PRVI METRI BETONA -Čeprav je bila letošnja zima precej neugodna za gradnjo, so delavci kranjskega Gradbinca vseeno po načrtu delali na novem mostu čez Savo. Povezoval bo industrijsko cono na Laborah s Planino. Dela so že tako daleč, da bodo za konec tedna na mostu položili prve metre betona. — F o to: F. Perdan r Številka 15 | Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL |?—»aicc, Kranj, Radovljica, Škofja Loka 3l Trii« - Izdaja Časopisno podjetje ^laa Kranj - Glavni urednik Igor Slavec \ Odgovorni urednik Andrej 2alar LASILO SOCI ALIS Kranj, torek, 26. 2. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vojaki na smučeh PCaran nad Bovcem je kraj letošnjega 4. smučarskega prvenstva ljubljanskega armadnega ob-Uiočja - Pripadniki naše armade bodo tekmovali 1. in 2. marca - Moštvo Kranja je tudi tokrat med favoriti Bovec — Dosedanja *ri smučar-prvenstva ljubljanskega armad-obmocja so bila na Pokljuki, irem vrhu nad Škofjo Loko in Po-^rju. Na njih je sodelovalo prek to tekmovalcev iz več garnizij; ivsem gre za mofttva iz Kranja, ibljane, Maribora, Novega mesta, itojne in Vrhnike. Na teh tek moljih je največ točk osvojilo mo-»o iz Kranja, ki je bilo že trikrat bored ekipni zmagovalec. Najbolj-posamezniki s teh prvenstev so Vtavljali moštvo, ki je na prvencih JLA na Kopaoniku, Jahorini Popovi Šapki vedno osvojilo Jov zmagovalca. ^Letošnje prvenstvo prireja povelj-'o ljubljanskega armadnega ob-fja v počastitev 35. obletnice ir obodi t ve nafte domovine z name-i, da bi poleg pregleda doseženih tu I ta tov pouka doseglo razvoj amaterstva in napredek Športnih aktivnosti pripadnikov amrade. Ker je telesna vzgoja sestavni del pouka vsakega pripadnika, ji v armadi posvečajo posebno pozornost. S stalnim organiziranjem Športnih aktivnosti vojakov med bivanjem v armadi in sodelovanjem mladine na tem področju pridobiva ta dejavnost na množičnosti, kar pomeni poseben prispevek armade delovni in borbeni sposobnosti naftih delovnih ljudi in občanov. Tako pridobljene Športne navade mladi ljudje prenašajo na svoje tovariSe v vseh krajih nase domovine. Priprave na 4. smučarsko prvenstvo LAO, ki bo od 28. februarja do 3. marca v naSem najvišjem zimskem Športnem srediSču — Kaninu nad Bovcem, so uspeSno končane. Organizacijski odbor je na sestanku XIII. zimske olimpijske igre Lake Placid '80 Z izjemami naši odlično LAKE PLACID - »Nasvidenje leta 1984 v Sarajevu« je bilo **PJ""»o na velikem semaforju v Lake Placidu ob svečanem »akljucku trinajstih zimskih olimpijskih iger. Za tisoč Atiristo-«nri iportniki iz petintridesetih držav in organizatorji je dvanajst dni borb v zimskih športih. Vsi so bili v teh dneh kot velika družina, ki ji je bilo v miselnosti olimpijsko izročilo: »Za mir in prijateljstvo na svetu«. Najuspešnejši so bili na teh igrah, ki so bile po organizacijski strani ene od najslabših doslej, reprezentantje in repre-zentantke Sovjetske zveze. V dvanajstih dneh olimpijskih bojev ao osvojili Iportniki SZ kar dvaindvajset odličij. Po številu so za eno osvojeno več pred 8Z reprezentantje NDR, a imajo Sovjeti deset zlatih, NDR p« devet. Junak leto An ji h zimskih olimpijskih iger je hitrostni drsalec iz ZDA Eric Heiden. Ta visoki ameriški hitrostni drsalec je na teh igrah osvojil kar pet zlatih odličij. Bil je najboljši v vseh petih moških disciplinah. Hanni Wenzel iz Liechtensteina je najboljša tekmovalka. Alpska smučarka iz Liechtensteina je osvojila dve zlati kolajni in eno srebrno. Na teh olimpijskih igrah pa je prišlo tudi do razburljivih in dramatičnih rezultatov in izidov. Tako so hokejisti ZDA nepričakovano osvojili zlato, smučarski tekač Mieto iz Finske je bil le za las ob olimpijsko zlato, za las pa je bil ob bron tudi naš Bojan Križaj v veleslalomu.. Na trinajstih olimpijskih igrah v Lake Placidu je nastopilo tudi petnajst jugoslovanskih reprezentantov. Z izjemami so naši iportniki odlično reprezentirali jugoslovanski zimski šport. Odlično oceno zaslužijo alpinci in alpinke za nastop v veleslalomu in Jože Kuralt v slalomu. Vsi pa so razočarani nad nastopom moške in ženske vrste v slalomu. Tu se je uvrstil le Jože Kuralt. Vendar ne smemo biti razočarani nad olimpijskim slalomskim nastopom. Vsi so pokazali, da so vrhunski slalomisti. Prehitro smo se namreč navadili na odlične dosežke naših alpincev. Vemo, da so sposobni dosegati še boljše uvrstitve. V veleslalomu smo v obeh konkurencah dobili tudi naše najboljše uvrstitve v zgodovini jugoslovanskih nastopov na zimskih olimpijadah. Tudi tekača in biatlonec so se med to vrhunsko druščino odlično držali. Odlično oceno zasluži tudi za svoj nastop umetnostna drsalka Sanda Dubravčič. Med dvajsetimi nastopajočimi je bila izvrstna enajsta. Razočaranje so nam pripravili skakalci. Na obeh skakalnicah so bili namreč med zadnjimi. Organizator si je privoščil veliko napak. Prepričani smo, da bomo leta 1984 v Sarajevu dokazali, da smo dobri organizatorji in še boljši športniki. Uspehi, ki so jih naši dosegli v Lake Placidu, so predvsem obveza za še boljše delo. D. Humer v prvi polovici tega meseca zelo ugodno ocenil njihov potek. Predvsem je poudaril veliko zavzetost vseh struktur na'področju tolminske občine, posebno v krajevni skupnosti Bovec. Posočje in Bovec prvenstvo doživljajo vse bolj kot del svojega uveljavljanja in tudi del priprav na 35. Športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja maja letos v Tolminu, ki ga bodo organizirali v okviru proslavitve končane obnove v potresu poruSenega Posočja. Občani Bovca so ponosni, da bodo pet dni gostili najboljSe smučarje ljubljanskega armadnega območja. Kot je zapisal predsednik tolminske občinske skupSčine v biltenu prvenstva, so prepričani, da prireditev na Kaninu ne bo le medsebojno merjenje moči Športnikov, temveč vzpostavljanje vezi med njimi, tkanje poznanstev in prijateljstva med mladimi iz njihove občine in mladinci iz drugih krajev nase domovine; bo izraz povezanosti naSih delovnih ljudi s svojo armado. To bodo organizatorji in gostitelji dokazali tudi z več kulturnimi prireditvami in drugimi srečanji v dneh prvenstva. Prvenstvo bodo odprli v soboto, 2. marca, ko se bodo začela tudi prva tekmovanja. Nadaljevala se bodo v nedeljo, 3. marca. Pričakujejo, da se bodo kranjski planinci, ki so pokazali izredno pripravljenost že na prireditvah Po stezah partizanske Jelovice in so med favoriti prvenstva, ponovno trdo bojevali za najviSji naslov. S. Saje Le spoštovanje dogovorov vodi do cilja Stabilizacijska prizadevanja lahko hitro z voden i jo, če se ne bomo znali samoupravno organizirati za uresničevanje dogovorjenih ciljev, so poudarili na petkovi seji delavskega sveta sestavljene organizacije gorenjskih gozdarjev in lesarjev GLG na Bledu. Če je eden glavnih pogojev za gospodarsko ustalitev izvoz, potem se je treba organizirati tako, da bo prodaja na tuje resnično stimulirana ali pa se je treba obnašati vsaj tako, da izvozniki pri »ustvarjanju« deviz ne bodo imeli težav. Prav pri tem pa je, so poudarili, zatajila samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino. Uvozni posli iz lanskega leta se pogosto enostavno prenašajo na letošnje, ne glede na znane usmeritve in tako zmanjkuje »prostora« za tiste proizvajalce, ki nujno morajo uvažati surovine in reprodukcijski material, da potem lahko izvažajo. Tako se je tržiški ZLIT, ki izvaža 95 odstotkov celotne proizvodnje in predvideva letos izvoz nad 2 milijona dolarjev, kar je v celotni SOZD tudi najboljši dosežek na delavca, znašel v velikih težavah, ker ne more uvoziti za 600.999 dinarjev kovinske opreme za pohištvo. Brez te opreme ne more prodmti niti kosa. Ker so roki postavljeni in dogovorjeni, vsak dan zamude postavlja pod vprašaj ves izvoz. z. Problem je tudi v tem, da je doma praktično v tem trenutku nemogoče dobiti proizvajalca omenjene opreme. Razen tega pa imajo domače tovarne precej višje cene. Za ključavnico bi bilo domačemu proizvajalcu, s katerim so se že dogovarjali, treba odšteti 55 dinarjev, medtem, ko jo tuji kooperant izdeluje za polovico ceneje. Primer tržiškega ZLITA najbrž ni osamljen, kaže pa na to, da je večina še vedno prepričana, da stabilizacijski ukrepi veljajo za druge. Le tako si lahko razlagamo, da smo že v začetku prekoračili dogovorjeno višino uvoza za prva dva meseca. Posledica so administrativni, ukrepi, ki pa navadno najhuje udarijo pridne. Tudi takšne, ki izvažajo večino svoje proizvodnje in uvažajo komaj nekaj odstotkov v primerjavi s prodajo na tuje ter ustvarjajo velik devizni presežek. L. Bogataj t---^ Zdravljenje se nadaljuje LJUBLJANA - Zdravniški konzilij, ki skrbi za zdravje predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita, sporoča, da je zdravstveno stanje predsednika Se vedno resno. Zdravniki nadaljujejo z intenzivnim zdravljenjem. Predsednik je prebil zadnje noči mirno. Intenzivno zdravljenje je zadnje dni usmerjeno predvsem v premagovanje težav, ki so nastale zaradi pljučnice, ki jo je prebolel Josip Broz-Tito. KRANJ - NOV TEPTALNI STROJ SK TRIGLAVA - Pred dobrim ted nom dni je smučarski klub Triglav iz Kranja — tekaška sekcija - dobil teptalni stroj za pripravo tekaških prog. Stroj že služi svojemu namenu, saj so z niim pripravili proge za slovensko pionirsko prvenstvo, ki je bilo v smučinah v Ratečah. Z novim strojem pa so pripravili tudi smučine za tradicionalni Beštrov tekaški memorial, ki so ga prestavili iz Nemilj v Rateče. Teptalni stroj, ki so ga dobili v Italiji, je klub veljal 560 tisoč dinarjev. SK Triglav bo tetn strojem pomagal tudi pri pripravi prog v občini in tudi v drugih go- renjskih občinah. — Foto: D. Humer Na 13. strani objavljamo rubriko za invalide, v kateri je tudi seznam poverjenikov društva invalidov Kranj po krajevnih skupnostih. NASLOV C Boni za bencin? Po zadnji podražitvi surove nafte in njenih derivatov je postalo očitno, da se bomo morali letos sprijazniti z novim svežnjem varčevalnih ukrepov. To ne samo zato, ker smo letos omejili uvoz nafte, temveč tudi zato, ker smo s sedanjimi omejitvami le malo prihranili, glede na to koliko težav je bilo z njimi. Sedanji ukrepi so pretogi. Zato v zveznem izvršnem svetu pripravljajo spremembo dosedanjih predpisov. Pričakovati je, da se bo v zveznem izvršnem svetu prebil predlog Slovenije, ki pravi, da naj bi si vsak voznik sam izbral delovni dan v tednu, ko ne bo vozil. Parni naj bi počivali tudi prvo in tretjo, neparni pa drugo in četrto nedeljo. Vsak voznik bi torej dobil nalepko, na kateri bi pisalo za kateri dan se je odločil. Iz različnih republik prihaja tudi vse več predlogov, da bi omejitve pri uporabi osebnih avtomobilov zamenjali z bencinskimi boni. Se nedolgo tega so v ZIS menili, da so boni nepravični, saj bi bili s tem prikrajšani predvsem tisti, ki se vozijo na delo. Hkrati pa so povedali, da bi bil to skrajni ukrep, ki naj bi bil sprejet, če bi se energetska kriza še zaostrila. Pšenica dobro kaže Na več kot 350.000 ha pšeničnih polj v Vojvodini poteka sedaj prvo gnojenje pšenice z mineralnimi gnojili. Od tega, kako bo opravljeno, bo v precejšnji meri odvisna letošnja žetev. Za sedaj pšenica na vojvodinskih poljih zelo dobro kaže, kar dokazuje, da ji zimska pozeba ni škodila. Povečana reja živine Makedonska živinoreja doživlja pravi preporod. Število ovac se je v zadnjih petih letih povečalo za skoraj 400.000, tako da je sedaj na makedonskih pašnikih že več kot 2 milijona ovac. Hkrati z razvojem ovčjereje še je občutno povečalo tudi število drugih govedi, kar velja zlasti za družbeni sektor, kjer imajo letos v hlevih za okoli 16 odstotkov več repov kot lani. Predor »Katlonovo« nared Delavci »Hidrogradnje« so pri gradnji sodobne avtomobilske ceste od Kumanova do Titovega Velesa premagali največjo oviro — skopali so predor »Kationov o«, dolg 710 metrov. S tem so se začela dela na drugem delu avtoceste od Kotlonova do Titovega Velesa. Odsek je dolg 24 kilometrov in naj bi ga izročili namenu ob dnevu republike letos. Prepočasna stabilizacija Komunisti in delovni ljudje Črne gore so sprejeli sklepe predsedstva CK ZKJ o ekonomski stabilizaciji, pri tem pa se zavedajo, da ne gre le za ekonomski in razvojni problem. Kljub tej oceni pa ostaja vtis, da so v tej republiki o stabilizaciji do sedaj govorili preveč forumsko. To pomeni, da v precejšnjem delu temeljnih organizacij še niso sprejeli stabilizacijskih programov. To ugotavljajo v teh dneh na sejah družbenopolitičnih organizacij. JESENICE Danes, 26. februarja, se bo ob 10. uri sestal izvrsni svet jeseniške občinske skupSčine. Udeleženci seje bodo obravnavali zasnovo dogovora o temeljih družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1981— 1985 in predlog programa izvrSnega sveta glede realizacije dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letoftnjem letu. Med drugim bodo razpravljali o predlogu programa za uresničevanje politike cen in ukrepov v zvezi s cenami pa preskrbo, predlogu sklepnega računa upravnega organa, poročilu o kontroli prijavno odjavne službe in predlogu seznama telefonskih naročnikov s prednostjo, sklepali pa bodo tudi o soglasju k viSini prispevka za delno kritje investicijskih vlaganj v razSiritev telefonskega omrežja. (S) S seje sveta ZSS Jesenice Bodoča organizacija in d< KRANJ Medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko je sklical včeraj posvetovanje predsednikov občinskih sindikalnih svetov. Na seji so obravnavali akcijo ob zaključnih računih in aktivnost Zveze sindikatov pri uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije. Na seji so obravnavali tudi priprave na volilne seje občinskih svetov Zveze sindikatov. Medobčinski svet SZDL pa sklicuje danes gorenjsko posvetovanje o osnutku razporeditve mreže usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem in osnutku programskih zasnov izobraževanja. ŠK. LOKA Na danaSnji seji izvrSnega sveta bodo med drugim obravnavali predlog sklepa o javni razgrnitvi urbanističnega načrta mesta Skofja Loka in načrt cestno-prometnega omrežja, informacijo o stanovanjski problematiki in vrsto zadev iz dela upravnih organov. V sredo, 27. februarja, bo seja konference OK SZDL. Na dnevnem redu bo poročilo o delu občinske konference SZDL in njenih organov, poročilo o izvedbi akcije »Nič nas ne sme presenetiti« in sprejem samoupravnih sporazumov o medsebojnih odnosih med izvajalci in porabniki avtoservisnih in remontnih storitev na območju Gorenjske, o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in financiranju prireditev družbenega pomena na Gorenjskem, program dela za leto 1980 in finančni načrt za letos. V sredo, ob 16. uri bo 10. skupna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti socialnega skrbstva. Na dnevnem redu je sprejem poročila o delu strokovne službe, predlog letošnjega programa in obravnava sprememb na področju zavodskega varstva odraslih oseb. V četrtek ob 12. uri bo seja samoupravne stanovanjske skupnosti. Obravnavali bodo poročilo o delu lani, program dela SSS za letos in finančni načrt ter posredovali odgovore na delegatska vprašanja. Istega dne ob 17. uri bo tudi seja občinske zdravstvene skupnosti Pregledali bodo odhodke in prihodke za lani, poročilo o bolniSkin izostankih do 30 dni in predlog povečanja participacije. Obravnavan bodo tudi stabilizacijske programe delovnih organizacij. . Ob 12. uri isti dan pa bo seja skupSčine kulturne skupnosti^ Med drugim bodo obravnavali finančni načrt, poročila izvajalcev in lzgrau-njo družbeno-kulturnega centra v Skofji Loki. Jesenice — Minulo sredo popoldan je bila na Jesenicah seja Sveta Zveze sindikatov Slovenije z Jesenic. Udeleženci seje so obravnavali dokaj obsežen dnevni red. Najprej so se seznanili s sedanjim političnim položajem v svetu in ocenili domača gospodarska gibanja. Ob tem so spregovorili o prihodnjih nalogah sindikatov, v katerih bodo dali posebni poudarek doslednemu uresničevanju gospodarske ustalitve ter usklajevanju planskih dokumentov za letoš-nje leto in novo srednjeročno obdobje. Zatem ko so pregledali uresničevanje sklepov prejšnje seje sveta, so razpravljali o predlogu statutarnega sklepa glede organiziranosti občinskega sveta Zveze sindikatov. Po uspešni obravnavi gradiva so ta sklep sprejeli. Prav tako so potrdili poslovnik o notranji organizaciji in načinu delovanja sveta, v katerem so značilne zlasti organizacijske spremembe nekaterih organov sveta. Tako bo odslej imel pet svetov — za planiranje in ekonomsko politiko, razvoj samoupravljanja, oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, stanovanjska in komunalna vpraSanja ter življenjske in delovne razmere, rekreacijo in uporabo prostega časa delavcev — pa tri odbore: za organizacijsko in kadrovsko politiko ter izobraževanje, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter inventivno dejavnost. l TRŽIČ Tržič ^JfZ leKx^Ua,rja' bo ob* 17. uri v veliki sejni sobi skupščine občine osnutku nr !iga SVeta zveze sindikatov. Razpravljali bodo o 1980 o akt^3"18- • ^inskega sveta in njegovih organov v letu sindikatov 'Vno8tl občinskega sveta in osnovnih organizacij zveze nekaterihaJ. n., ure8nicevanju družbenoekonomskega razvoja ter o neitaterih drugih vprašanjih. H. J. Podpora brigadirskemu delu Jesenice — Na seji predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva z Jesenic, ki je bila minuli četrtek popoldan, so delegati posvetili osrednjo pozornost obravnavi poročila o lanskoletnem prostovoljnem delu jeseniških mladincev, njihovega letošnjega delovnega programa in osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje letošnjega mladinskega prostovoljnega dela v jeseniški občini.,V razpravi so najprej ugodno ocenili delo mladih brigadirjev iz občine minulo leto in po njej sprejeli poročilo o njihovih opravljenih akcijah. Ko so govorili o letošnjem brigadirskem delu mladih, so poudarili, da si bodo morali tako v mladinski organizaciji kot Socialistični zvezi prizadevati za vključevanje čim večjega Števila Studentov v brigade, saj velika odsotnost mladih delavcev zaradi večkratne udeležbe v akcijah prostovoljnega dela preveč obremenjuje delovne organizacije. Prav tako so priporočili, da bi kazalo spodbujati sodelovanje mladih zlasti na lokalnih delovnih akcijah. Le-te naj bi organizirali v sodelovanju z občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so odgovorne za delo na posameznih področjih in imajo sredstva v ta namen. Stroške za organizacijo mladinskega prostovoljnega dela so v jeseniški občini doslej pokrivali s pomočjo pokroviteljev posameznih akcij. Ker to ni najprimernejša oblika financiranja, so za letos pripravili osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za te namene. Z zbranim denarjem podpisnikov sporazuma bi kupili potrebno opremo za dve mladinski in eno pionirsko brigado ter pokrili stroSke za udeležbo brigadirjev na akcijah pobratenih mest in lokalni akciii v Mojstrani, strokovno izobraževanje ter kulturne prireditve na akcijah. Na seji predsedstva jeseniške konference Socialistične zveze so se z osnutkom omenjenega sporazuma in njegovo vsebino v glavnem strinjali. Ob tem so menili, da je treba osnutek tega dokumenta čimprej predložiti v razpravo in sprejem organizacijam, združenega dela v občini. -jk Seminar za mlade Razen tega so udeleženci seje obravnavali in potrdili predlog koledarja pomembnejših letošnjih prireditev v jeseniški občini, med katerimi je treba omeniti osrednjo proslavo 1. avgusta na Jesenicah ob letošnjem občinskem prazniku, 30. obletnici samoupravljanja in 70. obletnici rojstva Edvarda Kardelja. Razpravljali so še o osnutku dogovora za ustanovitev družbenih svetov in se seznanili z rezultati akcije zbiranja sredstev za razširitev koče in izgradnjo tovorne žičnice na Kredarici, ki niso najugodnejši, saj je od potrebnih 150 milijonov starih dinarjev zbranih komaj 14 milijonov. S. Saje Usklajevanje z resolucijo Kamnik - V četrtek, 28. februarja, bo v Kamniku seja občinske izobraževalne skupnosti, na kateri bo največ govora o usklajevanju programa kamniške izobraževalne skupnosti z republiško resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana. Na skupščini bo prav tako govora o problematiki vzgoje in izobraževanja v kamniški občini, o delu kamniške glasbene Sole, o družbenem dogovoru o varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij NOB in o cenah v DijaSkem domu. Delegati izobraževalne skupnosti bodo razpravljali tudi o delovnem programu zborov izobraževalne skupnosti in o predlogu zakona o osnovni Soli. Po obravnavi so potrdi sklepnega računa občinske«! za lansko leto in ponovno | prilagojeni finančni nacrt al nje leto. Nato so obravnaval ročilo o delovanju sveta ui kovne odnose in delitev osebah hodkov po delu v nekaterih i zacijah združenega dela v občini glede na dogovor o «* vanju družbene usmeritve rejanja dohodka letos. Pri t«< omejili predvsem na vsebina vora in nekatera vprašanji 1 tizirali za razmere v občini: so tudi, da je treba še naprej« vztrajati pri doslednem vanju določil dogovora in za kršitelje pa določiti kazni Na koncu seje so razprt« predlogu organizacijskih in skih sprememb ter dc organih sveta glede na nori! tarni sklep in poslovnik, uskladitve z novimi do preobremenitve ter neaktiv sameznikov je bila namreč p*«« zamenjava približno ene o# članstva v organih sveta. Ob a' M sprejeli predlog evidentiranji ■ didata za novega predsedniku skega sveta ZSS, po kateresi to dolžnost prevzel aktivni ™ nopolitični delavec iz jesenifcl zame Branko Iskra*. Odk vseh spremembah bo na javni razpravi, ki naj bi jo sklenili — končali v vseh organizacijah sindikata do: letos. Skupščina izvolila Milana Bajžlja Kranj — Delegati zborov kranjske občinske skupščine so na sredinem zasedanju izvolili novega predsednika izvršnega sveta občinske skupščine. To dolžnost so zaupali dosedanjemu podpredsedniku izvršnega sveta Milanu Bajžlju, rojenemu leta 1951, diplomiranemu ekonomistu in prizadevnemu družbenopolitičnemu delavcu. Občinska konferenca SZDL Kranj je izvedla kandidacijski postopek in predlagala kandidata Milana Bajžlja v razpravo osnovnim organizacijam sindikata in krajevnim konferencam SZDL. V razpravi na predlog ni bilo pripomb, prav tako pa tudi ne na sredini seji skupSčine. Milan Bajželj je bil soglasno izvoljen za predsednika. Skupščina je na predlog novega predsednika izvršnega sveta izvolila tudi ostale člane sveta. Podpredsednika kranjskega izvršnega sveta sta Ferdo Rauter in Avgust Ovse-nik, sekretar pa Bogdan Greif. Člani izvršnega sveta pa so postali Anton Burgar, Lojze Rakovec, Anuška Soklič, Janez Gradišar, Janez Frelih, Marjan Burja, Jože Zaletel, Anton Pelko, Tone Roblek, Zdenko Remko in Blaž Studen. Kranjska skupščina je v sredo razrešila dolžnosti predsednika izvršnega sveta Draga Stefeta, ki je že prevzel novo delovno mesto v Elektru Gorenjske. Skupščina je na Sredlog SZDL ocenila, da je Drago tefe nad štiri leta uspešno opravljal dolžnost predsednika izvršnega sveta. V imenu skupščine se mu je za prizadevanje in trud zahvalil predsednik skupščine Stane Božič. Na sredini seji je kranjska občinska skupščina razrešila dolžnosti predstojnika upravnih organov za notranje zadeve in ljudsko obrambo Danijela Cento in Aleksandn in na njuno mesto Zdenka Renka in Blaža Oba bosta prevzela dolžno« ca. Zaživeli klubi OZKI Radovljica - Po daljni vah je mladim v radovlji lani uspelo ustanoviti klubov Organizacije zdrui dov. Cilj klubov je, da mlade, ki se zanimajo za in prijateljske odnose med i spoznavanje ljudstev in ter jih v tem duhu tudi vi Zahvaljujoč prizadevno rih mladincev, predvsem Žagarju, učencu iz Rt ustanovili doslej že šest osnovni šoli Stane Žagar ima klub 44 članov, v »V hart v Radovljici 24, v Plemelj na Bledu 19 in centru v Radovljici 17. Lesce je trenutno edina organizacija v občini, ki OZN, na terenu pa ga imat ni odbor SZDL na Gra« drovsko okrepili. Torej ureafl sklepe s posveta predsedniki kretarjev osnovnih organiucfc bil 21. januarja. Osnovne organizacije je pij čim prej ustanoviti povsod tat jih Se ni, so se zavzeli propagandno in infor-vdanju, ki je bilo v sredo, 20. februarja, izvolili lz. ^kofje Loke imenovan za predsednika repub-predsednika in člane izvršnega sveta, sprejeli USKe^a "omiteja za energetiko, industrijo in Novi člani slovenskega izvršnega sveta PK°*UJ^ molucijo o izvajanju' letošnjega družbenega \jlana in letošnji proračun, sprejeli odlok o stop- vjah prispevkov za zadovoljevanje skupnih ^potreb in predlog odloka o načinu oplojevanja tfvali v kranjski občini ter kriterije za delitev sredstev krajevnim skupnostim iz proračuna za osnovno dejavnost — Vprašanja delegatov gradbeništvo Kranj — Na sredini seji so delega-|lnitvami družbenega ... Jkofja Loka za sedanje srednjeročno obdobje in se bo predvidoma začela že letos. Investitorja bosta delovna organizacija LOKA Skofja Loka in zavod SRS za rezerve ob sodelovanju občinske skupSčine za potrebe občinskih blagovnih rezerv. Za pridobitev potrebnih zemljiSč je bil pripravljen osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice, ki je bil od konca januarja do sredine tega meseca v javni razpravi. Obravnavali so ga v vseh temeljnih organizacijah, ki bodo tam gradile, krajevni skupnosti GodeSič in ustreznih samoupravnih interesnih skupnostih. Sklicana je bila tudi javna obravnava, ki so se je udeležili predstavniki krajanov in TOZD, SIS in občinskih upravnih organov. Pred tem je osnutek odloka obravnaval svet krajevne skupnosti Godešič, ki je predlagal, da se sprejem odloka zadrži toliko časa, dokler ne bodo zamenjana vsa kmetijska zemljišča in ne bodo poravnane vse odškodnine. To stališče je bilo podprto tudi na javni obravnavi. Ze takrat so krajani dobili zagotovilo upravnih organov in temeljnih organizacij — predvsem gre tu za LOKO, da se bodo zemljiško-pravna vprašanja tudi po sprejetju odtoka o razlastitvi reftevaia z enako zavzetostjo kot doslej. K temu jih zavezujejo sklepi občinske skupščine, ki jih je sprejela na zasedanju 19. decembra in pravijo, da je treba krajanom, ki jim bodo odvzete hiSe takoj preskrbeti nadomestne lokacije, prav tako pa mora investitor zagotoviti sredstva za odkup hiš in temelje, ter zagotoviti možnost obdelave zemlje kmetom. S temi sklepi sta Loka in TOZD Proizvodnja močnih krmil seznanjena. O sprejemu tega odloka so spregovorili na skupnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela občinske skupSčine Skofja Loka. Ker je bil z omenjenim pojasnilom zadovoljen tudi delegat KS GodeSič, so delegati odlok o prenehanju lastninske pravice v skladiščno-predelovalni coni GodeSič sprejeli. L Bogataj Stiske osnovnega šolstva V. celodnevni osnovni šoli 12,8 odstotka vseh trži-ških otrok, v oddelkih podaljšanega bivanja pa 8,9 odstotka — Izobrazbena struktura učiteljev peša druge ukrepe, da bi ta poklic za mlade postal privlačnejši. Tržič — V tržiški občini je sedem osnovnih Sol, od tega štiri podružnične, ki jih je v lanskem šolskem letu obiskovalo 1681 otrok. V poprečju se število učencev vsako leto poveča za en oddelek. Letos jih je 1693. Šolska mreža glede na organiziranost vzgojnoizobraževalnega procesa ni več povsem primerna. Povečanje naselja v Bistrici in s tem povezano gibanje prebivalstva je spravilo v težave celotno organizacijo osnovnega šolstva v občini. Kljub dozidavi štirih učilnic pri novi Soli v Bistrici ter delnim popravkom Šolske mreže in okolišev se kaže nujnost po celovitejši rešitvi tega vprašanja. Naj ob tej priliki tudi povemo, da je 'tončno odpravljen problem pouka v podružnični Soli v Podljubelju. Učiteljico, ki bi bila pripravljena poučevati otroke, so naSli in bo torej šola z novim šolskim letom spet lahko odprla vrata. Kadrovska struktura učiteljev se je v tržiški občini lani v primerjavi z letom prej nekoliko poslabšala, čeprav je proti drugim gorenjskim občinam Se vedno dobra. Težave so bile zlasti zaradi pomanjkanja učiteljev,' po drugi strani pa jih je tudi vedno več z neprimerno izobrazbo. V zvezi s tem bi kazalo bolj spodbujati Studij ob delu, izboljšati štipendijsko politiko in se dogovoriti za nekatere V učnih uspehih učencev po šolah ni večjih razlik. Osip je iz leta v leto manjši. Lani je v naslednji razred napredovalo 98,4 odstotka otrok, leto prej 98 odstotkov. To pomeni, da se je učni uspeh dokončno ustalil, kljub temu pa bo treba v prihodnje poiskati take oblike dela, ki bodo prispevale k izboljšanju vsebine, obsega in poglobljenosti znanja osnovnošolcev. Celodnevni pouk imajo samo v prvih štirih razredih v Križah, kar pomeni 12,8 odstotka vseh učencev v občini, medtem ko je v oddelkih podaljšanega bivanja 8,9 odstotka otrok. Ze nekaj časa načrtovan prehod na celodnevno šolo tudi na predmetni stopnji v Križan lan' ni uspel. Organizirano ni bilo niti podaljSano bivanje kot prehodna oblika in izhodišče za celodnevno šolo. Ob tem velja poudariti, da bi se v občini in seveda tudi v križki Soli morali resno zavzeti za čim hitrejSo uvedbo celodnevnega pouka. Možnosti ima ta šola od vseh treh največ, hkrati pa po izkušnjah sodobna oblika pouka samo v prvih štirih razredih kasneje učencem več Škodi kot koristi. H. Jelovčan Dobro so gospodarili Rezultati lanskega gospodarjenja LIP, lesne industrije Bled nad pričakovanji — Za 62 odstotkov višji izvoz od leta poprej — Veliko zastavljenih investicij — Spomladi nov iso-span zidak r Pet temeljnih organizacij združenega dela ima LIP Bled, od tega Štiri firoizvodne in tozd prodajo ter de-ovno skupnost skupnih služb. Njihov osnovni proizvodni programi so izdelava vrat na Rečici, opaznih plošč, pohištva in iso-span zidakov v Bohinjski Bistrici, oblog in embalaže v Podnartu ter vhodnih in garažnih vrat v Mojstrani. 1025 delavcev je lani tu združevalo delo. kar je 2 odstotka več kot v letu 1978. Za naprej pa načrtujejo le 1-odstotno rast zaposlovanja. Dobro so gospodarili v preteklem letu. Dosegli ro za 870.658.000 dinarjev celotnega prihodka, kar je za M odstotkov več kot v letu 1978 in za 21 odstotkov nad planom. Tudi dohodek je ugodnejši kot v letu poprej, saj je ustvarjenega 296 milijonov dinarjev, ali 49 odstotkov več in 19 odstotkov nad planom. Porast dohodka je manjSi kot porast celotnega prihodka, čemur je kriv močnejši porast stroškov. Cisti dohodek pa je porasel za 48 odstotkov v primerjavi z letom poprej in je 20 odstotkov nad planiranjem. Porast je manjSi, ker so podvojili amortizacijo. Ugotovili so namreč, da amortizacija po minimalni stopnji ne zadošča za enostavno reprodukcijo. Osebni dohodki so se v primerjavi z letom 1978 povečali za 31 odstotkov in so znašali v poprečju 1979. leta 7.438 dinarjev na zaposlenega. Se vedno pa so rasli počasneje kot dohodek. Za 80 odstotkov je porasla tudi njihova akumulacijska sposobnost. Poseben uspeh pa so dosegli v izvozu. Kar 20 odstotkov celotnega prihodka ali 36 odstotkov prodaje .proizvodov pomeni izvoz, ki je za 62 odstotkov viSji kot v letu 1978 in za 26 odstotkov nad planiranim. Največ so izvozili opaznih plošč, pohištva in vrat. Njihovi najboljši odje- malci so Švica. Italija. ZDA in Zahodna Nemčija, pa tudi Francija. Polovico vsega izvoza je opravil sam LIP. polovico pa je bilo izvoženo preko trgovskih organizacij. Uvoz reprodukcijskih materialov - lepil za opazne ploSče. žaganega lesa in furnirjev — znaSa le 24 odstotkov izvoza. Ocenjujejo, da je k odličnim rezultatom gospodarjenja v LIP Bled največ doprinesla povečana produktivnost, saj je narasla za 9,8 odstotka, deloma pa tudi spremenjena struktura v prodaji in ustrezne cene na zunanjem trgu. Doma pa so cene surovinam hitreje naraSčale kot cene izdelkov. , V planu za letoSnje leto so si zadali povečanje obsega proizvodnje za 6 odstotkov, celotnega prihodka za 25 odstotkov in dohodka za 8 odstotkov, porast »stroškov pa za 35 odstotkov, ker se nakazujejo višje cene surovin. Veliko dela jih letos čaka pri že zastavljenih in tudi novih investicijah. Najprej so seveda na vrsti že začete investicije, kot je proizvodnja opaznih plošč v Bohinju, kjer je treba zamenjati opremo, da bo produktivnost Se večja — predvsem bo proizvodnja namenjena izvozu — večja pa bo tudi izkoriščenost materialov. Povečati morajo skladišča na Rečici, v Bohinju in v Podnartu. Na novo pa bodo v Bohinju urejali kotlovnico, ki bo stala 55 milijonov dinarjev in pri kateri bodo lahko uporabljali za kurjenje lesne odpadke, lubje in podobno. Tako bodo prihranili pri stroških za mazut in manj bodo onesnaževali okolje, kajti danes te odpadke vozijo v gozdove. Računajo, da bo kotlovnica preurejena že do konca leta. Pri proizvodnji iso-span zidakov pripravljajo proizvodnjo novega,.debelejšega zidaka, ki bo boljSi izolator in se bo z njim prihranilo na kurjavi. r Velik delež celotne Lipove proizvodnje zavzema proizvodnja vrat na Rečici. Predvidevajo, da bo proizvodnja teh zidakov stekla že aprila letos. Na Rečici bodo skupaj z Gozdnim gospodarstvom zgradili mehanizirano lesno skladišče: sovlagatelji bodo s polovico sredstev. Izboljšave v proizvodnji suho-montažnih podbojev bodo dale večjo proizvodnjo in višjo produktivnost: tudi ta povečana proizvodnja bo namenjena izvozu. Verjetno pa bodo že v jeseni obnovili obrat za vhodna in garažna vrata v Mojstrani, s čimer bodo prav tako povečali produktivnost, omogočili delitev programa znotraj delovne organizacije in GLG, pa tudi povečali proizvodnjo. Tudi v bodoče bodo skrbeli za družbeni standard delavcev. Lani so samo za stanovanja delavcev namenili 11 milijonov dinarjev, saj so zanje zbirali po 9 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Zastaranih stanovanjskih problemov sploh nimajo, nove, ki se pojavljajo s prihodki novih delavcev, pa skušajo reševati sproti. D. Dolenc SKUPHOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Gorenjski osnovnošolci in začetki usmerjenega izobraževanja (1) Usmerjeno izobraževanje, ki bo letos pričakalo generacijo osnovnošolcev, korenito posega tudi na področje poklicnega usmerjanja. Spremembe so vsebinske in formalne in bi jih lahko razdelili v tri dele. 1. Prehod iz osnovne šole v srednje usmerjeno izobraževanje. Tu je zelo pomembna in celo bistvena odločitev učenca za ustrezno usmeritev, kajti vodoravna prehodnost med usmeritvami ne bo kar poljubna in brez težav (na primer iz gozdarstva v gradbeništvo ipd). Posebej se bo zaostrila pri nadaljevanju Studija na viSjih in visokih šolah, kjer bodo obvezni nadaljevalni izpiti. To pomeni, da je treba v tej fazi temeljito odkrivati interesno naravnanost osmoSol-cev, posebne sposobnosti in osebnostne lastnosti ter pridobljeno znanje za posamezna področja. 2. Prehod znotraj srednjega usmerjenega izobraže- vanja, predvsem iz prvega v drugi letnik. Gre za "b°^ smeri in poklica znotraj usmeritve, ki no demo se obarvan interesno, mnogo bolj pa glede stopnje zahtevnosti. V tem okviru bo za praktično rabo v P°khcnem usmerjanju nujno treba razviti neko vrsto odločitvene tabele; ta bi s podatki iz osnovne šole ter iz prvega oziroma drugega letnika srednjega usmerjenega izobraževanja lahko ponudila solidno osnovo za strokovne in samoupravne odločitve o nadaljni poti učencev, a tem bi se dokaj izognili nevarnosti, ki jo nekateri se najavljajo - da bo namreč prva »kretnica« v usmerjenem izobraževanju preveč obremenjena le z enostranskimi merili (npr. zgolj šolskimi ocenami enega 'eta), v najslabšem primeru pa celo z zvezami, poznanstvi ipd. 3. Prehod iz srednje stopnje usmerjenega izobraževanja v visokošolski študij. Ta faza bo zaradi ukinitve gimnazije kot splošne pripravljalnice za študij manj pomembna. Večina bo namreč »zidala« navpično v svoji usmeritvi, zato pričakujemo, da bo (preusmerjanja malo. Se večje spremembe se obetajo izobraževanju ob delu in iz dela, vendar o tem drugič. Poglejmo pa podatke o namerah letošnje generacije gorenjskih osmo-šolcev. Ze pri tem smo se srečali z novostjo. Sistem usmerjenega izobraževanja zareže namreč tudi v dosedanjo evidenco in statistiko na tem področju. Ali natančneje: zaradi sprememb v sestavi in pridobivanju poklicev, ki pa še ni v celoti pojasnjena, postajajo vprašljive vse vzdolžne (večletne) primerjave v namerah, prijavah in vključitvah mladine. Problem smo zaenkrat rešili tako, da smo se naslonili le na seznam paD°fc Strok a,i dejavnosti in jih v nekaj primerih nekoliko priredili. Razgrne se nam nova dokaj pregledna podoba, ki hkrati kaže vidike, ki jih doslej nismo bili vajeni. Franc Belčič „ i - smi tan i, i aso i ■»(KI Število namer Hl.AC.OVNI. DKNAKNI PKOMKT IN ZAV NARAV. - MAT + DRUŽB JKZ1K KI.KKTRO - STROKA VZC.OJA IN IZOHRAZKVANJK ZDRAVSTVO UPRAVNO ADMINISTRATIVNA CKADHKNISTVO TKKST1I.NA Mll.lCNIKI-KADKTI: VOJAŠKI POKI. LR8ARRTV0 KKMIJA IN NKKOVINK BOSTINSTVO INTURIZRM AOHOZIVII.STVO KULTURA l'SI.DŽNOSTNK DK.J IN OSTALO PROMET IN ZVEZE METALURGIJA GOZDARSTVO FARMACIJA USNJARSTVO TISK IN PAPIR POMORSTVO OUMARSTVO RUDARSTVO IN (iKOLOCIJA ižlil 15,7 rM™ \ v. 41 UMI 17(99) 27 (Ml 2«(211 Slika 1: Število učenk in učencev generacije 79-8«. ki nameravajo na posamezne usmeritve v okviru panog, strok 07. delovnih področij. V oklepaju je število namer generacije 78-79. Števila v absolutni primerjavi niso povsem zanesljiva, ker je bilo v generaciji 78-79 kar 317 neodločenih. 1K(MI IJISl 4 I Ml 4 1 II Prve Štiri usmeritve (52.2 11 najmočnejše stroke oz. ustrezne vsrkajo preko polovico namer Sistem zagotavljanja deviz še vedno neurejen Gumarji spet v težaval Kljub izredno povečanemu izvozu, sam 21. FEMUARJA 1980 5 STRAN G LA j Bpfovor začneva z najbolj običaj-nrB^praAanjem. kar jih more biti: U *U> bili rojeni, kdaj. Šolska leta »Sovražim taka vprašanja, a tili jgs, ko komaj sedeva za mizo, se W morem spomniti ničesar bolj iz-hnjffa. Ne morem kar butniti: bo ledgsna res razpadla? Fffden Veno Dolenc — slikar, lik in pesnik iz Tržiča, ki je že lj presegel okvire ljubiteljske 7-osti — odgovori, si nekaj (^"zamišljeno gladi brado. SpraSu-kflyjfp.ce morda le ne bi bilo potreb *o »ogrevan je«, da bi se sprostila in katjaprave besede. Predvsem on. j AJjojazen je odveč. »Dobro,« pra-ffeide od brade med kosate lase t) sjjet nazaj, potem pa se vsuje iz ijet*. da komaj sledim. »Rojen sem «J t Celju 1. aprila 1961. leta. asi sem končal osnovno iolo ...« »Piftejte mi, prosim, tisto zgodbi-^ i£atroštva.« ga že takoj na začet-*u fljfclinem. »Kako ste ohranili de-vam ga je dal oče za malico, koč stradali, da ste lahko iknjigo o slikarski umetnosti.« se pa res ne spominjam,« odvrne po krajšem razmi-tako da ne vem, pri čem lazadnje razberem, da gre za anekdoto, ki so si jo na jrprv, račun privoščili hudomuSni tjjjglni. Pa nič. tj48, takoj po osnovni soli sem F\ preselil v Trti«. V Kranju sem H&kovsl vajeniiko Solo, obe-Vid pa tudi Center za estetsko Sigo jo, kjr sem pri profesorju ttiLsa« Batista dobil osnove li-i taasavednosti.« .Torej vas je najprej navduSilo |$jkar»tvo? Ali pa ste se vzporedno s *~$'te zanimali tudi za poezijo in Ksu slikarstvo je bilo prvo. Sele fcf rojakih, kamor sem vzel s seli nfii kitaro in je bilo časa za Osmišljanje dovolj, sem zaslutil, Vsi lahko uspel tudi kot pesnik ^glasbenik. Z veliko truda, se- V< Tržiču je prvič razstavljal %70ileU Ob lanski tretji samostoj-«4 razatavi je kritik Janez Šter o \jm zapisal med drugim tudi tole: »Rsba-svičnik. tuš in predvsem jed-kastr« izražajo nesporen talent ri-V}*. ki mu ni tuja nobena od zah-W* skladnosti obraza in figure v celoti ter perspektive.« In: »V večini so Vta dela s svojo .polnostjo' pome-»isjorih detajlov nekakšni kolaži vmtrjeve predstave o obdajaj očem b »vetu. Množica berljivih posa-betnoati na platnih ne učinkuje našlo, pač pa zgovorno kaže avtorjevo izredno Široko obzorje dojema-J »Jk^P obenem širok razpon proble-| Bffki te jih loteva v sebi.« I Buso Dolenc slika tudi v olju, če I ■Kg? risba in grafika bolj privlaČi-Eftad bi raziskal jedkanico. | Biisss se z njo skoraj nihče ne Sftvaria. Je preža m udno. Ampak »sms je ravno to draž, ker nisem ttremenjen s časom. V jedksnici VUba žlshtnost, ki je ne more ma nobena druga zvrst grafi- m Enotnost v raznoterosti h doli rea- Zaradi spleta več oblik izražanja ni mogoče go- preda,ckov\ 8aj ^Jj voriti o Venu Dolencu kot slikarju, pesniku ali ničim kot pesem ali grafiko ali glasbeniku posebej. Vedno je pri njem treba uno- ""^P aIi cei°8,ik? .Kar f.e morda x. t i *-•»••! ^ / tvw i+fsv ne da povedati s črto, z barvo, se stevati, aa obravnava življenjske vrednote preko d« * besedo aii obratno, vse jem- čopiča, peresa, besede in glasbila enakovredno K^JE^St^Sij. in sprotno v vseh hkrati. A povrnimo se v čas Dolenčevega hoemskega življenja, ko je občudoval zgodovinske in umetniške znamenitosti Francije, življenje v tej deželi, se učil in živel od svojih slik in glasbenih nastopov. To je bilo obdobje protestnih pesmi, po katerih so sloveli zlasti ameriSki pevci. Na raznih prireditvah jih je prepeval tudi on, obenem pa dodajal lastne, kritične do časa in družbe. Medtem je spoznal ženo Melito, o kateri pripoveduje, da je dobra glasbenica ter velika opora v njegovih ustvarjalnih prizadevanjih. Glasbeno1 delo Vena Dolenca je tesno povezano z akustično skupino Sedmina, čeprav z ženo precej nastopata tudi sama. »Kako je ansambel pravzaprav nastal?« »Ko sem 1976. leta prvič samostojno razstavljal v Tržiču, sem ob otvoritvi razstave, morda se sliši smešno, hotel nekaj posebnega. Zbral sem par fantov, ki so se spoznali na glasbo. To so bili prvi zametki Sedmine, čeprav se po tem koncertu leto dni nismo videli. Našli smo se spet za nastop na festivalu v Šenčurju, kjer smo dobili priznanje kot najbolj izvirna skupina. To nas je spodbudilo, da smo se kmalu dela resno lotili.« »Koncertov, radijskih in televizijskih snemanj ne bi naStevala, ker jih je preveč. Zanimivo pa se mi zdi vaše nagnjenje h klasiki in k folklori.« »Besedila pesmi, ki jih pišem, so zelo baladna. Naslonjena so na tradicijo, na zgodovino, pa vendar so aktualna tudi danes. Kritična so, čeprav ne direktna. Kdor hoče, jih razume. Namenoma uporabljam take besede in rime, ki so jih ljudje že pozabili. Sporočilu primerna mora biti seveda glasbena spremljava, ki spominja na narodne ritme, je pa zaradi flavte in violine precej klasična. Vse skupaj res zveni žalostno, baladno, nenavadno. Vendar taka je usmeritev Sedmine, ki ji glasbena moda ničesar ne pomeni.« »Kaj tako močno vpliva na vas, da ste izbrali tak način izražanja?« »Dva elementa sta. Kadar ustvarjam, se izključim iz časa in stopim med ljudi, ki jih poznam kot ljudi. Vrnem se na Bi-zeljsko, kjer sem dolgo živel, med vinograde in kmete. Spomnim se veno dolenc: v polju gre pšenica v klas kdo bo ženin kdo bo svat naj pokaže svojo dlan puža pestva slike tri si oblači pajčolan kdo bo ženin kdo bo svat bratsko režejo si kruh zjutraj bo le eden sam v času ki prišepa gluh v polju gre pšenica v klas kdo le kdo nam plete čas muren gode v temno noč v polju gre pšenica v klas vsak je v mislih negotov kaj poreče na ves glas muren gode v temno noč puža skriva v sebi greh kdo bo prvi stegnil dlan zdaj ni časa za posmeh v polju gre pšenica v klas kdo le kdo nam plete čas črno vino pijejo in vagajo če le ni res da karte v roki lažejo če ni bilo še kaj vmes črno vino pijejo bratsko režejo si kruh v roke puži sežejo v jutro šepa starec gluh v polju gre pšenica v klas kdo le kdo nam plete čas poštenih ljudi in pristnih medčloveških odnosov, ki so se mi zapičili v spomin še kot otroku. Moja nagnjenost k folklori verjetno izvira iz teh doživetij. In drugič; pesmi nastajajo kot izraz nasprotij, ki jih opažam vsak dan ob srečanjih z ljudmi. Nasprotja so vedno večja, ljudje vse bolj zaprti. Kot školjke. Tudi kadar se zelo intimno pogovarjam z nekom, kar je zelo redek primer, ugotovim, da človek nima pravega obraza. Se vedno ostane maska, ki je ni sposoben odstraniti.« »Slikarstvo, pesništvo in glasba so tri veje umetnosti. Kako jih ločujete?« »Med slikarstvom in pesniko-vanjem ne delam razkoraka, ni Tretji album Toneta Janše Te dni je pri Helidonu izSel novi. že tretji samostojni album mednarodnega jazz kvarteta, ki ga vodi kranjski saksofonist Tone JanSa. Na ploSči igrajo sami prekaljeni glasbeniki, ki so tako ali drugače povezani z Institutom za jazz v avstrijskem Gradcu. Poleg JanSe na tenor in so-pran-saksofonu in flavti, sodelujejo Se Švicarski pianist Andre Jeanquar-tier, avstrijski basist Evvald Ober-leitner in beograjski bobnar Miroslav Karlovič. Nova plošča, ki so jo naslovili »Pattern« (Vzorec), prinaša pregleden prerez dosedanje jazzovske ustvarjalnosti Toneta JanSe, zato je po svoji vsebini zelo pestra. Vsebuje Široko paleto najrazličnejših jazzov-skih izhodišč in iskanj (modalno zasnovan jazz, free jazz, bitonalno glasbo, itn.), pomembna novost pa je '- Kulturni koledar RECITAL CANKARJEVIH DEL Mladina Šolskega centra Iskra iz Kranja bo danes ob 18. uri v dvorani delavskega doma v Kranju pripravila večer Cankarjeve besede, ki ao ga naslovili Recital Cankarjevih del. Pod mentorstvom Alenke Prah in v režiji Jožice Mihe v bodo nastopili: Janez Jekel j, Janez Berce, Tomo Gorjanc, Barbara Zaje, Irena Mlakar in Jure Mejač. Sodelovale bodo učenke Glasbene šole iz Kranja Maja Bezlaj. Teja Mezeg in i Pogačnik pod vodstvom M. Bezlaj in J. Zupančič. RAZSTAVA GRAFIK NA TEMO 760 LET KAMNIKA V prostorih osnovne šole v Mostah pri Komendi je odprta razstava gafik na temo 750 let Kamnika, ki jo je Sola pripravila s sodelovanjem ruštva EX libris Slovenije in Skupščine občine Kamnik. PRIREDITVE V ŠKOFJELOŠKI KNJIŽNICI Danes, ob 17. uri v uri pravljic za predšolske otroke bo Marija Lebar pripovedovala o letnih časih. V sredo, 27. februarja, ob 18. uri bo na vrsti predavanje z diapozitivi o Siciliji, ki ga bo vodil Janko Krek. V četrtek, 28. februarja, ob 18. uri bo v uri pravljic za Šolarje Valentina fttukl pripovedovala Gozdne zgodbe. uporaba Jolklornih elementov. Slovenska ljudska pesem »Kje so tiste stezice« postane v Tonetovi predelavi zanimiva jazzovska balada. Pomembno je tudi iskanje v ciganski melodiki, kar potrjuje skladba »Rom«. Poleg tega zasledimo Se kopico zelo sodobnih poskusov, ki vsi povrsti zvenijo zelo izvirno, nenavadno, sveže — »janševsko«. V naslovni skladbi »Pattern« nas z zanimivim, novim in drugačnim zvokom preseneti ljubljanski RTV orkester z dirigentom Jožetom Priv-Skom na čelu. Kvartet Toneta JanSe se te dni pripravlja na nove nastope po slovenskih krajih. Koncerti bodo seveda namenjeni predstavitvi nove plo-Sče. Predvidena je tudi turneja po Indiji. Janšev kvartet bo nastopil na jazz festivalih Yatra 80 in Calcuta 80, vzporedno pa se bo predstavil na več koncertih po indijskih mestih, fte en jazz festival ga čaka v marcu in sicer v Burghausenu v Zahodni Nemčiji. K. Mohar le dopolnjevanje pesmi.« »Pred kratkim ste bili na srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov v GradiSču kot gorenjski predstavnik. To je za vsakega mladega ustvarjalca verjetno veliko priznanje.« »Res je. Čeprav sem v slovenskem prostoru že opozoril nase, sem hotel potrdilo, da moje pesmi lahko živijo tudi same, brez glasbene spremljave. In uspelo mi je ...« »Če se spet povrneva k Sedmini: je kaj resnice v govoricah o razpadu? In kaj je s ploščo, ki jo napovedujete že nekaj mesecev?« »Sedmina ne bo razpadla. Z odhodom Karla Ahačiča k vojakom se je stvar malo zavlekla, kar je tudi razlog, da plošča še ni izšla. Posneli jo bomo še v tem mesecu.« »Kako vse to zmorete, usklajate, posebno Se, ker je vaše delo precej odmaknjeno od umetnosti?« »Dan ima le štiriindvajset ur. Osem ur sem v tovarni, osem ur mi ostane za ustvarjanje, osem ur pa naj bi po pravilih spal. Ker pa nikoli ne spim osem ur, sem vedno zaspan, utrujen. Večina ljudi sprašuje, kako to zmorem. Meni se zdi normalno. So še druge stvari, razna opravila v hiši in okrog nje, ki so večje breme. Nekateri delajo samo to, pa imajo težave s časom. Vem, da si privoščim za današnji čas širok spekter izražanj. A prepričan sem, da to ni tratenje časa, saj se mi uspehi kažejo na vseh področjih. Ne toliko zaradi talenta; koliko ljudi je talentiranih, pa so leni. Ce se v nekaj zares poglobiš, lahko tudi spelješ. Pošteno. Vedno hočem biti pošten. Seveda pa je treba časa, da delo zazveni do tistih višin kot bi rad.« »Vas kdaj ,prime\ da bi se tudi poklicno posvetili slikanju, pesništvu in glasbi?« »Seveda me. Zame naj bi bil to zdaj pravzaprav konjiček, čeprav ga jemljem enako resno kot delo v tovarni. Mislim, da bi v tovarni moje izrazne možnosti in znanje lahko pametneje izkoristili. V tiskarni kot strojnik nimam niti prilike, da bi se izkazal. Skoda.« Tako. Pri koncu sva. Se nekaj misli je ostalo, ki bodo Vena Dolenca verjetno predstavile bolje kot vse besede doslej. »Kako živim? Če človek nima velikih potreb in želja, je lahko kralj. Midva z Melito sva. Prijeten dom imava. Dobro se počutim. Imam svoj svet, v katerega na pustim nikogar, razen Melite. Čas, v katerem fizično živim, v bistvu zaznavam podzavestno. Vse okrog mene — tekme za prestiž, dirke za dobrinami, zlagane pomembnosti v družbi in podobne stvari — zame nima nobene vrednosti. To je cirkus, pravza- Srav ne, smešno se mi zdi, da Iju-je za to živijo. Vse je namreč minljivo; pridejo ljudje, ki ti vzamejo omaro, hišo, misli in idej ti ne morejo, dokler te ne ubijejo...« Človek, ki se mu posreči, četudi le za hip, da pogleda v skrivni svet Vena Dolenca, je polaskan, kajti njegova Školjčna lupina je tesno zapahnjena pred'vsiljivci. Torej, hvala. Helena Jelovčan Mirko Cegnar Pred dnevi je praznoval svojo 70-letnico, letos bi praznoval 50 let svojega gledališkega dela. Igralec kranjskega gledališča Mirko Cegnar je umrl. Gledališki žarometi, ki so neštetokrat krčili svetlobo in senco njegovih številnih vlog, se v njegovih očeh ne bodo več zaiskrili. Predstave v gledališču se zaključujejo z aplavzi. Mirkovo vljenje je bila velika predstava pravega gledališkega zanesenjaka. Ne moremo zaploskati. Neštetokrat smo mu ploskali, od srca in želje, da bo naslednjič ponovno med odrskimi zavesami. Več kot 200 različnih vlog je nemara premalo, da bi lahko odzr-calilo vse kar je Mirko Cegnar dajal gledališču. Vlog, ki bi lahko v vsej veličini izpostavile vso neusahljivo ljubezen do gledališkega snovanja ni. Taka vloga je ahko le resnično življenje predanega, zaljubljenega komedijanta — in to vlogo je Mirko vedno ponavljal, jo vedno znova odkrival ... odkrival jo je pred nami kot igralec, kot režiser, organizator, gledališki pedagog, masker. . Verjetno ni gledališkega dela, ki se ga Mirko ne bi lotil z enako ljubeznijo. Bil je največji možni ljubitelj gledališča. Veselje do življenja, veselje do igranja - to sta bili verjetno tisti življenjski oporni točki, ki sta Mirku pomagali, da je dostojanstveno in razumno premostil vse — hvalo in kritiko svojega dela, pod katerima je vedno ustvarjalnost gledaliSčnika. Bogate življenjske in ustvarjalne izkušnje ni samoljubno skrival, delil jih je med svoje prijatelje, kolege, med svoje mlade naslednike. Trpke in težke dni je doživljal med vojno v Dachauu . . . Celo v težkih dneh je nadaljeval svoje poslanstvo, ki se je lahko v svobodi iz leta v leto razraščalo do tiste meje, ko danes nemo lahko ugotavljamo, da je nenadomestljiv. Vsako življenje je enkratno, življenje gledaliSčnika to spoznanje podčrtuje — njegovo neponovljivo delo ostaja v spominu. In morda bolj kot kdajkoli vemo. da je bil Mirko ljudski umetnik v najžlahtnejSem pomenu. Od njega smo se poslavljali vedno, kadar je padla gledališka zavesa, vedno prepričani, da se bomo lahko Se poslovili. Tokrat se zavesa ne dvigne več — njegova vzorna predanost, samoodpo-vedovanje. zaljubljenost in ustvarjalna poštenost so dediščina, ki nam jo zapuSča. Mirko. Hvala! Matija Logar Izbrane pesmi šentviškega tabora »Ljudje naj pojo« je geslo letošnjega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Strokovni svet, ki ga vodi umetniški vodja Marko Munih in predsednik Miro Kokolj, je že sestavil program zaključnega skupnega nastopa pevcev. Po uvodni slavnostni priredbi Premrlove »Zdravljice« na tekst pesnika Prešerna ob 180-letnici njegovega rojstva, bodo združeni pevski zbori zapeli v Bučarjevi priredbi znano slovensko ljudsko pesem, ki je najljubša predsedniku Titu, »Pleničke je prala«. S pona-rodelo koroško »Rož, Podjuna, Žila« lani umrlega ljudskega skladatelja Pavleta Kernjaka in z ljudsko iz Slovenske Benečije »Ne hodi mi tode ponoči« v priredbi B. Orla. bodo poudarili boj za pravice naših rojakov v zamejstvu. Osemdesetletnici skladatelja Matije Tomca bo posvečeno belokranjsko »Metliško kolo«. Sicer pa so iz vsake slovenske pokrajine izbrali po eno pesem. Tako bodo poleg ljudske »Kranj-čičev Juri« v priredbi Sama Vrem-Sala peli Se dolenjsko »Saj lepše rožce ni na svet« v priredbi K. Pahorja, gorenjsko »Skrjanček poje« v obdelavi Marjana Hubada. primorsko iz Idrije »Smukovo« Z. Pre-lovca in narodno iz Luč v Savinjski dolini »Mene pa glavica boli«. Za konec pa bo skladatelj Viktor Mihel-čič prispeval Se novo delo ob 35-let-nici osvoboditve za zbor s solom in godbo. Enajst pesmi bodo pevci pod vodstvom različnih dirigentov zapeli na sklepni slovesnosti Tabora, v nedeljo, 22. junija. V soboto. 21. junija pa bo v Šentvidu koncert zamejskih pevskih zborov, drugi zbori pa bodo nastopili v več krajih Dolenjske. Letošnji ljudski izbor pesmi bo nedvomno zanesljivo prispeval k Se množičnejšemu odzivu pevskih zborov, saj so to pesmi, ki jih večina zborov že zna. ali se jih bodo zlahka naučili. Doslej se je prijavilo Že okrog 120 zborov, rok za prijave pa naj bi zaključili v začetku marca, ko bo v Šentvidu sestanek vseh zborovodij sodelujočih zborov. Vabila in partiture pesmi pa bodo poslali vsem zborom, ki so v desetih letih sodelovali na šentviški prireditvi. Vsak svojo čutarico obesiva za pas, spijemo kavo brez smetane in z nekakšno nervozo že čakamo avtobus pred bencinsko črpalko. Na kartonu Se vedno piše: SUPER - JOK!, naS tank za bencin pa je že skorajda prazen, da nas zaskrbi, če bomo jutri sploh mogli na pot naprej. Spet nori turški asfalt - končno trg pred trdnjavo istanbulske univerze... avtobus se sprazni, tako hitro, da sploh Se ne dojamemo, da smo spet sedli na napačnega. Zato moramo peS v center. Človek tava po starem ISTANBULU. j NA KAPALI ČARŠIJI Ponekod lesene hiSe, z ilovico ometane, drugje betonski bloki posejani čez in čez, da bi človek moral imeti po žepih kup svetlikajočih kamenčkov, da bi mogel nazaj, in vedel, kod vse ga je neslo. ISTANBUL ni samo za okopi. Turki so ga rakasto Sirili, bolj pri tleh, v ozkih ulicah, kamor redkokdaj posije sonce, v zenitu že, s kupi odpadkov pred vhodnimi vrati. Ze v starem BIZANCU so postavljali kasarne, visoke tudi do trideset metrov. To se pravi, da so lahko imele dvanajst nadstropij, če je bila ulica, ob kateri so stale, vsaj ŠTIRI METRE ŠIROKA!!! S takSnimi pravili gradnje so postavljali temačne soteske in luknje, z bedo in životarjenjem po getih. Temnopolti AnatoUAc z medvedom pred obzidjem cerkve »SVETE MODROSTI«. Tujec na levi je NE MEC. Kar nekam drago prodaja svojega kosmatinca. S tamburinom igra, medved, zdresiran, pleše, se postavlja na zadnje noge ... NEBO: daljna modra črta. SONCE, redkodkaj videno. Tako je v orjaSkem mestu ob ZLATEM ROGU odraščalo na desettisoče otrok. Vrh vsega so lahko lastniki ničvrednih hiš z visokimi najemninami po mili volji odirali. Proletarci in trgovci" in uradniki so v trumah dotekali v mesto, zato jim ljudi v stiski ni nikdar zmanjkalo. Prebivalstvo z dežele pa je privabljal zlagani sijaj velemesta ... in upanje, da se jim svojega kruha ne bo treba prislužiti v potu svojega obraza. Razumljivo je namreč bilo, da mora proletariat dobiti kruh zastonj, kakor nekoč v RIMU, pa Se, seveda, vino zraven. Pa tudi davkov jim ni bilo treba plačevati. Ob Tiberi, v RIMU, so razdeljevali žito po sili razmer ali zaradi razumljive cesarjeve želje, da bi bila njegova človeška kulisa mirna. V CARIGRADU ob Bospor ju pa je zaradi nove državne religije - krščanstva postalo obdarovanje revnih vrhu vsega Se verska dolžnost Na stotisoče revnih se je s tem imenitno okoristilo. Pustimo zgodovini svojo neustavljivo pot. KAPALI CARSIJA je bila v nedeljo zaprta. Spet so se nekaj streljali. Le od daleč so našo radovednost zbodli kupi zlatih obeskov na tem pokritem istanbul-skem trgu, šopi verižic (zlatih, srebrnih, takih z bisernim obeskom), dragocenih kož. perzijskih tepihov in preprog, antičnih izkopanin, ki jih sploh ne bi smeli prodajati, snominkov ... Se in Se .. . Samo ena od tritisočih prodajaln je bila odprta — pri enem od osemnajstih vhodov, in sivolasi Turek v turbanu (prvem, ki smo jih videli tukaj) je sedel pre-križanih rok, pil čaj in — zadovoljno prešteval denar-ce. Kupcev kot mravelj, saj je bil brez konkurence. Da so pokupili in razgrabili tudi najstrupenejši kič, ki je že nekaj let razpadal in rjavel po kotih. Umazane ulice se ožijo naprej. Za vogalom — porjaveli Turek iz Anatolske planote za lire razkazuje rjavega kosmatinca, ki pleše in srhljivo gode. ko mu rjavopolti igra na tamburin Brane slika. Medved se postavi na zadnje noge. Se enkrat: SKLJOC. Crnuh zahteva sto mark. kar je lopovsko drago. Brane mu vrže v nastavljeni tamburin starega jurja. črnuh zamahne z roko. medved se Se enkrat postavi na zadnje noge . potem pa gresta dražit turiste naprej. Moj fotoaparat pa je ostajal vse bolj zaprt v črnkasti Škatli. Se sam ne vem. zakaj. V SULTANOVEM DVORCU NAD BOSPORJEM Nekako le odkrijemo vhod v pravljični TOP-KAPI-SARAJ, dvorec in harem sultanov, razkošno mestece v mestu, od koder so vladali muslimanskemu svetu. * Komandosa turSke armade z brzostrelkami tudi danes stražita vhod. Kdo ve, morda bi lahko ameriški film: ROP TOP-KAPIJSKIH DRAGULJEV marsikoga premamil. Noč in dan stražita. Vstopamo skozi obokast podhod, oddamo na pultu fotoaparate, »tacenejSe«, PRAKTIKO pa v torbi spravim mimo budnih paznikovih očesc. Korak naprej brskajo tudi po torbah, da ja kdo ne bi slučajno s kakšno bombo ali peklenskim strojem razruSil to svetovno znano istanbulsko kokoško, ki nese zlate turistične dolarje, ne da bi jo bilo treba hraniti. Izbrskajo končno mojo PRAKTIKO. da zardim, in me napodijo k blagajni, da jo ali: moram prijaviti ali: pustiti v stekleni vitrini pri vhodu. Raje plačam petnajst turških lir, da mi pripnejo značko amaterskega fotoreporterja na levo stran in sem tako počaščen, da bi ga srknil kakšen kozarček. Ni majhna stvar - biti enkrat v življenju: FOTOREPORTER. Smerokazi na vse strani... v treh svetovnih jezikih (ker Turki tudi turSčino Štejejo mednje). Zatavamo v orožarno, z razstavljenimi meči in kopji in puščicami, ki so našim praočetom po slovenskih taborih Se rezale glave in puščale kri. Zlat sultanov meč se blešči v neonski svetlobi, sploh je vse pološčeno tukaj, in moreče, ker človek kar naprej misli na brezštevilne smrti nedolžnih in trpečih neprestano pod turškimi škornji. Naprej so dvorane z razstavljenimi primerki iz razvoja arabske kaligrafije, skrivnostne, elegantne zašiljene pisave, ki jo je vse polno po turških mošejah. Vsi prostori so okrašeni z mozaiki, marmornate ploSčice po tleh, stropu in stenah v okusnih barvah. Drsimo v koloni naprej (ljudi se kar Ure) mimo razstavljenih pisalnih priborov (peresnikov. črnil posušenih, nožev, Silil, lopatic, strgal .'..). Posebnost so miniaturne slikarije človeških obratov in teles, ker je upodabljanje vsega tega bilo po koranu strogo prepovedano. . Stavbe so prepletene s tlakovanimi potmi v belem marmorju, ali posute z belkastimi kristali posebnega peska, ob robu s šopi lepo negovanih rož (tudi vrtnice so bile v razcvetu). DVOREC TOP-KAPI je dograjevalo več sultanov, zato je poln zlata in diamantov, neskončno je lep, paradiž že na zemlji za - sultane. V NEKDANJI TURSKI ZAKLADNICI Toliko zlata nisem še nikdar videl. Niti v izložbah zlatarn po mestih, kjer sem že bil. Sultanov prestol iz suhega zlata, posut s preko tisoč smaragdi. Jugoslovanska jamarska odprava v najglobjo jamo sveta Drzni cilj Jugoslovansko jamarstvo se vse bolj uveljavlja tako v domovini kot zunaj njenih meja. Uspehi pri raziskovanju jam in brezen večjih globin v domovini in tujini, med drugim tudi dvomesečno raziskovanje jamarskega kluba iz Prebolda v jama!, Južnoameriškega Ekvadorja, so jamarje vzpodbudili k še zahtevnejšim ciljem. V letošnjem letu je načrtovanih več akcij in tudi drzna odprava v najglobljo jamo sveta — Gouffre de la Pierre St. Martin, globoko 1.1.12 metrov. Foto: Matjaž Chvatal To je jama ogromnih razsežnosti in njeni vhodi se nahajajo v pogorju Pirenejev na francosko-španski meji. Zgodovina odkrivanja in raziskovanja njenih skrivnosti vas prepriča, da je to ena najzahtevnejših jam na svetu. Ozek stranski vhod na prelazu Pierre St. Martin (na francoski strani) je bil odkrit leta 1950 in naslednje leto so se spustili prvič do globine 600 metrov. Leto zatem je jama terjala svojo prvo žrtev: ker ga tovariši niso mogli rešiti, je Georges Leprineux, eden prvih osvajalcev jame, v mukah izdihnil. Kljub nekajkratnim poizkusom reševanja je truplo ostalo v jami do leta 1954. ko so prijatelji le uspeli priti do njega in so pri tem dosegli globino 737 metrov. Potem je nesmiseln diplomatski spor — z jamarskega stališča — zaprl pot nadaljnemu raziskovanju. Sele 1961. leta so jamo »poglobili« na 800 metrov, to je bila tisti čas druga najgloblja jama na svetu. V tem času so odkrili nov vhod imenovan Tete Sauvage. Da resnično zasluži svoje ime (divja glava) se je kmalu pokazalo, saj je od desetih poizkusov priti skozenj v jamo uspel le eden. Splet slapov in brezen onemogoča lahko zmago. Najnovejše raziskave kažejo, da je globina jame 1332 metrov, vendar še to ni dokončno. Na tej globini se namreč začenja sifon — rov, napolnjen z vodo, ki ga še nihče ni preplaval in bo jamo precej poglobil, ko bo izmerj« 1 danes je jamo obiskalo otot " ekspedicij in postavljen je at rekord spusta v jamo skozi vh«-prelazu Pierre St. Martin a p vratka — 31 ur. Jugoslovansko jamarsko odpn v Gouffre de la Pierre St. Marintf sta organizirala Društvo za rta* I vanje jam Kranj in Jamarska r#| Slovenije. Udeležili se je bo: marji vse Jugoslavije, saj ho sestavljalo enajst najboljših nih jugoslovanskih jamarskih štev in klubov, zraven pa St lec in dva spremljevalca. Ciljev odprave je kar veliko — prodreti skozi Tete Sau dna jame. to bi bila prva pono — preseči rekord spusta is ratka — 31 ur. pri tem pa upe, vhod Tete Sauvage. kar pome*. bo prodiranje veliko težavne*)* l še pot daljša za 6 kilometrov vw»* rovov. — poglobiti jamo skozi sifon pomeni preplavati ga in izmenuf bino — to bo prvi poizkus prepanjl ta sifon in obenem prvi ana*] jamarskega potapljanja na s*m taki globini podzemlja, — ob povratku domov jo obiskati Se tretjo najgloblja na svetu — Gouffre Berger metrov in tudi tu preseči rek1 sta in povratka — 28 ur. zf_ še preplavati njen sifon in j poglobiti. Stranski cilj odp snemanje filma o dogajanju in zunaj nje. Takšne drzne cilje si zastaviti na podlagi prejšnji) hov, dejstvu, da bodo člani ekj ta jugoslovanskega jamarstva temeljitih psihičnih in fizah pravah v jamah globine 500 metrov v domovini, Avstriji in pod slapovi. Obenem si l_ prodiranje v jami kar najbolja nizirali. Težko jamarsko in poti ško opremo bodo spustili skoti. na prelazu Pierre St. Martin, kje 340 metrov vertikale. Dobrot* pripravljeni tudi za primer nes*' — s seboj bodo imeli vso rese*«* opremo, poleg tega pa so vsi uiK ženci usposobljeni reševalci C«"! bilo karkoli narobe, so pre obiskal Mejačevo družino. CepaV vedel, da so partizani, poaf terenski delavci in vosovci WaV dnevni gosti hiše (bogate kana)) trgovine in gostilne), se je piehf jal, kot da se ga to ne tiče. Nekaj' pri Mejaču z vosovci večerjal a a njimi pogovorjal. Na vprašanje, »t so ti ljudje, je Mejačev Aloja $ govoril, da so jugoslovanski oo# iz Ljubljane. Toda Rosumek t vedel, kdo so, a je molčal. Nnaef vedenje je zbujalo videz človeka, t ni ogret za Hitlerjev režim, kiejaje Franc, aktivist OF, je povedal 4* je Rosumek nadel ilegalno a Rožca, in pod tem imenom a * predstavljal kot »partizanski jf mišljenik«. SE NADALA* Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI TOKU, 26. FEBRUARJA 1980 Medicinski del sistematskih pre-dedov temelji na skrbi za zdravstve no varstvo šolskih otrok in mladine, kamor sodijo učenci male šole. 1. ali 2 4 in 7. razredov osnovne šole. Vzajemen preplet s pedagoškim delom na sistematskih pregledih, nam daje 64S. 3. Hudoklin (Nm) 630. 4. Omerza (Tr) 623; starejši mladinci: 1. Gostinčar (Go) 650, 2. Jug (Ve) 642. 3. Kožuh (Lj) 640; člani: 1. Retek (Ve) 724. 2. Piculin (Go) 70«. 3. Cop (KI) 674 cm: I. Kavčič KRANJ - Po vzoru svetovnega alpskega pokala se tudi slovenski alpski tekmovalci in tekmovalke v kategoriji članov in članic, starejtih pionirjev in pionirk ter mlaj-tih pionirjev in pionirk bore v posamezni in mottveni konkurenci za najboljtega v Sloveniji. V članski konkurenci so nati najboljti tekmovalci v slalomu imeli nastope v Kranjski gori, Soritki planini, Pohorju in spet na Soritki planini. Starem vrhu. Jezerskem in Krvavcu, v veleslalomu pa v Kranjski gori. Starem vrhu, Jezerskem, Kopah in Starem vrhu. Po teh nastopih Je v članaki konkurenci najboljti Jote Kuralt iz lotkega Alpetourja, ki je zbral sto trideset točk. Članice so imele po pet slaloraskih in veleslalomskih nastopov. V vodstvu je Polona Oblak iz Alpetourja. Oblakova je zbrala oseminosemdeset točk. K obla in Soriška planina in spet Soriška planina ter Ovteven so gostili najboljte slovenske pionirje v slalomu in veleslalomu. V konkurenci starejtih pionirjev je v vodstvu Klemen Bergant iz Olimpije (Ljubljana). Bergant ima enaisedemdeset točk. Pri pionirkah je v vodstvu Mateja Krek iz Alpetourja. Tekme v slalomu so mlajši pionirji in pionirke imeli na Ovtevnu, črni in Starem vrhu, v veleslalomu pa na Pohorju, Livku in Starem vrhu. Pri pionirkah je največ točk doslej zbrala Mojca Deiman iz kranjskega Triglava, Robi 2an pa je najboljti pri mlajših pionirjih. Vrstni red - članice - 1. Oblak (Alpe-tour) 88. 2. Lenkovtek (Novinar) 85, 3. Tome (Alpetour) «0. 4. Pehare (Trtic) 55, Porenta 60, 6. Kolenc (obe Alpetour) 49, 7. Zavadlav (Olimpija) 37, 8. Ravnikar (Alpetour) 34. 9. Benedičič (Jesenice) 32. 10. Blaifč (Triglav) 22; člasni - 1. Kuralt 130, 2. Strel (oba Alpetour) 98, 3. Križaj (Trtic) 90, 4. Pretnar (Alpetour) M, 5. Podboj 58, 6. Magutar (oba Olimpija) 65, 7. Benedlk (Jesenice) 65, 8. Karaiear (Jezersko) 83, 9. Cerkovnik (Olimpija) M, 10. Kreačič (Alpetour) 48; st. pionirke - 1. Krek 77,5, 2. Cesaik (obe Alpetour) 75,5, 3. Klinar (Jesenice) 46. 4. Mavec (Olimpija) 26, 5. Kune (Jesenice) 21, 6. Plestenjak 17, 7. Valant (obe Novinar) 16, 8. K opro I 15, 9. Stancer (Olimpija), 10. Kalan in Mlhelič (obe Alpetour) ter Žlindra (Matajur) vse 11; st. pionirji - I. Bergant (Olimpija) 71.2. Petrovič (Novinar) 70, 3. ChVman (Olimpija) «0, 4. Kaiflc (Alpetour) 30, 5. Naglic 29. 6. Oblak (oba Jesenice) 27, 7. Lavtitar (Kranjska gora) 2«, 8. Pogačnik (Jesenice) 21. 9. Dolinsek (Branik) in Jakopin (Novinar) 8,1«. Erbetnik (Olimpija) 7; ml. pionirke - 1. Detman (Triglav) 100, 2. Zaje 90, 3. Svet (obe Novinar) 49, 4. Bergant 4«, t. Koprol (obe Olimpija) in Hafner (Alpetour) obe 37, 7. Humar (Kamnik) 28, 8. Bokal (Alpetour) 24. 9. Kuhar (Novinar) 22, 10. Tomažic (Triglav) 17; ml. pionirji - 1. Zaa 100, 2. Robič (oba Jesenice) 80. 3. Žagar (Futinar) 62, 4. Pe- ne* (Triglav) 46, 5. Kotir (Alpetour) 34, 6. Planinaek (Branik) 31, 7. Miklavčič (Matajur) 23, 8. Kern (Novinar) 18, 9. Jerman (Olimpija) in Ložnr (Novinar) oba 12, 10. Cebulj (Futnar2 11; _ m mottveno - 1. Alpetour 1064, 2. Olimpija 599 5 3. Novinar 479, 4. Jesenice 468, t. Trtic 280. 8. Triglav 233, 7. Futinar 171,5, 8 Branik 118, 9. Jezersko 109. 10. Kamnik D. Humer 47 Plavalcem Triglava jugoslovanski pokal PTUJ - Po večletnem 6V brem nastopanju na rimske* plavalnem pokalu SFRJ gJ plavalci Triglava iz Kranja It1 sezono svoje nastope kronati? največjim uspehom. V «W dnevnih bojih za najvišja1 jugoslovansko zimsko lovori ko so bili v zimskem baieaaV Ptuju najboljši. Med aetmf moštvi so osvojili največ ton in tako je jugoslovanski jaV valni pokal v njihovih rokaV' Dvodnevno tekmovanje jer' Ptuju pokazalo, da ims kraj*.' ski Triglav najbolj ia^načni1 moštvo. Že prvi dan so naaV' reč po vedli s tisoč točkasti prednosti. Tudi v nadalj*«*' nju so bili odlični in na k so zasluženo slavili. Di uvrščeni Partizan iz BeofTtšr je za Triglavom zaostal a nekaj več kot za dvatisjC petsto točk. Končni vrstni red — 1. glav 31.004, 2. Partizan grad) 28.342, 3. Mladost (Zagreb) 28.189, 4. C zvezda (Beograd) 27.463. Ljubljana 27.391, 6. Riakt (Trbovlje) 26.722. Smučarski skoki Dve kolajni v Žiri KRANJSKA GORA - Okoli 50 skakalcev iz 12 klubov je nastopilo na let o An jem republitkem prvenstvu v smučarskih skokih za sta rej te pionirje, ki ga je organiziralo T V D Parttizan K riže na 40-m skakalnici v Kranjski gori. Po hudi borbi za naslov slovenskega prvaka je prvo mesto pripadlo Matjažu Debeljaku iz Braslovč, ki v letošnji sezoni tekmuje za ljubljansko Ilirijo. Na drago mesto se je uvrstil Kavčič iz Zirov, ki je imel najdaljši skok dneva 37 m. Bronasta kolajna pa je pripadla prav tako Zirovcu Ertenu. Rezultati: 1. Debeljak (Ilirija) 208.3 (36,5, 36,5), 2. Kavčič 207,4 (37, 36.5), 3. Erten (oba Ziri) 204,2 (36,5, 36), 4. Dolar (Jesenice) 201,9 (35, 33,5), 5. Poljane (Triglav-Krile) 201,7 (33.5, 34.5). 6. Novak (Ilirija), 7. Kralj (Braslovče), 8. Slatner, 9. Cimtar (oba Triglav), 10. Horvat (Ilirija), 11. Silar, 12. Česen (oba Triglav). 14. Peljhan (Jesenice), 15. Skrjanc, 17. štirn (oba Triglav), 18. Zabkar (Triglav-K rize). 19. Melin (Triglav). 20. Mur (Zlri). J. Javornik Lep uspeh Kranjčanov v Predmeji PREDMEJA - Na 45-m skakalnici Je bilo tretje kolo tekmovanja mlaitih mladincev za pokal 8RS v smučarskih skokih. Kljub pomanjkanju snega so organizatorji dobro pripravili skakalnico, kjer je presenetljivo zmagal Alet Pire iz Ljubljane. Naslednja tri mesta so pripadla skskalcem kranjskega Triglava. Rezultati: 1. Pire (Ilirija) 237,8 (43, 41), 21. Gatpirc 225,7 (41, 39). S. Beton 220,0 (40. 87), 4. Bernard (vsi Triglav), 5. Peljhan, 6. Tepe* (oba Ilirija), 7. Jott (Tri-giav-Krize). 8. Silar (Triglav), 9. Kattrun (Trigiav-Krize - 1 skok padec). 10. Polanc (Predmeja). 14. Zabkar (Trigiav-Krize). 16. Slatnar, 17. Česen (oba Triglav). .1.1. Vaterpolo Triglav zrna tudi drugič)/ KRANJ - Za vaterpolskimi moštvi, ki tekmujejo v ligi prijatelj«*«, ie dve odigrani koli. Na vrhu ' po dveh uvodnih kolih retko Triglav iz Kranja. Obe moštvi sta gali svoje nasprotnike. Ns gostovanju v Trstu so K tržili vse. Bili so boljši od svojih V Trstu so v prvem kolu pri d estini gostovali tudi Kamničani ni so v tem srečanju morali saajp premoč gostitelju. V domačem bazenu so nato kasetr^* glava v drugem nastopu visoko prisnp svoje vrstnike iz Gorice, Kamniranis** z visokim porazom morali v igri s Pajtat jem zapustiti kranjski zimski basen. Izidi - prvo kolo - K dere : Trista?** Triestina : Kamnik 11:6. Primorje : V** 28:1, drugo kolo - Triglav : Gorica Kamnik : Primorje 8:20. NOGOMET Vsi se pripravljaj KRANJ - S spomladjo so osi nogometna igrišča. Nogometati cije Triglava so v drugi tekmi _ zatresli mreto Medvod. Slednji so pri Ali le z devetimi igralci in niso rasli domačinom, ki tudi aiss Očitno je, da je stil igre drugačen L ni več sistema 4-3-3, moštvo skuta viti igro kratkih pasov. Trigtavsni i liko prizadevali, težko igrišče p« j* r. zalo, da nekateri niao dovolj telesa« a» pravljeni. Strelci so bili Osredksr (aajkV ti na igrišču) dva. Zelnik dva. Jalan r> in Radosavljevič enega. Sicer pa * * prvenstva te čas za odpravo napak, m* velja tudi za mladince, ki do sedaj k* imeli nobene tekme. Zanimivo je, da so med najbolj uark*-mi tudi rekreativci. To velja zusti * Preddvor, ki pod vodstvom tn*K* Ocepka že dalj časa trenira, kstastnas* pa so premagali Grintave« in Trh«f*«N Z novo sezono pa se postavlja poasva«** vprašanje o enotni občinski Ka * skupščina bo dala odgovor o nsčisi i* movsnja v jesenskem delu. N istinu j» ostala po starem tekmovanju sol la zna* selekcij pionirjev v okvira obciastr k» Na splotno pa velja, da nag sinak a počivajo in bo spomladanski del sntas* izenačen in negotov. M $*> Malo vzponov Samo mesec dni je se do ksaca sanke alpinistične sezone. Vreme aktfr stom letotnjo zimsko sezono si ssJM naklonjeno, čeprav se v primirisii * prejšnjo kar ne bi smeli priistnar Rs zlog za majhno ttevilo tiasaii k verjetno treba iskati v prsatsitai w črtnosti pri zimskih vzponih ali aap* morda tudi za premajhno saaisMaj* a zimsko plesanje, kajti zimski rasan zahtevajo popolnega vsesplošno Mat ranega alpinista. Tudi AO Kranj, po nekaterih sata kih v sadnjih letih eden naJaMcaam odsekov v republiki, se letos as asa pohvaliti s svojo aktivnostjo. Must* ji vzpon so od 8. -10. jaa. ssrar* P. Markič, B. Perčič in A. StrestMj. \ treh dneh in pri hadem mrazu (ssjnt, dnevne temperature do -12 stasa; Celzija) so opravili prvo zimska saat vitev Skrajnega levega stebra v Vitkem Draskem vrhu (V,V. 460 ■). Nk« tegs je bilo preplezanih se nekaj latja smeri, predvsem grsp (1'rotevs trasa» Nad Sitom glavi. Grapa med Vsaka |> rotko Babo in Ledinskim vrhom, Grast med Struco in Skuto itd.). Oprarbisa je bilo tudi nekaj turnih smuko* is p> stopov na vrhove nad 2000 m. Mark* a Marta Stremfeli pa sta 10. 2. snaha* novo smer - Žleb vrnitve v SrasaJsa vrhu. 2leb je visok 300 m (merjena t» tinomerom). nakloaina pa Je 40 - S stopinj. A > s_ i MK*. 21FEBUUARJA 1980 13.STRAN G LAS Poškodbe pri delu Nesreče, ki se dogodijo delavcu na delovnem mestu, imajo daljnosežne posledice in delovno organizacijo precej stanejo. S plačevanjem socialnega zavarovanja, bolniških sta-iev in v skrajni konsekvenci visokih nv*lidnin žrtvuje ogromna sred-ttva. ki bi se jim z ustreznimi preventivnimi ukrepi in kasneje s pravilno razporeditvijo invalidov na de-kajat mesta lahko izognila. K rat koracao visoki stroški za varnost •elavcev bi dolgoročno prinesli ••adnejSe rezultate. jfot je iz teh uvodnih razmišljanj rsjaridno, so nesreče pri delu ter pri •rinodu in odhodu z dela eden aajpogostejših vzrokov za trajno BvaJidnost in izključnost tako •niadetega človeka iz delovnega arpcesa. Vzroki zanje so največkrat »pomanjkljivih pogojih dela, katere nora delavec najprej premagati in ieje zatem lahko razmišlja o nevar-loatj. Oglejmo si le nekatere empirične podatke o nesrečah pri aeiu v zadnjih letih, skozi katere lalko ugotavljamo vzroke in možno-iti ta ukrepe, kako lete če ne že odpravljati, vsaj zmanjševati na, minimum. Iz odnosa med Številom izostankov z dela in Številom pogodb na delovnem mestu je razvidno, da se je v letu dni slednje precej povečalo, vendar zmanjšano ttevilo bolniških dni kaže na to, da »o bile poškodbe manj resne. Rešitve bo delovne organizacije poiskale v modernejši tehnologiji in učinkovitejših varnostnih ukrepih. Kot najpogostejši razlog nesreče io človeški faktor, medtem ko organizacijski in tehnološki nimata več pretirano visokega odstotka. Kaže. da je 45 odstotkov ponesrečencev med visoko kvalificiranimi delavci, kar je v nasprotju z dejstvom, da bi le-ti morali najbolje poznati pomanjkljivosti delovnega procesa. Najbrž pa je prav pri tej kategoriji delavcev najmočnejši občutek samozaupanja v sposobnosti in rutino, spremljan s podcenjevanjem nevarnosti na delovnem mestu. Pri nesreči so najpogosteje prizadete oči, kar lahko pripiSemo specifičnim delovnim pogojem — rnepri-mernim in ne zadosti razsvetljenim Rrostorom — ter roke, kar je razumni vo, saj so v fizičnem procesu tudi najbolj udeležene. Če opazujemo »koledar« poSkodb, je videti najnevarnejši dan ponedeljek, potem pa Število nesreč proti koncu tedna upada. V samem delovnem dnevu pa se največ nesreč zgodi v tretji in peti uri. V četrti uri, ko koncentracija delavca zaradi bližajočega se odmora popušča, je zabeleženo manjše Število poškodb, vendar je nizka Številka precej varljiva, saj praksa kaže drugače. Bržkone tu igra pomembno vlogo dejstvo, da je v Četrti uri delovnih le trideset minut in to upoštevaje odstotek ni prav nič optimističen. Starostna struktura poškodovancev kaže protislovno sliko: največ ponesrečencev je starih med 21 in 25 let, najmanjši odstotek pa kaže starostna kategorija nad 50 let. Tudi tu moramo upoštevati, da je med slednjimi že večina izključena iz delovnega razmerja. Zaskrblju- Nobena juha ni tako vroča . ...kakor a« akuha, trdi pri zna-so reklo. Menda bi veljalo tudi za ■iajpa*iiev pravice do nalepke, ki dovoljuje vožnjo določenim aaabsaa v »parnih« in »nepar-aJk-f dneh. Komite za promet in zveze pri gopablUkem sekretariatu za notranje nadeve je namreč v novembru »prejel dopolnilo k temu tako »obrekovanemu« zakonu. Dopolnilo zdaj Širše opredeljuje osebe, ki so opravičene imeti sporno nalepko, natančneje kot •naj je označena tudi pravica invalidov do posedovanja nalepko /n postopek za njeno pridobitev. Na občinskem oddelku za notranje zadeve mora invalid risal za pridobitev nalepke pri-ložm tudi ustrezna dokazila, proden mu je po upravnem po-"cn nalepka dodeljena. Zado-jo ie dokazila, ki jih invalid za uveljavitev pravice parkirnega znaka — dokaz o invalidnosti, oziroma zdravnikovo priporočilo. Kakor vemo, se izdajajo tudi dnevna dovoljenja za vožnjo tistih, ki so določenega dne izključeni iz prometa, pa imajo nujne službene opravke. V skladu z zakonom le-te izdajajo delovne organizacije. Zato bi se moralo na tej ravni razmišljati tudi o predlagani alternativi društva invalidov, namreč, da se izdajo zaposlenim invalidom posebna dovoljenja, a le za točno določene delovne dni ter s točno določeno relacijo. V začetku, ko se je zakon vpeljal, so bili ostri kriteriji resnično preozki in pomanjkljivi. Dopolnilo, ki je merila ne le omililo, pač pa tudi razširilo možnosti invalidom, bolnikom, vezanim na redne preglede in invalidnim otrokom, pa je pokazalo, da je upoštevalo mnenja, pripombe in posebne potrebe občanov, ki so se na ta ukrep ogorčeno oglasili. D. 2. Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj razgla&a prosti deli oziroma nalogi V EKONOMSKEM SEKTORJU: PROGRAMIRANJE II Pogoji: — viSja strokovna izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri, — srednja strokovna izobrazba tekstilne ali ekonomske smeri s pogojem, da kandidat, ki je izbran na to delo oz. nalogo najkasneje v 3 letih dokonča višjo Solo organizacijske ali ekonomske smeri, — dobro poznavanje tekstilne proizvodnje ter organizacije i podjetja. — smisel in organizacijske sposobnosti za delo na področju strojne obdelave podatkov. — poskusno delo 3 mesece — uspeSno opravljeno testiranje LUKNJANJE IN VERIFICIRANJE (zaposlitev je za določen čas — nadomeščanje delavke v času porodniške odsotnosti Pogoji: — dokončana 2-letna administrativna šola ali 8 razredov osnovne Sole in uspeSno opravljen strojepisni tečaj. ^ — poskusno delo 2 meseca. — uspeSno opravljeno testiranje Delo na tem delu oziroma nalogi se opravlja samo v popoldanskem času in sicer od 14. do 22. ure. V TOZD PREHRANA IN ODDIH: ČIŠČENJE PROSTOROV (Delavski dom - Stražišče) Pogoji: — najmanj 6 razredov osnovne Sole. poskusno delo 1 mesec Delo na tem delu oziroma nalogi se opravlja samo v dopoldan-aem času in sicer od 6. do 14. ure. Zs opravljanje različnih del oziroma nalog v proizvodnji predilnice, tkalnice in plemenitilnice rabimo večje število delavk za priučitev in sicer na naslednjih delih oz. nalogah: - SNEMANJE - PREDPREDENJE - PREVIJANJE - ČIŠČENJE STROJEV - NATIKANJE VOTKA - RAVNANJE TKANIN Obratovanje ie dvo- oziroma troizmensko. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor naše delovne organizacije v roku 15 dni od dneva objave, kandidati za priučitev v proizvodnji pa se lahko zglasijo vsak dan od 6. do 14. ure v kadrovskem sektorju, kjer bodo dobili potrebna pojasnila. joče visoko je Število ponesrečencev. mlajSih od 20 let. Ali naj to pomeni nezadovoljivo skrb za mladoletnega delavca — vajenca? Pri pregledu poSkodb ne smemo zanemariti nesreč, ki se pripetijo na poti na delo oziroma z dela. Na promet odpade velik delež ponesrečenih, čeprav se je od leta 1977 Število poškodovanih v tej vrsti dejavnosti zmanjSalo. Tod so tudi najpogostejše nesreče s smrtnim izidom. Posebna kategorija nesreč, ki neredko - kar v 15 odstotkih — zapustijo trajno invalidnost, so poklicne bolezni. Te bolezni povzroča daljSi neposredni vpliv delovnega procesa in delovnih pogojev na določenih delovnih nalogah. Izboljšanje delovnih pogojev in uvajanje novih tehnoloških reSitev je sicer zmanjSala pogostost le-teh, vendar se moramo ob njih vseeno zamisliti. Zastrupitve, do katerih prihaja zaradi neuporabe zaščitnih sredstev, in kožna obolenja, ki nastajajo v stiku z zdravju Škodljivimi snovmi, so kratkotrajne in manj nevarne. Na delovnih mestih, kjer pa je delavec izpostavljen zastrupitvam z Živim srebrom ali svincem — sili-koznim in pnevmokonjoznim obolenjem — pa bi bilo treba odkriti nove reSitve, ne zgolj dodatek k osebnemu dohodku zaradi tako imenovanega zdravju Škodljivega delovnega mesta. Teh obolenj je v zadnjem času manj kot prejšnja leta, s pravilnim razporejanjem delavcev na ta delovna mesta pa bi k njihovi odpravi Se boli prispevali. Na takih delavnih mestih naj bi delavec delal določen čas, potem bi ga prestavili na delovno mesto, kjer ne bi v toliki meri izpostavljal svojega zdravja, kasneje pa bi se spet vrnil k prejšnjim nalogam in opravilom. V dosedanji praksi so delavci sami precej grešili v takem razporejanju. Zdravju nevarno delovno mesto je bilo tudi finančno viSe vrednoteno. Na manj nevarnem delovnem mestu, kjer teh posebnih pogojev ni bilo, je bila ustrezna tudi materialna stimulacija. Zato so se delavci odločali za bolje plačana, a nevarnejša delovna opravila, pri čemer so zanemarili zdravje. Tudi naglušnost, akustična travma, je precej pogosto poklicno obolenje, ki se pojavlja zaradi prekomernega ropota v delovnem prostoru. Za delavca v takih pogojih bi prav tako lahko vpeljali podobne kadrovsko organizacijske reSitve. Omenjeni primeri so le majhen del obolenj, ki nastanejo na delovnih mestih, zaradi katerih delavci iz-ostajajo z dela in se po vseh mukah invalidsko upokojijo. Zanemarili smo neStete bolezni, pri katerih ni potrebe po bolniških izostankih, pač pa se delavčevo zdravstveno stanje neprestano nadzira, saj prav tako lahko pripelje do nezaželenih posledic. Na večkrat poudarjeno misel, naj bi delovne organizacije zavzele natančno opredeljena stališča glede razporejanja invalidnih oseb in bolezni podvrženih delavcev na delovna mesta, ni odveč Se enkrat opozoriti. Poleg tehnoloških obnovitev in nepogrešljivih preventivnih ukrepov bi ta poseg krepko prispeval k izboljšanju delovnih pogojev. D. Zlebir Ovire na poti v normalno življenje Že večkrat smo pimdarili vsestranski humanizem naše družbe, ki si prizadeva posebno ustreči otroku, ostarelemu in invalidu. V sodobnem utrudljivem in domala nevarnem tempu življenja smo se navadili, da telesno prizadeti ljudje niso nobeno redko čudo, da tudi nas lahko doleti kaj takega pod kolesi avtomobila, med delovnimi stroji ali pa zaradi razrvanosti živcev. Zato tudi ustavne rešitve, ki dajejo nekatere posebne pravice tistim s posebnimi problemi in potrebami, na široko zajemajo tovrstno problematiki!. Ta neobvladljiva težnja k povečevanju invalidnosti je še pravi čas aktivirala družbo, da v čim večji meri ukrepa v smeri prilagajanja takemu stanju. Toda kaže, da praksa silno počasi dohaja naša dobrohotna teoretična prizadevanja. Načrtovalci človekovega življenjskega pro štora so doslej v glavnem upoštevali le normalnega človeka — po sicer banalni razdelitvi prebivalcev na strukturo »zdravih* na eni strani in »bolnih« na drugi - skoraj četrtina prebivalstva pa lebdi nekje v prostoru in se vsem telesnim težavam navkljub poskuša prilagoditi stopnicam, vrtljivim vratom in ograjicam, ozkim dostopom in stanovanjem v samem vrhu stolpnic. Življenjsko pomembni objekti, javne zgradbe, kulturne ustanove, prevozna sredstva, ki so povprečnemu občanu nenehno dostopna, so nujen del tudi invalidovega življenja, a žal njemu ostajajo vrata zaprta. Prizadevamo si, da bi slehernega vključili v družbenopolitično, kulturno in rekreativno življenje, da bi se človek-samoupravljalec na svoji življenjski poti nenehno potrjeval, pa četrtini že s samimi pogoji in klišejskimi prostorskimi rešitvami to onemogočamo. Kaj potem koristijo formalno zagotovljene pravice v ustavi in deklarirana enakost, če pa že bivalno okolje nastavlja nepremagljive fizične ovire. Telesno ovirane osebe so, lahko rečemo^ kar praviloma izključene iz kulturnega, političnega in družbenega življenja. Njihova intelektualna sposobnost ostaja neizživeta, saj spričo ozkih arhitektonskih rešitev nimajo veliko možnosti, da bi se prebili do hrama učenosti, ki bi jih vključil v življenje. Taki problemi terjajo kompleksno proučevanje in iskanje praktičnih rešitev. Lete naj bi na eni strani razbile fizične ovire, ki onemogočajo dostop do posameznih objektov in s tem do dejavnosti v njih, na drugi pa zmanjšale negotovost in ogroženost pri gibanju v prostoru ter uporabljanju različnih objektov. Posamezni ukrepi v drugih državah ter sami predlogi telesno prizadetih oseb nakazujejo niz možnosti, kako premagati arhitektonske bariere. Lete so se ob gradnji novega tipa stanovanjskih naselij, nebotičnikov, še bolj nakopičile in problemi zaostrili. Za zdaj se posebne potrebe invalidov upošteva večinoma le v specifičnih situacijah, na primer v bolnicah in v drugih zdravstvenih zavodih. Povečanje osveščenosti širšega kroga delavcev - arhitektov, urbanistov, sociologov — strokovnih služb in prizadevnost invalidov samih naj bi to prakso presegla in jo prevedla v potrebe vsakdanjega življenja. D. Zlebir Dopolnitev statuta Skorja Loka — Zastarelost statuta DruStva invalidov Skofja Loka je terjala nekatere dopolnitve in prilagoditve, saj se ni popolnoma ujemal s kasneje sprejetim zakonom o združenem delu. Dopolnjen statut natančneje določa cilje in naloge druStva: pomoč invalidom pri rehabilitaciji in vključevanju v družbeno življenje, spremljanje njihove poklicne rehabilitacije in zaposlovanje invalidov, SirSe sodelovanje z organizacijami in strokovnimi službami za rehabilitacijo, zavzemanje za ustrezno varstvo pri delu, reSevanje socialnih problemov, razvijanje rekreacije in družbenega življenja. Posebno poglavje je statut namenil sistemu ljudske obrambe in družbene samo-zaSčite ter vlogi invalidov v njem. Poglavje opredeljuje dolžnost slehernega državljana, da po svojih močeh prispeva k svobodnemu razvoju in obstoju naših narodnih in socialnih pridobitev. V osnutku je bil dan tudi poudarek posebni skrbi za težjega invalida. Za uresničevanje teh ciljev mora društvo prevzeti nalogo vsestranskega povezovanja in sodelovanja z vsemi dejavniki družbenega življenja: krajevnimi skupnostmi, organizacijami zdru- ženega dela, občinskimi organi in drugimi, kar prav tako predvideva osnutek statuta. Osnutek statuta je bil dan v obravnavo vsem poverjemštvom in članom izvrSnega odbora, dostopen je vsakomur, ki ie pripravljen s svojimi predlogi obogatiti njegovo vsebino, kajti le s širšo udeležbo članstva pri novem oblikovanju družbenih norm, bo akt dobil popolnejšo obliko in vsebino. J T. Pintar Seznam poverjenikov društva invalidov Kranj po krajevnih skupnostih 1. Kadunc Francka. Srednja vas 64208 Šenčur 2. Lisičnik Pavla. Ješetova 4 64000 Kranj 3. Kmec Ladislav, Britof 278 64000 Kranj 4. Šubic Cilka, Strahinj 71 64202 Naklo 5. Anžič Franc, Zg. Brniki 40 64207 Cerklje 6. Hribar Peter, Tenetiše 12 64204 Golnik 7. Senk Ivanka, H rastje 183 64000 Kranj 8. Jelovčan Marjana, Sorlijeva 20 64000 Kranj 9. Obed Viktor, Sp. Besnica 3 64201 Besnica 10. Grebene Anica. Mavčiče 56 64000 Kranj 11. Dolžan Francka. GolniSka 77 64000 Kranj 12. Vodnik Tončka, Kidričeva 5 64000 Kranj 13. Stamenkovič Marija, Planina 16 64000 Kranj 14. Fende Ana. Jelenčeva 29 64000 Kranj 15. Rogelj Angela, Reginčeva 9 64000 Kranj 16. Dolžan Ana. Sorlijeva 33 64000 Kranj 17. Avsenek Ana, Sp. Duplje 63 64203 Duplje 18. Tome Anton. Srednja Bela 12 64205 Duplje 19. Kozjek Alojz. Predoslje 83 64000 Kranj 20. Logar Francka, Pipanova 27 64208 Šenčur 21. Belcijan Rozka, Zupančičeva 5 64000 Kranj 22. Narobe Francka, Cerklje 17 64207 Cerklje 23. Povšnar Franc. Zg. Kokra 34 64206 Jezersko 24. Piskernik Marija. Zg. Jezersko 80 64206 Jezersko Vsi invalidi, ki še niso včlanjeni v društvu, se pa želijo, se lahko včlanijo pri svojem poverjeniku na tistem terenu, kjer stanujejo Imeti morajo odločbo o invalidnosti. Včlanijo se lahko tudi tisti invalidi, ki še nimajo statusa, katere pa bomo prijavili pri SPIZ na invalidsko komisijo, za ocenitev njihove invalidnosti. Z. Gizela Program izletov društva invalidov Kranj 1. APRIL akademija ob svetovnem dnevu invalidov, ki bo združena s srečanjem težjih invalidov, katerega organizator je v letošnjem letu naSe društvo. (Akademija bo predvidoma 19. aprila 1980.) 2. APRIL dvodnevni izlet v Moravske toplice. 3. MAJ Kočevje - Baza 20, Dolenjske toplice —Turjak. 4. JUNIJ Srečanje z društvom paraple-gikov in DI Maribor. 5. JULIJ Enodnevni kopalni avtobus v Strunjan. 6. SEPTEMBER Radovna - Vrata - Pokljuka. (Nabiranje gob in priprava gobjih specialitet.) 7. OKTOBER Trodnevni izlet v Miinehen — Salzburg— Dachau. Vsi zgoraj navedeni izleti so napisani na koledarjih, ki so jih prejeli vsi člani od svojih poverjenikov na terenu. Pripomnili bi samo za zadnji, to je tridnevni izlet v MUn-chen-Salzburg-Dachau. katerega cena bo ca. 3.000 din. Vsak član. ki se želi udeležiti tega izleta, in ima premajhne dohodke, lahko začne z obročnim odplačevnjem V društvu. Za vsak izlet se je potrebno vpisati ca. 1 mesec pred odhodom. Za vse člane prispeva društvo 251 od cene izleta. Pri vpisu za izlete je potrebno prinesti člansko izkaznico. Datumi izletov bodo objavljeni v časopisu Glas v rubriki za invalide. Z. Gizela TOREK, 26 FEBRUARJA 1 Begunje m Prodam otroško POSTKIlhO jogijem in NAHRBTNIK ?a nje otroka — skoraj nov Ogled p 15. uri. Drolc. Moša Pijade K. Kram ■ Ugodno prodam globok 0Tfh> SK1 VOZIČEK. Cerklje 61 Prodam 5 mesecev brejo KRA\t in TELIČKO za pleme ali vki Senturška gora 9. Cerklje h5 Prodam mlado KRAVO za zak» Žirovnica 57 li£ Prodam mlado KRAVO simenU ko tik pred telitvijo. Selo 32, Žiw niča M Prodam 1000 kosov STRESS? OPEKE novoteks. Pivka 13. Naklo Prodam RADIO EI-Niš - H$ 48 in KASETOFON Grundig stw Telefon 28-197 Prodam SENO. Koroška c (t Tržič - Čegliš Prodam KOMPLET ZNAM (okoli 1300). Malavašič Zmajjo. \> ljavčeva 10, Kranj, tel.: 25-908 B> Po ugodni ceni prodam rablje* SPALNICO. Naslov v oglaa« oddelku. Prodam rabljeno SPALNIC* Ogled od 16. ure dalje. Kranj - f$ nina, Ul. Janeza Puharja 2. star vanje 13 Prodam OTROŠKO POSTEl/ CO (opremljeno) ter športni VJ# ČEK. Telefon 60-851 Prodam KAMENJE za betom!* nje. Spol jar Fani. Papirnic* Skofja Loka \* Prodam PSA labradorca. fcr krvnega, starega 9 mesecev Tet# 6l-7a5 p Prodam semenski in je£» KROMPIR igor. Jeraj Angela. H* še 18, Smlednik 3 Prodam DVIGALO do 2500 ^ elekt ro zavoro. Informacije po fcfr fonu: 60-744 --,--/ Komisija za medsebojne odnose objavlja prosta dela in naloge snažilke Pogoj: — dokončana osemletka ali najmanj 6 razredov osnovne šole. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 1 mesec. Kandidati naj naslovijo svoje prijave na naslov: Tehnični biro Jesenice, Titova 22 v 15 dneh od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. Lovska družina Železniki rti pisuje zakup lovskega doa* na Prtovču za čas od 1.5. a> 31. 10. 1980. Dom mora biti odprt od srede do nedelje vsu teden. Kandidati naj pošljejo svoje prijave v roku 15 dni pf objavi na naslov LD Železniki 64228 Železniki. Ugodno prodam OTROŠKO JO STELJICO z vložkom. Jereb § zorjeva 4. Kranj Prodam PRAŠIČA za zakol 0V nje 7. Cerklje SKUPIM Kupim HLODOVINO (oreh. f njo, hruško). Tršan. Hrafc % Smlednik X0 Kupim 17 kv. m POROL1T OFt KE (5 cm). Demšar. Selca 50 Ul VOZILA H Prodam ZASTAVO 750 luie. ¥ nik 1971. Ogled možen vsak dasi1 19. do 21. ure. Informacije po teVeK nu: 25-591 Prodam nov MOTOR JAWl .350 ccm. Sodja Martin, Mencinnr jeva 28. Bohinjska Bistrica Nenadoma nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric JAKOB ŠINKOVEC Kramarjev a ta iz Leskovice št. 20 Pogreb bo v sredo, 27. februarja 1980, ob 16. uri na pokopališču v Leskovici. Žalujoči: žena, brat, sestri, sinovi in hčerki z družinami Les k o vic a, 25. februarja 1980 TOK«. 26 FEBRUARJA 1980 15.STRAN GLAS „Kupim karamboliran VVV HROSC. letnik 1970 do 1975. Telefon 064-70-090 1242' Ijcodno prodam AVTO PRI KO UCO Haklin Ernest. Golnik 78 1261 Prodam MOTORNO KOLO elek-tronic 90 TOMOS. letnik 1979. prevoženih 2.000 km. Prebačevo 44. Kranj 1262 Kupim dobro ohranjeno .'{-tonsko kiper PRIKOLICO z dvojnimi kole-«. Naslov v oglasnem oddelku. 126.1 Ugodno prodam TOMOS electro-nic 90. 3.100 km. ŠKODO S 100 po delih in TV STABILIZATOR. Gale. Naklo 210 — vsak dan od 14. ure dalje 1264 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. Telefon 27-110 1265 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Ogled popoldan. Dežman. Delavska c. 14, Kranj - Stražišče 1266 Prodam SIMCO 1301, letnik 1969. po ugodni ceni. Ogled popoldan. Križaj. GodeSič 142. Skofja Loka 1267 Prodam ENDURO CZ 250. Vir-ma*e 36. Skofja Loka 1268 Prodam avto 101, letnik 1975. registriran do decembra 1980. Ogled popoldan. Sabolek Ladislav. Suška r 17. Skofja Loka 1269 Prodam 4 zimske PLASCE 6,15 za VW in komplet STROJ za SIMCO 1000. Prevodnik Jože. Ješetova 26/b, Kranj 1270 Prodam ZASTAVO 101. Jenko. Viriog 2, Skofja Loka 1271 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1973. Malavašič Zmago, Valjavčeva 10. Kranj, tel.: 25-908 1272 Prodam BMVV 1600, v račun vzamem ZASTAVO 750. Bodlaj Miro, Zvirče 25. Tržič 1273 Prodam SIMCO. letnik 1969. Stem Miran. Smidova 13, Kranj 1274 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do avgusta. Ogled v soboto in nedeljo. Sp. Besnica 168 1275 Poceni prodam avto NSU 1200. Dolenc, C. 1. maja 67. Kranj - Planina 1276 Prodam R-4, letnik 1970, registriran do 12.2. 1981. Šinkovec Štefan, Reteče 119, Skofja Loka — ogled popoldan 1277 Prodam FIAT 850 po delih, dva nova blatnika in prvo steno. Jensko Marjan, Nomenj 15, Bohinjska Bistrica 1278 Po ugodni ceni prodam SPAČKA, letnik 1970, v voznem stanju z dvema rezervnima STROJEMA. Gliha Vili, Ravne 20, Tržič, tel.: 50-324 -papoldan 1279 Prodam dva UNIMOG-a s priključki. Jemec Franc. Blejska 19, Za-np- Bled 1280 Prodam 4 AVTOPLAŠČE z zračnicami (16 X 600). Zontar, Zasavska 43/d, Kranj 1298 Prodam karambolirano ZASTAVO 101. letnik 1976. Golnik St. 18 1299 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978. Jereb, Nazorjeva 4, Kranj, telefon: 21-045 1300 Prodam FIAT 750, letnik 68, registriran do februarja 1981. Številka parna. Rakovec, Golnik 55 STANOVANJA Mlado dekle iftče opremljeno SOBO s posebnim vhodom v Kranju. Šifra: Redna plačnica 1233 Intelektualka nujno išče SOBO v Kranju. Šifra: Samska 1288 Prodam STANOVANJE v starejši h*. Cena po ocenitvi. Ponudbe pod: »milijonov; ali tel.: 064-57-014 1289 Zamenjam enosobno STANOVANJE % centralno za večje, lahko tudi brez centralne. Telefon 21-375 1290 Iščem GARSONJERO, dvosobno STANOVANJE ali manjšo starejšo HISO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod Šifro: Zelo nujno 1291 IPOSESTI Kupim starejšo STANOVANJSKO HISO v Poljanski dolini. Naslov v oglasnem oddelku. 1229 Prodam ZEMLJIŠČE v Domža-Sh (7000 k v. m). Naslov v oglasnem oddelku. 1231 Prodam staro STANOVANJSKO HISO v Poljanski dolini. Naslov v oglasnem oddelku. 1232 Prodam starejšo ENOSTANO-VANJSKO HISO. Informacije pri Podlipniku. Cerklje 47 1286 Kupim 6(K)do KKK) kv. m PARCELE v zazidalnem okolišu (plombo) v Radovljici. Lescah. Begunjah. Bledu ali okolici. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1287 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim NATAKARICO. 7-urni delavnik, vsaka druga sobota in vse nedelje ter prazniki prosto. Plača po dogovoru. Pošljite pismene ponudbe. Bife Loški hram. Jaklič Jože. Blaževa 1. Skofja Loka 1293 Zaposlim DELAVKO, ki ima veselje do PLETENJA in ŠIVANJA. PLETILJSTVO - JUL K A OBLAK Zasavska c. 43/a. Kranj 1294 Sprejmem dva mlajša DELAVCA. Markič Franc. KLEPARSTVO, Partizanska 14. Kranj 1295 OBVESTILA SERVIS! Za čiščenje »tepihov«. tapisoma in itisona, za privatni sektor in družbeni sektor. Tel.: 22-043 - od 14. do 20. ure 877 ZAMENJAM in POPRAVLJAM vam ZAVORE na vseh tipih vozil. Kurirska pot 6 (Primskovo) 959 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV ter SKRINJ. Telefon 064-60-801 H58 IZGUBLJENO Izgubil sem ROČNO URO DAR-VVIL na kranjskem pokopališču ali v mestu. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne. Rogelj Ivan, Prešernova 9, Kranj, telefon: 210-29 1296 NAJDENO Našli smo ZLATO ŽENSKO ZAPESTNICO. Dobi se v prodajalni Delikatesa. Maistrov tr« 11 1303 OSTALO Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla Anici Benedik, Kranj, Ješetova 30. Hofer Ljudmila, Kranj, Kidričeva 38 1297 Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tlak Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1980 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Osnovna šola Simon Jenko Kranj Komisija za delovna merja razpisuje dela in loge razna - ČISTILKE za nedoločen čas. Razpisni rok je 15 dni dneva objave. od Obvestilo Borce Koroškega in Gorenjskega odreda, ter ostale aktiviste iz območja občine Kranj vabimo, da se udeležujejo rednih srečanj aktiva Koroškega odreda, ki je vsako prvo sredo v mesecu ob 18. uri v Domu JLA Kranj, Nazorjeva ul. 3. Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj PRODAJA VEČJO KOLIČINO RABLJENIH OKEN IN VRATNIH KRIL Ogled je možen vsak dan od 13. do 14.30 na Zavarovalni skupnosti Triglav - Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 3, v sektorju za samoupravno organiziranost in kadre. V SPOMIN 12. februarja je minilo leto dni, odkar nas je nepričakovano za vedno zapustil moj dobri mož in ljubi oče LUDVIK BERGANT z Blejske Dobrave Težka nesreča je za vedno prekinila nit tvojega življenja. Povsod te pogrešamo, za teboj je ostala le bolečina v naših srcih. Žalujoči: žena Helena, otroci Andrej, Igor in Anite ter vsi domači! ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža. očeta, sina. brata, strica, nečaka. svaka in bratranca JOŽETA AŽMANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pismena sožalja ter podarjeno cvetje in vence. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom za vsestransko pomoč v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Pažurju in zdravniškemu osebju Splošne bolnice Jesenice za ves trud. da bi mu rešili življenje. Prav tako se zahvaljujemo dr. Anti Paulin in zdravniškemu osebju bolnice na Golniku. Zahvaljujemo se g. župniku za lepe poslovilne besede in opravljen obred, kakor tudi pevskemu zboru pod vodstvom Ignaca Gorjanca za zapete žalostinke in govornikoma tov. Antonu Anžiču in tov. Andreju Bitencu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Predoslje, delavcem Iskre - TOZD TEA, Stikala in DSSS, SK Iskra Kranj, OOS TOZD TEA in oddelku montaže iz Tolmina za podarjene vence m denarno pomoč. Najlepša hvala tudi vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Nežka, hčerka Bernarda, sin Viljem, mama. bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Predoslje, Suha, Kranj, Bitnje, Lahovče. Srednja vas, Beograd, Brnik, Slovenj Gradec. Britof. Prebačevo V 76. letu starosti je umrla naša draga mama, stara mama in sestra ŠTEFANIJA PINTAR roj. Rajgelj Pogreb drage pokojnice bo v torek, 26. februarja 1980, ob 16. uri iz mrliške vežice v Bitnjah na pokopališče v Zabnici. Žalujoči: sinova Franc in Stane z družinama ter drugo sorodstvo Bitnje, 24. februarja 1980 Po hudi in težki bolezni nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat PETER ROZMAN Španov ata Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 27. februarja 1980, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Sp. Dupljah 27 na pokopališče v Dupljah. Žalujoči vsi njegovi! Duplje, Sebenje, Naklo, 24. februarja 1980 £S KOMPAS \*&\ JUGOSLAVIJA TOZD DOMAČI TURIZEM Poslovalnica Jesenice VAS VABI: MUNCHEN - sejem obrti - odhod 7 3 1980 (3 dni) PRAGA odhod 11 4 1 980 (3 dni) DUNAJ m njegovi Slovenci — odhod 1 maja (3 dni) Informacije in prijave v Kompasovi poslovalnici na Jesenicah, tel 81 768 Več kot 12 milijonov prehodo1 Na gorenjskih cestnih mejnih prehodih je bilo lani sicer nekaj manj prehodov kot leto prej, narašča pa število potnikov na železnici in na letalih Številni planinci, njihovi sodelavci, predstavniki delovnih in družbenopolitičnih organizacij ter društev so se udeležili petkove proslavitve 80. obletnice PD Kranj — Foto: F Perdan \t)uček praznovanja Kranjsko Planinsko društvo v petek prejelo priznanje Planinske zveze Slovenije — Pozdravno pismo častnemu članu Josipu Brozu-Titu — Zahvala dolgoletnim sodelavcem, članom, delovnim organizacijam in društvom Kranj - S petkovo slavnostjo je bilo končano praznovanje 80. obletnice Planinskega društva Kranj, enega vodilnih planinskih društev v Sloveniji in Jugoslaviji ter ene naj-množičnejših družbenih organizacij v kranjski občini, ki združuje nad 4000 članov, med katerimi prevladujejo mladi. Predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar je v nagovoru poudaril izjemne dosežke kranjskih planincev. Že kmalu po ustanovitvi podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranju, predhodnika sedanjega društva, so bili kranjski planinci pobudniki gradnje koče na Stolu, izraza slovenskega planinstva, da se upre ponemče-vanju naših gora. Vojne so planinsko dejavnost prekinjale. Ze leta 1946 pa imamo v Kranju spet dru-Atvo. Potem sledi izredno nagel vzpon planinstva in njegovih dejavnosti tako po kvalitetni kot številčni plati. Omenimo samo nekaj najpomembnejših dosežkov kranjskega Planinskega društva: gradnja koč na Krvavcu, Smarjetni gori, Kališču in Ledinah, oblikovanje gorske reševalne službe, ustanovitev devetih odsekov ter 32 sekcij po krajevnih skupnostih, šolah in delovnih organizacijah, organizacije odprav v tuja gorstva, kvalitetno napredovanje alpinizma z največjim dosežkom osvojitvijo Mount Everesta, organizacija akcije Kranjčani hodijo v gore, ureditev Gorenjske planinske partizanske poti in transverzale Kranjski vrhovi, skrb za planinska pota in markacije itd. Kranjsko planinsko društvo vsa leta skrbi za gradnjo postojank, ki so večinoma večnamembne in niso uporabne le za planince in alpiniste, temveč tudi za smučarje in druge ljubitelje narave in športa. Ogromno je prostovoljno delo, ki so ga pri gradnjah vložili planinci in tako oplemenitili družbeni denar. Dobro je sodelovanje z mladinsko organi-nizaeijo, borci, vojaki in pripadniki milice. Planinci so del kranjskega družbenega življenja in zato jim družba pomaga. Kranjski planinci so na petkovi slovesnosti podelili priznanja dolgoletnim članom, sodelavcem, dru- delovne organizacije, Planinska zveza Slovenije pa je Kranjčanom prav tako podelila posebno priznanje. Kranjski planinci, ob jubileju jim je v imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij čestital Rudi Nadižovec, pa so poslali svojemu častnemu članu, predsedniku republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipu Brozu-Titu pozdravno brzojavko z najboljšimi željami za zdravje. J. Košnjek Cez gorenjske mejne prehode je v lanskem letu prešlo mejo v obeh smereh 12.4 milijona potnikov. V primerjavi z letom poprej je številka sicer nekaj nižja, vendar pa gre del razlike na račun uvedenega točnej-šega štetja potnikov, nekaj pa je »zakrivila« tudi podražitev bencina pri nas, zaradi česar je upadlo Število mejnih prehodov na prehodu Rateče, saj so italijanski državljani opustili nakupe goriva na naši strani meje. Medtem ko je na ostalih petih mejnih prehodih promet zadržal raven leta 1978. pa se je na prehodu Ljubelj povečal za okoli 10 odstotkov, za 20 odstotkov pa na mejnem prehodu Brnik. Vsega skupaj je na gorenjskih mejnih prehodih lani prestopilo mejo v obe smeri nekaj več kot 7 milijonov tujih državljanov, kar je za okoli milijon manj kot leto poprej, bolj številni kot leto poprej pa so bili prehodi jugoslovanskih državljanov, saj jih je v obe smeri prestopilo mejo _5.3 milijona.. Večina potnikov je lani prestopila mejo z motornimi vozili, saj je čez cestne mejne prehode prepeljalo v obeh smereh 3,2 milijona vozil ali za okoli pol milijona manj kot leto poprej. Povečal pa se je mednarodni železniški promet čez mejni prehod Jesenice, prav tako pa je bilo več mednarodnega letalskega prometa: lani je vzletelo in pristalo na letališču Brnik 3881 letal, kar je za 20 odstotkov več kot leta 1978. Večina letal v tem mednarodnem letalskem prometu je bila domača, pristankov in vzletov tujih letal pa je bilo 743. Vsega skupaj je na letališču Brnik prestopilo mejo v obeh smereh 248.000 potnikov. Najbolj »oblegan« mejni prehod je bil kot že vsa leta Korensko sedlo, ki ga je v obeh smereh prestopilo le nekaj manj kot 2 milijona motornih vozil, v katerih je bilo prav tako v obeh smereh 5,6 milijona potnikov, od tega 1,8 miljona vstopov in izstopov naših državljanov. 3,7 pa tujih. Drugi po številu prehodov čez mejo je mejni prehod Ljubelj, kjer je lani prestopilo mejo v obeh smereh 2,8 milijona potnikov v nekaj več kot 800.000 motornih vozilih. Od potnikov je bilo skoraj 2 milijona vstopov in izstopov tujih državljanov. Na tretjem mestu po številu mejnih prehodov ha Gorenjskem je mejni prehod Rateče, kjer so lani našteli v skoraj pol milijona vozilih v obeh smereh 1.4 milijona prihodov in odhodov potnikov. Na tem mejnem prehodu je bilo med potniki več domačih kot tujih. Naši državljani za prehod meje kaj pogosto uporabljajo železnico, saj je na železniškem mejnem prehodu lani prestopilo mejo v obeh smereh 2 milijona potnikov, od tega bile deležne nekatere kranjske jetja Žiri je bilo kar 1,6 milijona naših d ljanov. Najmanj prehodov cez pa so lani zabeležili na pi Jezerski vrh. in sicer okoli potnikov v obeh smereh, od i tretjini tujih državljanov. C ta mejni prehod je bila v : letu zaradi poškodb daljši zaprta, kar je tudi znižalo prehodov. Sicer pa so mejni doživeli največji naval v sezoni, ki se je lani začela n, no zgodaj že v začetku junija da je gostota mejnega začela upadati šele po avgustu tem pa je bila »konica« med nočnimi prazniki in seveda novim letom. ^ M NESREČE Tatvine smuči Za nekatere smučarje se pravkar minuli vikend ni končal najbolj srečno. Niso si zlomili nog, pač pa so ostali brez smuči. Najbolj nesrečni so prav gotovo tisti, ki so jim smučke izginile prav zaradi njihove nepazljivosti. Se vedno nekateri namreč niti ne zaklenejo avtomobila, čeprav so v njem smuči, nahrbtnik in dokumenti. Drugi spet verjamejo, da njihovih smuči pač nihče ne bo maral, puste jih pred hotelom in odidejo na kavico. Večinoma neznanci izbirajo vrednejše smuči, vsaj tako je bilo konec prejšnjega tedna, ko je na gorenjskih smučiščih in pred gostišči zmanjkalo sedem parov smuči. Otrok padel v jašek Bled - V sredo, 23. februarja, nekaj pred 20. uro je v zračnik hotela Park na Bledu pri kavarni padel 10-letni Gregor Legiša iz Ljubljane. Otrok je prišel na Bled s starši, ki so ostali v kavarni, otrok pa se je potikal zunaj. Našel je jašek za zračenje, pri tem pa omahnil vanj kakih 5 metrov globoko. Na srečo je padcu le neznatno ranjen. J« ■ G k r bil pn PRETESNO MIMO PESCA^ | Bled - V soboto. 23. fehruak ob 9.40 se je na regionalni cesti Bledom in Zatrnikom pripetila prt-metna nezgoda. Voznik osebne* avtomobila Mirko Stare (roj. 1$JV Bleda je peljal po Rečiški cesti pwr Zatrniku. Dohitel je Janeza Kunići (roj. 1911) z Bleda, ki je hodil p desni strani ceste po delu. ki « označen z belo črto za hojo peVt* Avtomobil pa je pešca prehitel tM tesno, da ga je z desno stranjo o» in zbil po cesti. Kunšiča so huje t* njenega prepeljali v jeseniško bok* i nieo. PREHITRO V OVINEK Podljubelj - V soboto Q I hruarja. ob 16.25 se je na magistri' cesti v bližini Podljubelja pnpe>^ prornetna nezgoda zaradi nepnrr* ne hitrosti. Voznik osebnega tw mobila Bojan Ropoša (roj ISB) Tržiča je v levem nepregledna ovinku v Begunjskem plazu zap»!» s ceste, se prevrnil in nato obstal i kolesih. V nesreči sta bila voznik ? sopotnica lažje ranjena, škode * avtomobilu pa je za 3500 din. AVTO VRGLO NA NJIVO Kranj — V nedeljo, 24. fehrutr* ob 23.30 se je na regionalni cesti? Jeprci pripetila prometna nezpnk' kateri so bile štiri osebe ranw Voznik osebnega avtomobila Ij> Lotrič (roj. 1955) iz Ljubljane I vozil od Škofje Loke proti Jeprc neprimerno hitrostjo: v podvozu j»» magistralno cesto zaradi hitrosti> mogel zaviti, tako da je zapel« naravnost v breg. Avtomobil je njfr na njivo, kjer je obstal prevrni«* streho. V nesreči je bil vozniki«" huje ranjen, njegovi trije sopott* pa le lažje. Prepeljali so jih Klinični center. 1. M 1871 Štirje od petih povojnih predsednikov Planinskega društva Kranj.0d leve proti desni: Franci Ekar, predsednik od leta 1972 dalje, Franjo KlojčniK. predsednik med letoma 1947 in 1956, Črtomir Zoreč, predsednik med let°™a 1945 in 1947, in Ciril Hudovernik, predsednik med letoma 1968 in 1972. Manjka dr. Ivo Valič, ki je vodil kranjsko društvo med letoma 1966 m 1968. -Foto: F. Perdan Bohinjska zadruga v GLG Gozdarsko-kmetijska zadruga Srednja vas — Bohinj naj bi postala nova članica sestavljene organizacije gorenjskih lesarjev in gozdarjev — Ce se bo vključila, bodo v SOZD GLG povezani vsi gorenjski gozdarji in lesarji, razen žirovsko %%£^¥c$2 SanjTo Sozdarsko-kmetijske zadruge in Mizarskega pod- TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD Tobak v sodelovanju z ALMIRO RADOVLJICA alaHati tel.: 21-860 New Delhi — Po uspešnem dvodnevnem uradnem obisku v Bangladešu je /vezni zunanji minister Josip Vrhovec včeraj prispel v prijateljsko Indijo. Z gostiteljem, indijskem zunanjim ministrom Narasimhom Raomo. bosta obravnavala najpomembnejše svetovne probleme Obravnavali bosta tudi nase medsebojne «>dnose, ki so vedno dobri, vendar lahko vedno damo nove pobude. Moskva — V Sovjetski zvezi so se včeraj začele volitve poslancev vrhovnih sovjet ov zveznih in avtonomnih republik in krajevnih organov oblasti. Na seznamu kandidatov so vsi člani ožjega sovjetskega partijsko-drzavnega vodstva / I.eonidoni Rreznjevim na čelu Tokio - V japonskem mestu-lokosuki. kjer je tudi ameriško pomorsko oporišče, so bile demonstracije proti sodelovanju japonskih pomorskih sil v skupnih me-nevrih v. ZDA. Kanado Avstralijo in Novo Zelandijo Vreme — Vremenoslovci tudi za naslednje dni obetajo tako vreme kot ga imamo ze nekaj dni Na Gorenjskem bodo nočne temperature od minus 5 do minus 12. čez dan pa se bodo temperature dvignile do osem stopinj -dh Bohinjska gozdarsko-kmetijska zadruga se ukvarja s predelavo mleka ter proizvodnjo ter plemensko prirejo govedi. V kmetijski proizvodnji sodeluje 488 združenih kmetov in 36 delavcev. Zadružni svet pa upravlja tudi l lastno žago in mizarsko delavnico. V lesni dejavnosti združuje delo 57 delavcev. Surovine dobivajo iz zalednih gozdov, ki so v lasti združenih kmetov. Letna količina iglavcev, ki jih dobi obrat v Cešnjici, je 6.000 kubičnih metrov. Od tega na lastni žagi razžagajo 4.000 kubikov, drugo količino pa prodajo. Razžagajo tudi 250 kubičnih metrov bukovine in 2.300 kubičnih metrov hlodov za kmete. V mizarski delavnici predelajo 1.400 kubikov žaganega lesa iglavcev. Delajo okna in naoknice iz masivnega lesa. Z izdelki po naročilu tudi pokrivajo lokalno porabo stavbnega pohištva. Zadruga dobro sodeluje z LIP Bled, predvsem z njegovo temeljno organizacijo v Bohinju. Sodeluje pa tudi s temeljno organizacijo Prodaja LIP Bled, ki od GKZ odkupuje celotno proizvodnjo oken, predvsem dalmatinskega tipa. Že sedaj se pa GKZ Srednja vas - je odprla novi prodajalni v Park hotelu in hotelu Golf na Bledu Poleg izbranih tobačnih izdelkov suvenirjev in usnjene galanterije prodaja tudi najnovejše modne izdelke Almire Radovljica in izdelke iz redne proizvodnje. Vabimo vas, da nas ob izletu na Bled obiščete! NOVO NA GORENJSKEM Bohinj vključuje v SOZD GLG z oskrbovanjem Jelovice z žaganim lesom, ki ga potrebujejo za proizvodnjo oken. Kot. lokalni lesni obrat s kvalificiranimi mizarji s potrebno tradicijo v združeni lesni industriji, bo GKZ lahko dobro dopolnjevala industrijsko predelavo lesa v GLG ter krepila gozdno gospodarstvo v bohinjskem gozdnem predelu. Takšno vlogo obrata GKZ je treba spodbujati in dopolnjevati. Okolišni delavci .in kmetje so z obstojem obrata življenjsko povezani. Vključitev GKZ z lesnim obratom v SOZD GLG in s tem v skupno planiranje, usklajevanje, delitev dela in kooperacijo je izrednega pomena tako za zadrugo kot za GLG, saj je pomembno, da se ves razvoj lesne industrije in poraba lesa enotno planira in se skrbi za razvoj vseh vej proizvodnje s potrebno delitvijo dela. Zato je delavski svet GLG, ki je pobudo zadružnikov za vključitev v SOZD GLG obravnaval, predlog podprl in tudi predlagal vsem članicam sestavljene organizacije, da ga podprejo. L. Bogataj Že nekaj tednov veselo pojejo sekira, žaga in cepin na Martinovčevem Km^t na pobočju J oš ta. Mlade smrekice so zrasle in gozdarji so odločili, oh » treba bukve posekati in narediti prostor za mlado rast. Zato je Martin^ Janez s Pševega pohitel s sečnjo, kajti prav zdajle je čas. ko se bukve nap^t koljejo. Okrog 20 kubikov drva bo pripravil^provi. Drva so spet dobila ceno in izplača se jih pripravljati tudi za prodajo. — Foto: D. Dolenc