Posamezna številka stane 20 vinarie«.
%. 111.	Maribor) 11. oktobra Idi».	L*tntb SI.
NOYICE.
liüsfljdjo vB&k torek, četrtek Id sobotno ob 4. uri popoldne. — PoBaitieane številke 20 V. — Po pošti so list uè po^u *s
Centralizem in federalizem.
§ „Mariborski Delavec“ je pograbil odstavek iz Straže, kjer se je dr. Krek v zasebnem razgovora pred svojo smrtjo izjavil ■ za centralistično vladavino jugoslovanske države. V zvezi s tem odstavkom prične govoriti o Prčtiču, Laginju, Korošcu, Trilkovi-čem, ministrski krizi in sploh o vseh aktuelnih vprašanjih sedanje dobe. Spomin na dr. Kreka se gotovo ne služi, ako se njegove slučajnostne' besede tako izrabljajo 'v.i naše sedanje razmere. Takrat smo imeli pred sabo nekaj, čislo drugega: porodila se je maj niška deklaracija, ki je. zahtevala združitev vseh stro-ogrskih Slovanov v eno celoto. Pravzaprav deklaracija veljala samo za Jugoslovane zastopane vi dunajskem državnem zboru, kajti hrvaška koalicija, \ kaiere voditelj je Ml Svetozar Pribičevičin ki je predstavljala večino prebivalstva hrvaške banovine, se zanjo ni izjavila. Na Hrvaškem so bili takrat samo iKÌSamezni poli ti ki * predvsem- taki, ki so stali v VLS. Podobne razmere so bile v Bosni. Na kraljestvo Srbsko pa sploh nikdojii. mislil jn o njem si večina avstrijskih Jugoslovanov ni predstavljala ničesar.
Bilo je torej teoretično vprašanje:! ali se naj v slučaju da Avstrija razpade, ustanove različne jugoslovanske državice: ena na podlagi deklaracije, druga-na podlagi hrvaškega državnega prava, tretja na podlagi ustave kraljestva srbskega itd., a potem bi se te državice strnile v skupno državno zvezo, ali pa naj se takoj osnuje skupna država. Dr. Krek je f| dalekovidnosti bil takoj ža drugi načrt, za skupno državo. Veliko pozneje in z,velikim cincanjem se je za tak centralizem izrekel tudi Pribičevič in drugi gospodje njegove struje. Takratne Krekove besede torej no morejo veljati o notranji ureditvi naše države, šlo jt samo za vprašanje, če eno državo ali zvezo držav.
Dandanes med Slovenci federalistov ni. K večjemu bi se dobil kje kakšen prikrit nemškutar, ki bi rad Slepil ljudstvo s pretvezo, da bi bilo bolje, ako se ustanovi samostojna Slovenija v zvezi z drugimi jugoslo! anskimi kraji. Na Hrvaškem so federalisti Radičeve! in menda tudi bivši. Frankovci, ki so vstopili v Radičevo stranko, a so sami na, sebi samo pro-tidržaven element. K temu bi prišteli še nekatere Srbe iz Vojvodine in Bosne. Drugih federalistov hvala-bogu nimamo, kvečjemu če bi prišteli k njim našo „Samostojno“ radi njenega pajdašenja se z Radičeve:. Za jedinstveno državo smo vsi, tudi če se ne ogrevamo za gospode kakor so Poljak, Kukovič in Peleš, katerim je bila celo majniška deklaracija pred letom velik bavbav. Menda je bolji unijonističen, kdor zahteva velik koncentracijski kabinet, v katerem bi bile zastopano vse važnejše stranke, in ki bi zamogel rešili vse velike in pereče državne naloge, kakor pa, A don hoče sezidati vlado na trhli podlagi slučajne in slabotne večine, vse druge stranke pa pognati v opo zicijo. Z Narodnim klubom se je pogajala tudi „demokratska zajednica“ in bila vsa vesela, ko je mislila, da se ji je dogovor posrečil. Sedaj je, kakor so poročali demokratski listi, Trifkovič sklenil z Narodnim
klubom, dogovor na oni podlagi, na kateri se je preje dogovorila zajednica. Kako bi torej to bilo slabo, kar je popreje bilo dobro, dokler so delali demokratje. Jedinstveno državo hočemo vsi, Slovenska Ljudska ^Stranka je stala na tem stališču, ko je. velik del sedanje demokratske zajednice še plaval v različnih ■■vodah' in če smo mnenja, da se iz tega jedinstva no smejo izključiti srbski radikalci, ki predstavljajo vendar jedro srbskega naroda,; je to samoobsebi razumljivo in temeljna potreba takega jedinstva.
maj- /
jeHš/ Nekaj o rdeči barvi v Mariboru.
Dr. Kodermann in njegovi JDS sodrugi, ki gle-Maribor in okolico le izza naprednih plank, so mnenja, Maribor razsvitlja; JDS-luč., Delavec nam tičita, da zagrinjamo ta tako težko po dč. Žerjavu (?) priborjeni — naš Maribor v klerikalno črni plašč. Oglasil se je še j tretji, g. minister .Nachtigal, ki zahteva za Maribor rdečo barvo s svojim klicem: „Marburg ist rot in-bleibt -rot!feTako torej: bela, črna in ■rdeča barva, to vendar ne gre, je preveč kontrasti-čno.-No. pa bela ,inj črna barva ste si v'Mariboru i-tak vedno v laseh, obe pa bi rad prebarval in prela-kiral g. socijaldemokraško nemčurski minister Nachtigal, njegov tajnik Fleiss in gotovo tudi sam načelnik delavnice južne železnice. Tem trem ljubiteljem rdeče barve v Mariboru se je pridružil s svojim strokovnjaškim mnenjem o „rot“ tudi prof. Favai. Vendar moramo javnost obvestiti, da ta rdeča barva v! Mariboru in okolici je začela zadnji čas precej bledeti, kakor sta to jasno dokazala shoda rdečkarjev v Kamnici in Lajteršpčrgu. Sam g. minister Nachtigal je podpisal odredbo, naj se nalepijo po mariborskih vogalih in drevorednih kostanjih lepaki rdeče barve, ki so trobili in grmeli po mariborski okolici o velikem, zadnjenedeljskem shodu rdečkarskega kopita v Laj-teršpergu in Kamnici. Vendar ves ta grom in rdeči lepaki o teh shodih so bili takorekoč zaman, ker shodov se je udeležilo; le par nevednežev in nemčurjev, katere bi pa vse skupaj lahko sešteli na prstih obeh rok. Sedaj pa pride iz j Ljubljane socijaldemokraški „Naprej“ in laže v svet z dolgim poročilom o sijajno uspelih shodih rdečkarjev v Kamnici in v Lajterš-pergu. Da, Naprej je prekrstil ta invalidna shoda stranke - socijaliste« v ljudska zborovanja. No, gospodje na rdečih stoleih, mi vam pustimo in privoščimo veselje nad tem izmišljeno lažnjivim poročilom. Ako sto prepričani, da boste navdušili svoje pristaše z o-čitno lažjo, pomnite: Laž ima kratke noge! Ako boste sklicali in zbobnali še več shodov po muštru v Kamnici in Lajteršpergu, potem pač Maribor in okolica rie bosta „rot“. Slovensko zavedno delavstvo v Mariboru je namreč druzega mnenja kot minister Nachtigal in njegovi rdeči kolegi, namreč:	arburg war
nie rot und wird nie rot werden! (Oprostite, da se poslužimo ministrsko uradnega jezika iz parlamenta delavnice južne železnice). Toliko smo napisali o bledeči rdeči barvi v jn krog Maribora, da nam ne bi
kdo podtaknil, da se strinjamo s socijaldemokraško Jažjo.
Ugrabljeno Sabinke,
Dosedanje izkušnje kažejo, da je imel ravnatelj Nučič pri sestavljanja ensembla dober okus in zdrav preudarek. Ozirati se' je moral na skromna denarna sredstva in vsled tega je zamogel nastaviti le majhno število starih igralcev. Angažiral ni slavnih glediš-zvezd, ki bi veljale veliko, a, bile porabile le za nekatere vloge, angažiral je igralce in Igralke, ki so porabni za razne vloge in izvrše svojo nalogo dobro. Dobro skupno igranje in skrbna režija povzroči isti učinek, kakor bi bil, ako; bi nastopila v glavni vlogi umetniška moč široke slave. Bukšekova. Bratina, Dragutinovičeva so jako dobre moči, ki izpolnijo v polni, meri svojo nalogo in so rabne za razne vloge. . Poleg tega sodelujejo mlajši igralci in začetniki iz dramatične šole. Tudi tukaj še je pokazalo, da zna Nučič dobro poiskati mlade talente.	t I •
„Ugrabljene i Sabinke“ je šaloigra, ki tvori koncesijo onemu občinstvu, ki hoče po sulioparniškem ! delu nekaj razvedrila in smeha. Nedolžne zabave in j razposajenega smeha je imel obiskovalec gledišča ,do- j volj. Postave in značaji so navadni, kakor se najdejo j costo \ nemškem slovstvu: pedantični, solidni prole- j sor, ki je pa dgma pod strogim poveljem svoje gospe, glediški ravnatelj, načelnik mazaške potne dr n žbe.L sitna tašča in soproga,'razposajena in navilrrana mia- | denka-, zvesta stara služkinja itcLi Toda snov se raz- . vija na lahek, prijeten način, da vzbuja neprestano . neprostovoljen smeh. Bratina in Razberger sta imela glavni v logi in zadela sta jako dobro. Igranje je bilo precej neenakomerno. V začetku je. izgledalo, da bo satira na družabne razmere, nadaljevalo se je kot ša- J ibi gr a in končalo kot burka. Zlasti po intermecr z ' elektriko, ki-jé odpovedala in SK je bilo treba, poma- j gali s Svečami, je' šlo,kot v kinematografu. Toda Ob ] čmstvo je sledilo z zanimanjem celemu razvoju in ni ; čisto lftč opazilo tega stopnjevanja. Hotelo je očivid- j no smeha,, in tega se je navžilo na. lastni račun, do- , volj. Biikšekova je, kakor vedno, zelo dobro izpolnila 1 svojo, Četudi ne posebno veliko vlogo, Dragutinoviče- I và’je. bila popolnoma na mestu. Vauhnik je dobil to- { pot veliko hvaležnejšo vlogo,, katero je igral s popol- j nini razumevanjem. Izmed najmlajših moči sta se j ob- j činštvu priljubili Podgorska in Petkova, razposajeno I deklo in stara, zvesta.služkinja sta mnogo, priporno- 'j gli k dobri volji gledalcev. Na nekatere manjše, nedostatke bo opozoril režiser, sklenjeno skupno igranje da'pa šele dolgotrajna vaja v gledišču. — Ugrabljene Sabinke, bodo -uajbrže še nekajkrat napolnile blagaj- ! no, če m naše občinstvo v resnici tako indolentno, da j niu je ljubše pol litra Vina v.zaduli gostilni, kakor j pa ,do.vtipna zabava nPnedolžni smeh pri „Ugräblje- • niii Sabin kali“.
Politične -in svetovne vesti.)
- P. o v er j e hi k L za sestavo novega^, kabineta. ; dr. Pavlpvič je• prejel ,odgovor opozipijonabiih strank,- I da nočejo vstopiti v novi kabinet.-.	,	j
kj* O p.-Ojz i c, i,j a je predložila Pavloviču svoj- pre* i;llog, da; sprejme njegovo kaudidatüro le tedaj, ; ako |§| f stavi ; Pavlovič vlado z istimi ministrskimi imeni kot " Tr ilkovič:: Le Marko T rii kovic- bi prevzel mesto mini- I stilskega,, podpredsednika.
" Da’ K o r o š e c je- poročal v Zagrebu -pri sta- ji šem- -Ljuliske stranke o političnem -polčžaju v Beogra- 1 f|u, pjego^-i;-krizi in m . možnosti rešitve krize Glede beogradsIsD.politike: je; razložil tudi stališče Jugqslö- ! Y atfskeg p-Tiuba,-' k i> z ah tev a • Icon eentr äfeijsko'Ai:ädi0.'')'h
nove državnozborske volitve, da bo enkrat rešena kriza.
V B o 1 o g n i h a 11 a l i j a n s k e m je glasovalo 48.000 socijaiistov za takozvani maksimalni program, le zahteva nasilno ustanovitev proletarske dik-lature delavskih in vojaških svetov, da se udejstvi tem polom komunistično gospodarstvo na Italijanskem.
[talij a n i prevažajo- velike vojaške transporte iz Trsta proti Reki.
B o 1 j š e v i š k a via d a je zapustila, v Budimpešti neznosno. bedo in draginjo, kakor je razvidno iz u.islednjili cen: Kila, bele moke stane 20škron, kila govedine stane 80 kron, teletine 70, svinjine.. So kron; nepitnim gos 1200, pitana 2000 kron; par piščancev 120 kron, -Masti in Spelta ni. Kila salami stane 300 do 400 kron: Sunke 700 kron, soli 20 kron. Ljudje so preživljajo s sočivjem, ki je tudi drago: kilogram paradižnikov 5. zelene paprike 1 krono; mala melona stane 4 krone; kg .suhih Češpelj 25, jabolk in hrušk. .45 kron. Liter slabega, piva stane, 5, vina 30 kron. Premoga ni; kurijo le-z drvarni. Red v Budimpešti vzdržujejo rumimski vojaki z največjo strogostjo. Delo v tvornicali počiva, ker ni premoga in ker so R,umuni odpeljali veliko strojev. Beračev kar mrgoli mod njimi so nekateri uradniki in častniki. Judje se.izseljujejo: Trdno je vse prepričano, da, če bi Rum ini Budimpešto zapustili, izbruhne precej bolj-šf rGzem in revolucija.
N ove iv. oli t v e na Francoskem so določene za 10. novembra. Narodna skupščina za volitev predsednika se sestane 2. februarja, 1920.
O d posl a n s t v u vojakov je izjavil ministrski predsednik Olcmenceau, da se bo potegnil po volitvah iz javnega, življenja in ne bo nikjer več nastopil kot kandidat.
B o S p a, n i j i se govori, da bodo Spànci po ratifikaciji miru pognali monarhijo in; proglasili iju-dovladn.
R n m u n i j a je prejela iz Pariza ultimatum glede izpraznitve Madžarske. * Èiitenfa bo blokirala Rummiijo, ako ne umakne svojih čet za demarkacijsko črto. ZavezniškeL ladje že baje blokirajo Konstan-' co.
C e Ko s i o v a š k a je izvozila’ v Jugoslavijo železnine za 240.0Ö0- čehoslovaških kron. Kovine za
135.000	K, poljedelskih strojev za 491.000 K.
Razne novice.
Državni poslanac dr- Hohnjec se je vrnil v Maribor. Te dni pričakujemo tudi vrnitev našega \ odi tel j a dr. Korošca, ki se mudi v Ljubljani. Sredi prihodnjega tedna se bo vršil v Mariboru sestanek zaupnikov naše stranke za mariborsko okrožje in tudi shod mariborskih pristašev SLS. Opozarjamo somišljenike, da bomo v naših listih objavili, kedaj se bo vršilo zborovanje.
Gospod Heifer,:- poglejte,--'kako sé 'uraduje na i nTgi-sbrotd !. Pravite-. .da j.e, ur aito v an je od 2. jànnarjà slovensko: Potemtakem ne yesté,. kaj delajo :vaši üradr
nemške«! jezikuf -.zalo 'je dokazov obilo in lahko .priča vKlkdfr. 'kdor i ma, posla z- Tèsimi 'ur achiiki.,,Slovenski' Naro^“ in:l;Nova' ‘döba‘;‘, sta 1/aih dokazala, da Vaš magistrat, celo slovenskemu uradu dopisuje v nemškem jeziku. Jaz Vain pa,.lahko dokažem, da Vaši uradnU kiludi v iioti’ànjìJ] poslih iiraclujejo .vi hémSk -m jézi--ku. Prejšnji teden špiri bil -'na.Jmagišlr atu ràdi, del-av* skeknjlžipe. Poprej -šegi bil’ pri vojakih, m§ Koroškem sem* bil ranjen; kprišet sem iz. bolnišnipč in -sedaj, se mi _ mudi,Vda s j ;.pfti|^^':^l^^g^hU.- seiu pa :'s pohiP janjem	čep' teden- "; Treba ni bilo
drUgéga, ko Wašega,;podpisapdo.ti0ni uradnik jfe gbveft
ril se ve.! a. samo nemški in mi rekel, naj pridem dru-giö, ker samo radi mene ne bo iskal Vašega podpisa.1 Ne samo,.'da so z menoj govorili samo nemški, tudi zapisnik je delal v nemškem jeziku. Jaz sem moral -celo tolmačiti,• za Slovence, ki niso znali nemščine in v moji liavzööhosti je do troni uradnik slovensko ime .1 areiiina' kij se je nahajalo na vojaškem dokumentu, ponarodd v Jahring in tako tudi zapisal. To se je godilo pred mano, videl sem na lastne oči'in lahko vsak čas prisežem. Poglejte Vi sami.v ekshibit in prepričali se boste,, da govorim resnico.'
,,	Alojz Slapernik.
Politična maščevalnost JDS demokratov. Kako
daleč sega maščevanja želj no st demokratičnih JDS arjev, nam kaže slučaj g. Franjo Pirca. Iz krogov dr. Pfeiferjevega konsorcija Kralikove tiskarne so ga ovadili na vojaško oblast, da se politično udejstvuje in da je on kot bivši član slovenskega konsorcija za nakup Kralikove tiskarne v zvezi z našimi kritikami o dr. Pfeifer-jevem „delovanju“ in Kralikove tiskarne. Gosp. Pirca silijo sedaj v vojaško službovanje in mu niti ne dovolijo za čas dopusta, nositi civilno o* bleko. O tem za osebno svobodo v Jugoslaviji značilnem slučaju nam je za prihodnjič obljubljeno zanimivo poročilo. Za dane3 apeliramo na slovenske rodbine, da g. Pirc nujno potrebuje meblovano sobo, ker ga sicèr vojaška oblast brezobzirno vrže na cesto. In to veselje jim ne bi radi privoščili.
Nesimpatična Odredba. Tržno nadzorstvo je .je postavilo mesarske stojnice tik ob bogoslovsko hišo. Prone et po tlaku ob cerkvi sv, Alojzija je tako skoro popolnoma zaprt. Kosci mesa, kosti, parklji in drugi neljubi odpadki živine ležijo na tlaku, po katerem hodi občinstvo. Upamo, da bo -tržni nadzornik to nepraktično odredbo prihodnjič spremenil in postavil Stojnice zopet nazaj : na staro mesto.
Kokosdlinekova jajca. Trgovec z manufakturo velenemec Kokosckinegg je nameraval spraviti en vagon jajc v Nemško Avstrijo. Magistrat ga je kaznoval za 10.000 K. Pozneje pa se je nekemu Slovencu vendar posrečilo oteti Koko-schinegga nesreče. Ali je to res? Prosimo in zahtevamo od magistrata pojasnila. ■
TrgOVGC Tischler spuščen na svobodo. Znani nemški trgovec Tischler je bil zasačen pri velikem tihotapstvu. Zaprli so ga. V A te dni je bil s svojimi se drugi Vred izpuščen. Kaznovanje za ogromno svoto *— — — 3000 K. Sedaj se lahko v pest smeje, da je napravil tako dober kšeft. Tudi v tem slučaju zahtevamo od oblasti pojasnila.
Nepoboljšljiv ključavničar. Ključavničarski
mojster Schell na Koroški cesti je kljub našemu Opominu ostal še vedno nepoboljšljiv. Njegovi fajenci, katere surovo pretepa,, morajo trdo delati od 7.—12. ure ter od 1. do pol 7. ure zve-fer. Delati morajo tudi ob nedeljah od pol 8. do tl. ure. Možakar., še tudi do danes ni odpravil svojega neihškega napisa na hiši in tudi na dvo-fišču, menda še vedno upa, da bo Maribor prišel -|>od — Nemško Avstrijo!
Mariborski trg je bil danes splošno slabše o-fhskan kot prejšnje sobote. Edino , Špeharjev, je bilo
več (23). Pripeljali so nad 80 Svinj. Bile so večinoma' špelinate svinje z izredno debelim Špehom. Prodajali šo ga po JO K 1 kg. Slabejši špehj je bil tudi dražji kot zadnjič: 30 do 30 K. Meso so prodajali po 10 do 18 K; Svinje so bile večinoma po ljubljanskem vele-i.ržcu Predoviču pripeljane iz Slavonije. Speha domačih svinj letos sploh ne bo, ker so po Dravskem polju ih Slov. 'goricah poginile vsled rdečice in kuge Skoro -roiovieo vseh svinj. Mnogi kmetje še za svoje domače potrebe ne Dodo imeli mesa in zabele. Krompirja je bilo tokrat prav malo. Saj ni čuda, da ga ni. Kmet proda na domu krompir dražje kot v Mariboru ir. ni ih o treh? prestati sékatur mariborskih magislratov-cov. Mi smo že opetovano kritizirali Makar-Pteiferje-vo gospodarsko in tržno politiko. Dokler bodo m a g i s l r a t o v c i z nepotrebnimi se k-a-I n r am i va b ili ( j§ !) k m e t a v m es to, bo
1	r g prazen. Cone krompirju in drugim živilom bodo same šle navzdol, če bo na trgu svoboden raz-vo.j cen m svoboden dovoz. Magistratovci naj raje izdajo svojim varnostnim organom strožje povelje, da bodo tihotapce in verižnike posadili! v špehkamro. Ti ljudje namreč'pokupijo krompir, že na potu v mesto in ga spravljajo preko meje. Ce pa kmet proda na. trgu merico krompirja -za 50 ali eno krono dražje, kot sta določila Makart in Pfeifer, pač ni treba, da bi se ga radi tega moralo goniti na. magistrat in ga kaznovati. Pomnite, da tak kmet ni tako zabit, da bo drugokrat zopet pripeljal kaj živil ,na trg. — Zelja je itilo na trgu 8 vozov, večinoma same lepe, trde, težke glave. Cena glavi 1 do 2 kroni;’:—' Perutnine je bilo. manj kot‘zadnjič. Cenilo se jo je na 500 do 600 komadov. Cene zopet nekoliko višje. — Bučno olje je ostalo pri stari ceni 36 K liter.)—..Tudi bela repa je že na trgu- 1 komad 20 do 60 vinarjev. — Jabolke so po
2	do 4 K 1 kg:	Tržni poročevalec „Malili novic“.
Sladkor, kje si? Mariborska Slovenka nam piše : Danes je že 11. oktobra in po celem Mariboru ni dobiti sladkorja. Na hrani imam 4 dijake, katerim moram zjutraj dajati grenko čorbo, ker nimam sladkorja. Evo vam samo dva slučaja, ki osvetljujeta dovolj, da zadene krivda le mestni magistrat, ako ne dobimo sladkorja. Znani mariborski Macedonec, ki izdeluje nepotrebne sladkorčke-kandite, je dobil meseca septembra 44 meterskih stotov sladkorja za izdelovanje nepotrebnih kanditov. Znani Miroslav Planinšek, tovarnar za izdelovanje kanditov na vogalu Schwarz- in Webergasse je 'dobil meseca septembra isto tako 44 meterskih stotov sladkorja in sicer meterski stot po 9 K. : Toda ta možakar te ogromne množine ni mogel vporabiti v svojF tovarni, ampak ga je prodal verižnikom.kilogram: po 17 K. Res čudno je, da taki ljudje dobivajo za izdelovanje ropotij toliko sladkorja, a revnejšim slojem se ga pa da samo toliko, da ga smejo vsak dan le gledati, da ne pozabijo, kakšno barvo in okus ima aladkor. —; Mestnemu magistratu na znanja, brez komentarja 1
Sladkor. Za mesec oktober? se bo izdalo na vsako osebo tričetrt kg sladkorja in sicer pa ceni 12 K ža kilogram.
Mariborskemu ženskemu društvu potrjujemo
prejem dopisa z opombo, da istega, ker je na* menjen le za uredništvo in ne za*javnost,. né bomo objavili. Odobravamo pa smoter dopisal ki bi se pa dosegel le tedaj, àko bi ^sa uredi ništva resno stremila za tem,| da ie Pamen ui resniči. Kar nas zadeva,, smo radevolje priprayi
ljeni ogniti se ösehnostaema boju, afco vam tudi
nasprotniki sledijo na to pot.
Repertoire Slov. mest: gledališča. V pondeljek. zaprto. V torek: „Ugrabljene Sabinke“ abonn. A-4.
Gledališke vesli. V torek se uprizorijo „Ugrabljene Sabinke“ na abonnement A-4. Premijera te igre jo popolnoma uspela, kajti kdor je bil poprej še na smrt'žalosten, se je moral smejati, ali se je hotel ali ne. V četrtek je ob 15. uri (3. popy) dijaška prédsta-vaigre „Tugomer“, ob zelo znižanih cenah, tako, da se je ra;';rajo udeležiti vse mestne in okoliške šole. Tom potom se prosijo vsa ravnateljstva in vodstva naših šol da se zavzamejo za to šolsko predstavo, da se da s tem tudi mladini možnost spoznati Jurčičevo narodno dramo „Tugomer“. Ker se v Vseh večjih mestih prirejajo od gledaliških vodstev dijaške predstave se je odločilo tudi naše ravnateljstvo, nuditi tudi našim najmlajšim obiskovalcem redne predstave v proavi t narodne umetnosti in narodnega vseobčega blagra. Radi posebno znižanih cen vstopnic, je mogoče tudi najrevnejšim otrokom videti in spoznati ,Tugo-merja. Omenimo še, da se v8ši v kratkem koncert našega priznanega Josipa Rjavca, opernega pevca krlj-zém. hrv. opere v Zagrebu.
Delavci se takoj sprejme v tovarni Herman Berg.	’ 287
Poštena zdrava in možna kmetska deklica t starosti 20 let, bi se rada šla kuhat užit r kako vešjo gostilno ali hotel v Mariboru. Naslov v upravi lista. 245
Dva pisalna stroja kupi Mariborska eskomptna banka.	296
Cevi za studence se prodajo Fab- j riksgasse 13, Maribor.________288
Dijaki višjih razredov se sprejme- 1 jo na stanovanje in brano pri i pošteni družini. Antončič Franc, j Fraustandenerstr. 5, Pobrežje pri I Mariboru, v lastni hili. 239 j
Perilo za snažonje sprejme po j najnižjih cenah arija Ritonja, j Maribor, Tegetthoffova ulica 6, j na vrtu.	288	*
Slovenci širite naše liste!
Prostovoljna gasilno društvo v Pekrah
priredi
v nedeljo, dne 12 oktobra ob 14. uri popoldne
vinsko trgatev
v gostilni pri „Solncu“ F. Bibič v Pekrah. Godba gasilnega društva.	Vstop 2 K.
Oznanila Uoion-Propagande, Maribor, Gosp. ni, 25.
Barva Kemično	čisti
vsakovrstno blago. 1695—43§r-208	obleke-
Pere in svetlolika
ovratnike, zapestnice in srajce.
Tovarna J OS. REICH,
MARIBOR, Gosposka ulica št. 38.
Poštna naročita se izvršujejo točno.
I mariborski parnopraMki Id s?etiolikalDiški zavod
Centrala: Franc Jožefova costa št. 9. Prejemnica: Vetrinjska ulica št. tli.
■ v S B	
r> >	
e e	
“ 01 Ml *	Naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel &
	6. oktobrom t l. od gospoda Florjana Strohmeier
«s • 4_>	zgoraj omenjeni pralnišfei zavod.
0 - -1 J	Potrudil se bodem, da postrežem cenjene od-
4-» ——* m a	jemalce točno, solidno in po ceni
VW »■■■■ ■ » o «	Za obilen obisk sefpriporoča
0.-0	
als	Anton Žiberna»
CO S 8	
t?	
O N	A '