Izhaja vsak četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst. št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna št. 25Lir
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir
500 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Sptdizion« in abb. postale I. ur.
ŠT. 92		TRST, ČETRTEK 23. FEBRUARJA 1956, GORICA	LET. V
		K IMENOVANJU NOVEGA VIDEMSKEGA NADŠKOFA	
Za v	ersl	ko enakopravnost Beneških Slov	encev
Nezakonito službujoči duhovniki - Rodezija in Beneška Slovenija
Imenovanje msgr. Zaffonala, škofa iz Vit-loria Veneta, za videmskega nadškofa je do god ek, katerega pomen sega daleč preko meja videmske pokrajine. Za cerkveno-politične razmere v Beneški Sloveniji se namreč ne zanimajo živo le slovenski in jugoslovanski katoliki, temveč je o njih že pred desetletji ra^piavljala tudi širša mednarodna javnost.
Novi nadškof je prevzel od svojega predhodnika zelo težko in usodno dediščino. V slovenskem delu škofije je polkojni msgr. ■Nogara na žalost ustvaril stanje, ki je v odločnem nasprotju z izročili katoliške Cerkve in nespornimi predpisi krščanske morale.
O krivicah, pod katerimi žive tamkajšnji slovenski verniki, hi se dala napisati cela knjiga. Za danes se hočemo omejili na eno samo, toda zelo važno in bistveno stvar.
DUHOVNIKI, KI NE RAZUMEJO VERNIKOV
Napisali smo že, da je za časa fašizma msgr. Nogara imenoval v več ko dveh tretjinah slovenskih duhovnij Ulje dušne pastirje, ki ne poznajo jezika vernikov. Odkar tu službujejo, so pretekla že dolga leta in njihova dolžnost bi bila, da se nauče jezika ljudstva, med katerim žive in delujejo.
Predpisi Cerkve so v tem p ogledu nesporni: vsaik misijonar, ki ga pošljejo v preko-morje, se mora, še preden gre, seznaniti z jezikom ondotnega prebivalstva, ali se ga naučiti, brž ko tja dospe. Kar velja za Afriko in Azijo, velja tudi za deželo, v kateri je sedež in vodstvo vesoljne Cerkve, torej tudi za Benešiko Slovenijo.
Toda med našim ljudstvom pastirujoči tuji duhovniki se ne drže teh predpisov. Ko so ik nam prišli, so čez noč odpravili slovenske pridige, slovenski verouk in slovenske molitve in pri tem je ostalo do današnjega dne. Namesto da bi se seznanili z jezikom domačinov, silijo vernike, naj se oni nauče jezika priseljenih duhovnikov. Predpis Cerkve so postavili na glavo. Naša svetišča so pretvorili v učilnice italijanščine, jih spremenili v razna ro dovailnice vernikov.
Njihovo ravnanje je v kričečem navzkrižju celo s ikonkordatom, ki ga je Mussolini sklenil 11. februarja 1929 s sv. stolico in ga je De Gasperi dal po vojni' iznova potrditi od parlamenta: Župnikom — je rečeno v 22. členu — naj se dodajo, če je treba pomožni duhovniki, ki »znajo poleg italijanščine tudi jezik domačinov, da bi se dušno pastirstvo opravljalo po predpi s ihCer-h v e v jeziku vernikov.«
Smiisel člena, ki ga je Vatikan izsilil Mussoliniju, je nedvoumen. Dušno pastirstvo se mora v Beneški Sloveniji opravljati v jeziku domačinov. Zakaj se priseljeni tuji duhov-
niki ne drže tega predpisa? Zakaj ga že leta in leta dan za dnem gazijo? Ker so v prvi vrsti raznarodovalni in nasprotniki Slovencev in nato šele — 'duhovniki!
PAPEŽ INOCENC III.
Pri lem je treba pomisliti, da kar od priseljenih duhovnikov zahtevamo, ni utemeljeno saino v obstoječem konkordatu, temveč tudi v večstoletnih nepretrganih izročilih Cerkve.
Talko je že pod vlado papeža Inocenca III. leta 1215 četrti Lateranski vesoljni cerkveni zlbor naslovil na šlkofe »strog ulkaz«, naj v krajih, kjer prebivajo ljudje »raznih jezikov, imenujejo za dušne pastirje može, ki lahko opravljajo služlbo božjo, delijo zakramente in poučujejo vernike z zgledom in besedo v »Tazličnili jezikih«.
Še mnogo strožji so pa bili predpisi tako zvanih »Pravil papeške pisarne«, ki so pod papežem Ivanom XXII v začetlku 14. stoletja postali sestavni in pisani del cerkvenega prava: slovito 20. pravilo določa, da je imenovanje dušnih pastirjev, neveščih domače-
ga jezika, kratko in malo »/t e v el j a v n o in brez vredno s I i« (nullliue roboris vel momenti).
Ti predpisi so ostali v veljavi do meseca maja 1918, ko jih je pod Benediktom XV. nadomestil novi Cerkveni zakonik. Sedaj obstoječi zakonik na žalost ni prevzel v svojo besedilo slavnega 20. pravila, a ga tudi ni preklical. Jasno je pa za vsakogar, da Cerkev z novim zakonikom ni nameravala razveljaviti svojih d ušn opasti rsk i h načel, ki jih je uzakonil že pod Inocencem III., to je pred več ko 700 leti, a se jih od Kristusovih časov do današnjih dni vsepovsod drži. Saj je Pij XI. še aprila 1928 izjavil pred kratkim umrlemu nemškemu šikofu iz Osna-brueekna dr. Berningu, da sta »verouk in dušno pastirstvo v materinem jeziku naravna in nadnaravna pravica katoličanov«.
Ker novi Cerkveni zakonik niti ni hotel niti ni mogel odpraviti naravnega in božjega prava, je slovito 20. pravilo moralno še vedno v veljavi ter ga morajo odgovorni škofje pri imenovanju dušnih pastirjev v narodno mešanih krajih vestno upoštevati.
Poziv novemu nadškofu
Že to, da je poikojni msgr. Nogara namestil v Beneški Sloveniji duhovnike tuje narodnosti, ni bilo v skladu z načeli in izročili Cerkve. Saj so ravno zadnji papeži, Benedikt XV., Pij XI. in Pij XII., stalno učili in poudarjali, naj se, če je le mogoče, imenujejo za dušne pastirje — celo v Afriki in Aziji — možije ki so istega rodu kot izročeni jim verniki. Zakaj le duhovniki iste narodnosti temeljito razumejo miselnost in potrebe vernikov ter so sposobni najuspešneje širiti med njimi katoliško resnico.
Najmanj, kar bi bil pa moral msgr. Nogara zahtevati od tujih duhovnikov, je bilo, da se v določenem roku nauče jezika domačega prebivalstva. One, ki tega ne marajo ali ne morejo storiti, bi bil moral odstaviti ter jih nadomestiti s takimi, ki so voljni in sposobni pastirovati v Beneški Sloveniji po predpisih in izročilih Cerkve.
Nedopustno in vnebovpijoče je namreč, kako morejo in smejo katoliški duhovniki mirno in nemoteno leta in leta odtegovati vernikom dušno pastirstvo v njihovem jeziku ter jih tako pred celim svetom ropati pravic, ki jim jih je dal sam Stvarnik. Taki duhovniki morajo biti čimprej odstranjeni!
To smo zahtevali — na žalost zaman — od pokojnega msgr. Nogare in enako prošnjo smo v vesti dolžni nasloviti na novega nadškofa.
Pomislek, da današnje stanje v Beneški
Sloveniji traja žalibog ponekod že desetf-letja ter da se je kot navada že tako ukoreninilo, da se ne da kar čez noč spremeniti, ni utemeljen v cerkvenem pravu. Ker jo dušno pastirstvo po besedah Pija XI. »na* nivna in nadnaravna pravica katoličanov«, po 27. členu Cerkvenega zakonika ta pravica ne more nikoli zastarati ter je — kakor tam beremo — »ne more nobena navada 1 katerisibodi točki ukinili«.
Pravica beneškoslovenskih katolikov je torej nesporna, je večno živa, dana jim od Boga samega in zaradi tega jim je nobena oblast na svetu in tudi sama Cerkev ne more vzeti.
Iz tega sledi, da je službovanje in pastiro-vanje tujih duhovnikov v Beneški Sloveniji nezakonito.
OBNOVI NAJ SE ZAKONITO STANJE
Ena najtežjih, a obenem najpomembnejših nalog novega videmsikega nadškofa je, da spravi čimprej dušno pastirstvo svoje škofije v soglasje s cerkvenimi predpisi in izročili ter z načeli večno veljavnega prirod-nega in božjega prava.
Napraviti je treba korenit konec vsem zlorabam dušnega pastirstva v politične in raznarodovalne namene.
Kar zahtevamo, je prav za prav zelo malo in samo po sebi umevno. Želimo le to, da
Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
NIHČE GA NI BRANIL
Dvajseti občni zbor komunistične stranke Sovjetske zveze je še vedno v središču zanimanja mednarodne javnosti. Posebno pozornost so vzbudili ostri napadi, ki jih je Miko-jan naperil proti pokojnemu Stalinu in njegovi politiki.
Stalinova knjiga »Gospodarski problemi socializma v Sovjetski zvezi«, izšla eno leto pred njegovo smrtjo, je po Mikojanovem mišljenju polna napačnih trditev o razvoju kapitalizma v svetu. Ravno tako zgrešen je Stalinov »Kratki učbenik zgodovine komunistične stranke v Sovjetski zvezi«, ki so ga doslej vsi komunisti častili kot nekako sveto pismo. V njem se »nekatere osebe samovoljno poveličujejo, druge se pa sploh ne omenjajo«. Nekateri udeleženci v meščanski vojni 1. 1918 se v knjigi »krivično proglašajo za sovražnike ljudstva«.
Mikojan je cikal na stare soborce Lenina, kot so bili Radek, Buliarin, Rilov in Zinov-jev, katere je Stalin obtožil veleizdaje ter jih dal usmrtiti.
Posebno odločno se je Mikojan zagnal proti oboževanju poedinih nezmotljivih voditeljev ter zahteval, da mora v stranki odločati le kolektivno ali skupno vodstvo, v katerem so vsi enakopravni. Njegovim besedam so visi navdjjišcno pritrjevali in na občnem zboru se ni našla niti ena oseba, ki bi bila vzela v zaščito pokojnega Stalina, čeprav so ga isti možje 20 let slavili kot »ve-likeaa voditelja svetovnega proletariata«.
Občni zbor v Moskvi je zelo važen, ker se na njem polagajo temelji bodoče politike Sovjetske zveze, kar bo imelo precejšen Vpliv tudi na potek svetovnih dogodkov.
MOGOČE »ŠE DRUGI KORAKI«
Avstrijskega zunanjega ministra Figla je v ponedeljek vprašal neki nemški časnikar, kaj namerava dunajska vlada storiti v zadevi južnega Tirola.
»Mi vztrajamo« - je odvrnil Figi - »pri zahtevi, da se izvede pariška pogodba«.
Zadnji čas se je položaj na južnem Tirolskem v nekaterih rečeh zboljšal, v drugih pa poslabšal. Naloga avstrijske vlade je, da stopi v stik z italijansko z namenom, da se manjšinski pariški dogovor uresniči. »Pozneje« - je dodal Figi - »bomo videli, nii so potrebni še drugi koraki.«
Iz tega lahko sklepamo, da namerava Dunaj gnati vprašanje južnega Tirola do kraja.
STRINJAMO SE
Giorgio Cesare, urednik mesečnika Trie-ste, je priobčil v socialnodemokratskem glasilu La G i ust iz i a članek, v katerem odklanja vladni načrt o uzakonitvi naših šol. Tudi po njegovem bi morali o vpisu otrok v slovenske šole odločati starši m ne kake uradne komisije.
Ravno, tako se mu zdi krivično, da je otrokom slovenskih optantom in jugoslovanskih državljanov prepovedano obiskovati šole s slovenskim učnim jezikom.
Vprašanje slovenskih šol v Italijiin italijanskih v Istri bi morali - poudarja Cesare - reševati istočasno, in po enakih načelih. Obe vladi bi se tudi o tem morali sporazu-
meti. V tem primeru je reciprociteta izvedljiva.
Strinjamo se. Vendar bi radi opozorili gospoda Cesara, da socialdemokratski minister prosvete gospod Rossi do danes ni še umaknil ali spremenil vladnega načrta o naših šolali.
PRVO NAKAZILO
Rimska vlada je te dni izplačala slovenskemu društvu Dom prvih 175 milijonov lir, da bi z njimi lahko začelo graditi nov kulturni dom za tržaške Slovence. Novo poslopje, v katerem bo slovensko gledališče in bodo lahko gstovale tudi operne družbe iz inozemstva, naj bi nadomestilo nekdanji Narodni dom na trgu Oberdamk,- ki so ga fašist i 1. 1920 do tal požgali.
Z gradbenimi deli bodo v ulici Pelronio pričeli že meseca marca. Samo po sebi se razume, da mora nova stavba služili kulturnim potrebam vseh tukajšnjih Slovencev neglede na njihove strankarske ali ideološke razlike. Postati mora vsenarodno središče naše prosvete.
OBČINSKE VOLITVE
Če naj bi bile meseca junija, bi morala poslanska zbornica in senat odobriti novi volilni zakon najkasneje do 22. marca, to je v enem mesecu. Ker se to najbrž ne bo zgodilo, nameravajo, kakor beremo, preložiti volitve na jesen, in sicer na nedeljo 23. septembra. Bomo videli.
LEPAKI ZOPER ALKOHOLIZEM
Te dni je ves Pariz preplavljen z lepaki, ki opominjajo državljane, naj se varujejo preobilne pijače. V podzemskih železnicah vidiš slike, kako pijancu razpadajo jetra in se mu kvari želodec. Na stenah bereš: »Nikoli ne spij več ko en liter dnevno. Ne pij redno žganja! Otrokom izpod 14 let ne dajaj nikoli samega vina!«
Tako vodi vlada borbo proti alkoholizmu, ki je postal narodna bolezen Francozov in izpodkopuje njih zdravje. Uspehov ni še videti: še vedno je v Franciji 250 tisoč gostiln in 2 milijona oseh popiije dnevno več ko po 2 litra vina.
SPET TRŽAČANI V AVSTRALIJO
V sredo zjutraj je ladja Flaminia zopet odpeljala v daljno Avstralijo 103 Tržačane. Danes pa odpotuje z vlakom druga skupina 300 oseb.
Izseljence je na pomolu pozdravila velika množica znancev in prijateljev ter jim že-| lela, da bi v novi domovini našli košček kruha, ki jim ga današnji Trst ne more več dati.
SMRT MINISTRA
Pretekli teden je iznenada umrl finančni minister Vanoni. V senatu je imel govor, med katerim je bilo opaziti le to, da postaja ministrov glas čedalje šibkejši. Proti koncu so senatorji ugotavljali, da Vanoni ne razume več točno njih vprašanj. Hitel je in zaključil. Nato je začel tožiti, da ga boli glava, postajal je bled in se ni mogel več držati pokonci. Spremili so ga v urad predsedni-
ka senata, ga položili na divan in poklicali zdravnike, ki so ugotovili, da je ministra zadela kap in da zanj ni več rešitve.
Ni preostalo drugega kol obvestiti ženo in hčere. »Rekla sem Ti« — je šepnila žena — »da ne smeš iz hiše, ker je vreme pod ničlo!«	»Bila je moja dolžnost priti
sem« — je dahnil. Kmalu zatem ni mogel več govoriti in je jel hropeti in po približno eni uri umrl.
Segnija je smrt tako presunila, da je ob mrtvem prijatelju bruhnil v glasen jok.
NEPISMENOST
II Corriere della Sera je priobčil zanimiv članek o nepismenosti v Italiji. Iz zadnjega ljudskega štetja izhaja, da je v državi 12 in pol odstotka ljudi, ki ne znajo niti pisati niti citati. Takih, ki sc znajo le podpisati, je pa 40 odstotkov vsega prebivalstva.
Vprašanje je zelo resno — pravi list — zakaj nepismenost niža proizvodnjo, pospešuje zločine in ovira splošni narodni napredek.
Slovenci nimamo po zadnjih podatkih niti enega odstotka nepismenih, torej 13-krat manj kot Italijani.
TITOVO PISMO
Tito je doživel zadoščenje, da je tudi občni zbor komunistične stranke Sovjetske zveze te dni javno obsodil politiko, ki jo je vodil Stalin do Jugoslavije. »Po naši krivdi« je dejal podpredsednik vlade Mikojan« - so se bili odnosi z nekaterimi državami znatno poslabšali, tako n. pr. z Jugoslavijo. Toda mi smo bili pripravljeni te nase napake in zmote priznati.«
Maršal Tito je istočasno poslal občnemu zboru pismo, v katerem izraža zadovoljstvo, da so se odnosi med Beogradom in Moskvo tako srečno popravili. Sodelovanje med obema državama — poudarja Tito bo 'koristilo tudi čvrstitvi miru na sivetu.
Titovo pismo so zborovalci pozdravili z ogromn i m p 1 oska n j em.
ADENAUERJEVE TEŽAVE
Zahodnonemšlka vlada v Bonnu je sestavljena iz Adenaucrjcvib krščanskih demokratov in liberalcev. S pomočijo liberalnih poslancev je Adenauer imel v parlamentu tako večino, da je lahko mirno in varmu vladal.	/
Sedaj se je pa zgodilo, da je liberalna stranka v deželnem zboru West£atlske in Porenja potegnila s socialnimi demokrati tei pooblastila socialista Steinlioffa, naj sestavi novo deželno vlado.
Ker je nemogoče, da bi liberalci v Bonnu sodelovali z Adenauerjem, na Westfalskem pa se borili proti njemu, bo osrednja nemška vlada skoro gotovo odstopila.
POSARJE
Nemški zunanji minister von Brentano in francoski Pineau sla se pogajala v Parizu o bodočnosti Posarja. Ker sc nista mogla zediniti, sta razgovore prekinila. Jasno pa je že danes, da bo ta obmejna dežela z nemškim prebivalstvom preij ali slej priključena matični državi. Francozi so se s tem že pomirili, ker vedo, da danes ni več mogoče trajno odrekati narodom pravice, da se združijo v eno državo. Zato bo pa Adenauer nudil Francozom vse mogoče gospodarske ugodnosti in podpiral njihovo politiko v Evropi.
NOVICE
NEMŠKI POMOŽNI ŠKOF
J tržni Tirolci so ka'kor znano razdeljeni v dve škofiji: severni del dežele spada pod Brixen, kjer vlada nemnki škof dr. Gargit-ter, južni del z glavnim mestom Bocnom je pa podrejen italijanskemu nadškofu v Tri-dentu dr. De Ferrariju.
Nemška manjšina se že 30 let bori za to, da lii bila vsa dežela združena v eno škofijo pod nad/pastirjem njenega rodu. Združenje bi se bilo moralo izvršiti že po konkordatu iz 1. 1929, kjer je bilo določeno, da se morajo meje škofij kriti z mejami posameznih provinc. Za deželo Bočen torej ena sama škofija!
Po 17 letih je sedaj papež imenoval v Bočim nemškega pomožnega škofa g. Henri, k a Forerja, kateremu so dana posebna pooblastila, da samostojno utpravlija nemški del tridentinske škofije. Dežela sicer ni še cerkveno združena, toda Nemci imajo vsaj zadoščenje, da jim odslej vladata nadpastirja njihove krvi.
DAVČNA MORALA
Nekateri senatorji so vprašali finančnega ministra, kako je mogel veliki filmski podjetnik in bogataš Ergas prijaviti davkarij: za en milijon letnih dohodkov, ko je vendar znano, da je ta gospod daroval samo igralki Silvani Pampanini za nič manj ko 30 milijonov lir draguljev in nakita.
PROČ Z VISLICAMI!
Angleški parlament je z večino glasov odpravil smrtno kazen, češ da ne odgovarja več današnjim časom. Obsojence so usmrča-li tako, da so jih obesili. Vsako leto je končalo na vislicah povprečno 13 ljudi, in
ZA. ČAST SLOVENSKE DUHOVŠČINE
V zadnji številki smo obvestili našo javnost o težkih obrekovanjih, ki jih je priobčil zoper slovensko duhovščino na Tržaškem rimski dnevnik II Tempo. List je pisal, kako je v zakristiji na Opčinah slovenski duhovnik napadel italijanskega sobrata »s pest m i in brc a m iu, ter označil na splošno naše duhovnike za divje nacionaliste, ki »pogostoma groze it ali j a n-s k im, da jih bodo pretepi i«.
Tako je govoril o naših duhovnikih dopisniku dnevnika — kakor beremo — sam glavni tajnik Kršč. demokracije za Tržaško prof. Romano, katerega smo zalo pozvali, naj pove, ali je to res ali ni res. Gospod pa do danes trdovratno — molči.
Zakaj ne odgovori? Njegov molk pomeni lahko, da se čuti krivega, ali pa so v njegovih očeh slovenski duhovniki tako brezpomembni ljudje, da se mu ne zdi vredno zadeve pojasnili.
Voditelja tukajšnje italijanske krščanske stranke ponovno opozarjamo na predpise katoliške morale, ki mu nalagajo, da storjeno krivico popravi. Kot človek in kristjan -je g. Romano po vesti dolžan, da v istem dnevniku, v katerem so blatili čast in dobro ime slovenske duhovščine, pove resnico ter se javno opraviči.
Še enkrat ga zaradi tega vabimo, naj že enkrat jasno spregovori!
sicer morilci, izdajalci, roparji, požigalci vojaških naprav in slični.
V Italiji je bila odpravljena smrtna kazen že 1. 1890, a jo je spet uvedel Mussolini predvsem zoper »politične zločince«, to se pravi proti svojim nasprotnikom. Sorazmerno največ je dal usmrtiti Slovencev in Hrvatov iz Julijske Krajine. — L. 1945 je Italija smrtno kazen iznova odpravila.
MRZLA GORICA
Sončna Gorica je od nekdaj znana po svojem izredno milem podnebju in zato so jo nekoč imenovali avstrijsko Nico. Letos je pa tudi njo pritisnil hud mraz. Prejšnji petek se je toplomer znižal na 15 stopinj pod ničlo in Soča je čez in čez zmrznila. Ledena plošča jo je pokrila od permskega mosta pa tja do podgorskega jeza, kar se zelo redko primeri.
PRIDNI POSLANCI
V rimski zbornici se poslanci precej redno udeležujejo sej. Najbolj pridni so demokristjani, od katerih je vsak izmed njih bil lani le 28 krat odsoten. Takoj za njimi pridejo komunisti, ki so manjkali lansko leto vsak povprečno le 32 krat.
Za njihovo marljivost je nekoliko poskrbel tudi pokojni De Gasperi, pod katerim je bilo določeno, da se poslancu, ki ne pride v parlament, odtegne za vsako sejo 10.000, lir od mesečne plače.
KO JE KUPOVAL ČASNIKE
V brzein vlaku Milan—Neapelj je potoval trgovec z znamkami Mario Zanaria. Na neki postaji je šel kupit časopise. Ko se je vrnil v voz, je s strahom opazil, da je z mreže za prtljago zginila torba z znamkami v vredno" sti — 20 milijonov lir. Vsako zasledovanje pretkanega tatu je ostalo doslej brezuspešno. Tako drago niso menda še nikogar stali časopisi.
ABESINSKI ODLIČNIK
Ko je bil Tito v Adis Abebi, so ga pozdravili tamkajšnji mestni odličniki. Sedaj je prišlo na dan, da je med njimi bil tudi Herman Neulbacher, nekdanji dunajski župan in med zadnjo vojno Hitlerjev diplomatski zastopnik v Beogradu. L. 1945 so ga izročili Jugoslaviji, kjer je presedel okoli 7 let kot vojni zločinec v zaporih Sremske Mitroviče.
Nadaljevanje s I. strani
bi z našimi verniki v Beneški Sloveniji ravnali recimo tako kakor delajo cerkvena oblastva s katoliki v afriški koloniji Rodeziji. Slovenščino naj spoštujejo in ščitijo na enak način kakor jezik eimembo ondotnih črncev. Beneški Slovenci bi bili že s tem zadovoljni.
Če se bo novemu videmskemu nadškofu posrečilo obnoviti v dušnem pastirstvu pokrajine zakonito stanje, mu bo ves slovenski narod globoko hvaležen. S tem svojim dejanjem novi nadpastir ne bo le koristil slovenskim vernikom v svoji škofiji, temveč obenem ugledu vesoljne Cerkve in njenega odgovornega vodstva v svetu.
Ko je pred poldrugim letom bil v naših krajih katoliški pisatelj iz Švice ter slišal o eerkvenopolitienih razmerah v Beneški
Sedaj je na vplivnem mestu v Abesiniji. Mož je vsekakor spreten in si zna pomagati.
SPET O NJEJ GOVORIJO
Ni še dolgo, odkar so potihnile vesti o ljubavnem romanu angleške kraljične Margarete. Zdaj se. je pa razširila govorica, da misli prestopiti iz protestantske v katoliško vero ter se zapreti v samostan.
ČUDEN SVET
Pri nas' je vse v ledu in zimi, v južni Afriki p»a je taka vročina, da veliki požari uničujejo žetev. V vseh cerkvah so oznanili prošnje procesije, da bi odvrnili od dežele preveliko vročino. Lepo bi bilo, ko bi je mogli vsaj nekaj poslati k nam.
KAJ VSE KRADEJO
Na Westfalskem v zahodni Nemčiji so tatovi vdrli na veliko kmetijo ali farmo, kjer gojijo podgane za zdravniške poskuse. Ukrad--li so 200 podgan. Bogsigavedi, kaj bodo zdaj z njimi počeli.
NEMŠKA MORNARICA
Zapadna Nemčija obnavlja svoje vojno brodovje. V delo bodo dali 153 bojnih ladij, ki stanejo državo lepo vsoto 459 milijonov dolarjev ali okoli 290 milijard lir. Ti načrti dokazujejo tudi, da si je Nemčija gospodarsko precej opomogla. Ni daleč več čas, ko bodo nemške podmornice spet rezale oceane.
BOGATA ZBIRKA
Kako majhna reč je pisemska znamka in koliko vrednost lahko ima! Prod kratkim je eden največjih ljubiteljev pisemskih znamk Ca.spary v New Yorku zapustil svojo zbirko, ki so jo ocenili na nič manj ko na tri milijone dolarjev.
ZA MRAZOM POVODNJI
Medtem ko se je pri nas vreme nekoliko zboljšalo, se še vedno skoraj vsa Evropa boli proti mrazu. Zlasti huldo je v A-ntgjTji, Franciji in Španiji.
V Franciji računajo, da je do sedaj povzročil mraz samo v poljedelstvu na desetine milijard škode.
V Nemčiji pričakujejo nov val mraza, ki baje prihaja iz Rusije. V Jugoslaviji imajo mnogo težav z ledom na zmrznjeni Donavi. Če ne razbijejo pravočasno ledu, bo prestopila bregove. V Makedoniji pa še dežuje. Tu so reke že prestopile bregove in ogrožajo polja. Kaj bo- šele, ko se bosta talila po Evro-
| pi led in sneg!
Sloveniji, začetkoma sploh ni hotel verjeti! Mislil je, da mu ljudje enostavno — lažejo, šele ko je šel sam v Beneško Slovenijo, se je uklonil resnici. Da so v_sireu Evrope in v katoliški Italiji, kjer imajo sedež papeži, take dušnopastirske razmere po drugi svetovni vojni še mogoče, ga je navdajalo z globokim ogorčenjem. Tako njega, neprizadetega tujca!
Kdor misli, da s'e bo raznarodovanje beneških Slovencev s pomočjo Cerkve lahko mirno in neopaženo nadaljevalo, se bridko moti. Klic zapostavljenega ljudstva bo slej ali prej našel odmeva med ostalimi katoliki v Evropi ter močno škodoval ugledu in vplivu Kristusove Cerkve.
Da sc to prepreči, želimo vsi, odvisno pa je predvsem od cerkvene politike, ki jo bo vodil novi videmski nadpastir v svoji škofiji.
Za versko enakopravnost Beneških Slovencev
šl&pifri £ Tfcžc*;bhetja
OPČINE
Te dni je italijanski kaplan z Opčin v dopisu Piccolu zanikal, da bi bilo kdaj prišlo do spopada med njim in kakim slovenskim duhovnikom v zakristiji openske cerkve. O dogodku je bil poročal rimski dnevnik II Tempo, sklicujoč se na demokršč&n-skega prvaka prof. Romana, kar je seveda Piccolo hitro povzel in raztrobil.
Dati moramo g. Mariu Cividinu priznanje, da je ravnal kot se spodobi za katoliškega duhovnika. Poznamo ga in vemo., da je poštenjak in da mu je zagrizenost tuja. Veseli nas, ko ga slišimo, kako na glas slovensko moli z našimi otroki v openski cerkvi, in zato ga spoštujemo. Naj mu bodo te vrstice Openca v zadoščenje in v znak naše hvaležnosti.
Kaj naj pa rečemo o časnikarjih, ki so vrgli v svet tako debelo laž? Za gospode pri Piccolu vemo, da nimajo resnice preveč v časti in da, kader gre za Slovence, se ne strašijo pretiravanja ali celo laži. Nekoliko manj razumljivo nam je pretiravanje ali celo laži drugih italijanskih časnikarjev, ki nas sploh ne poznajo in hi zato ne smeli občutiti do nas sovraštva. Zakaj ne pišejo tako, kakor zahtevalp čast in morala pravili časnikarjev?
Zdi se nam, da so tega krivi njihovi Irža-ški tovariši in tukajšnji šovinistični politi-kanlje, pri katerih iščejo informacije. Dolžnost resnih časnikarjev bi pa bila, da se o vesteh tudi sami prepričajo, ali so resnične ali ne. Le na ta način bi se preprečile laži in krivice, ki jih brez,vestni in na senzacijo udarjeni časnikarji prečestokrat delajo bližnjemu ter s svojim pisanjem zastrupljajo vse bralce.	Openc.
SV. IVAN
Pretekli četrtek zvečer so v hiši štev. 32 v ul. Pagliarioci našli mrtvega starčka. Zdravniška komisija je ugotovila, da se je revček zastrupil z gorilnim plinom ter umrl že pred 12 urami. Dolgo so ugibali, kako se je mogel zadušiti s plinom, ki ga v tisti hiši sploh ni. Po daljših preiskavah so strokovnjaki ugotovili, da je plin uhajal iz pokvarjenega voda in se sko>zi hišni zid razširjal v sobo, kjer je ležal starček. Plin je uhajal tudi v dveh drugih hišah, kjer pa k sreči ni prišlo do nobenih nezgod, ker sto stanovalci
pravočasno spoznali grozečo nevarnost. Delavci Acegata neprenehoma iščejo mesta drugih morebitnih okvar.
Vest o čudni starčkovi smrti je pri nas vzbudila velik preplah. Upamo pa, da bo Acegat pravočasno poskrbela, da se ne z;go-dijo nadaljnje nesreče.
Naj danes ponovno poudarimo, da je ulica Pagliarioci v obupnem stanju, saj je bolj podobna kraškemu kolovozu kakor predmestni cesti. Skrajni čas je, da jo občina temeljito uredi in asfaltira. Naše občinske svetovalce prosimo, naj to vročo željo tolmačijo pri pristojnih oblastvih.
LJUDSKE HIŠE V NABREŽINI
V prvi polovici februarja se je v Trstu sestala komisija, ki je imela nalogo, da nakaže 10 stanovanj v dveh nedavno tega zgrajenih ljudskih hišah v Nabrežini. Prosilcev je bilo 62. Devet stanovanj so dodelili domačinom, eno pa družini nekega orožnika, ker tako predpisuje zakon.
Do teh stanovanj imajo po zakonu absolutno prednost ljudje, ki so rojeni v občini. Zato je komisija odbila vse prošnje, ki so jih vložili begunci ali drugi prišleki.
Upamo, da bo zavod za ljudske hiše v Kratkem zgradil še druga poslopja ter tako znatno omilil hudo stanovanjsko krizo v naši občini.
SESLJAN
Pretekli teden se je na tukajšnji železniški postaji pripetil dogodek, o katerem si v
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje
V Bohoto, 25. t.m., ob 20.30 v dvorani" na stadionu »Pici maj«, Vrdclsku ceuta 7
KRSTNA PREDSTAVA
J. B. 1'ricstl«}/
Sreča, kje si?
V nedeljo, 26. t.m., ob IB. url v dvorani na
etadlonu »Prvi maj«
Sreča, kje si?
V torek, 28. t.m. ob'JlB. url v dvorani v
Skednju
Sreča, kje si?
vsej vasi slišal najrazličnejše pripombe. Z enim popoldanskih vlakov so policijska ob-lastva pripeljala iz Vidima precejšnjo skupino jugoslovanskih prebežnikov, ki jim je posebna mednarodlna komisija odbila pravico do političnega zavetišča v Italiji. V Ses-ljanu so Jugoslovani morali izstopiti z vlaka, kjer jih je čakal policijski avtobus, da jih popelje na obmejni blok pri Fernetičih. Ko je vlak že odpeljal, se je neki begunec bliskovito izmuznil policijskemu varstvu ter začel dirjati za vlakom.
Ker je vlak imeli dve lokomotivi, eno spredaj, drugo zadaj, je bežečega mladeniča zapazil tudi zadnji strojevodja, ki je brž pritisnil na zavore, tako da se je en del železniških vozov ločil od ostalega. Nastala je velika zmeda, a policistom se je kljub teinu posrečilo prijeti ubežnika.
Dogodek je našel odziv tudi v tržaškem mestnem svetu, kjer so demokristjani prqlest ir ali proti vračanju prebežnikov iz Jugoslavije.
ZIMA NA TRŽAŠKEM
Zadnjo soboto smo že mislili, da nas je obiskal tretji val mraza. Zapihala je močna burja in je proti večeru pričelo snežiti. V nedeljo se je pa po dolgih dneh zopet prikazalo sonce in je bil toplomer ves dan nad ničlo. V ponedeljek je bilo tudi lepo vreme, medtem ko se je naslednji dan zvečer vsa dežela pokrila s snežnim plaščem.
Letošnji mraz je povtzročil veliko škodo piedvsem pri vodovodih, ker so zaradi leda popokale mnoge cevi. Občutno škodo je utrpel zlasti Kraški vodovod in so mnoge vasi ostale več dni brez vode.
O volitvah v Nabrežini
Na eni zadnjih sej d e v in sk o - n ali r e ž i n sk e ga občinskega sveta je župan Terčon poročal, da je od zadnjih volitev leta 1952 število volilnih upravičencev naraslo za 306 oseb. Do 20. januarja t. 1. je bilo v volilnih ■seznamih vpisanih 3623 oseb, medtem ko jih je bilo leta 1952 le 3317.
Na prvi pogled se ta sprememba zdi naravna in malenkostna, vendar če jo globlje in temeljiteje premotrimo, pridemo do zaključka, da je stvar zelo resna. Iz župano* vega poročila izhaja, da je bilo iz starega seznama obenem črtanih kar 556 oseb, od katerih se je dobršen del izselil, druge pa so pomrle ali zgubile volilno pravico zaradi raznih kazenslkih obsodb. V teh štirih letih se je v občino naselilo 536 oseb, ki so vse bile vpisane v volilne sezname, medlem ko je 326 oseb bilo nanovo vpisanih, ker i>0 stopile v 21. leto. Novih volivcev je 20. januarja bilo torej skupno 862.
Nočemo trditi, da je razmerje med slo^ venskimi in italijanskimi volivci za časa zadnjih volitev popolnoma odgovarjalo narodnostni sestavi deviusko-nabrežinske oh Cine, vendar tedanje stanje ni bilo še zdaleč tako izmaličeno, kakor je današnje. Kakor smo že povedali, je v volilne sezname bilo vpisanih 536 nanovo naseljenih oseb, ki so zvečale število volivcev za 16 odstotkov. Odveč bi bilo poudarjati, da so ti ljudje v ogromni večini italijanske narodnosti, ki so našli zatočišče v skoraj vseh vaseh nabrežin-ske občine in predvsem v begunskem naselju
pri Štivanu. Jasno je; da bo ta močna skupina volivcev igrala važno, da ne rečemo odločilno vlogo na bodočih volitvah.
Kako bodo tukajšnji Italijani nastopili, ne vemo. Iz raznih priprav in govoric v njihovih krogih smemo pa upravičeno sklepati, da bodo sestavili enotno listo. Slovenci bomo imeli torej pred seboj fronto, ki pojde od socialnih demokratov do misovcev. Ta blok hi spričo naše razcepljenosti in nesloge zinal celo zagospodariti v občini in s tem bi nacionalisti dosegli že zdavnaj zaželeni cilj.
Sedaj nastane vprašanje, kaj naj narede slovenski domačini. Trdno smo prepričani, da bomo Slovenci, ki nam po vseh božjih in človeških postavah edinim pritiče uprava lastne hiše, to nečedno namero znali preprečiti, če bosi a v vseh naših ljudeh zavladala zdrava pamet in najosnovnejši čut samo-ohrane. Pred grozečo narodno nevarnostjo moramo vsi Slovenci sodelovati ne glede na svetovnonazorske razlike, ki nas ločijo. Izredni časi zahtevajo izredne ukrepe, zato hi bilo usodno, če bi se n. pr. slovenski katolik ali naprednjak pomišljala stopiti na skupno listo z drugače mislečimi Slovenci.
Tu je v nevarnosti narodnostni značaj občine, od katerega je odvisna tudi gospodarska in socialna bodočnost slehernega slovenskega občinarja. Zbrali je treba sposobne, nesebične in požrtvovalne može, ki bodo vsem našim volivcem jamčili, da bodo vodili Upravo devinflko-nabrežinake občine še nadaljnja štiri leta dobro in pošten«.
GORIŠKI OBČINSKI SVET
Na četrtkovi seji preteklega tedna so svetovalci razpravljali predvsem, o proračunu občinskih podjetij za leto 1956. Uprava električnih naprav predvideva 24 milijonov lir dobička. Proračun plinskega podjetja izkazuje 8 milijonov primanjkljaja, vodovodna uprava pa 14 milijonov. Čistega dobička imajo vsa tri podjetja le dva milijona.
Za izpopolnitev mestnih podjetij bodo letos potrosili 54 milijonov, in sicer 18 za zboljšanje električne mreže, 30 za plinske in 6 milijonov za vodovodne naprave.
Župan dr. Bernardis se je pred zaključkom seje spomnil tudi nenadne smrti ministra Vanonija. Z ganljivimi besedami je v kratkem govoru orisal veliko in pomembno delo tega poštenega političnega voditelja italijanskega naroda.
ZBERIMO ŠOLSKO KNJIŽNICO
Ravnateljstvo in profesorji slovenske gimnazije in liceja naprošajo starše in vse ljubitelje šole, naj se po svojih močeh žrtvujejo, da zavod zbere primerno šolsko knjižnico. Potrebna je knjižnica, ki bo razpolagala zlasti z leposlovnimi in znanstvenimi deli slo-; venskih pisateljev.
Neki slovenski oče je v la namen že daroval šoli popolno zbirko Cankarjevih del.
PODGORA
Novi tovarniški prostori za izdelovanje rayonskega blaga so v glavnem dokončani. Dela v novi tovarni so se tudi že začela, čeprav še ne v polnem obsegu. Nekaj desetin delavcev so pa le zaposlili. Pri tem moramo še zlasti omeniti, da so v to delo sprejeli le take delavce, ki so dokončali eno izmed srednjih ali strokovnih šol. To naj bo tudi opozorilo slovenskim staršem, da poskrbijo svojim otrokom vsaj nižjo srednješolsko izobrazbo, saj jo danes zahtevajo skoraj vsi poklici.
ŠTEVERJAN
Spodobi se sporočiti po Novem listu, da sta preteklo soboto praznovala zlato poroko naš farni grobar in njegova žena ga. Marija. Trdega dela in truda polna je bila Vajina dolga življenjska pot! Niso Vama cvetele rožice. Trd je bil kruh, ki sta ga delila svojim otrokom, a ga vendar sedaj v miru uživata med otroki in vnuki. Da bi še dolgo let živela v domačem krogu zdrava in zadovoljna, Vama žele vsi Števerjanci, posebno pa še čitatelji našega lista.
Zadnjič smo poročali o drznih tatvinah, ki so se pri nas dogodile. Danes moramo žal zopet ožigosati ogabno vandalsko dejanje, ki se je pred nekaj dnevi pripetilo v naši vasi.
Pred Terčičevo domačijo je rasla lepa smreka. Deset let je bila okras hiše in smo jo mimoidoči z veseljem gledali. Sedaj pa leži posekana in oskrunjena v cestnem jarku. Zaenkiat še ne vemo, kdo je zagrešil tatvino in zadnje še ogabnejše dejanje. Ko zvemo za imena, jih bomo objavili v časopisih.
Naši udje so že otrpnili zaradi hude in dolge zime ter ostrega vetra. Želimo si lepe pomladi tudi zato, ker nam zastaja vse delo; ko to pišemo, kaže, da se nam bo ta želja
(j
izpolnila. Naše upanje je tudi sv. Matija, o katerem pravijo, da led razbija.
Hvale vredno je, da se je naše županstvo v tej zimi spomnilo revnih občinarjev. Sklenilo jim je razdeliti 100 tisoč lir. Vsake revna družina bo dobila po 4000 lir. V ta namen je tudi prefektura podelila občini 50 tisoč lir iz sklada za zimsko pomoč, kar srno V listu svoj čas že povedali ter dostavili, da bi morala biti podpora za našo revno občino večja.
ŠTMAVER
Čeprav je v nedeljo dopoldne močno snežilo, smo Stmaverci vendar kar se da slovesno obhajali praznik farnega zaščitnika sv. Valentina. Bili so časi, ko SO' naše žegna-nje počaščali tudi številni drugi Brici in go-riški meščani, a tega že več let ni, ker na ta praznik zmerom ali dežuje ali pa sneži. Pri slovesni maži je pridigal g. Eržen, popoldne pa nas je s svojim govorom počastil g. Mirko Rijavec. Letos simo bili s pridigo g. Rijavca še posebno zadovoljni, ker nam je povedal mnogo zanimivega dn zelo poučnega iz svojega bogatega misijonarskega poznavanja tujih dežel in plemen.
Pri nas je več ljudi bolnih za influenco in pljučnico. Mnogo se jih prehladi, ker manjka voda, ki si jo moramo večkrat precej daleč poiskati. Zato prosimo sv. Zdravka, naj izprosi vsem našim bolnikom ljuibega zdravja, nam vsem pa pomladnega lepega vremena, ker smo se zime že naveličali.
IZ SOVODENJ
Pred kratkim je imel naš občinski svet redno sejo, nai kateri so svetovalci izvolili tri preglednike občinskih računov za leto 1954. Za leti 1953 in 1954 znaša primanjkljaj sko-ro 2 milijona 700 tisoč lir. Občinski svet bo prosil goriško hranilnico za posojilo, če bodo pogoji ugodni.
Kakor drugod smo tudi Sovodenjci letos precej trpeli zaradi hudega mraiza, posebno še v prvih dneh preteklega tedna. Naša Vipava je poledenela čez in čez, česar so se zelo veselili predvsem otroci.
Opozoriti jih pa moramo pravočasno na nevarnost, ki nastane, ko se bo let začel tajati. Za te dni napovedujejo namreč gorak val iz Afrike.
Z VRHA
V sredo preteklega tedna je pri nas umrla 73-letna ga. Cotič Marija, rojena Devetak, žena našega dolgoletnega občinskega svetovalca g. Cotiča Antona.
Poikojniro je spoštovala vsa vas in tudi okolica. Bila je dobra mati, delavna in skrbna aosnodinja ter zvesta Slovenka.
Pogreba se je udeležilo obilo vaščanov ter veliko ljudi iz drugih vasi. Na njeni zadnji roti so jo spremljali tudi sovodenjski občinski svetovalci z županom _na čelu. Pevci so ji v cerkvi in na grobu zapeli lepi žalostinki.
B!a"i pokojnici naj sveti večna luč! Žalujoči družini, zlasti njenemu možu, občinskemu svetovalcu, izrekamo Vrhovci globoko sožalje.
ŠTANDREŽ
V četrtek preteklega tedna je bil redni občni zbor naše zadruge, katerega se je ude-
ležilo veliko članov. Iz poročil predsednika, odbornikov, tajnika, načelnika trgovinskega odseka in drugih smo spoznali, da to društvo ni samo v korist elanov, marveč tudi občinske skupnosti. Obenem pa društvo Slovencem dokazuje, da je mogoče doseči lepe uspehe v trgovini in pri kmečki proizvodnji* ako se skupno nabavljajo moderni stroji in druge potrebščine ter zadružno pro' dajajo kmetijski pridelki.
DOLENJE
V torek preteklega tedna je izbruhnil v Loncah na posestvu Silvije Ronzini, ki ga obdeluje 91-letni ikolon Sfiligoj Alojzij, hud požar. Ogenj je povzročil občutno škodo. Zgorelo je več stotov sena in sllame. Požar je poškodoval tuidi stanovanjsko hišo in druga poslopja. Na zgradbah je baje 800 tisoč lir škode, vsa škoda pa znaša nad milijon lir. Orožniki sumijo, da jc požara kriv neki Sfiligojev sorodnik. Ali je ta sum opravičen, ne vemo.
IZ GRADEŽA
Med vsemi kraji na Goriškem je zaradi zime najhuje prizadet Gradež. Zato ga je predpreteklo soboto obiskal prefekt dr. De Zerfji, da b,i na mestu samem proučil, kaj je treba ukreniti, da se beda prebivalstva omili. Taikoj je odredil, da sc težko prizadetim ribičem nemudoma da primerna podpora.
Pet kilometrov od Gradeža leži lepi otoček Barbana s slovito romarsko cerkvijo in frančiškanskim samostanom. Tako blizu, a vendar je bil ob zadnjem mrazu odrezan od sveta, kakor da je kje v Sibiriji. Preko krhkega leda si ni nihče uipal na otok. Frančiškanom je zmanjlkala hrana, le še moka za polento jim je ostala. Policija je po 5 dneh vrgla z letalom frančiškanom nekaj živeža in zdravil. Predpreteklo sredo so se nekateri bratje prebili s čolnom do Gradeža, kjer so se oskrbeli z najpotrebnejšim.
SMRT SLOVENSKE UČITELJICE
V preteklem tednu je v Gorici umrla gospa Marija Mally, rojena Vrtovec, ki je 38 let poučevala v deželni gluhonemnici. Več let je delila bridko usodo v istem zavodu s pokojnim župnikom Reščičem, ki je bil večletni ravnatelj in učitelj.
Ker je današnje ravnateljstvo od nje zahtevalo zdravniško spričevalo zaradi tridnevne odsotnosti pri pouku, jo je ta zahteva tako užalila, da je dolgoletno požrtvovalno in nesebično gospo učiteljico zadela kap.
Naj pokojni delavni učiteljici sveti večna luč. Užaloščeni gdč. hčerki in sinu naše globoko sožalje.
OBNOVITE TABLICE NA VOZILIH!
Do 1. marca morajo vsi posestniki obnoviti kovinske tablice na vazovih. Tab ice dobe na davkarijah. Pristojibina je ista kot lani. Kdor tega ne stori do tega dpeva, bo moral plačati dvojno pristojbino in poleg tega še kazen 2.000 lir.
borba proti poljskim mišim
Kmetijsko nadzorništvo opozarja kmečke posestnike, naj ne trosijo, dokler e še hud mraz, po nepotrebnem strupa proti poljskim mišim, ker v hudem mrazu strup ne more nanje učinkovati. Posestniki dobe podrobnejša pojasnila na občinskih upravah.
ZIMSKI ZELEZNISKI VOZN, RED
Odhodi vlakov z goriške pos'aje.
Proti Trstu: 0.13, 6 01 6.56, 7.4'i 8.12, 9.20 10.54, 13.55, 15.49, 17.16, 18.31. 20.02, 21.23.
Proti Vidmu: 5 20 6.41, 7.56, 9.36 10.55, 13.03, 13.56. 15.50, 17.17, 19.15, 20.00, 21.05, 23.11.
i^tmvSlin ‘flcii'cilij ti - ]{(nifil;>Itfi iltjUiict
IZ ČEDADA
Nepričakovano huda zima nam je pokvarila pustno razpoloženje. Od svečnice dalje nam je toplomer skoraj stalno kazal več ko 10 stopinj pod ničlo. Ves čas je pihal tudi znani »čedadslki vjetar«, dokler nas na pustni torek ni sneg zaprl v hiše in kavarne. Skrbno pripravljene »maškarade« so zato morale odpasti. Pri topli peči smo razpravljali o novicah, ki so prihajale iz Kosce v Šentle-narski dolini, in o novem videmskem nadškofu.
NOVICE IZ KOSCE
Kosca je slovela kot najboljša in najlepše urejena duhovnija Š en til en ar sk e doline. Čeprav majhna po številu je bila vedno vzorna. Po nekaj letih službovanja laškega duhovnika, ki je prepovedal vsako molitev v slovenskem jeziku, so se pa tam razmere tako *prcmen«'le, da sta zavladala med ljudmi nesloga in verska mržnja. Don Boldarino je deloval pod vplivom znanega potujčevalne-ga zakotnega »komitata«. Ko so mu nekoč očitali, da ni sposoben spovedovati vseh svojih vernikov, ker ne zna njihovega jezika, te je izgovarjal, da mu je nadškof prepovedal se ga učiti. 0‘b drugi priliki so mu rekli, da bi bilo' vendar dobro, če bi znal jezik svojih vernikov, on se je pa odrezal, da bi storil smrten greh, če bi se ga učil. V Čedadu smo tega gospoda dobro poznali, ker je bil vsak dan tu in ee je pajdašil z najbolj zagrizenimi sovražniki našega vernega ljudstva. Pri tem se mu je pa dobro godilo in ni bil tak revež kakor ostali duhovniki Beneške Slovenije.
Ko je bila Kosca povzdignjena v župnijo, so cerkveni predstojniki uporabili priliko,
da ga odstranijo in so za novega župnika imenovali trčmunskega vikarja, gosj). Jožefa Kjačiča. Don Boldarino pa ni hotel Kosce zapustiti; v svojo obrambo je spravil na noge »komitaže« in nad dva meseca zavlačeval svoj odhod, dokler ga niso predstojniki prisilili, da je odšel. Med tem so komitaži organizirali upor proti odloku cerkvenih predstojnikov. Ko je pred nekaj tedni prišel v faro novi župnik, je našel zaklenjeno župnišče. Boldarinovi podrepniki Chiuc Gino (po domače Čuk), Tomasettig Bernard, Spe-cogna Karel (Maurič) in Simaz Anton (Kuo-sar), so zahtevali, da se mora prejšnji duhovnik vrniti. Izjavili so, da slovenskemu župniku ne bodo izročili ključev, češ da je župnišče vknjiženo na njihova imena. Za njimi se seveda skrivajo znani komitaži in Bol-darinoi, s katerimi ee večkrat sc,-(lajajo v Vidmu. Namen te pustne komedije je bil dokazati, kako je bil Boldarino v Kosci priljubljen, ter da tam nočejo slovenskega duhovnika. Komitaže je seveda podprl »Mes-saggero«. Cerkvena oblastva so vso zadevo, ki ima politično ozadje, izročila iz previdnosti posvetni pravici; ta naj nravno prisili drzneže, da izročijo ključe pravemu gospodarju. Cerkvena oblastva se niso hotela po-služiti cerkvenih predpisov, ker je verno ljudstvo pri vsej stvari nedolžno. Komedija se bo zato zavlekla v postni čas.
UKVE
V soboto, 18. t. m., so v Vidmu položili k zadnjemu počitku 33-letno Marijo Prešeren Erat. Uničila jo je težka bolezen, ki se navadno ne loteva tako mladih ljudi. In prav zato ji ni bilo več pomoči. Najprej se je zdravila v bolnici v Trbižu, od koder so jo
poslali domov, ker ji niso mogli pomagati. Slednjič se je zatekla še v videmsko bolnico, odkoder se pa ni več vrnila. Po večtedenskem navidezno uspešnem zdravljenju se je njeno stanje nenadoma tako poslabšalo, da je niso mogli prepeljati niti domov. In tako mora počivati daleč od domačije. Naj ji bo lahko tuja zemlja in naj počiva v miru!
2ABNICE
V sredo preteklega tedna je umrl domačin Kravina Valentin, ki je bil vzoren gozdni delavec, dokler ni zaradi prve svetovne vojne trajno težko zbolel. Prošnja za priznanje vojne pokojnino mu je bila žal odbita. Zato ni imel dovolj sredstev, da bi se mogel uspešno zdraviti. Vse življenje je mož veliko trpel.
Pokopali smo ga v petek. Pogreba se je udeležilo veliko vaščanov ter znancev iz okolice.
Njegovi gospe in sinovoma izrekamo vsi vaščani iskreno in globoko sožalje.
Pravijo, da bodo v kratkem začeli z gradnjo vzpenjače na Sv. Višarje.
Svoj čas smo o tej napravi že povedali svoje mnenje. Nam in vsemu vernemu ljudstvu iz Furlanije, Goriške, Tržaške, Jugoslavije in Avstrije, je na tem, da se sveto-višarsko svetišče ne oskruni in postane kraj zabav. Zato smo svetovali, naj oblastva do-vole gradnjo le do Planine, ne pa do vrha.
Čujeino, da je pokojni nadškof Nogara irbiškemu dekanu, ki ga je dvakrat obiskal za časa njegove bolezni, položil vroče na srce skrb za svetovišartsko svetišče s temile besedami: »Rešite in ohranite višarskemiu svetišču pečat njegove duhovnosti. Očuvajte svetost višarskega hriba.« Zadnjo voljo nadškofa Nogare morajo oblastva spoštovati in storiti vse, da se dnihovno-verski pečat svetišča in hriba očuva.
Ti G
Todia ni bilo časa za razmišljanje! Tromba se je spet razlegala v naškok. Strojne puške so 'zaregljale. Hipoma je pa grom umolknil, grobna tišina vsepovsod; le veter zavija okrog pečevja. V vojaškem radiu v poveljnikovem šaitoru se sliši: »Halo. halo, tu britanski poveljujoči general Platt, Princu Amadeju Savojskemu — Visokost, Vaš položaj je obupen — ponujam Vam pogajanja.« Princ je pomišljal. Čez nekaj trenutkov je ukazal odgovoriti: »Sprejemamo pogajanja — dovolite štiriindvajset ur premirja, da odlsitranimo mrtvece.«
Mrtve tovariše so spravili vojaki na kup. Popravili so razbite nasipe in prešteli svoje vrste. Bilo jih je še nekaj nad tisoč, bolj okostnjakov kot živih bitij. Naslednje jutro je podkralj poslal odposlance: generala Vol-pinija, majorja Bruno in dva vojaka kot spremstvo. Z belo zastavo so se spuščali po parobku proti prvim sovražnim postojankam. Tu so bili razpostavljeni abesinski prostovoljci. Amadej je skozi daljnogled opazoval, kako so se odposlanci bližali prvi črti. Vsem je zastajal dih. Naenkrat je udarilo na uho divje rjovenje. Množica črnih teles z bleščečimi dolgimi noži se je vrgla proti peščici odposlancev in — ni jih bilo
več. Amadej je odložil daljnogled, se naslonil na skalo in se bridko razjokal.
Še isti večer je ukazal splošen izpad. Več ur so se nasprotniki bili z noži in zobmi. Sovražni obroč se je še bolj zožil. General Platt pošlje svoje odposlance, ki prinašajo opravičilo za zahrbtni napad na odposlance in ponujajo častno predajo. Podkralj je dobro vedel, da ima vsak drugi vojak le še po pet nabojev, živeža pa še za opoldne ne.
Sprejel je ponudbo. Krvava in raztrgana četa se je začela pomikati nizdol. Amadej je s pribočnikom še v zadnjem trenutku nagrmadil nekaj kamnov, zasadil lesen križ na vrh, spodaj pa je zasul steklenico z listkom: »Mojim padlim prijateljem v večen spomin. Amadej.« Udrle so se mu solze, jokal je za padlimi tovariši, jokal za svojo mladostjo, za svojim zgubljenim, mladim življenjem.
Spodaj, globoko na ravnini pod Ainbo, je igrala vojaška godba. Nasprotnikove čete so se postavljale v red. Četa premaganih se je počasi vijugala po strmini. Premagani podkralj jo je dohitel. Kot da jih je preletela iskra, so tedaj vsi, tudi ranjeni stopili v strumen korak.
S princem in trobentačem na čelu so korakali brambovci skozi postrojene angleške
čete, ki so dvignile puške v pozdrav. General Platt je pristopil, salutiral princu Amadeju in ga prosil, naj se ima za častnega ujetnika. Bridek nasmeh je bil poslednji odgovor.
V istem hipu je angleški radio javil, da se je podkralj udal in tako je prišla vest tudi v Mi ram ar.
Princa je angleški poveljnik peljal z vsemi častmi v ujetništvo v daljno kolonijo Kenijo sredi Afrike. Sporočilo O' padcu Ambe Alagi je radio raznesel po vsem svetu. Slišali so ga tudi v Italiji in v belem gradu ob Adri-ii. Spet je na stolpu zaplapolala črna zastava. Princesinja Ana je pa jokala v krogu 9vojih otročičev.
SMRT V TUJINI
Vendar je v potrtih srcih še tlelo tiho upanje. Z gradu je zginilo črno znamenje, ko je angleški radio naznanil, da so (kraljevega ujetnika pripeljali v Nairohi, glavno mesto Kenije.
Morda so zmagovalci hoteli savojski hiši ponudili roko in ji pomagati, da se opere sramota predaje. Zalo so prinčev poraz sami opisovali kot junaško borbo vojaka, ki mu usoda ni bila mila.
Toda zopet je posegla vmes težka prerokba, nevidno zapisana nad Miramarom. Vlada v Rimu ni hotela pristati na to, da 'bi visokega ujetnika zamenjali. Črni diktator se je hal, da bi glas o žalostnem koncu Amadeja ne zbudil ljudske nevolje v državi in tako zatemnil njegovo lastno slavo. Kolo usode se je moralo obrniti do konca . . . (Dalje)
KULTURNE VESTI
V Moderni galeriji v Ljubljani so odpili zvezno razstavo slik in kipov, izmed katerih naj bi izbrali dela, ki bi jih poslali na beneško bienalo. Iz neznanega razloga — najbrž iz užaljenosti - pa na razstavi niso zastopani najboljši umetniki iz Slovenije in Hrvatske.
* * * ,
Sedemdesetletnico praznuje slovenski igralec in režiser Milan Skrbinšek, ki je- vodil v letih 1918-1919 tudi slovensko tržaško gledališče.
Sedemdesetletnico obhaja tudi umetnostni zgodovinar, profesor ljubljanske univerze in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. France Stele.
Petdesetletnico je praznovala ugledna slovenska literarna (zgodovinarka dr. Marja Boršnik. O takih jubilejih pri ženskah tako redko slišimo . . .
• * *
V Parizu je umrl slavni francoski skladatelj Gustave Oharpentier. Star je bil 96 let.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA CUapinov vtiti v Ua/edM pianista DašeUa
Pretekli ponedeljek je izbrano občinstvo prihitelo na prvi stilni koncert, ki ga je priredila Glasbena Malica. Namen stilnih koncertov je, čim popolneje seznaniti občinstvo s pomembnimi deli enega samega skladatelja. Chopin je gotovo eden najbolj priljubljenih svetovnih skladateljev in je zato razum, ljivo in pravilno, da je Glasbena Matica izbrala prav njega za svoj prvi stilni koncert.
Mladi zagrebški pianist Freddy Došek se nam je na poti v domovino po številnih koncertih v Švici in Avstriji predstavil z izbranim programom Chopinovih skladb. Spored so otvorili štirje Preludiji in Nokturno, ki spadajo vsi med najbolj nežne sklad'
v-
Ce se kmet 41 krat popraska
(Ob I. štev.
Našo sodobnosti)
Ko je 1945 Juš Kozak začenjal z Novim svetom, si gotovo ni predstavljal, da bo revija s tem zanosi-tim imenom kaj kmalu zakrnela v togo akademsko publikacijo brez žive zveze s slovensko kulturno stvarnostjo. Izmenjava pri krmilu revije, ki jo je Juš Kozak po nekaj letih prepustil bratu Ferdu, je pustila iNovi svet natanivo na isti sipini, kamor je bil že nasedel. Do naslednje spremembe je prišlo, ko je k reviji, preimenovani v Našo sodobnost, pristopil kot sourednik idejnik Boris Ziherl. Ta sprememba revije ne samo da ni poživila, ampak ji je celo odtujila vrsto kulturnikov, ki so bili sicer njeni sodelavci.
Da je v resnici šlo za neko tiho opozicijo med slovenskimi književniki, se je izkazalo pred meseci, ko je sprejel uredništvo mlajši publicist Drago Sega, ki mu je uspelo izdati števili:®, v resnici vredno imena revije. K uspehu je brez dvoma pripomogla tudi sistematična, neidealna in včasih neodgovorna depigracija, ki jo je vršila revija mlajših Beseda na račun pripadnikov srednje generacije, ki so tako vzpodbodeni z vrsto kvalitetnih in tudi izrednih sestavkov izpričali svojo težo v današnji slovenski kulturi. Toda kakor ena lastovka me naredi pomladi, tako tudi tista prva številka pod novim uredništvom ni priklicala pomladi za Našo sodobnost. Številke, ki so doslej sledile, So začele čedalje bolj bledeti v staro neživljenjsko shemo, sodelavci so začeli spet kopneti in vsebina spet Ieseneti.
Prva številka letošnjega letnika je že značilen pri-mer -tega vračanja na staro. Takšna, kakršna je, bi lahko izšla tudi pod prejšnjimi urednikom — v kolikor je danes sploh smiselno uporabljati to ime za ljudi, ki je vse njihovo delo v tem, da pasivno no-
sijo v tiskarno to, kar jim sodelavci bolj ali manj slučajno znašajo.
Vsekakor je v tej številki najbolj zanimiv prispevek urednika samega, ki obvešča naročnike in bralce, da se je sestavil nov uredniški odbor iz desetih ljudi, z njim vred enajstih. Ob vseh teh imenih, ki bi jih bilo -pfeveč celo za konzorcij, kaj šele za mesečnik, se človek ne more znebiti vtisa, kakor da gre za neko ideološko-obkoljevalno skuipino, ki naj vzame uredniku vsako samostojnost. Kar pa najbolj preseneča, je dejstvo, da sta med' njimi tudi imeni bivših urednikov, ki bi jima drobec avtakri-tike moral braniti dostop k reviji, ki je pod1 njunim uredništvom vsebinsko izhirala.
In, kakor da je revija mahoma občutila učinek tega uradnega posega, se zdaj predstavlja v tisti nekdanji mrtvi shemi, ko je naročnik v dvomu, ali naj sploh razreže njene strani. Tokrat je ne rešuje niti ime Cirila Kosmača, ki je bil doslej resen delavec na polju slovenskega leposlovja. Prej bi rekli nasprotno.
S tem ne mislimo niti na jedro zgodbe, ki čeprav nakazana, izkazuje že v prvem nadaljevanju tisti ceneni, do kraja zguljeni prijem vojne tematike, ki je danes, deset let po vojni, nedopusten, če pisatelj noče otepati prazne slame. Mislimo samo na tehnično plat pisanja, enostavno na elementarno pisateljsko veščino, pa abecedo psihologije, ki je orodje tega poklica. Da bo stvar nazorna, naj omenimo le, da eden od nosilcev te povesti, kmet, ne dosega še tafco zmaličene Jurčičeve karikature, saj mu pisatelj na 16 straneh teksta, kjer ta kmet nastopa, da globokoumno nalogo, da 70 krat reče »Hm, kajpak!« in da se 41 krat »popraska«! In to danes najbolje plačani slovenski pisatelj!	BRALEC
H. Heine in njegov rod na Slovenskem
17.	t- m. je nemško govoreči svet slavil stoletnico smrti pesnika Heinricha Heineja. Bil je za Goethejem drugi velikan nemškega pesništva, hkrati pa pravo njegovo nasprotje. Goethe je videl svoj ideal v klasikih in je bil delno že po naravi, še bolj pa po lastni volji tudi sam človek iz klasike — uravnovešen v svoji) čutnosti ln oboževanju lepote in olimpijsko miren nasproti dogajanju v tedanji Nemčiji in Evropi. Heine pa je bil vihrav in nestanoviten, občutljiv in strasten v vsem svojem čustvovanju ter odprt za vse bolečine in radostil sveta.
Bil je Jud in v tem je bila njegova nesreča in sreča. Nesreča zato, ker se je čutil 2ida in hkrati Nemca in ni mogel biti popolnoma niti eno niti drugo, čutil pa je, da bi lahko bil in da tudi je oboje. Bil je vrojen v nemški narod in se je čutil življenjsko povezanega z njim. Hkrati pa ga je tisoč nevidnih krvniih žilic povezovalo z narodnim in duhovnim občestvom* svojih judovskih prednikov In v tem je bila njegova sreča, ker je imel tako univerzalnejšo vizijo sveta. Bil je notranje razrvan in raztrgan, a velikodušen in strastno v-net za svobodo, kot je bil Goethe za lepoto .Ljubil je svojo nemško domovino, hkrati pa bičal njene napake, kakor zaljubljenec, kj bi rad, da bi bilo njegovo dekle idealno in ji zato očita, če ni taka. Toda Nemčija je Heineju zamerila le očitke. Nacionalisti so ga prezirali in odklanjali, hitle-
(Ob stoletnici njegove smrti)
rižem pa ga ie hotel dosledna in za vedno izločiti iz nemške književnosti. A Heine se je vrnil vanjo — ali bolje rečeno, vrnil je na tisto častna mesto v nji, ki mu pritiče, saj izločiti ga iz nemr ške literature ni moči. Nacizem je s takim poskusom le dokazaval svojo blaznost in nekulturnost.
Naprtil pa je nemškemu narodu krivdo do Heineja in povzročil občutek sramu v tistih, ki niso pozabili, da je posvetil Heine svoji domovini največji in najlepši dar, ki ga je premogel   svoj
pesniški genij. Zato praznujejo te dni stoletnico njegove smrti, v Nemčiji še posebno slovesno, da se mu s tem oddolžijo.
Naše bralce bo morda zanimalo, da živi tudi na Slovenskem veja Heinejevega rodu, kamor se je preselila zaradi preganjanja v Nemčiji po letu 1700. Naselili so se v Kranjiu in se v prejšnjem stoletju poslovenili, ker so ae ženili s Slovenkami. Bili so zdravniki, živlnozdravniki. bančniki, slikarji in prirodosiovci. Z nemško vejo Heinejev so ohranili stike, vse dokler ni izumrla, Ada Hay-ne — tako so se prvotno pisali Heineji in tako, obliko imena so ohranili na Slovenskem —• pripravlja zdaj v slovenščini debelo knjigo o Heineju in o zgodovini tega rodu na Slovanskem.
_	m.	z.
be tega čustvenega skladatelja. Sledila jim je njegova najlepša in najzahtevnejša Sonata, iz katere je posebno znan tretji stavek — Zalostinka. V drugem delu sporeda so še sledili razigrani Scherzo, šest tehnično zelo zahtevnih študij in — kot dodatek — Valček in Poloneza.
Prav v vseh skladbah se nam1 je Došek odkril kot zelo spreten tehnik in nas je presenetil s svojim zrelim, zaokroženim prednašanjem. Zanj je značilno, da ima uravnovešen smisel za celoto in da pridejo vise posamezne glasbene misli in podrobnosti v pravi meri do veljave.
Občinstvo je spremljalo spored z navdušenjem in toplo ploskalo po vsaki točki. Po končanem koncertu je nekaj drobnih dekleta verjetno klavirske začetnice — hotelo izraziti pianistu svoje občudovanje in so ga iskale, da mu stisnejo roko.
Želimo si mnogo takih koncertov. Radi bomo pozdravili Došeka, ko se bo vrnil k nam, da nam spet pričara tako lepoto.
ALOJZ KUMER
SEMAFOR
ČASTITLJIVA OPOROKA STAREGA KOVA
Pred dnevi je umrl v Ljubljani upokojeni univerzitetni profesor, pomembni slovenski književnik, pesnik »Koroških pesmi« dr. Fran Eller. V svoji opo-roki je določil, naj bo pokopan »v vsej tihoti«. Vso svojo zapuščino pa je volil Slovenski matici v slovstvene namene.
Kako redke so danes take oporoke! Ko sem bral o .tem, sem se vprašal, ali niso še redkejše kakor dobre pesniške zbirke in dobre drame in dobri romani! Zato bi y knjigo o slovenski kulturni zgodovini ob imenu Frana Ellerja zabeležil, da je pokojni napisal dve pomembni deli: Koroške pesmi in lastno oporoko.
GOSPODU mVANEKU S CESTE«
Moje odprto pismo Prešernu Vas je torej tako prizadelo, da ste mi natipkali za celo stran odgovora. Tam med drugim pravite, da Vas je na Prešernovi proslavi »ob krepkih zvokih Zdravice tako prevzelo«, da Vam je oko oroselo. Hvala Bogu! Ce pa Vas Prešeren tako prevzame, da Vam oko »orosi« (zakaj ne »zasolzi«? — ah, to »rosenje«, ki tako obilno moči poročila 3 proslav v našem tisku!), potem ni izključeno, da je nwad nama neka možnost za sporazum. Ljubezen do Prešerna mi je porok za to. Mislim celo, da je ni stvari, y kateri bi se Slovenec ne mogel sporazumeti s Slovencem na podlagi iste ljubezni do Prešerna.
Za debato o Prešernu pa so potrebni argumenti kakor za vsak razgovor sploh. In ker jih Vi nimate, zaenkrat taka debata med nama odpade.
Vidite, ime našega velikega pesnika, ki je izho-dišče teh besed, mi ne da, da ne bi bil do Vas, gospod Vanek, vljuden, čeprav .Vi očividno v tej lasitnosti ne prednjačite, saj sem jaz za Vas »le na poezijo usekan, zaslepljen in zraven še strupen«. Kaj še, začel sem se tipati po čelu, ali mi me morda rastejo očala kače klopotače, saj mi Vi pravite, da »sikam, grizem, razdiram in zastrupljam, kjer le morem . . .«
Čeprav ste me torej napravili za zver, Vas bom jaz na koncu prav tako kakor Vi mene »prav po domače« pozdravil, ne da bi zatulil. Ob slovesu samo še tole: še malo slovenske slovnice Vam ne bi škodilo!
POLIKARP --------- ■ l> -----------------------
Nastop gojencev SNG
Med redkimi, ki se pretekle dni niso ustrašili mraza in. burje, so bili gojenci dramske šole Sloyenskega nar. gled., ki so ob koncu predpreteklega tedma imeli svojo prvo javno prireditev, potem ko so komaj dobre tri mesece obiskovali šolo, v kateri poučujejo Štefka Drolčeva, Starešinič, Baloh in Lukeš. Reciti-rali so in predvajali prizore iz Fimžgarjevih, Cankarjevih im Mojičrovih del. To je bil razveseljiv kulturni dogodek, ker bomo s tem dobili lepo število dobrih mladih igralcev in režiserjev, kar se bo nedvomno poznalo v slovenskem prosvetnem življenju na Tržaškem.
GOSPODARSTVO
ZIMA JE POVZROČILA OGROMNO ŠKODO
Poleg mnogih človešlkili žrtev je letošnja izredno huda zima povzročila tudi ogromno gospodarsko škodo, kalere trenutno še ni mogoče preceniti. Številke so vse preuranjc-ne, ker se 'bodo nekatere posledice mraza pojavile šele v poletnih mesecih. Gotovo je le to, da znaša škoda samo v Italiji mnogo milijard, v naših krajih pa mnogo milijonov.
Hud' mraz je kmetijstvu povzročil najrazličnejšo škodo: Uničeno je mnogo povrtnine, druge pa ni bilo mogoče vsejati in so dela zastala. Ker je bil mraz v glavnem suh in niso bile njive odele s snežno plastjo in ker je zemlja zmrznila tudi do 40 cm globoko, je verjetno, da bosta marsikje nastradala ozimna (pšenica in tudi zgodnji grah; iz istega razloga bo najbrž poškodovanih mnogo* sadnih dreves, med katerimi so pri nas najbolj ogrožene smokve, oljke, kaki, mandeljni, nezadostno zavarovane limone in oranže, torej drevesa, ki niso v naših krajih posebno udomačena; za češnje, jablane, hruške, češplje in nekatere druge vrste ni treba skrbeti, česar pa ne moremo reči za nekatere sorte breskev in marelic. Zelo verjetno je, da je nastala znatna škoda tudi v vinogradih, kjer bod,o mnoge trte sicer pognale, a se bodo pozneje rozge posušile. — Mnogim je zamrznil semenski krompir itd.
Ali lahko kaj ukrenemo, da morebitno škodo »manjšamo? Nekaj se da napraviti samo pri sadnem drevju. Temu bi morali takoj po sv. Jožefu pognojiti s solitrom, tako da bi imele koreninice takoj na razpolago nekaj hrane. S tem bi pospešili rast in bi drevo laže premagalo neugodno stanje, ki je zaradi mraza nastalo v vsem drevesu. Pod krono vsakega drevesa bi morali pod-kopati od 100 gramov do enega kg apnenega solitra (nitrato di Caltcio) ali še bolje kalijevega solitra (nitrato di potassio).
Hud mraz je koristil samo na njivah, ki so bile ipreorane in kjer je ležala zemlja v velikih grudah: ta zemlja je talko zmrznila, d? bo kot prah.
GNOJENJE TRT S POŠKROPLJEN JEM LISTOV
Še do nedavnega smo mislili, da rastline' vsrkavajo rudninske snovi samo po svojih koreninicah. Danes' vemo, da listi ne vsrku-jejo iz zraka samo ogljikovega dvokisa, temveč tudi dušik in druge snovi, ki so slučajno v zraku, ter tudi snovi, ki pridejo na umeten način na liste. Tako se polagoma razvija gnojenje rastlin po listih.
Francoska uičenjaka Lafon J. in Couil-laud P. delata že več leL poskuse z listnim gnojenjem trt. Dosedanji njihovi zaključki so naslednji:
1. Mladi, še ne popolnoma razviti listi, sprejemajo gnojila hitreje in v obilnejši meri kot že razviti.
2. Vsrkujela obe Strani lista, zgornja in spodnja.
3. Listi vsrkajo samo raztopljene snovi, torej ne prahu.
Najboljše učinke dosežemo s škropljenjem
raztopin apnenega ali kalijevega solitra, to pa v tem večji meri, čim šibkejša je raztopina.
S temi spoznanji se okoristi lahko tudi naš vinogradnik, če opazi, da trte napada bledica (clorosa), jih bo najbolje okrepil, če jih bo poškropil z raztopino kalijevega solitra (nitrato di potassio), in sicer naj raztopi kg tega solitra v 100 litrih vode. i Škropi lahko tudi takoj po dežju.
V ITALIJI JE PREVEČ SLADKORJA
Zadnji pridelek sladkorne pese v Italiji je !>i! iaredno visok. Tovarne sladkorja so sicer prevzele celotni pridelek pese, niso pa v 'celoti plačale, ker imajo višje zaloge sladkorja, kot jih predvideva potrošnja tega koristnega živila. Zato so sklicali v Ravenno zbor pridelovalcev sladkorne pese, kjer so razpravljali o nastajajoči krizi. Na zborovanju so sklenili, da je za premaganje sladkorne krize potrebno delali propagando za Večjo potrošnjo sladkorja in letos zmanjšati površino posejane pese za 12%. Potrošnja sladkorja znaša v Italiji 18 kg na osebo in leto in bi jo bilo potrebno divigni.ti vsaj za 2 kg, to jo na 20 kg, kar je še vedno mnogo manj kot v nekaterih državah, kjer presega tudi 50 kg na osebo in leto (ZDA, Kanada, Danska). — Na izvoz sladkorja ni misliti, ker je italijanski sladkor mnogo dražji kot n. pr. češki ali pa kubanski.
EOKBA PROTI OIDIJU NA TRTAH
Zadnje leto je oidij povzročil velikansko škodo na trtah v Italiji in tudi^v naših krajih. Vzrok je v tem, da se borba proti oidiju ne prične pravočasno in da v njej ne vztrajamo dovolj časa.
V
ortni pregled —
SMUČANJE
Po vsej Sloveniji so te dni bile razne smučarsk'.' tekme. Oglejmo si nekoliko število ude'eženeev. V Celju je nastopalo 230 smučarjev, v Krškem 92, na Prevalah 18, v Dravogradu 120, v Podpeči 140, v Črnem Vrhu nad 150, v Škofji Loki 45. Skupno je bilo torej preko 885 tekmovalcev. Bile so pa še tekme v Gomilskern, v Bohinjski Bistrici in na Pohorju. Iz tega sledi, da je smučanje prodrlo v široke množice Ce zgrade še nekaj žičnic, lahko upamo, da se bo Jugoslavija na prihodnjih oUmpiadah bolje odrezala. Kroma smučarskega udejstvovanja pa so bile tekme za državno prvenstvo y tekih in skokih (Delnice) in v alpskih disciplinah (Tržič). Kol kažejo uspehi, se naši olimpijci, kljub temu da so imeli največ vaj za sabo, niso najbolje odrezali. To pomeni, da sestavi j alei reprezentance za Cortino niso imeli najbolj srečne roke. Novi jugoslovanski prvaki so naslednji: Hlebanja Zdravko v teku na 15 km, Bela-jeva iz Celja v ženskem teku na 10 km, Matevž Kor-dež na 30 km in. Zidar v skokih. Ze v Cortini se je opazilo, da tekači precej dobro obvladajo tehniko smučarskega teka. manjka jim pa potrebne moči v rokah, kar bo treba v bodoče nadoknaditi.
Jugoslavija je lahko zadovoljna z uspehi mladincev. Na 12 km se je izkazal Pera-ovlč iz Delnic, ki je pustil za seboj Lakota iz Mojstrane. Med mladinkami pa je zmagala Mojstramčanka Miilena Cindrič
Se večja presenečenja so bil i v alpskih disciplinah. Te tekme so bile v TržiCu na Gorenjskem. Proge so bile precej težke, vendar dobre. Med »oJinrriij-ct« se je izkazala le Zupančičeva, ki je poslala državna prvakinja v ženskem veleslalomu in slalomu. Med člani je zmagal v veleslalomu Lukane Matevž,
Oidi j okuži liste že pri 4" (1 nad ničlo, lo-rej pri mnogo nižji toploti kot peronospora. Posebno naglo nastane okužba po kakem pomladanskem vetru, ki prenaša trose na še zdrave liste. Zato je potrebno raztrosili žvepleni prah oziroima škropiti s škropilnim žveplom po vsakem vetru.
Trte moramo prvič žveplati, brž ko so novi poganjki dolgi od 3 do 4 cm. V tein primeru je borba proili oidiju najbolj učinkovita. Če pa to delo takrat izostane, se moramo proli oidiju boriti vse leto.
CENA PIŠČANCEV
Naši kmetje in penitjiinarji tožijo, da so ccne piščancev nizke. Pravijo, da je tega občutnega padca cene kriv uvoz piščancev iz Jugoslavije.
Temu pa ni tako. Piščanci imajo izredno nizke cene tudi v notranjosti Italije in sicer /ato, ker se je po vsej Italiji zelo razvilo vzgajanje piščancev v baterijah in je ponudba za domačo potrošnjo mnogo previsoka. Da bodo naši čilatelji vedeli, kako je drugod, navajamo primer iz okolice Macerate: Piščanec I kg in 110 gramov stane gojitelja: 120 lir za piščančka, 300 lir za krmo, 15 lir za segrevanje, 10 lir z a cepljenje in 35 lir za naprave in za izgubo zaradi živali, ki poginejo, skupaj torej najmanj 480 lir. K temu je potrebno še dodati delo 60 dni, kolikor navadno traja gojenje. Take piščančke prodajo pa mesarjem po 330 do 360 lir za glavo (300 do 325 lir za kg). Mili so celo primeri, da so iztržili komaj 275 lir za kg. V Macerali pa prodajajo mesarji piščance po 800 -lir za kg, pri čemer imajo najmanj 320 lir dobička, če so plačali za živali 360 lir in če k tem-u prištejemo še zmanjšanje teže pri skubljenju za 180 gramov.
Kaj sledi iz tega? Dokler so cene tako nizke in je krma tako draga, ne svetujemo nobenemu našemu citat el ju, da bi začel vzgajati piščance v baterijah.
za njim se je uvrstil Kunčič in nato sta prišla Cven-kelj ter Dornik; v slalomu pa Kunšič z Jesenic im takoj za njiim Stefe, nato šele Cvenkelj. Lukane, Kunšič ip St.efe niso bili v Cortini! Med mladinci pa so -se uvrstili na prva mesta: med moškimi; v obeh disciplinah Jamnik, med ženskami pa v veleslalomu Jamnikova, v slalomu pa Fanedelova. Zaradi poslabšanja vremena je tekmovanje v smuku letos odpadlo-
NOGOMET
Zaradi peugodnih vremenskih razmer piso odigrali v preteklem tednu vseh tekem za italijansko prvenstvo. Zaenkrat so se pomenili le sledeči klubi: Roma - Genova (2:0), Pro Patria - Spal (1:2), Nova-ra - Napoli (2:0) in Trieistina, lej se je to pot sijajno izkazala na tujem igrišču proti Juventusu. Zmagala je sicer z 1:0, a zaslužila bi tudi boljši uspeh. To je prva njena zmaga zunaj doma. .Vse kaže, da se bo tudi letos izmazala in ostala še nadalje v prvi ligi-
V Montevideu so se zaključile tekme za naslov prvaka Južne Amerike. Zmagalo je predstavništvo Urugvaja z 9 točkami, sledijo Argentina, Cile in Brazilija s 6, Paragvaj z 2 in Peru z 1 točko.
Tudi Madžari ruiso nepremagljivi! To se je videlo v Carigradu, kjer jih je turška nogometna reprezentanca premagala kar s 3:1.
ATLETIKA
V iNevv Yorku je ameriški metalec krogle 0’Brien postavil nov svetovni rekord. Kroglo je zagnal' 18,725 m daleč.
Cetprav je letos izredno mrzla zima, plavalci ne počivajo. V zadnjih tednih je zopet padlo neikaj svetovnih rekordov, seveda v zapri ih ibazemjh. Nizozemka Voorbij je postavila nov svetovni rekord v metuljčkovem slogu na 100 meitrov, mladi Avstralec Thies je dosegel najboljši čas na svetu na 100 m hrbton v za/ptrtem velikem bazenu. Medlem ko je v plavanju na 100 yardov postala najboljša pa svetu
(Nadaljevanje na 10. strani)
ČUDITA St, KAJNE? RESJEV NAS.I VASI MNOGO VEČ ŽENSK KOT MOŽ, ZATO PA TIH IMA VSAK VSAJ DESET V HARE’ MU,..JAZ SAM JIH IMAM TRIDESET...
IVSTOPITAV MOTO Ul SO IN UŽIVAJTA MOJE GOSTO^<£ rt LJUBJE...
ZASPAN SEM,-J KAJ B\ PODNE-TJA LE LEŽEMjJrVI SPAL-!.ZDAJ IN SE **|^JE;SINPIJ(DASE NASPImT^mTI POVRNEJO moči.1
W?«kMfflW?MENE POGLED:
■	je	\ua
r	W NA MIZI,ME*
M NE SPRAVI g,] Y \ FV • $OD TOD! m
ČUDITA SE, KAJNE? RESJEV NAS.I VASI MNOGO VEČ ŽENSK KOT MOŽ, ZATO PA TIH IMA VSAk VSAJ DESET V HARE’ MU,..JAZ SAM JIH IMAM TRIDESET...
TRIDESET?! NO,TO MORA BITI RES ZABAVNO,
KAJ, KOLEGA ?	.
DA/DA,7-ČlM VEČ ŽENA^; IMAŠ .TEM VEČ VE= ljas V -T ■ NASI < )VASI„ )
GLEJ, DA NE ODKLONIŠ DARIL.,TO BI SMRTNO UŽALILO ŽE3KA<7TT^~
IN LAHKO BI r-—^---// / 1
SE SLABO //--------//	J /
KONČALO,.) I	j[V 1
lEDAp JE VSTOPILA LE3LA...
'pridita žamenoj^junakaJmoTo
ČE VAMA HOČE IZROČITI DANILA ki JIH JE IZBRAL ZA VAJU...	—-—
DAROVE SEM VAM A PRIPRAVI L IN UPAM,DA VAJU BOM Z NJIMI RAZVE' SEUL IN POPRAVIL SVOJO NAPAKO. +
UPAM,DAVAMA BODO VŽEČ.,SWA| SEM MU POMAGALA IZBIRATI,, J
PREPRIČANA SVA ,DA BODO DARILA VREDNA
TVOJE LEPOTE, ------
DEKLICA..
JJBREZ 1 & DVOMA/ ^{O,VELIKI < IH 5>EJK. j
,WO -Sl- OMAR "POKAZAL DARILA
...ZATEM SO PRIVEDLI DVA KRASNA
ŽREBCA... ,---------------------------------
(NA1LEP¥>A VRANCA MO t 3EG A HLEVA STA , < .	rODA VI DVA STA )
sT VREDNA,DA-r7 jahata 1)
KOT DOKAZ,KAKO VAJU CENIM,VAJU PROSIM,DA OSTANETA V NAŠEM PLE= MENU,TER POKLANJAM VSAKEMU OD VAJU ŠETO-CAT CVETLIC.1 MM
NAJPREJ JE '	‘
)ALVSAKEMU ŠKATLICO, OLNO DRAGOCENOSTI
V obeh visokih kaminih je prasketal ogenj. Svetlobo so pa dajale neštevilne sveče, po-tnlknjene oh slenah in v velike lestence. Po sredi je bila pogrnjena dolga miza za dvajset oseh s pozlačenimi krožniki in kristalnimi kozarci. Na enem koncu mize je sedela baronica, na nasprotnem pa baron. Ostali stoli so bili prazni, ne — na vsakem je slonela podoba enega predniikov.
Marlena je oh tem pogledu kar otrpnila. Skoro bi bila zavpila, ko se je baronica, oprta na palico, dvignila in s težkimi korald, s polno čašo vina v roki, drsela okoli mize. Pred vsako podobo se je priklonila in nCkaj mrmrala. Včasih se je tudi zasmejala kot sraka, kakor da bi ji podoba kaj smešnega povedala. Marlena se je začela tresti. Stopila je korak nazaj in se tiho zmuznila skozi vrata. Bežala je v svojo soho. Vrgla se je na posteljo in si stiskala
glavo s pestmi. Tista ženska je blazna, je nekaj vpilo v njej. Blazna! Zdaj se je »pomnila, čemu so sc ji sitarkine oči oh prvem sre. Čanju zdele tako nečloveške — ker je blazna.
In on — Andrej, njen sin — se ji vdaja pri tem strahotnem početju. Cernu vendar? Marlena ni mogla dolgo zaspati. Vedno ji je vstajala pred očmi slika, lka'ko je stara gosipa z jastrebovim nosom, staromodno načičkana hodila s kozarcem v roki od slilke do slike in vsaki nekaj šepetala. Poleg nje je ugledala bledi sinov obraz, podoben krinki.
* * *
Kljub vsemu je Marlena pokrajino vzljubila. Ko se je z sprehajala po travnikih in so se gorski vrhovi lesketali v Škrlatnih barvah, ji je srce prekipevalo od veselja lepoto. Tekala je z dečkom po obronkih ali pa ležala otroku ikazala, ka'ko se spreminjajo oblike belih oblak« je pokazal slon, pa spet kroikodil ali kakšna druga žival.
T ako so poletni meseci potekali za Marlono hitro in prijetno. .Nekoč se je baron peljal z njo in Mihcem v Bočen. Pokazal je družinski dvorec blizu mesta sredi velikega vrta, polnega bujnih rastlin in razkošnih sadnih dreves. Pristava je vzbujala prijeten vtis, čeprav je lu pa tam kazala, da je potrebna popravila.
»Kdo prebiva sedaj tukaj?« je vprašala Marlena.
[CVETLIC?1]
..DA,CVETLIC,S KATERIMI Sl NAPOLNITA SVO MM	JA HAREMA! M
TEDENSKI KOLEDARČEK
■26. februarja, nedelja: 2. post., Valburga, Viktorin
27. februarja, ponedeljek: Andrej, Aleksander
28. februarja, torek: Gabrijel, Baldomir
29. februarja, sreda: Roman, Antonija
1. marca, čelrtek: Albin, Antoniča
2. marca petek: Neža, Pavel m
3. marca, sobota: Kunigunda, Agapa
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 22. februarja si
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterlimg
nemško marko
fiesos
Švicarski frank
zlato
papoleon
dobil oz. dal za:
638—643 lir 23,50—24 50 lir 87—90 lir 157—160 lir 1630—1690 lir 147,50—149,50 lir 13—14 lir 148,75—149,75 lir 730—735 lir 4650—4750 lir
RADIO TRSTA
Nedelja, 26. februarja ob: 9.00 Kmetijska oddajai;
11.30 Vera in naš ča-'; 1200 Oddaja za najmlajše;
13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasba za naše malčke;
15.30 Koncert zbora iz Rupe; 16.00 J. Strauss: »Netopir«, opereta v 3 dej.; 21.00 Donizetti: »Don Pa-squale«, opera y 3 dejanjih-
Ponedeljek, 27. februarja ob: 18.22 Sibelius: Fin-landia; 18.30 Z začarane police; 19 15 Radijska univerza; 21.30 Pevski duet in harmonika; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti.
Torek, 28. februarja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.40 Koncert tenorista Pavla Pokornyja; 9.15 Zdravniški vedež; 21.00 Radijski oder - C. M. Pensa: Brat, drama v dveh delih.
Sreda, 29. februarja ob: 12 55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza;
20.30 Vokaini tercet Metuljček; 21 30 Koncert violinista prof. K. Sancina; 22 00 Iz slovenske književnosti in umetnosti.
Cdcrtek, 1. marca ob: 19.15 Sola in vzgoja; 20.30 Moški kvartet z Opčin; 21.00 Dramatizirana zgodba; 22.15 Vieuxtemps: Koncert št. 5 za violino in orkester.
Petek, 2. marca ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.30 Vokalni kvit> tet; 22.00 Postna razmišljanja.
Sobota, 3. marca ob: 12 55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Rj!mični orkester Swingling Brothers; 15.30 Kavarniški koncert orkestra Carla Pacchiorija; 16.00 .Sobotna novela; 18.00 Koncert sopranistke T. Elliott; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Koncert pianistke prof. M. Sancinove.
Športni pregled
(Nadaljevanje z 8. strani)
Dawp Fraser, je Crappova postavila rekord na 440 yardov.
V nedeljo 50 bile v Zagrebu tekme za atletsko prvenstvo Jugoslavije v zaprtih prostorih. Dvakratna državna prvaka v teku na 60 m in 60 m z ovirami sta postala Slovenca Lorger in nadarjena Sta-mejčičeva. V kroglj je pestala državna prvakinja Kotlušek, pa 600 m Slan k in v skoku v višino Jug. Med moškimi je zmagal v skoku ob palici Lešek, v metu krogle Skiljevič, na 1000 m Sarič, med mladinci pa Margetič, na 3000 m Moguša, v višino Miler in na 600 m Kopitar.
DRSANJE
V Garmischu je Amerikanec Alan Jenkims dokazal, da je zares najboljši na svetu Kot v Cortini je bil tudi tu pryi. Za njim je zopet njegov nevarni tekmec in sonarodnjak Robertson. Tudi v tekmi parov se je pokazalo, da so olimpijski sodniki pravilno sodili, saj je zopet zmagala avstrijska dvojica Oippelt Sisi Schwarz, kateri sledi kanadska dvojica in takoj za njo mlada nemška drsalca Kilius in Ningel.
Vprašanje Št. 207: Na sosedovem vrtu je zraslo drevo (oreh), visoko približno 3 metre, ki je oddaljeno 80 cm od mejnika. Ze sedaj dela senco in s tem škoduje povrtnini. Kaj pravijo o tem zakoni in kako paj rav.nam s sosedom?
Odgovor: Oreh spada med visokodebelna drevesa, zato ga smemo saditi v razdaljo najmanj 3 metre od mejnika, To velja tudi za drevesa, ki piso bila nalašč vsajena, temveč so sc sama razvila iz semena, ki je prišlo tja na nepojasnjen način. Krko rešiti zadevo? Ce ste s sosedom v prijateljstvu, bo najbrž zadostovala vljudna opozoritev. Ce tega ne morete, pišite sosedu priporočeno pismo ali pošljite svojega zastopnika, da soseda opozori. Ce tudi to pe bi zadostovalo, je potreben odvetniški oipomip z vsemi posledicami (morebitna tožba).
Vprašanje št. 208: Imam vlažno parcelo, ki ni primerna za obdelovanje, in tudi krma, ki zraste, ni mnogo vredna. Slišal pa sem, da se take parcele najbolj koristno izrabijo, če jih posadimo s topoli katerih les kupujejo tovarne celuloze in katerega baje dobro plačajo. Ali so tudi pri topolih različne sorte, tako da so nekatere bolj priporočljive kot druge? Kako gosto naj dreve.a sadim? .V kolikih letih lahko dosežem primeren dohodek, oziroma koliko let morajo rasti topoli, da se jih izplača posekati?
Odgovor: Tudi pri topolih so različne sorte. Za naše kraje priporočajo tvornice celuloze predvsem kanadski topol, in sicer zvrst (klon) 1-2,14. Take sadike najbrž dobite v Torviscosi. Na vsak način
Vam svetujemo, da se obrnete prej na Kmetijsko nadzomištvo in se dogovorite o sorti in dobavi sadik. Mogoče' jih dobite po zpiižani cepi. Gostota sajenja je odvisna od časa, v katerem mislite topole posekati. Ce jih mislite posekati po 12-13 letih, potem jih sadite lahko bolj gosto, n. pr. na razdaljo 5 x 5 m. Ce bi jih pa želeli posekati pozneje, to se pravi po 15 letih ali še pozneje, je na mestu bolj redko sajenje, in sicer na razdalji 8 x 5 m. Izkušnje namreč pravijo, da je celotni prirastek do 12. leta višji, če je sajenje bolj gosto, pozneje pa obratno.
Nagrado za najboljši jugoslovanski roman lanskega leta je prejel hrvaški književnik Mirko Božič, in sicer za svoj zadnji roman Neizjokani. Nagrajenec je romanopisec, dramatik in scenarist. Poleg Neiz-jokainih je napisal roman Kurlani, scenarij za film Deklica in hrast ter drame Most, Umik in Skret-nica.
* * #
Beograjska in dunajska vlada sta podpisali izjavo o medsebojnih kulturnih odnosih. V okviru dogovora iso iz dunajskega Urnetnostno-zgodovinskega muzeja poslali v Beograd, Zagreb in v Ljubljano slike in kipe beneških slikarjev. Razstava »Od Tiziana do Tiepola«, ki obsega mojstrovine od 16. do
18.	stoletja, je bila otvorjena v ljubljanski Narodni galeriji 29. januarja.
t^AAAAAAA/A^AAAA(tAAAAAAAAAAAAAAAl^vAAAAAAAAAAAAAAAAAAy^AA^VvAA^AAAAAJ
izdaja Konzorcij Novega nsta Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
MALI OGLASI
Boljša dvočlanska družina išče pošteno in pridno postrežnico z dobrim priporočilom. Znati mora tudi kuhati. Plača dobra. Naslov na upravi našega lista
TOVARNA
Plincie
KRMIN - CORMONS     I TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
»Upravnik naših posestev. Nekaj sob je pa oddanih«, je odvrnil baron. »Počakajta me z Mihcem tam v vrtni lopi. Moram govoriti z upravnikom.«
Ko se je čez pod ure vrnil, mu je ležal krog usten pol zaničljiv, pol vesel nasmeh. »Ta lumip,« je v jezi dejal, »me slepari, kjer more. Poleg tega si pa še domišlijuje, da ničesar ne opazim.«
»Kaj mislite ukreniti proti? Ga ne boste odpustili?« je proti volji ušlo Marleni.
Nekaj trenutkov jo je začudeno gledal, nato pa je kakor po navadi skomignil z rameni.
Nekaj dni pozneje so zopet sedeli skupaj pri mizi. Ta skupna kosila so bila za Marleno včasih prava muka. Odkar je bila priča tiste ponočne večerje, je zaostrila sluh. Vedno pogosteje je v baroničinih besedah opazila znake blaznosti.
»Danes boim pisala družini Gugelhorn,« je nenadoma jevsknila in zvijačno poškilila proti sinu. »Hočem, da nas obiščejo še pred snegom in plazovi.«
Marlena je prisluhnila. Obisk? To bi bila prijetna sprememba na gradu, kamor nihče ne zaide.
»Cernu nas bi obiskali?«, je vprašal sin.
»Hči Nežika mora biti godna za poroko. . Kakih dvajset bo imela. Družina je dobra, stara približno kot naša.
Hočem dekle malo ogledati, ali bo za kaj,« je vreščala starka in si mela suhljate roke.
»Cernu hočeš to vedeti?« je počasi in ostro vprašal Andrej. Oči je srepo uprl v mater.
Baronica1 se je hahljala. »Ccmiu, sprašuješ? Zato, da se boš z njo poročil, če mi ho le všeč. Hočem videti vnuke plemenite krvi krog sebe.«
»Izbij si to misel iz glave, mama«, je mirno, a mrzlo odgovoril baron. »Ce se bom še enkrat ženil — česar pa ne vem — si bom ženo sam izbiral, ne pa ti.«
Pri zadnjih besedah je starka sunkoma dvignila glavo. Njene oči so se sovražno zapičile v sina. »Tako? To si mi upaš povedati?« je viiknila. »Nekoč si mi že pripeljal pocestnico v hišo. Hvala Bogu, dolgo ni mazala naše hiše. Drugič ne boš več tega storil, si slišal? To pot bom jaz izbrala žensko, ki jo boš vzel.«
Kot dva sovražnika sla se gledala mati in sin. Marlena je opazila, kako je baron težko krotil jezo. »Prepovedujem ti take besede o Gini, mati«, je hrapavo dejal. »Ne bom vzel žene, ki si mi jo namenila. To je moja zadnja beseda. O tem ne bom več govoril.«
'Njegov glas je baronico za trenutek ukrotil. Odvrnila je oči, pogled ji je obvisel na Marleni. Zdelo se je, da jo je hipoma prevzela druga misel. Prežeče ji je uhajal pogled od dekleta, ki je sedelo s povešeno glavo, na sina. Okrog ust se ji je nabral zaničljiv izraz in je liho rekla: »Aha — upiraš se materi, ha, ker se je nekaj spletlo s to osebo tule, kaj ?« Z migom glave je pokazala na Marleno. »Tvojemu nagnjenju k nizkotnosti to odgovarja. Zaradi mene se lahko z njo spečaš, toda poroka —«. Baron je ves rdeč skočil pokonci. »Mati«, je zavpil, treščil prtič po mizi ,in zaloputnil vrata.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)