LISTEK.  Jakob Dimnik.Umrl je mož! V ponedeljek 1. septembra v zgodnjih jutranjih urah se je raznesla po Ljubljami vest, da tovariša ravnatelja Jakoba Dimnika ni ve5 med živimi. Kruta neizprosna Usoda je brezobzirno zavrla njegovo nadai'jno življensko pot ter mu je s koščeno smrtonosno roko zastavila utrip njegovega blagega srca na povratku iz Rogaške Slatine v Ljubljano. Niegovl življenski podatki. Z Vodnikom bi lahko zapel: Rodila me Sava, Ljubljansko polje. Luč sveto je zagledal 3. avgusta 1856 v Jaršah pri Ljubljani. Po dovršenih štirih razredih takratne normalke in štirih gimnazijskih razredih je vstopil na ljubljansko u5iteIjišče, kjer je leta 1879. položil zrelostni izpit. Prvo uciteljsko mesto je nastopil 3~. julija istega leta v Tunjicah pri Kamniku, služboval je nadalje v Šmarju in na Igu pri Ljubljani, v Trnovem pri Ilirski Bistrici, nato 10 let v Postojni, kjer si je poiskal življensko družico iz znane Kraigherjeve rodbine in odkoder je bil imenovan leta 1891. za stalnega učitelja na II. mestno deško petrazrednico. Leta 1902. je bil premeščen na I. mestno deško šolo na Ledini, kjer se mu je poverilo začasno šolsko vodstvo, leta 1903. pa je bil imenovan za stalnega šolskega voditelja in nadu5itelja na tej šoli, na kateri je skupno služboval do upokojitve 22 let. Poleg te šole je vodil še obrtno nadaljevalno šolo za mehani5no tehnično obrt in trgovsko gremijalno šolo. Dolgih 45 let je žrtvoval slovenskemu narodnemu šolstvu, zajedno z drugimi je 5akal in dočakai boljše socialne pozicije učiteljstva na podlagi pragmatike. ni pa mu bilo usojeno, da bi se vsaj nekaj 5asa veselil novih priboritev... Njegovo organizačno. prosvetno in javno delovanie. Pokojni Jakob Dimnik je bil s srcem in dušo učitelj. Visoko je cenil in spoštoval svoj stan ter posvetil vse svoje življenske sile za njegov razvoj, procvit in ugled. 2e v Postojni se je posvetil organizaciji u5iteljstva na temelju narodnih in naprednih načel ter je deloval na tem polju dosledno in požrtvovalno do svojega poslednjega diha. Bil je močan steber naše org^anizacije. kateri je posvetil vse svoje duševne sile. Našemu stanovskemu glasilu »U5iteliskemu Tovarišu« je bil marljiv urednik skozi dolgo dobo 10 let od leta 1894. do leta 1903., a že poprej in tudi pozneje njegov stalni sotrudnik. Dolga leta je bil upravni odbornik bivše Zaveze jugoslovenskih učiteljskih društev. Z velikim zanimanjem je sledil in sodeloval pri vsakem stanovskem pokretu in razvoju. Stat je ob zibeli skoro vseh naših stanovskih in gospodiarskih inštitucij, kjer moramo zlasti omeniti »Društvo za zgradbo učiteljskegakonv i k t a«, ki mu je od njegovega po5etka kakor mravljia marljivo zbiral prispevke, doneske, darila in članarino. Bil je načelnik nadzorstva Učiteljske tiskarne od njenega začetka. ki ga šteje med svoje soustanovnike. Skozi dolgo dobo let je bil predsednik Ljubljanskg.ga učiteljskega društva, kakor tudi funkcijonar raznih naših stanovskih organizacij: V d o v s k e g a društva, Jubilejne samopomo5i, Narodne šole, U čite 1 jske hranilnice in posojilnice, Slovenske Šolske Mat i c e itd. Vidimo ga med prvimi sotrudniki »Z v o n 6 k a« in Gabrškove K n j i ž n i c e z a m 1 a d i n o. Leta 1895. je spisal staršem in vzgojiteljem knjigo »D o mača vzgoja«, leta 1907. je ustanovil mesečnik »Domače ognjiš5e«, ki mu je bil urednik. V svrho izboljšanja domače vzgoje je prevedel Trurrkovo delo S t a r š e m š o 1 s k e m 1 a d i n e. Nadaljna de_a njegova so: Domoznanstvo v ljudski š o 1 i, S1 a voj in Ljudmila, Mali šolski besednjak, Kralj Peter I. Osvoboditelj in Kralj Aleks :a .n d e r. Bil je marljiv sotrudnik pri »P o p o t n i k u« in »N a § i B o d o 6 nosti«. Daljšo dobo je bil odbornik Slovenske Matice. Njegovo šolsko strokovno. pedagoško stanovsko u5iteljsko organizaSnf delovanje je bilo širom znano. doma in tudi drugod. Zaradi njegove dosledne vztrajnosti in izredne marljivosti je bilo to njegovo delo visoko cenjeno in 5astno priznano. Bil je 5 a s t n i 51 a n Postojnskega u5iteljskega društva in Zaveze jugoslov. učiteljskih društev. Hrvatski pedagoški književni zbor v Z a g r e b u ga je imenoval za svojega pravega, Zemsky Ustfedni Spolek Jednot U5itelskyh vKral. C e s k 6 m pa za dopisujočega clana. Bil je skozi ve5 let zastopnik staršev mestne obSine ljubljanske in podpredsednik višjega šolskega sveta. Toda njegovo delovanje ni bilo omejeno samo na šolo in na§o organizacijo, agilna njegova neumornost je našla polja tudi drugod v širši javnosti. Že leta 1896. ga vidimo v 6b5inskem svetu ljubIjanskem, kamor ga je postavila takratna narodno-napredna stranka, kjer je deloval kot obSinski svetnik dolgih 25 let. Tukaj se je udejstvoval kot načelnik šolskega odseka in kot referent v raznih komunalnih vprašanjih. Enako dolgo dobo je bil član kuratorija vi_šje dekliške šole, mestnega dekliškega liceja in slovenske trgovske šole. bil je nadalje tudi 51an šolskih odborov za trgovske in nadaljevalne šole. To njegovo splošno javno delovanje ni moglo ostati neopaženo, zato je bil odlikovan na najvišjem mestu z redom sv. Save. ' IPokojni Jakob Dimnik ie bil stara poštena kranjska korenina. Ijubeznjiv, iskren tovariš, neumoren. kadar je bilo storiti komu kaj dobrega. Nešteta so bila pota in intervencije svojim tovarišem. Pri vsem pa ga je vodilo na5elo. da naj ne ve levica, kar daje desnica. Pokojnikova poslednja pot. Miren. spokojen je ležal doma na postelji. obkrožen od vencev. šopkov in rož, ki jih }e tako ljubil. Zar vosčenih sveč mu je razsvetljeval bledo plemenito lice. Pa so prihajali drug za drugim njegovi tovariši, znanci in prijatelji ter ljubIjena in Ijube5a šolska mladina, da se poslove slednjiS od njega. da ga poškrope in se klanjajo njegovemu spominu. Izmed premnogih poklonjenih vencev in šopkov navajamo nastopne: domače rodbine, sorodnikov bratov Dolmi5ar, rodbin Kraigherjeve, dr. Žerjav-Lavren5i5eve, Maierjeve, UJU poverj. Ljubljana, upravnega sveta in nadzorstva U6iteljske tiskarne. osobja Učiteljske tiskarne. gremija trgovcev. inšpektorja g. dr. St. Beuka. učit. zbora I. mestne deške šole itd. V torek 2. septembra ob 5. uri popoldne so dvignili njegovo truplo, da izroče materi zemlji, kar je njenega. In kakor bi hotelo nebo so5ustvoyati z žalostjo rodbine. tovarišev. znancev in prijateljev. ki se jih je zbralo v ogromnem števiiu k poslednjemu slovesu, je lilo vso žalostno po>t tja do groba. Zadnje spremstvo so mu dali razen obilega števila tovarišev. tovarišic, šolske mladine in ostalega ob5instva zastopniki raznih oblastev, korporacij in društev. med drugimi delegat ministrstva financ g. dr. K. Š a v n i k . v imenu mestne ob5ine ljubIjanske g. dr. L. P e r i 5 . za Demokratsko stranko g. minister n. r. dr. G. 2 e r j a v in narodni poslanec gosp. prof. Jos. R e i s n e r. dalje g. inšpektor dr. St. B e u k, zastopniki Sokola in raznih prosvetnih in gospodarskih društev in orga- nizacij. Omeniti moramo tovariško požrtvovalnost mnogih naših tovarišev. ki so prišli iz jako oddaljenih krajev: Maribor, Loški potok, Rogaška Slatina itd. Zastopana je bila tudi neodrešena domovina. Pred hišo in na Martinovi cesti se je poslovilo s pretresujočimi žalostink^mi od pokojnega učiteljstvo z oddelkom pevskega zbora Glasb. M a t. pod vodstvom tov. F. Juvanca. Ob odprtem grobu mu je govoril zadnje sl'ovo višji šol. nadz. tovaris Engelbert Oangl: Dragi prijatelj Jaka! Na kraju. kjer se tajnostno združujeta dva svetova. ti govorim v slovo poslednjo besedo. Govorim ti v slovo to skromno besedo v imenu vseh, ki si služil z njimi istim vzorom, v imenu tiso5ev tovarišev in tovarišic naše domovine. ki so te pozna'1'i in cenili! Komaj si po dolgih letih dela za šclo in stan stopil v 5astno zasluženi pokoj, se je nagnila tvoja pot v objem ljubMene doma5e zemlje. da se nemoten od viharjev življenja vekomaj umiriš in oddahneš. Bil si mož dela. ki veljajo zanj v polni meri Gregor5i5eve besede: »Živlijenje naj bode ti delaven dan!« Tvoja deloljubna mo6 ni našla utehe zgolj v šolskem delu, nego je iskala in dobila uveljavrjenja tudi zunaj nje povsod, ka- mor te je pozvalo in postavilo zaupanje in povelje tovarišev in prijateljev. Kdo preštej število njih, ki si jih vzgajal in u5il vsa dolga _*eta po vseh službenih svojih krajih! Danes se vsak od teh s hvaležnim srcem sklanja nad tvojo gomilo In šola, kjer ti je bi)i'o zadnje tvoje službeno mesto. ostane vidna priča pravilnega pojmovanja in izvrševanja stanovških in službenih dolžnosti slovenskega učitelja! Svojemu vzvišenemu pokDicu si bil vdan z vso di.šo in si se.z vsemi svojimi moralnimi močmi od prvih let učiteljevanja do zadnjega diha boril za pravice. za ugled. svobodo. 5ast in dobro ime u5iteliskega stanu. Neprecenljive so tvoje zasluge, ki jih je tvoje vztrajno in požrtvovaltao delo pridobilo našemu u5iteljstvu. V organizaciji tega stanu, zlasti na gospodarskem in dobrotvornem poprišču. bomo vedno s spoštovanjem in hvaležnostjo izgovarjali tvooe ime. V najhujši dobi nacionalnih bojev si s ponosom poudarjal svoje slovensko pokolenje. Ko je miarsikdo kfltonil pod pritiskom razmer, si ti ostal zvest sin svojemu narodu! To ljubezen do zemlje in naroda si netil in gojil v tisocih src, kakor si dvigal ponos do stanu in vero v pravico in resnico v nas vseh. ki smo bili tvoji tovariši in prijatelji! Izpolnil si nalogo svojega življenja, in Ljubljansko polje. ki ti je stesalo zibet'ko, ti je odprlo tudi poslednji dom. kamor te sedaj izročamo, da večtiost dopolni. kar si je casnost zaslužila! Prijatelj in tovariš, počivaj sladko v večnem smu! Mir in pokoj tvoji duši in tvojemu pepelu! Pttodonosno je bilo dolgoletno življenje in delovanje tovariša Jakoba Dimnika. Kaj je bil on svojemu stanu, šofstvu in najpredni slovenski javnosti, občutimo šele sedaj ko ne biva več med nami. Ob njegovi gomili plače neutdažna vdova ga. Josipina roj. Kraigherjeva, njegovi sinovi, Ivan. Slavoj in Stanko, prva dva znana naša tovariša. tretji inženir in hčerka Radica. Poleg rodbine, ki ga bo pogrešala. stojimo ob grobu tudi njegovi tovariši in strmimo za vrzeljo, ki jo je napravila pokojnikova smrt. Pogrešale ga bodo naše gospodarske organizacije. pri katerih je aktivno sodeltovial flo poislednjega s svojimi umestnimi, pametnimi in treznimi nasveti. Naj bi bila njegova smrt seme naraščajoči mladini, da bi zrla v pokojnikovem neumornem, dosledttem in miarljivem delovanju svetal vzor svojega življenskega pravca! Počivaj v miru. dragi tovariš! Lahka Ti bodi domača gruda! t