UREDNIŠTVO zarje je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne = : : sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna 4’50, mesečna K l-50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za •: '• ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : I Posamezne številke po 6 vin. Štev. 243. V Ljubljani, v četrtek dne 28. marca 1912. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ■■ ■ ■ 11 Reklamacije lista so poštnine proste. —— Leto II. Benkovič, prijatelj rudarjev. Klerikalni poslanec Benkovič spoznava, da se ie varnost njegovega mandata zlasti izza zadnjih volitev znatno skrčila. Že lani se je lahko prepričal, kako je z njegovo priljubljenostjo v volilnem okraju, katerega bi rad obdržal do konca svojih dni. Mož je romal od občine do občine, ali kjerkoli je hotel govoriti, je moral apelirati na varstvo žandarjev, ki so ga sprem-Ijevali kakor v sovražni deželi. Kjer se je poka-zal. so^bili volilci naravnost ogorčeni in so mu izražali svojo »naklonjenost« na tako nedvoumen način, da so se mu kolena šibila in mu je Srce neprestano trepetalo v junaških prsih. Čudno ni. da je bilo tako. Benkovič je kle- r>kalec zaradi tega. ker je vladajoča stranka j?jed Slovenci klerikalna. Če bi gospodovali jiberalci, bi ne pretrpel nikakršnih dušnih bo- !ecin. če bi se njegovo prepričanje zavedlo, da je liberalno. Njegovi sposobnosti je verjeti, da bj se znala vživeti tudi v socialistično mišljenje. . . V tem oziru ni Benkovič kakšna posebna izjema. Saj je tako skoraj z vso klerikalno in-Fpnco. Ljudje, ki so bili v osmi šoli najradi-alnejši ateisti, v dijaškh društvih najglasnejši Proticerkveni gromovniki, včasi tudi še potem navdušeni svobodomisleci, zadeklamirajo naenkrat o češčenju device Marije, se odkrivajo Pfed vsakim znamenjem in se ponujajo za migrante. Verjemite jim, da so se izpreobrnili, , e.r se jim je ponoči prikazal angel in jih po-Hcal »na pravo pot«! In spoštujte jih! Zakaj obeden teh značajnežev ni mislil ob svojem Pokorjenju na korito, na mandat ali na kupči-iQ. Bog ne daj! Samo luč jih je razsvetlila. ,, Toda Benkovič bi bil lahko razžaljen, če j31 ga merili kar z navadnim klerikalnim vat-gm in mu ne bi prisodili nič posebnega. Zakaj “enkovič navsezadnje ni le klerikalec, ampak Judi Benkovič. Mož zna n. pr. kakor malokdo plati pri volitvah velikanske obljube. Kadar £ kandidat, ni zanj nič pretežko, nič nemogoče. **ko bi volilci takrat zahtevali, da se napravi ™ed brežiškim okrajem in planetom Martom emonska zveza, bi jo znal Benkovič obljubiti; ,. ee bj v pjgecah želeli, da jih obišče papež, 1 Benkovič dejal, da bo govoril z njim. da H^a^°v)e v volitev- Pozneje je kajpada drugače. Očitati mu, da noče nič storiti, bi ° Pač prehudo; ali kaj naj stori človek s tako ^.fino množino neznanja in nesposobnosti, mU ’ma ta možakar? Ce bi se razpisale Be t vZa Parlamentarne nevedneže. bi si “nk9vic brez truda pridobil eno najlepših. In Je naravno, da je minila državnozborska t-i r,0^a' Benkovičevi volilci so bili pa zopet ka V so k'1' že pred volitvami. Ko je zopet kandidiral, ni torej zopet imel nobenih drugih ”rgutnentov kakor one, s katerimi se je »boječi« leta 1907. ______ , Bojevati se zna gospod Benkovič, ki je ta-korekoč akademik, izredno fino. Njegovo slavno bojno sredstvo je blatenje nasprotnika, a tem polju so njegove sposobnosti res veli- N; 1 - JJU1JU OU llJt&UVC I ven- ke. Druga velika lastnost pa je ošabnost. Pri Jem je znani pregovor o glavah, ki se nosijo Pokonci, docela utemeljen. Kljub temu je menda vsaj od daleč as utjj, (ja mu vsj ti talenti ne morejo trajno asekur trati mandata, in zato je začel v držav- nem zboru markirati »delo za ljudstvo«, celo za delavstvo. Benkovič bi si rad pridobil tla v Trbovljah. To b mu dišalo, zakaj če se volilci po drugih občinah njegovega okraja nekoliko zdramijo, bo trboveljska množica odločevala. Ali to grozdje bo kislo. S tem da govori včasi o rudarjih, ne bo modri Benkovič prav nič opravil, zlasti ne. če bo še dalje take klatil kakor doslej. Njegov renome sicer itak ni velik. ali če ga noče izgubiti popolnoma, bo pač najbolje, da sploh molči o rudarjih. Zakaj o delavskih razmerah se ne morejo mlatiti fraze; kdor jih ne razume, naj ostane za pečjo. In Benkoviču se lahko potrdi črno na belem, da razume o rudarskih rečeh toliko kolikor zajec na boben. Ne pravimo, da razume o drugih rečeh veliko več. ali z delavskimi vprašanji je natančno tako. Včeraj je zopet v državnem zboru nastopal proti tedenskemu izplačevanju rudarskih mezd, češ da^ je delavcem ljubše mesečno izplačevanje. Ce ni ta poslanček naravnost v službi kapitalistov, tedaj je ta trapasta trditev posebno žalostno izpričevalo za njegovo duševno kapaciteto. Naravnost irnpertinentno pa je. da se sklicuje ta gospodek na — rudarje. Ako bi socialisti hoteli, se ne bi smel niti pokazati v Trbovljah, toliko zaslombe ima tam. Kateri rudarji so mu torej dali mandat, da sme blebetati v njihovem imenu? Recimo, da ni Benkovič čenčaril iz zlobnosti; tedaj pa je nepobitna neumnost. Benkovič lahko govori marsikaj; ali delavci niso tako zabiti, da bi se sami potegovali za to dobroto, da smejo kapitalistom kredidirati svoje plače cel mesec. Izplačevanje v krajših obrokih ni milost podjetnikov, temveč pravica delavcev. Da pa rudarji nimajo povoda, da bi se ogrevali za mesečno izplačevanje, dokazuje praksa. Pri tem sistemu se namreč opazuje zlasti dvoje: Delavci morajo jemati predujme in živeti morajo na kredit. Za svoj zasluženi denar morajo prositi, da jim ga da bogato podjetje takorekoč na posodo. In zato. ker jim o-staja kapitalist cel mesec plačo dolžan, morajo sami delati dolgove. Benkovič je takorekoč jurist in če mu ni izpuhtelo prav vse, kar se je moral učiti za izpite iz nacionalne ekonomije, tedaj bi moral vendar kaj razumeti o pomenu kredita in vedeti. da je sedanji način izplačevanja brezpri-inerno krivičen. Stranka, kateri pripada ta gospod. ima sila rada moralo na jeziku; najpreprostejši čut pa pove človeku, da je pač nemoralno, če špekulira bogato podjetje z denarjem svojih delavcev. Zakaj od tistega trenutka, ko je delavec opravil svoje delo, je on pravi gospodar svojega zaslužka, ne pa podjetnik. Kapitalistu nosi delavčev denar obresti, delavec pa mora med tem kupovati na kredit, to se pravi plačevati obresti, ker razpolaga z njegovim denarjem kapitalist! Tako zastopa Benkovič rudarje, in zato pravimo, da bi storil bolje, če bi pustil te reči sploh na miru. Zakaj rudarji niso taki tepci in take šleve, kakor domneva Njega Ošabnost. Čimveč bo blebetal o teh njemu tujih rečeh, tembolj se bo blamiral pri zavednih delavcih. Seveda, če hoče ta namen doseči, mu ne more nihče braniti. emile zola: Rim. (Nadaljevanje.) šlo Umolknila je; dvoje velikih solz ji je pri-s v °či. Pravda zaradi razveljavljenja zakona st- Pavi dežno res ni nikamor genila, ker so na-uYsak dan nove zapreke, ni >• 'erra so zelo genile solze, ki so bile pri ■ej tako nenavadne. Včasi je sama priznavala Srnilrnim smehljajem, da se ne zna jokati. Ali k0Ce Se-J' omehčalo; trenotek je slonela ka-i uničena ob sarkofagu, zaraslem z mahom in ‘Pol razjedenem od vode, v tem ko je čisti um curek z jasnimi glasovi flavte padal iz od-, ' Ust tragične maske. Ali v duhovniku se je da ! ,rna dvignila misel na smrt, ko je vidci, 2‘ Sc le hotela ona, mlada, v lepoti se žareča, terp °k t(?m marmornem sarkofagu, na ka-dex-"l so v divjem bakhanalu za ženami se po-, i tavni razglašali vsegamogočnost ljubezni, bol!'0 sunbo1 so stari radi vklesavali v gro-Saiv? -V c*°*vaz večnega življenja. Lahka, vroča Šinnl.je.vela skozi solnčno, samotno vrtno ti- in t/J1-1 Jc Prinašala s sabo opojne dišave oranž 1 tobire. Pierr Ve^ JC mo^an’ Hubi,« ie mrmral va|, '‘P3’ popolnoma prav imate,« je nadalje-t 'I /e zopet s smehljajem. »Resnično sem o-W7lla • • • Ali tega ste krivi Vi in Vaša knjiga, j, umem jo le tedaj, če trpim... Ali kljub te-riai ‘lpretl,|jem, kajneda? No dobro, ker hočete, ŽeiJ v?° torej vsi rcveži moji bratje, in vse M tr,1e bolečine, moje sestre.« in Navadno je Benedeta prva zapuščala vrt in v.ra.čala v sobo; Pierre je ostajal sam* Vorik' Popolnoma pozabil na čas pod la- §čai rV ženski dišavi, katero je zapu- ŽaWf •unedeta- Zmedeno je sanjal o sladkih in biti,-' V1. ,.reČeh. Kako trdo je življenje ubogih VSJ’, ’ j'h mori večno hrepenenje po sreči! 1'ka «[°g n^ega ie postala tišina še večja; ve-■ stara palača in s travo zaraslo, od mrtvega portika' obdano dvorišče, kjer so razpadale marmorne najdbe, brezročni Apolo in odlomljeni život Venere, je spalo svoje težko spanje razvalin. Grobne tihote ni motilo nič drugega kakor od časa do časa nenaden ropot kakšne pre-latovske kočije, ki je pripeljala kardinalu obiskovalca. Nekega pondeljka zvečer so bili v salonu done Serafine okrog četrt na enajst le še mladi ljudje. Monsinjor Nani se je le prikazal, da je zopet izginil; kardinal Santo je pravkar odšel. Poleg kamina na svojem navadnem prostoru je sedela dona Serafina sama; kakor navadno je ostala ob strani in njene oči so strmele na prazni prostor odvetnika Morana, ki sc nikakor ni več pokazal. Pred kanapejem, na katerem sta sedeli Benedeta in Celija, je stal kramljajoč in smejoč se Dario, pa abbe Pierre in Narcisse Habert. Ta se je že nekoliko minut zabaval tako, da je dražil mladega kneza; trdil je, da ga je našel v družbi jako lepega dekleta. »Ali, dragi moj, nikar se ne branite, sa je resnično krasna... Šla je poleg Vas in zavila sta v samotno ulico, če se ne motim v Borgo Angelico. Iz diskrecije Vama nisem dalje sledil.« Dario se je smehljal brez zadrege, kakor srečen človek, ki se ne more odreči svojemu strastnemu kultu lepote. »Gotovo, gotovo, saj nič ne tajim. Jaz sem bil... Le da je ta reč drugačna kakor mislite ...« Obrnil se je do Bencdete, ki se je tudi smehljala brez sence kakega lubosumnega nemira. Nasprotno je bila videti vzradoščena zaradi očesnega užitka, ki ga je imela za trenotek. »Saj veš. za tisto ubogo deklico gre, ki sem jo bil našel pred približno šestimi tedni vso oblito s solzami... Ta, tista delavka, ki je tako plakala, ker je izgubila 'delo, in ki jo rtleča ka« kor rak tekla pred menoj, da me povede k staršem, ko sem ji hotel dati liro... Saj se spominjaš, Pierina! Kapitalizem v Avstriji 1.1911. Industrializacija Avstrije nevzdržema napreduje in ta razvoj od agrarne v industrialno državo tvori najmočnejši argument proti zahtevam ekscesivnega agrarizma, ki bi Avstro-Ogrsko najraje obdal s kitajskim zidom. Četudi snovanje podjetij ni vsako leto enako močno in tudi stalno ne napreduje, pa se vendar razlike v večjih razdobjih izenačujejo. Oglejmo si poslednjih sedem let, pa dobimo sledečo sliko: Najmočnejša je bila seveda investicija kapitala v industriji. Ustanovilo se je I. 1911?. 50 inndustrijskih družb s 117.76 milioni kron na-pram 42 industrijskim družbam s 87.46 milioni kron v letu 1910. Pri tem je kovinarska in strojna industrija kapital posebno pritegovala, tako da se je ustanovilo leta 1911 osem novih družb te stroke s 35.8 mil. kron napram šestim družbam s 13 milioni kron v letu 1910. Značilna za vse nove ustanovitve in pre-osnove poedinih firm v delniške družbe je v Avstriji udeležba bank. Brez bank skoraj ni več nobene večje transakcije na industrijskem polju. V preteklem letu se je prvikrat zgodilo, da je več bank medsebojno kooperiralo. V celem so banke posredovale pri 27 družbah z 93.1 milioni kron glavnice. Da je tej udeležbi bank na industrijskem polju pripisovati največji pomen, o tem pač ni nikakega dvoma. Tu gre za predstopnje h kartelni organizaciji, v gotovem oziru za nekake zarodke trustov. Kajti to leži pač na dlani, da bo skušala banka, ki je udeležena na celi vrsti industrijskih podjetij, interese teh podjetij po možnosti spojiti in zenostaviti. Bistveno večja od kapitala, ki so ga absorbirala novo ustanovljena podjetja pa je še potreba, ki nastaja iz povečanja obstoječih delniških družb. 81 družb je povišalo svojo delniško glavnico za okroglih 260 mlionov kron napram 60 družbam z 243.5 milioni kron v letu 1910. Preteklo leto izkazuje v tem oziru sploh najvišjo številko, ker se je v predidočih letih (1907 do 1909) zvišala glavnica samo za 55, oziroma 60 in 71.5 milionov kron. Vidimo: kapital poraja mladiče in je v industriji tako plodovit. da postavlja tožbe naših podjetnikov o slabi rentabiliteti naravnost na laž. Kar si gospodje tu — s pomočjo delavca — prihranijo, to je kapitalizirana nadvrednost, ki na novo investirana, ustvarja zopet nadvrednost. Podjetja se vedno bolj nasičajo s kapitalom, ki ga zopet uporabljajo za oploditev drugih, kapitala potrebnih podjtij. In tako gre naprej: razred kapitalistov se obogatuje, mamo delavcev pa šumi tok zlata brez sledov ... Tako kakor med novimi ustanovitvami kovinarska industrija (poleg industrije za stav-binski materijal) igra največjo vlogo, tako se tudi v družbah te stroke kapital najbolj zvišuje. Pri tem je paziti, da je potreba kapitala, ki nastaja vsled izdavanja novih akcij (delnic), večja nego izkazani nominalni kapital. Delnice bank in zavarovalnih družb kakor tudi nekaterih industrijskih družb so bile oddane z veliko ažijo (nadplatkom nad zapisano vrednostjo), katere višina se ceni na okroglih 100 milionov kron. tako da so zvišanja kapitala delniških družb, ki so znašala prav za prav samo 260, v resnici zahtevala 360 milionov K. Navzlic temu bodo ne samo tisti, ki so delnice izdajali, temveč tudi oni, ki so jih kupovali, prišli do mastnega dobička; tako dobičkanosna je danes v splošnem veleindustrija! To je dejstvo, vzpričo katerega se razblinejo kakor megla vse tiste odvratne jeremijade kapitalističnih kričačev, ki propovedujejo vsak dan propad industrije, kakor hitro kjerkoli delavci zahtevajo zvišanje plače, ki je vsled draginje živil postalo nujno potrebno. Ako kapitalizem s tako orjaškimi koraki napreduje, potem vendar ne moremo mezdne politike strokovnih organizacij odgovorne delati za eventuelne škode. ki jo kako industrijsko podjetje tu ali tam trpi bodisi vsled nezmožnosti vodstva, bodisi vsled višje sile. Toda ne samo veliki kapital, tudi mali kapital narašča in procvita. L. 1911. je bilo ustanovljenih 483 družb z omejeno zavezo z osnovno glavnico 89.95 milionov kron napram 369 družbam z osnovno glavnico 64.9 milionov kron leto poprej. Tudi tu. pri družbah z omejeno zavezo, pri asociacijah malega kapitala, se je v letu 1911 dosegel rekord, ki ga ni doseglo nobeno prejšnje leto. V kovinarski industriji sami je bilo ustanovljenih 29 družb z 4.735 milioni kron osnovnega kapitala, v skupini tovarne strojev, instrumentov in aparatov je bilo ustanovljenih 54 družb s 7.314 milioni kron osnovnega kapitala. Koncem leta je bilo že že 1500 družb z omejeno zavezo, ki so predstavljale glavnico 370 milionov kron. Torej tudi »mali« kapital se razvija. Da, izkoriščanje človeške delovne moči prinaša dobre sadove. Nad njimi počiva božji blagoslov. Samo na delu tistih, ki tak napredek omogočajo — počiva prokletstvo! Ako preračunamo celokupne investicije kapitala v delniških podjetjih z omejeno zavezo in sicer tako nove ustanovitve kakor zvišanja kapitala, dobimo znesek 484.6 milionov kron. to je za 22.96 milionov kron več nego v letu 1910. Skupno z Ogrsko je bila industrijska produkcija podložena s 1000 milioni kron. K temu je prišteti še poedine industrijalne ustanovitve in pa razširjenja obratov poedinih firm; cenijo se na 254 tovarn. Gotovo v primeri z razmerami na Nemškem, to ni baš mnogo. Pa zato živimo pač v Avstriji, kjer se vse ravno bolj počasi razvija. Da pa v primeri z Nemčijo ne stojimo tako slabo, se razvidi iz sledečega dejstva: Celokupna potrebščina, ki jo je imel kapitalni trg v Avstriji pokriti, znaša 1 in pol miljardo, potrebščina Ogrske 1 miljar-do. to je skupaj 2 in pol miljardi. In približno ravno toliko potrebujejo na Nemškem za razširjenje industrijske produkcije. To je presenetljiv rezultat, ki ovrže vse tisto običajno jadikovanje o slabem razvoju avstrijske industrije. Z orjaškimi koraki napreduje kapitalizem tudi pri nas, to je dejstvo in to je nauk, ki ga črpamo iz navedenih številk. NOVICE. * Samomor bančnega ravnatelja. Ravnatelj in borzni disponent ogrske hipotečne banke Aladar Szanto se je ustrelil. V pismu, ki ga je ostavil, sporoča, da ga je bakaratna igra pognala v samomor. „Svojo usodo sem zaslužil/ pravi. »Prosim, da mojo ženo z največjo prizanesljivostjo o tem obvestite. Nisem ji pisal, ker gre preko mojih moči, da bi se od nje poslovil." — »Gotovo, Pierina.« »Pomislite torej, poslej sem jo videl trikrat ali štirikrat na ulici. In res je: Tako izredno lepa je, da se vsakikrat ustavim in govorim z njo ... Zadnjič sem jo tako spremil do nekega tovarnarja, ali dela zopet ni dobila, pa se je zopet razjokala. Duše mi, poljubil sem jo, da bi jo malo potolažil... Eh, vsa je odrevenela, a bila je srečna, tako srečna!« Vsi so se zdaj smejali tej povesti. Celija pa se je prva pomirila. »Dario,« je rekla z jako resnim glasom, »ona Vas ljubi, saj veste. Človek ne sme biti tako malopriden«. Dario je bil nedvomno njenega mnenja, zakaj zopet je pogledal Benedeto in veselo majal z glavo, kakor bi hotel reči: Jaz ne ljubim, tudi če sem ljubljen. Delavka z biseri, otrok iz ljudstva! Ne, ne! Lahko bi bila Venera, ali na to ni niti misliti, da bi mogla biti ljubica. Sam se je zelo zabaval zaradi romantičnega doživljaja, o katerem je Nrcisse spesnil sonet: Lepa delavka z biseri se smrtno zaljubi v čudovito lepega, mladega kneza, ki prihaja mimo, pa ji ginjen od njene nesreče, podari tolar; lepa delavka, zadeta globoko v srce, ker je tako radodaren in lep, sanja poslej le o njem, povsod mu sledi in plamteča vez jo spaja z vsemi njegovimi koraki; in lepa delavka, ki je odklonila tolar, terja naposled s svojimi poslušnimi, nežnimi očmi kot miloščino srce mladega kneza, ki ji ga res neki večer milostno podari.« Benedeti je ta igra jako ugajala. Ali Celija, ki je bila s svojim angelskim obrazom videti kakor malo dekletce, ki še ne sme ničesar vedeti, je ostala zelo resna. »Dario, Dario, ona Vas ljubi,« je ponavljala. »Ne smete je žalostiti.« Zdaj se je tudi v kontesini zgenilo sočutje. »In revni ljudje itak niso srečni.« »O, neverjetna beda je to,« je vzkliknil knez. »Ko me je takrat odvedla tjadol na Prati del Castello, mi je kar sapo jemalo. Grozno je, neverjetno grozno.« »Ali spominjam se, da smo hoteli obiskati te nesrečnike,« je povzela Benedeta. »Grdo je, da smo se tako dolgo obotavljali... Kajneda, gospod abbe Froment, zaradi Vaših študij bi Vam bilo gotovo ugajalo, da bi nas bili spremili tja in videli iz bližine siromašno rimsko prebivalstvo.« Dvignila je oči k Pierru. Ta je že nekaj časa molčal. Zelo ga jegenilo, da se ji je zopet zbudila ta usmiljena misel, po glasu, ki nekoliko tresel, je spoznal, da se mu je hotela pokazati kot dobra učenka, ki napreduje v ljubezni do ubogih in nesrečnih. Razuntega se ga je hipoma zopet polotila strast za svoje apostelstvo. »O, Rima ne zapustim, dokler ne vidim tukaj trpečega ljudstva, ki je brez dela in brez kruha,« je dejal. »V tem tiči bolezen vseh narodov, in okrevati morejo le tedaj, če se ozdravi beda. Če se ne hranijo korenine, usahne drevo.« »No dobro, pa določimo takoj to reč,« je nadaljevala Benedeta. »Z nami pojdete v Prati del Castello ... Dario nas povede.« Ta je z osuplim obrazom poslušal duhovnika, ne da bi bil popolnoma razumel priliko o koreninah in drevesu. »Ne, ne, sestrična,« je zaklical ves prepadel, »le povedi gospoda abbeja tja na izprehod, če te to zabava. »Jaz sem že bil tam, pa ne grem več. Na mojo besedo — ko sem se vrnil, sem moral skoraj leči v posteljo; vrtelo se mi je v glavi in v želodcu... Ne, ne, prežalostno je; taka strahota je čisto neverjetna.« Ta trenotek se je dvignil nezadovoljen glas iz kota pri kaminu. Dona Serafina je prekinila svoj dolgi molk. »Dario ima prav. Pošlji jim miloščino, draga moja; tudi jaz bom rada prispevala... Dosti je bolj priporočljivih krajev, kamor lahko povedeš gospoda abbeja ... Ti bi mu dala res lep spomin na naše mesto.« »» . h* - Premoženje ravnatelja Szanta, ki je bil v 46. letu, je znašalo samo še 3 K 46 vin. Premoženje svoje žene je baje popolnoma zaigral ter povrhu napravil še 70.000 igralnih dolgov, ki jih ni mogel poplačati. — Ogrska hipotečna banka konštatira, da samomor ravnatelja Szanta ni v nikakšni zvezi z blagajniškim stanjem zavoda. * Nove toplice v Badgasteinu. V Badga-steinu so odkrili nove toplice. Vodna temperatura znaša pri izviru več nego 28 stopinj. * Albert Traeger umrl. Starostni predsednik nemškega državnega zbora, tajni svetnik Albert Traeger je v torek popoldan umrl na srčni kapi. Traeger je bil znan tudi kot lirik. * Smrten padec avtatika. Iz Dtisseldorfa poročajo: Aviatik Kleine je po več posrečenih poletih pri Diisseldorfu padel z višine 10 metrov ter se smrtno poškodoval. Aparat se je preveznil in aviatika pokopal pod sabo. Padec je bil tako nesrečen, da je Kleine kmalu nato v bolnici umrl. Njegova žena, ki je bila s svojim štiriletnim otrokom priča nezgode, se je onesvestila. * Pariški avtomobilski roparji. Ob priliki napadov avtomobilnib roparjev pri Parizu, o katerih smo včeraj poročali, se je pokazala zopet vsa pomanjkljivost pariške varnostne službe. Šef pariške policije je izjavil, da ni niti najmanjšega izgleda, da bi avtomobilne roparje mogli prijeti. — Prav značilna je neka scena v Angeresu. Roparji so dospfli s svojim plenom iz pariškega predmestja. Časopisi pa so priredili že posebne izdaje o hudodelstvu. Avtomobilisti so se ustavili. Eden je vrgel raznašalcu 50 cent, vzel en list in zaklical svojim tovarišem: „So nam že na sledu“. Na vozu so se zločinci malo posvetovali nato izstopili in šli proti postaji, kjer so se po-služili predmestnega vlaka v Pariz. Scena se je odigrala pred neko kavarno, kjer jo je opazovalo mnogo gostov . . . * Dražba slik. Iz Pariza poročajo: Prvi dan dražbe zbirke Russel, ki velja za eno največjih pariških privatnih zbirk, je prinesel več nego tri milione frankov. Neka slika Lavvrenca, ki predstavlja najmlajšo hčerko grofa Derfyja, je prinesla 435.000 frankov, slika Corota: »Boj pod drevjem ob jezeru' 310,000 frankov, neka slika Frago-narda: »Vzgoja naredi vse“ 250.000 frankov. * Poneverbe pri boelski rudniški in jeklarski družbi. Iz Peterburga poročajo: Pri boelski rudniški in jeklarski družbi so konstatirali poneverbo 180.000 rubljev. Krivec, neki Griin-berg, je pobegnil v Ameriko. + Ljubosumen petrolejski kralj. Iz Peterburga poročajo: V Baku je končala v pondeljek obravnava proti večkratnemu milionarju, petrolejskemu kralju in državnemu svetniku Ta-gijevu. Zgodovina njegove afere je sledeča: Tagijev je imel inženirja, po imenu Bebutov, ki je vodil njegova podjetja. Vsled različnih praznih govoric, ki so mu prišle na ušesa, je postal na inženirja ljubosumen. Nekega dne ga je poklical k sebi. peljal ga ie v svojo spalnico ter ga ondi zaprl. Nato je poklical ljudi in kričal: »Tepite lopova!« Rebutova je nahujskana druhal strahovita pretepla. Tagijev sam je od bolečin zdihajočega inženirja še parkrat sunil z nogo. obkladajoč ga pri tem z najpo-dlejšimi psovkami. Gospa Tagijeva, ki je bila priča tem prizorom, se je onesvestila. V pondeljek je bil petrolejski kralj zaradi svojega postopanja obsojen na poltretje leto ječe, in sicer mora presedeti kazen v ječi. ki jo je bil sam sezidal in podaril državi. Tudi ostale, na trpinčenju udeležene osebe so dobile večje zaporne kazni. * Prepovedana obleka. Sejk ul Islam na Turškem je izdal oklic, v katerem se mohame-dan k m ženam nošnja modernih oblek strogo prepoveduje ter zapoveduje, da morajo biti verskim predpisom primerno strogo zastrte. * Katastrofa v rudniku. Iz Bluefieldsa (Za-padna Virginija) poročajo, da je 85 do 100 rudarjem v nekem ondotnem rudniku odrezana pot na pnsto. Bati se je težke nesreče. * Kanadska polarna ekspedicija. Geologič-ni oddelek v Kanadi namerava poleti odposlati ekspedicijo na polarno ozemlje. Ekspedicijo bosta vodila Borups in Mac Millaus, ki sta Pe-aryja spremljevala na njegovih polarnih vožnjah. Naloga ekspedicije bo raziskava dežele Crook, za slučaj, da se to ne posreči, pa bo imela ekspedicija znanstveno opazovati pokrajini Ellesmere in Grautland. * Povratek japonsne ekspedicije na južni tečaj. »Vossische Zeitung" poroča iz Londona: Japonska antarktična ekspedicija je po neki vesti »Standarda* dospela v novozelandsko luko Wel-lington. Kapitan je izjavil, da je en del svoje ekspedicije izkrcal v valfiškem zalivu in potem vožnjo nadaljeval v južnovzhodni smeri. Na povratku je izkrcane člane ekspedicije zopet vkrcal. Najjužnejša točka, ki jo je dosegel, je bila 80° južne širine. * Novi avtomobilski zločini. Zlodejstva s pomočjo avtomobilov se nadaljujejo. Iz Puteauxa poročajo o sledečem tajinstvenem dogodku: Dva policijska agenta na kolesih sta pasirala neko ulico, ko naenkrat privozi mimo njiju eleganten avtomobil z blazno hitrostjo. Uradnika sta videla, kako se je neka oseba nagnila iz voza in klicala na pomoč. Uradnika sta avtomobil zasledovala, toda nista ga mogla več dohiteti. Videla sta iz avtomobila pasti predmet, ki sta ga pobrala in konštatirala, da je kloroformska čepica za narko-tiziranje. Francoska zbornica je za izpopolnitev javne varnostne službe votirala kredit enega milijona frankov. * Svetovna statistika zrakopiovstva. Generalni tajnik francoskega zrakoplovnega kluba G. Basangon je izdelal zanimivo statistiko, ki nam daje prvikrat v številkah pregled o velikanskem napredku zrakoplovne industrije in zrakopiovstva. V letu 1910 se je zgradilo: 800 letalnih strojev, ki so imeli skupaj 7600 konjskih sil, v letu 1911. pa že 1350 letalnih strojev, ki so skupaj imeli 80.000 konjskih sil. 1910. se je 4800 pasažirjev prepeljalo z letalnimi stroji, 1911. že 12.000. 1910. se je napravilo 3000 poletov preko dežele, 1911. že 13.000. Slično sliko nam nudi primera razdalj, ki so jih letalni stroji preleteli v poslednjih dveh letih. 1910. so letalni stroji preleteli okroglo I miljon kilometrov v zraku, 1911. 2,600.000 km. 1910. so ostali vsi letalni stroji v celem 8300 ur v zraku. 1911. pa že mnogo več nego 30.000 ur. Temu primerno je narasla tudi produkcija zrakoplovne industrije. Dočim se je v letu 1910. izdelalo 840 letalnih motorjev in 4900 zrakoplovnih vijakov, je znašala produkcija leta 1911. že 1400 motorjev in 8000 letalnih strojev. Število smrtnih nezgod je znašalo v preteklem letu 71; 26 smrtnih nezgod odpade izmed teh na Francijo. *Sredstvo proti smrti v narkozi. Smrt v narkozi je strašilo, ki straši nad vsemi operacijami. Vsekakor si predstavljajo to strašilo lajiki veliko groznejše nego zdravniki. Pariški profesor Pavel Delbet je te dni v franc, akademiji za medicino predaval o interesantnih poskusih, ki jih je napravil tekom enega leta. Profesor Delbet misli, da je iznašel sredstvo — »Adrenalin« se imenuje njegova iznajdba —, ki bo nevarnost klorofora za srce popolnoma odpravilo. Napravil je pri svojih pacijentih s sredstvom poskuse in dosegel zmerom ugoden uspeh. Z zdravniške strani o tem poročajo: Poskusi prof. Delbeta so gotovo zanimivi, toda ker ne trajajo dalje nego eno leto, se ne da še izreči nobena definitivna sodba. Zato bo dobro počakati, kaj prinesejo nadaljni poskusi. Smrt v narkozi se razmeroma jako redko pripeti. Na 10.000 do 20.000 narkoz se računa en smrtni slučaj! V enem letu je napravil prof. Delbet morda kakih 200 do 300 poskusov svoje narkoze. Tako omejena statistika po imenovanih številkah ne pove še nič. Ljubljana in Kranjsko, — Dlavska tiskovna družba v Ljubljani je vršila svoj redni občni zbor dne 24. t. m. v Ljubljani v hotelu «Ilirija«. Predsednik družbe sodrug Anton Kristan je otvorivši zbor, kon-statiral sklepčnost ter prečital dnevni red Poročilo načelstva ter letni zaključek sta se soglasno odobrila. Pri točki »likvidacija družbe« se je soglasno sklenilo, da družba likvidira. Likvidatorjem so se izvolili vsi dosedanji člani načelstva. Sprejel se je na to soglasno predlog: Vysa aktiva in pasiva se otlda založbi »Zarja«, ki za deleže po 25 kron deljive da 25 kronske obveznice »Zarje«. — Delavska tiskovna družba v Ljubljani je s tem nehala. Njeno delo je prevzela založba »Zarje«. O »Delavski tiskovni družbi v Ljubljani« je »Osrednja zveza avstrijskih konzumnih društev« poslala sledeče revizijsko poročilo: »Rezervni sklad znaša 12. avgusta 1911 — 340 K 23 vin., dotira s čistim pribitkom ter z vstopnino članov. Lastni kapital tvorijo v znesku 5174 K rezervni fond v znesku 340 K 23 vin., spupno tedaj 5504 K 23 v. Poleg tega pa je še tujega kapitala v znesku 2349 K uporabljenega. Razmerje med lastnim in tujim kapitalom je 2 in en četrt : 1 tedaj prav ugodno! Zaloga je proti škodi primrno zavarovana. Knjige in denar pravilno oskrbovan. Knjigovodstvo odgovarja povsem obsegu obrata. Vse knjige — razven blagajne kontrolne knjige — vodi načelnik. Knjigovodstvo je pregledno, čedno, v redu. Vsi poskusi so končali z ugodnim rezulatatom. Gotovina v blagajni se je vjemala s saldom blagajnične knjige. Računski zaključek je pravilno sestavljen po vzoru zaključkov, ki jih je uvedla Osrednja zveza. V bilanco so postavljene vse vrednote popolnoma pravilno po izvršeni inventuri. Uspeh revizije more — zlasti v finančnem oziru — biti označen kot zelo povoljen.« — Na Dunaju 16. marca 1912. — Dr. Karl Renner, t. č. predsednik. — W. Wilchelm, t. č. tajnik. — A. Won-drak, t. č. revizor. — Kakor se razvidi je bila Delavska tiskovna družba vzoren zavod. Sedaj postane in bo isto založba »Zarje«. Želeti je, da bi se slovensko delavstvo oklenilo založbe z vso ljubeznijo, ki jo plemeniti namen njeni potrebujejo in zaslužijo. Bodi vsak zavedni slovenski proletarec saj z eno obveznico udeležen pri založbi »Zarje«. —»Sta« ali »ste«. (Dopis iz Novega mesta.) Neverjetno velika mizerija vlada v ljudskem šolstvu na Kranjskem. Zasilne šole v razpadajočih podrtijah in v vlažnih kleteh, cela kopa zloglasnih enorazrednic, celo krdelo formalno izprašanih, pa tudi dejansko nesposobnih učiteljev: menihov, starih organistov, upokojenih orožnikov in drugega takega cvetja, vse to služi v lepšo dekoracijo in v povoljnejši prospeh naših ljudskošolskih razmer. — Tako je seveda popolnoma tudi v redu, lepo in prav, da imajo novomeško deško ljudsko šolo. ki naj bi služila v prvi vrsti bodočim gimnazijcem v pripravo, neizprašani očetje frančiškani v svojih rokah. Kakšne učne moči se nastavljajo na tej šoli, na to, nimajo ne krajne, ne okrajne, ne deželne šolske oblasti nikakega vpliva, edina kompetentna oblast je redovna oblast; ta učitelje patre po svoji volji imenuje in nastavlja, deželni šolski svet ima samo pravico odobre-nja. katera pravica pa je v naši deželi enaka izpolnjevanju strogega ukaza. Kakšnim kapacitetam pride na ta način naša deca v šolo, v to naj služi naslednji primer: Vsa novejša literatura, pa tudi šolska berila in slovnice že dobro desetletje ne rabijo več v dvojni za ženski in srednji spol veznika »ste«, temveč dosledno »sta«. Pričakovati bi bilo, da se uklonijo tudi g. frančiškani tej tudi v šolskih knjigah upeljani obliki in da jo pater drugega razreda ne črta učencem za glavno napako. A ta vrli jezikoslovec, ki je — nota bene — eden izmed boljših novomeških učiteljev - frančiškanov. se še ni povzpel tako daleč. Podpisanega in najbrže tudi drugih prav nič ne srbi. ako se navdušuje za »ste« kak trgovec, obrtnik ali delavec, učitelj pa ima sveto dolžnost, držati se od šolskih oblasti potrjenih knjig, ker sicer pride pri kontroli o pravilnosti jezika in — pravičnosti učenčevega klasificiranja učenec samo in tudi vsi drugi zainteresovani do mnenj, ki izpodkopujejo učitelju potrebni ugled. Navedeno seveda ni osamljen slučaj, ampak je samo značilen primer, kake vrste učnih moči imamo Novomeščani v častitih očetih frančiškanih. Patru-učitelju drugega razreda pa polagam na srce, naj vzame včasih v roke, če že 'drugega noče brati, kake mašne bukve novejšega datuma, ker prav gotovo bo tudi v njih lahko nekoliko spopolnil svoje uborno znanje slovenščine. Oče prizadetega dečka. — Volilni imeniki v Mostah so razpoloženi od danes naprej vsak dan od 3. do 5. popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. dopoldne— tako je odredil Oražem, da opehari v izrecno delavski občini delavce za volilno pravico. Zakaj reklamacija je delavcem, ki delajo do 6. po tovarni, s to župansko odredbo onemogočena. Od okrajnega glavarstva pričakujemo, da ukaže Oražmu razgrniti volilne imenike ob takem dnevnem času, da se bo delavstvo lahko prepričalo, če je v imeniku ali ne. — Vse sodruge pa poživljamo, da takoj pogledajo, če jih gerent ni izpustil iz volilnega imenika! — Z Viča. (Klerikalna go d b a.) Godba naših klerikalcev dobro napreduje. V pondeljek popoldne so igrali po javni cesti iz Gline na Brezovico, in sicer tako intimno, da so kle-rikal. in klerikalke kar na cesti plesali. S prižnic nam venomer razlagajo, kako pregrešen, da je ples zlasti v postu, in kako pregrešna je muzika, ki ljudi v greh zapeljuje. Ampak pregrešno je le za delavstvo in za kmetsko ljudstvo; klerikalci lahko muzicirajo in plešejo, brez škode za svojo duše. — Jesenice. V nedeljo dopoldne ob 10. se vrši ustanovni občni zbor podružnice kranjske ' zveze »Vzajemnosti« v gostilni pri Jelenu. So-drugi prihitite vsi na ustanovni shod! — Za Koroško Belo in okolico se ustanovi podružnica »Vzajemnosti« v nedeljo ob pol 4. popoldne. Natančnejše naznanilo prinesemo jutri! — Jez v Gruberjevem prekopu poleg domobranske vojašnice mora biti do konca prihodnjega meseca gotov. Urejen bo tako. da se bodo po potrebi odpirale in zapirale zatvor-nice z električnim tokom. Mezdno gib naj e slovenskih rudarjev. Kakor smo že včeraj poročali med brzojavnimi vestmi, je trboveljska premogokopna družba odgovorila na zahteve zagorskih, trboveljskih in hrastniških rudarjev po zvišanju plače. S svoje bogate, z miljoni obložene mize, ki so jih nagromadili brezmerno izkoriščani rudarji, je vrgla drobtinico v obliki petodstotnega povišanja plače. Ali naj se delavstvo zadovolji s to drobtinico z mize razkošnega bogastva ali ne — o tem bodo odločevali rudarski shodi v nedeljo, pred temi pa bo konferenca zaupnikov temeljito prerešetala odgovor in položaj ki ga je povzročil. Odločitev pade torej v nedeljo. Brez ozira na neznatnost priboljška pa moramo z ogorčenjem konstatirati, da je dunajski upravni svet trboveljske premogokopne družbe zagrešil v svojem odgovoru nesramnost prve vrste! V svojem odgovoru namreč očita delavcem in-famno očitanje, da v rudniku niso storili tistega dela kakor bi ga bili lahko. Ali slišite, rudarji? Ko se vračate iz jame domov, ste pokriti čez in čez s premogovim prahom, na rami nesete spodnje hlače, vse premočene od potu pri delu, vaš korak je truden in telo vse izmučeno od napornega dela — tu pa vas zmerjajo kapitalistični mogotci, ki jim ustvarjate miljonessvo-jiini žulji in s svojim znojem, t miljonskotežki imenitniki vam torej očitajo, da pasete lenobo! Zdaj veste, koliko so vredne bajke o »dobrosrčnosti vaših gospodarjev, zdaj vam je znano, kako bi se vam godilo, ako bi se zanašali na »dobro« voljo trboveljske premogokopne družbe. Jasno pa vam mora biti, da si boste priborili svoje pravice in človeške delovne ter mezdne razmere samo po eni poti. In ta pot je vaša lasna moč. združena v čvrsti strokovni organizaciji. Kljub tej nezaslišani nesramnosti pa ima trboveljska premogokopna družba dovolj drzno čelo, da govori o nekakšni »žrtvi«, če vrže rudarjem tisto borno petodstotno drobtino s svoje miljonske mize. Ampak vsakdo, ki ima količkaj možganov v glavi, si bo brez najmanjše težave napravil pravo sodbo o tej zlagani bajki, ki hoče pripovedovati o »žrtvi« trboveljske premogokopne družbe ... Pa še eden se je oglasil, ki je oznanil strmečemu svetu, da se rudarjem nikakor ne godi zelo slabo; povedal je, da imajo kopači v Trbovljah po 4 krone 50 vinarjev plače na šilit. In kdo je bil znanik te trboveljskim rudarjem doslej nepoznane resnice? Bil je ljubljanski »Slovenski Narod«, ki si je dal brzojaviti to famozno vest iz Trbovelj. Mi smo se ob brzojavki prav resno vprašali: Ali zbija nekdo nedopustno šalo s »Sl. Narodom« ali pa je iz kakršnekoli zlobnosti brzojavil to laž o mezdi* Eno kakor drugo se mora obsoditi in »Slov. Narod« bo modro ukrenil, ako stvojega poročevalca tozadevno pouči. Rudarjem pa priporočamo, da trezno pre-vdarijo sedanji položaj in upoštevajoč vse o-koliščine store svoj sklep. * Rudarskim zaupnikom iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika! Zastopniki podružnic Unije rudarjev avstrijskih iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika ter delegati rudarske zadruge 11. skupine omenjenih krajev naj se zbero v petek 29. marca ob 4. popoldne v trboveljskem »Delavskem domu«, da se posvetujejo o odgovoru trboveljske premogokopne družbe na zahteve rudarjev. Ker je ta konferenca izredne važnosti in odločilna za sedanjo mezdno gibanje rudarjev v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, naj se zbero zaupniki polnoštevilno! Štajersko. — Prijeti vlomilci. Iz Brega pri Ptuju poročajo: V eni zadnjih noči je bilo vlomljeno pri posestniku Francu Rogini v Pobrežah. Ukradene ie bilo okrog 5 metrskih stotov koruze. Kot tatvine sumljive so zaprli Rudolfa Strafelo Janeza Klanjšeka in Janeza Fridauerja, med tem ko je več drugih soudeležencev pobegnilo. Ko je pri aretaciji hotel orožnik Zlatar že večkrat prej kaznovanega Fridauerja ukleniti, je -ta naglo skočil na njega, ga podrl na tla in ga pričel daviti z levo roko, z desno je pa skušal orožniku Supanu vzeti puško. Fridauerja je sunil orožnik z bajonetom. V tem so pritekle Fri- i Draht/ose Te/egr. Leuchtfeuer H \ E/evaf-or SeJ-onschuttunj/ .SignsfstaNon lir , im 'h 'j J """ Der 6/ddy- Bau s u F d e n/ Tafe/herg Se/ ftapstedt Čudovita stavka pri Kapstadtu v južni Afriki' Tolmačenje te slike objavimo pozneje. dauerjeve sestre in mati, ki so izkušale Fridauerja iztrgati orožnikoma in so jima pri tem tr-gale obleko s telesa. Fridauer je vsled rane z bajonetom obležal in so ga morali spraviti v bolnišnico. Vse obilne tatvine, ki so se dgajale v zadnjem letu v ptujskem okraju, je izvrševala ta družba. Ukradene stvari so tatovi P°' tem prodajali na gotove kupce in denar zapravljali po gostilnah. Več okradenih kmetov si zaradi strahu pred maščevanjem od stran' tatov tatvin ni upalo izdati, dasiravno so vedeli za tatove. Goriško. — Zlobnost ali zabitost? Klerikalna »Gorica« je začela priobčevati nekakšen feljton z naslovom »Socialni demokrat«. Ta pamflet kar mrgoli najraznovrstnejših lažnjivih ali bedastin očitkov napram socialni demokraciji ter sploh napravi na človeka vtisk, kakor da bi ga bu sestavil v najzakotnejši gorski vasi fajmoštef svojim ovčicam za strašilo pred socalno-de-mokratičnim gibanjem. Le poslušajte! Kadar pridejo socialni demokratje na krmilo, tedaj bodo nekateri morda tudi ropali, požigali, uničevali vse, kar jim pride pod roko«. Katoliški P°' štenjkovič, ki je napisal te besede, je ali izredno omejena duša ali pa je prav nekrščanski cigan, ki vedoma laže. In v tem tonu se plet® pamflet dalje. Da predočuje katoliški pamfletist boj za osvobojo ljudstva od izkoriščevalcev j1] zatiralcev kakor nekaj hudodelskega, nas niti ne osupne preveč; saj vidimo že stoletja, kako katoliška cerkev ščiti le reakcijo in ovira bo! za ljudske pravice. Ampak mi dobro vemo, zakaj sega »Gorica« po takem gnusnem orožju proti socialni demokraciji. Zato, ker klerikalni gospodi na Goriškem zelo moti dušni mir in pokoj veselo napredovanje socialne dernokja-cije. In lepega razvoja socialno-demokratične stranke na Goriškem ne ustavijo laži in obrekovanja, ki jih leže »Gorica« v svojih predalih Klerikalizem naj nikar ne smatra ljudstva za tako zabito, da bi nasedlo takim bedastim lažem. — Zmaga delavske solidarnosti. V ZdraV' ščini na Goriškem so stopile tovarniške delavke v stavko, ker jim je tovarniško vodstvo s8' molastno skrčilo zaslužke; stavkujočih delavK je bilo okolo 100. Tovarniško vodstvo je zahtevam delavk ugodilo, odpustilo pa je šest delavk, ki so vodile stavko. Tedaj pa so se vse delavke izjavile za solidarne z odpuščenimi delavkami in so odločno povedale, da ne gred° na delo tako dolgo, dokler ne sprejme tovarna njih tovarišic nazaj. Cez štiri dni se je tovarn3 uklonila pred solidarnostjo zavednih delavk 'J1 je sprejela veh šest odpuščenih delavk nazaj I,a delo. Trst. — Tat streljal na finančnega stražnika. F1' nančni stražnik Ivan Lorenzutti je opravljal prosti luki blizu Barkovelj svojo ponočno sluZ* bo. Kar se mu zazdi, da se nekaj pregiblje v nekem vagonu. Gre bližje in res zapazi človek^1' Ko mu zaukaže, naj se ne gane, skoči malovred' než nanj in ga začne daviti. Lorenzutti poteg' ne sabljo, da bi se branil; v tem je pa že naP?' daleč bliskoma potegnil revolver, ga nameril 11 , sprožil ter Lorenzuttija nevarno ranil, pote1]} pa zbežal. Ranjeni stražnik je imel še tolik" moči, da je prišel do bližnjega svojega toya' riša, kateremu je sporočil, kaj se je zgoda?-Na telefoničen poziv je prišel zdravnik, ki J dal ranjenca prepeljati v bolnišnico, kjer so £ takoj operirali. Napadalca še niso izsledili- — Voz zmečkal otroka. 361etni vozni Anton Rigolli je dobil ukaz od svojega £oS.!!gt darja, da naj prepelje na njivo Mihaela yeJ n, pri sv. Mariji Magdaleni 45 škatelj gnilih P . meranč iu limon za gnoj. Rigolli je vzel seh na voz tudi svojega lOletnega sina in vega prijatelja Viktorja Antonini, starega 9 Ko je bil Rigolli že blizu določenega kraja* ^ pa kar naenkrat začeli konji silno teči. « gre namreč navzdol in voz je bil težak. je pa deček Antonini padel z voza in zad' kolo mu je šlo čez glavo. Anton Božič, ki videl ta prizor, je prihitel, pa se je moral ^ umakniti, taka strahota se je pokazala vim očem: Glava dečkova je bila popojno a% zmečkana. Prizor je tako presunil Božica. . ni mogel niti govoriti. Ko se je posrečilo liju voz ustaviti, je začel jokati, ko je gledal strahovito razmesarjenega otroka. Ko je prišla mati nesrečnega otroka na lice mesta, je omedlela. Ni je bilo mogoče spraviti od mrtvega sina. Rigollija so zaprli. Umetnost in književnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v petek se ponovi Neumannova opera »Ljubimkanje«. V soboto se zaključi operna sezona s tem delom. V nedeljo večer se uprizori Tolstega Posthumno delo »Živi mrtvec« in se s tem zaključi tudi dramatična sezona. Opera. Schnitzlerjeva drama »Ljubimkanje« je tudi ljubljanskemu gledališkemu občinstvu znana. V letošnji sezoni se je uprizorila na našem odru. To dramo je vzel češki skladatelj Neumann za podlago svoji operi in sicer kar v prozi ne da bi bil kaj bistvenega izpreminjal v besedilu. Fe metode sicer ni iznašel Neumann, toda nedvomno ima zanjo prav posebne kvalitete in moderni eksperiment se mu je imenitno posrečil. Nekateri pripisujejo Neumanna šoli Richarda Straussa. Kar tako enostavna se nam pa vendar ne zdi ta klasifikacija, zakaj čeprav sta sj oba umetniško dokaj sorodna, ima vendar Neumann preveč svojega, da bi ga mogli meni nič vtekniti v predalce. Kakor Strauss se je očitno tudi Neumann učil pri Wagnerju; tudi on smatra opero predvsem za glasbeno dramo, tudi njemu je orkestralni del najpoglavitnejši. Pri Vsem tem pa ima izrazito osebno noto, in ne posnema, temveč zajema sam iz svojega zaklada, nastavljajoč posodo, da vro vajo glasovi, ki silijo na dan kakor iz neusahljivega vrelca. »Ljubimkanje« je mlado delo, ki pa porazi s svojo notranjo silo sto starih, slavnih del. Prvi vtisk Je nekoliko čuden. Zagrinjalo se dvigne brez uverture, brez predigre; komaj par taktov, pa se pričenja dejanje. Poslušalec ima izprva občutek nejasnosti; uho se mora šele privaditi. Mo-Soče, da se zbudi tedaj celo upor proti tej »smeri«. Ali kmalu premaga kompozicija to razpoloženje. Neprisiljeno se razvija kakor konverzacija na odru; kakor v besedilu, tako se zablešči v glasbi včasi kakšen dovtip, potem pa se silovito poglablja in raste, karakterizira vse občutke s čudovito naravnimi akcenti in se sončno izlije v mogočno tragiko, ki pretrese Guso do dna. Nič zumetničenega v tej glasbi, ali velikanska umetnost tiči v njej. Neumann pozna značaj in izraze vsakega instrumenta kakor slikar barve in operira z njimi, kakor da se !gra. Vpričo te sijajne instrumentacije, bujne a vendar strogo stilizirane, rafinirane in enostavne obenem ,vpričo te glasbe, ki pripoveduje, slika, joka in se smeje in govori, kakor da ne 01 bilo treba besed, se razkade teoretični ugovori kakor megla v žarki solnčni toploti. »Lju-■mkanje« je veliko delo! In z zadovoljstvom ahko pravimo, da ga je bila tudi ljubljanska u-Pnzoritev dostojna. Cule so se letos pritožbe, oa je bilo premalo opernih novitet. Pa vendar se am zdi, da še ni bilo tako plodovite operne zone kakor letošnja; zakaj ena taka uprizo-T ?v kakor. n. pr. »Rusalka« ali pa snočnje dirn n, anje<< odtehta pet polovičarsko naštu-hutf* 'n površno insceniranih oper. Ce se vr-impr1 Vpošteva revščina zavoda, ki ne more b ih-iP° dvakrat ali ^ikrat zasedenih partij, da vsnL-' i.Za vsakega indisponiranega pevca, za mpstM 'paY° Pevko takoj pripravljeno nado- knti i J se mora reči, da so one pritožbe nrtl ° ? neoPravičene. Kar .se tiče snočnje T:ii!,ei G|’ tre^a v prvi vrsti imenovati gda. ohi *-a’ • e ilne* kakor po navadi ves aparat v Im- j 1 i'.n J,® P°dal opero tako naštudirano, ka-r da ljubljansko gledališče ni pokrajinsko. Orkester je bil pod njegovo palico zopet kakor enoten instrument; vse se je krasno vjemalo, vsaka niansa je bila izražena in v glavnih momentih je bilo gledališče izpremenjeno v pravo Jh, % T,udi na odru ie bil° vse v najlepšem iir; . Krampera, ki je pel Frica, je bil prav itn- i ?su in IiahaJal krasne izraze, ter je tudi Za orTi m \ak0, d?bro obvladal. To velja tudi sporii,v'čOVa, ’ k>le.,mel Parijo Teodora. Go. konfn Sipan,kov11 Kristini) se je začetkoma ne- je žainH0Zna °\d,a iC bi'a b0,ehlla- ali ta Vtisk znami 111 prot' koncu je vedno bo|i rasla. Pri-Wi rwin ?°,Sf?odičnaiT!a Thalerjevi (Mici) in Žajn (kV (Binderjevi), ter gospodoma Kri-du« ^{stminemu očetu in Bukšeku (»Gospo-tako i so. Pevske partije videti enostavne, prizorifi^- reSv1M1 ^ezke, in gledališče je s to u-^^oritvijo rešilo izredno nalogo. Vestnik organizacij. v sobo‘toadnpVS^°"trnOVSk? P°družnlca .Vzajemnosti« ima nisel dividende ter nega ko / fr»!a' “Na občnem zboru Obč- D r e ce j n ikro UStVa ,V Idn)! S0 se slišale tudi nred, ' C ,P- c; kcr ,SC.J,C tudi po načelstvu Sedaj n‘ f. i odstotna dividenda namesto do- ZU|nnih dn?St '°?s ° ‘ ~ Mcd člani k()"- ^ez t| v 2e; sPjoh se prav rado kritizira visoka _ m k' nekaterim n. nikoli dovolj bero T~ Nc bo zato odveč, ce se naš list ki vi Peča nefilfrt Uld‘ člani konzumnil1 društev p0-en° nam. x , s tem vprašanjem. Pribito bodi ^a-’ .. da ie dolžnost in naloga vsakega Jega okrv Jf an konzumnega društva svo-La VsakpT’ iir Predstavlja konzumno društvo ristno n d.elavca zanj prepotrebno in pre-?unineo--, j^mzacijo konzumentov. Naloga kon- dJnstva je, da vplivajo kot regulator cen. Seveda se to dejstvo ne upošteva, ker malokdo vzame stvari tako, kot so dejansko. S tem, da konzumska prodajalna v okraju obstoji, je že dana zavora poljubnemu oderuštvu. Trgovci ne morejo s cenami kvišku, marveč morajo doli. Namesto zvišanja cene še znižujejo. Kako to? Ko se otvori prodajalna konzumnega društva, se začuti konkurenca. Trgovci vidijo, da je treba novi prodajalni, kolikor je le mogoče, omejiti razvoj. Začno prodajati cenejše nego so poprej, pa tudi semtertja cenejše nego konzumska prodajalna, ki seve v mnogih slučajih zaradi nerazsodnosti članov tudi sledi tej konkurenci. Posledica se ])okaže pri obeh na konec leta — prebitka je manj. Konzuinski člani godrnjajo, če je manjša dividenda, kakor so mislili — trgovec sicer ni z uspehom leta zadovoljen, ali upa, da je s svojo konkurenco le nekaj odjemalcev se pridržal oziroma odtujil konzumski prodajalni. Dividenda se v očeh članov konz. društev pretirava. Cisti dobiček pride edino iz podjetja. Čim ceneje se prodaja, tem manjši je dobiček in obratno. Namen konzumnih društev ne sme biti zato težnja po visoki dividendi, ampak po zmernih cenah. Člani ne smejo nikoli godrnjati, če je dividenda manjša, nego so se nadejali. Čudežev se ne da delati. Če med letom godrnjajo, da mora biti v konzumu vse ceneje nego drugod, potem s tem vplivajo na vodstvo, da res skuša cene kalkulirati, »da je vse ceneje kot drugod« — to seve se pa pozna konec leta pri obračunu. Naloga konzumnih društev ni: dajati visoke dividende, ali sploh: dajati dividende — ne, naloga konzumnih društev je organizirati konzumente, omejevati oderuštvo z živili, oddajati svojim članom zdravo in dobro blago po zmernih cenah ter pripravljati tla za prevzetje produkcije v lastne roke socializiranje produkcije. Zato morajo konzumna društva krepiti svoje rezervne fonde, ustanavljati in jačiti svoje produkcijske in dispozi-cijske fonde. Smer je: lastna produkcija. Organizacija konzumna mora služiti organizaciji produkcije. Parola pa je in mora biti: brez ozira na dividendo, edino radi namena, zmisla in smotra organizacije konzumentov vsi na delo za razvo; konzumnih društev! Delavsko gibanje. = Mizarji v Inomostu stopijo v najkrajšem času v mezdno gibanje, zato naj noben mi zar ne potuje tja, dokler se stvar ne uredi. = Občni zbor ljubljanske podružnice kle-sarjev, ki se je bil vršil v soboto 23. t. m. v gostilni sodr. Petriča, je bi povoljno obiskan. Po otvoritvi je predsednik Hrovat naznanil dnevni red ter poročal, da je bilo v preteklem letu dvoje mezdnih gibanj in sicer pri Tomanu in pri Vodniku. Pri Tomanu je trajala stavka tri tedne, med tem ko se je pri Vodniku končala v štirih dneh. Pri obeh tvrdkah pa se je dosegel lep uspeli, sklenila se je delovna pogodba ter se je doseglo 15% zboljšanje plače. Nadalje je poročal, da je imela skupina 13 shodov in 10 odborovih sej; članov pa šteje skupina 39. Iz blagajniškega poročila sodr. Babnika povzemamo sledeče: Dohodkov je imela skupina od 1. jan. do 31. dec. 1911 838 K 80 v. Izdatkov v istem času pa 806 K 92 v, od katerih se je 741 K 94 vodposlalo na centralo. 31 K 88 v pa je lokalnega fonda. V imenu kontrole je poročal sodr. Turk, da se je pri pregledovanju našlo vse v redu. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Ivan Hrovat predsednik, Ivan Robida njegov namestnik, Franc Babnik blagajnik, Mihael Turk njegov namestnik, Peter lach, Anton Tome, Franc Zalaznik, Alojzij Lrjavc, odborniki. V nadzorstvo sta bila izvo-jena Jakob Kopitar in Lovro Mrzlikar. Izvoljeni so izjavili, da spremejo izvolitev K četrti točki je povzel besedo sodr. Zore, ki se je obširno bavil z razvojem klesarske organizacije. Povdarjal je potrebo večjega zanimanja za organizacijo zlasti od stran tovarišev pri Vodniku, ker se ima letos tam skleniti nova pogodba. Pozival je navzoče, da storijo vse potrebno, da pridobijo še ostale tovariše v svoje vrste, ker le če bodo klesarji skupno stali, jim je zagotovljen uspeh. Novemu odboru je'razložil, da ga čaka veliko dela, kisemora izvršiti v najkrajšem času, ostalim tovarišem pa je polagal na srce. da ta odbor, kateremu so izrekli zaupanje, podpirajo v vseh ozirih. Izrekel je nado. da se ljubljanski klesarji gotovo zavedajo, svoje naloge ter da store vse, da si potom organzacije izboljšajo svoj žalostni položaj. Ko so se rešile še nekatere zadeve, je predsednik zaključil zbor. Usoda ljubljanskih kle-sarjev je v rokah klesarjev samih, zato upamo, da ne bode ustalo samo pri sklepih in besedah, temveč da se bodo klesarji pokazali enakovredne. s stanovskimi tovariši v drugih krajih. ~ Generalna stavka rudarjev na severnem Češkem. Na celi vrsti shodov, ki so se v nedeljo obdržavali v posameznih revirjih na severozapadnem Češkem, so delavske organizacije vseh barv sklenile, da se proglasi splošna stavka. V tozadevni resoluciji se razglaša, dase sicer prične splošna stavka, vendar želi delavstvo ponovnih pogajanj, za zvišanje mezde. bklep splošne stavke se razteza na Ustje, Mostec, Duchcov in Tepliee. V Bruhu se ima pričeti splošna stavka šele z 29. t .m. Na tistih rovih, na katerih so podjetniki že ugodili delavskim zahtevam po zboljšanju položaja, oziroma kjer so delavci zadovoljni z obstoječimi razmerami se tem ni treba pridružiti splošni stavki. Organizacije so dobile nalog, da stopijo z rudniškimi podjetniki in oblastmi v pogajanja. Na shodu sprejete resolucije so rudarski delegati na vseh rovih revirja v pon-deljek izročili rudniškim podjetjem. V Komo-tavi, Litomeficah in v Terezinu je korisigni-rano vojaštvo baje z »ozirom na možnost, da izbruhnejo stavkovni nemiri« kakor pravijo oblasti, da bi to postopanje opravičile. Zdi se pa. da bi oblasti to »možnost« kaj rade videle. = Grozeča železničarska stavka v Ameriki. Ameriški strojevodje so zahtevali zvišanje plač. Konferenca ravnateljev železniških družb, ki so zastopali petdeset vzhodnih železnic, pa je zahteve strojevodij odklonila. Strojevodje so izjavili, da vztrajajo pri svojih zahtevah. = Delavske razmere pred 334. leti. Francoski poveljnik Allard pl. Besan?on je našel listino, obsegajočo odredbo Filipa II., kralja španskega, iz leta 1578., ki je urejala delavske razmere v rudnikih burgundske grofije na Francoskem. Dokument, katerega vsebino je bil 10. januarja 1579. 1. sprejel parlament v Dole, se glasi takole: 1. Mi hočemo in zahtevamo, da delajo rudarji 8 ur na dan, in sicer v dveh presledkih s 4urnim delom. 2. Le se vsled dobre žile delo izvršuje hitrejše, morejo nastopiti 4 delavci (eden za drugim) 6urno nepretrgano delo; kadar konča rudar svoje delo, mora dati svojemu nasledniku v roke orodje, tako da odpade na vsakih 6 ur dela 18 ur počitka. 3. Delavci se plačajo po dogovoru. 4. Mi hočemo in ukazujemo, da se prazniki in nedelje plačajo ravno tako, kakor da bi delavci delali. Pied veliko nočjo, binkoštmi in božičem se dela samo pol tedna. Izvzeti so samo hlapci pri sesalkah, da preprečijo poplavo po jamah. O dnevih pred štirimi Marijinimi prazniki in dan pred praznikom dvanajst apostelnov imajo delavci popoldne prosto. 5. Delavci si lahko vzamejo les za porabo iz bližnjega kraljevskega gozda. 6. Delavci si lahko tam, kjer delajo vzamejo kos zemlje, da si postavijo hišo, in urede vrt, iavno tako imajo pravico do občinskih pašnikov. 7. Delavci so vseh dajatev in davkov prosti. 8. Delavci imajo svoj lastni trg, na katerem tujcem ni dovoljeno kupovati svoje potrebe. 9. Na trgu, ki se ob 10 dopoldne odpre gostilničarjem, uradnikom in drugim, ni dovoljeno ku povati prej, preden so se delavci preskrbeli z živežem. Tukaj toraj imamo 8 celo 6 urni delavnik, plačane praznike in nedelje, poltedensko praznovanje pred velikimi prazniki, določbe glede na plačo, davčno prostost, in druge take določbe, poiom katerih je delavec lahko prišel do svoje pravice. Kapitalistični gospodarski red, pa je vse te uredbe pregnal, ter si postavil za princip neomejeno izkoriščevanje, meščanske stranke pa so delavstvo obremenile z ogromnimi davki. Korak za korakom si mora delavstvo danes pri-bojevati to, kar so že pred 334 leti deloma uživali. Toda delavci so svoje vrste prešteli, stopajo složno v organizaaijo, in potom organizacije v boj za stare pravice, in v tem boju ne bodo omagali, kajti krepi jih nada na boljšo bodočnost, Državni zbor. Dunaj, 27. marca. Po kratkem intermecu včerajšnje obštrukcije je imela zbornica danes zopet dan socialnega dela. Drobtine so to, kar se je pridobilo, a že to se mora tehtati v tem buržvaznem parlamentu, čigar večina nima v političnih rečeh toliko samozavesti in moči, da bi se upala prisiliti vlado na spoštovanje parlamentarnih sklepov, v socialnih pa ne toliko, da bi znala po zaslugi krotiti kapitalistično poželjivost. Pri vsaki priliki daje večina tega parlamenta zgled, kakšne ne bi smele biti politične stranke, in če nimajo mase volilcev od njih nobene koristi, bi jim morale biti hvaležne vsaj za nauk, ki ga dajejo ljudstvu. Kdor opazuje to gospodo pri delu, mora priti do zaključ ca, da v ljudskem parlamentu, ki je sestavljen na podlagi splošne volilne pravice, ni prostora za take stranke, Zlasti pa mora to bizantinsko pospeševanje militarizma, to hlapčevanje pred vlado, to suženjsko podpiranje kapitalizma odpreti oči delavstvu. Do prihodnjih volitev je menda še par let, ali že zdaj se je treba učiti, in najbolje se volilci uče, ako opazujejo, kaj se godi v državnem zboru. Na dnevnem redu je bil danes zakon o izplačevanju mezd v rudnikih, pa načrt o nezgodnem zavarovanju v stavbinski obrti. Socialisti so z vso energijo posegli v to debato in predlagali zboljšanje zakona, ali večina je pač kapitalistična. Ker hočejo vse stranke ribariti med delavstvom, se ne upajo meni nič tebi nič zavreči vseh zahtev; ali vse obrežejo in obščipljajo tako, da je končni rezultat komaj senca tega, kar delavci po pravici zahtevajo. Tako so bili danes odklonjeni vsi manjšinski predlogi socialnih demokratov, zlasti zahteva o minimalni plači, potem brezplačno dodajanje razstreliv rudarjem itd. Ali vse to je popolnoma naravno. Stranke, ki *so“ pri volitvah „za vse sloje", morajo pokazati pravo barvo, kadar gre za nasprotja med kapitalizmom in delavstvom, a samo naivni ljudje morejo pričakovati, da bodo imele kapitalistične stranke več srca za delavce kakor za kapitaliste. V debato se je vmešaval tudi Benkovič s svojo neslanostjo, pa jo je dobil od socialistov pošteno po prstih. Kadarkoli gre za kakšno rudarsko vprašanje, mora vstajati ta neznatni človek in vselej govori tako, kakor da je naravnost najet od rudniških kapitalistov. Tako se je danes ogreval za to, da bi ostalo mesečno izplačevanje in se je celo drznil reči, da je to rudarjem samim ljubše — on, ki ve o rudarskem stališču toliko kolikor njegova peta. Vpričo takih ljudi ni čudo, da prihajajo Šlovenci povsod na glas reakcionarnega, večinoma iz beričev sestavljenega naroda. Sejo otvarja predsednik ob 11. dopoldne, ter pokliče naknadno poslanca Verstovška na red, češ, da je včeraj razžalil justično upravo. Obenem graja Markhla, ker je v polemiki z Verstovškom prekoračil dopustne meje. Nato se preide na dnevni red: Nadaljevanje debate o mezdnem Izplačevanju v rudnikih. Posl. Benkovič (kler. Slovenec) napada predlog poslanca Cingra, ki zahteva, da se določi tedensko izplačevanje. Benkovič pravi, da bi to zapeljalo rudarje na zapravljivost (H). Najbolje bi bilo, da ostane pri mesečnem izplačevanju. (Klici pri socialistih: Vi zopet zastopate interese kapitalistov, ne pa delavčevi Vi ne poznate rudarskih potreb! Lepo bi koristili delavcem I Rudarji Vas niso prosili za tako zastopanje) Posl. Reger (soc.) nastopa v daljšem govoru za rudarske zahteve in predlaga sledečo resolucijo: Vlada se pozivlje, da čim prej izdela zakon o ustanovitvi rudniških sodišč po vzoru obrtnih sodišč, in ga predloži državnemu zboru. V tem zakonu naj se tudi določi, da so proste pogodbe, ki se sklenejo med podjetji in od delavcev izvoljenimi tarifnimi zastopstvi o minimalnih in trdnih plačah obvezne ter da se lahko iztožijo pred rudniškimi sodišči. Posl P i k (soc) predlaga sledečo resolucijo': Vlada se pozivlje, da čimprej. a najkasneja do konca tekočega leta predloži poslanski zbornici zakonski načrt o minimalnih plačah za delavce, ki so vposleni v rudnikih. Minimalne temeljne plače in mezdne stopnje za posamezne kategorije rudniških delavcev se imajo določiti potem, ko oddajo delavska zastopstva v rudniških zadrugah in strokovne organizacije svoje mnenje in vlože svoje predloge. Ministrstvo za javna dela se pozivlje. da skliče v ta namen v najkrajšem času anketo, na katero naj povabi delavske zastopnike v rudniških zadrugah in zastopnike rudarskih strokovnih organizacij. Posl. Seliger (soc.) pravi: Predležeči zakon pomeni prvo, skromno odredbo v interesu rudarjev, na katero smo čakali celih dvanajst let. Razmere v rudništvu so take. da je v rudarskih okrajih na zapadnem in severozapadnem Češkem že 35.000 delav-cev v .stavki, in nevarnost je, da se število stavkujočih prihodnje dni še znatno pomnoži. Tako je, da lahko vsak hip izbruhne splošna rudarska stavka v Avstriji. Proti govoricam, da je avstrijska stavka le izraz simpatij za angleške rudarje* ki so v generalni stavki, moramo odločno protestirati. Kar zahtevajo avstrijski rudarji v sedanjem gibanju, ni nič novega; vse te zahteve so ze več let stare. Rudarska Unija, ki je otvo-rila plačilni boj, je že pred leti dobila nalog na rudarskih konferencah, da nastopi z vsemi sredstvi za te zahteve, to se pravi, da razglasi tudi stavko, če je treba. Plačilne razmere rudarjev v Avstriji so take, da so mezde izza 1. 1908 stalno padale; cene živil pa so ves ta čas neprenehoma naraščale in nikjer ne tako kakor v industrijskih okrajih. Zahteve rudarjev so Pa tudi zaradi tega opravičene, ker dobiček rudniških kapitalistov izza leta 1890 trajno narašča, in ta dobiček imajo od premoga, ki ga producirajo delavci v svojih nadvse klavrnih razmerah. Podjetniki nimajo nobenega vzroka, da bi delavcem odrekli zboljšanje mezde. Prirastek podjetniškega deleža od produciranih vrednot je povzročil, da so izdajale premogovniške družbe dividende po deset do enoindvajset odstotkov. ne glede na velike rezerve, ki so jih družbe naložile in na velike investicije, katere jim je omogočil dobiček. Podjetnikom bi bilo svetovati. da se spametujejo, zakaj drugače bo tre-bo morda celo prav kmalu računati s tem. da izbruhne rudarski boj na celi črti. Posledice takega boja bi bile za gospodarsko in industri-alno življenje nedogledne. Vlada je dolžna storiti vse. da se čimprej doseže poštena sprava. Za vzor naj ji služi nastop angleške vlade; če se bo ravnala po tem, se ji mora posrečiti, da spravi avstrijske rudniške podjetnike k pameti. Končno predlaga sledečo resolucijo: Vlada se pozivlje, da nemudoma poseže v pogajanja med rudniškim podjetniki in rudarji in da porabi vso svojo moč v ta namen, da prisili podjetnike na popolno izpolnitev delavskih zahtev. (Odobravanje pri socialnih demokratih.) Benkovič (slov. klerikalce) se še enkrat oglaša in predlaga resolucijo, da naj rudniške oblasti strogo pazijo na to, da se ne izplačuje v nedeljah in praznikih. Nato govori še poslanec Cingr kot poročevalec manjšine in posl. Licht kot poročevalec odseka. Potem sledi glasovanje. Načrt sam se sprejme v drugem in tretjem citanju po odsekovem predlogu. Izplačevati se ima najmanj vsakih 14 dni v gotovem denarju. Razsvetljava in orodje se ima dodajati brezplačno, razstreliva pa za lastno ceno. Minoritetni predlogi posl. Cingra in Pro-keša. ki zahtevata tedensko izplačevanje in brezplačno dodajanje vseh delovnih sredstev, torej tudi razstreliva — se odklonijo. Benkovičeva resolucija, da se ne sme izplačevati ob nedeljah in praznikih, se sprejme. OdRegrovega predloga se sprejme tisti del ki zahteva ustanovitev rudniških sodišč. Drugi del. ki zahteva, da se pred temi sodišči lahko iztožijo pogodbe o plačali, se odkloni. Od Pikove resolucije se sprejme zahteva, da se ima sklicati anketa zaradi minimalnih Plač. Seligerjeva resolucija se odkloni, ravno tako Reslova resolucija, ki zahteva posredo* vanje vlade. Nato prihaja na dnevni red zakonski načrt o nezgodnem zavarovanju v stavbinski obrti. Najprej govori poročevalec Lieht, nato minister Heinold. Potem razlaga posl. Low (soc.) težke okoliščine, v katerih morajo stavbinski delavci opravljati svoje delo. Posl. Skaret (soc.) zastopa predlog manjšine, da ima zakon veljati tudi za delavce v delavnicah. Pri glasovanju se sprejme načrt po odsekovem predlogu. Potem se nadaljuje ob splošni nepaznosti debata o Kornerjevem nujnem predlogu, nato slede popravki. Posl. dr. Diamand (soc.) vpraša predsednika, zakaj nima proračunski odsek nobenih sej. To je najvažnejši odsek, in četudi je znano, da je v njem obstrukcija, bi moral vendar odsekov predsednik Korytowski dati priliko, da napravi odsek sam red. Vsled te nemarnosti se cele mesece ni moglo govoriti o va- Znih političnih vprašanjih, in tudi na važne izdatke se ne more misliti, dokler odsek ne dela. Posl. Korytowski odgovarja, da so v proračunskem odseku velike težave. Ciledal bo pa, da se sporazume z vlado, da bo mogel odsek po praznikih delati. S tem se zaključuje seja. Jutri se prične prvo čitanje zakona o vodnih cestah. Vpisalo se je veliko govornik ov Lurška pravljica. Spisal dr. Rouby, ravnatelj blaznice v Alžirju. (Dalje.) _ Vnanjega sveta zanjo ni bilo več; široko odprte oči niso videle ničesar več, tako da si se lahko postavil med njo in kolucinacijo, ne da bi te bila opazila; nje ušesa so slišale šumenje, ne da bi razločila posamezne glasove; nje koža je bila neobčutljiva in nobene bolečine ni čutila, če ji je plamen sveče olizal prst. Na obličju se je pokazal izraz neizrekljive sreče, in nje široko odprte oči so razodevale obožavanje in blaženost, dočim so usta izražala zamaknjenje. Tako lepa je postala, kakor da je vse nje bitje ožarjeno. Nekaj minut je Bernedeta osredotočila svojo pozornost na belo vizijo, kakor da je umrla za vnanji svet. Na koncu periode so ji udarile, ne da bi se bil izpremenil izraz sreče v obrazu, debele solze iz oči in se ji točile po obleki. Potem je Bernadeta globoko vzdihnila in se prebudila. Kriza, ki je trajala četrt ure, je minila. Vstala je in ne da bi se menila za množico, ki jo je obdajala in pričakovala vse kaj drgega, se je vrnila domov. Ampak njen spomin, ki med vizijo ni izginil, je ohranil najmanjše podrobnosti prikazni tako natančno, da jih je vse svoje žive dni vedno enako pripovedovala, ne da bi se kdaj zapletla v protislovja. Tako je nastajala ekstaza Bernadete ob štirinajstih j/izijah. (Dalje prihodnjič.) ZADNJE VEST1.~ OBSTRUKCIJA V GRAŠKEM OBČINSKEM SVETU. Socialni demokratje proti najemninskemu vinarju. Gradec, 28. marca. Včeraj se je sešel graški občinski svet na izvenredno sejo. Ker večina vztraja pri najemninskem vinarju, so začeli soci alni demokratje z obstrukcijo, da preprečijo to krivico, ki bi zadela predvsem revnejše najemnike. Obstrukcija se je začela ob tri četrt na pet in je trajala do osmih zvečer, ko je župan zaključil sejo in naznanil, da bo prihodnja seja da nes ob 4. popoldne. OGRSKA KRIZA, Nova formula. Budimpešta, 28, marca. Franc Košut je našel baje novo formulo za rezervistovsko resolucijo, ki je baje sprejemljiva. Khuenova avdienca. Budimpešta, 28. marca, Uspeh včerajšnje konference grofa Khuena s Košutom je ta, da je Khuen preložil potovanje na Dunaj, kamor je nameraval oditi snoči. Avdienca pri cesarju bo vsled tega v petek. Khuenov neuspeh. Budimpešta, 28. marca. Konferenci grofa Khuena s Košutom je prisostvoval tudi podpredsednik Košutove stranke, ki je izjavil, da se mora smatrati položaj za brezupen, ker obstoje stvarne ovire nepremagljivih težkoč. Po konferenci s Košutom se je posvetoval Khuen z Andrassyjem, ki je izjavil, da je Košutov predlog neprimeren za rešitev krize. Andrassyjevo glasilo „Magyar Hirlap“ piše, da se je Khuenova misija popolnoma ponesrečila ŽENSKA VOLILNA PRAVICA. Praga, 27. marca. Pododsek nacionalno po litične komisije deželnega zbora je končal posvetovanje o ženski volilni pravici. Sklenil je, da ohranijo ženske aktivno volilno pravico v volilnih okrajih veleposestva, mest in kmečkih občin v dosedanji obsežnosti, samo žene v Pragi in Libercu dobe vbodoče aktivno volilno pravico. Predlog, da se da ženam pasivna volilna pravica, je bil odklonjen z večino glasov. VOLILNA REFORMA NA FRANCOSKEM. 77 poslancev manj. Pariz, 27. marca. Zbornica je sprejela s 536 proti 22 glasovom določilo, da pride na vsakih 22.500 voiilcev en poslanec in nadalje en poslanec na ulomek tega števiia, ako znaša ta ulomek najmanj 11.250. Vsled tega bo štela zbornica 77 poslancev manj. MONOPOLIZIRANO ZAVAROVANJE. Rim, 28. marca. Senat je sprejel zakonski načrt o monopoliziranju zavarovanja. SPLOŠNA STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV. * Brezuspešna pogajanja. London, 28. marca. Pogajanja med rudarji in rudniškimi lastniki so se popolnoma izjalovila. Upanje na poravnavo je neznatno. Rudarji iz juž nega Walesa naznanjajo izbruh stavke prevozni kov in železniških delavcev. Položaj se je po ostril. Minimalna mezda v zbornici. London, 28. marca. Predlog delavske stranke, naj se postavi v zakonski načrt minimalna mezda pet šilingov, je večina odklonila s 326 proti 83 glasovo rn. Posvetovanje je trajalo flo jutranjih ur. Slednjič se je sprejel zakon o minimalni mezdi z 213 proti 48 glasovom. Delavska stranka je glasovala proti. Govornik delavske stranke Macdonald je izjavil, da bi bil zakon napravil konec stavki, ako bi se bila vanj dala postavka pet šilingov minimalne plače. Tako pa ne more reči delavcem, da gredo lahko na delo, ker jim zakonski načrt ne izpolnjuje njih zahteve. Zakonski načrt je zgrešil svoj namen. ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA. Novo rusko posredovanje. Turin, 28. marca. „Gazetta del popolo* poroča iz Pariza, da je predložil ruski vnanji minister Sasonov nov predlog nemški, angleški in avstro-ogrski vladi, ki hoče pritisniti na Turčijo, da sprejme italijanske mirovne pogoje. Posredovanje velevlasti ? Pariz, 28. marca Iz londonskega vira poročajo: Velevlasti se posvetujejo o novem koraku, ki bi ga napravile v Carigradu. Ta korak je najbrže posledica italijanskih priprav za odločno pomorsko akcijo. Italijansko brodovje. Milan, 28. marca. ‘Secolo* poroča, da je izsilil oddelek italijanskega brodovja vhod v Dardanele(?) in potopil turško bojno ladjo. Vest še ni potrjena; oddelek italijanske mornarice je odplul iz Specie, spremlja ga dvajset prevoznih ladij. Bitka pri Dernl. Milan, 28. marca. V noči od 21. do 22. t. m. so Turki in Arabci srdito napadli italijanske utrdbe pred Demo. Boj je besnel do jutranjih ur. Kljub močnemu streljanju so prišli Arabci do 400 metrov bližine pred italijansko obrambno črto. Šele ob dnevnem svitu je prisililo italijansko topništvo sovražnika, da se je umaknil, na bojišču je pustil okolo 90 mrtvih in ranjenih. Italijani rekognosclrajo. Carigrad, 28. marca. Notranji minister je dobil poročilo, da tri italijanske bojne ladje re-kognoscirajo pred Sirijo. RUSIJA. Sasonov gre? ____ Peterburg, 28. marca. Stališče vnanjega ministra Sasonova je omajano. Dvomijo, da še ostane na svojem mestu do prihodnjega duminega zasedanja. ZRAKOPLOVSTVO. Tri smrtne žrtve. Diisseldorf, 27. marca. Včeraj popoldne je telebnil letalec Kleine iz Monakova na holz-heimski pusti s svojim dvokrovnim aporatom na zemljo iz višine 100 metrov. Motor mu je razdrobil lobanjo in je umrl na prevozu v bolnico. Sebastopol, 28. marca. Na letalnih vajah se-bastopoljske vojaške letalne šole je treščil podporočnik Albokrinov s pasažirjem na tla. Obadva sta bila mrtva. Velikonočne razglednice pošilja na izbiro L. PEVALEK, Ljubljana Židovska ulica. Tudi vse drugačne razglednice, pisalne potrebščine, tiskovine po jako nizkih cenah. Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. POPLAVA V BEROL1NSKI PODZEMELJSKI ŽELEZNICI. Berolin, 27. marca. Ker je bila Spreva močno narastla, je poplavila berolinsko podzemeljsko železnico voda; delavci so se pravočasno rešili. Škoda je znatna. Promet med Leipzigerplatz in Spittelmarktom se bo moral prekiniti najbrž za štiri tedne. TURSKE VOLITVE. Krvavi izgredi. Solun, 28. marca. Vsled strastne volilne agitacije je prišlo v solunski okolici do krvavih iz gredov. V L a n g o c o je prišlo vojaštvo. Orožniki so baje ustrelili devet oseb; poslali so zdravnike, da obvežejo ranjence. SMRT RUDARJEV. 82 mrtvih. Bluefleld (Amerika, zahodna Virginija), 28. marca. V tukajšnjem rudniku so eksplodirali jam ski plini. Rešili so 10 rudarjev, mrtvih pa so spravili doslej 82 na dan. REVOLUCIJA V PARAGVAJU. Glavno mesto v revolucionarnih rokah. Novi Jork, 27. marca. Iz Buenos Ajresa poročajo, da so zavzeli revolucionarji po dolgem in krvavem boju glavno paragvajsko mesto Asun-c i o n. Predsednik republike in ministri so zbežali deloma na ladjah, deloma so se zatekli v tuja poslaništva. Odgovorni urcdniH Fran B a r 11. Izdaja in aalaga aaloiba Zarjo. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Listnica uredništva. Anonimni dopisi romajo v koš. Oblastveno koncesionirana posredovalnica za mestno zastavljalnico. Posreduje za vsa v zastavljalno stroko spadajoče posle. Pojasnila brezplačno. Fran Bergant v Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 6. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Magnolo, ulica Belvedere. Gostilna internazional, ulica Giovanni Boe-cacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-ser m a). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v|Sv. Križu. Muraro Matej, Via Šette Fontane 14. Geržina, Rojan. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin. v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Šešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica. Piehler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta. Občno konzumno društvo v Zagorju . (vpisana zadruga z omejenim jamstvom) naznanja svojim članom, da se bode vršil izredni občni zbor dne 31. inarca 1912 ob pol 4. uri popoldan v dvorani gosp* Riharda Mihelčiča na Toplicah. Dnevni red: 1. Preosnova zadružnih pravil 3. Volitev 9 nadzornikov it* § 80. 4 namestnikov. 2. Okrožnica članov. 4. Slučajnosti. Vstop je dovoljen samo članom, ki naj prinesejo s seboj članske knjige da se z njimi izkažejo. V Zagorju, dne 18. marca 1912. Za nadzorništvo : Anton Rupnik, Ivan Wallend, zapisnikar. predsepnik. Delavska tiskovna dražba = v Ljubljani === priporoča svojo eliko zalogo brošur in knjig. Cenovnik založnih knjig in knjižic se dobiva na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Del. glavnica; K 8.000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani StritnrjevH ulica. Hlev. 3, (lastna kina). ZE5OČLX’ULŽiX3.iG© T7* S^plj©t“CL, OgIgTTCTJL, TrstrCL, S3-3:aoO-orlcI in. 03ljTJL- Shrfiifima vloffe na kniižice in na tekoči račun ter iih obrestuje od dne vloge po čistih 472%. --38KI Rez. fond nad K 800.000. M B