koiio 12,XI. 1931 Pottnlna plaCana v gotovini. V Ljubljani, dne 12. novembra J93L .Štev." sy-y " 1. leto l/čitelj&ki Tovariš BianovsRo poliiišRo glasilo J. I/. C/. — seRcife sa Dravsko banovino v Ljubljani ■ * , j-mj-m Vradntitva ht uprava : Ljubi)*na, Frtmfflkmnska ulica 6ll. Rokopisov ne vračamo. Nefranktranlh pisem ne iprejemamo. Uhaja veak četrtek. Naročnina lotom j+lesecna pru O y U == ¿ODI* xa biosenufoo DM. Člani lekcije J. U. U. plačajo 11,11 članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, cmvek potebe. Polt. ček. rai. ti.197. Telefon 1111 Upravitelji narodnih Sol in naturalna stanovanja. Mladinski pevski zbor Trbovlie-Vode. Služba šolskega upravitelja je brez dvo* ma tako važna in odgovorna ter za dober prospeh šole tako pomembna, da bi morali izbirati za upravitelje narodnih šol le naj* boljše in najsposobnejše učitelje. Sposoben in vesten upravitelj ni samo voditelj šole v ožjem pomenu besede, on za* stopa šolo pred narodom in je duhovna vez med šolo in ljudstvom. Po dobrem in vestnem upravitelju pridobiva šola in učiteljstvo ugled in spoštovanje med narodom. Da je mogel šolski upravitelj vršiti svoj težki in odgovorni posel z uspehom, je bil od nekdaj deležen poleg častnega naslova tudi nekaterih, čeprav skromnih materialnih dobrin. Vsi upravitelji so že od nekdaj uži* vali posebne (voditeljske) upraviteljske do* klade ki so jih odmerjali po številu razredov. Polegrtega pa so uživali tudi brezplačna naturalna stanovanja v šolskih poslopjih. Bili so to, kakor rečeno, sicer skromni poboljški, pa bili so, in marsikateri upravi« telj si je s temi priboljški olajšal svoj težki gmotni položaj in se povsem posvetil napredku izročenega mu zavoda. Mnogi upravitelji so prav zaradi teh pri-boljškov vzdržali celo vrsto let v težjih in oddaljenih krajih in tako mnogo pripomogli k napredku in kulturnemu podvigu dotičncga kraja. Mali dodatek, ki so ga priznale oblasti poleg naslova, je rodil stotere obresti. Z novimi zakoni so bile ukinjene upraviteljske doklade, uživali pa so šolski upra* vitelji še dalje stanovanja v naravi, za katera so plačevali stanarino, ki jo je določila po precenitvi stanovanja posebna komisija. V največ primerih so bili krajevni šob ski odbori mnenja, da pripadajo šolskim upraviteljem prosta stanovanja v šoli in to iz razloga, ker oskrbujejo šolska poslopja Na naših šolah je to naziranje povsem pra* vilno, saj v največ primerih nimamo šolskih slug, ki bi skrbeli za red in dobro oskrbovanje šolskih poslopij. Nekatere mestne ob* čine, ki nimajo naturalnih stanovanj, pa da* jejo upraviteljem posebne doklade za upravljanje upraviteljskih poslov in šolskega po* slopja. Da bi prevzel nalogo oskrbovanja šolskega poslopja krajevni šolski odbor, ne bo menda nikdo pričakoval, kdor količkaj pozna prilike na kmetih. Ne mislimo očitati našim krajevnim šolskim odborom nedelavnosti ali celo malomarnosti. Možje, ki jim je poverjena čast zastopnikov v krajevnem šolskem odboru, so navadno večji posestniki, ki imajo lastnih poslov in skrbi čez glavo, zato se ne čudimo, če store in pokrenejo le to, na kar jih opozori skrben in gospodaren šolski upravitelj. V obče, posebno pa še v starih šolskih poslopjih, naturalna stanovanja šolskih upraviteljev niso taka, kakršna bi morala biti vendar so se upravitelji z njimi zadovoljevali zaradi materialnih ugodnosti in pa, da so se lažje in nemoteno posvetili šolskemu delu. Potrpeli so s slabimi stanovanji, vpoštevajoč gospodarske prilike krajevnih šolskih odbo rov in so pogostokrat na lastne stroške popravljali in izboljševali 'ta stanovanja. Z novo uredbo je določena odmera sta* narine za naturalna stanovanja v državnih in samoupravnih poslopjih in s tem ukinjena zadnja dobrina. Vsa naturalna stanovanja v šolskih poslopjih se bodo precenila po številu sob in pritiklin po tabeli, ki je določena z ozirom na draginjske razrede. S to prece* nitvijo bo v največ primerih prekoračena vi* šina stanarine, ki jo določa zakon o narodnih šolah za upravitelje in učitelje, katero so dolžne plačevati občine tam, kjer ni natural* nih stanovanj. Kdor pa količkaj pozna naturalna stanovanja po naših šolah, ve, kako različna so glede velikosti sob in uporabnosti. Posebno v starejših poslopjih so ta stanovanja manj prikladna, pogostokrat vlažna in nehigienska. Zgodilo se bo, da bo plačeval upravitelj v stari šoli za majhno, nehigiensko stanova* nje brez urejenih pritiklin prav toliko, kakor upravitelj v novi šoli za prostorno, v higien* skem oziru neoporečno stanovanje To pa iz razloga ker se bo odmerjala višina stanarine le po številu stanovanjskih prostorov. Po vaseh so pogostokrat nameščeni mladi samski učitelji in učiteljice kot šolski upra* vitelji, ki nimajo pohištva ali le najpotreb* nejše in uporabljajo samo eno sobo. Če se bodo tem zaračunali vsi stanovanjski pro* stori, bodo njihovi prejemki tako znižani, da si bodo primorani poiskati cenejša samska stanovanja drugod in bo ostalo šolsko poslopje prazno in brez nadzorstva. Enaki slu* čaji bodo vplivali na šolske občine pri zida* nju in prezidovanju šolskih poslopij v smislu § 173. zak. o nar. šolah, posebno na nižje organizovanih šolah. Zastopniki kraj. šol. odborov se bodo branili zidati s pritiklinami opremljena stanovanja z izgovori, da ni gotovo, če se bo stanovanje uporabljalo, ker so mladi, neporočeni upravitelji iz material* nih razlogov prisiljeni resignirati na udobna stanavanja in si iskati v vasi cenejših. Že do sedaj so krajevni šolski odbori kaj radi odlašali popravila v naturalnih stanovanjih šolskih upraviteljev. Bojimo se. da bo ta skrb v bodoče še manjša, saj se bodo izgovarjali, da ne morejo popravljati stanovanj, od katerih ne prejemajo stanarine. Kakor je bilo do sedaj razveseljivo dej* stvo, da smo imeli in imamo pretežno večino dobrih šolskih upraviteljev, tako je upravi* čena naša bojazen, da se bo vedno manj uči* teljev potezalo za upraviteljska mesta. Vse naštete in še druge, tu nenavedene okolnosti sigurno niso bile pred očmi na* redbodavcu Gotovo ni bil opozorjen na pri* like, ki zadevajo šolske upravitelje in še prav posebno na to, da ne uživajo šolski upravi* telji za svoje težko in odgovorno delo ni-kake nagrade in da so izgubili edini pribolj* šek, ki so ga uživali od nekdaj. Uverjeni smo, da bodo merodajni čini-telji upoštevali naštete tehtne in za napredek šole upoštevanja vredne razloge ter izvzeli šolske upravitelje od plačevanja stanarine v naturalnih šolskih stanovanjih, ker bo to le v prospeh in napredek šole in narodove pro-svete. KUNST VILIM, učitelj: Idealen radijski aparat za Sole. Kadar govorimo o popolnosti radijskih aparatov, imamo v mislih, odštevši vse preveč poudarjene novotarije na polju konstrukcije radijskih aparatov, predvsem vse one sestavine in lastnosti, ki jih danes ama* ter ali bolje poslušalec zahteva od naprave, ki si jo misli nabaviti. Tu pa ne mislimo amaterja, ki ga ena dobra lastnost aparata n. pr. selektivnost, tako oslepi, da pozabi na vse drugo, na čistost in jasnost repro* dukcije, niti na one, ki jim je elegantna izvedba nad vse, niti onih, ki hočejo svoj aparat naravnavati z enim samim gumbom, temveč amaterja, ljubitelja glasbe, inteligen-ta in toliko poznavalca tehnične plati apa* rata. da se zaveda, da je kaos žic in sestav* nih delov, kopica kompromisov, ki jih je treba uravnovesiti in še potem podrediti mogočnemu Perunu ter raznim škratom in besom, ki sede v »visokofrekvenčnih« apa* ratih naših sosedov, in besom, ki škripljejo in zavijajo, da človeka ob aparatu mine po* trpljenje. Da kupec danes od trgovca preveč za* hteva, je znano. Rad bi, da je aparat dosti močan, da je elegantno zgrajen, da je roko* vanje enostavno, da seže tudi »preko luže«, da loči vsako stanico, da so upravni stroški majhni in — da je zastonj — pa še to na dvajset obrokov. Temu je mnogo kriva pretirana hvala v reklami — saj v prospektu kar mrgoli krilatic: najpopolnejši, dovršen, na vrhuncu itd. in to o vsakem aparatu, kot da so ga poslali z nebes. Kdor se zanima za aparat, si seve vzame v roko cenik, si napolni glavo s temi epiteti in milostno dovoli trgovcu, da mu predvaja aparat. No — in potem — Bog se usmili trgovca enkrat, kupca pa petkrat — saj izbira kot koza v rožah in končno navadno seže po izbirku V tak mučen položaj izbire bodo skoro prišle naše šole, oziroma njih upravitelji. Čim bo na razpolago potreben denar, bodo naše šole obsuli trgovci s ponudbami — pestrimi in lepimi, nenadkriljivimi. Ustav* ljali se bodo avtomobili — in sedaj? Kod? Kam? Pri izbiri šolskega aparata, ki mora biti absolutno prosta, je treba pomisliti na to, da je med aparatom zasebnika in med šol* skim aparatom ogromna razlika, ki se oči-tuje predvsem v tem, da šoli aparat ne služi le v zabavo in pouk potom aparata — temveč tudi — in v tem jaz vidim večjo, važ* nejšo nalogo — v pouk o bistvu in sestavi radia samega. In ker nimajo šole tolikih ka* pitalov, da bi zmogle dva aparata — enega, najmodernejšega za sprejem in drugega morda enostavnejšega za razčlembo in pouk, bo treba najti med enostavnim in med najboljšim neko srednjo pot. Naštejmo in premislimo malo lastnosti aparata, ki jih danes želi kupec zasebnik, ob koncu pa še one zahteve, ki jih stavi na apa* rat šola. 1. Prva — rekel bi laična zahteva je: čista in jaka reprodukcija. I privatnik — i šola mora zahtevati to od aparata. Jakost V nedeljo 15 t. m. ob 'A 11. uri dopoldne priredi »Mladinski pevski zbor Trbovlje* Vode« velik koncert v dvorani hotela »Uni* on«. Pozivamo tovarišice in tovariše, da s svojo vplivnostjo in lastnim obiskom pripo* morejo do čim lepšega moralnega in materialnega uspeha pevskemu zboru, ki si je pod težkimi okolnostmi in v socialno tako težko stoječem kraju postavil za nalogo, go* i i ti našo narodno in umetno pesem. S tem vzgaja mladino rudarja, jo zaposluje v pro* stem času in ¡koristi njenemu zdravju, ker je dobiček namenjen za kritje stroškov ferial-nih kolonij. Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcis ja za Dravsko banovino v Ljubljani, Ivan Dimnik, Josip Kobal, predsednik. tajnik. je lahko doseči, tudi čistost ni več problem, v kolikor ne nagajajo slabi, oziroma stari sestavni deli (žarnice, transformatorji itd.). Šole, ki imajo na razpolago tok, naj nabavijo aparate, ki se kurijo z izmeničnim tokom. Jakost lahko v teh primerih stopnjujemo poljubno. Čistejši pa so aparati, ki jih bodo imele večine šol. to so baterijski, pri katerih ni strojnega brnjenja, kakor je skoro pri vseh ostalih, posebno še, če je napeljana elektrika slaba in pomanjkljiva. Štiricevne aparature zadostujejo skoro v vseh primerih Zvočnik je seve poglavje za sebe in je težko reči, kateri so najboljši. Za govor je izvrsten dobro izbalansiran štiripolnik. 2. Druga zahteva je selektivnost. — Tu pa zapik! Povprečni aparati, ki jih danes srečavamo na trgu, niso selektivni — saj je selektivnost pri tolikem kaosu v zraku tudi težka stvar. Tu se čujejo glasovi, da šola ne rabi selektivnega aparata češ — saj posluša samo podnevi, in podnevi postaje ne uha* jajo druga v drugo. Nekateri trgovci oziro* ma zastopniki si žele šolskega radia predvsem zaradi tega, da bi prodali svoje zaloge aparatov starejše konstrukcije, ki današnjim nalogam niso kos. Zato oni, ki imajo v rokah tudi trgovino — od šolskega radia roke proč tako dolgo da vas kompetentni fak* torji sami poiščejo. Res je, da podnevi se* lektivnost ni važna, a pomisliti moramo, da je v šoli tudi učiteljski zbor, ki lahko tudi zvečer sedi pri aparatu, ki črpa iz njega znanje za svojo nadaljnjo izobrazbo in se razvedri v samotnem kotu daleč od inteli-gentov — daleč od kulturnih centrov. — In dohodki učiteljstva niso taki, da bi sam lahko nabavil drago aparaturo — čeravno so si mnogi odtrgali in so jo nabavili. Ce ima »pravico« upravljati aparat, ima pravico tudi poslušati. Selektivnost je torej važna. Aparat mora ločiti postaji, ki sta v frekvenčni diferenci 9 KH. To pa so zmožni le večina petcevni aparati, ki imajo v prvi stopnji preplet frekvenc Gre pa selektivnost tudi na škodo jakosti — tudi tu je treba neke srednje poti. 3. Tretja zahteva, da naj bo upravljanje aparata enostavno, pride v poštev le za sta* rejše dame, za resnega poslušalca nima vplivne važnosti. 4 Četrta zahteva — zahteva po lepi zunanji obliki pri šoli odpade. Šoli je aparat stroj in ne kos pohištva — tudi estetska plat vzgoje s tem ni prizadeta. 5. Petič hočemo, da so upravni stroški za aparat majhni. Tam, kjer je na razpolago tok, so upravni stroški tako malenkostni, da skoro ne pridejo v poštev. Drugače je pri onih aparatih, ki so kurjeni z baterijami. Pri teh moramo računati vsakomesečno polnjenje (tudi če počiva) akumulatorja po 10 Din in vsako trimesečno izmeno anodne baterije za ceno ca. 150 Din Vse leto bi porabili 3 baterije. Stroški bi znašali torej 570 Din. To je 10 knjig po 57 Din Nič več in nič manj. Šestič mora biti aparat poceni. Kriza povsod: Malo denarja malo muzike. Sedmič in devetindvajsetič mora aparat, ki ga bo nabavila šola, ustrezati metodično didaktičnim zahtevam, mora biti model — poskusna lutka — igrača — aparat, na kate* rem se bodo učenci naučili, kaj je radio, ka* ko aparatura deluje, kako se popravijo eno« stavne pogreške itd. itd. Predpostavimo, da je učitelj (že zopet učitelj) veščak, vsaj veščak pri aparatu, ki ga ima pred seboj — in poglejmo, kakšen bi moral biti aparat, ki bi ustrezal zahtevam in ali je konstrukcija takega »dvojčka« mogoča. Predvsem cilj in vzrok zakaj ta cilj. Cilj: Učenec se mora na višji stopnji ljudske šole toliko seznaniti z aparatom, da bo poznal njega sestavo in funkcijo. Vzrok: Enostavno zaradi tega, da v njem vzbudimo veselje in zanimanje. Saj smo opazili, da so v razvoju radia najprej segli po njem oni izobraženci, ki so poznali elektriko pobližje. Šele za njimi so prišli ured* niki in poročevalci, dalje uradniki in nazad* nje oni. ki imajo denar — in še ti zaradi mode. Čim smo učencu vcepili zanimanje, bo začel sam sestavljati, če smo ga v to metodično uvedli — in bo gotovo, čim se osa* mosvoji raje sedel k aparatu, kot da bi šel v krčmo. Na — takrat pridete tudi trgovci na svoj račun. Zastavljeni cilj pa dosežemo le s premišljenim delom. V prvi vrsti moramo otro* ke, predvsem dečke, seznaniti s splošno elektriko V funkcijo aparata samega pa jih uve* demo popolnoma tako. kot je to prinesel čas. Torej v prvi vrsti detektor, kjer je seve to mogoče. Kjer z detektorjem ni mogoče, takoj Edisonov poskus, žarnico — radiožar-nico — avdion. Na ta avdion priključimo pozneje eno oziroma dve nizkofrekvenčni stopnji pred njega pa visokofrekvenčno oja* čevalo. Vse te enote morajo biti samostojne — samostojne tudi v aparatu, da zamorem iz* takniti avdion, ga dati učencu v roko, da ga otiplje, da ga sam zopet vpreže. Šolski aparat bi moral biti torej grajen v stopnjah, v ločenih enotah, ki bi se zopet dale družiti z enostavnim stikom. Ena taka izvedba apa* rata bi bila morda ta-le: Avdion. Na podlagi s frontalno ploščo je montiran avdion s pripadajočo tuljavo, kondenzatorjem (vrtilnim), s potrebno mrež* no skupino in reakcijskim kondenzatorjem. Tuljava je valjasta, pokončna in navita v treh barvah, od katerih (rdeča) nam pred* stavlja nihajni krog oziroma del njega (rde* če zveze proti kondenzatorju) temnordeča v tej tuljavi je reakcijska, nekoliko odmak* njena, zelena pa antenska tuljava Vsi spoji piorajo biti vidni in pregledni. Da v sestavi tuljava ne moti, jo poveznem s kovina* stim valjem. Kurilni upor naj bo paličast, ker je najbolj nazoren. Spoji so: Negativni skupni pol bodi (je) bel — na kovinski podlagi. Plus pol je bel s črnimi povprečnimi kolobarji in vodi od žarnice proti levi strani podložne deske v zatikač in proti desni v puščico (zaradi stika v sestavi) Na desni strani se poleg puščice nahaja še anodna pu* ščica, ki jo pri uporabi samega avdiona upo* rahljamo za slušalo, v sestavi pa vodi skozi dušilno tuljavo k prvemu transformatorju. Na levi strani podložja sta puščici za anteno in zemljo, oziroma za anodo visoke frekvence v sestavi in za njen odvod. Visoka frekvenca je grajena slično — pregledno in jo je mogoče z enim samim pritiskom po železnih ali kovinastih tračni* cah zapeljati do avdiona in mu dati z njimi pravilen stik. Nizko frekvenčno ojačevalo priključim na sličen način na desni strani, in sicer eno transformatorično in eno uporno. Enote lahko rabim ali vsako posebe ali v sestavi. Grajene so vse pregledno. Aparat stoji na mizici, v kateri so zatiči oziroma puščice, ki so v stalni zvezi z akumulatorjem in ostalimi baterijami, ki so shranjene v miznici sami in s tem skrite pred prahom. Aparat sam poveznjen s stekleno omarico — frontalna deska seve prosta in ga pokrijem z močnim blagom, da se ne praši. Takega aparata danes na trgu ni. vsaj jaz ga ne poznam — bil bi pa za naše šole najpripravnejši in najcenejši in bi z njim v najkrajšem času dosegli dva cilja — onega, ki so ga postavili početniki našega šolskega radia in drugega važnejšega, ki ga je hotela postaviti ta razpravica. SploSne vesti. — Članske izkaze za šol. leto 1931./32. naj nemudoma dostavijo upravi JUU, sčkcija Ljubljana sledeča društva: Dolnja Lendava, Ljubljana — zah. del, Maribor — mesto, Maribor — desni breg, Maribor — levi breg, Murska Sobota, Šmarje — Rogatec, Šoštanj in Mežica (Dravograd), Dostavitev je nujna, ker ni mogoče drugače urediti administracije. Pošiljajte mesečne prijave redno in točno! Uprava. — Sprejem v višjo pedagoško šolo. Oni učitelji, ki so prosili za sprejem v višjo pe« dagoško šolo v Beogradu, a do 17. novembra še niso prejeli obvestila o sprejemu, naj se javijo za sprtjem v višjo pedagoško šolo' y Zagrebu. — Praktični izpiti učiteljic. Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru so bili od 6. oktobra do 5. novembra t. 1. pod predsed« stvom ravnatelja g. Kadunca praktični izpiti učiteljic. Izpit so napravile sledeče: Jožica Praznik, Danijela Šprager, Ana Zupan, Ivanka Kranjec-Bizjak, S. Frančiška Potočnik, Ana Šavpah, Evgenija Bizjak, Jožica Duh, Ana Torelli Vida Jamšek, Lidvina Mrovlje« Eiletz, Marija Rutter, Lucija Bajec, Jožica Starec. Roza Perčič, Magdalena Kramer, Marija Nachtigall, Ana Beranič. Kristina Kline, Božena Muc, Justa Pipan-Starc, Friderika Klethofer, Zora Mäcarol, Jožefa Reven, Marija Plavšak Angela Sekirnik«Stbpar, Marija Mlaker, Alojzija Verbek, Nada Bobič, Josi« pina Kavčič, Frančiška Ferenčak-Aleš, Frani« ca Voljčak. Ali ste že naročili pravilnike k zakonu o narodnih šolah, o zdravstvu in malo-letnikih, ki so izšli v Učiteljski tiskarni leta 1931.? To je II. zvezek zbirke zakona o narodnih šolah, ki jo izdaja Učiteljska tiskarna. III. zvezek zbirke bo obsegal obči pravilnik k zakonu o narodnih šolah. To zbirko mora imeti vsak učitelj ¡p vsaka učiteljica! Cena broš. 36 Din, vez. v platno 45 Din. Naročite po dopisnici v Učiteljski knjigarni, Frančiškanska ulica 6. DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 1 C/l. ▼ Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. - Naročila po mtfri se izvršujejo hitro in točno LISTEK ALBERT ŽERJAV: Ljudsko - šolski parlament. (Pravljična zgodba iz našega podeželja.) Takole po šoli so se sestali učitelji k domači konferenci Ker niso imeli pisarne, so se zbrali kar v razredu in sedli za tesne klopi. Menda pet jih je bilo, šesti se je opravičil. Najbrže zaradi bolezni, ker je tisti čas davila gripa ljudi v vsaki drugi hiši. Pa jih je razgovor napeljal na roditeljski sestanek ... in so končno sklenili, da ga prirede prvo nedeljo v prihodnjem mesecu. Mislili so si: cerkev tišči naravnost k šoli in ljudje bodo že stopili čez šolski prag v raz« red. Saj bomo kratki s predavanjem, pol urice bodo naši ljudje že kako prestali v šoli po rani maši. Samo nekaj so učitelji tmzabili pri svojem sklepu: določiti predavate» 1 j a. Pa so dejali čez dva tedna, da bi bil šesti tovariš najboljši predavatelj na roditeljskem sestanku, ker se zanima za nov> šolo in ker je med vsemi že največ časa v kraju. No., in šesti tovariš se je vdal, najbrže tudi iz hvaležnosti, da ga ni španska pobrala .. . * Žarko solnce je prišlo tisto nedeljo ▼ mesecu. Kakor roj čebel so se vsuli ljudje iz ccrkve ... in možje so se postavili v širokem krogu okrog oznanitelja pred cerkvijo. »Dobro, dobro, pa naj bo!«, so rekH ljudje med seboj »pa gremo v šolo!« Pa še župana so dobili s seboj in par žensk .. in hajdi vsi v šolo na pnvi sestanek. Kmalu se je napolnil ves razred pred odrom. Polnoštevilen učiteljski zbor je za« sedel svoje mesto blizu prvega okna v raz« redu Na oder je stopil govornik. Lepo je začel ... in še lepše končal... Ves čas napeto poslušanje od stavka do stavka in od minute do minute Ljudje so že pozabili na zajtrk, ki jih je čakal doma v peči, tako zanimanje!... Od srca jim je go« Voril navdušeni tovariš o vsem in največ pa o ročnem delu, ki mu pravimo, roko« tvorni pouk. Dobro so vedeli učitelji, da staršem nikakor ne gre v glavo, da učenci v razredu režejo papir, da mesijo ilovico in da delajo prave klopotce v šoli med poukom, ko vsega nekdaj ni bilo treba delati v šoli in to najmanj pred učiteljem Toda danes? Kdo bi Si neki mislil? . . . — Umrla je v Beogradu ga. Persida V. Petrovičeva, soproga bivšega predsednika UJU g. Vlade Petroviča Naše sožalje! W OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO ~mt LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega biaps prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn OriavDi nametan dobe blago tudi na obrike proti predložitvi ligitiauti. — Kmetijski inšpektor pri kraljevski banski upravi, g. ing. J o s. Z i d a n š e k, je daroval za nabavo učnih pripomočkov ubož-nim učencem narodne šole v Špitaliču pri Konjicah 300 Din. Šolsko upraviteljstvo se za lepi dar v imenu mladine iskreno zahvaljuje. CI ICO R IIA — Nova velikopotezna nacijonalna pro« paganda. Tiskovni urad ministrskega pred« sedstva je započel skupno s »Putnikom« d. d. novo, zelo velikopotezno akcijo, da splošno upozna bližnje in dalnje inozemstvo z industrijo, trgovino, obrtjo in poljedelstvom naše države, z njeno državno, mestno in podežel« sko organizacijo, s stanjem njene umetnosti in znanosti ter z njenimi prirodnimi lepo« tami. V to svrho bo izdalo društvo »Putnik« skupno s Centralnim presbirojem »Vodnik po Jugoslaviji« v štirih jezikih (v našem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku), 35 X 25 cm formata, katero delo bo brezplačno poklonjeno vsem vladarjem, vsem aktivnim ministrom vsega sveta, trgovskim zbornicam v jvseh državah, vsem velikim bankam, industrijskim in trgovskim podjet« jem v inozemstvu, tu« in inozemskim knjižnicam in visokim šolam, uradom in organizacijam za tujski promet, istotako bo ta vod- Z močnim ploskanjem so ljudje nagradili učiteljev govor, da so si mislili učitelji: naš kmet vendarle ni tako hudo robat in trd in staromoden... kakor je videti na zunaj. Tudi pri njem najde dobra beseda lepo mesto! Sedaj so učitelji že vedeli, da bo nasled« nja ura ročnega dela veliko bolj vesela in zanimiva ... in da si bodo otroci s seboj pri« nesli že ves za rokotvornost potreben material: papir, lepenke, škarje, les in še kako orodje povrh, da ne bo treba več tratiti dragocenega časa z izposojevanjem enih dveh škarij na vse strani kakor poprej leto za le« tom po vseh razredih. Da, vse bi bilo lepo in prav in morda tudi tako kakor so si mislili dobri učitelji, da bi pred koncem vmes ne bil posegel en sam s svojo besedo: »Mislim, da se lahko vsi iskreno zahvalimo goSpodu učitelju za lepe in domače be« sede njegove. In bi samo želel, da bi se še večkrat sestali in pogovorili med seboj! Sa« mo nekaj ... se mi ne vidi popolnoma prav: po mojem je vendar deško ročno delo na kmetih manj potreben pouk, ko je že podeželski otrok od malega pri delu. Naša kmetska deca se že itak preveč valja po cestah, dela snežene može in kida gnoj in seka drva in tako dalje ... Vsega tega rie dela mestni otrok in temu bi bil veliko bolj priporočljiv rokotvorni pouk, magari vsak dan. Predlagam resolucijo, da bi šolska oblast pri nas na kmetih ukinila deško ročno delo... in ga nadomestila n. pr. z računstvom. Poskusimo s predlogom!« Vsi ljudje z učitelji vred so se močno uzrli v domačega govornika sredi razreda. In tisti čas So padle vse lepe učiteljeve besede v vodo. Niti voditelj ni mogel več re« siti obupne situacije ... Ljudje so verjeli bolj kmetu kakor učitelju!... Nekam žalostno so se razšli učitelji po tistem sestanku vsak na svojo stran. Tri dni niso vprašali drug za drugega! In še ročno delo so si prestavili v drugi teden, ko se vsaj za silo poležejo nedeljski vtisi s prvega ro« diteljskega sestanka. • Pravijo, da čas leči rane. . in učitelji bi že bili skoro pozabili na tisto nesrečno nedeljo, da se ni zgodilo pred koncem leta novo čudo. V šestem razredu so učenci med letom bog zna zakaj, narezali robove šolskih klopi. Razrednik je ugotovil krivce, voditelj pa na« ložil staršem primerno odškodnino za po« nik brezplačno poklonjen s strani uniformira« nega organa potnikom I in II. razreda, ki prihajajo v direktnih vlakih iz inozemstva v Jugoslavijo in končno bo na razpolago v po« sameznih kupejih tudi potnikom III. razreda. To delo, ki bo vsebovalo vse važne po« datke o naši državi, izide pomladi 1. 1932. More se pričakovati da bodo pospeševali vsi prizadeti krogi to velikopotezno propagandno akcijo, ki je zelo velikega po« mena za državne interese, posebno ker bo inozemstvo na ta način pravilno informirano o Jugoslaviji in ker se bodo navezali novi trgovski stiki z ozirom na veliko razširjenost tega dela ter se bo dvignil tujski promet. Ostvarenje »Vodnika po Jugoslaviji« do« kazuje, da tudi v propagandnem oziru ne zaostajamo za drugimi evropejskimi državami ter je treba samo toplo pozdraviti, da sta se Tiskovni urad ministrskega predsedstva in »Putnik« d. d. odločila za to akcijo. Učiteljski pravnik. OMEJITEV ODTEGOVANJA ZA DR* 2AVNE TERJATVE OD PLAČ UPOKO* JENCEV. Finančni minister je pod št. 28.521/1. od 12. maja izdal naslednjo rešitev, katero zaradi velike načelne važnosti za vse upoko« jene državne uslužbence objavljamo v do-slovnem prevodu: »Dogaja se, da državni upokojenci za radi napačnega uporabljanja zakonskih predpisov, s katerimi so urejene osebne in rodbinske draginjske doklade, pfejmejo H dr« žavne blagajne Več, kot jim pripada po za« konu in se mora zato z upravnimi prepo« vedmi na njihove pokojninske prejemke :z« terjati preveč izplačana jim vsota, zaradi česar pridejo taki upokojenci v težaven po« ložaj. ker jim za življenje ostane manj kot polovica skupnih pokojninskih prejemkov Ker je v §§ 94. in 264. uradniškega za« kona od 31. marca 1931. predpisano, da se za državne terjatve more po upravni poti staviti prepoved do 30% pokojninskih prejemkov, je dopuščeno v zakonu, da se ob predpisovanju upravnih prepovedi ne določi maksimalni odstotek. Z ozirom na to, zaradi olajšanja gmot« nega položaja takih upokojencev in v soglasju z g predsednikom ministrskega sveta rešujem: 1. da se za poravnanje pomotoma izplačanih vsot osebne in rodbinske draginjske doklade more prepovedati 10% pokojnin^ in osebne doklade, neglede na veličino državne terjatve, to pa samo v tistih primerih, kjer se je pomotno izplačilo upokojencu izvršilo brez njegove krivde, in 2. da se izvrši pregled že odrejenih upravnih prepovedi te vrste in se prepoved zniža na 10% pokojnine in osebne draginj ske doklade.« kvarjen šolski inventar. In krivcev ni bilo malo! Slučaj ali kaj ... pa je nanesel, da je bil med krivci tudi sinček tistega kmeta, ki se je tako moško postavil z resolucijo na prvem roditeljskem sestanku. Tako so poslali nje« govemu očetu poziv, da plača pet dinarjev odškodnine. Toda . . minule so že dolge po« čitnice in škoda še ni bila poravnana. Tudi očeta ni bilo na spregled v šolo Pa se je vendar zgodilo tako, da sta se drugo leto srečala pred pošto tisti kmet in šolski voditelj. Beseda je dala besedo: »Kaj ne, gospod G a j š e k , da ste do« bili poziv, da plačate pet dinarjev odškodnine za klop. Saj veste, kako je bilo!... Vi ste še edini dolžnik, samo vi!... Najbrže ste pozabili na to, kaj ne?« Na široko se je razkoračil s kratko mislijo: »Dobro, dobro, toda plačal ne bom pa ne bom!« »Pa zakaj ne?«, ga prestreže voditelj z vprašanjem »Veste, gospod nadučitelj, ne plačam. Ko bo odpravljeno ročno delo v šoli. morda takrat, prej pa ne! Pridite in me riubite, če je res taka sila. To je moja beseda...« Razšla sta se vsak na svojo stran. Kmet v svoji mogočnosti in voditelj s pravico v užaljenem srcu! Med njima je visel dolg petih dinarjev in tista resolucija s prvega se« stanka. In na zadnjem zborovanju so mi še po« vedali na uho, da še danes baje ni poravnan tisti dolg, čeprav je sedaj v razredu že nova klop. Peta v vrsti na desni strani! Tudi učitelj čaka na zaprošeno in obljubljeno premestitev. Da, vse je bilo tako kakor v pravljici... 'In pravljične zgodbe so navadno silno poučne in zabavne reči! Tudi v danda« našnjih časih . . i* Mnogozaslužnemu tov. Antonu Erženu v spomin. Če greš dragi tovariš, od Sevnice proti Planini, zagledaš skromno šolsko poslopje na levi strani žuborečega potoka Sevnične ob rebri gričev Lisce. Na drugi strani ti ble« šči na precej visokem hribu Zabukovja fara Sv. Lenart Tu sem je zanesla rajhkega To« neta pot v jeseni leta 1885. Po štiriletnem službovanju v Št. Lenartu je šel za učitelja v Z odločbo splošne seje od 5. junija 1931., št. 52.016 je glavna kontroia izrekla, da s to rešitvijo soglaša. Na podlagi te odločbe se bodo premnogim upokr^jencem, ki so često brez sleherne svoje krivde prejeli na draginiskih dokla« dah več, kot bi jim pripadalo po predpisih, odtegljaji znatno znižali, s tem pa se jim bo možnost preživljanja zelo olajšala. (»Naš Glas«), —§ Zaračunavanje davka na poslovni promet. Z zakonom o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. julija 1930, ki se je pričel uporabljati z dnem 1. aprila 1931, je bil dosedanji način plačevanja poslovnega davka deloma izpremenjen ter se je uvedel tako-zvani skugni davek na poslovni promet, ki sloni na principu, da se davek plača od istega pr edmeta le enkrat, to je na mestu produk« cije ali ob uvozu v državo, dočim se je preje davek zaračunal v vsaki prometni fazi. Da« vek se sedaj plačuje po skupni stopnji (skupni davek) pri proizvodnikih, ob uvozu in pri trgovcih. Doslej so vse državne in samoupravne oblasti in ustanove zaračunavale pri vseh nabavah l%ni davek na poslovni promet. Z novim zakonom je ta odredba deloma izpre« men jena in sicer: Za vse nabave za račun države ali samoupravnih teles, sklenjene po 1. aprilu 1931 se ob izplačilu ne zaračunava in odteguje davek na poslovni promet. Iz« vzetno od tega pa se v smislu čl. 5. Uredbe o skupnem davku na poslovni promet še nadalje zaračunava in odvaja pristojni davčni upravi obči 1% davek na poslovni promet v naslednjih primerih: Za nabavke življenjskih potrebščin za ljudi in živino v nepredelanem stanju, za ka« tero v tarifi ni predvidena stopnja skupnega davka na poslovni promet (na pr žito, krom« pir, skratka poljski pridelki; za riž na pr. pa je določena v tarifi stopnja skupnega davka in se tedaj ne sme zaračunavati še 1% obči posl — prom. davek). Nabave življenjskih potrebščin neposredno od pridelovalca pa v obče niso podvržene poslovnemu davku. Pri nabavah ostalih predmetov in blaga se ne sme zaračunavati davek na poslovni promet (na pr. pisarniški material, knjige, tekstilno blago, les, premog), ker plača davek proizvodnik pri davčni upravi ali za uvoženo blago uvoznik pri carinarnici. Za usluge (dela), ki jih izvrše po naro« čilu in na račun državnih ali samoupravnih teles privatne osebe bodisi z umstvenim ali fizičnim delom {inženjerji, zdravniki, umetniki, obrtniki, delavci itd.) se zaračunava 1% posl. prometni davek, kakor doslej, ,ako gre izključno le za uslugo (delo) brez trošenja materiala (naprava načrtov, delo obrtnika za razna popravila). Ako se pri izvršitvi dela obenem troši tudi material, je treba upoštevati da-li je oni, ki v konkretnem primeru izvršuje uslugo (delo) potrošnik (predelovalec) materiala ali dobavitelj. Podgorje, kjer so vzeli v najem skromno .krhetsko hišo. Kako se mu je godilo tam, ve le on. Ta kraj se mu je tako priljubil, da ga ni zapustil do svoje upokojitve leta 1925. in še takrat z najtežjim srCem. Iz podrtije kmetiške hiše je nastala sedanja šola v Podgorju. Koliko truda je bilo, a njegova delavnost je premagala vse. Ko je bila stavba kolikor toliko za pouk, je gladil, likal, pilil, zaljšal mlada srca v njej in to vse otroke od 6. šolskega leta do 14 leta obenem. Po tem trudapolnem delu je pa krasil okolico šol« skega poslopja, cepil in sadil sadno drevje. Njegov delokrog je bil kmalu viden po celem Podgorju. Šola ni bila samo svetišče deci, bila je svetovalnica celi okolici Podgorja. Tako so mu minula leta v samem delu. Upokojen je večkrat dejal: »Ne vem, kdaj je minulo teh 40 let.« Podgorja ni mogel pozabiti nikdar. Zato mu je bila edina zadnja želja: »Tam gori v Podgorju me pokopljite, tam hočem imeti svoj večni dom med svojima hčerkama in svojimi Podgorjani!« . Kako globoko je ukoreninil ljubezen ljudstva do sebe, je pokazal pogreb dne 26. oktobra t. 1., ko smo ga sprtemili na njegovi zadnji poti na grič s cerkvico posvečeni Materi Božji Podgorski. Vila se je dolga, dolga vrsta med brdi in vsakemu je bilo v duši težko. Komaj se je začel g. Božič, prejšnji žu« pan občine Zabukovja, poslavljati od Tebe, je plakalo vse Nismo plakali le mi, žalostile so se gore zavite v sivo, meglo. Tako smo Te spremili in pokopali... Kazal si nam ostalim idealna pota uči-teljevanja. Kakor si bil skromen, tako smo zrilj v Tebi odličnega šolnika. Ostaneš nam v trajnem spominu kot človek vztrajnega dela in ljubezni do bližnjega. S Teboj je zopet odšla markantna oseba med one može uči« telje iz Posavja, ki si jim bil veren drug, nam pa kažipot z neusahljivimi ideali. Gorske vile naj Te negujejo v Tvojem večnem snu — blaga duša, dragi tovariš! Tvojim ostalim pa globoko sočuvstvo« vanje. Tovariš Anton Eržen je zagledal luč sveta na Goriškem v vasi Cerkno 7. januarja 1866. Študiral je v Ljubljani in maturiral na učiteljišču leta 1885. Najprej je služboval v Zabukoju 4 leta; nato pa do svoje upokojitve leta 1925. na sosednji šoli v Podgorju Kar je tu ustvaril, je vredno občudovanja. Iz podrtije ustvariti svetišče, to ve in čuti samo tisti, ki je prebredel ona pota kakor rajni tovariš Eržen. En gros. En detail. Učiteljska tiskarna priporoča HOV® zvezk@ vsem osnovnim in viš. narodnim šolam. Ako predeluje ali trosi'svoj material, se zaračunava 1% obči davek, čeprav je ta ma« terial podvržen plačilu skupnega davka na posl. promet, ker je iz tega materiala napravil nov predmet. Ako pa je deloma material samo dobavil in na njem ni ničesar predelal ali dodal, se od vrednosti tega materiala ne zaračunava obči poslovno«prom. davek. Na pr.: Z,a pločevino se plačuje skupni davek na posl. prom. ob uvozu ali ob proizvodnji. Kleparju, ki je napravil na poslopju nove žlebove se mora ob izplačilu zaračunati 1% obči davek od celokupnega zneska, ker je s predelavo pločevine napravil nov predmet. Insta« later ki je izvršil kompletno električno in« stalacijo, mora plačati obči 1% davek od celo« kupnega računa, razen Za dobavljene žarnice, lestence in motorje, ker na slednjih predme« t.ih ni ničesar dodal ali predelal, medtem ko je iz ostalega instalacijskega materiala na« pravil nov predmet, to je električno omrežje. Analogno je postopati pri vseh podobnih nabavah. Vse šolske upravitelje opozarjamo na ta določila, obenem pa še posebej na zakon o skupnem davku na poslovni promet, z dne 12. julija 1930, »SI. 1« št. 26 z dne 19. septembra 1930 in na dopolnilni zakon in izvr« šilne uredbe v »SI. 1.« Sf. 26. z dne 17. aptila 1931. NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE. Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izde« lani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko» misija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov. Zvezki so sledeči: 1. Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.) 2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.) 3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.) 4 Okrogla pisava. 5. Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek) 6. Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.) 7. Risanke. (Siv ovitek.) Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom. Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez« kov. le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki. Šolska upraviteljstva so prejela podro« ben prospekt in opis zvezkov. Uvedite nove zvezke v »voje razrede! Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo« jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja! Učiteljska tiskarna v Ljubljani. —§ Pogoji za sprejem na učiteljišče. Na podlagi § 34 zakona o učiteljiščih je prosvet« ni minister predpisal pravilnik o sprejemnih izpitih in vpisu v I. razred učiteljišč. Zakon določa: Čl. 1. Učenci in učenke, ki s*» -- sm,o'u §§ 33., 34. in 35. zakona o učiteljiščih prij*« vijo za vpis v L razred učiteljišč, je treba takoj po vpisu zdravniško pregledati. Pre« gled opravi šolski zdravnik, če pa tega ni, sreski sanitetni referent iz kraja, kjer je šola Ta pregled bo 14. in 15. septembra. Pri« sostvujejo mu praviloma ravnatelj ali nje-fov namestnik in en učitelj, ki ga ravnatelj določi. Čl 2. Učence, ki bolehajo na dolgotraj« ni bolezni ali ki so podvrženi bolezni, ne» varni za druge učence, ali pa imajo kakršno« koli telesno napako od rojstva ali ki za svoja leta niso dovolj razviti in pravilno fizično raščeni, se ne smejo pustiti k sprejemnemu izpitu. Razlog o odklonitvi je treba navesti na prošnjo. To opombo podpišejo zdravnik in prisotni člani. Takemu učencu je treba takoj 16. septembra vrniti vse priložene li« stine s podpisom članov. Čl. 3. Sprejemna izpita sta dvojna: a) za učence z nižjim tečajnim izpitom srednjih šol, b) za učence z izpitom meščanske šole. Cl. 4. Učence z nižjim tečajnim izpitom srednjih šol je treba glasbeno preizkusiti glede sluha in glasu. Učenci, ki nimajo posluha, pa čeprav so telesno zdravi, se ne smejo sprejeti v učiteljišče Tem učencem je treba takoj vrniti listine. Čl. 5 Izpraševalni odbor za glasbeno sposobnost tvorijo ravnatelj ali njegov namestnik, glasbeni učitelj in še ena učna moč, ki je glasbeno izobražena. Čl. 6. Sprejemni izpit učencev s polože« nim izpitom meščanskih šol je pismen in ustmen. Čl. 7. Pismen izpit je treba polagati iz narodnega jezika, iz narodne zgodovine in iz zemljepisja Jugoslavije, matematike v ob« segu, določenem za nepopolne gimnazije (štirirazredne). Čl. 8. Ustmene izpite je treba položiti iz narodne zgodovine in iz zemljepisja Jugo« slavije, matematike v obsegu, določenem za nepopolne gimnazije (štiri razredne). Čl. 9 Izpraševalni odbor za učence me« ščanskih šol tvorijo ravnatelj ali njegov na« mestnik in člani učiteljskega zbora za posamezne predmete, ki jih določi Tavnatelj. Čl 10. Po končanem pismenem in ust« menem izpitu sklepa izpraševalni odbor, ali kandidata sprejme ali ne. Čl 11. O izpitu se vodi zapisnik. Vanj je treba zabeležiti postavljene naloge za pismen izpit, učenčevo ime in sklep o njegovem sprejemu ali odklonitvi. Zapisnik podpišejo vsi člani, piše ga pa član odbora, ki ga določi ravnatelj. Čl. 12. V prvi razred se lahko sprejmejo učenci s končanim 5. ali 6. razredom gimna« zije, če niso prestari, če so telesno in duševno zdravi in če imajo posluh in glas. Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljska Gospodarska Poslovalnica prosi vsa učiteljska društva, da nemudoma reagirajo na zadnjo okrožnico UGP glede ureditve članstva in imenovanja zaupnikov za UGP. Obenem apelira na vse zavedno učitelj« stvo, da naroča vse potrebščine potom UGP. Posebno priporočamo ; nabavo prvovrstnih radio-aparatov, radio potrebščin, dalje nabavo domačih šolskih lekarn glede katerih smo v kupčijski zvezi z odličnim strokovnjakom, nabavo Lutzovih peči itd. Naj vsak pomisli, da je vsako naročilce opeka k naiemu domu. Na delo za naš dom» Vsa naročila potom U.G.P. Mladinska Matica. V nekaj dneh dotiskamo še nekaj naklade 1. številke »Našega roda«. Kdor si želi še kaj izvodov te številke, naj sporoči to takoj upravi. Prihodnja seja Mladinske Matice bo v soboto 14. t, m. ob 18. uri. V kratkem izide 2. štev. »Našega roda«. Tudi ta številka je prav zanimiva, tako vse« binski kot ilustracijski del Poleg starih so« trudnikov srečamo tudi celo kopico novih imen, med temi Bevka. Magajno, Pajka, dr. L. Čermelja, dr. O Rey o in dr. Od ilustratorjev pa sta nova Pavlovec in D e r ž a j. Najprimernejši dar za Miklavža za otro« ke od 6. do 8. leta je Ribičičeva knjiga »Mi« h e c in J a k e c«. Ob tej knjigi se naučijo otroci citati. Ob tej knjigi se naučijo otroci misliti. Ob tej knjigi se naučijo smejati se od srca. 20 šegavih poglavij izpopolnjuje 1200 Gasparijevih sličic. — Pouk podaja tu zabavi roko, koristno se tu z lepim kosa Za otroke od 8. do 14. leta pa je Lov« renčičeva knjiga legend »Tiho življenje«. To je knjiga lepe umetniške vrednosti. Snov je vzeta iz narodnih motivov, a obdelana je prav originalno. Šest legendi je tu v prozi, ki se čita kot pesem. Jezik je me« hak in svež, slog blesteč. Knjigo je okusno ilustriral Božidar Jakac. Nobena šolska knjižnica ne bi smela biti brez teh knjig. Nobena premožnejša družina ne bi smela zamuditi te ugodne prilike za nakup. Obe knjigi staneta enako. Kartonirani izvodi so po 12 Din, izvodi vezani v polplatno po 24 Din in v platno na finejšem papirju po 27 Din. Naročila je poslati na sledeči naslov: I Mladinska matica, Ljubljana, Franci« škanska ul. 6/1 Učiteljski pevski zbor JUU. pev — Vsa šol. upraviteljstva in ostale, ki so sprejeli pesmarico »Mladini ob lOOletnici rojstva F. Levstika«, prosimo, da nam naka« žejo dotični .znesek, ker moramo tudi mi po« ravnati svoje obveznosti. Obenem Vas pro« simo še enkrat, da zbirko toplo priporočite vsem, posebno onim, ki se zanimajo za .mla« dinsko glasbeno literaturo. Odbor. pev. — Pevski tečaji se vršijo še nadalje vsako soboto od 19. do 21. ure v Glasbeni Matici za članice in člane iz Ljubljane in okolice. Pevski zbor bo imel v kratkem več nastopov, zato upravičeno pričakujemo pol-noštevilno udeležbo. Odbor. Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode pri« redi v nedeljo 15. novembra ob K11. uri velik koncert v dvorani hotela »Union« pod vodstvom tov. Avgusta Šuligoja. Nastopi 110 otrok s pestrim sporedom narodnih in umet« nih pesmi. Pri klavirju tov. Pertot Milan Šolski radio. —r Vprašanje. V šoli imamo radio. Le žal, da se vrši ¡šolska oddaja samo v torek in petek, ko je zadnjo uro od 11. do 12 ure verouk. Ali bi bilo mogoče oddajati druge dneve, zlasti ker imajo gotovo tudi po dru« gih šolah ta dneva verouk? —r Odgovor. Vaše želje ni mogoče upoštevati, ker se vrši verouk po različnih šolah vse dni. Če bi prestavili šolsko oddajo na drugi dan, bi se oglasila druga šola z isto željo. Svetujemo Vam, da prestavite verouk na drugi dan ali drugo uro. — Šolski radio je ustanovljen po nalogu kraljevske banske uprave in Vam bo prosvetna oblast gotovo odobrila spremembo urnika, da Vam s tem omogoči s pridom uporabljati radioaparat, ki ga imate na šoli. ZAMENJAMO vaš rabljeni baterijski aparat za novo tipo za popoln priključek na električni tok, proti zmernemu doplačilu, ki ga je možno plačati tudi v obrokih. Zahtevajte takoj ponudbe z navedbo aparata, ki ga hočete zamenjati. RADIO LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 5 Polemika. NEKAJ BESED V POJASNILO IN PRE« SOJO.' V uvodnem članku zadnjega »Učitelj« skega Tovariša« z dne 5. nov. t. 1. je napisana v komentarju, ki ga podajata predsed« nik in tajnik JUU — sekcija za Dravsko banovino — k notici »Paralelna društva in sta« novska organizacija«, tudi tale ugotovitev: »Pod okriljem ,Društva učiteljic4 se je vršilo vzgajanje našega stanovskega naraščaja, kjer so se v srca mladih bodočih ko« leginj vlagala sledeča zrna: »»So res upravi« telji, katerim je zelo težko ustreči in ki se samim sebi zde mnogo „vzvišeni nad ostal.m učiteljstvom ...«« »»kljub njegovemu (upra« viteljevemu) despotstvu ...«« »»tudi najbolj sekanten upravitelj ..«« »»občevanje z upraviteljevo soprogo, zlasti če ta ni inteligent« na ...«« Ker sem to predavanje imela jaz, ne da bi me bilo »Društvo učiteljic« za to prosilo, temveč sem se sama ponudila, da želim mla« dim bodočim tovarišicam izpregovoriti nekaj besed in jim dati primernih nasvetov za bodoče življenje, ne nosi društvo kot tako no« bene odgovornosti, ker referata nisem pred predavanjem izročila nikomur v cenzuro. Jaz pa si upam svoj referat zagovarjati pred vsakomur in vsak čas. Stavki, ki so v zadnjem »Učit. Tovarišu« samo iztrgani iz celote, se slišijo vse drugače. in dobe čisto drug pomen, če jih beremo v celotnem referatu. Zato prosim priobčite, če že nočete vsega, vsaj točko mojega referata: »Kakšna naj bo učiteljica v občevanju z upraviteljem in nje« gpvo družino in kakšna v občevanju s kolegi in koleginjami.« (Referat vam je na razpolago v »Slov. Učitelju« štev. 7—8, kjer je v celoti priobčen.) Že to dokazuje, da nisem imela nikakih zahrbtnih namenov, ker- sem ga dala na razpolago takega, kakršnega sem govorila. Tudi sem sigurna, da bo našel ume« vanje vsaj pri 95% upraviteljev, v 100% pa pri njihovih soprogah. Vsak mora uvideti, da sem govorila resnico in da nisem imela namena razdirati in sejati sovraštvo — kdor me pozna, ve, da tega sploh ni v moji naravi — temveč le družiti in v mlada srca vcepiti ljubezen, čut tovarištva in harmonije — Nihče pa ne more trditi, da ni sekantnih upraviteljev kakor tudi nihče, da ni sitnih učiteljic. Referat sem napravila večinoma po svo« jih lastnih doživljajih in sem hotela prav zato dati našim bodočim tovarišicam nekaj nasvetov, da bodo skušale biti zadovoljne tudi v oddaljeni vasi in ne bodo klonile ob najmanjši nezgodi. To je bil moj namen in našla sem tudi umevanje pri vseh tistih, ki so referat slišali ali čitali in med temi je bilo tudi {nekaj upraviteljev. Torej sodite nepristransko in vze« mite besede tako, kot. so bile izrečene. Ivanka Cegnarjeva. V OBRAMBO UPRAVITELJEV. Ker je ,zadeva prišla v polemiko, odgo« varjam osebno: Vzgoja stanovskega naraščaja in briga za to je bila od skupščine odrejena sreskima učiteljskima društvoma za Ljubljano - mesto in Maribor = mesto. Članice teh društev so tudi tovarišice, ki jim je dana polna možnost, da v skupni organizaciji vzgajajo tudi ženski učiteljski naraščaj. Ni vseeno ali se vzgaja naraščaj pod okriljem skupne organizacije ali izven nje. Na ta način se ga že v prvih početkih odvaja od skupne organizacije. Vzgoja stanovskega naraščaja ni zadeva poedinca, ne sme biti zadeva kake skupine, tudi ne more biti zadeva kakega separatnega društva, temveč je edina zadeva skupne organizacije — poleg šole, ter se mora gojiti z največjo odgovornostjo. V istini je predavanje čislane avtorice vsega priznanja vredno, temu ne oporekam in je nad vsak dvom njen dober namen. Preko citiranih stavkov pa nisem mogel iti iz razloga, ker je zadeva globljega značaja. Šel bi tudi mimo citiranega v referatu da ni to le drobec splošnega razpoloženja, ki izhaja iz vrst nekaterih tovarišic in ki se že skoro bolestno goji in poudarja ob vseh mogočih prilikah proti upraviteljem. Ne smemo pozabiti, da gre tu tudi za službene odnose in službeno razmerje upravitelja. Ne morem si misliti upravitelja, ki bi bil v svojem službenem poslovanju »despot« in »sekanten«, če grem že mimo slike, kakor se ga riše glede domišljavosti. Ne smemo poza« biti, da mladina prerada generalizira iz izjem na splošnost, da je danes že itak prenasi-čena z nekritičnim zabavljanjem, 'pri čemer ne tehta in presoja danega slučaja in položaja. Edino dobro še, da se je upraviteljice izvzelo ter ne bo imel naraščaj predsodkov vsaj do njih, ako pride na šole k upravite« ljicam. ' Danes sem primoran povedati to, kar sem opustil prvič, da postaja nerapoloženje proti upraviteljem že kvarno za službene od« nose. Ne bojim se tega jasno in javno po« vedati. Mi bodo že oprostile tovarišice, četudi so v Va večini. Zaradi mene jo lahko uporabijo, ako jim drago tudi danes, ker mi ni za »prestiž«, kakor ga ima v mislih odbor »Društva učiteljic«, v »pojasnilu« v zadnjem listu. Kakor sem se še vedno z vso vnemo zavzel za vsako vprašanje tovarišic, tako ne morem povsem deliti sedaj mišljenja z njimi, ker gre stvar predaleč in je kvarna, ako se tako nadaljuje Tako daleč ne sme iti da se bo že vsaka službena zadeva smatrala kot »despotstvo« in »sekantnost« — kar se je bati, ako se bo razvijalo to vprašanje v taki smeri naprej. Zato pa taka vprašanja spadajo v skup« no organizacijo, da se slišite obe plati in se tovariško razčistijo — brez ovinkov in strasti. Tako vprašanje ne sme služiti kot razlog za potrebo separatnega združevanja. Druge neslužbene poti za rešitev ni in če se še tako ne da rešiti, je dovolj službenih potov, da se »despotstvo« in »sekature« upravite« ljev tudi službeno razčistijo. Takrat so pa tovarišice lahko prepričane, da tudi organizacija ne bo ščitila takih upra« viteljev, ki bi šli preko svojega službenega takta in dolžnosti in se ne bo vtikala v dolž« nost, ki jo mora v takih primerih storiti — oblast. Za take slučaje je pa edina prava pot službeno razčiščenje, ker je treba gledati tudi na to, da poleg stanovske morale ustvarjamo tudi službeno moralo v obojestransko korist, predvsem pa v korist stvari, šole in skupnega prosvetnega dela. Če je stvar tako daleč, potem je ne razčiščujmo privatno, temveč edino službeno! Tudi v skupni organizaciji se da najti modus, da bodo tovarišice lahko prav zaupno obrazložile svoje težnje in težkoče ter bodo našle polno zaščito. Tovarišice naj bodo prepričane, da se lahko še najbolj zanesejo na skupno organi« zacijo ter jih .bo skupna stanovska organi« zacija še najbolj zaščitila in bo skrbela tudi za njihove interese. Ako pa žele svojo lastno organizacijo, ki se bo bavila tudi s stanovskimi vprašanji in zadevami, potem naj povedo to jasno, da bomo drug z.drugim na čistem! Ivan Dimnik. Stanovska organizacija JUU Iz društev: Vabila: = JUU, SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU bo zborovalo dne 14 nov. 1931 ob 9. uri v Ormožu. Pol ure pred zborovanjem bo odborova seja. — Odbor. Poročila: + JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo dne 3. oktobra t. 1. v Celju ob udeležbi 160 včlanjenih. Uvodoma je predsednik tov. Gosak po« zdravil navzoče članstvo. Zapisnik o izrednem občnem zboru dne 29. junija t. 1., na katerem se je društvo reorganiziralo v smislu uradniškega zakona in pravil JUU, je bil prečitan in odobren. K nekaterim dopisom je zavzelo društvo svoje stališče. Članstvo želi, da se sedaj čla« narina za SŠM ne povišuje. Sprejet je bil na znanje dopis sekcije o učiteljskih premestitvah. Tu se naj dosledno zastopa stališče, da se ne upošteva nobena anonimna ovadba. Debatiralo se je o odtegljajih za naturalna stanovanja učiteljstva, ki naj ne presegajo uradniške stanarine in ne poslabšajo našega • gmotnega položaja. Ker se nam od draginj-skih doklad odteguje stanarina, ki jo dajejo občine učiteljstvu. naj bi jo občine plačevale direktno državi in nam ostanejo draginjske doklade neokrnjene. Učiteljstvo Vranskega sodnega okraja, doslej včlanjeno v Savinjskem učiteljskem društvu, je med tem na posebnem zborovanju sklenilo svojo likvidacijo in zdru« žitev s celjskim društvom, ter je sedaj vstopilo viharno pozdravljeno v dvorano. Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! Tov. predsednik Gosak mu je izrekel iskreno dobrodošlico in poudaril delavnost vrlih Sa-vinjčanov, ki jih Celjani z veseljem in s ponosom sprejemajo v svojo sredino Predsednik bivšega Savinjskega društva tov. Jarh odgovarja na pozdrav in sporoča likvidacijo in vstop svojega društva v skupno sresko dru= štvo, ki mu prinaša tudi svojo imovino. Sle* dil je razgovor o eventualni delitvi društva po nadzorniških okoliših v vzhodni in zahod* ni del. Članstvo se je enodušno soglasno iz* javilo za enotno društvo s prošnjo, da se te* mu njegovemu stališču pnidruži tudi sekcija. Sledil je razgovor o napredovanju v skupini in o interpretaciji pogojev za dosego 5. skupine. Društvo je dalo svoj srebrni list v palmovo vejico ob poklonitvi učiteljstva kralju Petru I. ob odkritju njegovega spomenika v Ljubljani. Tajnik tov. Roš je podal letno poročilo, ki izkazuje delo društva v prošlem letu kot zelo aktivno, saj je uspelo združiti vse uči* teljstvo v okraju, nuditi članstvu prvovrstna predavanja in dvigniti udeležbo na 6 zborovanjih na 81%. Blagajnik tov. Gerlanc je za« beležil precejšen prebitek in dejstvo, da je članstvo poravnalo vso članarino. Knjižničar tov. Gobec je poročal o knjižnici, ki šteje 378 knjig, največ pedagoških del, in stalno sledi času O delu Učiteljske gospodarske zadruge v Celju sta poročala tov. Voglar in Zemljič. Društvenemu odboru je bil soglasno izrečen absolutorij, tov. blagajniku s še posebnim priznanjem. Podala so se kratka poročila o učiteljskih tečajih v počitnicah. Sprejeti sta bili resoluciji zadevajoči upravne zadeve organizacije, ki sta bili predloženi sekciji. Določil se je društveni proračun za novo upravno leto. Društveni knjižnici se je voti= ralo 2000 Din, Učit. domu v Mariboru 500 Din. Člani bodo plačevali letno po 130 Din sekciji, 10 Din Pedagoški centrali v Mariboru in 30 Din društvu, staroupokojenci in z uču telji poročene učiteljice pa skupno 80 Din. Na predlog posebnega odseka je bilo so» glasno z vzklikom izvoljeno novo društveno vodstvo, ki se je naknadno konstituiralo. Upravni odbor: predsednik Gosak, pod* predsednica Zupančičeva, tajnik Pogačnik, blagajnik Jarh, knjižničar Gobec, odbornika Hajnšek in Roš, namestniki: Schreinerjeva, Lavričeva in Pregelj. Nadzorni odbor: pred« sedniik Sevnik, podpredsednik Lušin, tajnik Šega. namestnika Voglar in Volavšek. Prihodnje zborovanje bo 5 decembra v Celju. J. Gosak, predsednik. J. Pogačnik, tajnik. + JUU, SRESKO DRUŠTVO V KO* NJICAH je zborovalo 26. septembra t. 1. v Konjicah. Od 69 članov je bilo navzočih 62. Po odobritvi zadnjega zapisnika in teme* ljiti obravnavi dopisov so poročali društveni funkcionarji. Poročila so se brez debate sprejela. Blagajničarki tovarišici Ruži Davidovi se je priznala razrešitev s posebno pohvalo. S soglasnim sklepom navzočih članov se je izvršila likvidacija okrajnega društva, ter se je ustanovilo novo društvo z gornjim naslo= vom. Volitve so se vršile z glasovnicami. V upravni odbor so bili izvoljeni: Schell Hiniko (predsednik), Kržič Janko (podpredsednik), Sekirnik Makso (tajnik), David Ruža (bla-gajničarka), Unverdorben Josip, Brglez Fran, Pavlic Ivo (odborniki). Namestniki: Mrav-ljak Karol, Režabek Marjana, Šolarf Franc. — V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni: Mravljak Amalija (priedsedniea), Friedl Fra-nja (podpredsednica), Podlogar Rudolf. Na= mestnika: Dobnek Leo, Časi Janko. Prihodnje zborovanje se je določilo v zadnji tretjini meseca oktobra na Prihovi. Vršilo se je 24. oktob ra t. 1. Zaradi slabega vremena se je udeležilo hospitacije pri tov. Kontlerju še 23 članov. Po končani hospita^ ciji nam je tov. Kontler razložil bistvo naše delovne šole, ki naj vznikne iz potrebe same in naj ubira pota v strogo nacionalnem jugo« slovanskem duhu. Po končanem oficijelnem delu se je razvila prav animirana tovariška zabava v prijazni Sekuličevi gostilni. Schell Hinko, preds. Sekirnik Maks, tajnik. Gg. šolski upravitelji! Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36637/25 in O. N. br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem pouku imeti vsaj 1 izvod tega uCila Slike z Jadrana in Primorja 12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviču in Krušlinu. Znižana cena Din 296"— razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obesi na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike v okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/26 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Nudite otrokom pri nazornem pouku užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in Primorja! Budite v otrocih nacionalno zavest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana. Oskrbo Ki samo i Banovinska zaloga šolskih knjig In učil v Ljubljani Književnost. —k Volk Sivor je naslov lični mladinski knjižici, ki jo je spisal meščansko*šols,ki rav= natelj v pokoju Josip Brinar Cena vezani knjižici, ki jo je založila tiskarna Brata Rode & Maritinčič v Celju, je 18 Din. — Knjižica prinaša obilico zanimivosti iz tajinstvenih gozdov Notranjske in s Krasa. To knjižico posebno priporočamo mladini, ki se ob čudežnih prigodbah volka Sivorje ne bo le razveseljevala, ampak bo pri tem tudi vzljubila slovensko zemljo pod Nanosom, Javornikom in Snežnikom. MALI O Gl ASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in soclaln« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din 5" — FOTO- ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupit* najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljan», Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! MED LIPOV trebamo veču količinu uz povoljnu cijenu i uvjete. Petrič, Zagreb 6. Pošt. pretinac 99. — Katera izmed učiteljic žen. roč. del bi zamenjala svoje službeno mesto z enakim v lepem kraju Savinske doline v bližini ¡železniške postaje in mesta Celje? Naslov se izve pri uredništvu tega lista pod »Zamenjava«. LINOLEJ. veliki izbiri priporoča A. & E. SKABERNÈ - LJUBLJANA Tvrdka A. Žibert priporoča za Božič veliko zalogo modernih sneik in čevljev po najnižjih cenah LJubljana — Prešernova ulica i Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠT. 9 Otomane peresnice, žimnice, divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah F. Sajovlc Ljubljana, Stari trg štev. 6 LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru konkurenčne I Za hteva jte ceniki Zalogo vseh šolskih zvezkov, beežnic, dnevnikov, skicirk in podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo štev. 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI Najboljši nemški šivalni stroji za rodbino, obrt in industrijo se le: ORIGINAL VIKTORIA z večletnim jamstvom. Pred nakupom si oglejte veliko izbiro Ugodna plačila na mesečne ohroke. Ceniki franko. Specialna mehan. delavnica. Priporoča se tvrdka: Franc Saunig — LJubljana, Dunajska c. 36 Podpirajte in Iii isko lio! Ugodnost I Damske galoše . . 70 Din Molke galoie ... 75 Din Damski «nežni Cerlji 100 Din Mofiki snežni ievlji . 110 Din ftHTOIl KRISPBL LjabQan loflHH*Süttii}niitai Premog In drva ^ ^ najboljše vrste dobavlja A^ i. Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5. Telefon 2059. P. n. šolam in šol. upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd. Anton Janeiii knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjigoveških potrebščin Llubijana, Florjanska ulica St. 14 Sel i Kan Zaloga barv, tušev in radirk POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l. OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO ŠT. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. Na debelo! Na drobno! Naročajte sa tiskarska dela za do šolo, urad in društvo v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!