SLO na pol poti... Uvedba splošnega ijudske- f^a odpora pomeni podruža- hljanje obrambnih nalog v naši samoupravni družbi. Do- slej je na tem področju bilo veliko storjenega. Cela vrsta dokazov je za to, od manev- rov »Svoboda 71« do uspeš- ne likvidacije teroristov v liosni in na Hrvaškem. Tudi na našem območju je vrsta dokazov, od raznih taktičnih vaj, do urjenja v ravnanju z orožjem itd. Moramo reči, da so se načrti o ustanavljanju teritorialnih oziroma partiza- nskih enot zvečine uresničili relo uspešno. Toda to niso edine naloge v programu splošnega ljudskega odpora. Na nedavnem sestanku ko- ordinacijskega odbora za iz- vajanje obrambnih nalog v Laškem so ugotovili zadovo- ljivo stanje kar zadeva par- tizansko enoto in specializi- rine enote civilne zaščite v občini. Hkrati pa so morali ugotavljati, da so krajevni od- bori SLO zvečine le na papir- ju, da enake razmere vlada- jo tudi v podjetijih, kjer so bili takšni odbori ustanovlje- ni. Zamera gre predvsem de- lovnim organizacijam, kjer bi obrambnim nalogam mogli posvetiti več pozornosti, zla- sti kot homogeno organizira- ni kolektivi, pa tudi po fina- nčni plati bi ne smelo biti bistvenih ovir. Šibka sredstva v tej občini, hromijo tudi na- daljevanje izobraževanja ne- razporejenega prebivalstva, predvsem pa mladine ki je po ukinitvi predvojaške vzgo- je izven takega izobraževalne- ga procesa. Precejšnja izjema, tako ka- že, je Velenje, kjer je obram- bna vzgoja med mladino be- ležila že vidne uspehe. Njihove izkušn.ie bi mogle biti v ve- liko pomoč ostalim občinam. Ko so nedavno tega v La- škem sprejeli program dela vseh v koordinacijski odbor vključenih organizacij in in- stitucij, so gotovo storili prav, da so se odločili za ena- kopravnost v pobudah aktiv- nostih in odgovornosti za raz- vijanje temeljev SLO. Ce je obramba domovine postala predmet samoupravnega dru- žbenega procesa, potem ne more biti koga, ki bi bil za te naloge bolj ali predvsem odgovoren. Napačno bi bilo tudi pojmovanje, da je teži- šče na specializiranih služ- bah, kot so oddelki za narod- no obrambo, enote SLO, ci- vilno zaščito itd. S tem bi se odmikali od podružabl,^nja obrambe nazaj na staro, če- ravno na bolj decentralizirani osnovi. Gotovo ne velja samo za la- ško občino ugotovitev, da je treba poslej posvetiti več po- zornosti krajevnim odborom SIX) odborom v delovnih or- ganizacijah, obrambni vzgoji prebivalstva, zlasti pa mla- dine. Zato bi se morali za problematiko bolj zagreti tu- di v sindikatih, v organizaci- ji ZK, v interesnih skupno- stih, zlasti pa v raznih dru štvih, ki so po svoji dejavno sti blizu nalogam ST.O. JURE KRASOVEC v Šentjur „DAMA" JE BILA OD »Občinska skupščina je v tem letu v vrsti prireditev v pK>častiitev občinskega prazni- ka posvetila v kmetijstvu za- poslenim občanom pK>seb&n dan, to je »Kmečki dan«. S tem sklepom hočemo po- udariti, da je delo v kme- tijstvu zaposlenih občanov- kmetov, kmetijskih in veteri- nari>kih strokovnjakov, prav tako dnižbeno pomembno in koristno, kot je delo delav cev v drugih dejavnostih. Po- seben dolg čutimo vsi tisti, ki pošteno in dobro mislimo do kmečkega prebivalstva, ki je kljub različno naklonjenim razmeram vztrajalo na svojih kmetijah, jih obdržalo in s tem vsem dokazalo, da druž- ba brez pridelovanja hrane ne more obstajati.« Takšne so bile uvodne be- sede podpredsednika občin- ske skupščine Šentjur pri Celju. inž. IVANA VEBRA, ko je govoril ob odprtju živi- norejske razstave v nedeljo v Šentjurju. živinorejski sklad pri ob- čini je namreč v nedeljo do- poldne priredil v Šentjurju »Kmečki dan« z živinorejsko razstavo. Naj takoj povemo, da je prireditev zelo usp>ela in da so bili zadovoljni vsi, kmetijski proizvajalci in tisti strokö\'njaki, ki so si ogleda- li ter ocenili razstavljeno ži- vino, predvsem zaradi očit- nega napredka živinoreje v šentjurski občini. Povorki kmetijske mehani- zacije, ocenjevanju plemen- ske živine in otvoritvi raizsta- ve je sledila revija živali s podelitvijo nagrad in pri- znanj. Prvo mesto je osvojila krava z imenom »Dama«, last FRANCA MASTENA iz Hotu- nja 40. Razstavljenih je bilo 56 glav živine in moramo reči. da sc mnoge krave — poleg dobre reje — imele tudi za- nimiva imena kot na primer: šika, šeka, šara. Muca, Ci- fra in tako dalje. Na ot.voritveni slovesnosti sta govorila tudi inž. AIX>LF CIZELJ iz Maribora tn inž. ANTON JENŠTERLE, pretl- sednik živinorejskega sklada. Oba sta ugodno ocenila na- predek živinoreje v Šentjurju ter se zahvalila vsem sodelu- jočim in tistim, ki so prire- ditev omogočili. Nedeljska raastava živine v Šentjurju je potrdila, da je bilo začeto delo dobro za- stavljeno. V šentjurski obči- ni je že več kmetij, kjer se zasebni kmetijski proizvajal- ci specializirano ukvarjajo samo z živinorejo. V proiz- vodnji mleka so v zadnjih dveh letih zabeležili izredne uspehe Leto 1972 pomeni boj za dvig kvalitete pridelanega mleka in mesa. Res je, da v proizvodnji mesa rejci letos niso imoli večjih težav pri prodaji, saj je meso izredno konjukturno blago, vendar bo potrebno v bodoče še bolj skrbeti za kvaliteto. Le na ta način bo mogoče zagotoviti redno proizvodnjo in seveda reden odkup z uveljavljanjem premije, ki jo daje sjwra- zum o mesu za tovrstno pro- izvodnjo. Uspela prireditev je bila za mnoge šentjurske kmete ze- lo poučna, hkrati pa jim je pomenila še večjo vzpodbudo za nadaljnje delo na področ- ju živinoreje. M. SENICAR Slov. Konjice PRAZNIK VSEH Skupščina občine v Sloven- skih Konjicah je že pred me- secem sprejela družbeni do- govor o praznovanju občin- skega praznika. Z njim so soglašale tudi delovne orga- nizacije in sprejele, da bo na sam praznik za vse zaposlene v občini dela prost dan. Družbeni dogovor tudi pravi, da bo praznovanje vsako leto v drugem kraju konjiške ob čfine. Letos bo osrednja pro- slava v Zrečah, 12. oktobra. Namen praznovanja je pri- bližati se delovnemu človeku z željo, da bi praznovalo čim več občanov. Posebna komi- sija za organizacijo občinske ga praznika je že izvedla vrsto priprav, med njimi so vklju- čene razne kulturne in šport- ne prireditve. Te se bodo vrstile v vseh večjih krajih, kjer bo poudarek na prazno- vanju, trajale pa bodo od za- četka praznika od 8. do 15. oktobra. Na sam začetek praznika bo slavnostna seja skupščine v Zrečah, kjer bodo podelili 6 priznanj ter denarne nagra- de občanom in društvom za delo na raznih področjih. Po slavnostni seji bo večje javno zborOTanje. Ob tej priliki bo Bračičeva brigada, ki ima v tej občini domicil, predala prapor partizanskim enotam konjiške občine. Za občinski praznik v Slo- venskih Konjicah bodo pri- pravili tudi posebno publika- cijo, kjer bodo prikazali uspehe in probleme konjiške občine. Brošura bo izšla v nekaj tisoč izvodih. V času praznovanja bo3o org-jm'zirali razstave in gledališko pred- stavo ter folklorno gostova- nje. V športu pa pripravljajo vrsto tekmovanj. Najprej bo občinsko pionirsko tekmova- nje v nogometu, sledilo bo košarkarsko tekmovanje, strelsko, v šahu in tenisu. Občinska pionirska organiza- cija pa bo v času praznovanj pripravila razstavo pionirske ga odreda. V vsak dom NOVI TEDNIK NOVA NAGRADNA IGRA V NT SPOZNAJMO SE! Ljubljanska banka nagra- juje s hranilnimi knjiži- cami, z začetno denarno vlogo! KOLIKO STANE OTROK? Laško Na jutrišnji seji občinske skupščine v Laškem bodo odborniki obravnavali tudi informacijo o poteku zbiran,ja in o uporabi sredstev samo- prispevka. Odlok o uvedbi samoprispevka na območjih krajevnih skupnosti Jagnjeni- ca—Svibno, Radeče, Vrhovo in Zidani most je začel veljati z začetkom novega leta, ta. Jurklošter, Rimske Toplice in Sedraž ter za Breze, La- ško, Marija Gradec, Rečico in Vrh pa s 1. aprilom tega leta. Samoprispevek je na- menjen investicijam v šolstvu, na širšem območju Rimskih Toplic in Laškega pa za re- konstrukcijo nekaterih po- membnih cest kakor predvi- deva sprejeti program. V prvih šestih mesecih tega leta se je na račun sklada za financiranje družbenih dejav- nosti nabralo 371.093.80 «U. narjev. Ta sredstva samopri. spevka so bila že tudi v celoti uporabljena, in sicer za re- konstrukcijo ceste (Klanec) v Brezi 100.000 din in za akon- tacijo pri nabavi opreme ia novo osnovno šolo v Rimskih Toplicah 270.000 dinarjev. Sklad računa, da bodo vsal predvidena sredstva ( v petih; letih naj bi zbrali 4,900.000 dinarjev) pritekla na žiro ra- čun ni da bo celotni spre.jeti program tudi uresničen. Se- veda postopoma, tako kot se bodo sredstva nabirala. Sklad za financiranje drui benih dejavnosti v Laškem ravna pravilno, ko se je ko- maj po nekaj mesecih že od ločil za javno informacijo o tem, kako se sredstva iz sa-| moprispevka zbirajo in kako so uporabljena Na ta način bodo občani-plačniki dobr« seznanjeni, kaj je z njihovi- mi sredstvi, konkretno ures- ničenje programa (šola v Rimskih Toplicah je že odpr ta, cesta rekonstruirana) pa bo tudi stalno izpostavljalo dejstvo, kako koristna in po- membna je skupna solidar- nost. Kako pomembno je prepričanje, da se s skupni- mi močmi lahko marsikaj do seže. -ajd GORELA OPEKARNA Ob štirih zjutraj so v ponede- ljek zatulile sirene. Celjski po- klicni gasilci so dobili obvestilo, da je nastal hud požar v Ope- karni Ljubečna, obrat Bukovžlak. Dežurni kurjač ANTON ŽAFRAN je prvi opazil ogenj in ga skušal najprej pogasiti, toda bilo je za- man. Komisij uprave javne varnosti je pozneje ugotovila, da je po- žar nastal zaradi okvare na cevi, ki je pod pritiskom dovajala ma- zut h gorilniku. Cev se je tresla zaradi delovanja agregata in tako počila v dolžini dveh centimetrov. Mazut pod pritiskom je skozi ma- lo odprtinico švignil na prostost in tako povzročil silovit požar, ki je zahteval najprej veliko ma- terialno škodo in seveda tudi za- stoj v proizvodnji. Zgorelo je ostrešje in sicer 600 kvadratnih metrov ter izdelovalnica opeke. Prva, groba cenitev je go- vorila o škodi 100 starih milijo- nov, Skoda pa bo verjetno še pre- cej višja, saj govorijo o 350 mi- mijonih. Nedvomno pa se je treba zah- valiti poklicnim in prostovoljnim gasilcem iz okoliških krajev, da kolektiv opekarne ni utrpel še več- jo škodo Gasilci so ob pomoči prebivalcev iz okolice rešili prak- tično vse, kar je bilo mogoče. V opekami predvidevajo, da bo zaradi požara nastal štiritedenski izpad proizvodnje, kar pa je ob že tako številnih naročilih zelo hudo. Potrebno je povedati, da sta pomoč pri obnovi obrata ta- koj ponudili celjski podjetji IN- GRAD in REMONT. -ms Naši znanci PIŠE: B. STRMČNIK KAKO JE GUSTEU »LULEK« POSTAL Vse kaže, da so vezane šuipendije tudi že včasih poznali. Ko je Gustelj končal šolanje v Švici, se je zaposlil pri menihih. Bid je »Verwalter«, po na- še oskrbnik dveh posestev :n sedemnajstih vmičarlj. Pesniški dvor iin Limbiš sta bih veliki posestvi, vse pa je bilo last meni- hov. Gustelj je nadziral strokovno kmetovanje, skrbel, da so viničarj: pravilno in pravočasno gnojili, da strehe niso pu- ščale in da je bilo skrat- ka vse tako, kot je biti moralo. Na vsaki viničarij: je mladega (in ledig) agro- noma čakala posebna so- ba, da so »gospod ad- junkt« imeli kje nočevati, kL. so na oglede in kon- trolo hodili. Z Eriko sta se tistih dob najbolje ra- zumela in brez nje bi tež- ko opravljal svoje obsež- no delo. Stalno ga je spre- mljala in mu omogočala, da je pravočasno prišel tja, kamor je bil name- njen. Erika je bila njego- va kobila, ki jo je jezdil od vmičarije, do viničari- Je. »Gustelj, povejte, kakš- na pa je bila vaša takrat- na plača?« sem se poza- mmal. »Presneto, ni bila slaba. Takole za približno dve učiteljevi je nanesla, pa GUSTEU TEICUMEISTER še deputat sem imel. Vsa- ko leto sta mi pripadali dve teleti in 300 litrov naj boljšega vuna... Ni kaj reči, niso biU slabi ča- si ...« Pa kljub temu, meniška bližina Gusteljnu ni naj- bolj odgovarjala, verjetno ga je še vedno pekla vest zaradi tistega vina, ki sta ga s farovško kuharico župniku na Tertnarjih spi- la, ko je Gustelj še i>okle kai pred oltarjem ... Preselil se je v Rimske Toplice in postal oskrbnik posestva Lurdšpeich. Dr. Uhlich Gustav, takratni lastnik Zdravilišča in obeh hotelov, mu je ob priliki, kc- sta se spK>znala v Ma- riboru, ponudil službo in Gustelj jo je sprejel. Ta - odločitev je bila usodna Prišel je v Rimske topli- ce, bUo je 1931 leta, in tu je še dandanes njegov dom. Marija Brezovšek je bi- la kuharica pri Poštni Frajli. Gusteljnu se je na- enkrat zazdelo, da bi bila ta prava, pa je o namen pobaral znance. Odsveto vaJd so mu, češ, tu pa ne bo nič, še nobenemu snub- cu ni uspelo in tudi on naj bi si polomil zobe. Pa si jih nd! Vse je name- sto njega opravila farov ška kuharica (že spet), ki je bila dekletova botra. Vzela sta se, ona je bila stara 32, on pa 36 let. Še istega leta, 1934 pa je Giistelj prevzel od lastni- ka v zakup tud: oba hote- la, Sta^o in Novo pošto, ter začel na svoje. Fantje v kraju (pa ostali ljudje tudi) so ga imeli radi in marsikdaj so sedli za mi tjo. Ce pa so postajali pred gostilno, pa jih je Gustelj hudomušno povabil: »No, luleki, bomo šli pit ali ne. Dam za liter, le za mano, lulekd ...!« Tako in pK>dobno! Pa se je zgodilo, to, kar tudi sam ni pričakoval, postal je RIMSKI LULEK in ostal bo tako dolgo, dokler ne bc za njim zbledel spo- min prihodnjih rodov .. • »Poznaš Gusteljna?« »Katerega? Luleka? O, seveda ..., kdo ga pa ne!« Takole je lansko zimo vo- dil Gustel (beri Lulek) o- sla na Mozirsko planino. Da je bil v kratkih hlačah, ni treba posebej poudar- jati ...