mst&BK9s3®BB mggm&zmm tssusmsssst «$$:$ REPUBLIŠKI SVET SINDIKATOV, REPUBLIŠKI ODBORI IN DELAVSKA ENOTNOST ŽELIJO VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO! FOTO: VLASTJA V STARI LJUBLJANI ■n«eeeieBee»iaenEB»i»eEeeeDioesneee*seai™aeH!*oitiB6iieBiiieHeHBaeeae S g I ■ f Š j? 5 g E ti ti E S t. s B e » b n g S g I E i 5 g S S B B n e E g t p K g g S g g g E b g g is s g E e i E g ! B | E g 5 g E s e § 8 B 8 S s g g s s 8 B s l isnili si bomo desnice, poljubili se bomo, z levico pa -^bomo dvignili kozarce in si voščili: Srečno novo I • leto 1967! Srečno nam vsem, vam in nam! Sreča pa ni ista za vsakogar; za nekoga je sreča, nov avtomobil, za drugega najskromnejše stanovanje — samo da ni mrzlo in da zidovi niso vlažni; od mraza iti od vlage zgine. rdečica z otroških lic... Mnogo je torej različnih sreč in težko bi bilo zato ob novem letu vsakomur voščiti prav tisto, česar si najbolj želi. Toda, če ne bomo takrat pomislili samo na ljudi okrog nas, če bomo v mislih zaželeli srečo vsem ljudem na zemlji, potem ne bomo v zadregi, kaj naj jim voščimo: da bi bil mir na zemlji, da bi bil človek človeku brat in ne volk; da nikjer na svetu ne bi bilo lakote, saj je kruha dovolj za vse; da bi povsod na svetu pregnali temo neznanja, ki onemogoča, da bi ljudje spoznali sami sebe in svet, v katerem živijo. es mi je bilo toplo pri srcu, ko sem te dni poslušal našo mladino, ko je pred televizijskimi kamerami , govorila o tem, kaj želi človeštvu v novem letu. Vsem nam je spregovorila iz srca, ko se je zavze-jnala za mirno sožitje med narodi in za njihovo medsebojno pomoč v boju proti bedi in neznanju. Pokazala je-V-široko srce mlade generacije naše socialištične skupnošti, izpričala je človeško zrelost, ki je, na žalost, marsikje ne premorejo niti generacije, ki so se že zdavnaj poslovile °d mladosti. Ponosni smo lahko na našo mladino, ki dozoreva v ljudi, katerim bomo lahko s polnim zaupanjem Prepustili nadaljevanje našega dela. P no življenje nam je vsem dodeljeno; samo eno živ-jjM i jen je! Samo eno življenje ima človek, rojen na ŠA-d vietnamski zemlji, in samo eno življenje ima ameriški vojak, ki temu človeku streže po življenju in se pri tem sam izpostavlja smrti. In samo eno življenje ima človek v Indiji, ki mu grozi smrt od lakote, in samo eno življenje imajo stotisoči in milijoni ljudi^ v svetu, ki se le malokdaj najedo do sitega. Zakaj tako, čemu tako — in ali bo kdaj drugače? š J emu poleti v vesolje, ko pa si še na Zemlji ne znamo urediti življenja? Ali bomo tudi v vesolje prenašati vojne, ali bomo tudi v medplanetarni prostor prodirali zato, da bi tu na Zemlji nekateri imeli še več, kot že imajo, in si s tem ustvarili možnost, du drugim dovolijo imeti samo tisto, česar ne želijo za sebe same? Spoštljivo se klanjamo pred dosežki znanosti in tehnike, ki omogočajo polete v vesolje, lansiranje raket na Luno in podobne podvige, o katerih so še pred desetletjem tudi največji znanstveniki lahko samo sanjali. Vse to je Prekrasno, še več, vse to je fantastično ... toda vzlic svoji fantastičnosti je vse to hkrati tudi puhlo, ničevo paradiranje v svetu, v katerem še vedno divjajo nečloveške vojne, v svetu, v katerem ljudje še vedno umirajo od lakote, in v svetu. v katerem, stotine milijonov ljudi še vedno ne znajo pisati in brati... Človeški um je ogromno dosegel in ni meja, ki bi mu za vedno ostale zaprte. Napaka je v tem, da njegovi plodovi ne služijo vsemu človeštvu in dokler bo tako, ne bo nihče-na svetu mogel z gotovostjo računati niti na golo življenje. N- X 1t r.-efcoč — med vojno je to bilo — smo se prijatelji včasih med seboj šalili, da po vojni nikoli ne bomo v zadregi, kako bomo živeli. Težka vojna leta so nas naučila velike skromnosti; za neizogibno imetje smo šteli samo odejo, menažko in žlico. Seveda po vojni nismo ostali tako skromni, vsak si je z delom poskušal pridobiti čimveč — za sebe samega in za svojo družino. Ne gre nam vsem enako dobro, nsi pa se še vedno držimo filozofije, ki smo se je tudi naučili v vojni: ne glej na tiste, ki se imajo bolje od tebe, temveč na liste, ki so še na slabšem od tebe. V prvem primeru bi namreč zaradi nevoščljivosti bil nesrečen v drugem Primeru pa spoznal, da ni tako hudo, kot trenutno misliš... f de ja, menažka in žlica — ali pa nekaj podobnega ,— so še danes mnogim na svetu edina prtljaga, ki jo nosijo skozi življenje. Upajmo, da se nikoli ne bodo več ponovili časi, ko je tudi z nami bilo tako, in zaželimo vsem tistim, ki so danes na tem, da bi kmalu prišli na bolje. Sicer pa — sreča za vsakogar pomeni nekaj posebnega in zato ne ugibajmo, kaj bi si voščili za novo leto, prisrčno in iskreno si enostavno stisnimo roke, trčimo s kozarci in nazdravimo na srečo nas vseh v novem letu! MILAN POGAČNIK 1 H S n § S tj E E ■ B S S I n k ■ S I E n m n n n H m S « E B 5 S n E M E S 5 n S N n m H ■ S R a j B I I 1^ DEDEK MRAZ • STR. 2: POMAGAJMO PREDVSEM ČLANSTVU V DELOVNIH KOLEKTIVIH Intervju na pragu nove« ga leta s predsednikom Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo tov. Ivom Janžekovičem o nalogah sindikatov v prihodnjem letu. • STR. 3: SILVESTROVA BILANCA Na vprašanja našega no* vinarja o delu sindikatov odgovarjajo predsednik ObSS Nova Gorica Aleksander Cerče, predsednik ObSS Brežice Ivan Ži-vič in predsednik ObSS Celje Bernard Strmčnik. • STR. 4: IZ PRVE ROKE Reportaža o Jeseničanih in jeseniški komuni, ki ji daje utrip Železarna in barvo njen rdečerja-vi prah, pripoved o vsakodnevnih skrbeh občanov. • STR. 5: CEMENTARJEM SREČNO 1967 Novoletno kramljanje z anhovskimi cementarji, ki delajo najboljši cement v državi in ki so si za novo leto trdno začrtali pot: delati še več in bolje. • STR. 6: SREČA IMA VEČ OBRAZOV Zgodba o ljudeh, ki so na pragu novega leta zaupali novinarju svoje želje. Želijo si pravzaprav tako malo in obenem tako veliko. ® STR. 7: IZJEMA ŠE NI PRAVICA Novinar poroča o tem, kakšno stališče je zavzel RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije do nočnega dela žensk in mladine. • STR. 8: DO GLEŽNJEV V VODI Z našo stalno rubriko »Portreti in srečanja« tokrat v konjiški usnjar-ni. • STR. 9: OTROCI NA STOLIH UPRAVLJAVCEV TGA Kidričevo je redek primer sodelovanja delovnega kolektiva z otroki, ki bodo morda že jutri člani njihove delovne skupnosti. • STR. 10: ZRELOSTNI IZPIT NA TUJEM NOVOLETNA POSLANICA Lojze Capuder predsednik RO sindikata gradbenih delavcev: Ena izmed značilnosti razvoja gradbeništva in industrije gradbenega materiala v zadnjem obdobju in še posebej v letošnjem letu, je bilo napredovanje kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja tistih delovnih organizacij, ki so se brezkompromisno spoprijele z vsemi problemi gospodarske reforme, po drugi strani pa stagnacija delovnih organizacij, ki se prepočasi odločajo za takšno pot, pri čemer pa posledice neposredno občutijo delavci pri svojih osebnih dohodkih. Naslednja značilnost gradbeništva v letošnjem letu je, da kljub mnogim uspehom gospodarski rezultati relativno zaostajajo za povprečnimi gibanji gospodarstva Slovenije pa tudi gradbeništva Jugoslavije, zato je tudi naraščanje osebnih dohodkov gradbenih delavcev nekoliko počasnejše. Ker imamo pred očmi predvsem potrebo po hitrejšem naraščanju življenjskega standarda gradbenih delavcev, ki naj bo posledica večje proizvodnosti dela, pa tudi hitrejši razvoj samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah in v celotni družbeni skupnosti, se nam ob takšnih ocenah razvoja naloge v naslednjem letu vsiljujejo kar same po sebi. Ena izmed osnovnih nalog sindikata gradbenih delavcev in še posebej republiškega odbora bo v tem, da bo moral še bolj kot doslej spodbujati vse tiste napredne procese oziroma delovne organizacije, ki so nosilci najbolj razumnih odločitev, obenem pa skrbeti za izmenjavo izkušenj, da bi lahko vzoru najnaprednejših sledili tudi tisti, ki zaostajajo. Takšni pozitivni procesi so vsekakor intenzivnejši razvoj integracije v obliki združenj, poslovnih in proizvodnih skupnosti, ki naj omogočijo bolj razumno izkoriščanje proizvodnih sil in sredstev, boljše poslovne odnose, s tem pa tudi večjo proizvodnost dela. Takšne asociacije proizvajalcev so tudi pogoj za širšo integracijo na celotnem jugoslovanskem področju, predvsem pa za hitrejše angtfžiranje gradbeništva Slovenije v drugih republikah in v tujini, da bi tako zagotovili zaposlitev in večje osebne dohodke gradbenim delavcem. Hitrejši razvoj samoupravnih odnosov in sistemov delitve dohodka ter osebnih dohodkov po delu sodi v okvir aktivnosti sindikata kot stalna in najpomembnejša naloga. Če smo se doslej velikokrat zadovoljevali z načelnimi rešitvami na teh področjih, bomo morali v naslednjem obdobju posvečati večjo pozornost tudi konkretnim’kvalitetnim odločitvam. Humbert Gačnik predsednik RO sindikata delavcev prometa in zvez: Nedvomno da je bila in tudi bo v prihodnje ena od osnovnih nalog sindikata delavcev prometa in zvez — od sindikalnih podružnic pa vse do Republiškega odbora — nadaljnje razvijanje in krepitev samoupravljanja. Za naš sindikat pa je predvsem važno, da ima v podjetjih vseh devetih vej o posameznih vprašanjih lastna stališča. Takih stališč pa je bilo doslej zaradi premajhne odgovornosti in vztrajnosti sindikalnih podružnic, zamer ali celo šikaniranja, katerega so bili deležni posamezni člani sindikata v nekaterih podjetjih, vse premalo. Naloge, ki se nanašajo na izvajanje gospodarske reforme in na delitev dohodka, spremljanje in dopolnjevanje statutov delovnih organizacij in aktivnost pri reševanju družbenega standarda, ostanejo še naprej v našem delovnem programu poleg nalog, ki izvirajo iz vsakodnevnih problemov posameznih kolektivov, kot na primer nadaljnja akcija za ureditev skrajšane delovne dobe za najtežja delovna mesta, priprave za prehod in sam prehod na 42-urni tednik, pravilna uporaba zakona o delovnih razmerjih, zakona o varstvu pri delu in drugih splošnih aktov. Modernizacija in avtomatizacija v prometu vedno bolj zahteva strokovne kadre. Prizadevati pa si moramo, da se struktura obstoječih kadrov s prekvalifikacijami in priučitvijo prilagodi novim pogojem dela, kajti zaradi modernizacije in avtomatizacije prometa in zvez. racionalnejše organizacije prometa, novih avtomatsko signalnih naprav, ukinitve nerentabilnih prog ter združevanja domicilov, prihaja do problema zaposlovanja delavcev. Dejavnost, ki upravičeno pričakuje rešitev v letu 1967, je cestno-vz&rževalna dejavnost. Sindikat zagovarja tako ureditev, ki bo na eni strani omogočala čimboljše vzdrževanje cest, po drugi strani pa enakopraven položaj tovrstnih kolektivov z drugimi. Jože Globačnik predsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva: Ob zaključku starega leta bi bil možen tudi številčen obračun dela naših organizacij, čeprav je res, da bi pokazal le površinsko sliko dejavnosti sindikalnih organizacij industrije in rudarstva. To ne pomeni, da se bomo obračunu zaradi tega enostavno izognili. Pravzaprav pa je v nekaj osnovnih organizacijah, ki so imele svoje občne zbore, ta obračun že narejen. V preostalih osnovnih organizacijah, občinskih odborih in republiškem odboru bomo to storili v prvih mesecih prihodnjega leta. Kam bo tokrat zlasti usmerjen naš obračun dosedanjega delovanja? V prvi vrsti bomo konkretno odgovorili na vprašanje, kako smo delovali kot politična organizacija in kot odgovoren dejavnik samoupravljanja. Sebi in nadaljnjemu napredku bomo storili dobro, če bomo prvenstveno govorili o sebi in naši lastni aktivnosti. Člani ne pričakujejo dolgoveznega obračuna o tem. kaj je bilo na dnevnih redih naših sej. Zanima jih, in tako je tudi prav, s kakšnimi tvornimi stališči smo prispevali k razreševanju družbeno-gospodarskih odnosov na vseh ravneh, kakšni so bili naši argumenti in končno, kakšni so bili rezultati našega delovanja. Na področju samoupravljanja se kot posledica uresničevanja družbene reforme pojavljajo novi materialni odnosi, ki kažejo na vse večji delež dohodka delovnih organizacij. To terja večjo samoupravno odgovornost tudi naših sindikalnih organizacij. Če kjerkoli obstaja dilema, kako naj delujemo v nadaljnjem uresničevanju družbene reforme, potem se bomo v interesu naših članov odločili za realizem in za polno podporo vsem tistim ukrepom, ki prispevajo k intenzivnosti in stabilizaciji našega gospodarstva. Vsako drugačno delovanje bi bilo proti osnovnim interesom naših članov. Zavedam se, da uspeh družbene reforme ni nekaj izven našega živega interesa in da odpira nove možnosti za uveljavljanje samoupravnega človeka. To je samo razlog več, da na tej poti, še zlasti potem, ko smo v letošnjem letu že dosegli pomembne uspehe, vztrajamo tudi v novemi letu in se ne pustimo omajati zaradi težav, ki se jim ne bo mogoče izogniti. I I ! I ! ! : i ! I - PRAZNOVANJE NA JUGOSLOVANSKI NAČIN Poslali so me iz vašega podjetja. Pravijo, da pridite v službo, ker smo že 4. januarja Mestni sindikalni svet in občinski sindikalni sveti Ljublj ana ŽELIJO VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1967 INTERVJU S PREDSEDNIKOM RS Z S S IVOM JANŽEKOVIČEM Pomagajmo predvsem Članstvu v d plovni h knokrivih v aeiovnm koickuviu Ob zaključku letošnjega leta je uredništvo Delavske enotnosti zaprosilo predsednika RS ZSS Iva Janžekoviča, da pove, kaj meni o dogajanjih v letu 1966 in kako gleda na naloge, ki čakajo sindikate v prihodnjem letu. / Predsednik RS ZSS je takole odgovoril na naša vprašanja: VPRAŠANJE: Leto, ki je za nami, je v naše družbeno in gospodarsko življenje vneslo mnogo sprememb. Pokazalo se je, da je gospodarska reforma res tudi družbena reforma. Kakšna je bila po vašem mnenju vloga sindikatov v najpomembnejših dogajanjih v minulem letu in katere strani delovanja sindikatov so sc po vašem mnenju izkazale kot premalo učinkovite in jih bo zato treba spremeniti? ODGOVOR: Nepristranski kronist bo moral nekoč zapisati, da je bilo leto 1966 eno najpomembnejših za naš nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj v letih povojne graditve. Gospodarska reforma je pomenila predvsem prelom z dosedanjim konceptom ekstenzivnega razvoja in prelom z relativno močno poudarjeno vlogo države v usmerjanju gospodarstva. Razvoj dogodkov ob izvajanju reforme je moral nujno privesti do zaostritve z vsemi tistimi silami, ki so že dlje izražale nezaupanje/V samoupravljanje in videle v poudarjeni vlogi države edino možno pot našega razvoja. Epilog vsega je bil brionski plenum, ki je dokončno obračunal s stalinističnimi koncepti na samem vrhu in v svojih smelih zaključkih nakazal smer našega družbenega razvoja. Lahko rečemo, da je šele brionski plenum pokazal vso globino in usodnost odločitev, pred katerimi smo se znašli ob izvajanju reforme. Šele s tem plenumom je postalo jasno, da je gospodarsko reformo mogoče izpeljati le, če jo povežemo z reformo družbe kot celote, njenih organizacijskih struktur, odnosov, vsebine in metod dela, itd. V ta prizadevanja smo bili vključeni tudi slovenski sindikati. Lahko rečemo, da smo prispevali svoj delež k utrjevanju samouprave kot temeljnega elementa družbenega razvoja. Ce smo se hoteli uspešno vključiti v ta reformna gibanja, je bilo neizbežno, da smo se predvsem v naših organizacijah in forumih lotili odstranjevanja vseh tistih elementov in usedlin minulega časa, ki so hromili učinkovitost našega dela in povzročali, da se je tu in tam pojavilo med posameznimi člani sindikata vprašanje, ali so nam sindikati še potrebni. Daleč smo od tega, da bi trdili, da smo napravili že vse. kar bi nas usposobilo za organiziran boj za nove družbene odnose. Nasprotno, menim, da smo šele na začetku dolgotrajnejšega procesa oblikovanja družbene fiziognomije sindikatov. Pri tem pa ne gre toliko za organizacijske spremembe, čeprav tudi teh ne smemo izključevati. temveč predvsem za vsebinske premike, ki morajo prispevati k temu, da bo sleherna naša organizacija našla svoje mesto in vlogo kot eden od dejavnikov družbenega progresa. Element javnosti v našem delu je že dobil večji poudarek, v večji meri smo skušali doseči in zagotoviti vpliv članstva pti ob- likovanju politike, bilo je več kritičnosti do dela forumov in posameznikov, več demokratičnosti pri izbiri vodstvenih organov itd. Naštete in še druge spremembe v našem delu potrjujejo, da smo v osnovi pravilno razumeli naše naloge v splošnem vzdušju teženj po demokratizaciji naše družbe. VPRAŠANJE: Ali bi nam lahko rekli nekaj besed o najvažnejših nalogah, ki čakajo slovenske sindikate v prihodnjem letu in kako gledate nasploh na leto, ki je pred nami? ODGOVOR: Leto, v katero stopamo, bo zahtevalo veliko prizadevanj pri uresničevanju se čez noč vsega ne bo dalo urediti. Težišče našega dela v sindikatih mora biti tudi tokrat na razvijanju in utrjevanju samouprave tako v materialni proizvodni sferi kot v celotnem sistemu nadgradnje. Nastopati bomo morali s strpnostjo, znanjem in argumenti, hkrati pa bomo morali hiti brezkompromisni v boju za tako delovno vzdušje v kolektivih. v katerem bodo lahko prišla do polne veljave vsa pozitivna hotenja po uveljavljanju napredka. Le v takem vzdušju je možno pričakovati in tudi realno računati, da bodo kolektivi prebrodiil težave, ki jih bodo imeli ob zaostrenih pogojih gospodarjenja. Znebiti se je treba gospodarske in družbene reforme. Še z večjo intenzivnostjo bo zahtevalo prehod od besed k dejanjem. Razreševati bo treba številne materialne težave na področju gospodarstva pa tudi v izvengospodarskih dejavnostih, ki so se nakopičile skozi leta m ki jih je proces reforme potisnil na površino. Pri tem bo potrebna velika mera vztrajnosti, saj iluzij, »da se bo že nekako živelo« in se vživeti v stvarnost, da bodo napredovali in si utrjevali položaj le tisti delovni kolektivi, ki bodo znali svojo proizvodnjo in poslovanje bolje in racionalneje organizirati ter si z večjo produktivnost io dola za goto Viti ' položni na dorpa-on-' ip tujih trgih ^' 1 se n-” -ti odstopimo od sistema, ki je omogočal tudi naj slabši m, da životarijo na račun celotne družbe, potem moramo zavestno sprejeti odgovornost za posledice take selektivne politike, ki bo omogočala merjenje sil le na osnovi višje produktivnosti dela. Uspevali pa bomo v tem le tedaj, če bodo znanju in strokovnim kadrom dali širše možnosti uveljavljanja, hkrati pa zaostrili tudi vprašanje njihove odgovornosti in ga postavili na pravo mesto. Reelekcije ne bi smeli pojmovati kot občasno kampanjo, temveč kot stalen proces kadrovskih ukrepov, ki naj ob določenih pogojih zagotove optimalne rezultate. Vzporedno s širšim uveljavljanjem in priznanjem strokovnemu delu nju se moramo zavzemati za spodbudne oblike delitve po delu in rezultatih O tem srno sprejeli že mnogo zaključkov m deklaracij, veliko tudi praktičnih pobud, a vendar gredo stvari le počasi naprej. Še vedno imamo v kolektivih precejšen del sodelavcev, ki ne nosijo rizika, ampak so plačani po času. Na tem mestu se ne bi podrobneje spuščal v analizo vzrokov tega, poudariti hočem le tole: če se hočemo izogniti administrativnim rešitvam, katerih rezultate iz preteklosti poznamo, je treba najti take delitvene rešitve, ki bodo zagotavljale spod-budnost in uveljavljale v praksi načelo delitve po delu. Tudi osebna potrošnja ne sme biti vir inflacijskih teženj. V letu, v katero- vstopamo, se moramo zavedati le'ga, da se bo bitka za uveljavljanje gospodarske reforme odvijala predvsem v delovnih kolektivih. Zato menim, da mora prvenstveni' skrb vseh organov, od repu bi i< kih do občinskih sindikalnih svetov in odborov, biti usmerjena predvsem v pomoč članstvu v kolektivih. Manj forum vitih razprav in več konkretne pr.ioč! na osnovnih toriščih bitke tA reformo! Če bomo to razumeli in se tako tudi organizirali, bomo odpravili enega od vzrokov dosedanje neučinkovitosti, ki sc ie kazala v tem. da smo sprejemali koristne in pametne zaključke. da pa nam je cesto zmanjkalo sape. ko lih ie bilo trgba uveljaviti v življenju in so zato marsikje ostali le mrtva črka na papirju. V ta namen pričakujemo tudi široko podporo članstva Dri krepitvi glasila sindikatov Slovenije »Delavske enotnosti«, ki lahko mnogo pripomore k oblikovanju naše politike in uspehu konkretnih akcij. Ko pa bomo na občnih zborih izbirali kadre za sindikalna vodstva, se opredeljujmo predvsero za tiste tovariše, ki so nosilci naprednih konceptov in ki bodo tudi v praksi oripravljeoi zavzemati za nanredne rešitve, za ljudi, ki bodo tudi navzgor upali povedati svoje mnenje 10 se zavzeti za zakonitost in humanost kot bistveni sestav' n I10 tudi rešili ali vsaj na-reš +1 naša stališča za njih raz-dpi ev’ Ozek pr.ofil političnega dru"T5.a smo ta*t0 zameniali 2 2beno političnim delavcem- strokovnjakom, ki analizira problematiko, jo preverja v vsakdanji praksi in nakazuje možne rešitve. To pa seveda pomeni, da smo v aktivno delo sindikatov pritegnili razmeroma zelo širok krog članstva. Neizogibni boj mišljenj, stališč — kar so neredko spremljale tudi zaostritve med posameznimi grupacijami ali družbenimi dejavniki — pa je ob tem po mojem mnenju samo pripomogel k boljšim rešitvam in ne nazadnje tudi k bolj poglobljenemu političnemu delovanju sindikatov. Bosta lahko to ugotovitev potrdila tudi oba sogovornika v tej naši Silvestrovi bilanci? IVAN ŽIVIČ: Menim,, da te ugotovitve veljajo tudi za prizadevanja sindikatov v brežiški komuni. Sicer pa naj to utemeljim s primerom. Polletna bilanca gospodarjenja v komuni nam je na prvi videz razkrila sicer dobre rezultate. S te plati ne kaže odrekati verodostojnosti podatkom, ki nam jih je tedaj pripravila strokovna služba občinske . skupščine. Toda kdor bolje pozna razmere v posamez^ nih delovnih organizacijah, se s tako zelo posplošenimi pokazatelji le ne more sprijazniti, saj navsezadnje' ostaja sila aktualno vprašanje: ali ne bi mogli biti ti rezultati še veliko boljši, če... Zavoljo tega »če« smo v sindikatih pripravili temeljito analizo gospodarjenja, predvsem pa vseh zaviralnih momentov v tem gospodarjenju v desetih delovnih organizacijah. Z analizo smo šli pred občinsko skupščino in skupna seja zbora delovnih organizacij ter plenuma občinskega sindikalnega sveta je bistveno drugače osvetlila polletno gospodarjenje, predvsem pa dala bistveno drugačne zaključke za nadaljnji razvoj gospodarstva v komuni. In če je v tej zares polemični razpravi prišlo do zaostritev, do odkritega boja stališč in mnenj, ni škoda. Nekaj podobnega velja tudi za to, kako smo začeli razreševati problematiko oddiha in rekreacije, problematiko zaposlovanja mladine. .. Saj ne gre za to, da bi našteli vse. Za to zdajle niti ni dovolj časa. Dajmo besedo še Celjanom. BERNARD STRMČNIK: Ce ocenjujem letošnje delo sindikatov v celjski komuni, potem moram reči, da smo si prizadevali opraviti nekatere že vnaprej, na občnih zborih jasno zastavljene naloge. Tako: nadaljnje utrjevanje samoupravljanja, uveljavljanje , nagrajevanja po delu, spremljanje gospodarskih procesov. Vse to je bilo tako rekoč stalna točka na dnevnih redih izvršnih odborov, občinskega sveta, njegovih komisij in občinskih odborov. Po drugi strani pa smo morali spet opraviti kopico vsakdanjih nalog, če je teinu sploh mogoče tako reči. Pri tem pa je zanimivo, da je težišče dela prešlo na občinske odbore strokovnih sindikatov. Toda s . tem še nočem reči, da bi delo sindikatov kakorkoli zaprli v forumske meje. Nasprotno, preko komisij, posvetov in drugih oblik političnega dela nam je uspelo zainteresirati za delo v sindikatu zares širok krog članstva. Večja zainteresiranost, pogojena tudi z osebno prizadetostjo in zares dobrim poznavanjem problematike, pa je seveda dala tudi temu primerne rezultate. Se boste čuditi, če trdim, da gre zlasti sindikatom zasluga, da smo v Celju že zdavnaj uspeli omejiti potrošnjo v zdravstvenem zavarovanju in jo obdržati na ravni poprejšnjega Silvestra? Predlagam, da pod to kratko, bolj nakazano kot prikazano bilanco potegnemo črto. In rezultat? BERNARD STRMČNIK: Zaradi neposrednega pristopa sindikalne organizacije k celotnemu članstvu, zaradi usmerjenosti sindikatov v razreševanje najbolj žgočih problemov članstva sta nedvomno porasla tudi ugled in veljava te organizacije. Lahko rečem, da sindikati zares postajajo samostojen družbeno politični dejavnik v življenju komune, pa čeprav nekateri še vedno mislijo, da sindikat z razvojem samoupravljanja izgublja svoj pomen in funkcijo. ALEKSANDER CERČE: Primeri, da število članstva rase in ne upada, to samo potrjujejo. V letošnjem letu se je v novogoriški komuni povečalo članstvo sindikata za približno 600. Da ne govorim o tem, kako so se nekatere skupine delavcev celo pritoževale, ker jih še doslej nismo vključili v sindikat! IVAN ŽIVIČ: Prepričan sem, da se ne motim, ko trdim, da je med delavci čedalje bolj čutiti potrebo po sindikatu. Seveda po sindikatu, ki natanko ve, kaj naj dela in kaj naj doseže, za kakšna stališča se naj bori. Morda bo to mojo trditev še najbolj po- DEDEK MRAZ »NADURNO« — ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE trdilo dejstvo, da smo doslej le stežka pridobili za delo v sindikatu tako imenovane umske delavce. Zdaj že zdaleč ni več tako! Za tiste, ki bodo morila zaključili, da se utapljamo v samozadovoljstvo, bi k tej bilanci kazalo dodati še pripis. Zato: so morda nota, ki še bolj po bližnjici privedejo do cilja? IVAN ŽIVIČ: Vsekakor. Veliko je še momentov, ki zmanjšujejo učinkovitost dela v sindikatih. Od tega, da je še vedno živa preteklost, ko je marsikdo opozoril" na probleme, pa je potem opozorilo naletelo na gluha ušesa ali pa je celo imelo bolj ali manj prikrite posledice predvsem pri njem samem, da se je zato upravičeno užaljeno obrnil od sindikata. Pa slednjič do tega, da zavoljo premalo razgledanega kadra v izvršnih odborih zamre dejavnost celotne podružnice. BERNARD STRMČNIK: Da se ne bi napak razumeli: ne le sindikati, temveč vse družbeno politične organizacije so bile v zadnjih mesecih gospodarske reforme zaverovane predvsem v ekonomske procese. Pri tem pa_ smo vsi pozabili, da je gospodarska reforma hkrati tudi družbena reforma, da je treba zavoljo tega pospešiti tudi pročese v poglabljanju samoupravljanja, samoupravnih odnosov, da je treba raziskati vzroke številnih nasprotij v teh odnosih in intenzivno iskati razrešitve. ALEKSANDER ČERČE: Gre tudi za.to, da se v sindikatih samih organiziramo tako, da bomo tudi čimbolj učinkoviti. Pri tem pa smo doslej vse preveč zanemarili medsebojne stike, medsebojno izmenjavo mnenj in stališč. In to od podružnic do občinskih svetov, do republiškega sveta in njegovih organov, do republiških odborov. Ni dovolj, da posamezni predstavniki sindikalnih organov obiskujejo zasedanja drugih organov. Po mojem bi si morali prizadevati, da z razgovori »na terenu« in po interesnih skupinah pridemo do skupnih stališč. Samo za primer, kaj hočem s tem reči: stališča republiškega sveta so velikokrat le rezultat izmenjave mnenj na republiški ravni, veliko manj pa rezultat izmenjave mnenj s podružnicami, do česar pa bi seveda lahko prišli samo preko občinskih sindikalnih svetov. BOJAN SAMARIN Sindikalni svet Maribor 2 ELI SREČNO NOVO LETO 1967 VSEM DELOVNIM LJUDEM j I NOVOLETNA POSLANICA Lojze Fortuna predsednik EO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti: Letošnji rezultati, doseženi na področju izvajanja družbenoekonomske reforme, zlasti pa kvantitativni in. kvalitativni dosežki na področju delitve dohodka in nadaljnjega pogla janja samoupravljanja, hkrati pa velika pripravljenost- delovnih ljudi na nove napore, upravičujejo optimizem, s katerim stopamo v novo leto. , ... „ . Povečanje proizvodnje, porast produktivnosti, hitrejši razvoj vseh področij gospodarstva, standarda, spreminjajoča se struktura potrošnje in hitro razvijajoči se turizem pa postavljajo pred trgovinske, gostinske, obrtne in komunalne delovne organizacije še pgseimo odgovorne naloge. S'tem namreč, ko so delovne organizacije postale nosilec tako enostavne kot razširjene reprodukcije, so — upoštevaje pogoje gospodarjenja — čedalje bolj same odgovorne, da usmerjajo svoj razvoj tako po obsegu kot po smeri, da bo zagotavljal hitrejše, cenejše in kvalitetnejše storitve. A kot morajo po eni strani delovne organizacije s svojimi uslugami zadostiti potrebam občanov in gospodarstvu, tako postaja čedalje bolj pomembno njihovo vključevanje v turistično tržišče. Se posebno v letu 1967, saj je to »leto turizma«. ^ Intancije reforme se bodo v prihodnjem letu še v večji meri odrazile pri gospodarjenju vsake delovne organizacije. Intenzi-fikacija gospodarjenja, večja produktivnost, vsestranska poslovnost, organizacijski posegi, doslednejše izvajanje. delitve na osnovi rezultatov dela, vse to so komponente',, s katerimi moramo računati, ko razmišljamo, kako ustvariti večji dohodek Prav gotovo pa ' je eno izmed najpomembnejših vprašanj, kako se v sindikatih organizirati in kakšen stil dela uveljaviti v naši delovni praksi, da bi zagotovili čim večjo učinkovitost sindikatov na vseh ravneh. Zato bomo morali osredotočiti vso našo aktivnost predvsem v delo sindikata v delovni organizaciji. Kako aktivirati vse faktorje, ki vplivajo na povečani dohodek, kako ustvarjeni dohodek deliti po rezultatih dela, kako nadalje razvijati samoupravne odnose, kako skozi interno zakonodajo izoblikovati položaj upravljavca-samoupravljavca, so prav gotovo in ostajajo primarne naloge sindikalnih organizacij. Julij Planinc predsednik RO sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev: Novo leto je na pragu, drug drugemu želimo vse najboljše in mnogo uspehov pri delu. Hkrati pa si postavljamo vprašanja, kakšne delovne naloge nas čakajo. Prav gotovo bo naslednje leto eno najtežjih let v ekonomskem pogledu. Prihajamo v obdobje, ko bo začela bolj intenzivno delovati večina predpisov in ukrepov gospodarske reforme. Zaradi zaostrenih ukrejpov pri obratnih sredstvih, odplačilu anuitet, zaradi večjih cen nekaterim reprodukcijskim materialom, kot npr. gorivu, večjih cen uslugam, zvečanih taks, zavarovalnih premij, zaradi še vedno neurejenega tržišča se bodo nekatere naše organizacije znašle v resnih gospodarskih težavah, kar se bo nedvomno odrazilo v nekaterih primerih tudi na osebnih dohodkih. Vse to pa nam narekuje smotrno vlaganje sredstev v proizvodnjo, zaostritev delovne discipline, povečanje produktivnosti dela na osnovi osvajanja znanstvenih metod dela in sodobne tehnologije, uveljaviti moramo čvrsto gospodarsko sodelovanje med organizacijami in s takim sodelovanjem reševati gospodarske probleme. Osnovna skrb vsake organizacije, sindikalnih vodstev in vsakega člana pa bi morala biti skrb za človeka — delavca, proizvajalca. Sistematsko in organizirano moramo začeti reševati stanovanjska vpršanja, ki so v kmetijstvu in živilski industriji zelo kritična v večini delovnih organizacij. Skrb za zdravo in zadostno hrano, rekreacijo in omogočiti delavkam-materam normalno delo z urejanjem otroških ustanov — vse to so prav tako zelo odgovorne naloge sindikata. V delovnem programu našega republiškega odbora sindikata imamo med drugim obvezo, da si v naslednjem letu intenzivno prizadevamo uveljavljati sistem nagrajevanja po delu v naših organizacijah. Seveda pa je uspešnost tega prizadevanja odvisna od tega, ali se bodo za to zavzeli sindikalne organizacije, samoupravni organi in vodstva podjetij. Marjan Jenko predsednik RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti: ' Če naj govorim o nalogah, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju, potem bi moral govoriti predvsem o dvojem: najprej o tem, da smo pred občnim zborom republiškega, odbora. To pa pomeni, da bomo mordli pripraviti temeljit obračun našega dela v novi organizacijski obliki, ko so se štirje sindikati združili v enega. V tej oceni pa se bržčas ne bomo mogli izogniti samokritičnemu spoznanju, da je bila doslej vse preslabo razvita vez med podružnicami, občinskimi odbori in republiškim odborom. Marsikdaj te vezi sploh ni bilo. Zato tudi rezultati našega dela niso bili vselej taki, kot bi lahko bili. Drug kompleks naših nalog pa so priprave na kongres samoupravljavcev. Mislim,, da bomo morali v teh pripravah in na kongresu samem podrobno in vsestransko osvetlili dosedanji razvoj samoupravnih odnosov v družbenih službah. Končane so sicer razprave, ali uveljaviti v družbenih službah dohodek ali ne, ali razvijati samoupravne odnose ali ne, s čimer pa še ni rečeno, da smo na tem področju že odstranili vse zaviralne momente. Obsežne in odgovorne naloge pa se razkrivajo tudi v dokončnem oblikovanju nekaterih sistemskih rešitev. Zaradi premalo razčiščenih konceptov in neenotnih stališč doslej še nismo uspeli realizirati zakona o vzgoji in izobraževanju. A odlašati ne moremo več. Čimprej je treba izoblikovati ustrezne sistemske rešitve tudi na tem področju, kajti posledice so nam že vnaprej znane. Podobno velja, za zdravstvo. Pri tem gre za osrednje vprašanje, kako doslej vse preveč neracionalno in predimenzionirano potrošnjo stabilizirati in jo uskladiti s porastom narodnega dohodka. Slednjič tudi mislim, da treba načeti tudi vprašanje, kako v prihodnje stabilneje financirati tudi kulturne institucije. Kar pa zadeva javno upravo, misliih. da bi morali v sindikatih zagovarjati stališče, da naj postane delovni program tisto najobjektivnejše merilo v financiranju posameznih služb, da bo tako tudi na tem področju dohodek v neposredni soodvisnosti z opravljenim delom. ( \ PABERKOVANJE MED ZEMELJSKIMI PROBLEMI JESENIŠKIH OBČANOV - Delavcem iz sosednjih republik pravijo na Jesenicah se-»onci. Stefan HODI, predsednik ObSS meni, da ta naziv ni le napačen, ampak tudi krivičen. Po podatkih, ki jih ima na voljo, je od 12.800 zaposlenih v občini samo 2,5 % sezonskih delavcev. »V resnici je tako,* pravi tovariš Rodi, «da je od vseh zaposlenih kar 21 % delavcev iz drugih republik, vendar so vsi stalno zaposleni. Velika večina teh ljudi živi ločeno družinsko Življenje. Skoraj dve tretjini dohodka, ki ga ustvarijo in prislužijo, pošiljajo domov. Če bi imeli toliko možnosti, kot jih nimamo, in bi jih naselili z družinami na Jesenicah, bi se u občinskem dohodku precej poznalo. Delavci iz drugih republik ostajajo pri nas nekaj let, potlej se vračajo k svojim družinam. Zaradi tega ne živijo s svojimi kolektivi tako kot domači delavci. V samoupravne organe in družbeno politične organizacije jih kolektivi ne vključujejo, pa tudi sami ne silijo vanje. Delovni kolektivi'poskrbijo za njihove najnujnejše potrebe: za delo, za dohodek, hi resda vedno ni najbolj spodbuden, za posteljo in hrana. Sicer pa se morajo znajti, kakor vedo in znajo. Ta medalja pa ima tudi drugo plat. Delavci iz drugih republik si tudi sami dovolj ne prizadevajo, da bi se vključili « jeseniško družbo. Občinski sindikalni svet si je prizadeval navezovati stike z njimi. Tako smo želeli vnesti v njihovo življenje tudi kulturne dobrin«. Pri Gradisu smo na primer financirali nastop folklorne skupine, ki jim je pripravila večer narodnih plesov in pesmi. Sili smo prijetno presenečeni nad obiskom, nad svečanim vzdušjem, ki to mu sami prispevali z belimi srajcami in kravatami. Ta russtop bi nas moral po buditi, da bi kulturne večere še petkrat ponovili, pobuditi bi pa moral za podobne prireditve trni tindikeine podružnice.*. Zupanova bilanca Še vedno se oslanjamo samq na železarno Pravijo, da drži jeseniška komuno pokonci železarna. Ivan Saksida, član zbora delovnih skupnosti občinske, skupščine se strinja s to trditvijo, »Devetdeset odstotkov Jeseničanov in okoličanov živi od tovarne. Zatorej drži tista, da naša komuna meri tvoj utrip po utripu železarne. V tej navezanosti smo pa krivični. Ze leta ugotavljamo, aa leti denar tudi v drugih dejavnostih: v turizmu, gozdarstvu, trgovini, kovinski predelovalni industriji... Vendar niti ene teh dejavnosti nismo doslej kdo ve kaka razvili, Imamo na primer vse pogoje za razvoj kovinsko predelovalne industrije. 'Železo — takšno in drugačno, je doma. Na voljo so tudi, sicer zaenkrat skromne, prostorske zmogljivosti, Vendar za razvoj kovinske industrije gospodarstvo ne kaže pravega zanimanja. Znane je, da oddajajo Jeseničani 50 (h svoje kupne moa v drugih mestih izven občine. Tako mečemo skozi okno druga cen dohodek trgovine. V načrtu je zdaj gradnja velike blagovnice nasproti železniške postaje z 2800 kvadratnimi metri prodajne površine. 5 to trgovsko hiša bomo verjetno zadeli dvoje. Naši občani bode trošili več denarja v občini, hkrati pa bi jim zagotovili bogato in kvalitetno izbiro trgovskega blaga- Mnogo velikih skrbi leži na občini, Vendar odborniki zaradi prenatrpanih dnevnih redov sej včasih več ne ločimo dreves od gozda. V 14 točkah dnevnega reda, kolikor se jih pogosto zvrsti, zares ni mogoče posameznih problemov učinkovito rešiti-Na dnevnem redu se zrvšea odlok za odlokom in , če je denimo na trinajstem mestu dnevnega reda otroško varstvo, potlej ga res vi mogoče rešiti, čeprav je to vprašanje mimo nekaterih drugih med najmanj rešenimi. Bjavordeš prah je v desetletjih oharvdi jeseniške zidove. Vsesa! se je v tovarniške in stanovanjske stavb®, težko je legel na njene prebivale®. čudna nasprotje vnela v življenje Jeseničanov. Več ga tovarniški dimniki izbruhajo, laže dihajo jeseniški občani. V tem nasprotju je nekaj simboličnega: že od nekdaj so Jeseničani in njihova tovarna dihali z epi mi pljuči, is danes je tod tako. Brez železarne, brez njenega prahu, bi usahnil razcvet jeseniške komune. S tovarišem Ludvikom Slamnikom, jeseniškim županom, sva imela vsak svoje razloge za obračun dela občinske skupščine. Drezala, sem vanj s problemi, ki tarejo jeseniške občane, in ob. koncu leta se spodobi, da pove, kako je skupščina prisluhnila svojim občanom. Tovariš Slamnik pa se poslavlja od funkcije prvega občana in zato si p teh dneh tudi po svoje izprašuje vest. »Posebno sem zadovoljen,« pravi tovariš Slamnik, »da smo rešili vprašanje širjenja zdravstvene mreže in prostornih zmogljivosti zdravstvene službe. Dogradili smo tri zdravstvene postaje v okoliških krajih, zgradili 'zdravstveni dom na Plavžu in dokinčali adaptacijo splošne bolnišnice. Trdim, da se s temi problemi Jeseničanom ne bo treba ukvarjati vsaj naslednjih 50 let. Ze lep las razmišljamo o popolni ureditvi rekreacijskega centra v Kranjski gori. V veliki meri nam, je to uspelo že v zadnjih nekaj letih. Zgradili smo motel in hotel Prisank, adaptirali tri hotele, zgradili pet vlečnic, trafo postajo, uredili kanalizacijo in postavjlj trgovski center s pošto. Posebno sem srečen, da smo izrisali urbanistični načrt za vso jeseniško občino. Tega objekta ni mogoče »otipati«, veliko truda in denarja je veljal, je pa neprecenljiva pridobitev za našo komuno. Iz papirnatih del rastejo že prvi resnični objekti. Tako rešujemo jeseniški problem številka ena — ureditev vodovodnega omrežja z zdrave, pitno vodo. Prva faza gradnje je pri kraju: zgradili smo zajetja in napeljali cevi do samega omrežja. Računamo, da bomo 1988. leta Jeseničani že pili vodo izpod Perilnika. V področje urbanističnega načrta sodi tudi napeljava električnega krogotoka, Razen dveh trafo postaj je delo opravljeno. Za Zgornjo savsko dolino pa polagamo nov 35 tisoč kilovoltni daljnovod. Na področju šolstva smo rešili tri hude probleme: zrasla je nova šola v Mojstrani, uredili smo prostore za posebno šolo in njenih 12Q učeneev in adaptirali šolo na Koroški Beli. Začeta je akcija za gradnjo šole v Kranjski gori in tako ostaja v prihodnje samo izgradnja šole na Jesenicah.« Govorila sva še o ureditvi cest, o novozgrajenem jeseniškem prometnem vozlišču, podvozu, mostu in treh asfaltiranih lokalnih eesfah. Pri teh objektih se je blagajna za cestišča izčrpala. Zato hodijo Jeseničani še danes pa razriti Tomšičevi in drugih makadamskih mestnih cestah.. Roden Jeseničan mi je svetoval, naj sedem v oštarijo in dam za liter, če želim Jeseničanom razvejati jezike. Pa sem res. Pri mizi v kotu sem srebala kavo in zbirala »korajžo«. »Nak, iz te 'moke ne bo kruha,« mi upada pogum. »Lepo delo,« bi rekli vsi ti ljudje, ki sedijo pri sosednjih mizah, »če ga lahko opraviš pri litru vina,« Tako ni--sem prisedla niti k možem, ki so imeli na mizi že nekaj praznih steklenic piva, niti k ženskama, ki sta si močili usta s pelinkovcem in kavo, vmes pa govorili kot dež. Imam srečo, Za sosednjo mizo so pravkar sedli štirje mladi ljudje. Vprašujoče se spogledamo in že sedim za mizo neveste, -ženina in njunih prič. Dragica in Peter Kerne sta se vzela pred četrt ure. Na poročno zakusko sta prišla v restavracijo Pošta. Doma nimata. O, pač, vsak košček svojega. Dragica stanuje pri neki ženski- kot pod- . najemnica, Peter pa v samskem domu. Na tej »ohceti« ni kdove kako veselo. Namesto smešnic se pogovarjamo o težavah. Kar nekam preveč jih je za začetek v dvoje. Dragica dela v Beljaku, na Jesenicah ni mogla dobiti dela in tako ji je Zavod za zaposlovanje našel zaposlitev onstran meje. Vsak dan se vozi v ribar-nico!in se vrača na Jesenice. Zasluži borih 1400 »šilingov«, od tega jih nekaj odrine za vožnjo, nekaj za konzervirano hrano, majhen del za doto. Peter dela v Železarni in kot nekvalificiran delavec ne zasluži dosti čez 60 tisočakov. Njuni želji sta veliki, vendar še vedno zemeljski: želita si stanovanje, skromno stanovanje in za Dragico delo na Jesenicah. Da, stanovanje! Dragica in Peter, to ni le vajina začetna težava v dvoje. Velika večina tistih, ki so pred vama rekli »da«, so bili v podobni koži. Z leti so dobili stanovanje, zdaj so pa »nesrečni« zaradi drugih skrbi. KAZATI NA NEPRAVILNOSTI — NI GREH Julka Bauman, gospodinja s Plavža, čaka v vrsti na zelenjavo. Iz cekarja ji molita steklenica z mlekom in štruca kruha. Tudi na to je morala čakati v sosednji trgovini. »Trgovin je premalo,« se pritožuje. »Poglejte, kako veliko naselje je zraslo na tem koncu. Na Plavž se nas je v zadnjih letih priselilo več sto in menda nas je tu že več kot 30OQ. Seveda, vse ne more biti naenkrat, ampak kakšno večjo trge vino bi pa že lahko zgradili.« Ženske, ki so čakale v vrsti, so menda mislile, da sem iz urada za ureditev problemov. Obstopile so me in prav nič mi n; bilo potrebno več spraševati »Na tem koncu bi morali imeti šolo in vrtec,« je zavzdihnila sti gostiln, če že ne premoremo mladinskih prostorov« se šali Cop, »Na Javorniku raste kulturni dom, toda še preden so prostori za kulturne prireditve nared, so že odprli pivnico. N# vem, kako gresta kultura in pivnica skupaj,, „« (Za pesniške duše že, ampak Jeseničani so realni ljudje in zanje se kaj takega menda res ne spodobi). JESENICE, MEKA ZA KASIMA, MATA, PETRA ... 1 Pred novo valjarno je skupina delavcev urejala cestišče. Krampi so topo zadevali ob zmrznjena tla. Okoli samokolnice se nas je zbrala pisana mešanica jugoslovanskih narodov. Tu so bili Mato Tkalec iz Čakovca, Peter Vučkovič iz Banjaluke, Kashn Hadžič iz Cnzina, Hrleti-vojc Mihajlovič iz Niša. To so le štirje delavci.od preko 2000, kolikor jih dela na Jesenicah iz sosednjih republik. Vsi so stalno zaposleni v Železarni in pri gradbenih podjetjih. Naši znanci delajo pri Komunalnem podjetju. Večinoma so že »stari Jeseničani«. Imajo se za samce in tak stan so jim prisodili tudi drugi- V resnici pa so vsi poročeni in imajo več otrok. Več mesecev ne vidijo svojih družin. Na Jesenice jih je pripeljala želja po zaslužku. Mihajlovič iz Niša pravi, da bi težko dobil delo doma in če bi ga že dobil, bi zaslužil komaj dobrih 25 tisočakov. Kako pa tu? »Poleti delamo od šeste do šeste, pozimi pa od sedme do pete popoldne.« odgovori za vse Vučkovič. »Veliko in naporno delamo in za vse delo in dolge ure. ki jih prebijemo ob krampih, dobimo po 60 do 70 tisoč dinarjev,« ■ »Boli nas,« pravi v lepi slovenščini Tkalec, »da dobimo za nadure in za delo ob praznikih izplačane navadne ure.« V trenutku se jim zazdi, da so preveč povedali. Potem pripovedujejo o lepo urejenem samskem domu. Sobo si delijo, po štirje, po pet. Pri domu je tudi menza, ža kosilo, večerjo in stanovanje plačajo približno 20 tisočakov. Za »džeparac« jim ostane malo, kajti kolikor največ morejo, pošljejo domov svojim družinam-»Prosti čas?« se zasmeji Hadžič, . »duša draga, kdaj ga naj ujamemo, če pridemo v temi ■ s ,šihta’. Potlej je večerja, pranje, krpanje. Veste, mi smo samci.« Na srcu jim leži ločeno družinsko življenje, toda kam z družinami, stanovanj ni. »Veste, jamčil bi s svojo glavo in z vso svojo družino, da bi pošteno živeli med -Jeseničani.« se zaklinja z dlanjo na srcu Petrovič. »Cs bi enkrat dobil stanovanje, če bi se lahko naselil na Jesenicah.« No, z litrom si nisem zaslu-služila zaupanja Jeseničanov-Jeziki go se jim razvezali sami po sebi. Vsem njihovim drobnim in velikim skrbem, žal, nisem mogla prisluhniti. Pa mc je potolažil njihov župan: »Naši občan} ne sitnarijo kar v tri dni. Terjajo pač urejene komunalne probleme. Vedo, <1® morajo imeti, denimo, v rcciti cesto, na vogalu svetilko; veliko manj jih pa skrbijo tako imenovani širši družbeni problemi komune, V tej skrbi si zamišljajo delitev dela in skrbi tako: (o, kar mene osebno bode, bom že povedal, drugo p® naj uredita predsednik ib skupnost...« I. VRHOVCA# mlada mamica. Druga se je pritoževala nad slabo vodo in še ta velikokrat ne doseže vrhnjih nadstropij. Spet tretja me je napotila na ogled zanemarjenih cestišč, ki vodijo z glavne ceste v notranjost stanovanjskih naselij ,.. Oh, ti črna nehvaležnost! Komaj so se vselili v nova stanovanja, so pozabili, d.a so svoj čas samo to želeli, zdaj pa kar vro problemi iz njih. Ampak veste, da ni greh videti in odkrivati nerešena vprašanja. To je znak, da želijo ljudje vedno več in boljše. In Jeseničani so Že takšni. Ti bi tudi radi. da bi jim zrasli mladi v poštene delovne ljudi tako, kot se to spodobi za stoletni jeseniški rod. Na živce jim gre, ker hodijo v kavarne brusit pete, v zameno pa jim niso dali drugih prostorov. Ne, to ni zraslo na mojem zelniku, O tem, kako sp imajo mladi na Jesenicah, sem zvedela iz prve roke: KULTURA IN PIVNICE V »DIVJEM ZAKONU« Jože Komie, kovinostrugar., in Milan Čop, inštalater, oba iz Železarne, sta me spomnila, da mladina rada pleše, Vendar je mogoče zaplesati le v restavraciji Pošta, mladinski ples pa je bil prvič po pol leta pred dnevi, ampak spet v kavarni, v zameno za Pošto v Korotanu. »Mislite, da radi hodimo v kavarno,« je povzel Komic. »toda druge izbire ni, saj Jesenice ne premorejo mladinskih prostorov, kjer bi se lahko kulturno zabavali, Tudi ostalo kulturno razvedrilo dobivamo bolj po obrokih. Razen kina in nekaj gledaliških predstav, ni kaj videti.« »Pač pa imamo na Jesenicah do- SRECNO NOVO LETO 1967 ŽELI Občinski sindikalni svet Kranj NOVOLETNA POSLANICA Dve plati medalje NOVOLETNO KRAMLJANJE Z ANHOVSKIMI CEMENT ARJI NOVOLETNA POSLANICA živo srebro je bilo precej ped ničlo, ko sem te dni obiskal anhovske cementa?- je. Tudi ledena skorja na Seči je no to cpczarjala. Pritisnil je tisti mraz, ki smo ga običajno vajeni ob novem letu. Tudi mraz tistega dne ni preprečil anhovskim cementar-ienr da ne bi pohiteli na delo k cementnim pečem, v oba kamnoloma, k strelom, kjer Izdelujejo salonitne plošče, salonitne cevi... ^udi tole nov.oletno kramija-Je 2 anhovskimi eementarji, če »lahko tako imenujemo, se ni 2a-el° v direktorjevi sobi. 2 °elo se je že ob tem, ko sem jVdavcem Jakom Lapajnetom, sicer dela pri cementni peči, , °Pil iz avtobusa- Z njim je bi-v tudi hčerkica. Brž mi je po-t ,^al- da hodi njegova hčerkica B Q1 v glasbeno šolo. še bolj “Rosen pa je bil, ko sva stoki Po novem mostu čez Sočo, >v! s° si ga zgradili anhovski cestarji sami. m ‘"Veste, koliko prihranimo sa-Pri prevozih,« mi je spotoma i?l Pripovedovati. .»Z novim rrio-smo težkim tovornjakom, na^'QVi° cement ali salonitke jz celil “Vetrne, skrajšali pot za osem kilometrov. Kar iz-~ "e, koliko je prihranka, če RekaUineVn° odpelje iz tovarne deset tridesettoncev . . « m0;c]kQ na hitrico res nisem š6 j*61 Vračunati. Tudi do danes cei iSerri izračunal. Je pa to pre- i denarja. men,°i sopotnik, anhovski ce» še n.'ar Jaka Lapajne, pa mi je Dri izračunal. Je pa to pre-lep °Vedoval še naprej, Tja daje ’ kam' ' ' ' _ , or je segel pogled, mi Pokazal z roko: leBp1’arn zdaj gradimo nove sl-t)a,, Za cement. Mi proizvajamo i kvaliteten cement V dr-ižJl' toda kot so naši inženirji Še ,Cunali. bi lahko proizvajali V^litetrrejšega, če bi ga dlje Vji/11! "odležati«, kot temu pra-'O eementarji...« ga i-6 že nisem mogel novoletne-men^Tljanja z anhovskimi ce-jevitar.ii začeti v topli direktor-narj.,180131’ sem §a l,a tam lahko dasla Val Iz Čisto preprostih bia jR°V' Direktorja ni bilo do-VodVDa mi je tovariš Sartori, tarnf s,)1°šne službe v cemen-Lvq ' '^Uazno ponudil direktor- Tu sem naprej kramljal z anhovskimi eementarji, direktorjeva tajnica tovarišica Boža pu jo poskrbela zb »expresso« in limonado. STOODSTOTNA IZKORIŠČENOST STROJEV JE VELIK USPEH Ivan Dugar, vodja generalnega skladišča v cementarni, je bil naslednja moja »žrtev«. »Prej sem devet let delal za strojem,« je pripovedoval, kot bi se hotel opravičevati, da delo v skladišču ni prav tolilco pomembno kot delo za strojem. »Delal sem salonitne cevi.,. Še pred dvema letoma. Takrat smo delali v treh izmenah in treh posadkah, kot mi pravimo. Zdaj pa delajo v tem obratu prav tako v treh izmenah, toda v štirih posadkah, kar pomeni, da so delavci vsakih šest dni po dva dni prosti, toda različne dneve v tednu...« Ne da bi ga posebej spraševal, je Ivanu Dugarju, ki je tudi član zbora delovne skupnosti občinske skupščine v Novi Gorici, beseda stekla: »Prej, ko smo proizvajali salonitne cevi, denimo premera sto milimetrov, si jih na enem stroju proizvedel v osmih urah le 280 do 320, poslej ko smo pa prešli na delo v štirih posadkah, pa sem jih kmalu sam proizvedel v eni izmeni 550 do 570 kosov ...« Ivan Dugar pa mi ni pozabil povedati, da so ob tem, ko so praktično uvedli štiri delovne izmene, povečali število zaposlenih le za 170 delavcev. To pa je minimalno. Še posebej pa je poudaril, da' od takrat naprej iz-* koriščajo stroje 95-odstotno, tiste stroje pa, kjer proizvajajo cement, celo 100-odstotno, kar je iznad vseh evropskih in celo svetovnih povprečij, »STANOVANJE DOBIM ...« Še in še bi kramljala z Ivanom Dugarjem, pa najti je že zmotil Ljubo Ceferin, ki dqja v notranjem transportu. Pravi, da je »deklica za vse«. V svojem oddelku mora poprijeti za vsako delo, če ta ali oni delavec zboli, če ge ta ali oni stroj pokvari. Kot je povedal, zdaj največ vozi viilčarja. »Česa ste se v letu, od katerega se počasi že poslavljam^, najbolj razveselili,« sem ga malce provokativno povprašal. Nerodno mu je bilo, ko sem ga to povprašal. Zardel je. Na, pa sem ga polomil, sem si mislil. Tedaj pa se je mojemu sobesedniku »odprlo«, »Pred dvema dnevoma so na upravnem odboru tovarne jskle-nili. da dobim stanovanje. Štirje kandidati smo bili s približno enakimi,pogoji. Komisija za razdelitev stanovanj se ni mogla odločiti, zavoljo tega pa je odločil upravni odbor. Ne morete si niti predstavljati, kako sem vesel, da so stanovanje dodelili prav meni...« r' mre.) je tekla beseda o stanu. -njih. »Nasploh naša tovarna lepo skrbi za stanovanja delavcev. Lani je v Kanalu zgradila 24-stanovanjski blok. Letos gradi prav takšnega,« je nadaljeval Ljubo CefBrln, »Mnogim pa je tovarna s posojilom do treh In pol milijona starih dinarjev omogočila individualno stanovanjsko gradnjo. Kot vem, se jih je blizu štirideset odločilo za tako gradnjo. Med njimi tudi takšni, ki že stanujejo v stanovanjskih blokih. In ko se bodo odselili, bodo tudi ta stanovanja prosta za naše delavce. Trenutno je še sedem takih delavcev, ki bi takoj potrebovali stanovanje.. .« DVAINDVAJSET LET MED SALONITNIMI KADMI Z Ivanko Boltar, delavko v oddelku fazonskih komadov, sva si segla v roke, ko sem -se z Ljubom Čeferinom še poslavljal. Ivanka Boltar je v najlepših letih. Pa tudi med najstarejšimi anhovskimi delavkami. Nič manj kot 22 let je že v tovarni. Skupaj sva obujala spomine, kako je bilo pred 22 leti, kako je bilo pred petnajstimi, kako pred petimi leti. . »Zame .ie velika razlika v načinu proizvodnje, kako smo delali prej in kako delamo zdaj. Samo če se spomnim, da sva na primer še. takrat pod Italijo razne salonitne kadi delali po dve ženski skupaj, v. glavnem pa je bilo to liiožko delo, danes kar verjeti ne morem, da sama na- »Zdajle, ko sediva tu v direktorjevi pisarni in če bi bil direktor tudi prisoten, kaj bi ga najprej povprašali?« »To je pa malo nerodno, še nikoli nisem na kaj takega pomislila. Morda bi ga vprašala, kako bo v prihodnjem letu z azbestom. ki je za našo proizvodnjo izredno pomemben . ..« »No, vidite, odlično vprašanje. Brez skrbi bodite, ga bom že jaz povprašal...« »MLADI« IN »STARI« KOT ENA DRUŽINA Darko Markočič je eden tistih Bricev, ki se vsak dan pripeljejo iz Dobrove v Brdih na delo v cementarno. ' »V skupini, kjer delam, smo mladi in stari. In reči moram, da se odlično razumemo. Predvsem mi je všeč, da znajo tudi mladi poprijeti za delo in ga ceniti. Je že res, da tu pa tam mladi delavci med malico v raznih pogovorih pojamrajo, Toda brž jih starejši opozorimo na težke časd, ko še dela nismo imeli, kaj šele zaslužek, Tudi šefa imamo dobrega,« je veselo pripovedoval Darko Markočič. »Tudi okregati nas zna, če ga polomimo. No, na srečo ga ne polomimo velikokrat. ..« a a a a a a H a a a M a m a a a a a m m m a a M a BS 1 B S S H a BI IB a H H H a is H g ■ »Beseda sindikata nekaj velja« el - t redim tudi sedem.stolitrsko salonitno kad... Toda čeprav je tudi še danes to delo fizično zelo naporno, že zdaleč ni tako težko delati, kot je bilo morda še pred petimi, desetimi leti. Naše delovne razmere so se v mnogočem izboljšale.« »Mimogrede, koliko pa zaslužite?« »Tudi do sto tisoč starih dinarjev,’ ..« Vs6m sodelavcem, predavateljem in slušateljem v seminarju za aktualne probleme socializma Visoki šoli za politične vede . v Ljubliani želimo mnogo uspehov v letu 1967 Delavci, s katerimi sem ,se pogovarjal, so očitali sindikalni sem se obrnil na predsednika tovarniškega sindikata, Petro AMBROŽIČA. , , »Po eni strani imajo morda delavci prav. ko očitajo, da delo sindikalne organizacije peša Toda verjetno to očitajo le -is t delavci, ki so kol člani sindikata kaj malo prispevali k boljšemu in aktivnejšemu delu sindikalne- organizacije.« je Povedal Peter Ambrožič. »Res je, ob samozadovoljstvu se ne pride daleč. Povedal pa bi rad, da'ram kol predsednik sindikalne organizacije v naši tovarni lahko poslujem s številnimi podatki, pa bosta lahko sami presodili, ali je bil naš sindikat aktiven ali ne. V minulem obdobju se je sindikalna organizacija zavzela za najrazličnejše socialne probleme v tovarni. Naj omenim morda samo to, da si gremo člani izvršnega odbora sindikata vedno ogledat, kje stanujejo in predvsem v. kakšnih razmerah stanujejo naši delavci, ki so že dlje bolni ali pa so stalno podvrženi raznim boleznim. Takim ljudem vedno pomagamo moralno trt materialno. Zlasti poskrbimo, da socialno ogroženi delavci v naši tovarni čimprej dobijo primerno stanovanje. Lahko bi naštel nekaj primerov, ko smo pomagali socialno ogroženim delavcem ali pa tudi otrokom umrlih staršev, ki so bili zaposleni v naši tovarni. Morda so naši delavci tudi premalo seznanjeni, da ima naša sindikalna organizacija precej odločno besedo tudi pri samoupravnih organih tovarne. Prav te dni bo izvršni odbor naše sindikalne organizacije temeljito analiziral novo analitično oceno delovnih mest in zavzel ob njej svoje stališče, ki ga bo posredoval delavskemu svetu. Da bo to stališče res na mestu, sem prepričan po tem, ker so nekateri člani izvršnega odboru sindikalne organizacije res kvalificirani za to in se na analitsko oceno delovnih mest dobro spoznajo, kar pomeni, da bodo lahko opozorili na napake, ki jih je morda storila komisija, ki je to oceno pripravila. Kramljanje z anhovskimi ce-mentarji je kajpak teklo še naprej. Časopisna stran pa je prav gotovo premalo, če bi hoteli opisati vse, kaj so v tovarni storili za boljše delovne razmere, zlasti v obeh kamnolomih, če bi hoteli zapisati, kaj imajo še v načrtu v prihodnjem letu in podobno. Zato naj bo tokrat dovglj. In anhovskim eementarjem SREČNO 19671 M, ŽIVKOVIC H H n ■ B H ■ 8 Osnovna proizvodna orientacija v prihodnjem obdobju Na to široko zastavljeno vprašanje je odgovoril ing. SREČKO SIMČIČ takole:- »Neprestano delo pri izpopolnjevanju tehnoloških postopkov in organizaciji dela, izboljšave strojev in naprav ter vztrajno strokovno izpopolnjevanje bodo tudi v bodočem razvoju tovarne, razen skrbi za razvijanje dobrih odnosov, glavna naloga samoupravnih organov. - V svojem perspektivnem razvoju namerava podjetje še nadalje povečati proizvodnjo cementa in salonitnih, izdelkov za približno 20 odstotkov. Zavoljo tega prav zdaj moderniziramo proizvodnjo salonita, predvsem barvanega, pripravljamo načrte za še eno rotimo peč in dodatne naprave za proizvodnjo cementa. Tako na primer gradimo tudi silose, s katerimi želimo še povečati kvaliteto cementa in pri pakiranju zmanjšati izgube. Povečati pa nameravamo tudi proizvodnjo salonita. Omembe vredni so-zato napori, ki jih vlagamo za povečanje proizvodnje barvanega krovnega in obložnega 'salonitnega materiala.. Letos smo ga v različnih barvah že proizvedli blizu 12.000 ton. Povedal bi še, da izvažamo naše izdelke v preko dvajset držav in bo vrednost letošnjega izvoza znašala blizu 2,3 -milijona dolarjev.s Preskrba z azbestom še vedno velika težava Večkrat smo že o tem razpravljali na centralnem delavskem svetu, vendar se problem uvoza azbesta še ni dokončno rešil, je povedal ing. Jože Valentinčič, direktor Tovarne cementa m salonita v Anhovem, ko sem ga vprašal o tej zadevi. Sploh se tisti, ki se ukvarjamo s lem, sprašujemo, Zakaj je azbest na listi tako imenovanih blagovnih kontingentov. Za to pravzaprav ni razlogov in mirno bi ga lahko uvrstili na listo LBO tako imenovanih izdelkov, ki imajo liberaliziran uvoz. S temi predlogi pa zelo težko prodiramo. Mišljenje proizvajalcev, zvezne gospodarske zbornice, strokovnjakov zveznih sekretariatov je enotno: kontingent uvoza azbesta bi bilo treba povečati, dati več »svobode« tistim, ki azbest potrebujejo za svojo proizvodnjo. Kajti situacija je še vedno taka. da pokupimo vsako dlako domačega azbesta. Domači proizvajalci izpolnjujejo svoje pogodbe le 60—70 % Nikakor ne pridejo na »zeleno vejo«. Leta in leta smo jim uporabniki azbesta prispevali sredstva. da bi razširili svojo proizvodnjo. Ne rečem, da teh sredstev niso dobro upora bili. nekaj so dali za razširitev proizvodnje azbesta, so pa investirali tudi v druge namene, -ki so se morda njim takrat zdeli najboljši, vendar pa danes vsi skupaj ugotavljamo. da je proizvodnja domačega azbesta premajhna. No, in še tole: poleg domačega azbesta, ki ga imamo na voljo, bi ga potrebovali še letno vsi potrošniki skupaj 21.800 ton. Kontingent pa. ki nam je določen za uvoz. znaša za vse skupaj le 17 000 ton azbesta. O kontingentu oziroma o njegovi višini pa, zal, odloča le nekaj posameznikov, kar prav gotovo ne gre v korak z današnjim časom Ob tej priložnosti pa bi rad opozoril še na težave, ki jih imamo v našem deviznem poslovanju. Kot veste, smo z devizami letos poslovali po načelu daj — dam. Tako nam je Jugobanka za vsak izvoženi dolar letos priznala le 0.705 dolarja. Naš kolektiv, ki je izredno aktiven v izvozu, sej ga bo letos v primerjavi z lanskim letom povečal kar za 40 'U. takšno politiko težko razume. In še to: z raznih koncev prihajajo v zadnjih. mesecih različna tolmačenja glede nacionalizacije priliva deviz po 1. januarju 2967 za fizično izvršen izvoz do kraja leta 1966. Če bi se to zgodilo, kar so nekateri napovedovali, bi bile kršene samoupravne pravice kolektivov in kršene tudi pogodbe, ki smo jih sklenili. Kolektivi, ki veliko izvažajo, ne bi mogli nadaljevati svoje izvozne politike. Zato menim, da se mora izvršiti obračun pogodb za izi'ršen izvoz v letu 1966 in da se da kolektivom vso samostojnost pri odločitvah, kaj bodo storili s prilivom njirri pripadajočih deviz. Moj mali znanec Drago Golič bi bil srečen, če bi se z očkom in mamico preselil v sobo. ki bi imela okno. Vsaj čisto majčkeno okno, s katerega bi smrkolinu, ki mu je med pretepom razbil spodnjo ustnico, pokazal jezik in ga ozmerjal brez strahu, da bi jo spet skupil. Sobo z oknom Si želi še zaradi sto drugih reči. V devetih letih in pol je enkrat samkrat videl sončni vzhod. Takrat, ko je šel s staro mamo na Storžič.. Dobre tri leta je imel, pa si je zapomnil, kako sonce vzhaja. »Rad bi bil mornar,« mi je rekel, »vsako jutro bi gledal, kako se tista velika rdeča krogla počasi dviga in začne ščemeti v oči...« »Ne boš delavec, kakor očka?« Drago je našobil polno spodnjo ustnico in stisnil k sebi skoraj čistokrvnega ovčarja Tarzana — svojega najboljšega prijatelja, ki ga natanko ob sedmih zbudi. Če ne zlepa, pa s tem, da ga ugrizne v nogo ali v uho. »Ne bom delavec. Delavcem ne dajo zastonj stanovanja.« Dragov oče, ki mu ne pravijo čisto tjavdan Gandi, se je suho zasmejal. Čudno žalostno je zvenel ta smeh v nekdanji zakotni trgovinici s sadjem in zelenjavo in v sedanjem Goličevem domu. kamor prodirata sonce in zrak samo skozi zaste-klena vrata in izložbeno okno »Žo ločiti se ie hotel zaradi stanovanja,« ;e rekla žena. ki prodaja rože na trgu. -rekel mi je, naj si poiščem moža. ki bo imel .sobo in kuhinjo Otrok ima že od. rojstva bronhitis, mož je bil lani tri mesece na bolniški zaradi slabih pljuč.« Na komodi, obloženi s stoli in s polnimi papirnatimi škatlami, ki jih nimajo kam spraviti, je stala bogato okrašena novoletna jelka. Drago je prižgal električne lučke. Praznična svetloba je oblila omaro, ki je zaradi pomanjkanja prostora ne morejo odpirati. Brez vrat zeva tesno prislonjena k zakonskima posteljama, kjer spi vsa družina in kjer je Drago pisal celo šolske ' naloge, preden so odprli šolski vrtec. Med posteljama visi majhna stenska luč, ob njej se Drago, leže na trebuhu, ure in ure potepa s človeškim Tarzanom po džungli, pleza po drevju, se bori z zvermi... »Za nas bi bilo stanovanje sječa,« je rekla Dragova mama, »drugega nam ne manjka.« ZDRAVJE JE NAJVEČJA SREČA Erženovi stanujejo v lepi vili. Doma sem našla samo gospodinjo, že priletno, toda zelo bistro žensko, in njenega vnučka Janeza, ki je tako kakor Goličev Drago skozi odličnjak, po razbo-ritosti sta si pa tudi precej podobna. »Zdravje je največja sreča,« je rekla Erženova mama, ki ima hčer spet v bolnišnici. »Samo eno leto je bila reva doma, zdaj bo. pa menda morala spet pod nož. Zaradi oči.« Mojca je žrtev zadnje vojne. Ob bombardiranju šole na ljubljanskem Mirju je bila močno ranjena. Reših so jo. toda sčasoma je na eno oko oslepela, ranjeni košček arterije v vratu so ji zamenjali z umetnim, živčna je, vendar srčno dobra ... »Tako se je veselila novega leta,« je vzdihnila njena mama in počasi drsela z očmi po lepo opremljeni dnevi' sobi, polni zelenja: »Vsega sem nakupila, da bi nam bilo lepo. Mojca mi je pomagala znositi skupaj, zdaj pa sedim kot kup nesreče tukajle. Preden je odšla v bolnico, me je prišel neki direktor z avtorri iskat, da sem tim spekla potice. Ne veste, koliko dragocenosti imata z ženo ... Veliko knjižnico čez vso steno, kipe, slike, tako da sem jim rekla: .Vi boste pa težko umrli,1 ko vsega tega ne boste mogli vzeti s seboj’ — otrok pa nimajo — ampak, če bi morala izbirati med to bogatijo in zdravjem, hi izbrala zdravje; Mojca je mlada, nekaj čež trideset jih ima, Janez je še otrtik, midva z očetom sva pa stara:. > »Mogoče pa ne bo tako hudo, kakor mislite.« »Se iz službe jo lahko dajo.« me je preslišala Erženova mama, »več je bolna kot zdrava. Oče ima samo 47 tisoč pokojnine. jaz dobim nekaj malega ... Omenila je. da ji bodo ob novem letu povečali plačo,, najbrž ne bo,. nič iz tega ....« DA SE LE POSLABŠALO NE BI ’ ' ’ ■*;: (vi? Poljakov Boris, hrupen ves,er Ijak, ki ga je nemara bližajoče se srečanje z Abrahamom zresnilo pri delu, je zadovoljno zapredel izpod odeje na zofi, kamor zadnje čase sumljivo rpd zleze po šihtu v tovarni: »Za novo leto si želim, da .bi ga tako srečno prejadral kakor letošnje. Ali nam ni lepo, mami?« Marija, njegova »mami«, je v kuhinji pripravljala kavo, ' »Seveda, ker' si spet na 1 toplem,« ga je zavrnila Marija. »Včeraj, ko me ni bilo doma, bi drugače govoril. Še zakuriti si ne znate sami, gospoda gre faje v gostilno jest. Zeblo vas je, revčke, čudno, da vam nosovi niSo: odpadli'."Danes je pa ves blažen, ko je doma spet toplo.« Boris mi je pomežiknil.. »Priznaj, mami, da si srečna.« Marija, s katero se že dvajset let prepirata, pa se nikdar resrio ne sporečeta za dalj časa, je sramežljivo povešala .oči, ko je postavljala kav.o pred naju. Bila sta videli zares srečna. Kljub temu, da so sina na grafični šoli zopet vrgli iz fizike in da se zato ne more izučiti tega poklica, kljub majhnemu podstrešnemu stanovanju in strmim lesenim stopnicam, po katerih mora Marija prenesti vsako vedro čiste in umazane vode. »Če ne bo hujšega.. .« je rekla ona. »Da se le poslabšalo ne bi,« je dodal on. »Želim, da bi bilo za vse dovolj dela. Zase se ne bojim. Avtomobilske gume bodo ljudje kupovali, vedno več je avtomobilov. Če imaš delo, imaš kruh. Kruh je sreča, kajne mami?« »Kaj pa avtomobil?« »Tri otroke imava, to je več vredno. Dva sta, hvalabogu že pri kruhu. Siti sm-o, oblečeni in na toplem.« / ■ »Včeraj zjutraj so našli na Starem trgu zmrznjenega reveža. Na dvorišču je ležal, nihče ga ni poznal,« je rekla Marija. »Bil je tako suh in drobcen. Če bi bila poprej vedela, da jer lačen, bi mu bila dala jesti in ga vzela pod streho.« »Mogoče se ga je pa samo preveč napil. Pijanec hitro zmrzne,« je sočutno pojasnil Boris. »Pustimo to, raje se pogovarjajmo. kje in kako bomo silvestrovali.« ZVITOREPKA Poznate Marijo Bralič? Ne verjamem. Pred dnevi je prvič prišla v Ljubljano: Z velikimi koši pristne dalmatinske endivije se' je uvrstila med anonimne prodajalke na ljubljanskem živilskem trgu. Najin razgovor se je začel, seveda, o solati. Po tristo je zahtevala' za kilo, njena soseda, prav tako Dalmatinka, pa štiri-' sto. Pocenila jo je, da bi činaprej odšla domov. »Dve punčki imam’« je 'zgovorno razlagala, »pogrešata mei Novo leto se bliža, nekaj bi jima rada še nakupila v Ljubljani. Bolj bo imenitno, če' prinesem iz Slovenije. Doma moram pa še tudi vse pospraviti ža praznike.« »Več časa bi vam ostalo, če bi solato odpeljali v Split. Najbrž jo pri nas dražje prodaste in\ več zaslužite?« »A, vraga. Tvj se samo ,više prokuri nego kod nas’, Split je manjši, solate pa več,« se je razvnela priložnostna prodajalka. »Samo za petdeset dinarjev je dražja, računajte prevoz, prenočišče ... Oprostite, zdaj, ko sem vam že toliko povedala, pa še vi pdvej te,-kdo iste. in' zakaj ime to • sprašujete?« . , Odgovoru se je na vsa usta zasmejala. »Če moj mož zve, da sem se izdala, me bo namlatil. Pa saj ne bere slovenskih časopisov. Vidite, takole se moram mučiti zaradi nove hiše. Poglejte moje roke, draga gospa, mož dobro zasluži. Poslovodja je v trgovini s plastičnimi izdelki, pa še premalo! Treba raditi, moja gospodje. Nama treba mnogo novca.« »Kaj si pa najbolj želite za novo leto?« »Da bi bila pri svoji družini in da bi bili vsi zdravi.« »Nič drugega?« »To je glavno, potem dolgo nič in potem, da bi bila ta nesrečna hiša že enkrat pod streho;« - S POTIČKO BOM ZADOVOLJNA V Emoni se je obzirno stisnila v kot in ponavljala: »Ne stiskajte se, za vse. je dovolj prostora.« Sama ne vem, kako me je odtegnila od družbe, vsekakor pa se ji je posrečilo obrniti nase pozornost. V nekaj minutah je v grobih obrisih razgrnila vso svojo sedemdesetletno življenjsko zgodbo. Govorila je hitro, se zraven smehljala, kakor bi se bala, ’ da bo prehitro spet sama med gručo ljudi, ki jo je obdajala. Včasih je bila Olga Kacinova poštna uslužbenka, .potem se je poročila, v Staro Gorico. Delikatesno trgovino sta imela z možem. Obogatela nista, imela sta pa vsega dovolj. Mož jč med vojno umrl, vrnila se je v Ljubljano, nekaj časa delala, potem so jo invalidsko upokojili. Invalidnina je skromna, kaj pa je danes trideset tisoč? Včasih si v menzi privošči kako juhico, pa kavici se tudi ne more čisto odreči, o, drugače si pa sama kuha. Skromno, seveda. Zvečer popije samo malo čaja, potem gre takoj v posteljo, da manj porabi elektrike. Človek mora varčevati na vseh koncih in krajih, da si ni treba sposojati... »Kaj bi vam moral prinesti dedek Mraz, da bi bili srečni?« Starka se. j e1 zbegal a. Takšnega vprašanja ni pričakovala, »Z.ase ne potrebujem več dosti sreče; Če bi mi toliko povečali pokojnino, da bi si kupila tople čevlje ali vsaj tople copate, bi bila srečna Revmatizem me muči, po dva meseca se pozimi skoraj ne ganem od doma.,. Ravnokar se me loteva. K sreči šem članarino za Rdeči križ že pobrala in oddala. Nikdar ne manjka niti dinar.« Že dolga leta pobira članarino za Rdeči križ in za Socialistično zvezo. Skoraj zastonj, ker je starega kova, Rdeči križ ji da vsako leto majhen paket, poldrugo kilo tehta, imela bo pa lep brezplačen pogreb, kot mi je rekla... Socialistična zveza jo pa^ vsakd drugo leto povabi na večerjo, se pravi terenski odbor Socialistične zveze. Slišala je, da bo Miklošičev teren pustil inkasantom nekaj odstotkov zbranega denarja, mogoče bodo šli na Taboru tudi njej tako na roko, če ne zdaj. vsaj čez tri leta, ko bo obhajala dvajsetletnico svojega inkasantstva. Takrat jih bo imela petinsedemdeset in ji bo vsak dinar še bolj dobrodošel. »Letos nič ne želite od dedka Mraza?« »Potičko mi bo spekla sestra. Dedek Mraz naj pa otroke obdari,« se je odrezala starka in se zahihitala v svojo na pod izpraznjeno skodelico. FRANCI SI VELIKO ŽELI Iz "'ŠmrivlnegH1 hvh šeMifet3$Mj odpeljala v Litijo. Oba sva prisostvovala mučnemu osebnemu obračunavanju med prejšnjim in novim vodjem krznarskega oddelka v šmartenski tovarni na Sestanku delovne enote. »Bolijo me vse te razprtije med nami,« mi je potožil, »želim si, da bi v novem letu mirno delali in živeli kot ljudje. Moj prijatelj Nedeljko Janjuš je imel prejšnji mesec samo 916 din v žepu, ko je plačal hrano, stanovanje (in posojilo, meni je ostalo deset tisoč dinarjev,. ker stanujem in jem doma... Kot mladinski funkcionar vem, da bi morali tukaj začeti razgovor o naši tovarni.« : »Je veliko mladincev?« sih ne najdem pravih besed, j1 se pa tudi smejem vsem tisti1' ki samo molčijo.« »Ostanite takšni, kot ste.* »Doma mf pravijo, da itn« predolg jezik, pa me ne.prep^ čaj o. Nikomur ne 'želi bi slav' Rad bi 'videi; da bi bili vsi ^ lavci tako pogumni, kot se1® jaz.« . »Se vam zdi, da bi bili poteri srečni?« »Ne vem. Če je vsakdo svo)1 sreče kovač, je življenjski P^i gum poroštvo za srečo, če > razumen.« Na pol deški obraz tega nvf dega funkcionarja iz tovarne. preživlja hudo notranjo krizo- > \ bil resen in prikupno odločaj Vendar neprimeren za novoleti1 kramljanje v copatah. SREČA IMA STO OBRAZ0' KAKŠNEGA IMA VAŠA? LIM, DA — ČLOVEŠKEGA- MARIOLA KOBAL SREČA IMA STO OBRAZOV Upam, da vam je dimnikar zaželel srečo v no- me samo še nekaj skrbi: kaj je za vas sreča? Nikar vem letu. Če vam je še ni ali vam je sploh ne bo, ne dvigajte obrvi nad nenavadnim vprašanjem. Si ker se grejete z elektriko, glejte, da ga čimprej upate reči, da jo miroljubni Vietnamec in ambi-srečate in se primete za gumb. Karkoli si boste ciozni astronavt, ki mu še ni uspelo zakoračiti po ta čas zaželeli, se vam zanesljivo izpolni. Sosedo- Luni, enako pojmujeta? Aii, denimo, državljan z vega črnega mačka pa skrivaj zaprite do Silvestre- vilo in avtom in delavec, ki so ga zaradi zmanjšane vega. Pravijo, da prinaša črni maček nesrečo, če proizvodnje in povečane produktivnosti odpustili? prekriža pot. No, jesti mu pa le dajte, saj revež Aii od zdravja prekipevajoč fant in neozdravljiv ni sam kriv, da je črn. bolnik? Izpolnitev največjih želja je sreča, kajne, Tako, zdaj, ko sem vam dala recept za srečo, želje pa so tako različne..^ »Skoraj polovica delavcev 3® ; mladih. Vsi želimo mir, red | boljše zaslužke. Na seji delav' skega sveta to odkrito povelj nekateri se mi smejejo, ker vča' WDSEDSTV0 RO SINDIKATA DELAVCEV industrije in rudarstva razpravljalo o problematiki SS^NEGA dela ŽENSK in mladine Izjema še ni pravica . y zadnji številki našega lista smo na kratko že poročali o stališčih predsedstva RO mdikata delavcev industrije in rudarstva v zvezi z začasnim uvajanjem nočnega dela ensk in mladine. Ce naj na kratko ponovimo izhodiščno misel vseh razprav in končno udi osnovo takrat sprejetih stališč in sklepov, velja zapisati tole: sindikati v načelu ne ^sprotujejo nočnemu delu žensk in mladina, če to terjajo tako izjemni pogoji poslova-Ja> kakršnih ni mogoče odpraviti v kratkem času. Toda, če naj bo takšno delo dovo-jeno, ga je treba posebej stimulirati, poskrbeti za vse oblike zaščite pri delu in med ^Ugim tudi za urejeno prehrano — tople malice. $tv„ Razpravi so člani predsed- t°^nosti ukrepanja v prime-val_Ko to narekuje tako imeno-čjo« vi&ia sila. Skozi to »špra-tiiK, Pa se delovne organizacije p^rnkor ne bi smele izmuzniti v r*d, ko gre enostavno za reke r?je ozkih grl, za napete ro-tia za nepričakovano visoka Sindikati namreč me-Hfohi^a b* se vei'ki večini teh frilt xmov lahko vnaprej izog-bi seveda delovne orga-na daljše roke planirale tijo, Sjr>v°3 in svojo proizvod-Us*tlaja-e-r pa k takemu večini zadovoljujejo z ugotovitvijo, da efekti v nočnem času ne morajo biti takšni, kot pa so lahko podnevi. Da pa bi posegli dlje, v analizo vzrokov, zakaj je tako in zakaj ne bi moglo 'biti drugače, da bi morda tudi z izračuni dokazali, koliko se delo v nočnem času sploh izplača — za vse to zmanjka po navadi moči in časa. Povedati pa velja, da nekateri delni podatki, ki so vendarle dostopni, dokazujejo, da je mogoče doseči lepe rezul- tate tudi v nočni izmeni, če so se v podjetju nanjo dobro pripravili. V nekaterih oddelkih Mariborske tovarne avtomobilov, kjer delajo tudi ponoči, so na primer ugotovili, da so delavci začeli dosegati skoraj enak učinek kot v dnevnih izmenah, takoj ko so začeli nočno delo še dodatno stimulirati. Vendar pa je spet vprašanje, če je nočno delo — še posebej nočno delo žensk in mladine res potrebno, in to kar v 22 % vseh tistih slovenskih podjetij, ki jih združuje RO sindikata delavcev industrije in rudarstva, in če je materialna spodbuda za to delo zadostna. Dodatek, oziroma stimulacija za nočno delo je namreč v izključni pristojnosti delovnih organizacij, primeri iz prakse pa opozarjajo, da ta dodatek ni visok, saj se giblje v mejah od 12,5 do 35 odstotkov. Razen tega ga v podjetjih večinoma obračunavajo na osnovo osebnega dohodka, namesto na skupni dohodek, to je na celotni učinek delavca kakor zdaj predlagajo sindikati. In konkreten primer: v kranjskem Tekstilin-dusu, kjer dodatek obračunavajo na Osnovo osebnega dohodka, delavec, ki je en teden v mesecu delal ponoči, zasluži 5 do S tisočakov več kot tisti, ki je delal samo podnevi. Vprašanje pa je, (Nadaljevanje na 10. strani) n'ičrtnaon'iu ration,i Ugotavljale zmogljivosti, ki bi gotavljale čimvečjo P,6s'"n°st pri poslovanju. Organi, ,,e tudi to. da delovne tzrafn^oi-ie nimajo primerjalnih e^°homCT' **' bi prikazovali tudi Času. n. 6 efekte dela v nočnem I š e ! Podjetjih se namreč v VEDNO VEC LJUDI ISCE PRAVNO ZAŠČITO Sodišče ni edini sodnik Mnogi menijo, da o zaščiti pravic ni vredno izgubljati besed, saj zakoni in drugi predpisi vsebujejo vse, kaj smemo delati in česar ne smemo. Dovolj je, da se vsebine zakonov držimo in se po njih ravnamo Takšno stališče bi bilo nemara na mestu, če bi se vsi držali besedila zakona. Iz izkušenj pa vemo, da je to nemogoče, da se vedno najde kdo, ki zakon krši ali pa si ga napačno razlaga. Ker se je v delovnih organizacijah notranja zakonodaja v zadnjih letih močno razvila in imamo področja, kjer delovne organizacije samostojno postavljajo svoja pravila, ki pa morajo biti v duhu zakonov, ni čudno, da je tudi različnih razlag več in da so mnogokrat splošni predpisi kršeni. Tako so vedno bolj pogosti primeri, ko ljudem kratijo pravice, jih zapostavljajo in jim povzročajo krivice. ŽIVO SREBRO PRAVNE ZAŠČITE la>BHIHHlBUUniMHIIMIUUINIUa DRAGI TOVARIŠI 8 IN TOVARIŠICE! S Ob zaključku delovnega leta 1966 čutimo za Pfijetno dolžnost, da se vam zahvalimo za plodno s°delovanie z Občinskim sindikalnim svetom Ptuj v ]etu 1966. Osmi plenum Občinskega sindikalnega sveta ,tuj, ki je zasedal 16. decembra 1966, ugotavlja, a ste opravili pomembno delo v objektivnem obrcan ju javnosti o delu in stališčih sindikatov Ptujske komune, za kar vam plenum izreka javno Vnanje. Q, V letu 1966 ste opravili tri zelo pomembne in 0?S°v°rne naloge, ki vam jih je zaupal plenum v Rviru svojega delovnega programa. Izdali ste dve r°sebni izdaji Delavske enotnosti v Ptuju, dne 7. in 3. decembra 1966. Zraven tega ste prire- 1 v Ptuju -Večer bralcev Delavske enotnosti«, 116 12. novembra 1966, ki je v celoti dosegel svoj arnen. Ugodno ocenjujemo tudi to, da se odzivate asernu vabilu na zasedanja plenuma, kar zagotav-la stalne stike med uredništvom in sindikalnimi rSanizacijami naše občine. Prepričani smo, da bo naše sodelovanje tudi v PUhodnje tako plodno in da si bomo skupno pri-adevali, da Delavsko enotnost čimbolj približamo Vndikalnemu članstvu. , Nujno je, da so sindikalne organizacije, sindi-ama vodstva in uredništvo Delavske enotnosti Medsebojno tesno povezani, ker le tako bomo do-efi- da bosta oblika in vsebina Delavske enotnosti ,strezali željam in potrebam celotnega članstva ^iovenskih sindikatov. n ,Vsem v uredništvu in v upravi Delavske enot* usti želimo srečno nevo leto 1967, ki naj bo bo* sato delovnih uspehov, sreče, zdravja in osebneg« žadovoljstva! S tovariškimi pozdravi! VIII. plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Predsednik ObSS SIMON PEŠEC ■ S ■ 8 S 8 ■ : I ■ ■ ■ ■ S a a m m 8 S 8 '•■■■BaeeBHEeaiianeeHieaiMeeeeeaeeesneeaMe V kranjski občini, kjer je močno razvita industrija in kjer je po tovarnah in podjetjih zaposlenih precej pravnikov, so sindikati proučevali, zakaj število prošenj, pritožb, zahtevkov in tožb v zadnjih letih narašča. Zakaj so pravice delavcev kršene tako pogosto? Naša družba, predvsem pa sindikati, do kršitev pravic ne morejo biti ravnodušni. Prav zaradi tega so v Kranju že pred leti organizirali pravno službo, ki daje delavcem brezplačne pravne nasvete, če so kršene njihove pravice. Kranj je bil prvi, ki je v naši republiki organiziral pravno pomoč. Delovni ljudje po tovarnah se pogosto obračajo na sindikat, ki je nekoč razsojal o sporih iz delovnega razmerja. Zdaj so vsa ta vprašanja prišla pred redna sodišča, ki o tem odločajo in razsojajo. Mnogim delavcem pa je postopek pred sodiščem neznan in ga ne morejo izpeljati brez pravne pomoči. Pred rednimi sodišči delavci niso sami sposobni, da bi vodili postopek in zagovarjali svoje pravice. V takšnih pogojih se je sindikat v občini zavezal, da vsakemu delavcu zagotovi strokovno pravno zaščito. Podatki v kranjski občini kažejo, da so najbolj pogosto kršene pravice iz delovnega razmerja. Mnogo je tudi primerov, ko delavci na novo pogrevajo stare spore, ki so se končali v njihovo škodo, ali pa so redna pravna sredstva opustili zaradi moči in vpliva posameznikov in zaradi nezadostne družbene podpore. Mnogi se za obnovo postopka odločajo, ker so prepričani, da se jim je zgodila krivica in da bodo v novih okoliščinah uspeli. Konkretni primeri nepravilnosti in kršitev zakonov pri urejanju delovnih razmerij kažejo na formalne pomanjkljivosti. Mnogokrat o teh stvareh odločajo organi, ki niso pristojni, pogosto ne upoštevajo pravil postopka ali pa se uštejejo pri rokih. Po vsebini pa so zakoni najbolj pogosto kršeni pri prenehanju delovnega razmerja proti volji delavca, pri disciplinskih prestopkih in kaznovanju, pri določanju osebnih dohodkov, dopustov, pri razpisih in končno pri premestitvah na delovnem mestu. DVOJNA NALOGA Kranjski sindikati glede zaščite delavcev sodijo, da bi moral vsak delavec v občini vedeti, kje lahko dobi ustrezno strokovno pomoč in kaj ga bo to stalo. Mnogi še vedno zmotno mislijo, da jim pravdanje pred sodiščem prinaša samo nepotrebne stroške, medtem ko jim uspeh ni zagotovljen, tudi če tožbo dobijo. Puško vržejo v koruzo zaradi nepoučenosti. V občini imajo delavci na izbiro dve ustanovi, ki se ukvarjata s pravno pomočjo: služba pravne pomoči pri občinski skupščini in pravna posvetovalnica pri sindikatih. Prva daje brezplačne ustne pravne nasvete, druga pa daje tudi ols-mene nasvete, izdeluje prošnje, pritožbe, tožbe, ne more pa strank zastopati pred sodišči, vse skupaj dela seveda brezplačno To je že lep pripomoček, da delavci, ki se jim je zgodila krivica, ne ostanejo nepoučeni, kako naj rešijo spor in kam se naj obrnejo. Za uveljavitev Dragice pa je potrebno krivico dokazati. Podatki z občinskega sodišča v Kranju kažejo, da se delavci poslužujejo sodnega varstva utemeljeno. Lani je sodišče obravnavalo 42 delovnih sporov Letos pa je število pravd iz delovnega razmerja naraslo, saj .so v prvi polovici leta reševali 32 sporov. Delavčevim zahtevkom je sodišče ugodilo v 15 primerih samo petkrat pa je bil njihov zahtevek zavrnjen. Ostale tožbe so se končale s poravnavo, umaknitvijo ali pa še teče postopek na drugih sodiščih. Sodišče v Kranju očita podjetjem in njihovim strokovnim službam, da preveč površno poznajo zakone in njihov smisel. KJER NI TOŽNIKA NI SODNIKA Sindikati v kranjski občini se ne morejo sprijazniti z dejstvom. da je samo sodišče tisto ki naj o sporih razsola Ljudje (Nadaljevanje na 8. strani) KOLO ZELJA 1967 FOTO: M. SVABIC •Pogovori t upravljavci 0 Pogovori t upravljavci Zreški kovači so skriti za gorami. Z njimi se novinarji po navadi srečujemo šele ob nakovalih, ob kladivih, ob vročih pečeh v tovarni. FRANC KROPEJ. ki je pred - letom odslužil vojake, sicer ni kovač in dela v orodjarni, sodi pa v generacijo tistih sinov, ki prav tako delajo v tovarni. Njegov oče je namreč že koval in brusil v Zrečah. V Zreče hodimo enkrat ali dvakrat na leto, da pišemo o tovarni in delavcih. To pa tudi mladega Krope-ja moti. čeprav se je pripravljen spustiti v razgovor o vsem, kar razpravljajo v tovarni. Podkovan je v samoupravljanju, ocenjuje nagra- bomo za več dela dali večje dohodke. Vsi pa nam tega ne verjamejo. Prevečkrat smo že strigli in popravljali norme, nismo pa ljudem izplačati, kar so dejansko zaslužili,* »Kaj to pomeni, da ste v zadregi ?« -Ne, želel bi dokazati, da bi lahko še več delali, če bi za več dela dobili ob koncu meseca tudi več v denarnico. Na mnogih delovnih mestih v tovarni vidim, da bi lahko še bolje delali Naša produktivnost je pogosto odvisna tudi od razmer na tržišču. Slišimo, da bomo po novem letu še teže našli kupce. Takšni opomini pa nekatere silijo, da delajo še bolj lagodno.« Zreški orodjar jevanje, motijo ga odnosi in našteva proizvodne težave. Pravi, da je še premlad, da bi lahko imel vedno prav. ima pa o vsem svoje mišljenje. Tako razpleta in zapleta: “Po reformi je tudi pri nas v tovarni postalo bolj vroče Spoprijeli smo se s težavami, več moramo delati. Tržišče je vedno bolj zahtevno.« * To so bila znana dejstva, ki mi jih ni pripovedoval prvič Zato sva začela striči sploš-nosti in se spustila na tla tovarne: “Kako ste se z reformo v tovarni spoprijeli “Pri has v tovarni je zaposlenih 760 delavcev Pogledali smo na delovna mesta, kaj lahko še napravimo Toda za razliko od vseh prejšnjih striženj norm, smo rekli, da “Kaj ste morda proizvodnjo skrčili?*• “To ne. Tudi delavcev nismo odpuščali. V delovno razmerje smo vzeli celo štiri fante, ki so odšli za delom v tujino, pa so se od tam vrnili praznih rok. Pri nas v tovarni zaposlujemo tudi naraščaj iz bližnjih vasi in krajev. Povem pa vam, ker delam tudi v mladinski, organizaciji, da je mladim ljudem vedno bolj težko najti rc poslitev Morda so - - nri izbiri dela preveč izbirčni, vendar drži. da na spio -tu delovnih mest za vse ni dovolj.« “Kakšne možnosti imate v tovarni? Ali lahko mladi delavci napredujete?« »Odnose v tovarni urejamo tako, da si prizadevamo razviti samoupravljarrje. Večina delavcev pa se pri nas ne posveča dovolj samoupravljanju. Tudi mladi ljudje, ki nameravajo ostati v tovarni, se ne ■vključujejo dovolj v upravljanje. Samoupravljanje jih ne priteguje Kdo ve. zakaj ne. Meni pa je postalo potreba. Tako kot delo* Pogovor sva zaključila zopet tam, kjer sva začela, pri nagrajevanju Kropej trdi: “Vsak delavec dobi ob koncu meseca toliko, kolikor je napravil. Za strokovne delavce pa pogosto nimamo meril. Zadovoljimo se z grajo, da so nesposobni Nesposobnost pa se jim pri njihovih osebnih dohodkih nič ne pozna. Njihovi dohodki ostanejo takšni, kot pač so.* Z. TOMAŽEJ 7 dni r mndihntih TZ pritličnih prostorih to-|Z varne usnja v Slovenskih Konjicah delajo samo moški. Delo je težko, da ga ženske ne bi zmogle. Tukaj so potrebne močne mišice in žile. Človek pa mora imeti tudi dober nos, zakaj usnje začno delati iz kož. Človek bi težko preštel, kolikokrat- gredo kože iz rok v roke, da . iz njih nastane usnje. Morajo , jih prekladati, polagati v strojila, izžemati, obrezovati in nositi na rokah. V oddelku kromovega usnja, ki ga vodi ALOJZ KRUSlČ, so tudi luže vode in strojil in človek mora paziti, da ne stoji do gležnjev v vodi. Delavci nosijo škornje in zaščitne predpasnike. Toda to še ni jamstvo, da v tem oddelku dočakaš pokoj. pori ne motijo. Na Pohorju so ljudje žilavi kot koprive.« Tudi Krušič hodi na delo peš. Do tovarne nima daleč. V dvajsetih letih je bil enkrat na morju. Drugače pc! hodi na dopust na Pohorje. Malo hodi peš, malo se vozi z žičnico in prija mu pohorski zrak, saj pravi, da mora delavec v tovarni osem ur krepko prijeti. Na njegovem telesu, čeprav stopa že v srednja leta, so se izoblikovale močne mišice. Izstopajo mu na rokah in na prsih, kakor da bi dvigal uteži Njegove uteži so kože. Njegov trud pa le ni bil zaman. Postavil si je hišico pod Konjiško goro. Pred tremi leti se je vselil. Gradil jo je z dediščino, prihranki in s posojilom. Ko govori o hiši, se mu OBSS CELJE NA TEMO- KVALIFIKACIJSKE STRUKTURE IN PROBLEMI KADROVSKE POLITIKE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH_ TUDI REFORMA KADROVSKE POLITIKE Minuli teden je bila v Celju III. redna seja plenuma ObSS. Dnevni red je vseboval poleg tradicionalnega »razno« eno samo točko: kvalifikacijska struktura in problemi kadrovske politike v delovnih organizacijah na območju občine Celje. Do gležnjev v vodi Za Alojza Krušiča se dvanajst velikih sodov, v katerih strojijo kože, obrača že dvajset let. V tem času se je nalezel revmatizma, da ga v sklepih zbada in šciplje, bolijo pa ga tudi kosti. »Pri nas v pritličju le redki delavci dočakajo starost. Mnogi morajo prej iz oddelka, na lažje delo v tovarni. Takšna je pač usoda usnjarjev.« Usnjar Alojz Krušič uporablja samo na delu gumijaste rokavice. Drugače pa dela vse brez rokavic. ' »Kaj lahko rečete o delavcih v vaši tovarni in v oddelku? Se vam kaj ne zdi prav?« »Nič slabega ne morem reči. Delamo, ne moremo pa delati čudežev. Naš oddelek je najslabše opremljen. Delamo v zelo slabih razmerah, v vodi in v vlagi. Zdaj pravijo, da je prišla tudi vrsta na nas, da bomo oddelek modernizirali in delo olajšali. Delavci so tako dolgo vztrajali.« Krušič rad pripoveduje o vztrajnosti svojih delavcev, o naporih, ki že presegajo človeško naravo: »V oddelku imam moža, ki vsak dan že ob štirih zjutraj vstaja. Poldrugo uro hodi peš s Pohorja, da pride do avtobusne postaje. Z delavskim avtobusom se potem pripelje iz Oplotnice v tovarno. V tovarni dela osem ur. Po delu rabi tri ure, da pride do doma, kajti nazaj mora hoditi v hrib. Ta človek pa je vsak dan prej v tovarni kot vsi drugi. Z dela ne. izostaja. Je točen kot ura že 7 let.« Napori in vztrajnost imajo •gotovo svoje meje. Ljudje v taverni tega ne vidijo, kot da je samo po sebi razumljivo, da morajo mnogi delavci toliko žrtvovati za svoj kos kruha. Krušič pa prave osti ne nabrusi: »Navadil se je na tak način življenja in zdaj ga na- blizu 700 zaposlenih, da tako Ep rečem, »manj vredno delo« I§ž glede na stopnjo njihove izo-il! brazbe. V Topru je na primer UP kar 22 c/c zaposlenih na ne-55; ustreznih delovnih mestih. V HH tej delovni organizaciji ima pil namreč 131 zaposlenih višjo §š|g stopnjo izobrazbe, kot to žagi htevajo njihova delovna me- IH sta - L« . Ti in podobni. podatki so Ul glede na razmeroma majhno s število zaposlenih z ustrezno === izobrazbo zares težko razum-§!§} ljivi. V industriji je na primer §gg na celjskem območju kar 47 gg| odstotkov zaposlenih, ki ni-ggg majo ustrezne izobrazbe za = delo, ki ga opravljajo. Ce po-IH gledamo, ...v .kateri ..skupini je Ul največje število zaposlenih, ki i||§ nimajo ustrezne izobrazbe, vi-== dimo, da jih dela v upravah s kar 53 % zaposlenih, v tehnič-II! nih službah 39 °/o, v vzdrže-m valnih obratih 10 %, v prbiz-§p vodnji pa 7 */<: j.. §3= Zanimivo je, da izobrazbe-|g! na struktura ni nič bolj ugodim na pri vodilnem kadru. V času §l| popisa so imeli namreč le tri-£== je direktorji od dvajsetih asi ustrezno izobrazbo, sedem ,vo-5=5 dij gospodarsko-račuhskih šek-pg tor jev od dvajsetih in le dva gH vodilna delavca v tehničnem 5=5 sektorju od petindvajsetih. In §=§ da bo mera polna: kljub polip raznim podatkom o izobrazbe-E§i ni strukturi je v šolskem letu !H 1965/66 padlo število gtipendi-m|j stov na območju celjske obči-gl! ne na visokih šolah za 69 %, gg na višjih šolah za 73 % in na =!g srednjih šolah za 83 °/o. »Zaradi neracionalnega dela HH v upravah podjetij pa je raz-==5 mer j e med delavci, ki delajo v proizvodnji, in tistimi, ki delajo v upravah, tehničnih službah in vzdrževalnih obratih, milo povedano — nemogoče,« so poudarili člani plenuma. »V povprečju je to razmerje 50:50. Od 12.950 .zaposlenih v industriji je namreč neposredno "zaposlena v. proizvodnji komaj polovica proizvajalcev ...« V analizah kadrovskih struktur vseh štirih gospodarskih panog v celjski občini pa ni zajeto' tudi vprašanje strokov-no-funkcionalne usposobljenosti delavcev na delovnih mestih. Na plenumu so člani občinskega sindikalnega sveta v Celju poudarili, da pa je prav strokovna usposobljenost izredno pomemben moment za uspešno delo, zato je tudi po njihovem mnenju potrebno temu vprašanju posvetiti več pozornosti. Vsakdo, ne glede na stopnjo izobrazbe, mora biti za delo tudi funkcionalno usposobljen. Doba funkcionalnega usposabljanja pa je različna: zaradi posebnih zahtev delovnih mest, zaradi osebnih lastnosti delavcev, metod uvajanja v delo, okolja itd. Od- govorne kadrovske in druge službe v delovnih organizacijah pa ravno temu vprašanju sploh ne posvečajo pozornosti, zato se marsikje dogaja, da mladi delavci, ki, prvič vstopajo na delo in ki so sicer pridobili določeno stopnjo šolske izobrazbe, zasedajo delovna mesta — včasih tudi vodilna — ne da bi bili zanje tudi funkcionalno usposobljeni. In ker kadrovske službe zanemarjajo to vprašanje, ostaja po navadi področje funkcionalnega usposabljanja zanemarjeno, prepuščeno Iniciativi posameznikov. »Velik del krivde za današnjo neustrezno kvalifikacijsko strukturo v industriji imajo kadrovske službe, ki so na splošno nestrokovne,« je dejal na seji tovariš Bernard Strmčnik. »Podatki namreč kažejo, da tudi v kadrovskih službah delajo v glavnem delavci, ki nimajo ustrezne izobrazbe.« Kot izhodišče za reševanje kadrovskega problema na območju celjske občine so na seji člani plenuma sklenili, da izdelajo vse sindikalne podruž-, niče ustrezne analize kadrovske strukture in potlej najpozneje do 15. februarja zahtevajo od svojih samoupravnih organov, da razpravljajo o tej problematiki in na podlagi sklepov ustrezno ukrepajo. A. ULAGA Sodišče ni edini sodnik ® PTUJ: Zadnje letošnje zaseda* nje plenuma ObSS Ptuj jč bilo zaključeno s podeli' tvijo skromnih nagrad na]' aktivnejšim sindikalni^ delavcem v Ptuju: kaka1 35 članov in članic je rok predsednika Ob S® Ptuj Simona Pešca spre]6' lo leposlovne knjige v iv hvalo za požrtvovalno df' lo v organizacijah ptujska sindikatov v letošnjem l6 tu. , Iz poročila o delu ObSS P*™ v letošnjem letu, ki ga je a plenumu podal njegov tajni* Feliks Bagar, je bilo razvid' no, da ptujski sindikati lahko mirno rečejo, da je uF hovo delo bilo načrtno in o”' bro organizirano ter je tudi dalo bogate sadove. ., Med najodgovornejše akcil^ ptujskih sindikatov so v Iet°/ njem letu vsekakor sodile k ference samoupravljavcev delovnih organizacijah, ki j/ v glavnem že zaključene. y tej nalogi sta s svojimi sod^ lavci aktivno sodelovala tud OK ZKS in Občinski odb» SZDL. Sedaj sindikati priprav ljajo analizo o razvoju sajn° upravljanja in socialistični, družbenih odnosov v delovF^ organizacijah in v komuni, Km tero bodo predložili prvi k o® ferenci samoupravljavcev pWi ske komune, ki bo predviden1' v marcu prihodnjega leta. .. Se posebno značilno za dd” ptujskih sindikatov pa je nji hovo tesno sodelovanje z činskimi sindikalnimi sveti j Ormožu, Čakovcu in Varaž$ ted' (Nadaljevanje s 7. strani) pravijo, kjer ni tožnika, ni sodnika. Kaj res sindikati v tovarnah ne morejo ničesar ukreniti, da bi bile pravice delavcev bolj zaščitene? Ali pravice res lahko zaščiti samo sodišče? Ali ne bi mogli praVic delavcev že pre] zaščititi, ko se še niso pojavile strasti in težnja za. prestižem? Brez zadrege lahko odgovorimo, da bi mnoge spore lahko rešili v delovnih organizacijah brez posredovanja sodišč. V mnogih primerih namreč lahko dokažemo, da se subjektivne politične sile v delovnih organizacijah sploh niso vključile, da bi preprečile spor. Prepričani smo, da bi znali ljudje v delovni skupnosti, ki se med seboj dobro poznajo, odgovorno ločiti samovoljo od reda, Sika n e od pravilnih odnosov, nezakonitost od zakonitosti. Zakaj sindikati v podjetjih takšnih možnosti ne uporabljajo? Pogosto se namreč dogaja., da se mnenje članstva prikriva. Delovna skupnost pa si ob vsakem sporu ustvari svojo sodbo. Vodstvo in članstvo sindikata imata pogosto različna stališča do delavčevih pravic in niso redki primeri, da se stališče članstva ne upošteva. V takšnih okoliščinah seveda sindikati ne morejo učinkovito posredovati in vplivati na odločitve, ki imajo za posledico spore. Z. TOMAŽEJ DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List fe ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313/VI, telefon uredništva 31 66 72, 31 24 02 in 31 00 33, uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 501-1-365 — Posame7na številka stane 50 N-par - 50 starih din — Naročnina le četrtletna 6.50 N-din — 650 starih din — polletna 13 N-din — 1300 starih din in letna ?6 N-din — 2600 starih din — Rokopisov ne vračamo —• Poštnina plačana v gotovini - Tisk in klišeji CZP »Ljudska pravira*. T.lubUana nu. Letos so med drugim ganizirali dve množični ( občinski srečanji delavce# Slovenije in Hrvatske, prvo Turčinu pri Varaždinu, go pa rta Borlu. , V okviru medobčinske/ sodelovanja so ptujske sih”j kalne ekipe sodelovale ! vseh delavskih športnih t. .movanjih v Čakovcu, Vara V nu in Ormožu pa tudi v ri, grebu, medtem ko je na p«" roč ju kulturnega življenja v lavcev bila vsekakor najP^ membnejša akcija V. tetk bratstva in enotnosti. Se r seben pomen pa je medobč*1' sko sodelovanje dobilo s s k” nim posvetom o formiranju ’ delitvi dohodka na ravni » lovnih enot, ki je bil v Kri1 cevem 22. oktobra. • J Prostor nam ne dopušča, bi našteli vsaj še nekatere A zultate, ki so jih ptujski sti*V kati dosegi; na različnih Ig,, ročjih svojega delovanja; s1-1 ,j pa velja poudariti, da bo J vsem tem podrobneje S°v°m na prihodnjem plenumu Obrij ko bedo kritično analiz'1^ tudi razne probleme, ki soj letos po i a vili v delu ptujsF sindikatov. Pravna posvetovalnica PK Vxxvxxvxvxxxxxvvxxxxvxvxvxxxvxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XVV V © 133. VPRAŠANJE: Sem poročena in imam dva otroka. Starejši, ki je rojen 1. januarja 1943, obiskuje 3. letnik rudarske šole v Velenju. Domov prihaja ob sobotah in se vrača nazaj v Velenje v nedeljo ali v ponedeljek zjutraj. V Velenju biva v internatu. Zanj prejemam redni otroški dodatek ter ga tako rekoč še sama vzdržujem z obleko, kakor tudi z ostalimi potrebščinami. Prosim vas, sporočite mi, ali se šteje, da zgoraj navedeni sin še živi z menoj oziroma z' nami, ki smo doma, v skupnem gospodinjstvu, ali ne, ker trdi vodja kadrovske službe naše delovne organizacije, da ne šteje moj sin za takega člana gospodinjstva. K. K. — Celje Pojem skupnega gospodinjstva v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih ni definiran in o tem, kdo se šteje za člana skupnega gospodinjstva, ni posebnih predpisov. O tem pojmu govori zakon o stanovanjskih razmerjih glede pravice teh članov do stanovanjske pravice ob smrti nosilca stanovanjske pravice. Za člana skupnega gospodinjstva.šteje sodna praksa predvsem bližnje sorodnike pa tudi tiste, ki žive v takem gospodinjstvu od odnosov, ki vladajo med člani ožje družine. Ker je vaš sin v internatu' le' v času šolanja in ima stalno bivališče pri vas, ter zanj skrbite tudi v času šolanja, ker še ni polnoleten in ker prejemate zanj otroški dodatek, smatram, da ni razloga, da se vaš sin, ki se sicer šola izven, kraja stalnega bivališča, ne bi štel kot član skupnega gospodinjstva. A. POLJANŠEK « 124. VPRAŠANJE* Ali ima vajenec pravico, da zahteva po poteku učne dobe od delovne organizacije, da mu prizna osebni dohodek kot kvalificiranemu delavcu, čeprav končnega izpita še ni naredil, ker je po krivdi šole s teoretičnim poukom v 6-mesečni zamudi? — INTEREUROPA — Koper. Vajenec brez končnega izpita ni upfavičen zahtevati od delovne organizacije, da mu prizna osebni dohodek kot kvalificiranemu delavcu, kajti iz 23. člena Uredbe o vajencih v gospodarstvu. (Uradni list FNRJ, št. 39/52) izhaja — predvidevam, da je učna pogodba bila sklenjena že v času, ko je veljala citirana uredba, to je do 4. IV. 1965 — da se vajencu prizna izobrazba za kvalificiranega delavca šele takrat, ko naredi končni izpit, od takrat dalje pa. mu pripada osebni dohodek kot kvalificiranemu delavcu. Končni izpit lahko opravi vajenec po preteku predpisanega šolanja in učne dobe, lahko pa izjemoma opravi končni izpit tudi pred potekom te dobe. če mu učna doba poteče npr. julija, avgusta ali septembra, izpit pa bi delal v juniju istega leta. Dokler vajenec ne bo naredil končnega izpita, mu lahko v smislu 3. odst. 23. člena zgoraj, citirane uredbe podaljšate za ta čas učno dobo ter medtem prejema le vajensko nagrado, nikakor pa ne osebnega dohodka, čeprav do podaljšanja učne dobe in šolanja ni prišlo po njegovi krivdi. Kaj je z delavci, ki se vrnejo iz JLA, pa zanje delovna organizacija hiraa prostih delovnih mest? V 131. členu TZDR je določeno, da delavec, ki zaradi odhoda na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka začasno preneha delati v delovni organizaciji, ostane še naprej član njene delovne skupnosti in ima neposredno po odslužitvi vojaškega roka pravico vrniti se na delo v isto delovno organizacijo, dolžnosti in pravice iz delovnega razmerja pa v tem času mirujejo. Torej ko se delavec vrne v delovno organizacijo, postane njen polnopraven in enakovreden član ter se mu v primeru, da zanj ni več dela, lahko delovno razmerje odpove, kot določa čl. 102. TZDR, to je v primerih, da se delovno mesto odpravi ali trajnejše zmanjša obseg dela oz. poslovanja, ali kadar se ugotovi, da delavčeva delovna sposobnost ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta, na katerem dela. Ali še vedno velja določilo Uredbe o vajencih v gospodarstvu (Uradni list FNRJ, št. 39/52), ki je obvezovalo delovne organizacije, da so imele vajence po opravljenem končnem izpitu najmanj šest mesecev v delovnem razmerju? Uredba o vajencih v gospodarstvu je prenehala veljati 4. IV. 1965 (Uradni list SFRJ, št. 14/65), torej ne velja več 24. člen imenovane uredbe, ki je določal, da je treba vajenca po opravljenem končnem izpitu imeti najmanj šest mesecev v delovnem razmerju. Vendar se priporoča delovnim organizacijam, da sprejmejo vajence po končanem izpitu v delovno razmerje. Naj še dodam, da določa 2. člen zakona o prenehanju veljavnosti uredbe o vajencih, da učne pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi; razdrejo pa se lahko samo ob pogojih in na način, kot je določala uvedba o vajencih v gospodarstvu. Tudi nove učne pogodbe se do izida ustreznih republiških predpisov o učencih v gospodarstvu sklepajo ob pogojih in na način, ki so določeni v uredbi o vajencih v gospodarstvu. Ali je upravičen zahtevati odškodnino v znesku osebnega dohodka vajenec, ki zaradi poškodbe pri lovu ni mogel pravočasno opraviti končnega izpita in ki bi mu šel, če bi opravil končni izpit in delal kot kvalificiran delavec, ali pa lahko zahteva samo odškodnino v znesku vajenske nagrade? Mnenja sem, da je vajenec upravičen zahtevati odškodnino v znesku osebnega dohodka, ki bi mu šel, če bi opravil končni izpit in delal kot kvalificiran delavec. Saj bi v primeru, da bi ne bil poškodovan, v redu končal učno dobo. opravil končni izpit in delal kot kvalificiran delavec. Osebni dohodek kot odškodnino bi mu šel od dneva, ko bi v normalnih okoliščinah opravil konč- ni izpit, do takrat pa je upravičen zahtevati odškodnino v zne-’^, vajenske nagrade. Po splošnih načelih civilnega prava je vajp--‘c. upravičen zahtevati tudi odškodnino za strah, bolečine, rrri1,, bitno iznakaženost In zmanjšano telesno sposobnost, skratka S škodo, ki jo je utrpel zaradi poškodbe. D. MILKO v n 125. VPRAŠANJE: ..Ali lahko delovna organizacija prizna delavcem polkvaMl’*/’; cijo in če se ta poikvaliiikacija vpiše delavcu v delovno kujD' Tehnobor — Kop®1, V 30. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih je pr |j videno, da mora delovna organizacija po svojih potrebah .J možnostih zagotoviti svojim članom, posebno mladini, pogoj6' morejo izpolnjevati in razvijati svoje delovne, upravljalsk6 , psihofizične sposobnosti. Med primeri, ki so za to navedeni, j kon omenja tudi organiziranje izobraževalnih centrov. napo^Ll na dopolnilno šolanje ter izobraževanje s praktičnim delom. y gotovitev pogojev za izpopolnjevanje delavčevih delovnih S?:J sobnosti obsega tudi pravico delovne skupnosti, da določi preizkušnje delavčevih sposobnosti, kakor tudi priznanje s*1// kovne kvalifikacije. Pogoje in način, kako delovna skuph0', omogoča svojim članom, da izpopolnjujejo svoje delovne spo5°j»J nos ti, določa delovna skupnost s splošnimi akti. Iz tega sledi,1, lahko delovna organizacija omogoči delavcu, da si v konkrethv primeru pridobi polkvalifikacijo na osnovi njegovega dela v lovni organizaciji, pod pogoji iz splošnega akta in na naših, jih predvideva 2. odst. 30. člena TZDR ,, 27. člen temeljnega zakona o evidencah na področju h L (Uradni list SFRJ št. 15/65) pa določa, da komisije, ki odlo^L o strokovni kvalifikaciji delavcev, dostavijo potrdila ozir0L spričevala o uspešno opravljenih izpitih za pridobitev uvalif? cije občinskim upravnim organom, ki so pristojni za delo, £l potlej vnesejo te podatke v evidenco in delovno knjižico delap DRAGAN MILKOV^ Iz naše družbe DFT OVNT I-rotFKTIV TGA KIDRIČEVO ,TE POVABIL SOLARJE 30 OSNOVNIH SOL Otroci Ha stolih upravljavcev Pred nedavnim je praznoval delovni kolektiv Tovarne glinice in aluminija Kidričevo 12-letnico obratovanja tovarne. V jubilejne svečanosti so uvrstili tudi srečanje s šolarji iz 30 osnovnih šol ptujske komune. V Kidričevem so podobni stiki med tovarno in šolami že udomačeni. Ne le da pomaga kolektiv po svojih najboljših močeh šolam v Kidričevem, LeskoVcu in Žetalah, nad katerimi ima patronat, ampak se skotali iz tovarniških skladov še mnogokateri dinar tudi za potrebe šolarjev na drugih šol ih. Fo navadi opravijo takšne materialne posle v imenu šolarjev njihovi učitelji. Na nedavnem srečanju pa so otroci, ki uživajo darove tovarne, lahko osebno segli v roke svojim dobrotnikom. Tovarno so pri tem srečanju zastopali predstavniki upravnih, samoupravnih in družbeno političnih organizacij. Otroci nimajo prave predstave o tovarni. Po navadi mislijo, da je tovarna le ogromna hala, v kateri se gnete na stotine delavcev. Ob nedavnem srečanju pa so želeli predstavniki tovarne vsaj delno pokazati njeno pravo podobo. Solarji so se zgrnili okrog ing. Vojteha Raj-harja, ki je obenem tudi predsednik Društva prijateljev mladine krajevne skupnosti Kidričevo, in napravili z njim dolg sprehod po tovarni. Bili so radovedni in iz otroških ust so vrela tako pametna vprašanja, da ing. Rajhar kar ni mogel verjeti, kaj vse otroci znajo vprašati. »POVEJTE NAM, KAJ JE DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE?« Po ogledu tovarne so jih gostitelji povabili v dvorano delavskega sveta. Na stolih, kjer običajno sedijo člani samoupravnih organov, so to pot zvonili z nogami otroci. Težko je reči, komu je ob takem srečanju teže, ali otrokom, ki po navadi spoštljivo in hoječe govorijo z odraslimi »neznanci«, ali odraslim, ki ne veho, kako bi se morali pogovarjati z otroki, da bi jih le-ti razumeli. Toda ob srečanju med Ptujskimi šolarji in predstavniki TGA niso bili v zadregi niti ®ni niti drugi. Nemara je bilo najteže predsedniku delavskega sveta Ivu Tušku, ko so ga otroci Vprašali, naj jim nekaj pove o delavskem samoupravljanju. »Najprej sem pogoltnil slino,« Pravi Tušek, »na hitro sem uredil stavke in pri tem mislil sa-nio na to, da moram otrokom delavsko samoupravljanje dru-saee razložiti, kot če’ bi o tem ‘Povedoval odraslim.« Nasa sola se podira y Otroci so zastavili še veliko Prašanj svojim gostiteljem in Predstavniki delovnega kolekti-a so nania odgovarjali z vso resnostjo. Potlej so vloge zame-7*!ali, spraševali so predstavniki tovarne, odgovarjali pa otroci. Lovorili so o sebi, o svojem delu, o razmerah, v katerih,x se deijo in živijo. Otroci ne znajo Zavijati svojih misli v zamotane stavke, tako kot to radi počne-1)10 odrasli. To, kar povedo, je Prepričljivo. Branka Rog vat iz Podlehnika je na primer tako Povedala: »Naša šola je stara približno 90 let. Zaradi starosti -1® vsa razmajana. Okna ne zadržijo v razredih toplote, ki jo °ddaja že na pol podrta peč. Tudi tla so luknjičava in zelo pokrpana. Stene so razpokane in kar čakamo, da se -bodo nekega dne sesule na nas. V razredih nas je po 40, učenci nižjih razredov imajo pouk tudi v Zadružnem domu. Nekdanja učiteljska stanovanja smo zaradi preutesnjenosti preuredili v zasilne učilnice. Ob vsakem dežju vdre voda v kletne prostore ih takrat si učenci zavihamo rokave in jo z vedri znosimo iz kleti. Ob velikem nalivu je teže, bojimo se, da nam bo voda poplavila kleti, kjer sta mlečna' kuhinja in tehnična delavnica. Učenci in učitelji si želimo novo šolo. Na šoli ni prostora, kjer bi lahko imeli krožke.« Učenec iz osnovne šole Žetale je poročal o tem, kako so porabili denar, ki jim ga je podaril kolektiv tovarne. Toda ob tem je poklical na »odgovornost« predstavnike tovarne, ki se niso udeležili njihove svečanosti, čeprav so povabilo sprejeli. »Čakali smo vas nekaj ur,« je dejal, »in potem smo morali začeti brez vas. Zelo smo bili žalostni.« »Bil sem presenečen,« pravi tovariš Tušek, »kakšni govorniki so otroci, kako odraslo razpravljajo. Hudo je poslušati, v kako težkih razmerah delajo na šolah. To v tovarni dobro vemo. Kolikor le moremo, pomagamo. Ni nam vseeno, v kakšnih razmerah se učijo naši otroci. Mi smo prav gotovo zainteresirani, da se bodo čimveč naučili, saj jih bomo nekega dne dobili v tovarno.« NADARJENI OTROCI SE MORAJO SOLATI Med udeleženci srečanja sta vzbudila posebno pozornost dva šolarja, eden iz Gorišnice, drugi iz Cirkulan. Zelo možato in pametno sta govorila. Ugoden vtis, ki sta ga napravila na predstavnike tovarne, so pozneje podkrepili tudi učitelji in povedali, da sta najbolj nadarjena učenca. Toda oba sta iz zelo revnih družin. Pri hiši je več 1 PO TELEFONU tam stanovanjsko Dom? Prosim to- — Je podjetje variša ... — Ga ni. Tu njegova tajnica. — Tu pa hišni svet hiše številka 12, tovarišica, za- — Že vse vem. — Ne, to je druga zadeva, gre... — Pravim vam, da poznamo vaše želje. Zakaj vedno sitnarite? Kaj pa mislite, da ste edini? — Vem, da nismo. Ampak na vas se moramo obračati zaradi vsakega najmanjšega popravila. Tudi jaz imam delo, skrb za hišo je za nameček, brezplačno. Vi pa ste za to... — Če niste PLAČANI, PA PUSTITE! Rsk... Zveza je bila prekinjena in tovarišica — m$NJ SVET — ona je še namreč edina pripravljena opravljati pota za hišne zadeve, je onemela. Pripis: Omenjena hiša v strogem centru mesta ima 20 stanovanj, 6 lokalov in m bila nikoli privatna. Da ne bi kdo pomislil, da je tovarišica bivša lastnica, ki je s posestniškim čutom vezana na hišo. Prav tako je stranka, kot drugi, le da je bila prej blagajnik hišnega sveta, sedaj pa imamo in-kasanta od stanovanjskega podjetja. Ustrežljiva je še prav tako, kot orej, ko je vse breme »hišnih skrbi« ležalo na njenih ramenih. Če ni nikogar tisti dan, ko inkasant z listkom v dvigalu napove svoj prihod doma, ji stranke nesemo denar in jo prosimo, da za nas poravna najemnino. Brez honorarja. (Dom pa za svojo režijo pobira 5 % od najemnin.) L ,r''Rr-":-;D$8;yEE»a33aK«SKCK3$eSHKe.:!$:7!RH P S e ! » S i ja S 5 S Š 5 8 Š j Fj E 8j S P S s B 5 l B e 8 8 E ■ e rs S S s N | ■ a rgi iskarski škrat v naslo-B 1 vu? .Ve, sestavljenka, ki je v naših besednjakih še ni in ki jo je pogruntal odbornik občinske skupščine Ljubljana-Center, ko so na seji razpravljali o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Trd oreh, ki se Se leto dni trklja od mestnega sveta do mestnih občin in zborov volivcev ter nazaj, je zopet razburil občane in odbornike. No, to trkljanje bi mestni svet lahko preprečil in že lani uvedel ta prispevek, pa ga ni, ker pri občinah bele Ljubljane klima zanj ni bila ugodna. Letos so ga ponovno dali v razpravo (takega kot lani, čeprav so občani dali vrsto pripomb nanj) tik Pred zdajci! Občani so na zborih voliv-cev o tem razpravljali, mnenja so bila deljena. Manjšina je sicer odklanjala prispevek, povečini pa so bili mnenja, da je sicer potreben, da pa ga ni mogoče uvesti brez predhodnega programa, ki naj občanom pojasni, koliko sredstev potrebujemo in za kakšne stvari jih bomo uporabili. Želeli so konkretni program, ne načelnega ter meglenega. Pri predlogu odloka pa je po njihovem mnenju jasna predvsem obveznost — plačevanja, vse drugo pa Prispevek, če ga Se uvedemo, mora biti namenski in treba je zagotoviti, da ga tako tudi uporabimo, brez prelivanja za druge namene, so menili tisti, ki so se v načelu odločili za tako fi- NE, kajti po zakonu o mestih, ki so razdeljena na občine, ni dolžan občanov spraševati o tem. Mestni svet je menil, naj bi volivci, občani mesta, povedali svoje mnenje o višini prispevka, o tem, kje naj bi se zbiral in kdo naj bi o uporabi zbranih sredstev odločal. Tudi o teh vprašanjih Mestni svet nanciranje družbene komunale. Podobno kot na zborih volivcev je tekla razprava na seji občinske skupščine. Za in proti prispevku; če prispevek; potlej jasen program. Po skoraj uri in pol burne razprave — vmes so morali tisti odborniki, katerih volilne enote so bile proti prispevku, dvigniti roke, da so ugotovili, koliko zborov se ne strinja s prispevkom — se je oglasil predsednik Mestnega sveta. Povedal je odbornikom, da Mestni svet zborom volivcev ni postavil vprašanja: PRISPEVEK ALI po zakonu ni bil dolžan spraševati občanov, pa vendar se je, čeprav edini v Jugoslaviji — tako je povedal župan mesta — odločil za tako pot... Volivci so razpravljali o tistem, kar so jih mestni očetje vprašali, in o tistem, česar jih niso. Smatrali so, da je njihova pravica odločati tudi o tem, ali bodo plačevali prispevek ali ne, saj so vendar občani mesta in ne samo občine, in so mestne zadeve tudi njihove zadeve. Inštitucija mestnega sveta, tako so dejali, pa ni sama sebi namen, temveč samouprava (Se res, da na višjem nivoju kot občina) meščanov. Zakon pa je zakon in to ni ,leposlovje. V njem je zapisano, da Mestni svet odločitev, ki so v njegovi pristojnosti (te pa določa zakotij, ni dolžan dati v razpravo zborom volivcev niti ni dolžan upoštevati njihovih mnenj. Sklepa po svoji presoji, saj so v njem predstavniki vseh mestnih občin. — Oddaljujemo se od občanov, so menili odborniki. Ne samo pri tem aktu, tudi pri mnogih drugih se prav malo ali pa največkrat nič ne oziramo na njihove želje, težnje, odločitve. Občane pa taki ali drugačni odloki le neposredno zadevajo! — Naši občani se vse prevečkrat srečujejo z DE-MOKTATURO, se je ' oglasil eden od odbornikov. Takole je vsebinsko razložil svojo sestavljenko: demokracije ni, ker največkrat sploh ne. upoštevamo mnenj zborov volivcev, čeprav so pametni; diktature v naši socialistični družbi NE SME biti, torej bi naše odločitve v precejšnji meri lahko imenovali DEMOKTATURO. N. L. aeyyjgyp_iaBiBageageeleiiimeiaeiMiinin*****,l,l*ee,l,eeeee,llale,,ele*e,**-e,,,l*i*eiieeae«Mii I E s s S u s E O a 5 a ■ 8 ■ a ■ ■ seebebeibeebbbsbbbb Predsednik delavskega sveta TGA Ivan Tušek je pionirjem razdelil praktična darila za njihove šole, otroci pa so delovni skupnosti izročili v spomin na srečanje svoje izdelke otrok in ni prav nobenih možnosti, da bi ju mogli šolati starši. Njuni imeni sta si zapisala že vaška župnika. Imeni pa so si zapisali tudi v tovarni. Vprašanje šolanja nadarjenih otrok bo potrebno preudarno in načrtno rešiti. Tako v teh dneh razmišljajo nekateri predstavniki tovarne in učitelji, ki vzgajajo otroke. Verjetno bi res kazalo razmisliti o tem vprašanju tako, kot je dejal predsednik delavskega sveta. Po njegovem mnenju bi morale krajevne skupnosti v sodelovanju s šolami zbrati podatke o nadarjenih učencih. Potlej bi pa morali o njihovem šolanju razmisliti v tovarni in na občinski skupščini. Na rob nedavnemu srečanju med ptujskimi šolarji in predstavniki kolektiva pa velja pripisati še to. Velike zasluge za takšno in podobno sodelovanje ima občinska zvez® prijateljev mladine in njena pionirska komisija. Pred nedavnim pa je o takšnih oblikah sodelovanja razpravljalo tudi predsedstvo ObSS Ptuj. V posebnem priporočilu je pozvalo vse delovne kolektive, da ob koncu leta obdarijo šolske kolektive z učili. In, kot kažejo prvi odmevi na priporočilo, delovni kolektivi že kupujejo učila za osnovne šole ptujske komune, I. V. H 5 H N O m o p m « S < Z S H N O id o p tn H S < Z »Mama, teče,« se je zadrl najmlajši. »Kaj teče?« »Voda v kopalnici.« Iz plinske peči nad kadjo je vztrajno kapljalo. Ne v kad, ampak natanko pet centimetrov od roba, po tleh. Mama je podstavila vedro. Niti v sanjah si ni predstavljala, da je za družino sanitarnega inšpektorja Simona Peteršiljčka to začetek živčne vojne. Naslednje jutro je poklicala plinarno. »Teče?« je vprašal glas onstran žice. »Teče.« »Pridemo pogledat. Ampak ne danes, jutri dopoldne, ko bo monter hodil po vaši četrti, se bo oglasil« Sidonija Peteršiljčkova je za naslednji dan prosila v službi za dopust. Počakala je delavca, ki je prišel okrog pol dvanajstih dopoldne.'Uradno je ugotovil, da je peč dotrajana, da se je ne splača »flikati« in da bodo prinesli drugo. Čez nekaj dni — do takrat so Peteršiljčkovi skrbno praznili vedro — sta dva delavca pripeljala novo peč. Ko je mati prišla iz službe, je v kopalnici na steni visela nova plinska peč. »Delavca sta naročila, da poišči sedaj vodovodnega inštalaterja, ki bo montiral k peči cevi za vodo, ,ror‘ pa bodo prinesli čez nekaj dni,« so povedali otroci. Pri Feteršiljčkovih so uprizorili lov na vodovodnega inštalaterja. Prvi dan brez uspeha, tudi drugi in... Peti dan so le uspeli preprositi vodovodnega mojstra iz vzhodnega dela mesta, ki ima dela za dva meseca naprej, da »se ven ne vidi«. Prišel je, pogledal cevi, ki so vodile v staro peč in nastavke za cevi* ki jih je imela nova peč, ter po polurnem »tipanju«, ugotovili da se stare inštalacije z novo pečjo ne da zvezati pa amen! Edini izhod je, da prekopljejo stene kopalnice, pa še to ni sigurno. ker ne ve, kje so položene stare cevi. Potlej bo treba dobiti še zidarja, je ugotovil mojster. »Ne, kopanja pa ne,« je živčno reagirala Sidonija Peteršiljčkova. »V tej zimi, ste znoreli...« »Pa še naprej nosi vodo iz kuhinje v ,lavorjih> se je razjezil poglavar družine. »V banjo pa posadi solato!« Zavoljo ljubega miru se je oče Peteršiijček zahvalil mojstru vodovoda za prijaznost in poravnal račun za njegov izgubljeni čas. 3000 starih dinarjev. ' H N O M O E* C/D W S < Z USPEHOV POLNO... Po mojstrovem odhodu so celo otroci potihnili. Huda ura je bila v zraku. »Ampak, da veš, VSAK mora imeti SVOJ ,tovor'1 Misliš, da si bomo vse umivali iz enega?« je zarentačil oče Peteršiijček, ki mu je bito čistoča prirojena in preganjanje umazanije poklic. Ko je Peteršiljčkova mama zvečer znosila -Iavorje« z vodo iz kuhinje v /kopalriičb, je sedla in pregledala družinski proračun. Se tri »Iavorje«, to znese skupaj... No, če se res ne bo obrnilo na bolje, jih bo kupila. Naj bo, je sklenila, ko pa je mož tako občutljiv za higieno ... Potem je legla, da bi vso zadevo prespala. Naslednje jutro je še enkrat zavrtela telefonsko številko plinarne: »Veste, če že imamo kopalnico, bi radi tudi vodo v njej. Sedaj pa so pipe brez kaplje,« je potožila. Vljudno j. je glas onstran žice pojasnil, da vodovodnega inštalaterja nimajo, ker se vendar ukvarjajo samo s plinom, da je vodo enostavno zvezati, glede dimnika, ki ga mora plinska peč imeti, pa je stvar taka. da imajo samo enega kleparja, ki ima toliko dela, da je težko kaj obljubiti pred novim letom. Na nekaj tožečih samoglasnikov, ki jih je spustila Sidonija v telefon, so obljubili, da bodo poskusili čimprej. Se to so ji svetovali, na koga naj se obrne, da ji bo zvezal vodovodne cevi s pečjo. Ta pa zna, so rekli. Procesija »Iavorjev« — starih in novih, ki jih je Sidonija dokupila, se je tistega^ in še naslednjih pet dni nadaljevala, kajti šele takrat so uspeli najti priporočenega vodovodarja. »Ali gre za novo gradnjo?« jih je vprašal mojster, ko so se obrnili nanj. »Ne, za staro, ampak veste, priporočil nas je...« »Hja, s takimi .grajzlarijami' se ne ukvarjam, no, storil vam bom uslugo, jutri zjutraj pridem.« Sidonija Peteršiljčkova je tisto jutro zopet vzeto v službi dopust. V-odovodar si je »odtrgal« dragoceni čas in prišel na kraj razdejanja — v Peteršiljčkovo kopalnico. Vsa Peteršiljčkova družina se je to pot zbrala in visela vse dopoldne na vratih kopalnice. Tudi oče Peteršiijček — sanitarni inšpektor — je iz službe skočil pogledat domov. Vodovodar pa je »šraufal«, upogibal cevi in jih zopet ravnal, kot bi bil atlet najtežje kategorije, jih natikal in zopet iztikal. Ko je poskus cevnega omrežja na steni kopalnice dobil malo bolj zaznavne oblike, se je oglasil poglavar Peteršiljčkov: »Pa boste s temi črnimi cevmi prepredli vso steno?« »Ja, veste, drugače se tega ne da narediti. Pa tudi drugega materiala ni dobiti kot samo železo. Morda imajo bakrene cevi, te ponavadi uporabljamo za take stvari, v Maslenovi ulici, toda tam imajo inventuro. Saj veste, novo leto,« je pojasni! mojster. Peteršiljčkovi, od najstarejšega do najmlajšega, so brž na prste izračunali, da je do novega leta še šest dni. potem so še uradno priznanj prazniki, torej bodo še v naslednjem letu mar-širali z »lavorji« iz kuhinje v kopalnico. »Ja, morda imajo bakrene cevi v Železnini v Kurii vasi,« se je spomnil mojster. »Vrnem se ob petih popoldne.« Oče Peteršiijček si je zapisal mero, užgal avto in se odpeljal po cevi. V štirih urah je bil nazaj, čeprav je do Kurje vasi le šest kilometrov. Spotoma je obredel vse železnine, kolikor jih je našel. Vrnil se je praznih rok, kajti samo v eni trgovini je našel bakrene cevi, ampak za polovico preširoke. Mojster je že čakal. »Železne,« je iztisnila skozi zobe Peteršiljčkova mama in otroci so pokimali. Mojster je zmontiral, mastno zaračunal in odšel. Peteršiljčkovi so se zazrli v črne kače, ki so prepredale rumene ploščice kopalnice. »Bolje kot nič,« je rekla Peteršiljčkova mati. »Otroci, umit in spat!« je zavpil poglavar družine. »Mama, ,lor‘!« je zavpil najmlajši iz kopalnice. Kot v prikazen so se vsi zazrli v luknjo nad plinsko pečjo. »Po Iavorje, pa mir!« sta hkrati zavpila oče in mati Peteršiljčkova. Ko so otroci pospali, sta izmučena sedla k mizi in začela pisati znancem: »Uspehov polno novo leto vam želijo ...« Knlio gospodarimo BO DINAR DRAŽJI ALI CENEJŠI? Kakšna bo vrednost dinarja — večja ali manjša — to je nedvomno aktualno vprašanje! Ze lep čas govorimo, v vsem času reforme, poldrugo leto že, da bo vrednost dinarja poslej počasi rasla, statistiki pa so izračunali, da smo v zadnjih mesecih odšteli kar za 27 odst. več osebnih dohodkov kot v enakem časovnem obdobju lani, več torej, kot bi smeli ob upoštevanju naraščanja produktivnosti dela. To pomeni, da dinar še vednd nima prave cene. Razsodni gospoddrstve-niki so zato že preteče dvignili kazalec: »Če bo šlo tako naprej...« Kdo je kriv za »prebijanje plafona osebnih dohodkov«? Spet smo torej pred vprašanjem, ki si ga kar naprej javno zastavljamo: kdo je kriv? Predstavniki gospodarstva imajo tokrat, v nasprotju z dosedanjo prakso »glasnega dialoga«, v katerem so vprašanja po navadi izzvenela v prazno, odgovor že pri roki: organi in ljudje, odgoborni za uresničitev reforme v zveznem merilu! Z valorizacijo oshovnih sredstev kasnimo že leto dni, načelno smo se odločili, da osebnih dohodkov ne bo mogoče izplačevati na račun zalog, to je kreditov, v praksi pa jih izplačujemo, s 1.. januarjem naj bi začel veljati novi zunanjetrgovinski in devizni režim, pa še vedno ni predpisov, kako ga v praksi uresničiti itd. Zaradi poslovne neusposobljenosti organov in ljudi, ki urejajo naše gospodarsko življenje »zgoraj«, potemtakem ne delimo samo vut, kot bi smeli, ampak, kar je glavno, ogrožamo trdnost dinarja, predvsem pa spodkopujemo zaupanje vseh, ki si prizadevajo dosledno uresničiti namene reforme. D a bi ne imeli pred očmi le »temne strani medalje«, si velja ogledati obljube, kako si bomo prihodnje leto prizadevali dokončno uravnovesiti gospodarstvo in utrditi vrednost dinarja. Načrtovalci gospodarskega razvoja pravijo: storili bomo vse, da bo vrednost dinarja stalno rasla, da ga ne bo na pretek. Tako bo narodna banka še pred novim letom potegnila iz prometa 1,2 milijarde novih dinarjev, ki jih je v obliki kratkoročnih kreditov posodila drugim denarnim zavodom, bistveno bomo omejili porabo sredstev socialnega zavarovanja, federacija bo uskladila obseg kreditiranja investicijske gradnje s planiranimi dohodki in, kar naj bi še posebno okrepilo trdnost dinarja — uporaba strojev bo po revalorizaciji osnovnih sredstev dražja, kar pomeni, da delovni kolektivi ne bodo več mogli brez pamefi razdeljevati tudi nezasluženega dohodka. marveč bodo morali odštevati del novoustvarjene vrednosti za razširjeno reprodukcijo ter za tehnični napredek. Lepo in prav! Vendar pa tako ugotovitev, da delimo več, kot zaslužimo, kakor napoved, kaj moramo storiti, da bomo drugače gospodarili, govorita, da reforma na naše gospodarsko življenje še daleč ne učinkuje z vso močjo. Takoj, ko nam učinkovanje ekonomskih zakonitosti razkrije, katero gospodarsko organizacijo ali panogo bi kazalo v imenu napredka zapreti ali opustiti, se že ustrašimo socialnih problemov, političnih posledic, odgo-i vornosli za stare grehe in nismo dosledni. Zato se nemalokrat odločimo za kompromis, namesto za korenito zdravljenje našega gospodarstva. Namenov reforme pa ni mogoče združevati ne s polovičarstvom, ne s kompromisom. Reforma nas je postavila pred alternativno vprašanje: ali nazaj — ali naprej? VINKO BLATNIK I E e 66 S a •s S I I 5 E 1 rt g a ju 1 S E e 66 • g | | ! s a | | I g a o s 66 FOTO SLUŽBA DE NEVSAKDANJA NOVOST V PODJETJU LJUBLJANA TRANSPORT ZRELOSTNI IZPIT NA TUJEM V prvih sedmih mesecih minulega leta so opravili gradbinci na območju ljubljanskih občin dobrih 9 milijonov delovnili ur, letos v istem času pa le 7 milijonov 818 tisoč. Obseg storitev je ostal na delavca v bistvu enak. Zmanjšanje števila delovnih ur gre zato na račun zmanjšanja števila zaposlenih. V povprečju so gradbinci precej skrčili število zaposlenih, na območju ljubljanskih občin na primer kar za 14 °/o. Pravijo, da jih je v to prisilila omejitev gradbenih naročil... Vsaj tako utemeljena, kot to opravičilo, pa je trditev, da se gradbena podjetja enostavno niso znašla v zaostrenih pogojih gospodarjenja, da jih je reforma — milo povedano— pošteno presenetila. Pomenijo te besede obrekovanje ...? Niti najmanj. To potrjujejo gradbena podjetja, danes jim pravimo »bele vrane«, ki obseg SGP SLOVENIJA CESTE SE USPEŠNO VKLJUČUJE V MEDNARODNO DELITEV DELA__;____________________ DAN ODPRTIH VRAT V prometnem podjetju Ljubljana transport uveljav- lUio DAN ODPRTIH VRAT za vse člane kolektiva, ki H on radi pogovorili s svojim glavnim direktorjem._____ V zsdnii številki njihovega internega glasila smo namreč prebrali naslednje obvestilo glavnega direktorja Rada Viničarja, naslovljeno no vse člane kolektiva: »Na nredloot kadrovske službe sem sklenil, da bom od 1. 12. 1SP6 dalie vsak ponedeljek od 9. do 14. ure na j.—oi-icr-i članom l-mloktiva v zvezi z morebitnimi r-‘ ožhimi vorašanii. nrpdlogi in podobnim. Nikomur vnrmrei ne obHubliom nnzitivne rešitve. Obljubljam pa v teregakoli podjetja zavestno žrtvoval štiri delovne dni v mesecu samo za takšne »malenkosti«. Vendar ni tako. Odkrite besede glavnega direktorja Ljubi j ana-transpojrta navajajo k razmišljanju. Gre namreč predvsem za to, da pripravljenost najbolj odgovornega posameznika, da osebno sodeluje in pomaga pri urejanju težav in problemov prizadetih članov kolektiva, lahko veliko pripomore k odgovornejšemu delu strokovnih služb,' samoupravnih organov ter političnih organizacij v podjetju. Prav zato bi želeli, da DAN ODPRTIH VRAT podjetju Ljubljana-trans- -'-»iskairn ir voki zadev j. ki bi to terjala ozi-r.levovaia t«id; ukrennnie za to pristojnih organov i' »-“»m »ndmtbl.« V prvih treh ponedeljkih je k direktorju prišlo 16 članov kolektiva. »Veseli me, da so se prizadeti najprej poslužili redne poti, da so svoje skrbi in težave poskušali urediti v svojih enotah,« pripoveduje tovariš Lipičar. »Ker pri tem niso vselej v celoti uspeli, ker so, skratka, naleteli tudi na težave, so prišli še k meni. Saj veste: kako je: če kdo pomaga, potem se marsikaj laže uredi... Povedal pa bi, da so, razen v enem ali dveh primerih, delavci imeli prav, ko so se mi potožili. Problemi, o katerih so mi pripovedovali, predstavljajo zvečine drobne človeške skrbi in težave, ki pa — če jih kakorkoli že ne bi uredili — le lahko vplivajo na vzdušje in odnose med našimi ljudmi. Zato sem v teh primerih od vodstev enot, kjer prizadeti delajo, zahteval, naj zadeve preiščejo, jih uredijo, da bi potem lahko dal pismen odgovor vsem, ki so se name obrnili. Je pa res tudi to, da iz teh razgovorov z delavci izvem marsikaj, česar nikoli ne bi vedel, pa čeprav gre zvečine le za razne drobce iz naše službe, ki ni lahka. Omenil bi enega takih primerov: pri meni se je oglasila sprevodnica v mestnem prometu, ki želi delati v deljenem delovnem času, samo ob konicah. Strnjen delovni čas ji namreč ne ustreza, ker ima dva otroka, varstva zanju pa nikakor ne more urediti. Če je zdoma le po nekaj ur, pa čeprav večkrat dnevno, jo otroka nekako še pogrešita in tudi sama ni v tolikšnih skrbeh zanju. Pri vsem tem pa pri nas močno potrebujemo ljudi, ki bi bili pripravljeni v mestnem prometu delati v deljenem delovnem času. Tako je prišlo do konflikta, čeprav gre za docela enake interese podjetja in delavca ... Jasno je. da sem posredoval, čeprav si še mislil nisem, da bi se v našem podjetju tudi kaj takega lahko zgodilo!« Morda se komu zdi nesmiselno, da bi glavni direktor ka- port ne bi ostal izjema, ampak bi bili izjema tisti kolektivi, kjer delavcu ni mogoče »prodreti« do direktorja oziroma do drugih odgovornih predstavnikov. Takšni kolektivi so zdaj, na žalost, v velikanski večini... -mG svojih storitev iz dneva v dan krepko povečujejo in namesto izgovorov pridno iščejo tržišča izven Slovenije pa tudi izven domovine. Da to niso zgodbe za naivneže, potrjuje med drugim primer kolektiva SGP Slovenija ceste. To podjetje je namreč — ob spoznanju, da je tržišče gradbenih uslug spričo razpoložljivih kapacitet v Sloveniji preozko — konkuriralo za delo v drugih republikah in tudi v tujini. Izkušnje danes kažejo, da ta prizadevanja niso bila zaman. USPEŠNI DOMA — USPEŠNI NA TUJEM »Ko smo spoznali, da so meje Slovenije za nas preozke, smo se ojunačili in pričeli sodelovati na večjih licitacijah v drugih republikah,« pravi inž. Viktor Skalar, pomočnik direktorja za pripravo dela pri SGP Slovenija ceste. »Tako smo prišli v stik s številnimi investitorji in dobili delo na bosanski magistrali, pri rekonstrukciji cest v okraju Bjelovar in na letališčih v Splitu in Zadru ...« Po uspeli preizkušnji v drugih republikah je centralni delavski svet SGP Slovenija ceste sprejel sklep, da poseže podjetje tudi na tuja tržišča. »Priprave na delo v inozemstvu niso bile lahke,« pravijo danes gradbinci v SGP Slovenija ceste. »Zahtevale so veliko sposobnosti in še več truda. Zavedali smo se, da bomo vzdržali ob hudi konkurenci izključno le s pomočjo visoke produktivnosti, solidne kvalitete dela, dovršene mehanizacije, izdelanega tehnološkega postopka ... seveda: ob sodobni organizaciji dela.« In poroštvo za ta veliki korak ...? Proizvodni uspehi, ki jih je podjetje želo na domačih tleh, * so bili delavskemu svetu garancija, da bo kolektiv uspešen tudi na inozemskem tržišču. Tako gradijo danes člani SGP / Slovenija ceste skupaj z drugimi jugoslovanskimi gr-adbenimi kolektivi v Afriki skoraj 1700 kilometrov dolgo sodobno avtomobilsko cesto, ki bo povezovala Tunis z Združeno arabsko republiko. Podjetje Slovenija ceste bo prispevalo svoj delež na odseku Ben gazi—Marble Arch, ki je dolg 364 kilometrov. »Pošteno bomo morali v Libiji zavihati rokave,« pravijo naši gradbinci, ki so že odpotovali na črni kontinent, »saj so roka presneto«ostri. Samo 24 mesecev imamo časa ...« Delo v Libiji bo nadzoroval poseben biro za koordinacijo dela, sleherno podjetje pa bo poslovalo po načelu samostojne ekonomske enote. Slovenija ceste so poslale, oziroma bodo poslale v Afriko izključno kvalificirane in visokokvalificirane delavce. Delež nekvalificiranih delavcev bo v Libiji minimalen. Delo bo razmeroma naporno, osebni dohodki zaposlenih pa temu primerno visoki. »Z deli smo pričeli tudi v Iraku,« pravi inž. Viktor Skalar. »Sedaj delamo cesto na odseku od Kute do Tisiana, nedavno pa smo podpisali novo pogodbo in prevzeli izgradnjo nadaljnjih 60 kilometrov cestišča v Iraku. Tudi tam nastopamo v kooperaciji z našimi podjetji, vodstveni kader pa je v celoti naš ...« ZA PRIDNE VEDNO DOVOLJ DELA Tako je us,pelo podjetju SGP Slovenija ceste v letošnjem letu ne samo zadržati svoje kapacitete, temveč tudi krepko povečati obseg svojih del. V ilustracijo tale podatek: bruto produkt je poskočil od 10,5 milijarde v lanskem letu kar na 14 milijard starih dinarjev v letošnjem letu. Kaj pa perspektive? »Glede na dosedanje pogodbe in pa tiste, ki so v planu, bodo naše kapacitete v naslednjem letu spet povsem izkoriščene. In to je pri vsej stvari najpomembnejše,« pravijo gradbinci pri SGP Slovani i a ceste. »Vrednost del, ki jih je prevzelo na- podjetje v inozemstvu za prihodnji dve leti, Izjema še ni pravica (Nadaljevanje s 7. strani) če teh nekaj tisoč dinarjev pomeni zadostno nadomestilo za izgubljeni nočni čas, ki ga tudi z dnevnim počitkom ni mogoče nadomestiti. Zaradi teh in še drugih vzrokov — so tudi primeri, ko podjetja nočno delo obračunavajo enako kot delo v dnevni izmeni — RO sindikata delavcev industrije in rudarstva meni, da je treba nočno delo posebej in izdatno stimulirati ne le v materialnem smislu, pač pa tudi z dodatnimi dnevi dopusta. Po doslej znanih podatkih pa le podjetje SVILANIT v Kamniku priznava dodatne dneve letnega dopusta za tiste delavce, ki delajo tudi ponoči. Posebej .velja poudariti, da predsedstvo RO sindikata delavcev industrije in rudarstva meni, da odločb o nočnem delu žensk in mladine ne bi smeli izdajati samo vodilni oziroma odgovorni predstavniki podjetij, pač pa da bi o tem morali spregovoriti tudi samoupravni organi. Samo po tej poti bo namreč mogoče doseči, da bi v delovnih organizacijah z~xrii razmišljati o rešitvah ročne,išega pomena, ki bi vn; i izključevale ožiro- ma res or lile na najbolj nujni minimum nočno delo žensk in mladine. Še to: s tem, ko sp sindikati vnovič povedali svoja stališča o teh zadevah, so hkrati jasno poudarili, da ne bodo več dajali soglasja za nočno delo žensk in mladine, če ne bodo izpolnjeni pogoji, ki smo jih doslej omenili. Da pa bi se sindikalne organizacije po kolektivih lahko enotno zavzemale za uresničevanje navedenih stališč, bo RO sind; kata delavcev industrije in ru darstva takoj po novem letu or ganiziral po panogah posvetov? n ja o tej problematiki, tako tiho ob konkretni problematik mogoče izoblikovati politiko z-uresničevanje stališč sindikato' v zvezi z nočnim delom žensk in mladine. znaša približno 8 milijonov dolarjev. Pogajamo se tudi za delo v Nemčiji in £.vstriji. Doma smo sklenili pogodbo za nadaljevanje del pri II. fazi izgradnje letališča v Splitu, nadaljevali bomo rekonstrukcijo cest v Bjelovaru, sodelovali pri gradnji transverzale Orešje—Tuzla —Sarajeva—Metkovič, pripravljamo se na izdelavo kanala hi-drocentrale Drava pri Mariboru in drugo.« Ko sem v podjetju vprašal, v čem je pravzaprav skrivnost njihovega uspešnega poslovanja, so mi odgovorili, da je ni. Ugodni rezultati gospodarjenja so v glavnem posledica pametne politike cen in kvalitetne ter hitre gradnje. To pa je obenem tudi vse, kar je danes potrebno za osvojitev »gradbenega trga«. A. ULAGA 011 VSEPOVSOD • TRBOVLJE: Za jugoslovansko industrijo apna je značilno, da proizvaja v majhnih obratih. Nikjer niso kdo ve koliko vlagali v razširitev in modernizacijo, zato ni naključje, da postaja proizvodnja v teh obratih nerentabilna. Prvi odločnejši korak pa so storili v Industriji gradbenega materiala v Zagorju, ko so opustili vse stranske dejavnosti in začeli z izgradnjo hidrirne naprave. Mimogrede povedano: letos bodo v Industriji gradbenega materiala v Zagorju proizvedli že 40.000 ton hidriranega apna, planirali pa so le približno 33.000 ton proizvodnje. Trg torej išče in terja vse več kvalitetnega hidriranega apna. Zato je razumljivo, da so se v podjetju odločili za izgradnjo še ene hidrarne. Že prihodnje leto bo na pomlad v I. etapi iz nove hidrarne prišlo letno približno 140.000 ton tega gradbenega elementa, kmalu zatem pa bo začela obratovati še druga peč, ki bo prav tako dajala 140.000 ton. — Pripravljeni smo tudi, pravi direktor Janez Knez, da se lotimo izgradnje dveh novih, sodobnih peči za proizvodnjo apna, od katerih bo vsaka dajala približno 130 do 150 ton apna, medtem ko dajejo sedanje le po 30 ton na dan. Gre za to, da bomo modernizirali vso proizvodnjo in v letu 1970 bomo lahko proizvajali samo hidrirano apno ali pa tudi kosovno apno, če bo to terjal trg. Zanimalo nas je tudi, kako kaže s produktivnostjo. V podjetju so nam postregli s oo-datki, ki kažejo, da Industrija gradbenega materiala v Za-' gorju že zdaj dosega odlične rezultate v produktivnosti in je pri vrhu v tej panogi. Kljub temu pa -primerjava s tovrstnimi podjetji v razvitih deželah kaže. da zaostajajo š® zmeraj za blizu 50 "/o za nji' mi. Nadaljnja mehanizacij3 oziroma nova .tehnologija Pa bosta omogočali, da bo podjetje čez nekaj let le doseglo produktivnost razvitih dežel. Izobraževanje in kultura 9 Predstavnikom delovnih kolektivov, ki so prispevali denar za gradnjo novega gimnazijskega poslopja v Brežicah, je bilo omogočeno, da se seznanijo s tem, kako je bil uporabljen njihov denar ® Od 35 povabljenih delovnih organizacij so se odzvali povabilu šole žal le direktorji in predsedniki delavskih svetov 7 kolektivov ® Ti bodo lahko seznanili svoje samoupravne organe in kolektive s tem, kakšne učne možnosti nudi odslej brežiškim gimnazijcem novo moderno in sodobno zasnovano poslopje in preurejena stara šolska zgradba © In razmišljali bodo lahko tudi o tem, kako bi za zdaj še proste učne zmogljivosti gimnazijskih prostorov lahko s pridom izkoristili tudi kolektivi za izobraževanje zaposlenih O Novo in staro poslopje brežiške gimnazije Otvoritev nove šolske zgradiš in prenovljenih starih prostorov gimnazije v Brežicah je °ila pravzaprav že 23. oktobra. Nekaj direktorjev, večjih delovnih organizacij si je takrat skupaj z ostalimi gosti že ogledalo ;° novo pridobitev brežiškega šolstva. Tako na občinski skupščini kot pri občinskem sindikalnem vodstvu pa se je kasneje ^oblikovala zamisel, naj bi šola Povabila na poseben obisk in °§led obeh stavb predstavnike Prav vseh 35 kolektivov, ki so Prispevali tri leta denar za to nemajhno investicijo. Naj vidijo ako je bil njihov denar nalo- INVESTICIJA, Ki JE UTEMELJENA Ko leta 1962 brežiška gimnazija ni bila verificirana, ker ni mogla zadovoljiti pogojev, kr za verifikacijo potrebni, se je °bčinska skupščina Brežice skupaj z medobčinskim skladom za unanciranje drugostopenjskega Šolstva v celjski regiji odločila za gradnjo novega gimnazijskega poslopja. Utemeljitev take in-' t^hcije je izhajala iz ugotovila da je brežiška gimnazija Krp? 2:3 Področje občin Brežice, h;.,0 in Sevnica, na katerem tj, a blizu 80.000 prebivalcev. iz erneljiteV pa je izhajala tudi Planskih predvidevanj, saj naj bi študij na gimnaziji nadaljevalo do leta 1970 že 15 odstotkov otrok, za zdaj pa jih na področju omenjenih treh občin nadaljuje študij na gimnaziji komaj 7 odstotkov. V tem je bil tudi razlog, da so ob planiranju-novega trakta, ki naj bi bil povezan s preurejeno staro gimnazijsko stavbo, računali na prostor za 500 dijakov, čeprav jih je v letošnjem šolskem letu na zavodu komaj nekaj nad 300. RAZEN TREH MILIJONOV JE BIL ZBRAN VES DENAR Danes še žal ni točnega podatka o tem, koliko denarja 'so vložile v novo gimnazijsko poslopje delovne organizacije. Nekaj o tem pa vendarle pove podatek, da je med vsemi 35 delovnimi organizacijami gospodarstva in zavodov v Brežicah bilo največ takih, ki so v sklad prispevali kar 2 odstotka od bruto osebnih dohodkov, nekaj njih' po 1,5 odstotka, le dva zavoda pa po en odstotek. Tako je lahko dal sklad za gradnjo in opremo novega poslopja 214 milijonov S-din, občinska skupščina Brežice pa skupaj z gospodarstvom letos še dodatnih 61 milijonov S-din za preureditev stare zgradbe. Za poravnavo računov manjka samo 3 milijone S-din. Preureditev stare zgradbe je bila nujna, saj ta stavba v povezavi z novim poslopjem omogoča prehod na kabinetni pouk. In če bo razumevanje in denar tudi za nadaljnje investicije v učila, bodo pri kabinetnem pouku- lahko dali slovo tudi verbalizmu. Šola ima danes tri laboratorije, za biologijo, liziko in kemijo, kjer je tudi že na razpolago vsaj toliko učil, da lahko po dva učenca hkrati delata praktičen poskus. Posebne predavalnice za zemljepis, zgodovino, sociologijo, slovenski jezik so že nared, le da so še brez' . .v V,1*. ,:***V*>~ . -T.VVv A ,. -.v-- - : STRAN 16 -DELAVSKA ENOTNOST - St. 52 - 31. decembra 1966