Učiteljski pevski zbor med rojaki onstran Drave in Mure Koncerti v Murski Soboti, Ljutomeru in Ptuju. — Dokaz, da je delovanje učiteljstva pravilno in le v korist naroda Desetletnica UPZ je letps! Deset let idealnega dela. Velika zbirka kpncertnih kritik v arhivu dokazuje umetniško višino zbora, shranjeni trakovi v jugoslovianskih, čeških in bolgarskih narodnih barvah pa poti, na katerih je izvrševal svoje veliko poslanstvp. Deset let že prihajiajo pevci iz različnih krajev dravske banovine v Ljubliano k skupnim vajam, vršeč s tem tudi drugi del svoje stanovske dolžnosti. Umetniški zaačaj zbpra pa jasno ppdčrtavajo tudi visoki pokrpvitelji turnej: pobroviteljica jugoslovanske turneje je bila Nj. Vel. kraljica Marija; češka turneja se je vršila v proslavp 80 letnice oastitljivega predsednika Masaryka in bplgarska turneja pa v zniamenju jugoslovanskobplgarskega zbližanja, kar dokazuje baš ob desetletnici prispelo odlikpvanje Nj. Vel. bolgarskega carja Bprisa III. Poleg tega je zbor obiskal bližnje kraje v banovini kakor Maribpr, Ptuj, Celje, Novo mesto, Kranj, Brežice, Trbovlje, Št. Vid, Vič, M. Ob desetletnici pa se je UPZ spomnil tudi pokrajine preko Drave in Mure. Vkljub velikim žrtvam, ki jih prenašajo pevci in težavam, v katerih živi učiteljstvo je odbor pod predsednikom prof. Adamičem sklenil prirediti v Prekmurju in Medjimurju nekaj koncertov kpt uvod ;v prpslavo 10 letriice. Program je obsegal težje skladbe Tajčevioa »Četiri duhovna stiha«, Osterčevo »Pesem o suhi muhi«, Matačič-Ronjgov »ča,če moj«, Adamičeva »Vragova nevesta« ter lažje skladbe Lajovca, Mokranjca, Adamiča, Hubada, Slavenskega in Žganca. Artistični odbor zbora je posebno upošteval Osterca, ki je doma ob Murl v Vržeju. Pevci so se z veseljem odpravili na turnejo v Mursko Soboto, Ljutomer in Ptuj, tja v Slovenske gorice v pbmejne kraje, tja k gorečim tovarišem in tovarišicam, tja, kjer čutijo še resnično tovarištvo, ppžrtvovalnost in ljubezen do svojega stanu. Dva dneva sta bila dva srečna trenutka, doživetje in spoznanje nečesa zvišenega. UPZ in ondotno učiteljstvp pa tudi ostalo prebivalstvo so se strnili v enp celotp: bil je za vse velik praznik pesmi in Ijubezni. V dveh dneh je UPZ preromal več kilometrov in imel kar pet nastoppv, vendar so pevci spričo tolike požrtvovalnpsti in resničnega veselja gostiteljev pozabili na slabo vreme, napornp pot brez ppčitka in filmsko naglicp, s katero so se vršili nastopi. Po dvajset dp trideset kilometrov daleč sp prišli tovariši in tovairišice, da slišijo svoje pevce, da jim potožijo svoje gprje in da rnanifestirajo za učiteljski stan. Razprodane dvorane pričajo o požrtvpvalnem delu in zavesti učiteljstva, da je UPZ njihpva lasf, da je UPZ tudi močno prppagandno sredstvo za ves učiteljski istan. Potek turneje. V meglenem sobotnem jutru je 7. marca vstopilo v vlak na ljubljanskem kolodvoiru 15—20 pevcev, iz Gorenjske in Dolenjske, iz Ljubljane samo dva. Na postajah pa so se potem pridružili ostali člani zbora tako, da se je dp Murske Soboto zbral ves UPZ. Temačno in deževno vreme ni motilo srečnega svidenja mladine in učiteljstva z UPZ, katerega sta prav srčno pozdravila tov. Štubel, predsednik sreskega učit. društva za Mursko Soboto v imenu učiteljstva in župan g. Hartner v imenu mesta. Prisotna sta bila tudi sreski podnačelnik g. Grabrijan in major orožništva g. Narančič. Po zakuski, ki sta jo priredila narodni po«lanec g. Benko in župan g. Hartner je sledila kratka vaja, čez dobro uro pa koncert v popolnoma razprodani dvorani spkolskega doma. Kpncerta se je ude- ležil poleg že imenpvanih gpsppdpv tudi srepki načelnik in zastppnik cerkve. Izrednp zanimiv program, ki ga je zbpr večinoma izvajal na turneji pp Bolgariji, je žel veliko pdobravanje poslušalcev. Višek pa je bil trenutek, ko se je tov. Štubel zahvalil in čestital zboru za uspeh in ko je tov. Supančič Drago v imenu JUU — sekcije Ljubljana oficielno izročil bolgansko odlikovanje dirigentu tov. Pertotu. Zbor je pdpel obe himni in geslo vseh bolgarskih zborpv »Rpdna pesen naS na vjek ni svrzva!« Resnično! Pesem nas vedno druži. To je dokazal učiteljski zbor osnovne šole v Murski Soboti, ki je vodil vse priprave, razprpdal dvorano in preskrbel pkoli 30 privatnih prenpčišč, dočim je sresko učit. društvo preskrbelo znižanje cene za dVpranp. V kratkem času, ki je bil pevcem odmerjen, so tovariši in tpvarišice iz najrazličnejših krajev naše banovine zmenjali svoje misli. Dva tovariša sta se pripeljala s kolesi na kpncert 15 kilometrov daleč. Ves navdušen se je izrazil eden izmed njiju: »Prišel sem ne samo radi petja, temveč, da izpolnim svojo stanovsko dClžnost!« Ponoči sta se odpeljala pp blatni cesti domov. V nedeljo zjutraj sp pevci v veliko veselje dekana in kanonika g. Slepca pri peti maši peli Tajčevičeve stihe in Foersterjevo »Z glasnim šumom s kora«. Gospod dekan je namTeč že nedeljo prej razglasil v cerkvi prihod UPZ in tpplo priporočil obisk kpncerta. Res hvalevredno dejanje. Takoj po maši je zbor pred polno dvorano mladine odpel prpgram lažjih skladb. Za tako poslušalstvo je treba skrbno izbranega prpgrama. Tudi tokrat je imel dirigent tov. Pertpt srečno roko in mladi pK>slušalci sp bili navdušeni. V Prlekiji. Po kosilu je bilo treba iti na pot, kajti ob štirih poppldne je UPZ koncertiral v Ljutpmeru. Za svoj čctrti nastop so še pcvci pripravljali in oblačili kar v vlaku. Pp treh vmesnih postajah je pevce na postajr pozdravila kpračnica ljutomerske mestne godbe ppd vodstvom tpv. Zachrla, deklice pa so jih okitile s šopki pomladnega cvetja povezanega z narodnimi trakovi. Zbor je pozdravil predsednik ljutomerskega ničit. d'ruštva tpv. Mavrič, nato pa se je razvila povorka do spkol. doma, kjer se je vršil koncert. Dvorana je bila že popolnoma zasedena, ko jc starpsta Sokola gospod dr. Stanjko kot domačin pozdravil pevce, želeč jim srečne trenutke v deželi »visečih klinčkov«. Par minut priprave in zopet je zbor pel pred zelo navdušeno publiko. Med odmorom je nadzornik tov. Karbaš pozdravil pevce v imenu učiteljstva in vseh kulturnih društev v Ljutomeru. Cestital je UPZ na delu, ki ga vrši v splošno čast celotnega učiteljskega stanu v mejah Jngoslavije, kakor tudi preko njenih mej. Odlikpvanje bolgarskega carja Borisa velja posebno za dirigenta tov. Pertota in UPZ, vendar pa se čutijo s tem ppčaščeni tudi vsi učitelji in učiteljice. Z veseljem se je spomnil tudi učiteljice iz njegovega sreza, ki je članica zbpra, kar je poslušalstvo glasno odobravalo. Končno je izTpčil lično košaro polno steklenic raznovrstnih vin kot posebno darilo in ppzdrav ljutpmerskih goric. V Ptuj. Po kratki zakuski, ki jp je priredilo učiteljstvo sreskega društva Ljutomer je bilo zopet treba na pot v Ptuj. Peti nastop ali četrti v encm dnevu! Koncert je bil nappvedan za deveto urp, pcvci so pa prišli šele po tej uri v garderobo. Pogled v zrcalo, note v roke in zopet so stali pred popolnoma zasedeno dvorano. Zbor je pozdravil predsedhik učit. sreskega društva. Ptu.j tov. Šestan, tov. Kpljšak pa je izročil lep venec. Zbor je bil sicer nekoliko truden od nastopov in vožnje, vendar je pa svpj program 18 težjih in lažjih skladb odpel v splošno navdušenje in zadovpljstvo poslušalstva. Z Adamičevim »Pptrkanim plesom«, katerega je moral zbor pri vsakem koncertu ponovno zapeti, je zaključil kratko, a vcndar budno turnejo UPZ. Šele sedaj so pevci svobodneje zadihali, šele sedaj |je popustil »valpetski bič« tov. Supančiča. V polni dvorani »Narodnega doma«, kjer so pevci večerjali, je tpv. Šestan čestital zboru in Pertotu, izrazajoč upanje, da bo zborovsko požrtvovalno delo imelo velik uspeh za ves učiteljski stan ker »S pesmijo branite učiteljske pravice!« »S pesmijo in z požrtvovalnim delpm vsakega posameznega učitelja in učiteljice moramo doseči svojc uspehe«, je odgovoril tov. Supaneič v svoji zahvali in zopet so zazveneli po dvorani mogočni akordi svetega gesla »Rodna pesem nas nikdar ne razdruži!« Razšli sp še pevci. Kakor so se po postajah zbirali, tako so se poslavljali. Stisk roke in par besed. Kratko slovo v velikih pevskih dušah, v mislih na tovariše in tovarišice preko Drave in Mure, v zavesti desetletnice UPZ ter v prepričanju, da zamore biti le tako delo odgovor na vse omalovaževanje učiteljskega delovanja med narodom. Solska In prosvetna polltika v Jugoslavlji (Kpnec.) VPRAŠANJE UČITELJSKIH ŠOL Da se zavre naval kandidatov za učiteljske službe, zlasti kandidatk, ki jih ni moči obdržati v osnovnih šolah po bolj oddaljenih krajih, je bilo treba v šplskih letih 1933-34 in 1934-35 ženskam popolnoma odreči sprejem v učiteljišča, pri moških kandidatih se je pa zahteval odlični in pravdober uspeh pri nižjem tečajnem izpitu v gimnaziji. V tekočem šolskem letu je na vseh učiteljiščih število sprejemov v prvi razred omejeno na dve tretjini moških in eno tretjinp žensk, in je zato število dijakov v učiteljiščih padlo s 3712 (1612 mpških in 2100 žensk) na 3322 (736 moških in 1586 žensk). Po dosedanjem številu dijakpv od 2. do 5. razreda se sme pričakpvati, da bo do kpnca šolskega lcta 1938-39 prišlo postopno iz učiteljišč 2000 učiteljskih kandidatov. Če se temu številu doda 1750 doslej prispelih prošenj, sledi, da bo za prihodnja tri šolska leta na razpolago 3570 kandidatpv, to število bo pa popolnoma za dostno, da pokrije potrebe osnovnih šol tudi tedaj, če bi večje število današnjih učiteljev z upokojitvijo ali drugih razlogov zapustilo učitcljsko službo in če se bo naraščanje števila novih špl in oddelkov gibalo v sedanjih mejah. Od šolskega leta 1939-40 bo število absolviranih kandidatov urejeno s številpm sprejema v prve razrede učiteljlšč. PREVELIK NAVAL NA SREDNJE ŠOLE Podatke o številčnem stanju gimnazij sem navedel v začetku tega ekspozeja. Število učencev v gimnazijah raste rapidno. V primeru s 93.700 dijakpv na koncu prejšnjega šolskega leta se je v začetku t. 1. vpisalo 101.600 dijakov, to je 8.3% več. Junija 1935. je napravilo sprejemni izpit in se vpisalo v prvi razred gimnazije 20.970 dijakov. Res, da je tudi število v meščanskih šolah pokazalo znaten pprast, le v manjši meri kakor v gi- mnazijah, ter znaša število novih učencev meščanskih šol v tem šol. letu 2500, to je 7% od lanskega števila. Vzrok temu velikemu navalu učencev in učenk v gimnazijah je ta, da današnji uradniški zakon vse nameščence in tudi strpkovno osebje klasificira po številu absolviranih gimnazijskih razredpv, še ppmembnejši razlpg je pa v stanju narodnega gospodarstva, in mislijo starši, da bpdo svoje otroke najzanesljiveje preskrbeli, če jih spravijo v državnp službo. POTREBA STROKOVNIH ŠOL Temu navalu učencev v gimnazijah se bo dalp najuspešneje priti do živega z odprtjem štrpkovnih šol, in sicer ne samo tehniških, pbrtnih in kmetijskih, kakršne danes (čeprav v zelo neznatnem številu) že obstoje, nego tudi takih strokovnih šol, ki bodo svoje učence pripravljale za posebne poklice, za katere se učenci ne morejo pripraviti doma, temveč jih moramo pošiljati v inozemstvo, ali pa — na žalost se to mnogo pogosteje dogaja — kriti potrebo s klicanjem strokovnjakov iz tujine. Za primer bom navedel samo tiskarsko obrt, za katero nimamo ne ene posebne šole, temveč spravljamo na najbolje honorirana mesta tujce. Enako je tudi z drugimi panogami gospodarstva. Ker se tudi za te šole zahteva neka splošna izobrazba, širša kakor jp je dala osnovna špla, nastane potreba, da učenci, ki se bodo pripravljali za te poklice, poprej absolvirajo takšne šole, ki jih bodo usppsobile, da bodo mogli z uspehom nadaljevati delo v strokovnih šolah in v praktičnih poklicih. PREtDVIDENA JE MOŽNOST PRESTOPA IŽ MEŠČANSKIH ŠOL NA UČITELJIŠČE Takšna vloga pripada prvenstveno meščanski špli, ki ji je zato treba posvetiti posebno ppzornost. Meščanskih šol industrijske smeri se ni mpči niti misliti brez dobrp urejenih delavnic, prav tako ne, kakor si ni moči misliti meščanskih šol kmetijske smeri brez vzornih posestev. Prosvetno ministrstvo je pripravljcno ustreči vsaki finančno zadosti podprti zahtevi po otvoritvi nove meščanske šole. V prosvetnem svetu so žc proučeni in odobreni novi učni prpgrami za vse vrste meščanskih šol, izpremembe zakona o srednjih šolah in učiteljiščih pa predvidevajp za zelo dobre in odlične učence meščanskih špl mpžnpst prestppa v gimnazije in učiteljišča, če bi uspešno napravili dopolnilni izpit. Izvajanje zakona o srednjih šolah je ppkazalo, da se v njem nahajajo nekatere vrzeli, zaradi katerih nekatere določbe niso jasno precizirane, druge pa so nezadostne za zagotovitev normalnega in zdravega šolskega življenja. Zato je prosvetno ministrstvo v dogovoru z zastopniki profesorskega društva izdelalo izpremembe in dopolnitve tega zakona. Te izpremembe prinašajo nekatere določbc z namenpm, da bi te šple bplj ustrezale potrebam prebivalstva in da bi se čim bolj prepletle z življenjem skupnosti. Posebno je upoštevanc načelo izbire vrlih in za učenje sposobnih mladeničev. Sporazumno z univerzami se je izdelal zakonski načrt za ustanpvitev pedagoškega zavpda z gimnazijp, telpvadnico na filozofskih fakultetah naših uni- verz. Ta zakonski načrt želi postaviti pedagoškp izobrazbp prpfesprjev na solidno in dpbro podlagp, s čimer bi se profesorski zbpr v nekaj letih popolnoma uspospbi za uspešno delo na srednji šoli. POTREBA NOVIH POSLOPIJ ZA SREDNJE ŠOLE Nadalje je gpvoril g. minister prosvete p pptrebi npvih šolskih ppslopij za srednje šole in o vseučiliščih ter je končal svoja izvajanja: V vsem navedenem smo v velikih potezah podali stanje prosvete in njene potrebe ter povedali, kakšne odredbe namerava izdati prpsvetno ministrstvo, da se odpravijo zapreke nadaljnjega normalnega delovanja. Prepričan sem, da ni ostalo neopaženo dejstvo, da kažejp vse prosvetne ustanove paralelnp tendencp o napredku, česar se lahko samp veselimo, da pa postavlja to dejstvp na drugi strani nove zahteve napram državnemu proračunu. Stremeč po tem, da spravimo ti dve dejstvi v sklad, kakor je nujno potrebno, se nadejam, da bom z dpločeno višino kreditov na eni strani dosegel, da ne zastane pravilni razvoj dela prosvetnih ustanov, na drugi strani pa, da bom ustregel našemu skupnemu prizadevanju, da se državni izdatki spravijo na pravo mero. • i Trboveljski slavček ¦i O uspehih tega edinega slovanskega zbpra, ki je dpsegel uspehe na glasbenem polju kakor še nihče pred njim in ki je prvi utrl pot v svet narodni in moderni slovanski mladinski glasbi, tako z umetniškega kpt pedagoškega področja, smo že poročali zadnjič. Toda uspehi na umetniškem in pedagoškem polju pa niso bili edini. Tudi na socialnem polju so ustvarili tolikp dobrega in trajnega, da je tudi ta uspeh vredno in dolžno zabeležiti. Najlepšo sliko teh uspehov nam daje pač pregled petletnih socialnih dajatev »Trboveljškega slavčka«. V letu 1932/33 je izdala uprava odbora za šolske pptrebščine 1295 Din 75 p, za čevlje 934 Din, za obleko 11.337 Din in z.& jestvine 286 Din 50 p. Skupaj znaša to za omenjeno poslovnp leto 7585 Din 25 p. Odšteta je vsota 6268 Din, ki sp jo pevci prispevali sami za obleko. V letu 1933/34 se je izdalo za šplske potrebščinc 2683 Din 73 p, za čevlje 5383 Din, za obleko 1484 Din 15 p, za jedila 522 Din, za ražno 484 Din Največ pa je izdala uprava zbora za kolonije R. K. in sicer Din 38.766. Za drugo poslpvno leto so izdali torej 49.322 Din^90 p. V tretjem poslovnem letu je bilo izdanih za šolske potrebščine 1907 Din 50 p, za čevlje 1390 Din, za obleko 297 Din, za jestvine 500 Din 50 p in razno 110 Di-n. V tretjem poslovnem letu so znašale podpore 4205 Din. V četrtem poslpvnem letu pa so bili nakazani skdeči zneski: za šolske potrebščine 178 Din, za čevlje 866 Din, za jestvine 2828 Din 25 p, razno 50 Din, kolonije pa 37.179 Din 25 p. Četrto poslovno leto je bilo v podporah najbogatejše, saj znaša vsota celotnih podpor 41.101 DiB 50 p. In če vse te socialne dajatve ali podpore seštejemo, se nam nudijo vsega priznanja vtedne številke: za šolske potrebščine se je izdalo y vseh štirih letih 6065 Din, za čevlje 8573 Din, za obleke 6850 Din 15 p, za jedila 4137 Din 25 p, za razno 644 Din, za kolonije 75.945 Din 25 p. Ali vseh podpor, kar jih je izdala up^rava v svojih štirih letih plodonosnega dela 102.214 Din 65 p (stodva tisoč dvestoštirinajst dinarjev 65 par). Da so dosegli tako ogromen uspeh na sbcialnem polju baš ti otroci, ki jim je bil in jim je še vedno dom v najbolj specifičnem rudarskem revirju, kjer sta glad in revščina največja, nas mora ta bilanca naravnost osuphiti. Največje pozornosti je vredna postavka za kolonije R. K. Okrog 180 trboveljskih rudarskih otrok je bilo vsako lfeto v obmorskih kolonijah. K temu plodonosnemu delu na socialnem polju pa je treba omeniti, da je krila uprava zbora tudi stroške 20 pevkam, da so lahko pbiskovalc gospodinjskp špIo, kjer so se lahkp pripravile temeljito za svoj bodoči poklic. Najboljši pevec zbora pa je prejel že dvakrat dar po 5000 Din, ki ga je naklonila Nj. Vel. kraljica Marija in mu s tem omogočila nadaljevanje študij. Če povzamemo vse te uspehe, ki si jih je ustvaril »Trboveljski slavček« v kratkih petih letih svojega obstoja na kulturnem in socialnem polju, tedaj moramo priznati, da je bilo doseženp toliko, kolikor je bilo sploh mogoče in da tt uspehi naravnost zahtevajo, da se nudi tem mladim pevcem, kakor tudi celotnemu zboru vsa pozornost in pomoč tako od strani javnosti, kakpr tudi in predvsem od strani oblasti. Moralni uspeh se pač ne da preceniti. Na sliki, ki jp prinašamo, je videti »Trboveljske slavčke« v oblekah, ki bodo nastopili v njih na mednarodnem mladinskem kongresu za glasbenp vzgojo v Pragi. Obleke so si pevke izdelale same pod vodistvpm svpjih učiteljic. Fantom pa so izdelali obleke trboveljski krojači, in "to vkljub mizernim časpm brezplačno. Blago je kupila TPD. Ker bodo mprali vsoto, ki je potrebna za turnejo v Pragp najbrže kriti sami, je uprava organizirala nekaj koncertov. Tako sp nastopili 7. t. m. v Mariboru, naslednjega dne v Rušah. 15. t. m. bpdo nastopili v Celju, 16. zvečer pa v Unionu v Ljubljani. Zadnji kpncert bo namenjen mladini in sicer 17. t. m. dopoldne. Bo to matineja za vse ljubljanske in okoliške šole. Z upravičenostjo lahko upamp, da bo slpvenski mladinski zbor priboTil na kongresu v Pragi jugoslovanski narpdni in moderni glasbi mesto, ki ji pripada. Zelimp srečno ppt in obilo uspeha. J. E. Polak: Ljudevit Stiasny je umrl... In v dušo mi je legla bol', ko sem izvedel, da si pdromal v večnost.. V petek, 6. marca t. 1. je bilp. Pp kosilu sem malo posedel in prebiral »Jutro«. Zdajci se mi ustavi pogled ob sledečem obvestilu: »Umrl je nam naš dobri stric Ljudevit Stiasnv, šol. nadzornik v p., dne 5. t. m. po kratki mučni bolezni v 74. letu starosti. Pokppali ga bomo v soboto, dne 7. marca ob pol 15. uri na slovenjgraškem ppkopališču. — Slovenjgradec, dne 5. marca 1936. — Rodbine: Stiasny, Vudkovič, Zorčič, Rak in Povh.« In tega pbvestila sem bil žalpsten; zakaj umrl je človek precej velikega formata, dasi tega na zunaj ni nikoli kazal; zakaj rajnik ni imel ne dolgega jezika in ne kpmplcev, vajenih razrivanja; bil je dobra in mehka duša in zanimal se je le za prirodo, mladino, špIp, učiteljstvo in sorpdnike. Da, rajnik je ljubil prirpdp. Kadarkoli je le utegnil, je pphitel v planine; in preromal je vse našc domače Ln tudi mmogo tujih. Kadar pa je imel več časa, n. pr. ob velikih počitnicah, je poromal tudi v škni svet; preromal je Malo Azijo. Severno Afriko in skoro vso Evropo od vzhoda do zahoda in od juga do pnih krajev na njenem severu, kjer trajata dan in npč po več mesecev. Ali irajnik ni potoval kot slepec! O tem nam pričajo njegovi potopisi. Kako mu je bila pri srcu mladina, ve samo oni, ki ga je videl igrati se z otrpki; pa ne s švoji.mi, temveč s tujimi. Tp vedp pa tudi vsi oni, ki sp ga videli pri delu za šolo in v šoli. Ali večje, nego je bilo njegovo delo v šoli, je bilp njegovo delp za šolo; zakaj imenovan je bil razmerpma še jako mlad za šolskega nadzornika. Dolgo vrsto let je delpval v krškem in litijskem srezu. Kako se je razmahnilo delo, kako dvignilo šolstvo in kako je popirijelo za delo učiteljstvo teh dveh okrajev, vedo vši oni, ki so delali ž njim — učiteljstvo obeh okrajev!... Da ni bilo takega skupnega dela, bi ne bila taka rajnikova številna in v brošurah izdana »Konferenčna poročila«, še manj pa bi zagledale kdaj beli dan mnogobrojne »Učne slike«, izdane v knjigah, »Praktični računar« in dr. Rajnik je bil na šplskem pplju reformatoir še v drugo smer; in to je morda njegovo največje delp; zakaj kdor pozna unikum vsega šolstva, t. j. takozvano »Ponavljalno šolo«, mi mora priznati, da je imel rajnik mnogo reformatorskega duha, a še več ppguma, da se je lotil tega nestvora. In lotil se ga je! Ne sam; zakaj vedel je, da bi sam omagal! Pomagalo mu je učiteljstvo!... In v nekolikih letih je izdal »Učne slike za ponavljalne šole« (2 knjigi), »Berilo za ponavljalne šole«, »Računico za ponavljalne šole«, »Prosto spisje v ponavljalni špli«, a sestankov, konferenc in »Konferenčnih poročil« niti ne omenjam. Za njegovega nadzorovanja so prezidali mnogo starih šol in sezidali tudi nove. In kakp je najnik skrbel, da jih ppremijo merodajni faktprji z učili! Meni se vidi, da je bil rajnik med prvimi, ki je poznal pomen »Skioptikona« za šolo. Množicc diapozitivov in predavanj, k tem diapozitivom govore, da je bil najnik za tiste čase šplnik mpdernega kova. Učiteljstvu ni bil drugega nego prijatelj in svetpvalec! Da, bil je plemenita duša! Kljub temu je žel za vse svoje delo samo preziranje in nehvaležnost. Prezrli so ga, ko je bilo odlikovanih na stotine ljudi, ki so mu segali komaj do gležnjev. Pred nosom so mu zaprli vrata, ki so se mu jela odpirati do mesta, ki ga je s svojim delpm zaslužil. Tpda on ni klonil! Delal je in delal dalje! Kolikpkrat sem ga srečal, kp je nesel celo skladpvnico knjig iz knjižnice. A če sem ga vprašal: »Prijatelj, čemu vse to?« — je zmigal z rameni in dejal: »Veš, človek, ki se je dela navadil, se mu izlepa ne odvadi!«... In zdaj jc konec vsega!... Nič več te ne bom srečal!... A ko obiščem ob priliki na slovenjgraškem pokopališču tvoj grob, bpm na spomeniku bral morda tele bešede: Ko šel boš potnik, mimp groba, za hipa dva ob njem postoj!... Glej, v grobu tem mož plemeniti je našel zadnji svoj pokoj. On ljubil je Bpga v prirodi, ga ljubil v dušah je otrok in to ljubezen je on vcepljal ¦po šolah daleč naokrog — »Ppčivaj v miru, blagi mož!«... tp reci, predno odšel bpš. Da, počivaj v miru, mož plemeniti! Planinci, potniki, otroci, šola, učiteljstvp in sprodniki, kar vse si ti tako neizrečno ljubil, te bpdo ohranili v najlepšem spominu! • Ljudevit Stiasny je bil rojen leta 1862. v Kamniku. Oče mu je bil Čeh, mati pa SIpvenka. Leta 1882. je maturiral v Ljubljani. Služboval je v Bohinju in Zagorju ob Savi. Od tu je odšel za nadzornika za litijski in krški pkraj. Svpj sedež je imel v Krškem. Tu je živel skupaj s svojo mamicp, ki jo je neizrečno ljubil. Ta velika ljubezen do mamice je bila menda vzrok, da se lepi fant ni oženil. Ko mu je umrla mamica, je prenesel vso svojo ljubezen na svoje nečakinje, ki jih je ljubil po očetovsko. Tem in vsem njihovim Sorodnikpm naše najiskrenejše sožalje. Štirje mladi iz naših vrst Skoraj istooasno, ko je naš priznani in požrtvovalni Učiteljski pevski zbpir ponesel jugoslovanske pesmi na severovzhodno mejo Slovenije, ko je naš Šuligoj s svojimi »Trbovljskimi slavčki« prinesel prvo pomladno razpoloženje v naš Maribor in staroslavne Ruše in žel nadvse zasluženo priznanje, so 6. t. m. v maribprski Ljudski univerzi štirje literati iz naših vrst recitirali svoja dela. Bil je to večer s srčno toploto, kakršnih bi bilp treba več v Mariboru, kjer umetnostni duh, žal, močno usiha na r-ačun gospodarskcga duha. Zdi se mi namreč, da je dplžnost našega lista, da tudi ta pazno zasleduje posebej vse pokrete, ki gredp iz naših vrst, da med nami samimi vzbuja zanimanje tudi za orače srčne kulture, umetnpsti, ter objektivnp pprpča o njihovi rasti in uspehih. Najbplj močan je bil pač Tone Seliškar. V pesmi »Pravijo« je dvignil vero v že skoraj ppteptan optimizem. Veruje, da bomo kdaj rekli: »Zdaj pa smo vsi enaki«, da bp pče sinu pravil: »Poglej v leksikon. kaj je tp kriza!« Pesmi »Jutro v mestu«, »Jetnišnica«, »Večer nad mestpm«, »Z vlakpm«, »Dvoje obličij« so vse s podčrtanim socialnim ppvdarkom brez vsiljive tendence, a prepojene z liričnimi momenti; vSe so umetniško dovršene. Pesmi »Mpj oče« in »Poslednje pismp« sta silno vplivali Tia poslušalce. Nekaj čisto svojega, samoniklega je novedala Vida Tauferjeva. V njenih pešmih ni ničesar izumetničenega, preprosto slovensko pove in gane njena beseda dp najskritejših globin. Lepe so bile pesmi »Pomlad«, »Ajda«, »Smrt«, »Balada«. Izrednp nežni in topli so njeni »Pomladni soneti«. V pesmi »Magdalena — Srečanje z Jezušorh« pa ni izpovedala samo svoj oredo, ampak je najbolj pptrdila upravičenpst svpjega poslanstva kpt pesnicaumetnica. Pesmi Ruže - Lucije Petelinove so bolj razmišljajoče vsebine, s socialnim in mestoma nacionalnim povdarkom, kakor v pesmi »V muzeju« in »Borovnice«, ki sta ppleg »Malega raznašalca« najboljši. Čitala je tudi »Mlado pismo« in »Privid«, iz katerih so zalesketale globoke misli finp pbrušenih besed. Le včasih se zdi, da preveč išče učinkov v primerah, tujkah iti zunanjem blesku zgradbe svojih pesmi ter je skušala seči v globino z afektnejšo recitacijo. Posebno občutene so njene »Bprpvnice«, ki so zanimive tudi iz vzgojnega vidika. Vsekakor pa je dokazala tudi tokrat, da bo ime Ruža-Lucija zavzemalo lahko še častno mesto v slovenski moderni. Fran Roš je recitiral pesmi »Poletjec<, »Ob prijateljevem grobu«, »Obtpženec pred sodniki« ter prozo »Tovariša« in »Gospod s programom«. »Poletje« je lepo, oba zadnja mptiva v prozi pa nista nudila nič umetniškega in ne ppvedala kaj novega ter sta podobna vsakdanjim časniškim feljtonom. Roš je že kaj lepšega napisal in bi moral za tak večer tudi v Mariboru kaj krepkejšega nuditi. Poleg omenjenih je recitirla kotprvi naš priznani Miran Jarc. B. Kiparov.