Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 49 UDK: 711.16:910.2 DOI: 10.5379/urbani-izziv-2018-29-02-004 Prejeto: 20. 7. 2018 Sprejeto: 26. 11. 2018 Barbara GOLIČNIK MARUŠIĆ Sergeja PRAPER GULIČ Razvoj uporabniškega modula: prispevek k poplavno vzdržnemu prostorskemu načrtovanju Članek v kontekstu trajnostnega poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja obravnava vlogo in pomen poznavanja vprašanj, povezanih z uporabniki prostora. Predstavlja koncept in metodološki razvoj tako imeno- vanega uporabniškega modula, enega od treh modulov modela celovitega sistema poplavno vzdržnega pros- torskega načrtovanja. Na podlagi analiz dnevnih rutin izbranega uporabniškega profila, ki temeljijo na metodi vedenjskih zemljevidov, v kontekstu analiz modeliranja visokih voda obravnava drobne, a pomembne, podatke. S tem umešča poznavanje dinamike vsakdanjega življenja v poplavno modeliranje in poplavno vzdržno načrtovanje, ki pa običajno temelji na masovnih podatkih. Tako os- novan uporabniški modul je bil preizkušan in proučevan na testnem pilotnem območju, Planinskem polju. To je tipično kraško prelivno polje, ki je pogosto poplavljeno. Prispevek prinaša nov pristop, ki temelji na poznavanju delovanja uporabnika v prostoru in odpira nove vidike poplavno vzdržnega ali varnega prostorskega načrtovanja. Ključne besede: integralno modeliranje, uporabniški pristop, prostorsko načrtovanje, poplava, vedenjski ze- mljevid Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 50 1 Uvod Članek se nanaša na ugotovitve iz temeljnega raziskovalnega projekta Integralni sistem poplavno vzdržnega prostorskega na- črtovanja, ki ga sofinancira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Namen projekta je osnovati konceptualni model poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja, ki hkrati obravnava vplive človekovega bivanja v prostoru in dinamiko poplav. Ta model je sestavljen iz treh medsebojno povezanih modulov: hidrogeološkega modula, urbanističnega modula in uporabniškega modula. Hidrogeološki modul obravnava značil- nosti dnevnih vodostajev, vrednosti izpustov, podrobno pros- torsko in časovno spremljanje nivoja vode, nastavitve modela za preverjanje ustreznosti parametrov, za katere se domneva, da vplivajo na poplave, in uporabo rezultatov v konkretnem primeru za poplavo določene intenzivnosti. Uporabniški mo- dul obravnava posameznikovo delovanje na območju poplav z analizami dnevnih rutin in poznavanjem uporabnikovega odnosa do poplav, preizkušanjem, upoštevanjem in preverjan- jem možnosti kvalitativnih podatkov, pridobljenih z metodo analize dnevnih rutin, glede na parametre, ki lahko vplivajo na poplave, in možnost uporabe teh rezultatov v konkretnem primeru za poplavo določene intenzivnosti. Dnevne rutine so bile analizirane za dve značilni obdobji: v času poplav in v času brez poplav. Odnos do poplav je bil za konkretno okol- je, v katerem uporabniki živijo, obravnavan z vidika kakovosti in varnosti bivanja. Urbanistični modul obravnava potencial obeh predhodno vzpostavljenih modulov v povezavi z obsto- ječo prostorsko načrtovalsko prakso ob upoštevanju zakonskih okvirov, dejanskih procesov prostorskega načrtovanja in pros- torskih načrtov. V takem kontekstu projekt sloni na večslojni hipotezi, da je: 1. bivanje osnovna človekova dejavnost v prostoru, 2. modeliranje praktičen in uporaben pristop za napovedova- nje in opozarjanje pred poplavami ter 3. ključno enakovredno in hkrati upoštevati naravne značilno- sti in človekovo delovanje v prostoru. Zamisel o celovitem pristopu kot večrazsežnostnem konceptu v raziskovanju in načrtovanju ni nova. Celovite ocene in mo- deli so znani kot analitični pristop v raziskavah in kot kon- cepti zasnove scenarijev v procesih prostorskega načrtovanja, še posebej pri spoprijemanju s posledicami in vzroki okoljskih problemov, vključno s poplavami ali problematiko visokih vod (npr. Medema idr., 2008; Ingold, 2012). Da bi se celoviti koncepti vnesli v procese načrtovanja, oblikovanje prostorskih politik in upravljanja prostora, je bilo v zadnjih desetletjih na področji prostorskega načrtovanja in upravljanja prostorske- ga razvoja vpeljanih več konceptov, kot na primer trajnostni razvoj (OZN, 2015), ekosistemski pristop (UNEP, 2000) in ekosistemske storitve (MEA, 2005) ter v zadnjem času kon- cept na naravi temelječih rešitev (UNEP, 2010; IUCN, 2012; Cohen-Shacham  idr., 2016). To kaže, da obstaja precejšnje strinjanje o tem, da so potrebni celoviti pristopi. Hkrati pri- meri njihove uvedbe kažejo, da je manjše soglasje o tem, kaj celovitost dejansko pomeni in kako jo je mogoče učinkovito vključiti v proces modeliranja. 2 Teoretično ozadje Po Hamiltonovi idr. (2015) celovito ocenjevanje in modeliran- je pomeni vključevanje komponent v sklopu desetih medseboj- no povezanih razsežnosti in med njimi. Avtorji jih razvrščajo v tri krovne skupine: 1.  ključna gonila celovitega pristopa, 2. metodološki vidiki, ki zahtevajo celovit pristop, in 3. vidiki sistema, ki se celovito obravnava. Zadnjenavedeni so razplaste- ni v štiri medsebojno povezane sestavine: 1. človek, 2. narava, 3. prostor in 4. čas. Tvorijo neposreden vsebinski okvir tako za konceptualni model poplavno vzdržnega prostorskega načrto- vanja kot za zasnovo uporabniškega modula. Prispevek se tako osredotoča na vključitev pojma dinamike vsakdanjega življenja v sistem trajnostnega načrtovanja in modeliranja visokih voda ter se nanaša na zasnovo in metodološki pristop uporabniškega modula. Po Hamiltonovi idr. (2015) se sestavina človek nanaša na vse dejavnike, povezane s človekom, relevantne za problem, ki ga obravnava celovit pristop. Vključuje lahko dejavnike, vezane na prebivalstvo, politike, organizacije, kulturo, tehnologijo in gospodarstvo, ali obravnava človekovo vedenje in dejavnike izbire. T o kaže, da se številne discipline opredeljujejo do člove- ka kot dejavnika obravnave na njihovem interesnem področju in da pri tem upoštevajo na primer natančnost velikostnega reda podatka in merila (Golledge in Stimson, 1997). Vendar na področju sektorja za vode, od varstva pred poplavami do vodnih virov, vključevanje vidikov, ki se nanašajo na človeka kot sestavino modeliranja ali celovitega pristopa, še posebej na mikro ravni, še ni uveljavljeno (npr. Medema idr., 2008; Hering in Ingold, 2012). V prostorskem načrtovanju je simuliranje interakcij med človekom in njegovim okoljem, ki se kažejo na mikro ravni in ki skupaj vplivajo na vzorce na makro ravni, pogosto vezano na modeliranje z agenti (npr. Jiang in Xia- obai, 2010; Müller idr., 2013). T o v tehničnem in tehnološkem smislu pogosto zahteva masovne podatke ali podatkovne baze. Človeški sistemi so relacijski in, kot poudarjajo Hamiltonova idr. (2015), odvisni od blaga in storitev, ki jih zagotavlja naravni sistem, ter hkrati s svojimi dejavnostmi in uporabo virov spreminjajo procese in sestavine naravnega siste- ma. Zato sta v postopku priprave modela poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja smotrna oblikovanje uporabniškega modula ter povezovanje s hidrogeološkim modulom (naravni sistem) in urbanističnim modulom (ki glede na Hamiltono- B. GOLIČNIK MARUŠIĆ, S. PRAPER GULIČ Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 51 vo idr. (2015) obsega vidike prvih dveh krovnih skupin celo- vitega ocenjevanja in modeliranja: 1. ključna gonila celovitega pristopa in 2. metodološki vidiki, ki zahtevajo celovit pristop). Hamiltonova idr. (2015) sestavino narava opredeljujejo kot razsežnost, ki se nanaša na vključevanje sestavin biofizikalnih sistemov, kot so npr. podnebje, zemljišče, voda, ozračje ali eko- sistemi. Kot značilnost izpostavijo, da je lahko končna oblika iz enega procesa začetna faza drugega (preostanka procesa), obenem pa je ključno upoštevati, da se naravne sestavine spre- minjajo glede na merilo. Nekaj, kar se kaže v drobnem merilu, ima na primer lahko vzroke in/ali vplive na pojave, ki se izra- zijo v večjem merilu. Ta vidik je ključen tudi pri prostorskem načrtovanju, zlasti pri trajnostnem načrtovanju varstva pred poplavami, saj se lahko vzroki in učinki kažejo na zelo različnih lokacijah in so odvisni od časa in merila prostora. Očitno je, da narava kot sestavina izraža negotovost, kompleksnost in dina- mičnost in da je zanjo značilno, da se stalno spreminja. V zvezi s prostorskim načrtovanjem Nesshöver idr. (2017) opozarjajo na prilagodljive pristope upravljanja, pri katerih se cilji in ukrepi prilagajajo takim spremembam. Vključevanje družbenoeko- nomskih in okoljskih vsebin v procese celovitega modeliranja še vedno ni zadostno upoštevano v modelih družboslovnih raziskav (npr. urbanistične študije). Pregled literature s pod- ročja celovitega modeliranja pa kaže, da takšni pristopi po- stajajo čedalje pogostejši pri pripravah ocen razpoložljivosti in upravljanju naravnih virov (npr. Laniak idr., 2013; Kragt idr., 2011) ter kmetijskih sistemov (npr. van Ittersum idr., 2008). Celoviti modeli, ki posnemajo dinamiko vode, navadno vkl- jučujejo podatke o tipu in strukturi površja ter nivojih pojavl- janja vode, ne obravnavajo pa drugih, primarno neprostorskih ali neokoljskih lastnosti prostora (npr. človekove dejavnosti v prostoru, ki jih opisujejo drobni kvalitativni podatki o dina- mičnih vzorcih zasedbe prostora, ki so v primerjavi z zajemom masovnih podatkov za zajem običajno časovno potratni podat- ki, ki se zbirajo počasi). Vidiki sestavin človeka in sestavin narave (kot so pojasnjeni v Hamilton idr., 2015) neposredno izražajo srž t. i. družbe- no-ekoloških raziskav, ki obravnavajo dinamično in medseboj- no povezano sovplivanje človekovih in naravnih sistemov, s poudarkom na sorazvoju naravnih in družbenih sistemov, pri čemer razumevanje sprememb v enem sistemu zahteva razu- mevanje sprememb v drugem, ne pa, da se sistema obravnavata ločeno (npr. Y oung idr., 2006; V espignani, 2012). T akšno razu- mevanje se neposredno kaže v razvoju konceptualnega modela za celovit sistem poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja in je pomembno izhodišče za razvoj uporabniškega modu- la kot ene od sestavin omenjenega modela. Da bi razumeli okoljske probleme in pomagali oblikovati učinkovite politi- ke, je pomembno razumeti temeljne vzgibe delovanja človeka v prostoru. Nesshöver idr. (2017) poudarjajo, da je treba s prostorskonačrtovalskega vidika razviti in postopno udejanjiti nekakšno družbeno-ekološko modeliranje, pri čemer je treba poudarjati pomen spremljanja družbenih sprememb in njihovo opredeljevanje glede na značilnosti in kontekst prostora. Re- bernik idr. (v tisku) so nadgradili bipolarni družbeno-ekološki koncept z zasnovo štiridimenzionalnega modela, ki obravnava družbene izzive skozi t. i. relacijsko raven, pri čemer se hkrati vzporejajo in vrednotijo odnosi med uporabnikom in okol- jem/upravljanjem, uporabnikom in tehnologijo ter okoljem/ upravljanjem in tehnologijo. Z uvajanjem tovrstnih konceptov je lokalno znanje lahko vkl- jučeno v prostorsko načrtovanje in raziskave; kaj ljudje vedo, kakšne izkušnje imajo ali kako (lahko) delujejo v prostoru ali ga upravljajo, da si zagotavljajo želeno raven kakovosti bivan- ja. Razvoj uporabniškega modula sloni na dveh medsebojno dopolnjujočih se metodologijah za obravnavo in prepozna- vanje uporabniško-prostorskih odnosov: vedenjskih zemljevi- dih GIS (npr. Goličnik Marušić in Marušić, 2012) in oceni kakovosti časa (ang. Time Quality Assessment, TQA; Marušić in Goličnik Marušić, 2017, 2016). Oba pristopa gradita na upoštevanju odnosov med uporabnikom, okoljem/upravljan- jem in tehnologijo. V prostorskem smislu se prvi nanaša na drobno (mikro) merilo, v katerem analizira dinamične vzorce zasedb prostora glede na del dneva, del tedna, starostno ali uporabniško skupino, tip dejavnosti in sobivanje dejavnosti, v katere so vključeni posamezniki v prostoru glede na vrsto dejavnosti in glede na prostorske danosti, ki jih omogoča prostor, v katerem se odvijajo. Pristop ocene kakovosti časa je naprednejši. Zasnovan je kot celovit okvir za modeliranje, pri čemer z analizo dnevnih rutin uporabniškega profila in oceno vrednosti prostora z vidika kakovosti porabe časa uporabniške- ga profila v tem prostoru, vključno z njegovimi gospodarskimi zmožnostmi za preživljanje časa v tem izbranem prostoru, poda oceno kakovosti prostora za uporabo. Oceno kakovosti časa s koncepti dnevnih rutin kot sestavina- mi uporabniškega modula je mogoče vzporediti s t. i. časovno sestavino v celovitem pristopu k modeliranju po Hamiltono- vi idr. (2015). Temelji na dejstvu, da je pomembno upošte- vati tudi časovne razsežnosti procesov, ki se lahko pojavijo v obdobjih, ki obsegajo od nekaj minut do nekaj ur (npr. neka- tere biološke ali kemične funkcije) ali od dneva do več ted- nov (npr. ekološki procesi), drugi pa se lahko zgodijo v nekaj letih (npr. družbenoekonomski procesi), desetletjih ali daljših obdobjih (npr. podnebne spremembe). Časovna razsežnost je še posebej pomembna, ker naravni in človekovi sistemi deluje- jo v različnih časovnih okvirih. Pri zasnovi modela celovitega sistema poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja in nje- govih modulov je bilo izziv prepoznati pojav kratkih časovnih okvirov kot virov vhodnih podatkov ali pojasnjevalnih oko- liščin za procese daljših časovnih okvirov in obratno. Časov- Razvoj uporabniškega modula: Prispevek k poplavno vzdržnemu prostorskemu načrtovanju Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 52 ne razsežnosti procesov, bodisi naravnih bodisi družbenih, se vedno zgodijo v nekem prostoru, zato so povezane z merilom prostora. V kontekstu temeljne raziskave, ki je ozadje vsebine tega prispevka, se konceptualno vse štiri sestavine, ki so po Hamiltonovi idr. (2015) poglavitne za celovit pristop k mo- deliranju (človek, narava, prostor, čas), kažejo v modelu in so ustrezno interpretirane tudi v vsakem od njegovih sestavnih modulov (glej sliko 1). 3 Metoda zasnove uporabniškega modula Razvoj modula se navezuje na čedalje bolj uveljavljen koncept vključevanja uporabnikov pri reševanju vprašanj prostorskega razvoja, vendar ne izraža koncepta večnivojskega vključevanja deležnikov, ki kljub vsemu navadno sledi od zgoraj navzdol usmerjenim protokolom v procesu prostorskega načrtovanja. Upošteva pogosto prezrt kvalitativni pristop, ki temelji na procesu od spodaj navzgor in drobnih in poglobljenih po- datkih, ki se zbirajo počasi in so utemeljeni z etnografskimi raziskavami. T e slonijo na metodah, ki se osredotočajo na upo- rabnika in uporabniško-prostorske odnose, kot so na primer že omenjeni vedenjski zemljevidi in ocena kakovosti časa. Na podlagi združitve obeh metod je bil zasnovan koncept dnev- ne rutine uporabniškega profila. Ta obravnava in prikazuje časovno-prostorske razsežnosti uporab prostora in je glavna dinamična družbena sestavina modela. Ker uporabniški modul poleg analiz dnevnih rutin v obdobju poplav in v obdobju brez poplav obravnava tudi druga vprašanja, od odnosa do poplav, pojmovanja varnega in kakovostnega bivanja do tipologije in operativnosti zbranih podatkov, je proces oblikovanja uporab- niškega modula sledil naslednjim korakom: • predstavitev testnega območja, • opredelitev odnosov uporabnik – prostor – poplava, • opredelitev raziskovalnih tehnik, • metodologija izvajanja raziskovalnih tehnik, • organizacija podatkov in kodiranje, • analiza in interpretacija zbranih podatkov, • vrednotenje modula kot orodja za analize in interpreta- cijo v prostorskem načrtovanju. Koraki protokola, ki se nanašajo na oblikovanje modula, so navedeni v podpoglavjih tega poglavja, koraki, ki se nanašajo na testiranje modula, pa so navedeni v poglavju 4. Pri načrto- vanju modula je bila z vidika potencialne uporabne vrednosti modula v procesu prostorskega načrtovanja postavljena nasled- nja delovna hipoteza: Oblikovanje in preizkušanje modula na primeru prostora, kjer so prebivalci navajeni živeti s poplavami, lahko prispevata k boljši uporabni vrednosti pristopa za po- Slika  1: Razmerje med konceptom celovito ocenjevanje in modeliranje (ang. Integrated Assessment and Modelling, IAM) po Hamiltono- vi idr. (2015) (levi okvir) in konceptualnim modelom celovitega sistema poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja in njegovimi modu- li (desni okvir) (shema: Barbara Goličnik Marušić) B. GOLIČNIK MARUŠIĆ, S. PRAPER GULIČ Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 53 trebe poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja, saj red- ne poplave ljudi prisilijo k odzivanju na take dogodke, ker se prebivalci bolj zavedajo ogroženosti zaradi poplav in ker imajo s poplavami več izkušenj in so morda bolj(e) pripravljeni na prilagoditve zaradi poplav. Na podlagi takih stališč je mogoče zasnovati uporabniški modul tako, da prispeva k učinkovitemu iskanju rešitev in proaktivni pripravi smernic bodisi za prilaga- janje na način življenja s poplavami bodisi za poplavno vzdržno upravljanje ali načrtovanje. 3.1 Predstavitev testnega območja Že ob prijavi raziskovalnega projekta je bilo izbrano testno območje, tako da je bilo k razvoju modela in modulov mogoče pristopiti kar se da celovito. Da bi z zasnovanim modelom lahko razumeli naravne in družbene dinamične procese, je bilo treba izbrati območje, ki je občutljiv prostor za prostorski razvoj, pojavnost poplav in potencial za raznovrstne človeko- ve interakcije s prostorom. Pilotno območje, ki je ustrezalo vsem merilom, je Planinsko polje, kraško polje v jugovzhodni Sloveniji. Hidrogeološko je Planinsko polje pomembno sotočje kraških voda iz več prispevnih zaledij. Skupna velikost zaledja je ocen- jena  746  km 2 . Na jugu polja se voda pojavlja v dveh velikih izvirih, to sta Unica in Malenščica. Skozi izvir Malenščice voda priteka difuzno prek manjših kraških kanalov. Voda Unice na površje priteka skozi dobro razviti sistem jamskih kanalov. Oba vodotoka se združita v reko Unico, ki prečka Planinsko polje in ponikne na severnih in zahodnih obronkih. Voda se znova pojavi na površju na robu Ljubljanske kotline kot Ljubljanica. Planinsko polje se razprostira na območju 10 km 2 in ima dokaj ravno dno na nadmorskih višinah med 444 in 447 m. To je tipičen primer prelivnega polja, ki je pogosto poplavljeno. V povprečju je Planinsko polje poplavljeno 41 dni na leto. Vi- šina poplav lahko dosega osem metrov, to je na nadmorskih višinah med 442 in 450,2 m. Količina vode ob obsežnejših poplavah lahko doseže približno 26 milijonov m 3 z jezersko površino  10  km 2 .  (Kovačič in Viršek Ravbar, 2010; Viršek Ravbar idr., 2012). Hidrogeomorfološke značilnosti Planinskega polja značilno prispevajo k spremenljivosti krajinske slike čez vse leto. Zaradi naravnih značilnosti in krajinske pestrosti, ki se kaže z značilni- mi krajinskimi vzorci meandrirajoče reke Unice, obvodne za- rasti in drugih manjših zaplat vegetacije, posamičnih osamelih dreves in travnikov, je Planinsko polje prepoznavna krajinska celota (Marušič in Jančič, 1998). Obdelovalna polja in naselja so na rahlo dvignjenih obronkih dna polja. Planinsko polje je krajinski park s prepoznavno naravno in kulturno krajino, kar se kaže tudi v tem, da je območje zavarovano z različnimi oblikami varovanja narave (Naravovarstveni atlas, 2018). Največje in najstarejše naselje na tem območju je Planina. Leži na dvignjenem robu nad poljem in ob vznožju Planinske gore. Podolžno zasnovano naselje se razteza vzdolž prometne poti in ima dve zgostitveni jedri. Večina prebivalstva območja Planin- skega polja, približno 55 %, živi na Planini. V Lazah, naselju, ki je na nasprotni strani polja, biva 23 % prebivalstva, 16 % prebivalstva živi v naselju Grčarevec, v nekoliko odmaknjenem in s poljem manj povezanem severozahodnem delu. Indeks pre- bivalstva za naselja Planinskega polja je za obdobje 2008–2017 je znašal +104,8. Kadar je Planinsko polje poplavljeno na nadmorski viši- ni 447 m, je pod vodo v dolžini 130 m tudi najnižji odsek ceste Planina‒Laze. Čeprav hiše in druga poslopja v takih razmerah še niso prizadeti, dinamika vode na polju že vpliva na vsakdanje življenje prebivalcev. Ko poplava na Planinskem polju doseže nadmorsko višino 449 m, sta poplavljeni celot- na cesta Planina–Laze in cesta Planina–Haasberg. Dostop do naselij je možen po obvoznih cestah. Stavbe so prizadete, ko voda doseže nadmorsko višino 450 m. V takih razmerah so poplavljene le nekatere nižje ležeče hiše, ki so na območju že več kot 100 let (slika 3). Ko pa nivo vode doseže 453 m nadmorske višine, sta poplavljeni cestna povezava Haasberg– Planina (Dolnja Planina)–Laze in obcestna pozidava (slika 4). Statistični urad Republike Slovenije je s portalom STA- GE  (Statistični urad  …, 2018b) državne statistične podatke prilagodil in prikazal na prostorske enote 100 x 100 metrov in s tem prispeval k interpretaciji masovnih podatkov z vidika drobnih podatkov. T ako obravnavani podatki so bili uporablje- ni za nadaljnjo predstavitev pilotnega območja in kot okvir za Slika  2: Poplavljenost Planinskega polja (avtor: Simon Koblar; vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015, in Statistični urad Re- publike Slovenije, 2018a) Razvoj uporabniškega modula: Prispevek k poplavno vzdržnemu prostorskemu načrtovanju Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 54 zajem podatkov v uporabniškem modulu, ki temelji na načelu od spodaj navzgor in stremi k zajemu drobnih kvalitativnih podatkov. Podatki portala STAGE so pokazali, da je naselje Liplje najmanj intenzivno poseljeno in da imajo naselja Laze, Jakovica in Grčarevec najbolj podobno strukturo glede na število prebivalstva, prikazanega v mreži 100 x 100 metrov. Planina je najgosteje naseljena, najgosteje na nekaj lokacijah, kjer na enoto 100 x 100 metrov živi 30‒42 ljudi (slika 5). 3.2 Opredelitev odnosov uporabnik – prostor – poplava Z vsebinskega vidika je bilo največji izziv pri oblikovanju upo- rabniškega modula razumevanje razmerij uporabnik – pros- tor – poplava. Z vpeljavo kvalitativnega pristopa k obravnavi vprašanj poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja so že začetni koraki snovanja modula pokazali na nekaj ključnih tem. Te so živeti s poplavo, grožnja in strah, prevzetost nad Slika 3: Poplavljenost polja do nadmorske višine 450 m (avtor: Simon Koblar; vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015, in Geodetska uprava Republike Slovenije, 2017, 2018) B. GOLIČNIK MARUŠIĆ, S. PRAPER GULIČ Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 55 krajinsko sliko in naravo kot procesom, biti in postati del ta- kega procesa, izpostavljenost vplivom poplav, z lastnim obna- šanjem (uporabo prostora) vplivati na poplavo in morebiten človekov prispevek k negativnim posledicam na kakovost bi- vanja itd. V procesu razvoja uporabniškega modula so se po nekaj zaporednih sestankih in delavnicah projektne skupine izoblikovali podrobni vsebinski sklopi in opredelitve ključnih ciljnih skupin vprašanj. Te so bile običajna dnevna rutina bi- vanja na Planinskem polju, kadar ni poplav, običajna dnevna rutina bivanja na Planinskem polju v primeru poplav, ogrože- nost in odnos do poplav ter človekov vpliv na poplave. V tej fazi je bil sprejet sklep, da je smiselno pripraviti vprašalnik za individualne intervjuje s prebivalci Planinskega polja. 3.3 Opredelitev raziskovalnih tehnik Ko je bil vsebinski koncept modula postavljen, je bilo treba določiti in opredeliti še tehnike in orodja za zajem podatkov Slika 4: Poplavljenost polja do nadmorske višine 453 m (avtor: Simon Koblar; vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015, in Geodetska uprava Republike Slovenije, 2017, 2018) Razvoj uporabniškega modula: Prispevek k poplavno vzdržnemu prostorskemu načrtovanju Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 56 ter ciljno uporabniško skupino ali uporabniški profil. Na pod- lagi zgoraj omenjenih ciljnih skupin vprašanj je bil pripravljen petdelni vprašalnik za izvajanje intervjujev, ki je zajemal: 1. splošne podatke o vprašanem, 2. običajno dnevno rutino bivanja na Planinskem polju, kadar ni poplav, 3. ogroženost zaradi poplav in odnos do njih, 4. običajno dnevno rutino bivanja na Planinskem polju v času poplav, 5. človekove vplive na poplave. Vsak od petih delov vprašalnika ima svojo zgradbo. Za prvi, tretji in peti del so značilna strukturirana in delno strukturira- na vprašanja ter nekaj vprašanj odprtega tipa. Drugi in četrti del se nanašata na posameznikove dnevne rutine. Vprašani so izpolnjevali vnaprej pripravljene preglednice za opis dejavnos- ti dnevne rutine in območja izvajanja dejavnosti zarisovali na vnaprej pripravljenih kartah. Prvi del vprašalnika, Splošne informacije, je bil razdeljen na enajst sklopov, ki se nanašajo na opisne podatke vprašanega, kot so leto rojstva, stanje dejavnosti, stopnja izobrazbe, kraj bivanja, kraj dela, število članov gospodinjstva in število gene- racij v gospodinjstvu, podatek o tem, ali je vprašani domačin ali priseljenec, stopnja življenjske ravni z vidika zmožnosti pokri- vanja osnovnih življenjskih stroškov in stopnja življenjske ravni z vidika zmožnosti pokrivanja stroškov za dodatne dejavnosti. Vse kategorije so bile razčlenjene tako, da ustrezajo klasifikaciji Statističnega urada Republike Slovenije. T retji del vprašalnika, Ogroženost zaradi poplav in odnos do njih, najprej s štirimi Slika 5: Število prebivalcev po naseljih glede na mrežo 100 x 100 metrov (avtor: Simon Koblar; vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2018b, in Geodetska uprava Republike Slovenije, 2017, 2018) B. GOLIČNIK MARUŠIĆ, S. PRAPER GULIČ Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 57 odprtimi vprašanji obravnava ogroženost zaradi poplav, nato ogroženost glede na velikost poplave, potem se osredotoča na tipe ogroženosti bivanja na Planinskem polju zaradi poplav ter na dojemanje poplav z vidika vzrokov in z vidika vpliva na bi- vanje in delo v primeru običajnih in izjemnih poplav. V prašanja se nanašajo tudi na osebne izkušnje z izjemnimi poplavami in morebitno gospodarsko škodo zaradi poplav. Nazadnje so bili sodelujoči vprašani, ali bi se, če bi se jim ponudila priložnost, preselili z območja Planinskega polja. Tako kot tretji tudi peti del vprašalnika sprašuje po vzročnih povezavah, s poudarkom na vplivih, ki jih ima človek lahko s svojim delovanjem v pros- toru na poplave ali na (dodatne) učinke poplav. Drugi in četrti del vprašalnika, ki se nanašata na dnevne rutine prebivalcev naselij na Planinskem polju, kadar ni poplav (drugi del) in v poplavnih razmerah (četrti del), obsegata dva sklopa vprašanj. Prvi sprašuje po tipičnih dnevnih rutinah med ted- nom, drugi ob koncu tedna. V delu, ki se nanaša na razmere brez poplav (drugi del), je bilo izhodišče za zapis dnevnih rutin, da si vprašani zamislijo prijeten dan v letnem času, ko je vreme lepo za preživljanje časa zunaj. Poleg tega, da so se v tabelo vnesli podatke o dejavnostih dnevne rutine, trajanju (od – do) in lokacijah posamezne dejavnosti, so bile dejavnosti dnevne rutine zarisane tudi na priloženo karto. Za lažje delo so imeli vprašani na ogled tudi vnaprej pripravljene primere izpolnje- nih tabel in primere vedenjskih zemljevidov dnevnih rutin. Pri vseh vprašanjih je zapis odgovorov, parametrov dnevnih rutin in vedenjskih zemljevidov opravil izpraševalec, in ne vprašani. Hkrati z razvojem vprašalnika so bile proučene tudi možnosti o načinu izvajanja vprašalnika. T e so bile neposredni intervjuji s posameznikom, spletni vprašalnik, kombinacija neposrednih intervjujev in zajema podatkov s spletnim vprašalnikom. 3.4 Metoda izvajanja raziskovalnih tehnik Protokol dela je predvidel izvajanje testnih intervjujev na vse tri načine (neposredno z vprašancem, spletno in kombinirano). Štirje prebivalci iz naselij na Planinskem polju so bili povabljeni k sodelovanju za testiranje pristopa in vprašalnika. Izbrani so bili na podlagi priporočil iz razgovorov s predstavniki občin Logatec in Postojna ali so se odzvali sami na povabilo k sode- lovanju, podano v predstavitvi projekta v lokalnem časopisu. Testna faza izvajanja intervjujev je pokazala, da vprašalnik vprašanim ustreza, in potrdila obliko izvajanja neposrednega intervjuja. Pokazala je tudi visoke preference do izvajanja ne- posrednih intervjujev v primerjavi z drugimi možnimi oblika- mi. Na podlagi seznanitve z območjem, družbenoekonomsko strukturo prebivalstva (Statistični urad …, 2018a) in pripravl- jenostjo prebivalcev za sodelovanje se je izoblikoval specifični uporabniški profil kot ciljna skupina, s katero se je udejanjil in preizkusil uporabniški modul. Nabor vprašanih za drugi krog intervjujev je bil sestavljen na podlagi priporočil tistih, ki so že sodelovali, in priporočil sodelavcev z Inštituta za raziskovanje krasa, partnerske insti- tucije v projektu, ki se ukvarjajo z razvojem hidrogeološkega modula ter območje Planinskega polja in tamkajšnje prebi- valce zaradi stalnega terenskega dela dobro poznajo. Nekaj vprašanih je bilo izbranih tudi naključno, da so bili izpoln- jeni minimalni pogoji za oblikovanje pilotnega vzorca. Skup- no je bilo intervjuvanih  32  prebivalcev naselij Planinskega polja, 16 žensk in 16 moških. Povprečna starost vprašanih v vzorcu je bila 56 let, polovica je bila zaposlenih, polovica pa upokojenih. Izvajanje intervjujev je temeljilo na konceptu kva- litativnih pristopov in je tipični etnografski raziskovalni pris- Slika 6: Sestavine uporabniškega modula, njihove značilnosti in povezave za celovito interpretacijo dnevne rutine uporabniškega profila (she- ma: Barbara Goličnik Marušić) Razvoj uporabniškega modula: Prispevek k poplavno vzdržnemu prostorskemu načrtovanju Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 58 top (npr. Bernard, 2011). Intervjuji so se izvajali med 16. mar- cem in 9. septembrom 2017, v poletnih mesecih jih je bilo manj izvedenih. Običajno so intervjuji trajali eno do dve uri. 4 Uporabniški modul Za potrebe zasnove uporabniškega modula celovitega modela poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja je bilo treba, pr- vič, zasnovati sistem spremljanja dinamičnih vzorcev uporab prostora in opredeliti dnevne rutine uporabnikov ter, drugič, opredeliti uporabniške skupine in glede na to pridobivanje vhodnih podatkov, ki ustrezajo značilnostim teh uporabniških skupin ali profilov. S petdelnim vprašalnikom so bile pokrite zgoraj omenjene zahteve, saj je zagotovil tri pomembne sklope podatkov: 1. dejavnosti uporabnika, 2. lokacije, kjer se te de- javnosti odvijajo, in 3. drugi pojasnjevalni podatki (npr. druž- benoekonomski parametri uporabniškega profila, dojemanje bivanja na območju, ki ga prizadenejo visoke vode, in stališ- ča o življenju na območju, ki ga prizadenejo visoke vode). S prekrivanjem podatkov o dejavnostih in lokacijah dejavnosti v prostoru smo dobili nov izvedeni podatek o tipičnih vzorcih uporabe prostora obravnavanega uporabniškega profila. Tak podatek je neposredno uporaben za interpretacijo dveh vidikov celovitega modeliranja po pristopu Hamiltonove idr. (2015): človek (dejavnosti in značilnosti uporabnika ter pojasnjevalne okoliščine) in prostor (lokacije, razsežnosti in pogostosti upo- rabe prostora). Ko dodamo še časovno razsežnost, ki smo jo zbirali v okviru dnevnih rutin, tak podatek upošteva še vidik časa po Hamiltonovi idr. (2015). Časovna sestavina je inter- pretirana tudi v vzorcih uporabe prostora, kadar ni poplav ali v obdobju poplav, (letni časi, vremenske razmere) in tako v širšem kontekstu izraža časovne razsežnosti z vidika sestavine narava. Končni rezultat, ki strne vse te razsežnosti v uporab- niški modul, so uporabniško-prostorsko-časovne značilnosti obravnavanega uporabniškega profila. Shema na sliki 6 prika- zuje sestavine uporabniškega modula in njihove značilnosti ter povezanost vseh informacij za celovito interpretacijo dnevne rutine uporabniškega profila. Slika  7: Primerjava kumulativnih vedenjskih zemljevidov, ki prikazujejo intenziteto uporabe poti za sprehajanje in pohode, kadar je polje poplavljeno in kadar poplav ni (avtor: Simon Koblar; vir: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2017, 2018). B. GOLIČNIK MARUŠIĆ, S. PRAPER GULIČ Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 59 4.1 Organizacija in kodiranje podatkov Osnovna baza podatkov, zbranih z intervjuji, je bila urejena v programu Excel Microsoft Office, v katerem so bile izvedene tudi osnovne analize deskriptivne statistike in analize kvalita- tivnih komentarjev. S tem je bilo mogoče dobiti prvi vtis o vzorcu. Odgovori, zbrani v vsakem od petih delov vprašalni- ka, so bili organizirani po posameznih listih in opremljeni z identifikacijsko kodo vprašalnika. Tako urejena in organizira- na podatkovna baza je bila prenesena v okolje GIS (ARcGIS 10.3.1), ki je glede na svojo programsko opremo omogočalo nadaljnjo analizo uporabniško-prostorskih odnosov. Poleg izvedene GIS-podatkovne baze podatkov, pridobljenih z intervjuji, je bila osnovana tudi podporna GIS-podatkovna baza s pomembnimi prostorskimi podatki (npr. aerofoto pos- netki, raba tal, ceste, stavbe in podatki o prebivalstvu). Takšna podatkovna osnova je omogočila, da so bili ročno zajeti ve- denjski zemljevidi dnevnih rutin natančno preneseni v okolje GIS in združeni z drugimi podatki, zajetimi z vprašalnikom. Takšna zbirka podatkov je omogočila natančno analizo in fil- triranje prostorskih podatkov na podlagi različnih meril. Iz celotne zbirke vedenjskih zemljevidov GIS, ki so ponazarjali digitalizirane dnevne rutine, so bili za nadaljnjo obravnavo izbrani le tisti, ki so prikazovali dejavnosti na prostem in zunaj območja doma. V nadaljevanju so za ponazoritev navedene analize uporabniško-prostorskih odnosov, ki se nanašajo na zelo pogoste ali običajne dejavnosti uporabniškega profila na Planinskem polju. T akšne dnevne rutine so bile razvrščene kot tipične in so sprehod, pohod, vožnja s kolesom, potovanje na Slika 8: Načrt za učno pot po Planinskem polju (avtor: Simon Koblar; vir: Notranjski regijski park, 2018) Razvoj uporabniškega modula: Prispevek k poplavno vzdržnemu prostorskemu načrtovanju Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 60 delo ali po različnih opravkih. Kadar so bile opravljene poti v izvornem vprašalniku le opisane, so bile glede na opis ustrezno digitalizirane in opremljene tudi s podatkom o trajanju dejav- nosti na poti. Ker so nekateri vprašani oklevali pri opredelitvi časa, porabljenega za opravljeno pot, so bili manjkajoči podatki ocenjeni na podlagi drugih jasno podanih primerov. Zaradi spoštovanja varnosti osebnih podatkov so bile opravl- jene poti vedno prikazane od ali do najbližjih križišč, in ne neposredno z lokacije, kjer se je pot začela ali končala. Vse de- javnosti so bile kodirane, hoja, ki se je izvajala na pretežno rav- nih delih, je bila opredeljena kot sprehajanje, hoja v hribovito zaledje Planinskega polja je bila opredeljena kot pohodništvo. Če je potek dejavnosti vključeval tako uravnani del kot vzpon na hribovito zaledje, je bila hoja opredeljena kot sprehajanje in pohodništvo. T udi vožnja s kolesom je bila opredeljena kot po- seben tip dejavnosti. Glede na ocenjeni čas opravljenih poti za katerokoli dejavnost so bile upoštevane naslednje hitrosti: spre- hajanje: 4,8 km/h, pohodništvo (na vrh in nazaj): 2,6 km/h, pohodništvo s ponavljajočim se vzorcem gibanja (na vrh, na- vzdol, spet gor in navzdol): 3,4 km/h, zmerno hitra vožnja s kolesom: 9,3 km/h, kolesarjenje: 19 km/h. Dejavnosti so bile razvrščene tudi v razrede časovnih intervalov. Trajanje dejav- nosti je bilo zaokroženo na 30- ali 60-minutne intervale. 4.2 Udejanjanje in preizkus modula T o podpoglavje se bolj kot na interpretacijo rezultatov pilotne- ga primera nanaša na prikaz potencialne uporabnosti in princi- pov modula ali predlaganega pristopa. Rezultati so namenjeni predvsem za ponazoritev možnega prispevka takega modula k celovitemu modelu poplavno vzdržnega prostorskega načrto- vanja in k prostorskemu načrtovanju, ki vključuje poplavno varnost ali poplavno vzdržno prostorsko načrtovanje. 4.2.1 Analize in interpretacija zbranih podatkov Najprej je treba analizirati značilnosti uporabnikov prosto- ra (vprašanih) in ugotoviti, koliko različnih profilov je mo- goče opredeliti na območju. Za ponazoritev, osnovna opisna statistika zbranih podatkov je pokazala, da je v okviru pilotnega preskusa na Planinskem polju mogoče opredeliti uporabniški profil dobro izobražen starejši (50 % ji ima univerzitetno izo- brazbo, 41 % jih ima srednješolsko izobrazbo), ki je precej na- vezan na okolje, v katerem živi (četrtina vprašanih dela v kraju bivanja, četrtina jih na delo potuje v druge statistične regije, upokojenci so večinoma doma). Visoko stopnjo navezanosti na domače okolje je mogoče interpretirati tudi zaradi dejstva, da želijo kljub poplavni dinamiki polja vsi vprašani razen enega (razlog so težave, povezane s staranjem) še naprej ostati v kraju. V vzorcu je bila polovica vprašanih domačinov, polo- vica pa priseljenih. Z vidika ekonomskih zmožnosti je mogoče izoblikovani uporabniški profil dodatno opredeliti kot dobro situiran (več kot 60 % vprašanih dobro shaja, 25 % jih meni, da zmorejo brez težav pokriti običajne izdatke). Tudi z vidika zmožnosti za kritje stroškov hobijev in podobnih dobrin, ki izražajo zadovoljevanje osebnega interesa, jih 25 % meni, da si to lahko privoščijo, 25 % jih meni, da zmorejo, in 50 % jih meni, da to še nekako zmorejo. Po opredelitvi uporabniškega profila sledijo GIS-analize in in- terpretacije posameznih dnevnih rutin in njihovih značilnosti. Rezultat so karte z lokacijami in časovnimi razsežnostmi ‒ kdaj in kako dolgo se je posamezna dejavnost odvijala in kdo je bil vpet v to dejavnost (kategorizirano po starostni skupini, spolu ali glede na status, npr. zaposlen ali upokojenec). Nadaljnje analize se nanašajo na intenziteto uporabe, tj. kje, kdaj, kako dolgo in kako pogosto se ljudje ukvarjajo z neko dejavnostjo. Rezultat so karte s skupnimi vedenjskimi zemljevidi, na katerih so prikazane vse dejavnosti vseh vprašanih in so lahko razvr- ščene po različnih prostorsko-časovnih kategorijah. Za pona- zoritev, slika 7 prikazuje primerjavo kumulativnih (skupnih) vedenjskih zemljevidov intenzitete uporabe poti za sprehajanje in pohode, kadar je polje poplavljeno in kadar poplav ni. Takšne analize omogočajo interpretacijo pogostosti in inten- zitete uporabe prostora. V prostorskem načrtovanju ali odlo- čanju lahko razkrijejo potencialne nosilne zmogljivosti pros- torov glede na spremembe, ki nanje vplivajo (npr. poplave ali pojavnost visokih voda). Za ponazoritev, primer Planinskega polja pokaže, da tudi, kadar je polje poplavljeno, rekreacija, kot na primer sprehajanje in/ali pohodništvo, ni pomembno okrnjena. Prav nasprotno, poplave na Planinskem polju priteg- nejo obiskovalce, da uživajo v slikoviti krajini ter svoje običajne rekreacijske poti prilagodijo in se sprehajajo po neogroženih predelih. Vpliv na spremembo izbire poti je večji na severnem delu polja, kjer so poti čez travnike pod vodo, zato ljudje upo- rabljajo druge, višje ležeče poti, navadno kar ceste. Jugozahodni del, to je območje Malenščice, se hitro napolni z vodo, zato slikovite sprehajalne poti med Unico in Malenščico ter tiste, ki potekajo po gozdnem zaledju proti Haasbergu, niso na voljo. Kot alternativo za sprehajanje ljudje izberejo cesto, ki povezuje Gornjo Planino in Haasberg, ali celo – verjetneje – odidejo v gozd na pobočju. Poleg tega analize dnevnih rutin pokažejo tudi, da je zaradi poplav skupni čas rekreacije podaljšan. T o še posebej velja za prebivalce Laz, ki se po dostopni (obvozni) cesti Laze–Ivanje selo odpeljejo na južni del in se sprehajajo po dostopnih poteh na območju Haasberga. Zanimivo je, da v konkretnem pilotnem primeru oblikovanega uporabniškega profila poljske poti v slikovitem južnejšem delu Planinskega polja niso izbrane za rekreacijo niti, kadar je dno polja suho. T o je še posebej zanimivo z vidika načrta nove učne poti (No- tranjski regijski park, 2018), s katero naj bi se povezali nekate- B. GOLIČNIK MARUŠIĆ, S. PRAPER GULIČ Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 61 ri zanimivi deli Planinskega polja. Načrtovana pot v mnogih odsekih poteka po poteh, ki jih lokalno prebivalstvo pogosto uporablja za rekreacijo (jugovzhodni del Planinskega polja), vendar vključuje tudi pot k reki Unici, ki je v obravnavanem pilotnem primeru nihče od vprašanih ni izbral kot del svoje rekreativne poti. Čeprav ta del novo načrtovane učne poti tudi v času običajnih poplav ni poplavljen, za obravnavani uporab- niški profil ne predstavlja priljubljene tipične dnevne rutine za rekreacijo. Preostali deli predlagane nove učne poti, ki ob visokih poplavah navadno niti ne bi bili dostopni, so glede na izbiro prostorov za sprehode z vidika obravnavanega pilotnega uporabniškega profila opredeljeni kot pogosto uporabljeni za sprehode. V takih primerih se empirično znanje, ki ga je mo- goče pridobiti v okviru uporabniškega modula, lahko uporabi za preveritev ustreznosti obstoječih ali načrtovanih posegov v prostor. Na podlagi takšnih nizov z GIS-i podprtih drobnih in kva- litativnih podatkov, ki vsebujejo povezane uporabniško-pros- torsko-časovne značilnosti, je mogoče proučevati tudi časovne vidike in se do uporabe prostora opredeliti tudi na podlagi časovnih razsežnosti. Za ponazoritev, v obravnavanem pilot- nem primeru je pogostost uporabe poti za sprehajanje čez teden in ob koncih tedna najvišja spomladi, in to pozno popoldne. Čez teden je ta časovni interval zasedbe prostora nekoliko poznejši, med 15.30 in 18.00, ob koncih tedna po kosilu, med 13.00 in 15.30. Tako lahko na primer vedenjski zemljevidi, ki so rezultat uporabniškega modula, pokažejo, ka- tere poti in kako intenzivno so v rabi v posameznem časovnem delu dneva. Modul omogoča tudi proučevanje značilnosti uporabniškega profila glede na vključevanje uporabnikov v odprti prostor, na primer prepoznavanje in komentiranje rekreacijskih navad lokalnega prebivalstva v času poplav in kadar polje ni poplavlje- no. Na primer, v konkretnem pilotnem primeru ljudje za rekre- acijo, kot je sprehajanje v neposredni bližini doma, porabijo pol ure ali se odpravijo na daljši sprehod/pohod, ki lahko traja tudi do tri ure. T o pomeni, da izbirajo med sprehodi, dolgimi od 1 do 10 km. Primerjalna analiza dnevnih rutin kot analitično orodje lahko pokaže tudi, kako se spreminja izbira sprehajalnih poti zaradi poplavljenosti. V procesu prostorskega načrtovanja je pristop z uporabniškim modulom lahko v pomoč pri pre- poznavanju in obravnavi zmogljivosti prostora za zasedbo in je z vidika presoje ustreznosti organizacije prostora za neko dejavnost (npr. neko vrsto rekreacije) uporaben za vrednotenje odločitev o možnih ali načrtovanih spremembah rabe prostora. V konkretnem pilotnem primeru je analiza uporabniško-pros- torskih razmerij na podlagi uporabniškega modula pokazala, da poplave ne vplivajo na rutino izvajanja rekreacije (sprehod/ pohod) v le dveh od devetnajstih primerov. V procesu snovanja modula je bila posebna pozornost namen- jena delom vprašalnika za pridobivanje t. i. pojasnjevalnih po- datkov, kot na primer o stopnjah ogroženosti in škodi, poveza- ni s poplavami, o izkušnjah s poplavami in odnosu do njih ter o vzročnih povezavah med človekovim delovanjem v prostoru in dinamiko poplav. Pilotni primer je pokazal, da lahko s prido- bivanjem takšnih podatkov ali vključevanjem lokalnega znanja pridobimo informacije o zelo raznovrstnih primerih, ki se po- javljajo na razmeroma majhnem prostoru. Ob tem je mogoče Slika 9: Koraki, ki privedejo do prostorsko-časovnih značilnosti uporabniškega profila (shema: Barbara Goličnik Marušić) Razvoj uporabniškega modula: Prispevek k poplavno vzdržnemu prostorskemu načrtovanju Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 62 potrditi hipotezo, da prebivalci območij, ki so pogosto poplavl- jena, te sprejemajo kot značilnost svojega bivalnega okolja in jih dojemajo kot del vsakdana. Z zasnovanim uporabniškim modulom je bilo mogoče pridobiti dodatne informacije lokal- nega prebivalstva o nekdanjih in sedanjih uporabah prostora in o tem, kako bi potekalo spontano prilagajanje posameznikov in skupnosti na poplavne dogodke. Glede na velikost in strukturo vzorca vprašanih rezultatov nismo povezovali s podskupinami uporabnikov, ampak smo jih obravnavali kot splošne vhodne podatke pri proučevanju odnosov med ljudmi in naravo za potrebe prostorskonačrtovalske prakse. 4.2.2 Vrednotenje modula kot analitičnega in interpretacijskega orodja za prostorsko načrtovanje Uporabniški modul temelji na jasnem konceptu, po katerem je glavno vodilo vključevanje prostorsko-časovnih razsežnosti človekovega bivanja v prostoru. T emelji na predpostavki, da so takšne informacije ključne za odzivno in trajnostno načrtovan- je, in to prikaže na primerih, povezanih s poplavami. Uporab- niški modul omogoča pridobivanje drobnih (majhnih, mehkih in kakovostnih) podatkov, povezanih z vsebinami in procesom od spodaj navzgor. Sledi protokolu, ki vključuje ustrezne me- tode in tehnike, ter omogoča ponovitve izvajanja teh metod in tehnik na poljubnem (novem) območju obdelave. Pri izvajanju analitičnih korakov uporabniškega modula se najprej obravnavajo prostorsko-časovni podatki o uporabi prostora (dnevne rutine, pridobljene z vprašalnikom v drugem in četrtem delu), ki se nato križno analizirajo in interpreti- rajo s paketom pojasnjevalnih podatkov (prvi, tretji in peti del vprašalnika). Koraki, ki privedejo do prostorsko-časovnih značilnosti uporabniškega profila in so bili izvedeni v testnem primeru, so prikazani na sliki 9. Podatki, ki so zbrani v okviru uporabniškega modula in se nanašajo na neko lokacijo, so lahko uporabni v različnih fa- zah načrtovanja prostora na lokalni ravni. Prispevek je pokazal uporabnost modula za analitične faze ali pripravo strokovnih podlag. Modul je na strateški ravni uporaben kot pomoč pri oblikovanju specifičnih ciljev ali kot vir informacij za ob- likovanje razvojnih scenarijev. Z analizo časovnih okvirjev in uporabniško-prostorskih značilnosti je mogoče raziskati, kdaj, kako dolgo in s kakšno intenziteto so deli obravnava- nega območja v rabi. To načrtovalcu omogoča preverjanja ali sklepanja o možnostih sobivanja različnih uporab prostora na obravnavanem območju. S tem modul obravnava tudi kom- pleksno tematiko večfunkcionalnih krajin. Lahko je uporaben kot orodje za njihovo prepoznavanje ali za oceno potenciala večfunkcionalnosti prostora (z družbenega ali uporabniškega vidika). Poleg možnosti uporabe v več korakih procesa načrto- vanja (npr. analize, postavitev ciljev, razvoj vizije ali strategije) je koncept modula lahko dragoceno orodje za spremljanje in analize uporabe prostora, tj. primerjanje sprememb v dinamiki uporabe pred posegih ali spremembi prostorske ureditve in po tem. Posredno (s posplošitvijo podatkov) so takšni podatki uporabni tudi na drugih ravneh načrtovanja, npr. regionalni, nacionalni. Če so izvirni podatki, ki so bili pridobljeni po na- čelu od spodaj navzgor, ustrezno posplošeni, lahko podprejo ali pomagajo opredeliti razvojna vprašanja na višjih načrto- valsko-odločevalskih ravneh in s tem vključijo vprašanja lo- kalnega pomena v širši (prostorski) kontekst. Dnevna rutina kot osrednji predmet proučevanja uporabniškega modula je lahko neposredno uporabna tudi kot koncept pri celovitem načrtovanju mobilnosti in izvajanju mobilnostnih načrtov. 5 Sklep Prispevek obravnava potrebo po razumevanju, priznavanju in vključevanju merila človekovih dejavnosti in njihovih raz- sežnosti v prostoru kot ene pomembnih sestavin dinamičnih sistemov v  (poplavno vzdržnem) prostorskem načrtovanju. Uporabniški modul je uvedel človekove dnevne rutine, ki kot procesi lahko vplivajo na naravne dinamične sisteme ali se odzi- vajo nanje kot vire relevantnih podatkov za proučevanje dina- mičnih sistemov v prostoru. Pristop neposredno ne obravnava koncepta vključevanja javnosti, temveč spodbuja vključitev t. i. majhnih, mehkih in kvalitativnih podatkov v proces načrto- vanja, da bi s tem dobili čim boljši vpogled v interakcije med človekom in njegovim okoljem ter prispevali k odgovornejše- mu upravljanju in načrtovanju prostora. Prikazuje potencial za prenos metode, ki temelji na zbiranju podatkov od spodaj navzgor, da bi lahko prostorsko načrtovanje in dejavnosti, po- vezane z njim, na tej podlagi zagotavljali ustrezne rešitve za dejanske razmere v merilu 1 : 1. Navedeni pristop (uporabniški modul) na analitični ravni obravnava uporabo prostora v času in prostoru prav v merilu 1 : 1. V proces načrtovanja je vnesel informacije o dejanskih odnosih med prostorom in njegovi- mi uporabniki ter obenem celoten proces obravnave prostora ohranil vpet v dejanske prostore in njihove (ne)prostorske zna- čilnosti. Ob različnih konceptih vključevanja deležnikov upo- rabniški modul, ki se osredotoča na vključevanje uporabnika prostora s proučevanjem uporabe kot prostorske sestavine z jasno izraženimi uporabniško-prostorsko-časovnimi dimenzi- jami, ponuja nove možnosti in izzive za drugačen pogled na načrtovalsko prakso v prihodnosti. Barbara Goličnik Marušić, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-naslov: barbara.golicnik-marusic@uirs.si Sergeja Praper Gulič, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-naslov: sergeja.praper@uirs.si B. GOLIČNIK MARUŠIĆ, S. PRAPER GULIČ Urbani izziv, letnik 29, št. 2, 2018 63 Zahvala Raziskava se je izvajala v okviru projektov J5-7178 Integralni sistem poplavno vzdržnega prostorskega načrtovanja in J6-8266 Okoljske spremembe in kraški vodni viri: vplivi, ranljivost in prilagoditve rabe prostora, ki ju je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejav- nost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Zahvaljujemo se tudi Ani Plavčak za izvajanje intervjujev in drugih dejavnosti, poveza- nih z obdelavo osnovnih podatkov, ter Simonu Koblarju za podporo pri GIS-analizah in kartografiji. Viri in literatura Agencija Republike Slovenije za okolje (2015): Lidar. Dostopno na: http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso (sneto 7. 6. 2018). Bernard, H. R. (2011): Research Methods in Anthropology: Qualitative and Quantitative Approaches, 5th Edition. New York, Rowan & Littlefield. Cohen-Shacham, E., Walters, G., Janzen, C., in Maginnis, S. (ur.) (2016): Nature‑ based solutions to address global societal challenges. Gland, Swi- tzerland, IUCN. DOI: 10.2305/IUCN.CH.2016.13.en Goličnik Marušić, B., in Marušić, D. (2012): Behavioural maps and GIS in place evaluation and design. V: Alam, B. M. (ur.) Application of geo‑ graphic information systems, str. 113–138. Rijeka, InTech. Golledge, R. G., in Stimson, R. J. (1997): Spatial behaviour: A geographic perspective. New York, The Guilford Press. Geodetska uprava Republike Slovenije (2017): E‑ geodetski podatki. Dostopno na: https://egp.gu.gov.si/egp/ (sneto 7. 6. 2018). Geodetska uprava Republike Slovenije (2018): Zbirka podatkov daljin‑ skega zaznavanja – javna spletna storitev WMS. Dostopno na: http:// prostor4.gov.si/imps/srv/slv/catalog.search#/metadata/6ed30e0c-a49e- -48bc-bc92-b7eeac1247fb (sneto 7. 6. 2018). Hamilton, S. H., El Sawah, S., Guillaume, J. H. A., Jakeman, A., in Pierce, A. (2015): Integrated assessment and modelling: Overview and synthe- sis of salient dimensions. Environmental modelling and software, 64, str. 215–229. DOI: 10.1016/j.envsoft.2014.12.005 Hering, J. G., in Ingold, K. M. (2012): Water resources management: What should be integrated? Science, 336(6086), str. 1234–1235. IUCN (2012): The IUCN Programme 2013 – 2016. IUCN. Dostopno na: https://cmsdata.iucn.org/downloads/iucn_programme_2013_2016.pdf (sneto 20. 11. 2018). Jiang, B., in Xiaobai, Y. (ur.) (2010): Geospatial Analysis and Modelling of Urban Structure and Dynamics. Heidelberg, Springer. Kovačič, G., in Viršek Ravbar, N. (2010): Extreme hydrological events in karst areas of Slovenia, the case of the Unica River basin. Geodinamica Acta, 23(1–3), str. 89–100. DOI: 10.3166/ga.23.89-100 Kragt, M. E., Newham, L. T. H., Bennett, J., in Jakemann, J. A. (2011): An integrated approach to linking economic valuation and catchment modelling. Environmental Modelling & Software, 26(1), str. 92–102. DOI: 10.1016/j.envsoft.2010.04.002 Laniak, G. F., Olchin, G., Goodal, J. Voinov, A., Hill, M., Glynnm, P, idr. (2013): Integrated environmental modelling: a vision and road- map for the future. Environmental Modelling & Software, 39, str. 3–23. DOI: 10.1016/j.envsoft.2012.09.006 Marušić, D., in Goličnik Marušić, B. (2016): Practical value of user-cen- tred spatial statistics for responsive urban planning. V: Hung, M. C. (ur.): Applications of spatial statistics, str. 127–146. Rijeka, InTech. DOI: 10.5772/65322 Marušić, D., in Goličnik Marušić, B. (2017): Time quality-measure for qu- ality of place. V: Certoma, C., Dyer, M., Pocatilu, L. & Rizzi, F. (ur.): Citizen empowerment and innovation in the data‑ rich city, str. 125–142. Springer. Marušič, J., in Jančič, M. (1998): Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji – 4. Kraške krajine notranje Slovenije, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor. MEA (2005): Millennium Ecosystem Assessment – Ecosystems and Human Well‑ being. vol. 5. Washington DC, Island Press. Medema, W., McIntosh, B. S., in Jeffrey, P. J. (2008): From premise to practice: a critical asssment of integrated water resources management and adaptive management approaches in the water sector. Ecology and Society, 13(2), str. 29. DOI: 10.5751/ES-02611-130229 Müller, B., Bohn, F., Dreβler, G., Groeneveld, J., Klassert, C., Martin, R., idr. (2013): Describing human decisions and agent-based models -ODD + D, an extension of the ODD protocol. Environmental Modelling & Software, 48, str. 37–48. DOI: 10.1016/j.envsoft.2013.06.003 Naravovarstveni atlas (2018): Dostopno na: https://www.naravovarstve- ni-atlas.si/web/ (sneto 7. 6. 2018). Nesshöver, C., Assmuth, T., Irvine, K. N., Rusch, G. M., Waylen, K. A., Del- baere, B., idr. (2017): The science, policy and practice of nature-based solutions: An interdisciplinary perspective. Science of the Total Enviro‑ nment, 579, str. 1215–1227. Notranjski regijski park (2018): Dostopno na: http://www.kras. notranjski-park.si/planinsko-polje/za-obiskovalce/ (sneto 7. 6. 2018). Rebernik, N., Goličnik Marušić, B., Bahilo, A., in Osaba, E. (v tisku): A 4-dimensional model and combined methodological approach to inclu- sive Urban planning and design for ALL. Sustainable Cities and Society, 44, str. 195–214. DOI: 10.1016/j.scs.2018.10.001 Statistični urad Republike Slovenije (2018a): Podatkovni portal SI‑ STAT. Dostopno na: https://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp (sne- to 20. 11. 2018). Statistični urad Republike Slovenije (2018b): Stage. Dostopno na: http:// gis.stat.si/index.php (sneto 20. 11. 2018). UN (2015): The Sustainable Development Agenda. Dostopno na: https:// www.un.org/sustainabledevelopment/development-agenda/ (sne- to 20. 11. 2018). UNEP (2010): Report on the third ad hoc Intergovernmental and Multi‑ Sta‑ keholder Meeting on an intergovernmental Science‑ policy Platform on Bio‑ diversity and ecosystem Services – UNEP/IPBES, UNEP, Nairobi. Dostopno na: https://www.ipbes.net/system/tdf/downloads/UNEP_IPBES_3_3_EN. pdf?file=1&type=node&id=14239 (sneto 20. 11. 2018). UNEP/CBD (2000): Ecosystem Approach. Decisions adopted by the Con‑ ference of the Parties to the Convention on Biological Diversity as its Fifth Meeting, Nairobi, 15-26 May 2000, str. 103–109. Dostopno na: https:// www.cbd.int/doc/decisions/COP-05-dec-en.pdf (sneto 20. 11. 2018). van Ittersum, M. K., Ewert, F., Heckelei, T., Wery, J., Alkan Olsson, J., Andersen, E., idr. (2008): Integrated assessment of agricultural systems – A component-based framework for the European Union (SEAMLESS). Agricultural Systems, 96, str. 150–165. DOI: 10.1016/j.agsy.2007.07.009 Vespignani, A. (2012): Modelling dynamical processes in complex socio-technical systems. Nature Physics, 8, str. 32–39. DOI: 10.1038/ nphys2160 Viršek Ravbar, N., Barbera, J. A., Petrič, M., Kogovšek, J., in Andreo Navaro, B. (2012): The study of hydrodynamic behaviour of a complex karst system under low-flow conditions using natural and artificial tracers (the catchment of the Unica River, SW Slovenia). Environmental earth sciences, 65(8), str. 2259–2272. DOI: 10.1007/s12665-012-1523-4 Young, O. R., Berkhout, F., Gallopin, G. C., Janssen, M. A., Ostrom, E., in van der Leeuw, S. (2006): The globalization of socio-ecological systems: an agenda for scientific research. Global Environmental Change, 16(3), str. 304–316. DOI: 10.1016/j.gloenvcha.2006.03.004 Razvoj uporabniškega modula: Prispevek k poplavno vzdržnemu prostorskemu načrtovanju