gt, 161 Pgfliiiiia plafaita t| Izhaja, izvzemši pondeijelc, vsak dan *: A šibkega št. 20, I. nadstropje. Dopisi na pisma se ne sprejemalo, rokopisi se Prof. F. Peirc. — Lastaik tiskarna Edi-rnaša za mcsec L 7.—, 3 mesece L 19.^*,, Za inozemstvo mesečno 5 Ur vet — Telefon J^iištva in uprave it 11-57. cirro^cejska ^j±zn±ea i/ Trstu, v petek 10, Julija 1925, jjJUBLJANA - JugoslavU^----- Posamezna številka 20 cent. LetniK L -J—. Odgovorni arednikt 'Acrfe Edinost. Naročnina gIo — ko je doseglo uresničenje najsi-jajnejših sanj svoje ekspanzivne politike — razvijati vse svoje napore k razvoju svojih duševnih in političnih vrednot, kar ga postavi na sprednja mesta ne le balkanskih držav, marveč tudi vseh srednjeevropskih. Pisec citira besede glavnega radikalnega glasila «Samouprave»: «S sporazumom med Hrvati in Srbi se odpira nova doba. Če obe strani ostaneta lojalno zvesti dogovorom, bo sledila radikalna sprememba v političnem življenju naroda treh imen: sreča za ves narod, duševni in gospodarski podvig, to mora biti cilj sporazuma...! Združeni v bratski slogi in v medsebojnem zaupanju, bodo Hrvati m Srbi živeli svojo zgodovino!* Druscovich meni nadalje, da bodo Hrvatje mogli vršiti vlogo posredovalca med Srbi in Slovenci, ker jih — Hrvate — opaja s Slovenci vez zapadne kulture in ker bolje poznajo stremljenja in potrebe Slovencev. Takot bo sporazum koristil tudi Tafranta, vzhodno <*f Uezana. V Tazi je evakuacija mesta s strani žensk in otrok končana. Izvršila se je po železnici in deloma tukli s kamrjoni. Francoske čete se držijo še vedno na ofeemlju, Id so ga odvzele Rifancem, medtem ko zasedajo Abd-eHCrimove čete črto severno od Bab Momdt-Bu Mihiris-Sidf Bel Kassem (paralelna črta, oddaljena 15-20 km od železnice Taza-Alžir). Rifenci in odpadniki so zbrali silo 10.000 mož ob UergL Srvvfca te operacije je menda nova ofenziva proti Feeu v smeri od severa proti jugu. Pri Francozih se vršijo priprave x& zavrnitev odpadnikov severno od Uerge. Plemen« okoli Taze so zelo vznemirjena. Nekatera od njih se bila razorožena. Vendar je pa arfcUertja, ki je prispela v te okraje, napravila globok vtis. Zveza med Tazo in Feeom posluje redno. TtacK Anglija bo odposlala vojne ladje Kraljičina v zakletem liftu j jesti in piti Ko so bdi po veliki večini LONDON, 9. V torek se je podala prin-' si,n? . ;50 ,#cnili cezinja Marija, hčerka angleškega kralja, s tem, da zakolje jo, speče jo m pojedo poročena Lascelles, v Leed, da £ejme na "malega slavljen ca. V hipu, ko so se pn-vseučilišču diplomo častne doktorice pra- da izvrsjo zverinski naklep, se va. Rektor in mestni župan sta jo spremila >c o4roka' k* fe bif tud* navzoč, uprL v lift, ki naj bi jo dvignil v tretje nadstropje. Prišlo j« do silno krvavega pretepa, tekom kjer se nahaja velika dvorana. Ko pa je katerega je bilo mnogo ciganov ranjenih, princezinja stopila v lift, se ni hotel zga-1 trije smurtno ne varno. OstaJe so aretirali niti Prihitel je mehanik, ki pa je na splošno: orožniki, ki so prihiteli v velikem številu začudenje ugotovil, da je vse v redu. Kra- v taborišče in napravili konec divjemu Ijična je tedaj izstopila ter se podala po metcžu- _ pričel dvigati in je prispel v III. nadstropje BERLIN, 9. V uKci Martinstrasse je N>ovi finančni minister on. Giuseppe t. j - Tmeriu s Slovenci. Daiie trdi Vo3p® je bil rojen v Benetkah L 1877. Še o isemu ra^___ju^ ____^_____kot mlad ®e je izkazal za izvrstnega stro- kovnjaka v trgovinskih in gospodarskih pisec, da doseženi sporazum definitivno odpravlja misel na možnost razpada jugor slovenske države: misel, ki da se je globoko ukoreninila zlasti v Sloveniji. Toda ljudstvo. ki je imelo le škodo od boja na nož, bo slednjič, ko bo občutilo blagodati človekoljubnega in bratskega medsebojnega razmerja, blago slavljalo doseženo slogo! Kakor že rečeno: Druscovich piše svoja razmotrivanja na podlagi uverjenja, da je zadevah. Znan je posebno kot dober po-znarvalec Balkana in Vzhoda. L. 192L je feil imenovan za guvernerja Tripotttanije in se je tudi tu dobro izkazal. Novi minister narodnega gospodarstva on. Giusetppe Belkc&zo je za eno leto star retjši od finančnega ministra; rojen je v Veroni. Do sedaj je bil profesor na pofi- sporazum ze gotova stvar, do čim čujemo, tehnici v Milanu. Spisal je več knjig o z drugih strani glasove, da so še vedno na raznih tehničnih vprašanjih, potu težko premagljive težave. Nekateri _ - g -----s..- — - 1Anr trdijo celo, da se je vsa akcija za sporazum DrZDOIlI PrOfOCUll ZQ l9Z4-j9Z5 že definitivno izjalovila. Naše mnenje pa je, da Druscovich s svofo domnevo morda sicer res prehiteva dogodke. Kajti več, aego naravno je, da se spori, ki so napravili tako globok prepad, ne moirejo poravnati kar z eno potezo peresa, ko je treba razčistiti tolika navzkrižja, tolika nesporazumljenja, toliko medsebojnega nezaupanja, kakor jih je ustvarila obojestranska prošlost. Saj tudi v slučaju, da je sporazum že formalno sklenjen, bi bilo razumljivo, če obe strani-pogodbenici, racfi ozirov na ukoreninjeno' duševnost in občutljivost v svojih lastnih taborih nočeta hiteti z razglasitvijo vsebine doseženega sporazuma, marveč hočeta poprej tudi v lastnih vrstah ustvariti pravo razumevanje potrebe in koristi sporazuma. Eno pa je gotovo po našem globokem uverjenju: fdeja sporazuma zmaguje!! Bo morala morda sicer še obiti in prebiti marsikako ostrino, ali njena končna zmaga je goitova. Naj navedemo zopet besede Druscovicha: g Na srbski strani niso mogli več izključati radičevcev od aktivnega sodelovanja v držav»ejn življenju. Pastč si je zagotovil novo zaslugo napram svoji domovini — morda največjo zaslugo svoje dolge in srečne karijere državnika. Njegovo obotavljanje se kaže sedaj le kot taktična poteza, da si pridobi ođ ibodočih zaveznikov čim več obvez.» Zadnji odstavki Druscovichevih razmotri vanj pa zvenijo kakor resen opomin tudi na italijansko stran. Sklicuje se na priobčile uradne agencije Štefani, kjer je bilo rećerra da je doseženi sporazum istotolike zgodovinske pomembnosti, kakor dogovor na Krfu, s katerim so se v letu 1917. postavili temelji jugoslovenske države. Krf-ski pakt je bil le dogovor med srbsko vlado in malim številom v inozemstvo po beglih predstavnikov Hrvatov in Slovencev; šele sedaj, s sporazumom med Hrvati m Slovenci, se je ta država konsolidirala in uveljavila. Druscovich pripominja: Ta država, ne bo ne srbska, ne hrvatska, ne slovenska, marveč srbo-hrvatsko-sloven-ska! Pott do takega ujedinjenja bo morda še precej dolga. Toda za njegovo dosego bodo stali Jugo si oveni rama ob rami s skupnim namenom in se more reči, da se to ujedinjenje danes začenja in se dovrši brez stresljajev v skupnem interesu » Rekli smo, da besede Druscovicha zvenijo kot resen opomin tudi na italijansko stran. Opravičeno pravimo to, čeprav gre tu Je za notranje življenje jugoslovenske države. Za utrditev in konsolidacijo drža-v*e ni zadostoval dogovor med vlado in nekaterimi predstavniki, marveč je potreben sporazum v narodu samem! Kar velja za notranje življenje države, velja tudi za odnošaje med državo in državo. Ne zadostujejo le dogovori med predstavniki vlade, marveč morajo soglašati z njimi tudi prizadeti naredi!! Notranji sporazum v Jugo>-detj narodi! Prebitek 209 milijonov RIM, 9. Predno je on. De Štefani zapustil finančno ministrstvo je ugotovil, dasi le začasno, da se bo poslovno leto l. julija 1924. — 30. junija 1925. zaključilo s prebitkom 209 milijonov lir, t. j. za 1564 milijonov boljše kakor se je predvidevalo. Zadnjič se je obračun zaključil s prebitkom l. 1910.—I9ll. Angleški list o De Štefanijo LONDON, 9. «Daoly Telegrapfo* pripominja k ostavki finančnega ministra De Štefanija: Narod mu (De Štefani ju) mora biti hvaležen za delo, ki ga je- izvršil, in edino finančnik prve vrste ga bo lahko nadomestil. Vlak povodi dva kmet« BOLOGNA, 9. Predsmočnjim sta se kmeta Peter Fantuzzž in Ermenegild Cam-pdbelli, prvi iz Pontekingo, drugi iz Borgo Paniigale, vračala na vozičku, pri katerem je ibil vprežen osel, domov. Ko sta dospela do kraja L ar ino di Mizzo, kjer gre cesta preko železniškega tira, nista precej vinjena kmeta zapazila brzoviaika, ki se je naglo bližal. Vlak je stri voziček ter strašno razmesaril kmeta in oisla. Kongres društev za tfrattvo narodov odobril poročilo komisije za narodne manjšine VARŠAVA, 9. Kongres društev za Društvo narodov je proučil poročilo politične komisije za narodne manjšine ter odobril nato sledeče resolucije: l. Protokol predstavlja najboljši sistem za uresničenje načel pakta; 2. Združene države obljubijo, da bodo ostale nevtralne in da bodo v slučaju potrebe sodelovale v borbi proti državi, ki bi s svojim zadržanjem povzročila vojno; 3. zaščita pravic državljanov nasledstvenih držav; 4.. kodifikacija prav narodnih manjšin na zahtevo, ki jati imajo manjšine same nasloviti na Društvo narodov. Po glasovanju se je kongres zaključil. Hačrt za isemnrnl delovali soglasno odobren v francoski posL zbornici PARIZ, 9. Poslanska zbornica je soglasno odobrila načrt za ratifikacijo konvencije, ki določa število delovnih ur v industrijskih podjetjih na 8 ur na dan oziroma 48 ur na teden. To konvencijo je Francija podpisala 24. januarja *leta 1921. v smislu načrta za washingtonsko konvencijo. _ MADRID, 9. Kljub nasprotnim zatrdilom iz Londona se v krogih francosk**-Spaneke konference s trdovratnostjo vzdr žuje veet, dfe ni isključeno, da bo Anglija adružiki svoje vojne ladje s francoskimi in španskimi za skupno nadzorovanje maroške obale. To posredovanje Anglije bi že samo na sebi globoko vplivalo na vstaška plemena. mm m Mimo« zo Korone Pred novo politično razpravo v francoskem parlamentu PARIZ, 9. Do zadnjega se je zdelo, da bo odšla poslanska zdbomiea na počitnice še ta teden. Vsied vladne zahteve novih fondov za Maroko je pa postala nova politična razprava neizogibna. Radikali in socijalisti so hoteH kompaktno nastopiti na prihodnjih upravnih volitvah za obnovitev pokrajinskih svetov, sedaj pa se socijalisti ne morejo odločiti za glasovanje za nadaljnje kredite za izdatke v Maroku v znesku 183 milijonov. Vsled tega se je sklenilo izzvati v zbornici nove vladne izjave ter na ta način ugotoviti morebitne možnosti za spravo z Rifaoci. Zahteva za nove fonde je bila včeraj od Panieveja kot vojnega ministra predložena proračunski komisiji, ki jo je takoj proučila ter odobrila na svoji nočni seji. Fnuuln-lpnskl sporazum dosežen na madridski konferenci PARIZ, 9. General Jordana, prvi španski delegat nar konferenci v Madridu, je izjavil, da je bila de facto konferenca zaključena. Mahry odpotuje danes v Pariz. Na konferenci se je dosegel sporazum v vseh važnejših točkah: le v nekaterih postranskih zadevah manjkajo še definitivni zaključki. Vprašanje nadzorovanja mej na suhem je že reSeno. Francoska državna banka znižala eskomptno mero PARIZ, 9. Francoska državna banka je znižala eskomptno mero od 7 na 6 %, le za predujme na vrednostne papirje ostala 8%tna mera. Tudi čehoalovaški poslanik pri sv. stolici - odpotoval PRAGA, 9. Uradni komunike naznanja, da je bil čehodovaški poslanik pri Vatikanu odpoklican. Poslanik je že zapusti Rim in se nahaja na poti v Prago. pred njo. Dogodek bi se sam na sebi ne i včeraj zjutraj skočila skozi okno svofjegai zdel nič čudnega, ako bi se n bil dogodil i stanovanja, ki se nahaja v tretjem nad-že pred 3 leti prav enak incident Tisti-«stropfu, 12-letna Elizaibeta Hertel. Oble*-krat je namreč kraljična prvič obiskala; f® na mestu mrtva. Iz pisem, ki jih je imenovano univerzo. Tudi takrat se ja lift i zapustila mlada samomorilka, je razvidno, na podoben način pošalil iz kraljične. 1 je šla v smrt radi nesrečne ljubezni. S čudnim dogodkom se bavi špiriti stična. Zaljubila se je bila v nekega mladega družba v Leedsu. , gimnazijskega dijaka, a njeni starisi __i so seveda odločno nasprotovali njeni Krvare krstna siavnoat španskih ciganov prezgodnji ljubezni; ker nobena kazen ni ALICANTE (Španska), 9. Večja skupina nič izdala, so končno zaprli deklico doma. ciganov, ki se je utaborila pred par dnevi Predno je trmoglava in oči vid no eksalti-v bKžkti vaisi Redovan, je hotela pred- rana Elizabeta izvršila obupni korak, je včerajšnjem proslaviti pol svojih šegah roj-1 napisala svojemu dragemu poslovilna stvo malega cigančka. S tem namenom so pismo, v katerem je v vročih besedah dala se cigani zbrali okoli ognjev in pričeli duška svoji nezreli ljubezni. DNEVNE VESTI zadnja pot Josipa Pan&rca Naše pričakovanje, s katerim smo zaključili besede, posvečene spominu J os pa Pangerca, se je uresničilo v nepričakovani meri Ln obliki: zadnja pot pokojnikova je bila pretresljiva manifestacija srčnih čustev: vdanosti, ljubezni, sožalja in globoke žalosti radi nenadomestljive izgube, ki je s smrtjo Fangerca zadela občino dolinsko in vso našo stvar. Vse domače ljudstvo se je sbralo, da se še enkrat pokloni spominu preminulega voditelia in namigavanje je bilo v zvezi z nedavnim naglim oslabljenem, lire in grozečo gospodarsko dez-organizacijo države, ki bi bila neizogibno sledila nadaljnjemu padanju italijanske valute. In neposredni vzroki padca ministra De Štefanija so v zadnjih valutnih nezgodah, kar odkrito priznavajo tudi fašistovsk: listi. Tik pred začetkom padanja lire je izdal m nister De Štefani, kakor znano, par odlokov o preuredbi borz. Posledice preuredbe pa so bile popolnoma drugačne nego pa je predvideval in pričakoval finančni minister. De Štefani je nam- «očeta». Pa tudi iz drugih krajev «Brega in reč h:otel doseči s preuredbo borz, da bi bila Istre, iz Trsta in okolice je došlo veliko šte- vsaka špekulacija na škodo lire onemogočena, vilo žalnih gostov. Na razsežnem prostoru bilo je torej to nekaka napoved vo;ne kvarnim pred Pangerčevim domom se je zgrnila tisoč- špekulacijam visoke finance. Kakor znano, so glava množica. naleteli tozadevni odloki v borznih krogih na Kondukt je voidil veleč. g. župnik Piščanc velik odpor in uspeh :e popolnoma izestai, ob asistenci 4 duhovnikov. Po blagoslovitvi kajti kmalu se je pojavila na denarnem trgu je zbor pevskega društva «Vodnik» ob sploš- i velika dezorganizacija, ki je imela za posledico nem ganotju odpel pred hišo žalostinko «Bla- naglo padanje lire. Vsi komentarji k od-gor mu». Nato se je razvrstil žalni sprevod, stavki ministra De Stefani-ja so si edini v kakršnega menda Še ni videl naš lepi «Breg». teui, da mu poleg na'raznovrstne:ših zaslug Na čelu je korakala šolska mladina. V spre- štejejo nedavno zakonodajo o borzah kot vodu so nesli šest krasnih velikih vencev z usodno napako. Tako piše na pr. sam «Popolo napisi: Nepozabnemu očetu žalujoči otroci. — : dTta!ia», ki je osrednje fašistovsko glasilo, v Nepozabnemu prijatelju družina Leban. — II j tem pogledu sledeče: ^Neskladnosti gT De Ste-municipio di S.JDorligo della Valle a Giuseppe fanija se začenjajo z njegovimi odlckTo borzah. Pangerc, — Svojemu ne utrudljivem u ustanovi- : Ministrov namen je bil morda najboljši, toda teliu društvo «Vodnik». — Svojemu bivšemu i izvedba je bila kaotična, brez prave oblike županu srenja Dolina. — Svojemu ustanovi- »in nedosledna. Med krogi, ki V h imenujemo telju Hranilnica in posojilnica v Dolini. (finančnike, se je bil poja^vij strah pred novo-Svirala je žalostinke godba iz Plavij, Za po- I tarijami posl. De Štefanija. V gotovih duševnih litično društvo «Edinost» in naš list so došli ! položajih pa ni nič hujšega, ne£o je strah pred dr, Edvard Slavik, Josip Gabršček in Makso «novitn». Fašistovsko glasilo zaključuje, da je Cotič; za pokrajinski odbor te organizacije za De Štefani raje podal ostavko, nego da bi Istro: dr. Mirko Vratovič, Ivan Stari in Ante , spremenil svoje mišljenje o navedenem vpra-Iveša; za občino komisar Scialpi z uradni- šanju. Med njegove zasluge prišteva fašistovsld štvom; društvo «Vodnik» korporativno, potem list dejstvo, da je uravnotežil državni prora-zastopnik Hranilnice, več učiteljev in zastopnik čun, katerega je prevzel v 1. 1922. s strašnim »Učiteljske Zveze. Nato pa je sledila nepre-. primanjkljajem. Vsa njegova finančna politika (UoHna nreto inlnili rfnnin« D ~ J'. t_ J_ * L 't __ti * . Za duševao iblii—r med Fi—Liju m. Nenofo PARIZ, 9. «Ere Nouvelle* objavlja proglas ki ga je podpisalo gotovo Število francoskih intelektualcev za duševno razorožitev med Francijo in Nemčijo. Protest nemških borz BERLIN, 9. Wo4ffov dopisni urad »poroča: V znak protesta proti odboru za obnovitev, Id je znižal na rento državnih papirjev, so oatale včeraj zaprte borze v Berlinu, Frankfurtu m Hamburgu. Trgovinske borze so bik; odprte. Belgijski zunanji minister ▼ Parizu PARIZ, 9. Sinoči je prispel semkaj Van Der Velde, belgijski minister za zunanje stvari, ki je bil takoj po isvojem prihojdu sprejet pri Rriandu na Quayju d'Orsay. Pogovor med obema ministroma je trajal nad 2 uri. Straina vročina t Ameriki NEW-YORK, 9. V vzhodnem delu Združenih držav vlada strašna vročina. Te dni je zadela solnčarica 9 oseb, ki so umrle. V Washingtcmu je kazal včeraj toplomer 40.5 stopenj «v senci. BUDIMPEŠTA, 9. Mitzi Lederer, žena Gustava Ledererja, ki je skupno s svojim možem umorila mesarja Koudelko, je bila danes obsojena na smrt na vešaliE. Na koles* okofi BRIANCON, 9. 13. etap« dirke okoli Francije Nizza-Brian^on, kd 274: 1« prispel A_____ ti__L E' ■»»•- 1 D_11 i • Aymo v 13 urah 5 13 urah 15*. 3"; 2L Bottecchia traze». Komaj je bil fijrt razdeljen v j brezplačno med mladino drevesca, da jih zasa- dalcu »Zveze prosv. društev* dopis iz Ko- razprodajo, so se pojaviti policijski agenti, j di na določen dan ter da tako prižge v njih ritnice, v katerem naznanja tamkajšnje društvo ki so preprečili nadaljnje razproiđajanje j ljubezen do sajenja dreves, svojo nedeljsko prireditev. Ker prosvetno lista( ker je bila «G. S*» pO naloga gori- — Prihodnji mesec bo preteklo leto, odkar dru&tvo v Koritn ci pri Grahovem ni včlanjeno gkega pcdprefekta zaplenjena. Četrtkova i je vršila v Tolminu gozdna in poljedelska v «Zvezi prosvetnih društev*, je dopis le 1» j Številka je bila zaplenjena radi uvodnega razstava. Pergamene odlikovancev »o že poru- prTvljan^ ' ^ P S P°" i članka «Rdeče knjige*; ki so btie, kakbr ^ " x" -------- — Izpremembe posesti. V Kočevju je tam-!51110 poročali, tudi zaplenjene, kajšn i notar g. dr. Vilko Maurer kupil ob' — Ustanovni občni zbor slov. plamn-Lhiblianski cesti stoječo vilo, ki je bila doslej j skega društva v Gorici. V pondeljek se bo vršil ustanovni občni zbor slov. planinskega druživa v Gorici. Ča« in kraj občnega zbora bosta naznanjena v nedeljski številki «Edino®ti». — Premeščenje. Goriški podkoemsar za javno varnost, cav. Alarocco je bil na lastno prošnjo premeščen v Casierto v južni Italiji, kjer prebiva njegova družina. — Post. Dudan v Gorici, V torek popoi- last gospe Jere Schemitsch. Z eno edino izje-iro e sedaj cela skupina vil v slovenskih rokah. __e Društvene vesti — Športno društvo «Adria» vabi vse čla- j niče in člane na sestanek, ki se vrši danes ob 20 30 v dvorani DKD pri Sv. Jakabu. _ . _ Ne, vbodljaju ne, toda prej, ko s-em imel v roki samokres, je rekla: Oče, odpusti mul Razburjen je hitel v pisarno, k;er je hotel izvršiti samomor, toda oba samokresa se nista sprožila. Predsedn k ugotavlja, da je komisija rašla samo en samokres, ki pa ni bil nabit. Anger-stein je potem tekel v klet, da bi poiskal kako orod;«, s katerim bi se usmrtil, lam je našeJ sekiro, s katero si je hotel odsekaii roko. Angerstein nadaljuje s povešenimi očmi: Da, hotel sem si odsekati roko, toda baš v tem trenutku sem začul od zgoraj taščine klice To me je silno razourilo. Zato sem hitel gori in sem jo ubil. Predsednik: Zakaj ste trli vznemirjeni? Obtoženec: Med menoj in taščo so bole vedno malenkosti, k; so me zelo vzne- dne se je mudil v Gorici DaimaUnec po- Bombigem, — Tolmin, (Strelna tekma.) Domači lovski klub organizira za nedeljo 12. t m, v smrekovem gozdiču v bližini sosteka Tolminke in Soče strelske vaje. Vršile se j bodo v nedeljo 12, t. m. Program je sledeči: i Od 8. do 12. ure: Poskus&o streljanje, menele toda ti še vedno niso prejeli priznanih | mirjale. Ker je kričala, sem se silno razjezil, jim svetinj. Nato se je pričelo zasliševan:e o — Končno se je vendar-Ie ustanovil živino- služkinje. Po Angersteinov. izpovedi zdravniški konsorcij za Tolmin, Sv. Lucijo in ! služkinja po_umoru tašče nenadno pojavii se ;e druge bližnje občine. Upemo, da bodo odslej izginile neprilike, nad katerimi se je pritoževal pred par dnevi dopisnik iz Sv. Lucije vsled . | #__|__ pomanjkanja urejene živioozdravniške službe. ' sem sekiro, in ker j« bežala, sem tekel za po stopnicah, ;o zgrabil in jo udaril s Is tflaik@ga življenja - Nerorna pagU^ska i-U. Včeraj zjutraj j kJ - ^ ^ kooieriral okoli 6. ure je sire evod^a tovornega vlaka: , . . ' , ' t . št. 6304, ki je vozil iz ^abrežine proti Prošeku, js konusarjem trgov^to-obrtoe zbornice zapazil nedaleč od kio.netra 559 na tiru mo- odv. Vexzegnassi-jem m z županom sen. čan železen drog, položen počez preko tračnic. Strojevaja je ustavil vlak ter stopi; z lokomotive da ocislrani zapreko. Toča tedaj je z vc-lik'm presenečenjem u£ctovii, da je na tračnicah bl.žnje proge — proga je tam dvotirna — položenih v kratkih presledkih runo^o debelih v:jakov, kakržne rabi,o za priirjevanje tračnic. Ker ie imel po tem vsak čas pnsopihati . . . osebni vlak št 4371 iz Posteje strojevodja, } ftrefymje m pr.^ti «poules». — c Wla takoi mri,ra' fimio ie zvabil svojo komisijo, da preišče čudno zadevo m izsledi j fTva /^aaa zna^ L ^jj. ^staie na k ^ sobo ^CT # 6 »ekiro radklal krivce. Pozneje sta biia aretirana 17-Utni Ka- j ofosto^ iz ra^mb vrednostnih pred- Ko ^ pritek4a £ pJkloč domača usl«ž- rel G, iz Briščikov in 16-leIni Alojzij G. iz j . # j benka, jo je pobil do smrti. Takoj nato je umo- Zgonika, ki sta močno osuaiera, das ta polo- lekme se lahko udeleže vsi Strelci Ju-|ril v kuhinH svojo svakinjo, osemnajstletno žila na tračnice zapreke, k: bi bile skoro po- | Hjske Krajine. i Elo, ki s« je bila ravnokar vrnila z obiska. — vzročile kako hudo nesrečo. Lomin na izredno posrečeno prireditev j Morilec je imel v svoji službi 24letnega vrtnar- Iz življenja po sveta Osemkraten morilec Angerstein V pondeljek 6. t m. se je pričela pred porotnim sodiščem v Linvburgu razprava proti znanemu večkratnem morilcu Fricu Angerstčinu, prokurirtu in pšcarniSkcmn predstojniku pri postajnici velike industrijske tvrdke v Hai-geru. Angerstein je izvršil osem umorov, vec poneverb, skupno 13 zločinov. Tvrdka Kvpen, Wissener Eisenhiiten ima v Haigeru svojo podružnico, kjer je uskižbeniii poleag večjega _ _ ... števila delavcev tudi potrebno Število uradni- j njiŠču še ne gori. Ker se je bal, da je vrtnar kov. Angerstein je bil skupno z nekim Nirom j niorda videl trupla, ga je kratkomaio pobil. --1- ---kot .knjigovodja z obsežnimi pravica- l med ubijanjem je vstopil uradnik Ditthardt, je prosto stanovanje in mesečno pla- S2 )s silno prestrašil m zbežal v sosedno pred njim. Dekle je gotovo slišalo taščine ki ice po pomoči. Obtoženec: Ko sem 'o opaz.I, sc me je polastilo veliko razburjenje. Vzdignil njo sekiro po glavi, nakar je padla na tla. Morilec je šel potem v kuhinjo, kjer je umi! sekiro, Z očiščeno sekiro se je vrnil v spalnico ter je ponovno udrihal po umorjeni ženi in po tašči. To svoje dejanje utemelirje z naravnost zločinskim izgovorom, češ da se ie nenadno odprlo okno in se nra je zdelo, da se je žena zopet prebudila. Ko fe ponovno umil sekiro, je šel v kuhinjo, kjer je zaspal ter se zbudil šele rano v >otro. Odšel je v pisarno, kjer je opravil neke posle. Končno je prišel vrtnar Geist v kuhinjo, da popije svojo običajno kavo Angerstein trdi, da se je spomnil nočnih dogodkov šele pri njegovem dohodu, in ,ko je opazil, da v o£- PEKOVSKI pomočnik, ki dela tudi pri peči, se sprejme takoj. Anton Rustja - Ajdovščina. 538 MIZARSKEGA pomočnika, pridnega in poštenega, prostega vojaščine, izurjenega v stavbnem in pohištvenem mizarstvu sprejme takoj Jernej Kranjec, miz, mojster v Ilirski Bistrici. 959 DIVAN, postelja, veiik podstavek za cvetlice, miza, stolice se prodajo ceno vsled odpoio-vanja. Roraagna 26, II. nadstr. 94C BILJARD karambol se proda radi odpoto-vanja za L 800. Pojasnila v ulici Guardi* Št. 24, II. * 941 i LOKOAlGRfLA «L£wnz» v dobrem sttanm, 20/25 HiP 7 Atm. se proda po nizki in dogovorni ceni, Srebotnjak - Sever, Prediama pri Postojni. 930 uslužben mi. Imel čo v znesku 390 mark. V soboto 29. novembra lani je Nix sporočal I ravnatelju, da v blagajni ni vse v redu. Prihod- lansfcega leta, bo£*ta darila, prijeten kraj in društva ter namen prireditve (čisti do- za zlohotno dejanje, temveč za lahkomiselno paglavstvo. M - Nezgoda v škeden^ pkv;Hh V ške- b^ se'1^'pJ^'p^l^pLtrtm^u) dcnjskih plavžih ie vec,-a skupna delavcev;, , . , , v > sinoči popravljala veliko plinovodno cev, ki! *>oćo povatii, tudk ietos brez dvoma moje že več dni puščala. Nenadoma je pričel plin selcev k tekmi, močneje uhajati, vsled česar je mnog m de lav- f — Toteo« čem postalo slabo. Najhuje je občutil posledice bilanca nase ooti.je pokazuje deficit v znesku vdihanega plina ^ t«^ Rafael Cara- L 60.000. F skega pomočnika Geisa in pomočnika Darra. Ko je v kleti ubil svojega psa, je poklical v svojo sobo Geisa in za vratno umoril. Tudi Đarra je ubil zavratno. Po vseh teh umorih je ubil v jedilnici še pisarniškega uradnika Kiela 22-letni težak Rafael Cara vetta, stanujoč v ul. S. Marco št. 43, kateremu jc moral prihiteli na pomoč zdravnik rešilne postaje. Mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, a njegovo stanje ni nevarno; ako ne nastopijo kake komplikacije, bo okreval v par dneh. — Avto ga je podrl. Ko je uradnik Septimij Di Maria. stanujoč v ulici Girmastica št. 28, sinoči okoli 23. ure šel po Corso V. E. III, ga je neki avtomobil, kateremu se ni utegnil ogniti, dregnil ob strani ter ga podrl. Pri padcu je Di Maria zadobil številne, a k sreči ne nevarne poškodbe na raznih delih telesa. Dobil je potrebno pomoč na zdravniški postaji, kamor je bil prepeljan z istim avtomobilom. - — Nevaren pedec otroka. Sinoči je mati prinesla v mestno bolnišnico 5-letnega Davida Maurič, stanuročega v Skednju - Via Pane bianco št. 366, ki je bil precej hudo ranjen na glavi. Mati je povedala, da je sinček pred par dnevi padel v Skednju z nekega voza. na katerega se skobacal pri igri. Ker je zdravnik .r. « . ry ji «i • i • , . . . i m njegovega tovarite Ditthardta, — x olajša. Pred kratkim objavljena občinska 5e obči.1 e pokazuje deficit v znesku Poleg slabega gospodarstva enolet- nega komisarjenja naše občine vpliva na tako slabo financ, stanje naše občine brez dvoma okolščina, da skrbi za vzdrževanje srednje šole. Ni nam znano koliko prispeva država za njeno vzdrževanj«, toda na vsak način, ako sploh prispeva, mora biti ta prispevek zelo neznaten, ker ie občina tako silno obtežena z razn, bremeni. Občinarji se vprašujejo, ali je dosedanji komisar Mrak, ki se je toliko bahal s svojo vsemogočnostjo in vsedosegljivostjo pri oblastnijah, res storil vse korake, da bi se občini odvzela vsaj polovica njenega bremena. Vse se nam zdi, — in ob gotovih prilikah se je to hotelo izkoristiti v polit.čne svrhe — da se hoče ustvariti nezadovoljstvo med kmeti okoliških vasi ravno vsled prevelikih bremen povzročenih od vzdrževanja učiteljišča ter od njih zadobiti predlog, da bi se šola odstranila iz Tolmina Res da je županstvo pred časom potom okrožnice na vse slovenske občine skušalo z njihovimi prostovoljnimi prispevki kriti pri- utfotovil, da ima prebito kost na levem sencu, i manjkljaj. Akcija se ni posrečila in bi bilo tudi ie moral otrok ostati v bolnišnici. j <*a bi se pri prostovoljnem prispevanju. ' _—-- Sedaj ob koncu šolskega leta bi moralo zu- j panstvo pri osrednjih oblastnijah poskrbeti za dovoljno prispevanje od strani države, med vojaki. ZeLo pohvalno za vojaike pred- — O priliki zaprisege novih vojakov-rekru-tov so se vršile obenem tudi razne športne tekme med vojaki. Zelo pohvalno za vojaške Dred-stojnike, da goji?o vzgojo telesa pri vojakih. Upamo, da bo uplivalo to blagodejno tudi na naše mladeniče službujoče v raznih vojaških oddelkih. — Kot običajno je tudi letos zavod Škodni k zaključil šolsko leto s prireditvijo, na kateri so nastopali gojenci. Odkar obstoja zavod, so S ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI — Član Drajržttične£a druživa te G>crice priredijo v nedeljo 12, t. m. v dvorani g. Lojzeta Mozetiča v Solkanu dramo ^Smrtna poteza* in veseloigro «Snubač». Začetek ob 17, ~ RENČE. «Golgota* v Renčali se vsled tehničnih težkoč prenese na nedoločssn čas _ Lsdra pri Kobaridu. Izobraževalno društvo «Svoboda» v Ladrih fe priredilo v ned-eljia 5. t. m. s pomočjo «Zveze pro , - v svetnih društev, v Gorici, lepo uspelo ^dn<> bolj, od prireditve do prireditve, skr- V • x-i ■ i - • j__Tm; !Čevali slovenske točke. Ne čudite se zaradi predavanj« ojetiki, ki ye med nami ~cno.c ^ y priho Par dni pred umorom je našel v ženini omari med perilom njeno poslovilno pismo, iz katerega je sklepal o njenih samomorilnih na-* menih. Baje mu je žena že leta 1921. pisala, da se hoče usmrtiti, ker ne more biti zanf to, kar mora biti vsaka žena svojema možu. Zvečer pred umorom je zavžil dva asperina in iz-pil dva kozarčka žganja. Kmalu po polnoči je vstal, ker je dobila žena srčni napad. Bil je še bolj vznemirjen, ko mu je tašča povedala, da je eden svakov šfilitičen in da more zboleti na tej bolezni vsa družina. Vse to ga je silno vznemirilo, zlasti še, ker sam boleha na jetiki. Zato je sklenil, da se poslovi od življenja skupno s svojo ženo. Stopil je v sosedno sobo, kjer je vzel samokres. Ko se je vrnil v spalnico, je opazil, da se je žena medtem osvestila in mu vzela samokres, nakar je padla ponovno v nezavest. Nato je videl v sosedni sobi lovski nož in je stopil ž njim zopet v spalnico. V tem trenutku pa je žena odprla oči in ker se mu je zdelo, da je že mrtva, jo je zabodel. Morilec pravi: Ko sem videl kri, nisem več vedel, kaj se je zgodilo. Na predsednikovo vprašanje, ali je sobo, kjer ga je Angerstein tudi pobil s sekiro. Isia usoda je doletela tudi Kiela, katerega je morilec večkrat ranil tudi z lovskim nožem. Na predsednikovo vprašanje, ako je po vsakem umoru umil sekiro, je odvrnil obtoženec: Ne vsakikrat, temveč po vsak; periodi. Predsednik: Koliko period razlikujete? Obtoženec: Najprej je prišla mo:-a žena, meja mati in moja sestra, nato Geist, Ditthardt in Kiel. Truplo svoje svakinje je pokril, vsa druga ■ pa je pustil, kakor so bila. Po končanih grn- j zodejstvih je imel službeno telefonski pogovor. Nato je srečal na stopnicah še knj govodic Darra, ki ga je tudi ubil, ker je mislil, da je videl njegovo krvavo početje. 31-LETNI VELETRGOVEC in posestnik, ne oraad-eževane preteklosti, iz ugledne, narodne rodbine v Slovemii, želi rescbo spoznati -stotako, premožno damo, ki ima veselje sodelovati pri vodstvu trgovine itd. Francoščino obvladajoče imajo prednost. Le resne ponudbe po možnosti s sliko na uprav-ništvo pod «Srce za zvestobo», Tajnost strogo zajamčena. 933 KAMJONCEK Itala, 18 HP v najboljšem stan?u se proda. Naslov pri upravništvu, 93S BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 siils, hrilante kupuje po najvišjih cenah edina DAROVI V počastitev spomina pok. Josipa Pangerca se je po pogrebu zbralo v Pangerčevi gostilni L 162.70 za Šol. društvo. Pokojniku blag spomin, darovalcem srčna hvala! Za Ciril-Mefodovo proslavo nabrali postojnski fantje L 68 za Šol, društvo. Od tega L 3G pri Elotovi odhodnici, L 15 daruje Divačan, ker se je zbal klofute Posto*nčana in L 23 nabrala vesela družba pri Nadi Srčna hvala vsemf Mesto cvetja na grob pok. Josipu Pangerc, daruje g. Vekoslav Kodrič iz Sv. M. M. sp. L 10 za Šol, društvo. Srčna hvala! Borsna sporočila« DEVIZE Amsterdam od 1080.— do 1100 — Belgija od 125.iiO do 127.50; Pari* 127.50 do 128.25 London od 13* 25 do 132.75 ; New York od 27. 20 do 27.35; Španija od 390.— do 406.— ; Švica od 5*5. - do 535.— ; Atene od 42.50 do 44 50; Berlin od 640.— do 665.— ; Bukarest od 12,— do 13. : Praga od 81.— do £2.—: Ogrska od (V0390 do 0.03SU; Dunaj od •.0380 do 0.0395; Zagreb od 47.75 do 48.25. VALUTA; Avstrijske krone od 0.0380 do 0.0395 dinarji od 47.50 do 48.—; dolaiji od 27.15 do 27.30; nove* po 20 frankov od 106.— do 108.— funt 5ter-ling od 132.— do 13?.50. Benečijske obveznice 68.—. Gsribaldi si. 2 prva nsdsSfcpj« (62) | •||| I 'IH umuk il .....H Me kurilo ml obraz mozoički «f t-v m »S trd n ice @f@!is bule tvori acismi m vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mieh-kicbi kože in ki se porajajo posebno v vršacih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z artifeli dično vodo <«Peartinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseb lekarnah. 66 ZAHVALA Nedostaja nam besed, da bi mogli primerno izraziti svojo hvaležnost za tolike in tako pretresljive izkaze ljubavi in sožalja povodom smrti in pogreba našega nepozabnega očeta in glavarja Hvaležni iz globine duše vsem, ki so nam s s • sočutjem blažili IJuto bol. — Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini, g. občinsken; : ! oitt s; rj«i in nradništvu, zastopnikom političnega društva Edinost" v Trstu in pokraj in > 1 ^-ve ouUora lega društva za Istro, zastopnikom „Šolskega društva" in „Učiteljske zveze \ „„.iiopnikoni drugih društev, darovalcem krasnih vencev — županstvu, srenji. Hranilnici in posojilnici, družini Lebanovi, — društvu „Vodnik" za ganljive'žalostinke, godbi iz Plavij, cenjenim govornikom, ki so tako lepo in za nas tolažilno proslavili pokojnikov spo-nin in slednjič in Še posebno dobrim -ovaščatiom in drugim dragjm rojakom, ki so izkazali pokojniku zadnjo ljubav. Hvala, prisrčna hvala vsem ? Bog povrni stotero! (526) ŽiSLISJOŽA RC 3!N5. ..! .jJUJmilg ".'J.,^^^^-"*- - šSirasss Skladišče VSa Carducci nadaljuje oeflko razprodajo kuhinjskih predmetom po nslugodnejšlh tmn š O c. (225) PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: (93) Mol preteklosti mojo vest Ko sem prejel pismo od tebe m Giovanne. njenih ledenih prstov tako vsesali v Paolovo meso, ki me je pozivalo k njenemu smrtnemu ležišču, mi je da je njegova roka posivela. bila strašna misel, da bi jo videl, zato sem se izgovarjal z Biankino boleznijo, da sem mogel preložiti Roman v treh delih. prevedel Ivan Voak. ruščine «Tisto noc po moji poroki stopil v slabo razsvetljeno zakonsko sobo, sem nenadoma zagledal dve postavi, ki sta stali na stopnicah ob postelji. Mislil sem, da me bo konec, ko sem v eni postavi spoznal Marietto z otrokom v naročja, a v drugi Lukrecijo. okrvavljeno in z bodalom v prsih. odhod. Pričakoval sem, da jo bom dobil mrtvo; toda nisem mogel pričakovati' da se bo iz groba tako strašno maščevala nad menonoj... «Ve< onemogel je Paolo umolknil; jaz m duhov-nik pa sva bila teko pretresena, da nisva mogla govoriti. Končno je častiti starec vstal, se prekrižal, z Bianco. ko sem položil Raspelo na Paoiovo glavo ter izpregovoril s tresočim se glasom: VIII. «Kako naj popišem težke ure te strašne noči? — Torej hitro na delo, — je rekel gospod Feiicio — Vse potrebno sem pripravil v kopalni sobi, karnor prenesemo mladega grofa, a za operacijo izrabim njegovo nezavest, ki jo bom še stopnjeval z narkotičnim sredstvom. «Ni bilo lahko prenesti dve takorekoč med seboj zvezani trupli skupaj z masivno hrastovo krsto. Ker sta Zeno in Martin cdločno odklonila, da bi se dotaknila strašne pokojnice, sva morala z duhovnikom nesti truplo Giovanne, a dva oproda in Feiicio so nesli Paola. «V kopalni sobi smo oba položili na široko mizo, nato je Feiicio pokril Paolovo obličje s platnom, ki O prvem svitu zarje je končno prišel gospod Feiicio. -Žalostno in v-skrbeh je pregledal Paola, potem pa se je obrnil k meni: — Gospod grof, nadejam se še rešiti vašega sina, toda ne morem ohraniti njegove roke, kakor sem upal poprej. Pregled bolnika kakor tudi odgovori nevidnih sil. kaJbere sem vprašat, so mi povedali, da — Usmiljeni Gospod, usmili se tega velikega zamore le amputacija roke rešiti njegovo življenje, zločinca. Tvoja desnica ga je udarila z roko žrtve, Razkrojevalni strup je že prešel v organizem in že toda tvoj Božanski Sin je velel nam. ki smo ljudje: črez nekaj ur bš bela rešitev nemogoča. Odločite se: je bilo premočeno s silno aromatično esenco. Nato je ♦Odpusti sedem in sedemdesetkrat.* Dovoli mi, moj ali želite, da vaš sin živi, četudi pohabljen, ali pa naj na nekaterih trinožnikih zažgal trave ter vzel iz neke Njene usitne so se režale s čudnim smehom, a njeni Nebeški Oče, da pozivam Tvoje usmiljenje za grešni- rajlt umrje? Toda odločite se kmalu, zakaj ne smemo škatle nož z bleščečim ročajem, ki je bil porisan s •zobje so se zoprno svelili... To je bilo grozno! Postalo ka, ki se je pokesal svojih zločinov, in da mu z izgubljati časa. čudnimi znaki. Naio je obrezal Paoiu. rokav kaini- mi je temno pred očmi in izgubil sem zavest... Ker oblastjo, ki si jo dal Svojim služabnikom, odpustim «Minuto časa sem premišljeval. Paolo je bil žola, da bi oprostil roko, in rekel obrnjen k meni: se pa ta strašna prikazen ni več ponovila, sem se grehe za to m bodoče življenje, da bi mogel v molitvi strašen zločinec in namesto ljudske kazni ga je zadelo . ^„u:, - umiril, a naivna, globoka Biankina ljubezen me je in kesanju najti spas svoji dušt Nebeško maščevanje; nevidni krvnik zahteva za , ~ " nrl ]* ^ .zguDj^a, osrečevala, ko me je nenadoma zadel drugi udarec. «Solze so me dušile. Paolo je padel v nezavest, žrtev — zločinsko, bogoskrunsko roko. 1 ^