Sllha o preob rcincnttvi naših obCin. ^" (Piže kmet ob Savinji.) Kak.na bremena mora nositl naš kmet kat davkoplačevalec, nam med drugim kažejo proračuni našili ob&in. Kakor slišimo, je večina občin morala; zvišati doklade. Kr. vlada, kakor tudi banske uprave in. sresko načelstvo pošiljajo pogoste okrožnice in odloke, v katerih se narofia krajevnim šolskim odboirom i_ župan.tvom čim večja štednja v izdatkib. Pa kaj vse to pomaga, ko ao se z nekaterimi zakoni tako preobremenile naše občine, da se vkljub največji štedljivosti morajo doklade dvignita. V mislLh imam tukaj šolski zakon z dne 9. dec. 1929. Da navedem eden zgled, kaže proračun občine Marija Gradec za leto 1931, kako se dvigajo stroški ravno za šolstvo. Dav.na podlaga, to je v ob.ini predpisani neposredni državni davek znaža svoto D 93.281.67. Na to svoto se je naložila 110 odstotna d.klada, kar znese 102.609.33 Din. Na vino se ]e naložila 100% doklada, oziroma na zmanjšano državno tro šarino 200% doklado, kar jo preračunano na 20.000 Din. Vsi dohodkl v ob.ini so predvideni v znesku 127.369.83 Din. Izdatki pa kažejo sledečo sliko: Največja postavka in sicer v znesku 50.956.18 Din, gre _& šolstvo. V 1. 1930 so stroški za šolstvo blli predvideni v prora.unu še samo v znesku 33.933.68 Din in so ae vsl.d novega šolskega zakona _a leto 1931 pomnožili za 17.922 Din. Omeniti so mora, da so v Solskih proračunih samo redni t.ko&i izdatki, nikjer prl nobeni Soli pa niso predvidene nove stavbe. Za obtinske ceste je predviden v proračunu znesek 21.050 Din, za ubožni za^klad pa Din 20.255. Šol&tvo, ceste in skrb za reveže so torej najviSje postavke v p_o.a.u__. — Prora.un za leto 1930 se je krll s 100% doklado; kakor _e zgoraj omenjeino, se je po načrtu občinskega odbora zvižala doklada na 110%. Izdatki so Itak aastavljeni kolikor mogo.e nizko. S tem, da so se občiaam naložila nova b_emena, ne bo mogo6e skupnih davkov znlžati. 7a nak.liko znižani državni davek, odnosno banovinske in cestno doklade, se pa zvižujejo občlnske, tako da ostaaiemo pri lstem kot lansko leto. Kako bo v banovinskem ce.tnem skladu predvidena taksa na vprežno živino ter izvrševanje banovinskega pravilnika o kuluku obremenila naše kmete in njihov. gospodarstvo. v tem hipu ne moremo povedati. To pa jo gotovo in nikdo tega ne more tajitl, da so se dohodki našega kmeta davkoplačevalca v par meseciti zmanjšati za polovico.