—.¦< 68 >¦• —
Kako je znal vojevati grof Rudolf Habsburški
                    (Iz povcsti ,,Rudolf Habsburški".   Spisal Fr. Hubad
. Rudolfovom posostvu blizn meje Toggenbmianove je pasel pastir svojo čredo na planini. Creda jo bila njegovo jedino imotje. Nekega dne jo bil Toggenburžan na lovu. Po nesreei se je pasla čreda blizu mejo. 0 polu-dno se zbero lovei na bližnjej planini. da bi se odpočili. Krepčali so se z jedjo, io žvenketali so polui kozarci. Ko so bili vže nekoliko vinjeni, reče nek šaljivec mej njimi, kazaje na pastirjevo čredo na Eudolfovih tlob: ,,Lovili smo do poludne a ujcli nismo ničosar. Loma se nam bodo smijali, če pridomo s prazninri rokami domov. Cilcjte, ondii na Budolfovcm je divjačine dosti, iu velikaje, da je ni lcliko grešiti!" Vsi se zakrohotajo tcni bescdam. Vinski bratci začno streljati s pilšicami v čredo, da jc ležalo kmalu deset najlcpših krav mrtvih na tleh. Zainan jc tarnal pastir iu prosil, naj se ga usmilijo. Komaj jo odnesel sam pctč in odgnal šo ostalo živino.
Te in jcdnakc kriviee žalilo so Eudolfa zelo. Ali hudobijo ui hotc) kazuovati kakor bi bila zaslužila, kor bi bili trpeli s tem le podložniki sovražnikovi, a go-spodjc bi sc bili smijali na svojih gradovih, če bi bil ropal in požigal tudi Kudolf po njihovih pokrajirmh. I)a, šc prcdrznojši so postajali ter Jiapadali popotuiko kakor roparji, sarao, da so dobili dovolj pli:ua.
Zato se odloči plmncniti grof, da napadu nasprotnikc v gradovih sainili.
A Toggcnburžan jo iinol trden grad. Stal jo na visokcj skali, stnna gora ga je branila % jcdne strani, a na drugih trch prepad, da ni bilo mogore do njcga. Dolgo jc oblogoval Rudolf Unzenberg — tako je bilo irac gradu — a ni ga mogel dobiti v pcst. Zanašal so je, da bodc prisilila lakota Toggcnburžana, da sc podii. Ali uokoga dno vržoje sovražniki vof košcv svožih rib z gradu v tabor oblogovalecv, da bi s tcin pokazali, kako dobro sc jim šo godi. I)a rib v gradu niso mogli loviti, to je bilo gotovo. K kako jih dobiti iz dolinc. bilo jo težko dognati. Prc-iskavali .so fiudolfovi vojaki iia vso strani, a uiao mogli najti pota, po kateroin bi bilo mogočo nositi živcž v grad.
Mf\j Rudolfovimi vojaki pa je bil tudi pastir, katerorau so )>ili postrelili Toggenburžanovi lovci kravo na plaiiini. Ta se jci hil zaklol, da bodc šc plafal Toggcnburžanu njegovo hndobijo. da-si mn je bil Rudolf povniil kvaro, kolikor je mogel. Lazil )p noč in dan okolu gradu, kako bi iuogol vanj. Naposled zapazi, da pelje ozka, strma steza po skali v gnul. Poskuša in poskuša — vajeu jc bil plozanja po stnnili petinah vžc od rnladih nog — doklcr so mu no posrcfi. Voscl pove novico Endolfu. Ta izbere izmej svojih knlclo gorjaneev, vajenih strmih potov po skalah. Ncko noč, ko jc silen viliar bučal okolu gradu, spleza pastir z gorjanci po strmej stozi k višku. Toggenbmianovi vojaki niso slutili nevarnosti o nevihti. Zdajei nastane vrišc in ropot, Endolf napadc grad od spredaj, pastir pa od zadej. Kmalu je bil grad v njegovih rokah, in dal ga je podreti, da ga ni bilo več mogoče pozidati.
Tako je Eudolf nkrotil Toggenburžana.
Eudolf ni nikoli rad prelival krvi; kolikor je mogel, skušal je polastiti se tudi drugih gradov z zvijačo.
—.¦< 69 >¦• —
Blizu mesta Ziiricba iinel je Regonsberžan grad Uetliberg. S tega je napadal trgovce iz mesta terjira jemal blago. Dolgo je promišljeval Rutlolf, kako bi so polastil tega gradu.— Regensberžau je imel najrajc konjo belcc Zato si je bil nakupil in naropal za svojc konjike samib belcev. Poleg tcga je imel tudi dvanajst bclili psov, s katcrimi je hodil na lov. Rudolf si nabere in nakupi dvanajst konj belcev in dva-najst belili psov. Na konje posadi svojc najboljo vojakc in jih skrije s psi v gozd. Oiidelku meščanov pa zapove, naj bodo pripravljcni. Nekega dn»! odjezdi Regens-beržan s svojimi psi in s spremstvom na konjih belcib na lov. Ko je vže odjahal minio skritih Rudolfovih vojakov tor krenil po drugoni potu na lov, zdirja Rudolf s svojimi belci in p.si proti gradu, a mešeani za njiui, kakor bi ga podili. Rogens-beržanovi vojaki, kolikor jili je bilo doma v gradn, mislili so, da pode meščani uji-bovoga gospoda. Hitro spusti'- most, napcljan preko grabna pred gradom, da bi ptistili svojega gospodarja v grad. Rudolf pa jo jahal pred gradom bolj počasi, da so mu bili niešeani prav za potami. Varulii v gradu zapazijo prekasno, koimi so odprli vrata, branijo sc brabro, ali kmalu onomorejo, niorajo se udati in grad je bil Rudolfov.
Ravni) t;iki'».si j** osvojil Rndolf tudi JJegcnsbcržaiiov grad Baldmi. Nekoga vročcga polctnega dne prijašo Rudolf s krdelom konjikov prod grad kakor bi ga botel napasti. Ali za vsakini konjikora je sedel šo dobor pešec na konji, no da t bi jib zapazili varuhi v gradu, ker jih je zakrival prah, ki se je valil izpod konjskib kopit. Pešci se poskrijejo po grmovji ob potu, a konjiki jozdijo pred grad, vibte svojb sablje in pozivljajo grajskc vojake na boj. Ti poslušajo jickaj časa; kor pa vidijo, da je Kudolfovib konjikov le malo, zasedejo konjo, odpro vrata, spusto most in napadcjo sovražniko. Ti sc branijo nekaj časa, potern pa zbeže. Rogonsber/.anovi jo udoro za njimi, a 110 potegnojo mostu k višku, niti zapro vrata. V tem, ko dirjajo Regens-beržani za Rndolfovimi konjiki, pridero Rudolfovi pešci iz gnnovja in si osvojo grad.
Po dolgom bogn so vrnejo Regfnsbcr/aiiDvi konjiki proti gradu. Ali vrata najdejo zaprta in tuje vojako. na zidovji. Posvctujcjo so mod seboj, kako in kaj bi.
V  tem pa pridirjajo Rudolfovi konjiki za njiini. Iz gradu pridcro pešei in jo pri-mejo od obeli stranij tako, da so morajo udati brez boja.
Ravuo tako zvito jo dobil tudi Regonsboržanovo mcstife Glanzenborg v svojo pest. Mestico je stalo blizn rt^ke Jjiinafi. Mcšrani so bili vžo vcčkrat nropali ladijo, v katerib- so vozili trgovci iz Ziiricha svojo blago. Rudolf jc lioče kaznovati za to.
V   dve v(*liki ladiji, v kakcrSnib so vozili liicščani iz Ziiricha iiavadno svojc blago, poskrijo- iiokaj vojakov. Na krov postavi pa le toliko bmdnikov, kolikor sojili po-trebovale tako ladije navadno.   Sam se pa skrije s svojimi konjiki v hrastjo blizu mesta Glanzenberga.
Ko priplavati ladiji lilizu mosta, mislijo (Uanzonboržani, da bi s<> dalo na-ropati kaj blaga. Hitro pridero k vcki in začno pripravljati svojo čolne. Brodniki na ladijab začno klicati na pomoč, kakor bi sa jim liila pripetila kaka nesrefa in obrnojo svoji ladiji proti mestu. Voscli so jiin liitcli mcščani naproti. Zdajci pa prilmijc Rndolf iz gozda ravno v odprta jnostna vnila. Predno so vedcli me.ščani kaj in kako, bili so konjiki v mestu, vojaki iz ladij pa njim za pctami. Za kazon jfi ukazal Rudnlf razdejati niesto (tlanzenbcrg in pfnlaril jc nicstu Ziirichn štiri zvonove, kat.eiT jc bil vzol Glaiizenberžanom.