovadnici vrtca v Brežicah v Šolski ulici 5 bo danes ob 17. uri lutkovna igrica Kot kupček zemlje, ki jo je pripravila lutkovna skupina Koki, v kateri deluje 6 vzgojiteljic brežiškega vrtca. S to predstavo v vrtcu zaključujejo vrsto oktobrskih prireditev. V času od 5. do 15. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Angela Mušič iz Metlike - Borisa, Marija Kuhar iz Šentjerneja - 1h-deja, Helena Jordan s Suhorja -Julijo, Jadranka Podrebarac iz Ju-rovskega Broda - Alena, Marjeta Kos iz Krmelja - Ivana in Adrija-na, Zdenka Grdun iz Balkovcev -Mateja, Jana Hrovat z Volajih Njiv - Andrejo, Suzana Zurc iz Črnomlja - Žiga, Vesna Kralj iz Kota pri Šemiču - Majo, Ljubica Jagaš iz Jarnevičev - Tonija, Jerica Vovko iz Škocjana - Žiga, Angela Pajk iz Štefana - Davida, Irena Križman iz Blatnika - Barbaro, Renata Grguraš iz Svibnika - Miha, Erika Cerovšek z Gor. Pijavškega -Špelo, Sonja Fajs iz Orehovice -Primoža, Nataša Gradaševič iz Črnomlja - Klemena, Mihaela Bizjak s Trebenjskega Vrha - Nejca, Marica Jaklič iz Krivoglavic - Tilna, Martina Bučar z Velikega Riglja - Mitja, Bojana Murn z Rdečega Kala - Gašperja, Janja Skubic iz Svinjskega - Amadejo, Marija Škulj iz Velikega Mraše-vega - Anžeta, Alenka Banovec iz Doblič - Tadeja, Sonja Kolenc iz Zabrdja - Urha, Gordana Šoronda iz Metlike - Lariso, Bernarda Ratajec iz Pristave - Meto, Stanislava Župančič iz Srednjega Lipovca - Urško, Nataša Babič iz Velike Lahinje - Emo, Ana Klemenčič s Trebelnega - deklico. Iz Novega mesta: Darja Jako-vec-Bučar, Ulica Ivana Roba 36 -Sebastijana, Sabina Jerman iz Ulice Slavka Gruma 68 - Ajdo. Čestitamo! 30 BRAČEV V VINOGRADU BRCARJEVIH - V vinogradu Brcarjevih na Homu je bilo v soboto v sončnem vremenu delovno in veselo. Več kot 30 pridnih bračev, med njimi skoraj polovica šahistov, prijateljev Andreja, je prišlo na trgatev, zato so likof imeli že v zgodnjih popoldanskih urah. Iz potrganega grozdja sorte laški rizling so iztisnili okrog 1.500 l mošta, po besedah Bojana Brcarja pa so še vsaj enkrat toliko že poprej podbrali rumenega muškata, kemerja in nekaj kraljevine. Črnine je bilo za več kot 3.000 litrov. Na posnetku: Petru Brcarju (s kozarcem v roki) se smeje pri srcu zavoljo količine in kakovosti pridelka. Šahovskemu velemojstru Brunu Parmi in sinu Andreju kaže, kakšno kapljico so si naredili tisti, ki so potrgali grozdje že pred 14 dnevi. (Foto: P Perc) IZBIRNO GASILSKO TEKMOVANJE USPELO - V soboto je Gasilska zveza Novo mesto v Šentjerneju pripravila območno tekmovanje za republiško tekmovanje,-ki bo prihodnje leto. Tekmovanja se je udeležilo 425 tekmovalcev iz 38 gasilskih društev Dolenjske in Bele krajine. Republiškega tekmovanja se bodo udeležile prve tri ekipe iz posameznih kategorij in tiste ekipe, ki so dosegle precej visoko normo, ki jo je predpisala republiška gasilska zveza. Med člani A je zmagala ekipa s Štrekljevca nad ekipo Kamene in Rateža. V kategoriji člani B so tekmovalci iz Mirne Peči zmagali nad ekipoma iz Dolenje Straže in Maharovca. Med članicami so bile najuspešnejše tekmovalke gasilskega društva Ratež nad Gradcem in ekipo Bele Čerkve. Med mladinci so slavili Štrekljevčani, drugi so bili Kamenčani, tretji pa gasilci iz Glo-bodola. Med mladinkami so gasilke iz Dolenje Straže zmagale nad ekipoma Stranska vas - Novo mesto in Stranska vas - Semič. V pionirski kategoriji so bili najboljši gasilci s Ponikev, 2. so bili gasilci iz Štatenberga in 3. iz Bele Cerkve, na republiško tekmovanje pa gredo tudi pionirji gasilci z Rateža. Med pionirkami so bile najuspešnejše tekmovalke Dolža, 2. mesto je zasedla ekipa Stranska vas - Novo mesto in 3. ekipa iz Ajdovca. (Foto: T. G.) DELAVNI CEROVLJANI - Krajevna skupnost Podgrad je med manjšimi v novomeški občini pa še visoko v Gorjance so potisnjene njene vasi. Ljudje se lahko pohvalijo, da imajo vse in še kaj več. Pred dnevi so na novo položili 6000 m2 asfalta za vas Veliki Cerovec. Za 44 tamkajšnjih gospodinjstev z 250 ljudmi je to velika pridobitev. Krajani in krajevna skupnost so skupaj spravili 4 milijone tolarjev, na občini pa so za posodobitev primaknili še 2 milijona. Na sliki: v soboto so v Podgradu pričeli z obnavljanjem “narobe" narejenega doma Doma krajanov. Zgradili so ga za potrebe takratnih družbenopolitičnih organizacij, sedaj pa so ga spremenili za potrebe gasilcev in krajevne skupnosti. Zamenjali bodo streho, uredili dvorano in še kaj. (Foto: J. Pavlin) ZLATARNA AURA V BTC-ju - Zakonca Fink sta v petek odprla že drugo zlatarno. Prvo - Čebelico na Prešernovem trgu - kupci že dobro poznajo, druga pa dopolnjuje tovrstno ponudbo v nakupovalnem centru BTC. V novoodprti zlatarni je na zalogi zlat in srebrn nakit večine slovenskih dobaviteljev, ponudbo iz uvoza pa zaokrožuje nadvse pester izbor ročnih ur. Slovesne otvoritve se je udeležil tudi novomeški župan Franci Koncilija, ki je podjetnikoma zaželel obilo poslovnih uspehov. (Foto: Majda Luzar) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 26. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.30 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR KAPA NEVIDNICA 10.20 BATMAN, amer. naniz., 3/32 10.45 ODKRIVANJE ZEMLJE, amer. izobraž. serija, 23/26 11.15 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 PISAVE, ponov. 14.55 ELL1NGTON, ponov. angl. drame 16.25 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske TV 17.00 TV DNEVNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV 17.55 LAHKO NOČ, LJUBICA, 7. epizoda angl. naniz. 18.25 UMETNIKI ZA SVET 18.40 KOLO SREČE, TV IGRICA 1Q Ifi R KANIČA R30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PRIMER ZA DVA, nem.-avstij.-švic. naniz., 8/10 21.10 TEDNIK 21.55 NIKAR!, oddaja o prometu 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 ŽARIŠČE 23.00 SOVA ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVLJA, amer. naniz., 14/22 POROČEVALKAS SODIŠČA, nem. naniz., 7/13 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews -16.10 Tedenski izbor: Lahko noč ljubica, 6. epizoda angl. naniz -16.40 Sova (ponov.): Noro zaljubljena, amer. naniz., 5/22; 17.10 Poročevalka s sodišča, nem. naniz., on3 -18.00 Regionalni program • 18.45 Znanje za znanje -19.15 lok, tok, kontaktna oddajaza mladostnike - 20.05 Intervju - 21.05 Povečava - 23.00 Julian Joseph: Ali Atars big band, 1. del KANALA 7.00 Video strani -10.00 Novice -10.10 TV prodaja -10.25 Luč svetlobe (ponov. 541. dela amer. nadalj.) -11.15 Drakula (ponov. 16. dela amer. naniz.) -11.40 Benny Hill (ponov. 25. dela angl. hum. naniz.) -12.00 Novice -12.15 TV prodaja -12.30 Videostrani -16.00 Novice -16.30 Dance sesion (ponov.) -17.00 Brlog (18. del Špan. naniz.)- 17.30Sirene (ponov.7.dela)-18.20Risanka -19.00 Novice -19.10 Luč svetlobe (542. del amer. nadalj.) - 20.00 Spi z mano (amer. film) - 21.30 Dežurna lekarna (48. del. Špan. hum. naniz.) - 22.00 Magnetoskop (glas. oddaja) film) - 23.00 Novice - 23.05 TV prodaja HTV I 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Sledge Hammer (hum. serija) -13.10 Dok. serija -14.00 Zgodilo se je v Rimu (brit. film) -15.35 Izobraževalni program -16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Zabavni program - 21.10 Kulturna krajina - 22.20 Moč denarja - 22.30 Dnevnik - 22.50 S sliko na sliko - 23.20 Sanje brez meja HTV 2 15.25 Video strani -15.40 TV koledar -15.50 S sliko na sliko -16.35 Dediščina (dok. film) -17.25 Evropska nogometna liga -18.25 Humor, serija (3/6) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Družina Churchill (dok. serija, 1/ 3) - 21.15 Humor, serija,4/6 - 22.25 Rešitev 911 (serija) - 23.15 Fluid expo PETEK, 27. X. SLOVENIJA 1 9.15-1.45 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR RAZGIBAJMO SE 10.15 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 4/26 10.40 ROKA ROCKA 11.40 BOJ ZA OBSTANEK, angl. dok. serija, 4/8 12.35 ZNANJE ZA ZNANJE 13.00 POROČILA 15.05 KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja TV Koper 15.40 NAPOVEDOVANJE OGNJA, ponov. dok. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 43. oddaja 17.25 HEATHCLIFF, risana serija, 8/21 17.55 LAHKO NOČ LJUBICA, 8. epizoda angl. naniz. 18.25 UMETNIKI ZA SVET 18.45 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 POGLEJ IN ZADENI 21.40 TURISTIČNA ODDAJA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 SOVA FRASIER, amer. naniz., 8/22 23.10 POROČEVALKA S SODIŠČA, nem. naniz., 8/13 0.00 H-KOT HEROIN, kan. film SLOVENIJA 2 11.30 Video strani -12.10 Forum; 12.25 Učitelj, franc, nadalj., 4/24; 13.15 Omizje; 15.15 Osmi dan; 16.10 Lahko noč ljubica, 7. epizoda angl. naniz. -16.40 Sova (ponov.): Alfred Hitchcock vam predstavlja (14/22); 17.10 Poročevalka s sodišča, nem. naniz., 7/13 -18.00 Regionalni studio Koper -18.45 Izziv, poslovna oddaja -19.15 Poglej me! - 20.05 Azijska magistrala, jap. dok. serija, 2/5 - 20.55 Zadnja mafijska poroka, amer. nadalj., 4/4 - 21.40 Opus - 22.40 Borštnikovo srečanje - 23.00 Koncert simfonikov KANALA 7.00 Video strani -10.00 Novice - 10.10TV prodaja -10.25 Luč svetlobe (ponov. 542. dela amer. nadalj.) -11.15 Brlog (ponov. 18. dela Špan. naniz.) -11.45 Magnetoskop (ponov.) -12.00 Novice -13.05 Video strani -16.00 Novice -17.35 TV prodaja -17.50 Drakula (17. del amer. naniz.) -18.15 Dežurna lekarna (ponov. 48. dela Špan. naniz.) -19.00 Novice -19.05 Risanka - 19.10 Luč svetlobe (543. del amer. nadalj.) - 20.00 Tb trapasto življenje (8. del amer. naniz.) - 20.50 Notranje nasilje (amer. film) - 22.20 Spi z mano (ponov. filma) - 23.50 TV prodaja SOBOTA, 28. X. SLOVENIJA 1 7.45- 1.05 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.30 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 8.45 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 9.00 KOLINE 10.00 OGLEJMO SI!, angl. dok. serija, 2/12 10.25 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.45 IZZIV ZA LAS1E, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 INTERVJU, ponov. 14.20 TEDENSKI IZBOR: MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 14.35TEDN1K 15.20 POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM PESTRNA, igrani film, 1/2 18.00 BOJ ZA OBSTANEK angl. poljudno-znan. serija, 5/8 18.50 HUGO-TV IGRICA 10 ift R KANIČA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 PODELILTEV BORŠTNIKOVEGA PRSTANA, prenos iz Maribora 21.10 VESELE ZGODBE IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA, 4/5 22.20 OZARE 22.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.55 GRACE NA UDARU, amer. naniz., 8/26 23.20 ROKE, Šved. film 0.50 TIČEK VRAŽIČEK angl. animirana serija, 9/12 SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euroncvvs -10.00 Joe Zawinul Syndicatc -11.05 Tedenski izbor: Primer za dva (ponov.); 12.10 Turistična oddaja; 12.25 Lahko noč ljubica, 8. epizoda angl. naniz. -12.55 Sova (ponov.): Frasier, amer. naniz., 8/22; 13.25 Poročevalka s sodišča, nem. naniz., 8/13; 14.15 Videošpon -15.00 Euronews -15.55 Mojstri, 8. oddaja -16.55 Športna sobota (DP v košarki) - 18.30 Slovenski magazin -19.05 Karaoke - 20.10 Resnični zahod, amer. dok. serija, 2/6 - 21.00 Poveljstvo v peklu, amer. film - 22.30 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 TV prodaja - 8.20 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.20 Zapornik iz Zende (ponov.) -10.15 Imamo jih radi (ponov. oddaje o živalih) -11.00 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.35 Maručini kristali (ponov.) -12.25 Video strani • 16.40 Vreme - 17.00 Splošna praksa (ponov. 44. dela avstral. naniz.) -17.55 Klic divjine (ponov. 5. dela nem. naniz.j -19.00 Vreme -19.05 Risana serija - 19.30 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.00 Vreme - 20.05 Zlati boben - 20.15 Splošna praksa (45. del avstral. naniz.) - 21.10 Domovanje zmajev (amer. film) - 22.45 Vreme - 22.50 Notranje nasilje (ponov.) - 0.40 Erotični film NEDELJA, 29. X. SLOVENIJA 1 8.15-0.15 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.50 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAY ponov. 9.35 ČEBELICA MAJA 10.00 SAMO ZA PUNCE, ponov. amer. naniz., 2/13 10.30 PESTRNA, ponov. igranega filma, 1/2 11.05 GRACE NA UDARU, ponov. amer. naniz., 8/26 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 ŽIVLJENJE DVEH SVETOV - VIDNI INSEKTI 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR KARAOKE 14.05 ZA TV KAMERO 14.30 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 12/26 15.20 ZABAVLJAČA, amer. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 HUGO-TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDEUSKIH 60 21.15 CLIVE JAMES, angl. dok. serija, 1/4 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 SOVA: MOŽ Z MASKO, nem. nadalj., 4/4 POROČEVALKA S SODIŠČA, nem. naniz., 9/13 SLOVENIJA 2 Opomba: Kozina: DPv rokometu 15.55 do 17.30; Suzuka: Fl 17.30 do 19.15 7 JO Video strani - 8.00 Slovenska ljudska pesem - 8.30 Tedenski izbor: Poglej me; 9.15 V vrtincu; 10.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija; 10.55 Zadnja mafijska poroka, amer. nadalj., 4/4; 11.55 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, 4/5 -12.45 Euronevvs -15.55 Športna nedelja -19.20 Lahkih nog naokrog - 20.10 Biblija - 20.40 Ljubezenski sel, angl. film - 22.30 Shlomo Mintz igra Bacha, 2. del - 23.05 Športni pregled KANALA 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show, 8. del -10.30 Imamo jih radi (oddaja o živalih) -11.20 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) - 11.35 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) - 12.25 Video strani -16.15 Vreme -16.20 Muppet show (ponov.) -16.50 Unpato (ponov.) - 18.00 Thelonious Monk (dok. oddaja) -19.00 Vreme -19.05 Risana serija -19.30 Burleska - 20.00 Vreme - 20.05 Klic divjine (6. del nem. naniz.) - 20J5 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.30 Igra brez konca (4. del angl. filma) - 22.25 Vreme - 22.30 Domovanje zmajev (ponov.) PONEDELJEK, 30. X. SLOVENIJA 1 7.45-0.10 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.15 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM ŽOGICA MAROGICA, lutkovna igra 9.00 ERAZEM IN POTEPUH, igrana serija, 1/5 9.35 IZZIV poslovna oddaja 10.00 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 10.15 BILO NAS JE PET češka nadalj., 1/6 11.30 POVELJSTVO V PEKLU, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 13.50 POVEČAVA 15.50 OBZORJE DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 OGLEJMO Sl!, angl. dok. serija, 3/12 18.05 SIMPSONOVI, amer. naniz., 4/48 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 ABC-ITD., TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 KAREL VELIKI, franc, nadalj., 4/5 21.00 TAM - KUPOVANJE ČASA 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ŽARIŠČE 22.45 SOVA: SEINFELD, amer. naniz., 18/18 POROČEVALKA S SODIŠČA, nem. naniz., 10/13 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.50 Tedenski izbor: Utrip; 15.05 Zrcalo tedna -15.15 Nedeljskih 60 -16.15 Rdeči alarm, franc, nadalj., 4/4 -17.10 Sova: Poročevalka s sodišča, nem. naniz., 9/13 -18.00 Regionalni studio Maribor -18.45 Že veste -19.00 Sedma steza - 20.00 Slavnostna akademija ob dnevu reformacije - 21.15 Studio City - 23.05 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Video strani - 8.00 Novice - 8.05 Luč svetlobe (ponov. 543. dela) -10.00 TV prodaja - 10.15 Drakula (ponov. 17. dela amer. naniz.) - 10.40 Žametne vrtnice (ponov.) -11.25 TV prodaja -11.40 Video strani -12.00 Novice -16.00 Novice -16.40 Brlog (19. del šanr. naniz.) -17.10 To trapasto življenje (ponov. 8. dela) -18.00 Košarkarsko prvenstvo prve lige -19.00 Novice -19.10 Luč svetlobe (544. del amer. nadalj.) - 20.00 Zlata dekleta (9. del. amer. hum. naniz.) - 20.30 Nezaslišana sreča (amer. film) - 22.10 Rodeo (glas. oddaja) • 23.00 Novice - 23.05 Košarkarsko prvenstvo prve lige (ponov.) • 23.50 TV prodaja TOREK, 31. X. SLOVENIJA 1 8.15 - 23.55 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.50 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM GREMO K BABICI, lutkovna igrica 9.20 ERAZEM IN POTEPUH, igrana serija, 2/5 9 J5 BI LO N AS JE PET češka nadalj., 2/6 10J5 TEDENSKI IZBOR LJUBEZENSKI SEL angl. film 12.45 ŽE VESTE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA SOBOTNA NOČ, ponov. 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM SAMO ZA PUNCE, amer. naniz., 3/13 17.40 ZLATA PODKEV 18.00 LAHKO NOČ, UUBICA, 9. epizoda angl. naniz. 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UČITELJ, franc, nadalj., 5/24 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 POSLOVNA BORZA 22.30 SOVA KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz., 4/20 POROČEVALKA S SODIŠČA nem. naniz., 1113 SLOVENIJA 2 12.00 Video strani -12.10 Euronews -14.10 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 14.25 Clive James, angl. dok. oddaja; 15.15 Studio City; 16.25 Simpsonovi, amer. naniz., 4/48 -16.45 Sova (ponov.): Seinfeld, amer. naniz., 18/18; 17.10 Poročevalka s sodišča, angl. naniz., 10/13 -18.00 Regionalni program -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 Gordijski vozel mamil, amer. dok. film - 20.50 Roka rocka - 21 JO Svet poroča - 22.20 Druga Evropa, angl. dok. nadalj., 5/6 KANALA 7.00 Video strani - 8.00 Novice - 8.05 Luč svetlobe (ponov. 544. dela amer. nadalj.) - 9J5 Novice -10.15 Brlog (ponov. 19. dela Špan. naniz.) -10.45 Državnik novega kova (ponov. 6. dela angl. naniz.) -11.15 TV prodaja -11.30 Video strani -16.00 NoVice -17.05 Drakula (18. del amer. naniz.) -17.30 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -18.20 Risana serija -19.00 Novice -19.10 Luč svetlobe (545. del amer. nadalj.) - 20.00 Hermanova glava (9. del. amer. naniz.) - 20.30 Zgodovina amer. podjetništva (dok. serija) - 21.00 Vfcčni krog (oddaja o astrologiji) - 21.30 Državnik novega kova (7. del angl. naniz.) - 22.00 Zaščita potrošnikov (2. oddaja) - 22.30 Benny Hill (26. del angl. hum. naniz.) - 23.00 Novice - 23.05 TV prodaja SREDA, 1. XI. SLOVENIJA 1 8.45-0.05 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 TEDENSKI IZBOR COBI IN PRIJATELJI, Špan. risana serija, 8/13 9.45 ERAZEM IN POTEPUH, lutkovna serija, 3/5 10.15 BILO NAS JE PET češka nadalj., 3/6 11.15 AZIJSKA MAGISTRALA, jap. dok. serija, 2/5 12.05 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.30 SLOVENSKI MAGAZIN 13.00 POROČILA 15.20 TEDENSKI IZBOR BIBLIJA 15.50 OPUS 17.00 DNEVNIK 1- 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 LAHKO NOČ, UUBICA, 10., zadnja epizoda angl. naniz. 18.30 UMETNIKI ZA SVET 18.45 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA STRAŠILO, amer. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 6/22 POROČEVALKA S SODIŠČA, nem. naniz., 12/13 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronews - 14.55 Zgodbe iz školjke -15.25 Tedenski izbor: Karel \feliki, fran. serija, 4/5; 16.15 Lahko noč, ljubica, 9. epizoda angl. naniz. -16.45 Sova (ponov.): Ko se srca vnamejo, amer. naniz., 4/20; 17.10 Poročevalka s sodišča, nem. naniz., 11/13 -18.00 RPL - Studio Luwigana -18.45 Odkrivanje zemlje, amer. izobr. serija, 24/26 - 19.15 V vrtincu - 20.05 Nogomet, evropski pokal PEP - 22.20 Svet na zaslonu-23.10 Balet KANALA 7.00 Video strani - 8.00 Novice - 8.05 Luč svetlobe (ponov. 545. dela) • 10.15 Drakula (ponov. 18. dela amer. naniz.) -10.40 Benny Hill (ponov. 26. dela angl. hum. naniz.) -11.25 Video strani - 12.00 Novice -16.00 Novice -17.30 TV prodaja -17.45 Brlog (20. del Špan. naniz.) -18.15 Zgodovina amer. podjetništva (ponov.) -19.00 Novice -19.10 Luč svetlobe (546. del) - 20.00 Sirene (8. del amer. naniz.) • 20.50 Karma - 22.00 Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Vpliv televizije, dok. oddaja - 23.00 Novice - 23.05 Epikurejske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) - 23.20 TV prodaja ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi - 4.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogo- dki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Altergodba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -14.00- 15.00 Zabavne želje -15.30 Do-godki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev-12.00 BBC, osmrtnice-12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA Ploščati vrhovi 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program (ob 21.30 Dee Jay Time) PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 - 17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja-18.20Kronika-19.30 - 24.00 Rezerviran čas la, osmrtnice - 12.30 Mah _ J7.00 Poročila - 15.30 Grmski vulka« Srakin TV izbor -1 S.OOPoročdaincg. r sodelavcev radia - 20.00 v'feLI(«fj5»i eni - 22.00 Kviz z cvergrecm - » w skok TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Lestvica 3.3.3 - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00Telefonske zabavne želje Sobotna super veselica i”|“ valik' kvartet 7 pfc iz Izole - L® P°lke’ in popevke NEDELJA, 29.10. .9.3« KmčF-n.TvinogradniškaJ^. SREDA .30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved 8.30 Kulturni kažipot - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 5.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kronika - 9.30 - 24.00 Telefonske NZ želje - 1J.UU ruiuk.nu - Poročila - 20.00 Cinca Marinca ta jazz DOLENJSKI UST uaš četrlkou prijal Drugo rojstvo ansambla lokranjica Fanika Požek Ivan Sivec. “Najraje Slakove melodije, sai."'„iJ0)j oni/n harmonika ZVCfll IlBj Franca Potočarja POTOČNA VAS - Melodi- gova harmonika zveni n. po domače. Mogoče ^sep^ na, da sta z mojim k - skupaj vieK je ansambla Franca Potočarja je zadnje čase vse pogosteje slišati prek radijskih valov. Franc Potočar pa je prvo malo 3ŠČ0 posnel že in veliko ploščo posnel že pred 20 leti. Takrat melodija ‘Vsako leto le en maj ima” ni dosegla takšne popularnosti kot danes, ko so zaradi nje morali ponatisniti staro ploščo in kaseto. Tej slavni melodiji se je pridružila še ena Potočarjeva uspešnica “Na Trški gori”, v kateri so s triom zapeli še štirje Podlipški fantje, doma iz okolice Ljubljane. Ansambel se danes lahko Kn.TSšsis.S asttssasgs snemanju novih meloct J ___, Mikom z.'ou no sodeluje z Nikom kom, nekdanjim člano sambla Lojzeta Slaka, j p pohvali, da si je na lanskem Pt........................... ^tujskem festivalu priigral srebrnega Orfeja, na Graški gori pa prejel prvo nagrado strokovne komisije. “Potočarji” so bili že trikrat gostje na radijskih koncertih, posneli so dva video spota, že nekajkrat so gostovali v Nemčiji. Nepogrešljivi so na veselicah in drugih zabavnih prireditvah. Ta čas snujejo novo kaseto, ki bo ljubitelje njihove glasbe razveselila še pred novim letom. Avtor melodij je povečini Franc Potočar, največ besedil pa mu napišeta be- ži NSAMBEL FMHCA rO TOČARJA - Franc Fo& igra harmoniko, !S°r re, garbas, bariton m kla -g Marjan Peterlin kitar0’ P’ > Podlipški fantje: Fran„. \er možič, Tomaž in Janez ter Jože Štrukelj. - • » DESfit DOMAČ#! Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D gjiest' skega lista dodelil nagrado Ančki Golobič iz Semiča. Nagraj tamo! je ta Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do \ u teden takšna: 1 (2) Pojte zvonovi - BRATJE POLJANŠEK 2 (1) Nagelj polka - ANS. NAGELJ 3 (4) Kupil sem konjiča - ANS. RUBIN 4 (3) Henčkovih 30 - ANSAMBEL HENČEK 5 (7) Če ženska nosi hlače - ANS. MIRA KLINCA 6 (9) Vračam se tja, kjer sem doma - ANS. KRIM 7 (5) Zakonska barka - ANS. STOPAR 8 (8) Franc Poslane - ANS. PETRA FINKA 9 (-) Ajdov cvet - ANS. TONIJA VERDERBERJA 10 (6) Vinska trta - TERCET ANS. SLOVENIJA Predlog za prihodnji teden: Postal sem očka - SLOVENSKI K K-------------------------------------- KUPON ŠT. 43 Glasujem za:_ Moj naslov: ____ ot; L lotil S Vi »bčir Ž»ez "Ha Jsni ",ci »e; Pred Prip, S >‘bt ""m N ojs \ 5 s! S N n*“V k Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 N»v°^ ..............................................——^ sOTrss lusmu 3 ni 1_ iti I I* m n -5S- i ku u ne teden otroka Jtednu otroka je bilo na naši šoli LMro. V ponedeljek smo odšli „ Ues,enski sprehod v gozd, kjer smo ,SS C,1“vali jesenske barve in sc učili asj_ Lj narav|- V torek nas je obiskal djej- :i»a lakUnonjck ‘n nan] prjpOVe' ' \aKo se moramo obnašati na . tičence l.r. in cicibane male PaJe na cesti učil, kako morajo ?'ln.° hoditi. V sredo smo imeli nas-jrid-esti-5.00 >0ort ' i ^ SI^-vju sinu mivii 'i- an' ^ avtobusom smo se na Te>4e. kjer smo v gozdu <"5 5okk^nj'^P°,enlPCk!iiCr Sre v* em ‘grlsču igrol1 različne a) ’četrtek smo sc z avtobusom if E y ki«r si °sle- K™ z naslovom Trije lopovi in k&Tj, -mje b‘l lep 'n smešen, saj tem, ,°ie devetmesečni dojenček tri loPove- V petek so bili ki:1 lr- sprejeti v šolsko skupnost. WčpT° Proslav°. na kateri je pel [J.j. > nastopili so posamezni prij-d'.’ ^čenci l.r. pa so dobili C^HlS« M°Jl spomini. Na mp s°n>li pogoščeni. Tako nam je tihiivilroka niinil lepo in želim si, im ‘1° ,ako večkrat v letu. Ko bi kr»mn otr°ka vsi otroci sveta! MARJETKA HOČEVAR, 3.r. OŠ Tržišče ^OŠKI PARLAMENT Soti|?ktobra se je ob 10. uri v pro-Hič^omeškc občine začel otro-®oln ament- Sestanka seje udelc-tan ,Prcdstavnikov osnovnih šol iz %: jV° mesto, Škocjan in Šent-hoai t stanek so vodili novomeški Zvonci Koncilija, predstavnik tarka J?f‘Ja,eljev mladine in sekre-1'tntZ ■ ,yna lema otroškega padali, cipj6 'Kako reči ne allcoho-sltDiwT®tam’ drogi in ostalim ne-Cst|m in kako bi preprečili ftM,.a a‘ds”. Na sestanku je vsak MD(wunlk povedal predloge in >voriiVVK°ie -r6’- na,ka*ere je atftent T®'.Koncilja m otroški par- NaSe,L vključil s kratkim govorom, li b0(i„1?ku smo izbrali 5 delegatov, »Cnt y. °nec leta odšli na padali a, ■iubljano in tam predstavili lenjske8e otroškega parlamenta Do- ANJA KERMC, 8,r. pj OŠ Center Darete, alkohol c. in mamila Mobte- alkohol in mamila so ''iaved struP- Veliko ljudi se tega h po n??’ zato vse prepogosto sega-"'ladjk'^kl.kled temi je tudi veliko % boi; ■ tslijo, da so s cigareto v ^JJ-memtni. V resnici pa lahko "• tjt„arno zbolijo. Vsak dan umre veliko ljudi. Zato bi po *®je ,.*• strogo prepovedala karanje alkohola in mamil. TINA KOLENC, 5,r. OŠ Krmelj ^stični nasmeh Ptav^JICA - V okviru pri-s° Šol tekmovanje iz turizma °biSL’?.rji osnovne šole Fara bi{čj 1 Pred dnevi tudi gostil-bice J* Antona Kovača iz Osil-ddu n 8a izprašali o njegovem 8osti„na Področju turizma in io|c aItVa- V skupini učencev tazr , ari je bila tudi učenka 8. Osj| a.Goranka JanešsSel pri "V'Cl,,ki je povedala: ^r°žk ° ' nimamo turističnega ,k*j.ub temu pa smo v tloDai. letih zelo uspešno na-bluv!1 na tekmovanjih Turiz-'en, 5 l7laSa lastna glava’, ki v b9S|n, skem letu poteka pod Sb,eh> “Gostoljublje, na-tevjč turizma”. Skupina učen-da jedrnega in osmega razre-Pti ase,.5°le sc spet temeljito bCssav,Ja na tekmovanje. Da-JOstill:? obiskali zelo uspešnega Pa b()niCaria Kovača, v kratkem heka,010 kočevske lovce in še SpinrC' ^se ,0 bomo objavili Pisjj N v našem stenskem časo-Posgc ato Pa bomo izdali tudi kide| no.revijo. Spet bomo 1Uri>r?Va'i.na tekmovanju šol o ‘ko ip)U’ ki bi moralo biti to šolanj’0 Prav na naši šoli v Fari, Prj „ 8a zaradi nekaterih težav |j j ®radnji šole letos odpoveda-p“ b“ Goranka Janeš NOVOMESCANI v VRSARJU Septembra smo se učenci 6.a in 6,b razreda grmske osnovne šole odpeljali v Vrsar z namenom, da spoznamo življenje v morju in ob njem. To je namreč letos učna snov pri pouku biologije. Teden dni smo bili v Krkinem hotelu, kjer so nas lepo sprejeli. V šoli v naravi smo imeli vsak dan po pet ur pouka. Organizacija pouka je bila zelo zanimiva in pestra. Imeli smo telesno vzgojo, zdravstveno vzgojo, matematiko in likovni pouk. Kljub resnemu delu, ki so ga od nas zahtevali učitelji, nam je ostalo veliko prostega časa za plavanje, družabne igre, sprehode in oglede. Zadovoljni smo se v soboto vrnili domov. Menim, da je šola v naravi koristna za vse učence, saj se med drugim učimo tudi samostojnosti. MAJA FERBEŽAR, novinarski krožek OŠ Grm Novo mesto TABOR ZDRAVIH ŠOL NA MADŽARSKEM V Budimpešti na Madžarskem je bil med poletnimi počitnicami tabor zdravih sol. Udeležili smo se ga otroci iz Bolgarije, Madžarske, Nizozemske in Slovenije. 12 slovenskih otrok nas je pod vodstvom učiteljice Maje Žugelj z brniškega letališča preko Dunaja odpotovalo v Budimpešto. Stanovali smo v kampu in jaz sem sobo delila s petimi Nizozemkami. V desetih dneh tabora smo imeli dva celodnevna in nekaj krajših izletov, nekaj popoldnevov pa smo preživeli tudi na bazenu. Ob večerih smo igrali odbojko, nekateri pa so se pomerili v nogometu in namiznem tenisu. V štafetnem teku je zmagala ekipa iz Slovenije. Peli smo ob ognju in prirejali kvize, poslušali predavanja o drogah in zdravi prehrani. Udeleženci iz vsake države smo morali pripraviti nekaj narodnih jedi. Slovenci smo se lotili štrukljev in naša miza se je ob pokušanju takoj spraznila. Pripravili smo tudi maškarado, za zaključek pa še poletni božič. Bivanje v tem taboru je bilo enkratno doživetje. NEVENKA PRPAR, 7.r. OŠ Trebnje ŠOLA V NARAVI Po 8 letih smo na naši šoli organizirali enotedensko šolo v naravi v študentskem taboru Ankaran, in sicer za učence 4. in 5. razreda. Z njimi so bili učitelji športne vzgoje, njihovi razredniki in dodatni učitelji z višje stopnje. Dnevi so bili zelo pestri. Vstajali so ob sedmih, potem imeli jutranjo telovadbo, ob osmih zajtrk, sledilo je ocenjevanje hišk. Če je bilo slabo vreme, so imeli pouk s petjem, risanjem, igranjem, barvanjem... Sicer pa so otroci veliko plavali. Za neplavalce je bil organiziran tečaj plavanja. Okrog trinajstih je bilo kosilo, nato počitek, popoldne kopanje, zvečer pa razne prireditve: karaoke, modne revije, ples, pikado,... Učitelj Jože Starc jih je zabaval s svojimi čarovnijami. Dogodki, kijih ne bodo pozabili niti učenci niti učitelji, pa so: razbitje šipe, pretep dveh deklic in črv v solati. Žadnji večer so podelili srebrne in bronaste ankarančke. Vsi učenci so bili s šolo.v naravi zadovoljni, Darko Starič iz 5.e pa je na koncu povedal: “Če si hotel biti zaljubljen, si moral imeti debelo denarnico, ker je bilo vse tako drago.” VASJA PAVLIN IN NUŠA JAMNIK, 8.d novinarski krožek OŠ Ribnica OBISKAL NAS JE ČAROVNIK V sredo nas je obiskal čarovnik. Prišel je z Goriškega. Pričaral nam je veliko čarovnij. Poklical je tudi učence, da so mu pomagali pri čarovnijah. Najbolj mi je bila všeč čarovnija s kartami. S kartami je delal črke, zato so se karte držale skupaj. Neki deklici je dal na glavo škatlo in jo prebodel z več noži. Ko je dal škatlo dol, je imela deklica celo glavo. Bilo je lepo. Upam, da nas bo čarovnik še kdaj obiskal. DAMJANA CVELBAR, 3. c dopisniški krožek OŠ Šentjernej ŽIVLJENJE JE PREKRATKO ZA SOVRAŠTVO Spominjam se preteklih dnevov, ki sem jih preživela v piranskem taboru Unesco in jih ne bom nikoli pozabila. Sošolci so mislili, da grem na počitnice, kar pa ni držalo: vsak dan delavnice, od ene k drugi, sicer pa smo trenutke izkoristili za delo, pogovor ali pesem. Koliko smo prepevali, vsi z enim ciljem - živeti! Živeti v miru in svobodi! Vsak dan so se predstavile tri šole, kar je bilo zelo zanimivo, Norvežani pa so svoj na- stop še posebej posvetili miru in prijateljstvu. Bilo je ganljivo in nisem bila edina, ki sem jokala. Vsakemu želim, da bi doživel kaj takega, kajti potem bo začutil, da sovraštvo lahko uniči le ljubezen. Te lepe občutke sem prinesla domov in me bodo vedno spremljali. Rada bi rekla hvala tistemu, ki meje poslal, da odkrijem življenje v sebi in v drugih. Življenje z veliko začetnico. v ALEŠA MAJSTER OŠ Šmihel, Novo mesto. POGLEJTE JO, NO! - Da je letos koleraba dobro obrodila, ni dvoma. Tale na sliki je zrasla na njivi Marije Obaha z Malega Cimika pri Šentrupertu, v rokah pa jo drži vnuk Drago Kosem, ki obiskuje srednjo kmetijsko šolo Grm. (M. O.) Z LOGIKO NA POČITNICE - V soboto, 14. oktobra, je bilo na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju 10. jubilejno področno tekmovanje iz logike za učence predmetne stopnje osnovnih šol z motom “Z logiko na počitnice". Sodelovalo je 27 učencev (na sliki skupaj z mentorji) iz štirih osnovnih šol Bele krajine: OŠ Loka in Mirana Jarca Črnomelj, Metlika in Semič. Priznanja je prejelo 16 učencev, na državno tekmovanje pa so se uvrstili Matej Poljak, Katja Šavor, Aleksander Šavor in Ana Pavlišič iz OŠ Loka ter Sašo Štulac in Marta Kasunič iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj. Pokrovitelj tekmovanja zavarovalnica Triglav iz Črnomlja je vse udeležence obdarila. (Terezija Draginc) “GUMBKI" OB TEDNU OTROKA - Otroci in delavke vrtca Gumbek iz Dolenjskih Toplic so od 3. do 13. oktobra v prostorih Zdravilišča Dolenjske Toplice pripravili razstavo, ki zajema enoletno delo v projektu, ki ga je strokovno sooblikovala ga. Renata Padovan in so ga spremljali tudi z Republiškega zavoda za šolstvo in šport. Prikazali so način preureditve igralnic v ustvarjalne kotičke, s tem da so upoštevali otrokove potrebe in značilnosti v posameznem starostnem obdobju. Razstavni prostor so popestrili izdelki otrok s celjskega sejma “Vse za otroka ” ter izdelki z zaključne prireditve “Gumbarija ”, ko smo našemu vrtcu izbrali ime. (Otroci in delavke vrtca “Gumbek) KOSTANJEV PIKNIK - Minuli teden so domala v vseh novomeških vrtcih pripravili srečanje staršev in otrok ob kostanju in drugih dobrotah. Veselilo se je tudi 50 otrok vrtca Marjetica iz Lešnice, ki so v četrtek popoldan s svojimi starši in učiteljicami pred vrtcem spekli skoraj 30 'kilogramov kostanja. Veselo je bilo, da komaj čakajo naslednjega novoletnega srečanja. (Foto: J. Pavlin) Slovenske železnice, d.d. Sekcija za vzdrževanje prog Novo mesto, Ljubljanska 1 PRODA VEČJO KOLIČINO TIRNIC IN STARIH ŽELEZNIŠKIH PRAGOV na železniški postaji Trebnje Informacije po telefonu (068) 323-358 ali osebno v nadzorništvu proge Trebnje. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 28. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba Glavni trg od 7. do 20.30: trgovina Anila pri gostišču Kos od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 6.30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8, do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 29. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: Novo mesto: od 8. do 11, ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni "N center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotnavas od 7. do 20.30: trgovina Anita pri gostišču Kos od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 ' od 6.30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11, ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2 razpisuje vpis: 1. v program prekvalifikacije za naslednje poklice: zidar, tesar, pečar in slikopleskar, 2. v program za pridobitev prvega poklica: zidar, tesar, pečar in slikopleskar. Začetek izobraževanja je predviden v sredo, 15.11.1995. Prijavi (obr. 1,20) priložite dokazilo o doseženi izobrazbi do ponedeljka 6.11.1995 na zgoraj navedeni naslov. zavarovalnica tilia d.d. novo mesto. vabi k sodelovanju — referenta za sklepanje zavarovanj za Dolenjsko in Posavje s sedežem v Novem mestu Če ste komunikativni in iznajdljivi, vas zanima ustvarjalno delo v Zavarovalnici Tilia, d.d, Novo mesto, in če ste končali srednjo ali višjo šolo ter si pridobili ustrezne izkušnje na področju trženja, pričakujemo vaše ponudbe s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5 — kadrovska služba. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 8 dneh po izbiri. MONTANA, d.o.o. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/615-648 Delovni čas: 9. — 17. ure FIAT, OPEL, SEAT, AUDI * ALFA 164 3.0 V6 maxi. oprema, prvi lastnik, reg. 8/96 UN01.0 3V FIRE temna stekla, katalizator UN01.0 3V START, temna stekla, kat TIP01.4 5 V, alarm, meglenke, radio, t. stekla, katalizator TIP01.4 3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla, t. stekla, klop 1 /3 TIP01.6 5 V, ABS, air bag, servo, el. šibedah, c.z., el. stekla, t. stekla TIPO 1.9 TD GT 5V, servo, c.z., alarm, meglenke, el. stekla, t. stekla TIPO 1.9 TD SX 5V, metalic, servo, alarm, c. zakl., el. stekla TEMPRA 1.4 SX, klima, servo, alarm, meglenke, c.z., el. ogle., el. stekla TEMPRA 1.6 SX, klima, servo, meglenke, el. stekla, radio, el. ogledala TEMPRA 1.9 TD SX, klima, servo, alarm, meglenke, el. ogledala FIAT COUPE 2.016V TURBO plus kompletaa max. oprema REGATA 70, reg. do 6/96, radio, 'meglenke, klima LANCIA Y10 1.1. FIRE KAT, metalic, el. stekla, c.z., šibedah, lita platišča LANCIA DEDRA 1.8, ABS, servo, klima, meglenke, el. stekla, c.z. LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cent. zak, servo, ABS, klima, meglenke LANCIA DEDRA 2.0 TD, max. oprema, klima, ABS, servo volan, el, stek. OPEL CORSA 1.2 SVVING, 2-x air bag, c.z., el. stekla, 6 zvoč. ojač. OPEL ASTRA 1.4 GLS 5V, klima, c.z., meglenke, klop 1 /3, el. stekla OPEL ASTRA 1.4 GL 5V, el. stekla, c.z., air bag, model 95, koda OPEL OMEGA 2.4 CD, ABS, servo, lita platišča, računalnik, c.z., t. stekla, el. ogledala, gretje, klop 1/3, meglenke SEAT TOLEDO 1.8 GLX, servo, c.z., 4x el. stekla, klima, alarm, radio, volan in sedež nastavljiv po višini, naslon za roko, klop 1 /3, meglenke AUD1100 2.3 E, AUTOMATIK, el. šibedah, ABS, servo, el. ogledala, itd. GOLF 1.9 TD GL, klima, servo, el. ogl, alarm, daljin., meglenke MERCEDES 300 D, t.s., c.z., servo, radio, ABS, violet m, reg. do 8/96 92 34.940 93 11.690 94 12.990 93 15.990 93 18.490 94 21.490 92 17.490 90 12.890 92 17.490 92 17.990 93 19.990 94 40.990 86 4.490 93 od 11.890 92 20.490 93 22.490 92 21.490 95 17.990 93 19.190 94 21.990 90 18.490 94 23.990 92 26.990 92 23.900 91 45.000 VOZILA NA ZALOGI — PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB. CENE SO V DEM, DO REGISTRACIJE PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB, d.d. SAMO 46.817 NAJBOLJŠE HLADILNE SKRINJE NA SLOVENSKEM TRGU UGODNA PONUDBA DO RAZPRODAJE ZALOG Za jesensko sajenje vam ponujamo veliko izbiro tulipanov, crocusov, narcis, clematisov, vrtnice, pompaška trava,... in sadike sadnega drevja. DOLENJSKI LIST Mnogi se ra rentno Mtarovanjc odložijo vkr*’-ko sredi poti pogledajo aaprei- K*jk *fai* iivijejijot Kalfoe rado* me it iakw>’& >ih t»n mol vsoti? Si jih bore UM® p*"*® Z rentnim ravnrovanjan Zavarovalnih' kri®** so odgovori a* ta vprašanja jasni Rentno invarovanje ram daje prem>*ljen<’ moioost, da povečate svojo pokojnino in uto breaskrfenrje prižakujere prihodnj® Dni prijamega počitka, sproičenega veseljs-ranimrrih stvari, ra katere danes nima«' Pričakovanje jeseni. Zakaj ne W Mo to pričakovanje bogate jesenit MELAMIN, kemična tovarna Kočevje, p.o., na podlagi programa lastninskega preoblikovanja, ki ga je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. LP00570/ 1995-RM z dne 5.7.1995, na podlagi dovoljenja za javno prodajo vrednostnih papirjev Agencije za trg vrednostnih papirjev št. 11/ 97/AG-95 z dne 28.9.1995 in soglasja Sklada Republike Slovenije za razvoj št. 062/95-TZ z dne 10.10.1995 objavlja: JAVNI POZIV ZA VPISOVANJE IN VPLAČEVANJE DELNIC 1. IZDAJATELJ DELNIC: MELAMIN-Kemična tovarna Kočevje, p.o. Tomšičeva 9 61330 KOČEVJE 2. VRSTA DELNICE: navadne, imenske z oznako G 3. SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE: 466.489.000,00 SIT, od tega v javni prodaji 121.287.000,00 SIT 4. NOMINALNA VREDNOST DELNICE: 1.000,00 SIT 5. PRODAJNA CENA DELNICE: 1.712,00 SIT in je določena na podlagi ocenjene vrednosti na . dan 1.1.1993. Pri vplačilu z lastniškimi certifikati državljanov je prodajna cena delnice z oznako G enaka izhodiščni ceni in znaša 1.712,00 SIT. V primeru vplačila za gotovino se prodajna cena določi tako, da se izhodiščna cena poveča za koeficient rasti drobnoprodajnih cen od 1.1.1993 do dneva razpisa javne prodaje delnic podjetja. Na dan 26.10.1995 znaša prodajna cena 2.658,00 SIT. Končna prodajna cena delnice se lahko zaradi presežka ali man-ka vpisov vplačil delnic dodatno korigira v višini +/- 30%. 6. ZAČETEK IN KONEC VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA DELNIC: Vpisovanje in vplačevanje bo potekalo 30 dni, in sicer od 26.10.1995 do 24.11.1995. 7. VPISNA MESTA: - za certifikate na sedežu podjetja MELAMIN - kemična tovarna Kočevje, p.o., Tomšičeva 9, Kočevje, vsak delavnik v času od 8. do 12. ure v razpisnem roku. - za certifikate in gotovino pa pri UBK, Univerzalna banka, d.d., Ljubljana, Tržaška 116, vsak delavnik v času od 8. do 12. ure v razpisnem roku. Prospekti so vsem morebitnim kupcem delnic na voljo na vpisnih mestih, kjer je možen tudi v vpogled v ostalo dokumentacijo podjetja. Pričakovanje bogate Babič Evald,Tovarniška 7, Krško, tel. (0608)21307 tel. (068)323-610 TTTTT fffTf tffft ŽIVLJENJSKI KROC Rentna zavarovanja : zavarovalnica triglav V svojem razredu sedi v prvi vrsti Kje pa Vi POSEBNE CENE Nagradno žrebanje, prva nagrada DAEWOO RACER pri pooblaščenih prodajalcih vozil DAEWOO (SUldlz~(l£ generalni zastopnik in distribnter Lj/\EWOO Močan.Udoben. Prostoren. Najboljši. ČIŠČENJE RUŠEVIN SEIDLOVEGA MLINA NOVO MESTO - Poleti so 4 delavci v okviru javnih del pod vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine očistili ruševine Seidlovega mlina v Novem mestu. Dela so opravili zato, da bodo strokovnjaki zavoda lahko izdelali dokumentacijo, ki jo potrebujejo za izdelavo smernic in konservatorskega programa. Na osnovi tega pa bodo lahko izdelali projekt za rekonstrukcijo te stavbe. V pritličju naj bi bil lokal, v zgornjih prostorih pa naj bi bile po zamisli zavoda sobe, tako da bi bilo vse skupaj pravzaprav nekakšen družinski hotel. d. d. I. J V H 1. JANA ENOTA KRŠKO LASTNIKI GOZDOV, KMETJE Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez lubja, bukova drva in brusni smreke/jelke! Vse informacije na tel.: (0608) 22-840 in 21-210- ^ VI NAM - oglas na kratko s pošto po © 068/323-610 ali 0609/623-116 MI VAMI poceni objavo v DOLENJSKEM LISTU VVEBASTO - EBERSPACHER Grelniki kamionskih kabin. Prodaja, montaža, servis: OMNIA TRADE, s.p., Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 23 tr 061/159-76-08 7*KA TRGOVINA 8 SERVIS Stari trg 27, 68210 Trebnja Tal.: 068/44-940. fax:068/44-987 TRGOVINA NA OBISKU ROSTFREI ŠTEDILNIK BC 90 64.000 TV GORENJE 51 20H DOLENJSKI LIST Št. 43 (2411), 26- oktobri ■-..n-. i ’ - AVTOHISA fervisno prodajni center Novo mesto. d.d. ERIERAVA VOZITA NA ZIMO 'KONTROLA: ' akumulatorja ' welk nC^a sistcma ‘ hladilne tekočine ' zavorne tekočine ' Štetja potniškega prostora in steT , ^el ✓ nV- it Inault ®g J? * NA ZALOGI: - zimski avtoplašči - metlice brisalcev - akumulatorji - hladilna tekočina tekočina za pranje stekel - zavorna tekočina - snežne verige Pokličite na telefon 068/321-243 vsak dan od 7. do 15. ure. JJrtna zadruga »HRAST«, p.o. aifličeva 2, Novo mesto 5jNe s’° delovno mesto ^UNOVODJE ZADRUGE ‘l^nj^po™0^3]0 po^e9 splošnih pogojev izpolnjevati še na- c da !mai° viš)° a,i visoko izobrazbo 8tvu ai° naimani Pet let delovnih izkušenj v računovod- •- al^vladajo nemški jezik Zav ,anstvo K* Slovenije Poif,! P°nudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o iz-^2Dk=niu P°90jev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi >mensatna8l0V: <^l3rtna zadru9a »HRAST«, Adamičeva 2, lokfti*?116 kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh ■ KOnšanem razpisu. ^matološka ORDINACIJA tePreb' ^dnduličeva 20/1 '00'385-1-431-883 SKLEDI ^Ravila Jetika dr. BERANEK r OSNOVNE ŠOLE PREVOLE l|Jie Prosto delovno mesto ^VNATELJA (REELEKCIJA) StJijj ^O^i šo|°ra lzP°lnievati pogoje P° 137. členu Zakona o %avg* ,ra[a 4 leta. Nastop dela 1.1.1996. ni .Pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ^isorn .. Ž0LA PREV0LE- PREVOLE 32, 68362 HINJE s r ^idar*? razPis<<- \ oodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po prijavnem --i------------------ I POGREBNE IN POKOPALIŠKE f: STnRTTVF P *>e jz V STORITVE Sonja NOVAK, s.p. fejj N \/ i/ ^3 P.E. AŠKERČEVA 7, Novo mesto | Vrij, V A Iv (TJ KOMPLETNA PONUDBA NA ENEM MESTU 0681341 134,06091633 954 . ZAHVALA V 74. letu nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš dobri mož, oče, stari oče. tast, brat in stric IVAN JERIČEK iz Res 31, Straža X0Čl lz8ubi našega dobrega moža in očeta se iskreno zahvali l'ceniVScrri sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in hijMos **ste nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala oseb-i ■ kfa ne b°lnice Novo mesto ter govornikoma Slavku Knaflju V«* Jakliču. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Vsem še enkrat iskrena hvala! S«i: toii: rv, i| k, hči Nevenka ter sin Janko z ^____________družinama EUREST, d.o.o. Podjetje za gospodarske storitve Dunajska 22 Ljubljana razpisuje delovno mesto vodje PE za Dolenjsko Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — končana srednja gostinska ali gostinsko poslovna šola — smer kuhar — 15 let delovne dobe od tega 10 let na vodstvenem ali vodilnem delovnem mestu — pasivno znanje vsaj enega od svetovnih jezikov — 3-mesečno poskusno delo Od kandidata pričakujemo, da ima sposobnosti in smisel za organizacijo in vodenje večjega objekta. Pisne prijave naj kandidati skupaj s potrdilom o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Eurest, d.o.o. Dunajska 22 61000 Ljubljana POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta AMALIJA KORČE iz Gabrja 11 pri Soteski Najiskrenejša hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku, cerkvenim pevkam in Dolenjskemu oktetu ter g. Virantu za govor pri odprtem grobu, sestri Erni, dr. Balogu za lajšanje bolečin in sosedom za nesebično pomoč. Vsem ponovno hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej matere več ni! Ta izba, prej tako prijazna, odljudna, tuja se mi zdi. V 64. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta KAROLINA KOVAČIČ iz Dol. Maharovca Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, nam izrazili sožalje, podarili mami veliko cvetja in sveč ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala kolektivu Dolenjke, sodelavcem Marketa Drska, Tekstilu, pevcem, g. Brcarju za odigrano Tišino, ge. Nadi Gorišek za poslovilne besede ter gospodu kaplanu za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala. Smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostala. V 76. letu starosti nas je tragično zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta MARIJA MALUS iz Šegove 6, Novo mesto Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz tovarne zdravil Krke in Agroservisa. Prisrčna hvala za pisne in ustne izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter pevcem, izvajalcu Tišine, g. župniku ter pogrebcem. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: sin Marjan in hčerka Vida z družinama MARuny Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressteva 4, Novo mesto 0(068) 24-791 sur- Hf "> g ■ •• y MAR im *AWTf UM W. M. M. A. F. E.v. WORLD MODERN MART1AL ARTS FEDERATION ' r*£J . w VVELTVEREINIGUNG D ER MODERNEN KAMPSPORTARTEN -j?/ DACHVERBAND FVR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FULL CONTACT ___________ L i KJCK BOJGNG KUNC FU FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEIDIGUNG ETC R MRM DTCMUUUI MJUUT P M. «1. Km) M0IO VAUTI ŠPORT ZDRAVJE REKREACIJA * vpis novih članov * program obrambe in zaščite * progrdm hitre psihofizične transformacije * začetni in nadaljevalni program * zdravniška kontrola * tekmovalni in demonstracijski program * individualni trening Vsak delovnik od 18. do 20. ure v telovadnici novomeške gimnazije. Treninge vodi mojster športa Šemso Šehič — ŠESTI DAN ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in teta ANA SIMONIČ roj. Klemenčič z Osojnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravnikom in medicinskim sestram Kirurškega oddelka Novo mesto, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, govornikoma in pevkam. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 61. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, stari ati, brat, tast, stric in svak JANEZ GREZNIK iz Štefana 18, Trebnje Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče. Prav tako se iskreno zahvaljujemo ge. dr. Žlajpahovi, KZ Trebnje, prijateljicam in sošolkam z Ekonomske fakultete ter nekdanjim sodelavcem Laboda Temenica Trebnje, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete BARBKE MARKELJ roj. Foršek iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali dragi pokojnici cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njenim sosedom s Kapitlja, pevcem cerkvenega zbora in g. proštu Lapu za poslovilne besede in svečano mašo. Žalujoči otroci z družinami, vnuki, pravnuki in sestra m ihii«! wm§ %mw TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST - PRODA! — RA7NO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVAL- tedenski koledar Četrtek, 26. oktobra - Lucijan Petek, 27. oktobra - Sabina Sobota, 28. oktobra - Simon Nedelja, 29. oktobra - Ida Ponedeljek, 30. oktobra - Marcel Torek, 31. oktobra - dan reformacije Sreda, 1. novembra - dan mrtvih Četrtek, 2. novembra - Dušanka LUNINE MENE 30. oktobra ob 22.17 - prvi krajec kino BREŽICE: 26.10. (ob 18. in 20. uri), od 27. do 29.10. (ob 18. uri) akcijska drama Škrlatna plima. 27.10. (ob 20.15) drama Casablanca. 28.10. (ob 20.15) glasbena komedija Ameriški grafiti. 29.10. (ob 20.15) komedija Thelma in Louse. 30. in 31.10. (ob 18. uri) komedija Butec in butec. 30.10. (ob 20.15) glasbeni film Lasje. 31.10. (ob 20.15) kriminalni film Taksist. 2.11. (ob 18. uri) mladinski film Willy II. 2.11. (ob 20. uri) kmetijski stroji KMETIJSKA TRGOVINA AGRO-IZBIRA, Slavko Prosen, Smledniška c. 17, Kranj, vas vabi k nakupu rezervnih delov za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Torpedo Deutz, Zetor, Univerzal, Fiat, IMT, kosilnic BCS, program Sip Šempeter, Creina Kranj, vseh vrst gum Barum, akumulatorje Vesna in Topla idr. Nudimo količinski popust, prodajo na čeke, pošljemo ekspresno po pošti in železnici. Preden se odločite za nakup, pokličite še nas, vsak dan med 7. iri 19. uro, ob sobotah med 7. do 12. ure, na © (064)324-802! TRAKTOR ZETOR 5211 in puhalnik Tajfun z motorjem v dobrem stanju prodam. Ivan Berkopec, © 57-247. 9272 PLUG Slavonec, 12 col, in dva gumi voza, 15 in 16 col, prodam. © 23-303. KMETOVALCI, POZOR! Traktorji Univerzal, prodaja s popustom in ugodnimi krediti staro za novo, rabljeni traktorji, rezervni deli! Za pojasnila nas pokličite na © (064)332-111 ali se osebno oglasite pri Agroavtu Kranj, Ljubljanska 30, od 8. do 16. ure. 9349 romantična komedija Romanca v Miamiju. ČRNOMELJ: 27.10. (ob 20. uri) in 28.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Umri pokončno - brez oklevanja. 29.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Opičje norčije. KRŠKO: Od 26.10. (ob 19. uri), 27.10. (ob 20. uri) in 29.10. (ob 18. uri) akcijska komedija Batman za vse čase. METLIKA: 27. in 28.10. (ob 20. uri) ameriška komedija Opičje norčije. 29.10. (ob 18. in 20.15) ameriški akcijski film Umri pokončno - brez oklevanja. NOVO MESTO: Od 26. do 29.10. (ob 16. uri) mladinski film Free Wil-ly 2. 26.10. (ob 18. in 20. uri) drama Časablanca. 27.10. (ob 18. in 20. uri) glasbena komedija Ameriški grafiti. 28.10. (ob 18. in 20. uri) glasbeni film Lasje. 29.10. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Thksist. SEMIČ: 29.10. (ob 18. uri) akcijska komedija Batman za vse čase. ŠENTJERNEJ: 27.10. (ob 19. uri) kriminalni film Leon. 27.10. (ob 21. uri) drama Zgodba iz Bronxa. M1KSER za gnojevko prodam. © (068)42-749. 9320 TRAKTOR Fiat 300, letnik 1976, dobro ohranjen, s kabino, prodam. © 42-946. TRAKTOR URSUS, pogon na vsa 4 kolesa, s čelnim nakladačem, in kiper prikolico, vse v odličnem stanju, prodam. © (0608)43-264. 9367 TRAKTOR ZETOR 1125, s kabino in koso Murtcl, prodam. © 60-137, zvečer. 9379 KABINO za traktor Zetor, 35 KM, kupim. © (0608)41-389. 9382 DVOBRAZDNI plug Slavonac prodam © (0608)70-098. 9396 TRAKTORSKI OBRAČALNIK in mla-tilnico s popolnim čiščenjem, zelo malo rabljeno, ugodno prodam. © 78-412„ 9399 PRIKOLICO z zavoro za TV 30 KM, dobro ohranjeno, kupim. ® (068)76-067, zvečer. 9414 TRAKTOR ŠTORE 404, pogon na vsa 4 kolesa, letnik 1980, dvobrazdni plug Olt, 12 col, univerzalni mlin UM 11 (cirkular idr.), motorno žago Tomos Husquarna FF 261, voz, 14 col, kardan Grič 01 in mlin za žita, kamen fi 70, prodam. Možnost dostave. ® (068)64-333. 9415 RABLJEM TRAKTORJI TV 830, 826, 818,523,420 - razprodaja, ugodni krediti! Cena 1000 do 6000 DEM. © (064)331-030, int. 38. 9433 IMT 533 s kabino, letnik 1977, in Vla-dimirec, 31 KM, letnik 1978,990delovnih ur prodam. © (0608)70-345. 9459 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Krone, 20 m3, za 1400 DEM in traktorsko koso za 300 DEM prodam. ® (0608)51-094. 9478 TRAKTOR IMT 539, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. © (068)85-734. SAMONAKLADALKO MENGELE in jeklenke za avtogeno varjenje prodam. © 43-644. 9498 kupim HRASTOVO IN BUKOVO HLODOVINO odkupujemo. © (061) 218-595, (0609) 620-396. 7280 RAZNE starinske predmete (pohištvo in drugo) odkupujem. * (063)27-750. POGONSKO JERMENICO za zetor, ursus ali IMT kupim. * 73-082. 9309 TRAKTOR do 60 KM kupim. V račun dam I ha njive v Družinski vasi. ® (068)42-527. 9330 ODKUPUJEMO GOBE - jurčke in lisičke, lahko tudi zamrznjene. * (064)241 -097. 9457 PIONIRJEN KIOSK znamke Piki za okrepčevalnico, brez lokacije, z opremo ali brez, kupim. Informacije osebno v bo-feju Dolenjka, Trebnje. 9458 motorna vozila BORZA AVTOMOBILOV! Nudimo informacije o nakupu in prodaji avtomobilov! Strošek 78 SIT/0.5 min. © (090)42-40. 9226 126 P. letnik 1987, registriran do 9/96, in Z 101 Skala, letnik 1990, registrirano do 8/9'6, prodam. © 84-226. 9281 FIAT UNO TD, letnik 1987, registriran do 4/96, električna stekla, vlečna kljuka, kovinsko siv, prodam. Vesna Špilcr, Češ-ča vas-17, Novo mesto. 9282 FIAT TIPO 1.9 TD, letnik 1992, prodam. ® 23-626, popoldan. 9283 Z 101 GTL, belo, 78.000 km, prodam za 2000 DEM. © 67-367. . 9286 UNO 45 S, 5 prestav, leto izdelave 1987, registriran do 12/95 prodam za 5.000 DEM. Janez Vlašič, Jankoviči 1, Adlešiči. 9288 Z 750, letnik 1985, registrirano do 7/96, prodam. ® 45-098. 9293 PASSAT 1.9 D, letnik 1991, registriran do 8/96, .servo volan, tonirana stekla, prodam za 20.000 DEM ali menjam za cenejši avto. © (068)46-525. 9296 FIAT 126 P, letnik 1988, ugodno prodam. © (068)44-620. 9299 Z 101 GTL 55, rdečo, letnik 1986, 83.000 km, prodam za 1800 DEM. ©75- 132. 9305 JUGO 55 AX, letnik 1988, registriran do 10/96, prodam. © 20-265. 9308 126 P, 12/87, registriran do 8/96, prodam za 1700 DEM. © (068)64-227 . 9313 R 9 GTD, letnik 1989, odlično ohranjen, registriran do 9.96, ugodno prodam. © 51-001. 9314 BMVV 318 i in več ton sena ugodno prodam. © 75-507. 9326 JUGO 45, letnik 1985, prodam. ® (068) 75-020. 9332 R 5 CAMPUS, letnik 12/89,90.000 km, 5V, prvi lastnik, kovinsko zelene barve, prodam. © 26-206. 9333 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 9/96, prodam. ® 73-563, popoldan. FIAT 126 P, letnik 1989, prevoženih 33.000 km, registriran za celo leto, pro- dam. © (068) 23-314, 23-392 ali (0609) 619-117, 9337 VW PASSAT Karavan 1.8 GL, letnik 91, prodam. © 068/25-115. SAMARO 1300, letnik 4/89,3V, 70.000 km, prodam za 4800 DEM. ® 341-500 MERCEDES 123 240 TD, karavan, letnik 1978, ugodno prodam. © (068)23-200, po 19. uri. 9342 CITROEN AX, letnik 1987, prodam. © 20-411. 9346 126 P, letnik 1989, registriran do 16.3.1996, prodam za 1500 DEM. © (068)49-122. 9350 R 4 GTL, letnik 1987, prodam za 2400 DEM. © 76-068. 9354 GOLF, letnik 1989, rdeč, 5V, prvi lastnik, registriran za celo leto, prodam. Nemanič, Stopiče 75, Novo mesto. 9356 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. © (0608)80-290, popoldan. 9358 JUGO 45, letnik 1991/92, bel, prva barva, prvi lastnik, prodam. ® 42-058, po 15. uri. 9359 GOLF JX D, 16tnik 1990, prodam ali menjam za mlajši letnik. ® (068)78-195. HYUNDAI pony 1.3 LS, letnik 1991, prodam. ® (068)75-133. 9363 VISO SUPER E, letnik 1983, registrirano do 20.7.1996, dobro ohranjeno, prodam. ©(068)20-416. 9374 AVTOVLEKA, popravila na terenu, rabljene in nove rezervne dele za Renault, Golf, Zastava, Fiat, Audi 100, Volvo 460. Lado Samaro, Suzuki Maruti, Z 35.8 nudim. © (068)27-177, 24-616 ali (0609' 618-929. OPEL KADETT 1.6 D, letnik 2/85, prodam. © 43-682. 9377 Z 101, letnik 1988tprodam ali menjam za 126 P. © 83-703, Škufca. 9380 Z 101, letnik 1987, prodam. Zdravko Gregorčič, Družinska vas 28, Šmarješke Toplice. 9383 JUGO 55, letnik 1990, sivo modre barve, prva barva prodam za 4800 DEM. © (068)73-069. 9390 Z 101 GTL, letnik 1984, prodam, ® 27-316. 9395 SUBARU JUSTY J 10, letnik 1986, registriran do 28.10.1996, prodam. © (068) 64-115. 9397 TIPO TD 1.9, letnik 5/89, veliko dodatne opreme, prodam. * (063)806-131. 9398 GOLF D, letnik 1986, bel, ugodno prodam. * (068)49-113. 9403 R 5, letnik 1993, rdeč, registriran do 4/96, 30.500 km, zelo lepo ohranjen, prodam. * (068)89-200. 9408 OPEL KADETT 1.4 i bcuty, letnik 1991, prodam. * 21-605. 9409 Z 101, letnik 1990,79.000 km, prodam. S 78-519. 9416 ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, prodam za 7800 DEM. * 28-844. 9417 R 5 CAMPUS, letnik 12/91, registriran do 9/96, 60.000 km, 5V, rdeč, z dodatno opremo, prodam za 9500 DEM. © (068)26-247. 9418 R 4, letnik 1986, prodam. Črmošnjice 8 b, Stopiče. 9419 R 19 RT, letnik 8/93, prodam. © 26-802. 9420 REGATO 100 S (oprema), letnik 9/86, prevoženih 133.000 km, prodam. © (068)323-293, popoldan. 9424 MOTOR BMVV R 25, letnik 1954, originalno obnovljen, prodam za 3500 DEM. ® (068)322-333. 9425 AUDI 50 LS, letnik 1975, obnovljen, vzdrževan, prodam. ® 24-577. 9426 VW HROŠČ 1200, letnik 1974, registri-ran do 5/96, nemški, 2. lastnik, brezhiben, 92.000 km, prodam. ® 51-397. 9430 JUGO 55, letnik 1989, vinsko rdeč, registriran do 19.10.1996, prodam. ® 42-115. 9434 Z 101 Skala GTL 55, letnik 1989, registriran do 6/96, rdeče barve, prodam. ® (068)23-908. 9436 R 4 GTL, letnik 1984 prodam. © 83-217. 9440 GOLF D, S paket, letnik 10/84, registriran do 3/96, ugodno prodam. © 341-109, dopoldan ali 21-728, popoldan. Z 128, letnik 11/87, ugodno prodam. ® 341-109, dopoldan ali 26-471, popoldan. 9444 Z 128, letnik 11/87, prodam. ® 24-042. 9445 JUGO 55, prva registracija 2/89, prodam. Hren, Jablan 21, Mirna Peč. 9446 R 5 CAMPUS, letnik 4/91, rdeč, 5V, temna stekla, dodatno zaščiten, prvi last-nik,_prodam. Jože Matko, Male Poljane 13, Škocjan. 9449 FORD SIERRO 2.0 i CL, letnik 1991, 50.000 km, prodam. © (068)27-356 ali (0609)635-326. 9452 R 4 GTL, bel, registriran do 8/96, prodam za 5300 DEM. Miha Udovč, Ljubljanska 74, Novo mesto. 9456 JUGO 45 A, letnik 1986, registriran, ugodno prodam. ® 78-217. 9460 TOVORNI AVTO TAM 130 T 10, letnik 1982, prodam ali menjam za osebni avto ©(068)57-183. 9462 JUGO 45, letnik 1990, prevoženih 50.000 km, dobro ohranjen, rdeč, prodam. © 51-378. 9463 R 18, letnik 1986, prodam ali zamenjam (z mojim doplačilom). ® (068)52-787, od sobote dalje. 9465 FORDESCORT 1.4 CLX, letnik 1991, 54.000 km, redno servisiran, garažiran, dodatno opremljen, ugodno prodam. © (0608)33-815. 9467 Z 128, letnik 1988, izredno ohranjeno, prodam. © (0608)61-362. 9468 JUGO 45, letnik 1989, rdeč, 52.000 km, in prašiče, težke od 130 do 160 kg, prodam. © (068)76-165. 9470 APN 6, bel, letnik 1985, prodam. © (068)45-193. 9471 FIAT TIPO 1.4, letnik 1989, prodam. Aleš Porce, Šahovec 14, Dobrnič 9472 FORD ESCORT XR 3 I, letnik 1987, registriran do 2/96, ABS, katalizator, sončna streha, prodam za 9200 DEM. ® 40-034. 9474 Z 850, letnik 19,85, dobro ohranjeno, obnovljeno, prodam za 1000 DEM. ® (068)87-440, po 18. uri. 9475 R 4, letnik 1988 ugodno prodam. ® (068)89-243 ali (0609)619-031. 9479 JUGO KORAL 55, letnik 12/90 in R 4 GTL, letnik 1984 prodam. © 22-671, po 19. uri. 9480 UNO 45 S, letnik 1985, registriran do 28.9.1996, ohranjen, ugodno prodam. Matjaž Kumer, Golobinjek 27, Mirna Peč. 9481 /I DOLENJSKI LIST IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob Četrtkih. Cena posamezne številke 150 tolarjev; naročnina za 2. pol-Ietjc4.000tolarjev, upokojenci imajo 10-odsl. popasi; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 150 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo meslo). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fololaboralorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; lelefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo meslo, d.o.o. ^ Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. [\ Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in kraj:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:............... • FILMSKI POTEP OB 100-LETNICI FILMA - izbor petih velikih in slavnih filmov Pred natanko stoletjem je z bratoma Lumiere padla prva filmska klapa. Prvi filmi so nastali v Franciji in so trajali le minutko, ob prelomu stoletij pu so prvo mesto v novi industriji prevzeli Američani in ga obdržali do danes. Seveda je razumljivo, da je iz te dežele prišlo tudi največ klasike, filmov za vse čase, ki so postali del kolektivnega spomina celega sveta. Kinematografski film je navkljub atraktivnosti in agresivnosti informacijske dobe še vedno eden najbolj vabljivih medijev. In ker je sto let take trdoživosti odlična priložnost za jubileje, je distribucijska hiša Mladina film pripravila nove kopije petih izbrancev, ki so, navajam selektorjeve besede, “krivi za našo kronično zaljubljenost v podobe z velikih platen; rojevali so zvezde, ki nas še vedno zvabijo v kino, in so odločilno vplivali na okus in merila, ki so v zadnjih petdesetih letih krojila filmske zgodbe in njihove junake. ” “Filmski potep” so začeli prejšnjo sredo vrteti v Ljubljani, nato v Celju, Mariboru, Kopru, Kranju in Novi Gorici, včeraj pa je prišel tudi v novomeški Dom kulture, kjer bodo “potepuhi” na ogled vključno do nedelje. Vsakemu filmu je odmerjen samo en dan in dve predstavi, zato opravičil ni. Poleg mnogih podobnosti povezuje filme še to, da vsak izmed njih na zelo svojstven način povzema eno izmed desetletij druge polovice “zadnjega” stoletja. V ženskem “road movieju ” Thelma in Louise iz leta 1991 jo na pot tovarištva udarita Susan Sarandon in Geena Davis, mimogrede pobereta še neznanega Brada Pitta. Režija Ridley Scott, 128 minut o 80-ih. Zatem pride Casablanca Michaela Curtisa iz 1942., komentar ni potreben, 40-a v 102 minutah. Ameriški grafiti, 1973, so med mnoštvom asov nakazali tudi karieri Harrisonu Forda in režiserja Georga Lucasa. 110 minut o poznih 50-ilt. Lasje, 1979, Miloša Formana, znanega mlajšim kot avtorja Ama-deusa, so glasbeni bum in spomenik hipijem, 121 minut o 60-ih. Taksist Martina Scorseseja, 1976, je bolni Robert de Niro v bolnem in živčnem Netv Yorku, in Jodie Foster, otrok-kurba. 113 minut o 70-ih. TOMAŽ BRATOŽ »Oliv DOLENJSKA MCIT <«AV< BANKA Dvig gotovine na vseh poštah v Sloveniji Dolenjska banka obvešča svoje komitente, da lahko rta vseh pošt^1 'llAD ,«o 3 Nem; Sloveniji opravljajo naslednje storitve: dvig gotovine s čekom tekočega računa • dvig gotovine s hranilne knjižice polog gotovine na hranilno knjižico pripis naloga za vpis na hranilno knjižico. ilovii1 Pošte sprejemajo hranilne vloge v neomejenem znesku, dvig g o pa je mogoč v višini največ 15.000 tolarjev z enim čekom oz. tolarjev dnevno s hranilne knjižice. Ob pripisu naloga za vpis se lahko izplača 'eloten znesek z ^ vpis, povečan za dnevno dovoljeni limit, vt tdar mora po >ZP . ij, yuuctun Z.U uncunv uuuuijuu umu, ul tuui r hranilni knjižici ostati minimalni znesek v višini 500 tola J S tekočim računom ali hranilno knjižic0 Dolenjske banke . , ne boste nikjer v Sloveniji ostali brez denar] Hlptr •P«, pr •ETO ' ?'odai jedil 4 •*RVP *5>3l. IEDil K,, !tLlc '»»dalj, »■Sira, 'EJSk '2-592 )IUD V: *»AV( —% 'llČAl ' Rc GOLF D, S paket, letnik 1984, bel, prodam. © 83-705. 9477 ALFA ROMEO 2.0, letnik 1979, registriran do 17.10.1996, prodam. ©(068)76-566. 9483 GOLF JGL, letnik 1985, S paket, registriran do 2/96, z veliko dodatne opreme, prodam. Tolsti Vrh 28, Brusnice. 9485 GOLF D, letnik 1985, registriran do 1996, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Antonija Pepel, Šmarješke Toplice 28. LADO, I. 86, registrirano do februarja, prodam. © (068)83-789. R 4 GTL, letnik 9/92 prodam. © (0609)616-423. 9488 CITROEN AX 1.4 RD, letnik 1990, 70.000 km, dobro ohranjen, prodam. ® (068)28-965. 9490 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 12/95, ugodno prodam. ® (068)27-260. 126 P, letnik 5/88, tehnično brezhiben, 52.000 km, prodam za 1750 DEM. © (068)25-003. 9494 126 P, letnik 3/90,18.000 km, prvi lastnik, zelo ugodno prodam. © 22-886, popoldan. 9495 JUGO SKALA 55, letnik 1989, rdeč, 70.000 km, registriran do 7/96 prodam za 4200 DEM. © 65-767. 9499 ŠKODO 105 S, letnik 1982, dobro ohranjeno, registrirano do 11/96, prodam. © 42-624. v 9500 Z 101, letnik 1984, registrirano do 9/96, prodam. © (068)81-183. 9501 SUZUKI MARUTI, letnik 1995, za 9800 DEM in R 4, letnik 1985, za 1600 DEM prodam. © (0609)633-456. 9507 JUGO 45 A, letnik 1987, prevoženih 73.000 km, moder, prodam. © (068)20- 260. 9509 obvestila preklici JOŽICA ŽIBERJ, Dol. Leskovec 32, opozarjam Alojza Žibcrta, naj si ne prilašča zemljišča, ki ni njegova last! 9454 posest 3500 M2 gozda na Trc*‘" * d in ' ®H3-0( kronogu, primernega za J(061# kend, prodam za 3500 DEM*' « pt0( rido* **tlr -„p (0608)82-507. f z loka«? č GRADBENE 1'AKCELb7 cslfi Jjjj, dokumentacijo (dve sta ' JR; Metl,ka . _ okoliciBrC^ *' upaj w a. * fejsoHeo'**!® , Cvelbar. Poklek 26, Blanca,* 1» 017. ' ___tfcČH1 -------------------------J UGODNO PRODAM cirkl1 (i A , m. © 068/24-953. v0, f TRAČNO ŽAGO za drva, no dam. © (068)26-198. dani. ltb SUHA bukova drva P * J, 505. „ Akt*10 !1-7| VLEČNO KLJUKO ts ■ J V prodam, ® (068)78-22 ■ --r5 OPAŽ. smrekov, suh^ SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-sle piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, © (0608)79-375. 7636 NESNICE, mlade jarkice, pasme hiscx, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece, in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, © (068) 52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, © (0608)67-578 in Anita Janežič, Slepšck 9, Mokronog, © (068)49-567. 7643 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. © (068)44-662. 7887 ANTENE MARKO GERDEN, D.O.O. - klasični in satelitski antenski sistemi. Naročila na ® (068)44-129. 8949 IZDELUJEMO in montiramo lamelne in plise zavese, žaluzije in rolete. Na zalogi tudi vsi sestavni deli za senčila. © (061)651-247. 9142 LEKTORIRAM diplomske, seminarske naloge in druge pisne izdelke. © (0608)84-092, zvečef. 9317 DVE goski in gosaka za nadaljnjo rejo prodam. © 83-302. 9345 NA KMETIJI Metelko lahko dobite bele purane, težke 12 do 20 kg, žive ali zaklane, hranjene z domačo hrano. ® (0608)89-038. 9366 PIŠČANCE, bele, težke, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, © 42-524. 9422 13 TEDNOV stare rjave jarčke in bele, težke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo vsak dan v Šmarjcti 15, © 73-058. V' W *Uj ohranjeno, poceni p*-- ‘ $ Jjfa *VLRŽAN Mev,,' ["Z FKASlUtv. tez*'- ■ - Irtis , mi. © 76-056. o0,^%n"1 Atu, MIZNI REZKAR,'« p50irinc% U beljni stroj s cirkularjc < 16, jjl W prodam. Molek, Vel:. W * V berk. R! 7° uerjcL.^t " GRADITELJI. P°Z0Ji'in^& J* renčnih cenah izdeluj jnoSt k« ji centralno ogrevanje. M nCija7 q W drva, premog ali olje- evd11" 5 let. © (063)39-878. jnplu(L Oj BIKCA.staregalOdn^ Ml|d« j) 1^ nd, nov, prodani- . Aif1^ brej0 93' KRAVO SIVKO, Wtrl,v f < "iEfrosi«S>*VV .. 1990, prodam. * :tnik 1990, prodam- — ^ ^ 270 KG težkega sivca Pr .rf L 383,0 M3 mešanih rrvl;im klinimPae z/V^i M ‘ POSREDUJEMO pri prodaji, nakupu, zamenjavi, oddaji in najemu vseh vrst nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Krškega, Brežic, Sevnice, Bele krajine, Ivančne Gorice in Grosuplja. Najemodajalcem ne zaračunavamo provizije. Shop univerzal, Vidmarjeva 1, ® (068)27-131 ali 83-551, od 16. do 19. ure. 7421 VINOGRAD prodam ali dam v najem, 420 trt, na Veselici v Metliki, z vodnjakom in lopo za orodje. Žnidaršič, ® (062)222-605. 9275 PAŠNIK v izmeri 12 a 30 m2 v Mladi Gori, k.o. Zbure prodam. Marija Kupljenik, Brezovica 10, Šmarješke Toplice. 3 r HARMONIKI ME a? glas* basni, primerni VTs j ugodno prodam. ® m z4 KORUZO zamenja “‘"Sum »»«■” * luški koren, kolerabo, . £ (A ,ti9v 21-605. harm°"ik,«plWl TELETA, težka # 4^5Vy\ -------n.«* ^xPK ' atonične ^ Su......zapravljiv^' p ^ rila, prodam. ® . j0 |3 T.. i rTA, težka 100 do ^ J \ « Št. 43 (2411), 26. oktobri DOLENJSKI LIST J, liu^KO ali stropno oblogo prodam. M‘‘534. 9335 ^ l|DEOREKORDER Sanyo VHR 51-28-521. 9343 starega 7 tednov, sivega, pri-za pitanje, prodam. 57-272. JfJJpMAT, 20 kg, v garanciji, in blato ^vetti,staro 2 leti, prodam. ® 65- ^irALN,,NŠTRUMENT,„u963be. 1» *etnik, smer elektronik, prodam. KB ‘ 9353 s‘ve barve, dobro mlekarico, p8mesecev, prodam. ® 42-949. l ^rcje dobile, vajene vseh del, S kravo s teletom prodam. 'Z? 89-emanič, Stopiče 75, Novo mesto. IRI •• 9357 ***** mucke, stare 8 tednov, ze-^prodam. ® 76-575. 9361 'Bonske BLOKE Strešnik, 20 in m. »76-068. 9365 } Prodai KROMPIR za ozimnico pro- Jvi°;l37’zvečer- 9369 ujni ^[TELEVIZOR in zamrzovalno ^l°2^9ie rabljeno, prodam. ® KROMPIR, beli in rdeči, in Zgodam. * 321-957. 9371 njj,. stare 7 mesecev in 15 tednov, *Stri P'tanJe prodam. Neža Hra- HljSrr a Vas 3^’ Novo mesto. 9372 ^•592 ’ tC^e ^ Kg, prodam. KRAVO simentalko po izbiri C*85'733- 9376 u za zakol prodam. ® 27-842. kombiniran stroj prodam. ]aR°ži*,Svibnik la, Črnomelj. ^3-009* za zakol prodam. ’*$ ftLNSK'in Jedilni krompir fiana in jdo* Cft*«-«2- 9385 V) TELICO prodam. ® 42-804. 9} K0|Wdiu.„ 93^7 -pl itil;;, l ISTRAN otroški voziček in netil :«l»m » ? (°d 2- leta dalje) ugodno ?Vj *;068)22-660. 9388 »ijtš %jo ■1 s,.are8a junca za zakol ali uj, v*w eJ° ali polovico junca za meso 9) 'Vfl\>,ancz SuSteršič. Gor. L.akovnice I SllAvpeSt0’ ® 43-648. 9400 *J. 1 P° 'zbiri prodam. ® (068)73- t, 9401 1. "tastova drva prodam. ® Zlil fe^MULACIJSKO PEČpro- dj Lotno garnituro, 4 masivne ,vtt ^Hj-sin snegobranov prodam. S f JNu „ 9421 ■es1113,,nje;„ "^kropljena jabolka še za |l Pobiranje prodam. ® 84-336. 9l H[7A11 9431 »10I Jidelr—0 EOMBIN1RKO Sicar SKO lov"ih operacij, prodam. ® 89-. 9435 «|yko.4. brejo 9 mesecev, pro-" " 9438 staro 1 teden, 9439 fe So Sr^EmziJKo,. »v* p ____T4V 944 j t<^?°wČGA OVČARJA, starega 8 rJ K v,9?ne8a in tetoviranega, starša »1 '^4)24.3, eJtiega razreda, prodam. — ’ ^EVei,. r ^fe?vGNOJ prodam. Jože^7- 4 s ^li KiV^ava 2, Novo mesto. 9448 ( K0,Hast 1 KROMPIR, kolerabo, svinj-■ ffif ji-7u eP° 'n Z 750 po delih prodam. .4^' SKA VRATA, okno 165 x 9? v>0d"hJh smrekovih desk ali ladijski ^ MariJa 9450 Vidmar, Jurka vas 9451 %% ,.................... p«* j!'233 v . “fteklitev, malo rabljeno, in „ M1 , »Nrii,,130 Prodam. ® 27-831. 9453 (! f?r,„ d7,F:SIZEr Jamaha PSR 47 zelo Nam. » 44.774. 9469 :t i„ KO HARMONIKO, novo, B Je'-: ^AVo VSAKEGA 1. in 2. v mesecu nudimo upokojencem 5 % popusta v minimarketu Nina, Črnomelj, Niko Mušič. 9364 INŠTRUKTORJA za klavirsko harmoniko iščem. ® 28-883. 9375 PRIJAZNIM LJUDEM oddam dva mucka, črnega in belo - sivega. Pogoj: ljubezen do živali. ® 44-113. 9402 FOTOGRAF Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šentjernej, ® (068)81-596. 9411 PROSTORE, primerne za proizvodnjo, skladišče ali trgovino, oddamo. ® 89-251. 9432 BREZPLAČNI TEČAJI poučevanja Svetega pisma. Snov se pošlje po pošti. Naslov: Dopisna svetopisemska šola, p.p. 22, 61105 Ljubljana. 9461 GD PREKOPA odda v najem urejene prostore, 16 m2 in 35 m2. ® (0608)87-321. 9464 ANGLEŠČINO in francoščino inštruiram. ® 24-071, zvečer. 9510 službo dobi DELAVCA v kovinski stroki z znanjem varjenja zaposlimo. ® (061)778-092. 9285 REDNO zaposlimo dekle v strežbi. ® (0608)22-794 ali 32-224. 9322 SPLOŠNEGA ali pohištvenega mizarja zaposlimo. Mizarstvo Grm, Trebnje, Mala Ševnica 2, ® 44-871. 9336 DELAVCE v lesni industriji za delo na cirkularju zaposlimo. ® 44-257. 9368 HONORARNO zaposlim natakarico za delo ob sobotah in nedeljah. ® (068)325-952. 9389 ČISTILKO iz okolice Mačkovca zaposlimo. ® 322-308, Gostišče Pavlin. 9391 PRIJETNO DEKLE za delo v strežbi, staro do 25 let, zaposlimo. ® 322-308, gostišče Pavlin. 9392 ŽENSKO za varstvo otroka na našem domu iščemo. ® 322-308. 9393 TAKOJ ZAPOSLIMO več natakaric, redno ali honorarno, starih do 45 let ® (068)44-824. 9404 ŽENSKO za 2 - krat tedensko pospravljanje hiše iščem. ® 65-194. 9406 DEKLE, lahko pripravnica, zaposlimo v okrepčevalnici. ® 65-194. 9407 HONORARNO ZAPOSLIMO predstavnice za delo z gospodinjskim aparatom na terenu. Pogoj: vozniški izpit in prosti popoldnevi. S (066)272-111, dopoldan ali (066)74-163, popoldan. 9429 VOZNIK B- kategorije dobi delo. ® 323-941. 9482 NUDIM honorarno delo. Zaslužek 2000 DEM mesečno. Zaželjen prevoz. ® (0609)628-179. 9506 stanovanja ENOSOBNO ALI ENOINPOLSOBNO stanovanje kupim. Ponudbe na ® (068)27-239, od 15.00 — 20.00 ure. TREBNJE. Dvoinpolsobno stanovanje v Cankarjevi ulici prodam. ® 45-666. 9276 ENOSOBNO STANOVANJE (29 m2), v Krškem ugodno prodamo. ® (063)893-680, zvečer. 9321 ENOSOBNO STANOVANJE na Šc-govi 20 prodam. ® 24-773, od 18, do 20. ure. 9324 DVOSOBNO komfortno stanovanje v Novem mestu, primerno tudi za predstavništvo, oddam. ® 22-570. 9394 V NAJEM vzamem garsonjero v Novem mestu, brez predplačila. ® 25-594. 9405 ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam. ® 24-275. 9410 V NOVEM MESTU oddam enosobno opremljeno stanovanje. Šifra: »UGODNO«! 9437 STANOVANJE, neopremljeno, oddam samskemu ali paru. Šifra: »ŠMIHEL«. . avtoprikolico prodam. ' 87-9473 Za zakol prodam. ® 83-705. 9497 ugo- 9502 )r("lV|b|*,, 9476 TE za cirkular, ft 200 do 500 9? , Prodam. ® (061)556-808. ‘k fclKETI, primerni za vse vrtftt t1 i SD|a»8.,briE« stane 13.000 SIT c"1' so na 3 do 5 čekov. Engel A(<»8)85-80L 9486 k^rtino x 5 m'in razno g°5tin' .vtostilec zraka, kavni avto-jg7 ,n stole idr.) prodam. ® 9489 P Kit. OHRANJENO diatonično «, (J iteoM ’ es' as. des, prodam. ® ^lVn1'od20.d°2l.ure. 9492 i"s ! v!?Piče *>rodatn. Pečjak, Črmošnjice SO? 9496 7,ii‘‘j k ’ OVČARJE prodam. * 50- g^k' V'od?^KTJMULACIJSKOPEČ k®-*81-184- j ^3l R zmetnici 90 x 190 podarim. 4 I''Prorfln OORENJE na trda gori-arn' * 24-867, zvečer. 9504 (, V.;, t, 13 zakol prodam. ® 76-195. 4 iNie* 9505 6 *oll •fHcega eca 150 kg, krmlje- V Co hrano, prodam.* 42-315. I*’5j X_____ 9508 <,vrazno I)>(! cI?®^E NALOGE od vnosa do urf in, nastrani 160 SIT. ® (068)21-V VJNo ■», 9271 ^ C*vSosISiod'njstvu. Vse ostalo podo-b. a: "OKOLICA IJUBLJA- a^VovN,n 9294 J V3etn. PROSTOR v novem tr-9>' p S3.j.ZUv Črnomlju oddamo v na- ' P’TSflL _________________. iJ'a l)r’743 Ph^La ni potrebna. ® in fax i ^ 9349 ia'"rad°bKAl‘’ 12 m3’ Pr'meren za V"aiemd ldr-. v centru Dobove, od-n'® (0608)67-562. 9344 STE SAMI IN RAZOČARANI? Pokličite ženitno posredovalnico METUU na B(061) 126-35-84. Posebno vabljena dekleta in žene. Diskretnost /e zajamčena. umcard.no. (pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30. sBudgets rent a carw Rozmanova 19, “B 068127-174 POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel 9301 ovega mesta, v bližini RE. NOVO MESTO Ljubljanska c. 27 068/323-000 Za upokojence 10-odst. popust za frizerske storitve od 8. do 14. ure v frizerskem salonu Branka, Diiančeva 7, Novo mesto, tel. (068) 323-670. MVOTEHNA DAN ODPRTIH VRAT za program ŠKODA • ogled vozil • • testne vožnje • v petek, 27.10.'95 med 9. in 16. uro AVTOSALON SKODA Novi trg 6, Novo mesto [ TELEVIZIJA NOVO MESTO | Jca/šall s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako nedeljo ob 16. uri glasbena oddaja MED PRIJATELJI • vsakdan od 15. ure dalje VIDEO STRANI SALON RENATA Nega in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH S (068) 28-138 Jedinščica 18, Novo mesto HLODOVINO CELO LETO ODKUPUJEMO! HRAST, BUKEV, JAVOR, JESEN, JELŠA, ČEŠNJA Tel.: (065) 24-621 do 21. ure. /Č\. LADA AVTO DO LADE BREZ DENARJA LADA že za 999.000 tolarjev! Kredit R+10 ali leaslng na 5 leti Nudimo kredite tudi za rabljena vozila. Inf. 1T068/24-612 Osnovna šola Škocjan Škocjan 51, 68275 Škocjan razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. 2 učiteljev(-ic) razrednega pouka, 2. 1 učitelja(-ice) slovenskega jezika. Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Nastop dela: takoj, za NDČ. Na voljo so stanovanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh na naslov šole. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. BARLOG BARLOG TREBNJE vam iz svojega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: • vozila NISSAN • traktorje TORPEDO • traktorske gume BARUM • kamionske gume • filtre FIAAM • zavorne obloge TEXTAR • akumulatorje AKUMA in ATSA • avtomobilski pribor BOSCH • orodje GEDORE Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18 tel. (068) 45-700, fax 45-701 Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane. Garancija čeki tekočega računa. B (068)26-749 PRODAMO: hiše v Novem mestu, Straži, Raki, Hrušici, Podturnu, Škocjanu, na Senovem, v Straži, Mokronogu, Mirni Peči, Trebnjem, na Bučki; kmečke domačije na Trebelnem, Dvoru, v Črnomlju, Sevnici, Mirni Peči; stanovanja v Novem mestu (dvos.), Škocjanu (tros.), Trebnjem (enos.), na Mirni (enos.); lokal v Novem mestu, vikende in zidanice v okolici Novega mesta, Dolenjskih Toplic, Sevnice, Trebnjega, Dvora; objekt za obrt ali trgovino v Trebnjem. ODDAMO: trgovino v bližini Novega mesta, Vrhovega; gostilno pod Lisco. KUPIMO: hiše v Novem mestu in okolici, v Grosupljem; dvo- in trisobno sta-njevanje v Novem mestu; enosobno v Metliki, garsonjero v Trebnjem. POSREDUJEMO pri prometu vseh nepremičnin v Ljubljani in okolici. — IN-TERDOM, nepremičnine, d.d., Ljubljana, Tavčarjeva 6, predstavništvo za Dolenjsko, tel.: (068) 78-030, (0609) 636-920. ! ARANŽERSTVO ! ARANŽIRANJE IZLOŽB, ! RAZSTAVNIH IN POSLOVNIH , PROSTOROV. I i MANJA VALERIJ, s.p. i * VADOTOVA 9, NOVO MESTO • ■ TEL.: (068) 322-207 ■ I 27-262 | l-----------------------j Od vročih dni smo se poslovili; na vrata pa že trka zima... EP - COMMERCE, d.o.o., vam pripelje kurilno olje na dom — takrat, ko je za vas najbolj primerno. Ponujamo vam možnost nakupa na več čekov in brezplačen prevoz. Vaša cenjena naročila sprejemamo na tel. št.: (068) 342-531 in 342-532 vsak dan od 7.30 do 15.30. Se priporočamo! I ŠIVANJE PO MERI \ • MANJA VALERIJ, s.p. 1 ' VANDOTOVA 9, • NOVO MESTO TEL.: (068) 322-207 , 27-262 ; ! VABIMO VAS. DA NAS ! • OBIŠČETE. i l--------- LONDON TwinT.A. 4 dni. 30.11. .22.12. DEM 790 tel. 0608 67-677 p------------------------i 1 Avto šola 1 | STOP - RUDMANJOŽE J ■ obvešča bodoče voznike J 1 vseh kategorij, da bomo J 1 pričeli s tečajem CPP: , , V Straži: v petek, 27. 10., ( , ob 16. uri v gasilskem ( , domu. i ■ V Škocjanu: v soboto, 28. ■ ■ 10., ob 16. uri na sedežu 1 ■ avtošole. 1 V Šentjerneju: v ponede- J 1 Ijek, 30.10. ob 17. uri nad J ' Kmetijsko zadrugo. , , Popust pri plačilu tečajni- , , ne 50%. Vabljeni J ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge dveh zdravnikov splošne medicine Od kandidatov zahtevamo: končan študij na medicinski fakulteti - splošna smer, - opravljen strokovni izpit, da niso stari več kot 30 let, da so pripravljeni specializirati higieno ali mikrobiologijo, da so državljani Republike Slovenije, - aktivno znanje slovenskega jezika in enega od svetovnih jezikov. Kandidati naj prijavi priložijo kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo, Novo mesto, Mej vrti 5. O izbiri bodo kandidati obveščeni. HMEZAD, TRGOVINA, d.o.o. SMO NAJVEČJI UVOZNIK IN DISTRIBUTER MLEČNEGA PROGRAMA V REPUBLIKI SLOVENIJI. IŠČEMO DISTRIBUTERJA, KI IMA RAZVITO PRODAJNO MREŽO ZA PODROČJE DOLENJSKE IN NOTRANJSKE. NUDIMO PROGRAM NEMŠKIH IN FRANCOSKIH PROIZVAJALCEV: ZOTT jogurti in pudingi JERMI specialni siri PALADIN siri z modro plesnijo ESESNIER/PRESIDENT trdi in poltrdi siri ter specialni francoski siri Vse zainteresirane vabimo, da nas pokličejo na tel. (063) 715-174, fax (063) 715-175, ali se javijo pisno na naš naslov: HMEZAD, TRGOVINA d.o.o., Aškerčeva 4,63310 ŽALEC, odgovorna oseba ga. Julija GRABNER. TOM Oprema, d.o.o. Mirna Smo družba s perspektivnim programom, izdelujemo avtomobilske sedežne prevleke za prvo vgradnjo. Sodelujemo z več domačimi in tujimi proizvajalci sedežev, za katere šivamo prevleke sedežev za R 5, Clio in Polo. Pri uvajanju prevlek sedežev za nove tipe vozil bomo zaposlili več sodelavcev v proizvodnji, in sicer na delovnem mestu ŠIVALEC (20 delovnih mest) Pogoji: lil. stopnja tekstilno-konfekcijske smeri, zdravstvena sposobnost. Zaposlimo tudi druge kandidate s IV. stopnjo tekstilno-konfekcijske smeri, ostalim, ki pogojev ne izpolnjujejo, pa nudimo Izobraževanje za industrijsko šivanje, ki traja tri mesece. Prijave posredujte kadrovski službi podjetja v 15 dneh po objavi. Informacije na tel. št. (068) 47-030. OBČINA ŠKOCJAN objavlja v skladu s 7. členom Statuta (Ur. list RS 29/95) JAVNI RAZPIS za oddajo del: oranje snega v zimski sezoni 1995/96 1. Naročnik: Občina Škocjan, 68275 Škocjan 67 2. Predmet javnega razpisa je: oranje snega v občini Škocjan za sezono 1995/96. 3. Pogoj: Interesenti za prevzem del morajo imeti svojo ustrezno opremo za oranje snega. Ponudbo s ceno, ki ne sme presegati normativnih zmožnosti občine, pošljite na naslov: Občina Škocjan, s pripisom: za javni razpis,do 7. novembra 1995. Najnižja ponujena cena bo izhodišče za izračun plačila uslug. BRAMAC, d.o.o., ŠKOCJAN objavlja prosto delovno mesto knjigovodja Pogoji: - višja ali srednja šola ekonomske smeri, - dve leti delovnih izkušenj na področju računovodskih del, - zaželjeno znanje nemškega jezika. Delo objavljamo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: BRAMAC, d.o.o., Dobruška vas 45,68275 Škocjan, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Franci Borsan lati novo hišo. Vse betonske zi- dake je Franci pod kozolcem naredil sam in prav tako sam Za Francija Borsana, direktorja Dolenjske banke, bi lahko rekli, da je v bistvenih potezah ostal tak kot takrat, ko je kot kmečki otrok raslel na Gorenjem Gradišču pri Šentjerneju, in potem, ko se je kot dijak šolal na srednji ekonomski šoli v Novem mestu. To je bister, iznajdljiv, delaven, predan svo- skopal 9 m globok vodnjak. Pa je življenje naneslo tako, da neživi v rojstni vasi, kar si je pravzaprav vseskozi želel. Mu je pa gradbena izkušja - pa ne samo ta, ampak vse njegove mladostne delovne izkušnje -koristila pri gradnji hiše v Novem mestu, kjer si je ustvaril družino in se podal na uspešno poklicno pot. Ob delu pri socialnem zavarovanju je hitro doštudiral na visoki ekonom-sko-komercialni šoli v Mariboru in delal kot pomočnik takratnega direktorja novomeške bolnice prof. Otona Bajca. Od tam ga je pot peljala najprej na občinski sindikat in zatem na občinski komite Zveze komunistov za sekretarja. Ko je želel nazaj v bolnico, so ga “spravili”za predsednika novo- meškega izvršnega sveta, kjer se ftko ukvarjal s takratnim jemu poklicu in prav po dolenjsko odprt in prijateljski. Tako vzgojo in zglede je imel doma, kjer sta kot tretjega in najmlajšega otroka oče in mati imela zelo rada, a ga nista zato prav nič crkljala ali mu prizanašala pri delu in njegovih obveznostih. “Pri nas je vsak vedel, kaj je njegovo delo. Moja dobra in nadvse poštena starša se za mojo šolo nista kaj dosti brigala, pa ne zato, ker jima ne bi bilo mar, kaj bo z mano, ampak je bilo jasno, da je to moja stvar, da gre zame in da moram sam narediti vse, kar je dobro in prav,"se sjx)minja. Starejša brata sta bila že zdoma, tako da je Franci pravzapral rasel sam. “Najstarejši brat je prišel iz partizanov in sploh ni vedel, da sem se medtem jaz rodil. ” Ko je šel v šolo, je bil mali Franci sposoben skrbeti sam zase. “Od malega sem si za vse svoje potrebe zaslužil sam. Nabiral sem gobe, zdravilna zelišča, borovnice, redil zajce, je velik IMV-jem, kamorje šel potem za pomočnika direktorja za ekonomiko in finance. Konec leta 1989 pa ga je pot pripeljala v takratno Ljubljansko banko - Temeljno dolenjsko banko, danes pa je direktor samostojne Dolenjska banke, delniške družbe, ki je kot prva slovenska banka starejšega datuma postala privatna banka in je več kot 55-odst. v lasti privatnega kapitala. Sedanji mandat se mu izteče prihodnjo pomlad, medtem pa so ga po razpisu že imenovali za direktorja za novi mandat, in to do pomladi leta 2001. Tako je Borsan edini bančni direktor v Sloveniji, ki je na to odgovorno funkcijo imenovan že za tretje tisočletje. Borsan je vse v življenju delal hitro. Prvo hišo je začel delati z 19. letom, poročil se je pri 22-ih, direktor banke je postal pri 44-ih letih. Karkoli mu že očitajo ali zamerijo, nihče ne more reči, da je bil Borsan pri svojem delu len, nesposoben in neuspešen. Ravno narobe. In pod njegovim vodstvom je Dolenjska banka prašiče, kasneje bil tudiplačan kosec. Ob tem ko sem skrb postala ena najuspešnejših in v vseh pogledih razpoznavnih rbelza | živino v domačem hlevu, sem imel vedno še svojega junca. V ekonomsko šolo v Novo mesto sem se vozil s svojim kolesom in kasneje z mopedom. ” Po šoli ga je doma najprej čakalo delo. In pri tem je bil vedno prav dober dijak. Po končani srednji šoli, ko je bil še pripravnik, so “v njegovi režiji" začeli doma de- slovenskih bank. Je tudi prva in edina doslej, ki je z državo ure- dila vprašanje deviz varčeval-Kakšno je Izlet naročnikov Dolenjskega lista Več kot 200 zadovoljnih udeležencev dosedanjih izletov, ki se nam osebno ali po telefonu zahvaljujejo za prijetno preživete dneve, potrjuje, da je bila naša odločitev pravilna. Novembra gremo na Kras, in sicer v soboto, 18., ob 5. uri zjutraj z novomeške avtobusne postaje. Ogledali si bomo Kobjeglavo, vinsko klet na gradu Dobrovo, Štanjel, Kostanjevico pri Novi Gorici in dvorec Zemono. V ceno 3.500 tolarjev za naročnike, in 4.500 tolarjev za nenaročnike (z možnostjo plačila na dva obroka) so všteti prevoz, degustacija pršuta, strokovno vodenje, zavarovanje potnikov in večerja v Vipavskem hramu. Dobro voljo, nekaj tolarjev za nakupovanje v industrjski prodajalni pršutarne in za kak posladek izpod “valjarčka” pa imejte pri sebi. S prijavami pohitite, ker je število sedežev v avtobusu omejeno, sprejemamo pa jih na telefonskih številkah: 068/ 321-115 in 068/ 323-610. Na izlet vas torej vabita tuuiUčruZ čTjentijcL “S 068/321-115 in DOLENJSKI LIST Cakšno je zaupanje v Dolenjsko banko - mimogrede: 31. oktober je dan varčevanja -dst pove tudi podatek, da sredstva občanov, se pravi njihovi prihranki, znašajo že 42 txlst. vseh sredstev banke in da se ta sred- stva tudi najhitreje povečujejo. A. BARTEU ZIMA JE TU! ZIMA JE TU! Strokovno pomoč pri pripravi vozila za zimo in kontrolo hladilnega sistema ter tekočine vam BREZPLAČNO NUDI AVTO-HIT Novo mesto, Podbevškova 4 PO ZELO UGODNI CENI pri nas lahko kupite hlad. tekočino VALVOLINE OBIŠČITE NAS! AVTO-HIT, d.o.o. Podbevškova 4, Novo mesto tel./fax: (068) 26-077,341-300 Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Čistilke ne potrebujejo - Kaj je slišal bralec o spornih slikah - Luč bo, le nastaviti je treba uro - Skakalnice na Kandijski le še ta teden? - Zakaj le štiri vrstice Pomislite, kako nerodno je, če začnejo v sredo zvečer k vam klicati in ne nehajo niti v četrtek. Vsi sprašujejo, kakšno čistilko želite zaposliti, vi pa o tem ne veste nič. Tako se je zgodilo Sevničanki, ki se je jezna spraševala, kdo ji je tako zagodel. V naši službi malih oglasov so nam zagotovili, da se nihče ni namerno poigraval. Gre Ie za to, da ponavadi naročniki malih oglasov iz novomeške omrežne skupine dajo telefonsko številko brez klicne številke. Tako morate torej, dragi bralci, to upoštevati. Če ni posebej navedena omrežna skupina, velja številka za 068. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo Se več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Naš stalni sodelavec Mirko Čadonič iz Črnomlja pravi, da imajo tudi v Zupančičevi ulici zraven črnomaljskih šol lokale, za katere bi se veljalo vprašati, kdo jim je dovolil obratovanje. Istega bralca tudi čudi, zakaj se nekateri sprenevedajo, da ne vedo, komu je ga. Jakčeva podarila slike. Sam je bil na predstavitvi filmov, kjer je bilo jasno povedano, da osnovni šoli iz Starega trga, sprejel pa da jih bo župan. Opozoril je še na nepome-teno listje po pločnikih pred srednjo šolo v Črnomlju in na to, da imajo zavodi tudi hišnike. A. B. s Primostka zanima, kdo je odgovoren za javno razsvetljavo na Primostku, kjer so luči poleti gorele od 17. do 8. zjutraj, zdaj pa Se prižgejo komaj malo pred 20. uro in ugasnejo že pred 5. uro zjutraj. Za pojasnilo smo zaprosili metliško nadzorništvo Elekra. TU ponavadi po naročilu krajevne skupnosti poskrbijo za popravilo in vzdrževanje javne razsvetljave. Uro bi bilo treba ročno nastaviti, kar na željo krajanov delavci Elek-tra ponavadi mimogrede opravijo, vendar jih doslej ni nihče spomnil na to. Uro lahko premaknejo tudi krajani sami, saj ni zaplombirana. Kot so povedali, bi bilo najbolje namestiti fotocelice za avtomatsko prižiganje, kar pa terja dodatna sredstva krajanov. Štiri drobne vrstice motijo Marijo Smolič iz Straže. “Zakaj je za Žužemberške otroke tako na kratko objavljeno, da so zmagali na DEMOLITION GROUP Kostanjeviški jamarji prvi del projekta “Skrivnosti Gorjancev” predstavili javni - Neprecenljiva naravna dediščina - Negativni vplivi civilizacije na vsakem kora jamarji, pa je evidentiranih okoli velikemu pretoku krajani zaj* 60 jam in brezen, večina s kapni- jo, da je voda manj opor škimi tvorbami. bi lahko bila. KOSTANJEVICA - Pred dobrim stoletjem so prvi jamarji začeli organizirano prodirati v neraziskane kotičke kraškega podzemlja in odkrivali dediščino, ki je nastajala skozi milijone let, a neraziskanega je še vedno veliko. Čeprav te naravne dediščine večinoma sploh ne poznamo, je zastrašujoče dejstvo o njeni ogroženosti in onesnaženosti, za kar ni kriv nihče drug kot človek. To so lahko spoznali vsi, ki so se udeležili predstavitve kostanjevi-ških jamarjev z naslovom “Skrivnosti Gorjancev”, ki so v jamah in breznih vzhodno od Javorovice pa vse do Velike Doline posneli okoli 300 diapozitivov. To je prvi del projekta, ki spada v študijski krožek za potrebe odprave jamarjev v tujino. Kostanjeviški jamarji računajo, da se bodo v skrivnostni svet tujega podzemlja odpravili okoli leta 2000. V Sloveniji je raziskanih 6.700 jam in brezen, kar nas glede na gostoto jam na prebivalca uvršča v sam svetovni vrh, na območju, ki ga pokrivajo kostanjeviški odbojkarskem tekmovanju v Nemčiji? Po mojem je zmaga pomembna, četudi so tekmovali otroci,” je dejala. Z njo se strinja tudi naš športni urednik, kije vest dobil tik pred zaključkom redakcije, zato pa več o zmagi objavlja v tej številki. Kandijsko cesto so pred kratkim nekaj krpali, a za sabo pustili razdejanje, ob katero se je dobesedno spotaknila prebivalka ob tej cesti A. Č. Po besedah Mira Kebra, direktorja Podjetja za redno vzdrževanje in varstvo cest Novo mesto, ki delno tudi sodeluje pri popravilu te ceste (izvajalec je Cestno podjetje Novo mesto), sta za preplastitev predvidena dva odseka: od Kandije do Mercatorja in pri spomeniku. V začetku tega tedna bi morali začeti z deli, kdaj pa bodo končana, je odvisno od vremena. Postavitev opozorilnih znakov za promet se mu ne zdi potrebna, ker je tu že itak omejitev hitrosti na 50 km na uro. B. D. G. NOVO MESTO - Jutri, 27. oktobra, bo ob 21. uri v novomeški piceriji na Glavnem trgu že drugi letošnji koncert skupine Demoli-tion Group iz Cerkelj ob Krki. Na koncertu se bo skupina predstavila z glasbo s svojega novega cedeja, ob tej priložnosti pa bodo predstavili tudi novi videospot U tvojim očima. POHOD OD LITIJE DO ČATEŽA LITIJA - Kot vsako leto drugo soboto v novembru bo tudi letos, 11. novembra (na martinovo), tradicionalni, 9. Pohod od Litije do Čateža. Pohod po Levstikovi poti se bo začel ob 6. uri na Valvasorjevem trgu, in ne na železniški postaji. Osrednja pri-reditev ob zaključku pohoda bo na Čatežu in bo razdeljena na dva dela: ob 13. uri bo osrednja prireditev, na kateri bo Jurčičev Krjavelj krstil novo vino, gost prireditve pa bo minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Ob 14. uri bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan skupuj z dr. Gabrom odprl in predal namenu dom Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Čebelice. Častna gosta bosta tudi prehodila Levstikovo pot. M. Š. Jamarji so prikazali skrivnosti, ki so običajnim obiskovalcem jam nedostopne. Tako so se lahko s pomočjo diapozitivov in komentarja predsednika koslanjeviških jamarjev Braneta Čuka sprehodili po jami Rupi pri Rovišču, breznu Hladilnik (v njem so ljudje hladili pijačo), jami Hrastek pri Podbočju, jami Strajčanici, ki leži na koncu Kozarske ceste na Gorjancih, po novoodkritem delu Kostanjevi-ške jame, po Bizjakovi jami, Kre-ščaku, jami v krajevni skupnosti Velika Dolina in najlepši jami na tem območju Breznu pri Bosanski bajti, ki leži v Opatovi gori. Vsaka od jam ali brezen skriva nekaj posebnosti, a poglejmo le nekatere. Strajčanica je verjetno ena najstarejših jam in bi jo bilo vredno bolj podrobno raziskati, saj so v njej ostanki civilizacije - verjetno so v jami našli zatočišče ljudje pred TTirki. V jami je prostora za več sto ljudi, vidni pa so še ostanki zidu z vloženimi kamni in malto, ki je delil jamo na dvoje. V nekaterih jamah je občasno voda, za katero bi pričakovali, da bo zelo čista, vendar je prej podobna kavi, saj tuje in celo strupene snovi prodirajo skozi lahko prepustni apnenec v notranjost. In ti strupi prihajajo v zemljo celo neposredno nad zajetjem kostanjeviškega vodovoda, zato se lahko le kloru in Najbolj vzhodna Jam,a jjl j rvreščak, v kateri *o j kapniki, čeprav naključne ob valce že na vhodu P°*d/an£S smeti. Prav lepota teh kap bila vzrok za poskus ropa P , bile kraškejamenda' • Če so bile krasne ja—-, še nedostopen skrivno tega ne moremo več trdili, skrivnostih po kar kažejo tudi manjši rovi v jamah in , issssasft * znane jame. Pl D01 DO nekaj leti. Večkrat so ? ^ javile zamisli o turist "! jame, a vložek bi bil [tod kostanjeviški jamarji P ^ (aj3 naprej prizadevali,3 s61( zapre oziroma zaščitit".^ preprečijo nenadzo (aji uničevanje in kraJaj pa" najlepša med vzhodmrn^ bogastv“ k Brezno pri h cije. T. CAZV° RAZSTAVA PASEMSKIH ŽIVALI V VELIKIH LAŠČAH VELIKE LAŠČE - Razstavo pasemskih malih živali bodo odprli v soboto, 28. oktobra ob 8. uri v prostorih Gasilskega doma Velike Lašče. Prvi dan do trajala do 18. ure, naslednji dan, 29. oktobra, pa od 8. do 17. ure. Organizirajo Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Velike Lašče, ki deluje za območje domače občine in sosednje občine Dobrepolje (predsednik društva je Franci Adamič iz občine Dobrepolje, tajnik pa Ludvik Hren iz Velikih Lašč). K udeležbi so povabili tudi sorodno društvo iz občine Ribnica. Razstava je posvečena 10-letnici delovanja društva. Predenj sta se prikotalila dva medveda se je voz ujel m?A bukvi, in če sedajP,eivo* kaj bibilo.eenebngp,* ŽSn prevet" PV Tone in pove, da je v I I “Za las sem ušel smrti!” KOSTEL - Tone Zidar iz Lipovca v Kostelu, ki se je v soboto, 14. oktobra vračal s traktorjem po gozdni cesti s Sel proti domuje ušel skoraj zanesljivi smrti, ki ji je, kot pravi sam, že gledal v oči. Vzrok za nesrečo sta bila dva medveda, ki sta se po strmini prikotalila na cesto tik pred Tonetov traktor. Medveda sta se pojavila na cesti tako nepričakovano, kot bi padla z neba. “V prvem trenutku sploh nisem dojel, kaj se dogaja. Nisem vedel, kaj se mi je pojavilo na cesti, vsega le dober meter pred traktorjem. Lahko bi bila žival, človek ali kaj drugega,” pravi Tone. “Priznam, da sem se ustrašil. Ko sem pred medvedoma naglo zavil in peljal že po strmini navzdol, sem po-misil, da je z mano konec!” pravi Tone. Imel je veliko srečo, ki ga je rešila skoraj zanesljive smrti, saj je ravno na tistem predelu, kjer je zapeljal z ozke makadamske ceste, cesta najožja, strmina nad njo in prepad pod njo pa večja kot kjerkoli drugje vzdolž cele ceste. “Sreča je bila v tem, da nju intci ze sreč, ki so ga obvar(’ ^eri-smrtjo. Tokrat je sreča la širino voza. m- Kaj je bilo z obema m b.|a doma, ki verjetno • ^ nič manj prestrašena^ ne, lahko le ugiba. , nazaj po vseh štirih vzp\ da t0 na cesto, sem vi približno 20 metrov ou ^ počneta tudi me(^)daja, & spominja Tone in d eCcj sta medveda oddajal j, čudne glasove, taioC|nj'' možno, da je bil ka ju tudi poškodovan. ^ L- Tone ZidaT m artt Gorlaricei/ ANEkdoTE iN pniqodE zApisAl Jože DuIar Po literarnem večeru Ko so na nekem literarnem večeru besedni umetniki prebrali svojo prozo in izrecitirali pesmi, se je med dvema starejšima poslušalkama razvil tale razgovor: “Imenitno je bilo. Uživala sem, ko so ti ljudje ciritirali, "je dejala Zepetova. “Kako pa govoriš!" jo je zavrnila Stojnička. “Niso ciritirali! Licitirali so! Pazila sem, slišala sem jih! Lastnoročno sem jih slišala!" Zgodnja sreča Polde Knafelj je rano v jutro prišel v Kremeščevo gostilno in naročil pol litra vina. “Zgoden si danes, "je dejal gostilničar. "Tako je prav! Kdor rano rani, dve sreči grabi. ” “Jaz sem eno že zagrabil!” je veselo odvrnil Knafelj, ko je prijel za poln kozarec. Čudne dobrote V Murnovi slaščičarni v Metliki je leta 1968 visel cenik, ki je ljudem priporočal KREMŠNITE, ŠAMŠNITE, ŠAMROLE, KAJZERSN1TE, PUSERLE Cenik je skoraj obledel, saj se v vsem tem času ni našel prevajalec, ki bi te dobrote prevrnil v domači jezik. L % M S k S s v h Sii R 'rtn V 1 s Sr s :it s « ‘S lrCi g3SS*-*356!Ž v svojem akvariju st, ko, pravimo za domislil: odprl'1 in jim pokazal leP° žene ribice... J Noče ga j po^j očetu:"Veste, igram kart m tud , žena vas dajala za b