KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 147! ČLANKI IN RAZPRAVE ŠENČUR IN OKOLIŠKI KRAJI V SREDNJEM VEKU BOŽO OTOREPEC Področje vzhodne Gorenjske med Savo na jugu in Kokro na zahodu je staro naselitveno ozemlje. To do- kazujeta še predslovenski imeni za Savo in Kokro, pa tudi bližnje Lahovče so imenovane po starih predslo- venskih prebivalcih Romanih ali Vlahih oziroma La- hih.^ Na te kažejo tudi najdeni arheološki preostanki iz rimskih časov v samem Šenčurju in ob poti med Šenčurjem in Vogljami.^ Po prihodu v te kraje v VI. in VII. stoletju so se Slovenci naselih predvsem tja, kjer so že prejšnji pre- bivalci izkrčili iz gozdov polja in pridobili plodno zemljo. Po mnenju našega znanega zgodovinarja ko- lonizacije, pokojnega akademika Milka Kosa, je tre- ba šteti zlasti seUšča pod planinami od Kamnika pa vse do Jesenic med najstarejše slovenske naselbine na Gorenjskem.^ Precej neposeljene pa so ostale obsežne gozdne površine na ravnini med Kokro in Smledniškim hribom.* Slovenske pokrajine so v srednjem veku bile pod oblastjo nemških vladarjev in ti so podeljevali velike komplekse naše zemlje bodisi raznim škofijam (Salz- burg, Freising, Brixen), bodisi velikim plemiškim rodbinam iz Nemčije, da bi to ozemlje kolonizirali in tako izvlekli iz njega čim večje dohodke. V naše kraje so zato pripeljali tudi svoje ljudi; največ jih je bilo iz Bavarske. Grofje, imenovani po gradu Andechsu na južnem Bavarskem, so imeli v XII. in v prvi polovici XIII. stoletja največ posesti na ozemlju med Kranjem in Kamnikom, kjer je bilo tudi središče te njihove po- sesti, tako da so se včasih imenovali tudi »grofje Kamniški«. Ti Andeški grofje so imeli pod seboj mnogo nižjih plemičev, imenovanih tudi vitezov, ki so za opravljanje vojaške službe dobili posest skoraj v vseh vaseh med Kranjem in Kamnikom, tako pred- vsem v Šenčurju, Olševku in Vogljah ter se po teh va- seh tudi imenovali. Najbolj znani so bili vitezi, ime- novani včasih po Velesovem, kjer so imeli obširno po- sest, v glavnem pa po Kamniku, kjer so kot gradišča- ni upravljali tamkajšnji andeški grad. V grbu so imeli orla z razpetimi perutmi po grbu svojih andeških go- spodov. Leta 1238 so ustanovih samostan domini- kank pri svoji stari cerkvi sv. Marjete v Velesovem in mu podarili veliko svoje dedne posesti tudi v Šenčur- ju in okoUških krajih.' Posest grofov Andeških je prišla v teh krajih kas- neje delno na koroške Ortenburžane, delno pa na Žovneške (od 1341 grofe Celjske), po njihovem tragi- čnem koncu leta 1456 pa na Habsburžane kot deželne kneze Kranjske.^ Vendar so na primer vse vasi tja do Kokre na zahodu in Save na jugu še v XVI. stoletju spadale pod kamniško deželsko (krvavo) sodišče, iz- pod njega je bil izvzet le velesovski samostan.' Z nemško nadoblastjo nad Slovenci je bilo izvede- no tudi dokončno pokristjanjenje. Glavni temelji cerkvene uprave so bile tako imenovane prafare, cerkve-matice z zelo obširnimi ozemlji. Tudi šenčur- sko faro moremo šteti med take prafare, saj je obse- gala nekoč vse ozemlje od Olševka pa do Save.° Leta 1238 je med šenčursko in cerkljansko faro nastala župnija novega velesovskega samostana, oglejski pa- triarh pa je za vzdrževanje dominikank tedaj združil šenčursko faro, leta 1353 pa tudi cerkljansko s samo- stanom, ki je od tedaj prejemal farne dohodke, moral pa je skrbeti za vikarja.' Glavni zemljiški posestnik v srednjem veku v Šen- čurju in okoUških krajih je bil torej velesovski samo- stan. Njegova posest je obsegala po približnih ocenah skoraj vso vas Velesovo, Češnjevek, obe Polici, Va- šce, Vogije in Voklo, dalje skoraj dve tretjini Olšev- ka, polovico Brnikov, Cerkelj, Šenčurja, Visokega, Hotemaž in Luž, tretjino Tupalič in Srednje vasi pri Šenčurju, manjše drobce pa je imel samostan tudi drugod, tako n.prim. vinograde na Dolenjskem.'" Ohranjen je urbar samostana iz leta 1458, ki po- drobno našteva samostanske podložnike po vaseh in njihove letne dajatve." Zanimivo je, da se v urbarju naštevajo samo cele kmetije in da še ni opaziti drobit- ve na polovične in četrtinske kmetije. Večkrat pa se omenjajo puste tj. neobdelane kmetije, katerih posa- mezne dele je samostan dajal drugim kmetom v obde- lavo, seveda za primerne dajatve. Kmetje so morali samostanu odrajtovati določene dajatve in služnosti, delno v denarju, delno v naturalijah. V denarju se je plačeval redni zemljiški davek, katerega višina je bila odvisna od velikosti kmetije, ter desetina. Od dajatev v naturalijah je bilo na prvem mestu žito, predvsem oves, ki je bil takrat najbolj razširjen na tem področ- ju, predvsem zaradi hladnega vlažnega podnebja in tal. Manj je bilo pšenice, v glavnem so jo oddajale ve- čje kmetije v Cerkljah, Šenčurju, Voklem, Vogljah, Lužah in Visokem. Kot zanimivost tega urbarja iz 1458 velja, da je rž, v drugih urbarjih navedena obi- čajno kot nemški »rogen«, tu navedena kot slovenska »resch«, oddajana običajno skupaj s pšenico. Ječ- men, proso in ajda so se takrat gojiH veUko manj, sa- mo nekaj podložnikov je oddajalo tudi eno od teh žitnih vrst. Pač pa se je v veliko večji meri prideloval lan, potreben za domača oblačila kmetskih prebival- cev. Skoraj vsak podložnik je moral oddajati po deset šopov lanu ali pa denar za njegovo vrednost. Razen 148 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 Kana »Zemljiška gospostva v 14. in 15. stoletju«, iz knjige J. Zon- tar, Zgodovina mesta Kranja, str. 21. teh so bile seveda še dajatve v živini oziroma v njenih j izdelkih. Vendar je zanimivo, da se v tem velesov- I skem urbarju sir sploh ne omenja, v zvezi s kozjerejo : je nekajkrat omenjena dajatev nekaj skled skute. Ve- I liko bolj je bila razvita ovčereja, o čemer pričajo j mnoge dajatve v ovcah in jagnjih ob sv. Juriju, zlasti \ v Voklem, Vogljah, Šenčurju, Lužah in drugod, i Mnogo so redili perutnino: skoraj vsak podložnik je \ letno oddal po šest kokoši ter po 20—25 jajc. Kljub vsem tem dajatvam pa je bila velesovskim podložni- kom prihranjena velika nadloga, saj se opravljanje tlake za samostanske potrebe v urbarju skoraj nikjer . ne omenja. Samo en podložnik na Štefanji gori je ; moral obvezno opravljati štiri dni tlake cerkljanske-i mu župniku. Samostan torej očitno ni imel večjega | lastnega gospodarstva, ki bi ga obdeloval z obvezno ' tlako podložnih kmetov, temveč je skoraj vse potreb- i no dobival od njih v obliki dajatev. Za obdelovanje i samostanskega vrta so očitno zadostovali štirje' vrtnarji, ki se omenjajo v urbarju. Od tlaki podobne služnosti se omenjajo le vožnje za vino, običajno en- ' krat letno, najverjetneje v samostanske vinograde na j Dolenjskem.j Razen velesovskemu samostanu so kmetje na tem j področju v veliko manjšem številu bili podložni tudi . drugim zemljiškim gospodom. V ortenburški zemlji-1 ški urad v Primskovem je spadalo 11 podložnikov v ; Prebačevem in eden v Voklem, smledniškemu go- spostvu Žovneških-Celjskih pa so bili podložni štirje kmetje v Šenčurju, eden v Lužah ter vsa vas Hrast- tje.^^ Ostanek kmetov je bil last raznih manjših zem- ljiških gosposk pa tudi nekaterih bogatejših mešča- nov Kranja, Škofje Loke, Kamnika in Ljubljane. Veliki turški napadi, ropanja in prisilni odgoni v sužnost kmečkih podložnikov v XV. stoletju niso pri- zanesU tudi Šenčurju in okoliškim krajem, čeprav so ležali stran od velikih vpadnih poti. Prvič so Turki pridrU tod mimo v začetku junija 1471, ko je en del turške vojske krenil od Ljubljane proti Kranju ter spotoma opustošil Škofjo Loko in baje porušil tudi samostan v Velesovem.''* Koroški kronist Jakob Un- rest pa nam poroča, da so dve leti kasneje — na dan 24. septembra 1473 — Turki zopet vdrli z Dolenjske- ga mimo Ljubljane proti Šenčurju, od tod pa krenili ob Kokri čez Jezersko na Koroško." Hude čase so Šenčurjani in sosednje vasi takrat posredno čutili s stalnim naraščanjem davkov in dajatev. Tako so bile leta 1526 za plačevanje protiturške deželne obrambe pobrane cerkvene dragocenosti in porabljene za ko- vanje potrebnega denarja. Posebne deželnoknežje komisije so hodile od fare do fare in od cerkve do cerkve ter popisovale in pobrale monstrance, kelihe, križe in drugo iz dragocenejših kovin. To se je zgodi- lo v farni cerkvi v Šenčurju pa tudi v njenih kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 19 149 < podružnicah sv. Jerneja v Voklem, sv. Simona v Vogljah, sv. Vida na Visokem, sv. Urha v Hotema- žah, sv. Radegunde v Srednji vasi, sv. Mihaela v Ol- ševku, sv. Mateja v Hrastju in sv. Križa na Prebače- vem." O takratnih hudih časih priča tudi slovenski vzklik »Wog owari napasti«, zapisan leta 1544 na platnicah prej omenjenega velesovskega urbarja iz le- ta 1458.^' V srednjem veku ni ohranjenih poročil o udeležbi kmečkih podložnikov iz Šenčurja in okolice v kmeč- kih uporih, tudi ne v slovenskem kmečkem puntu leta 1515, verjetno zaradi sorazmerno ugodnejšega polo- žaja kmetov pod velesovskim samostanom, ko še vedno ni bilo večje tlake. V XVI. stoletju pa se začne tudi tu položaj slabšati zaradi večanja dajatev in moč- nega dviga rednih in zlasti izrednih davkov, s tem pa naraščanju uporniškega razpoloženja kmetov. Tako je znano, da so ob velikem slovensko-hrvatskem kmečkem uporu leta 1573 kmetje med 1. in 6. fe- bruarjem pri Velesovem napadli nekega fevdalca in ga ubili." Ob slovenskem kmečkem puntu leta 1635 imamo poročilo, da so se takrat vzdigniU tudi kmetje pri Velesovem." SenCur Vas Šenčur je primer naselja, ki je dobilo ime po farnem patronu sv. Juriju (Sent + Jurij) in njemu posvečeni cerkvi, zgrajeni verjetno že v XII. stoletju ali tudi prej. Glede na zemljiško razdelitev uvršča dr. S. Ilešič vas Šenčur med tista zanimiva naselja, kjer ima značaj tako imenovane farne vasi, to je naselja, kjer so hiše razvrščene v gruči okrog osrednjega pro- stora ob cerkvi, samo del vasi pri cerkvi, drugi, sever- ni del vasi pa je razvrščen v strogem vrstnem redu (kar kaže na kasnejšo preureditev naselja) na obeh straneh nekdanjega Šenčurskega potoka, ki je prite- kal od severa, medtem ko so ob poteh, ki vodijo iz farnega dela vasi, bili nekoč naseljeni kajžarji. Kot kaže sam naziv Šenčur pa tudi omenjena zemljiška razdelitev, je torej treba imeti za starejši tisti del vasi okrog farne cerkve.^" Farni patrocinij sv. Jurija spa- da namreč na Slovenskem nedvomno med najstarej- še. Običajno je ne daleč tudi cerkev sv. Marjete, ki ji je bilo posvečenih mnogo cerkva, zlasti na močvir- nem zemljišču, kjer so se našim prednikom radi pri- kazovali zmaji, ki jih je potem premagal vitez sv. Ju- rij .^^ Tak primer imamo s sv. Jurijem v Nevljah in sv. Marjeto na kamniškem Malem gradu. V našem pri- meru gre seveda za staro cerkev sv. Marjete v Veleso- vu. O zelo stari poselitvi tega kraja priča tudi najdba rimskega groba v sarkofagu in napisom na njem v sa- mi vasi in najdba rimskega bronastega novca iz let 235—238 ob rimski poti Šenčur—Voglje.^^ V ohra- njenih in danes znanih pisanih zgodovinskih virih pa se kraj prvič omenja šele leta 1221, ko se med pričami poravnave med vetrinjskim samostanom na Koroš- kem in vitezom Valterjem iz Goric navaja tudi Pride- j rik iz Šenčurja (»Fridericus de Sancto Georio«)," eden od tistih po večjih vaseh imenovanih vitezov, ki je imel svoj sedež, običajno imenovan dvor, v tej va- si.^" Pri teh dvorih gre le za malo večja posestva, na- vadno v obsegu 2—4 kmetij in malo večjim stano- vanjskim poslopjem. Morda je treba med take manj pomembne viteze šteti tudi tistega Petra iz Šenčurja, ki se omenja kot priča v listinah iz leta 1300 in 1302.^' Malo več zvemo o vasi iz ustanovitvene listine sa- mostana v Velesovem iz leta 1238. Cerkev sv. Marjete v Velesovem, ki so jo vitezi Kamniški podarih svoji novi ustanovi, je imela takrat že 28 kmetij, med njimi so bile štiri tudi v Šenčurju (»adsanctum Georium«), ki jih je bil podaril mengeški župnik Veriand Kam- niški.2^ Verjetno je tudi tistih pet kmetij »in Corniola aput Sanctum Georium« (na Kranjskem pri Sv. Juri- ju), ki jih je Henrik Svibenjski leta 1264 podaril sa- mostanu dominikank v Studenicah pri Poljčanah ob vstopu hčerke Neže v ta samostan,^^ bilo v našem Šenčurju, saj se posest Svibenjsko-Planinskih v Smledniku in okolici omenja tudi še v XIV. sto- letju.2= Omenili smo že, da je treba šenčursko faro šteti med prafare, ki je obsegala skoraj vse kraje, o katerih bo govor v tem sestavku.^' V pisanih virih se omenja prvič leta 1238, ko je bila ob ustanovitvi Velesovega združena s samostanom.^" Kasneje se omenja tudi v najstarejšem desetinskem seznamu iz leta 1296.^^ Prvi, po imenu znani župnik je Ulrik, ki je leta 1297 podaril po svoji smrti velesovskemu samostanu, zato da bi bil tam pokopan in da bi zanj obhajali maše-ob- letnice, svojo kmetijo v Šenčurju, ki jo je takrat ob- deloval kmet Marhne in ki jo je bil preje kupil od sa- mostana.^^ Škoda je, da je danes izgubljen njegov pe- čat, obešen na to listino; po analogiji smemo sklepati, da je na njem bila podoba farnega patrona sv. Juri- ja.^^ Ta župnik Ulrik se omenja kot priča tudi v več listinah iz let 1298 in 1299." Leta 1304 je kupil kmeti- jo v Šenčurju, na kateri je bil kmet Jurij, za vzdrže- vanje večne luči v farni cerkvi.^' Dve leti kasneje je bil šenčurski župnik oziroma vikar neki Tomaž, ki se omenja kot priča ob prodaji dveh kmetov-kosezov v Olševku,'^ leta 1321 pa Jakob.'' Leta 1359 je oglejski patriarh Ludvik potrdil za šenčurskega župnika oz. večnega vikarja Majnharda, sina pokojnega viteza Friderika s Strmola, ki ga je bil prezentiral velesovski samostan kot lastnik fare.'* Že dve leti kasneje pa je postal župnik njegov sorodnik Viljem s Strmola,'^ ki je bil tu še leta 1364, ko je bil Majnhard že župnik v Cerkljah.*" Pred 1377 je bil šenčurski župnik Ulrik Dienger iz Zapric pri Kamniku, to leto pa je po njego- vi smrti faro dobil domačin Nikolaj iz Velesovega.*^ Leta 1399 je faro vodil Jakob Peutel,*^ za njim pa je 1. 1400 postal župnik duhovnik Lovrenc iz Otoč, ven- dar pa je iz ohranjenih virov videti, da se je za faro potegoval tudi Marin iz Kranja.*' Leta 1400 je papež potrdil inkorporacijo šenčurske fare samostanu v Ve- lesovem po nekdanjem patriarhu Bertoldu leta 1238.** Za Marina iz Kranja se je pozneje izkazalo, da je ponaredil neko listino v škodo velesovskega sa- 150; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 mostana.** V farni cerkvi je bil leta 1426 oltar sv. Ja- koba, kateremu je kranjski meščan Herman Zalokar zapustil njivo med Kranjem in Rupo, da bi se na njem opravljale maše. Ob tej pobožni ustanovi so bili nav- zoči poleg župnika Petra tudi šenčurski cerkveni klju- čarji župan Jurij, Mikše Petronel in čevljar Gregor.** Za leto 1451 je zabeleženo, da je vitez Erazem s Kam- na prodal šenčurski soseski za farno cerkev velik trav- nik, imenovan »na selih«." Prva srednjeveška listina, za katero je izrecno na- vedeno, da je bila napisana in izdana v Šenčurju, je tista iz leta 1300, ko je vitez Vulfing iz Podkrnosa na Koroškem podelil loškemu meščanu Bertoldu, ime- novanem »Srebrna vreča«, kmetijo v Šenčurju, ki jo je takrat obdeloval neki Oton in ki jo je preje imel od Vulfinga v fevdu Rutlib iz Sostrega.*° Tudi listina o prodaji štirih kmetov na Visokem leta 1302 je bila iz- dana v Šenčurju.*' Velesovski samostan je svojo posest v Šenčurju po- časi večal z darovi in nakupi. Vsak plemič, ki je poslal svojo hčer v ta samostan, ji je za preživljanje podaril tudi kako kmetijo, ki je po njeni smrti seveda ostala samostanu.'" Pa tudi z nakupi je rastla samostanska posest. Leta 1321 so nune kupile od viteza Rapota Šravasa še eno kmetijo v Šenčurju s kmetom Konra- dom Janoherjem; Šravas je imel kmetijo v fevdu od Svibenjsko-Planinskih.'' Zanimivo je, da se dva Ja- noherja leta 1458 omenjata v velesovskem urbarju kot podložnika v Srednji vasi.'^ Leta 1329 so domini- kanke kupile od koroških Gradnikov kar pet kmetij. od katerih je bila ena s kmetom Andrejem tudi v Še- j - nčurju.'^ Nadaljnjo kmetijo v vasi je samostan prido- ! bil leta 1353, ko je na njej živela in delala vdova Ne- i deljka z otroki.'* Na drugi strani pa se je samostan 1. I 1359 odpovedal kmetiji, na kateri je bil kmet Lovro, ; ker se je ugotovilo, da je bil pravi lastnik Martin iz ; Kranja, ki je kmetijo kupil od vdove nekega kranjs- ; kega meščana." Z zamenjavo so nune prišle 1366 do ' nadaljnje kmetije v Šenčurju, na kateri so bili kmet : Mihael in njegovi otroci.'* | Že omenjeni vitezi Gradniki s Koroškega — enako \ kot tisti iz Podkrnosa — so imeli precej kmetij na tem i področju. Leta 1368 so prodali kartuzijanskemu sa- ; mostanu v Bistri pri Vrhniki poleg dveh kmetij v Cerkljah in Srednji vasi kar pet kmetij v Šenčurju. Na teh so takrat »sedeli«, kot se je reklo, kmetje Jakob, i Pavel, Vidan, čevljar Jurček in njegov brat Jakob." Martin, sin Gorjupa je kmetoval na posestvu v Še- \ nčurju, ki ga je 1. 1375 vitez Pencel Šempeterčan pro- j dal dvema nunama v Velesovem, po njuni smrti je'| kmetija pripadla samostanu." Drugi dve nuni sta, 1383 kupili od tržiškega župnika Hansa Blagoviškega in njegove sestre dve kmetiji v Šenčurju, ki sta ju bila^ podedovala po materi. Na kmetijah sta bila takrat Mihael in Peter." Kasneje je denar za kmetiji prispe- vala še tretja nuna Doroteja Galensteinska, tako da je kmet Peter postal do njene smrti njen podložnik.*" ; Šenčur in okoliške vasi so od XII. stoletja dalje me- i jih na zahodu na vehko zemljiško posest samostana v t Vetrinju na Koroškem, katere upravno središče je bil, Cerkvena razdelitev do druge po- lovice 18. stoletja, ravno tam, str. 52. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 151 Preddvor.*' Leta 1402 je prišlo do prve razsodbe v i sporu med skupnostjo v Šenčurju in vetrinjskimi i podložniki zaradi paše, gmajne, gozdov in meja, zla- sti pri Povljah; vetrinjski opat je trdil in z listino gro- : fice Hedvike Bogenske tudi dokazal, da je vas Povlje \ že od leta 1156 vetrinjska in da so šle meje njegove i posesti od potoka Kamnjeka pri Preddvoru do hriba ' sv. Lovrenca in s tem zmagal v tej pravdi.*^ Toda 35 < let kasneje je prišlo do ponovnih sporov med Vetrin- ! jem in šenčursko skupnostjo zaradi gmajne, gozdov ' in meja pri Povljah. Šenčurske zahteve so bile sicer | odbite, pač pa so smeh še naprej voziti čez most v ^ Predosljah v svoje gozdove pri Čadovljah ter v gmaj- j ne proti potoku Milka, Studenčah, Gradišču, Volč- ' jem potoku, Bobovku pa vse tja do Bele.*^ Še leta , 1454 ta spor ni bil končan in poravnan.** ' Po že omenjenem velikem velesovskem urbarju iz ; leta 1458 je imel samostan tedaj v Šenčurju 21 podložnikov, ki so predstavljaU skoraj pol vasi. Bili so to: 1. Marin Bidun, 2. Martin Gulic, 3. Jurij Mar- ; tinic, 4. Matija Muhič, 5. Matevž Šalovič, 6. Simon j Piher, 7. Jurij Pajer, 8. Lenart Pajer, 9. Peter Pajer, ; 10. Mikše Birkot, 11. Jernej, 12. Jurše Stirog, 13. Ja- ; kob Kerbel, 14. Mihael Šuster, 15. Gregor Sirovič, 16. Matija Banko, 17. župan Koderman, 18. Pokaj, 19. Kristan, 20. Gregor in 21. vdova Katra. Kaplaniji Rešnjega telesa v Šenčurju pa je še posebej pripadalo pet podložnikov: 1. Križe Snedel, 2. neobdelana kme- tija (kasneje Jakob FUšer), 3. Jurše Stirog, 4. Janez in 5. Peter Recel.** I Poleg Velesovega so imeli, kot rečeno, svoje pod- i ložnike v Šenčurju tudi druge zemljiške gosposke in posamezniki. Omenili smo že pet kmetij kartuzijan- : skega samostana v Bistri.** Gospodje Žovneški, od i 1341 grofje Celjski, so leta 1337 kupih od nekdanjega | kranjskega deželnega vicedoma Gralanta šest in pol i kmetij, od katerih so bile tri v Šenčurju, ena v Srednji vasi, dve v Olševku in polovica v Predosljah.*' Niko- laj Smrekar, ki je sredi XIV. stoletja bil lastnik števil- nih kmetij in gradov na Kranjskem, je leta 1358 kupil tudi kmetijo v Šenčurju s kmetom Gregorjem, ki jo je pa že leta 1360 zamenjal, obenem s kmetijo v Lahov- čah, za dve drugi, njemu bližji kmetiji v Preski pri Medvodah.** Mesto Kranj je kupilo leta 1364 kmetijo v Šenčur- ju, na kateri je nekoč »sedel« lomilec kamnov Urban. Letni dohodki od te kmetije so šli za vzdrževanje mo- stu čez Savo pri mestu.*' Leta 1444 je imela vas Šen- : čur najmanj 28 kmetij, vsaj toliko jih je moralo pia- j čevati desetino deželnemu knezu, to je Habsburža-=j nom, oziroma zakupnikom te desetine.'" Tretjino de-, setine od 25 kmetij v vasi je na primer leta 1475 imel v^ zakupu vitez Andrej Ižanski." r. SREDNJA VAS Srednja vas ima tako ime zaradi svojega položaja med vasema Šenčur in Lužami, ki sta obe glede na ime zato starejšega nastanka. Temu v prid bi govorila tudi zemljiška razdelitev na grudaste delce.'^ Zato ni | čudno, da se Srednja vas omenja v ohranjenih zgodo- i vinskih virih prvič že leta 1260, ko je kartuzija v Bistri dobila iz zapuščine nekdanjega kranjskega vicedoma, mengeškega župnika Verianda Kamniškega poleg j drugih posestev tudi šest kmetij v Srednji vasi." Leta i 1298 je njegov nečak Nikolaj Kamniški podelil v fevd i loškem meščanu Petru, imenovanem »Srebrna vreča«, kar petnajst kmetij v Srednji vasi, ki jih je preje imel neki Topelstayn, a jih je vrnil. Te kmetije je kasneje moral dobiti na neki način velesovski sa- mostan, kajti gornja listina se hrani danes med drugi- mi listinami tega samostana.'* Naslednje leto 1299 je vitez Konrad Gall prodal Henriku Poljanu iz Kranja i dve kmetiji v Srednji vasi, na katerih sta bila takrat i kmeta Alhne in Jakob, ki ju je kasneje Henrik poda- ! ril velesovskemu samostanu.'* ! Leta 1330 je Elizabeta Mekinjska, iz rodu Gamber- ških, podarila hčerki Neži, nuni v Mekinjah, doživ- ljenjsko svojo kmetijo v Srednji vasi s kmetom Jane- i zom, ki pa je po Nežini smrti pripadla zopet Viljemu ; Gamberškemu.'* Friderik Žovneški je leta 1337 kot kranjski deželni glavar kupil poleg kmetij v Šenčurju, Olševku in Predosljah tudi eno v Srednji vasi," nje- j gov sin Herman I pa drugo »pri Krizu«."». Kartuzi- ; janci v Bistri so leta 1368 dokupili še eno kmetijo s \ kmetom Erkom,'* tako da jim je v srednjem veku pripadalo skoraj dve tretjini Srednje vasi." Viljem Lamberški je zamenjal 1393 velesovski nuni Elizabeti iz Loža kmetijo v Srednji vasi, naslednje le- to pa ji je prodal še drugo, na kateri je bil kmet Ja- nez, ki je po Elizabetini smrti pripadel velesovskemu konventu.*" Štiri leta kasneje se je ta kmet Janez od- kupil in osvobodil od dotedanje osebne fevdalne ; podložnosti bratov Naimhoferjev iz Kranja in se podvrgel velesovskemu samostanu,*' tako da sta odt- lej kmetija in kmet pripadala istemu zemljiškemu go- ; spodu tj. Velesovemu. Kmet Janez je bil morda z ene ; od tistih Naimhoferjevih kmetij v Srednji vasi, ki jih je kranjski mestni sodnik Friderik Naimhofer enkrat ; podaril kaplaniji sv. Lenarta v Kranju.*^ Isti je leta i 1402 prodal še eno svojo kmetijo v Srednji vasi, na ; kateri je bil Tomaž Kotnik, velesovskemu samostanu ; za vzdrževanje pokopališke kapele sv. Štefana.*' i Pod celjske grofe in njihov grad Turn pri Novem i gradu v Kokri je 1436 in 1464 spadal del odvetščine v : Lužah in Srednji vasi.** Gamberški so imeli 1436 in 1469 v fevdu od Celjanov oziroma po 1456 od Habsburžanov tudi desetine v »Srednji vasi pred goz- \ dom«,^^ kar priča, da je vas takrat bila še precej ob- \ dana od gozdov. O precejšnji razpotegnjenosti ; Srednje vasi že v srednjem veku bi pričala Ustina iz le- j ta 1452, ko je kranjski špitalski kaplan oddal v najem j gostilničarju Hermanu kmetijo, na kateri je kmetoval j sam Herman in ki je bila v »Srednji vasi na spodnjem i delu te va««** tj. verjetno bolj v smeri proti Šenčurju. Velesovske nune so imele po svojem urbarju iz leta 1458 v tej vasi le še dva podložnika, in sicer Jurija in; Janeza Janoherja,*' od katerih je bila Janezova kme-j tija tista, ki je bila leta 1402 kupljena za vzdrževanje 152! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 kapele sv. Štefana v Velesovem. Cerkev sv. Radegunde, podružnica šenčurske farne cerkve, se prvič omenja šele leta 1494, ko je bil na njena vrata nabit ukaz o načinu maševanja in pobi- ranja darov tujih duhovnikov v tej fari.*' Vendar pa so freske v tej cerkvi nastale ok. 1440.°*^ LUŽE Vas Luže se po mnenju strokovnjakov imenuje ta- j ko po lužah, ki so morale biti nekoč tod tako značil- ; ne, da je kraj dobil po njih ime, prebivalce pa so ime- novali Lužane.'^ Kraj je bil naseljen že v rimski dobi, , saj nam o tem pričajo najdbi dveh rimskih žarnih gro- ' bov z ostanki amfore in kelihaste posode."" Luže se v . srednjem veku prvič omenjajo relativno zgodaj. Med ; leti 1154 in 1156 je namreč grofica Hedvika Bogenska ; z listino, izdano in napisano v Lužah (»aput Lusse«), i podarila vetrinjskemu samostanu pet kmetij pri Vipa- ; Ob ustanovitvi samostana v Velesovem leta 1238 je Henrik, imenovan Črni iz Velesovega, poklonil nove- mu samostanu dominikank poleg dveh kmetij v Ol- ševku tudi eno v Lužah (»Lausach«)."^ Vetrinjski sa- mostan je 1270 oziroma 1273 zamenjal s kranjskima plemičema svojih deset kmetij na Kranjskem — od tega štiri v Voklem, dve na Visokem, eno v Lužah ter po eno v Tupaličah, Dupljah in Pristavi pri Tržiču — j za dvanajst bližjih na Koroškem."' V Lužah je imel i svoj sedež oziroma dvor manj pomemben vitez, ki se ! je zato imenoval »Lužan« oziroma »Lužanski«, ne- i mško »Lausacher«. Z Ustino, izdano v Kranju letaj 1315, je prodal Konrad Lužanski svojo kmetijo v vasi < Konradu Šilherju."* Ta kmetija je prišla 1359 z za- ; menjavo na grofa Friderika Celjskega."' Velesovska posest v Lužah se je povečala leta 1369, ¦ ko je Ludvik Ižanski prodal svojo pusto, neobdelano kmetijo v Lužah, ki jo je nekoč imel Herman, pod- ložnik samostana v Bistri, Katarini Kamniški, prio- rinji v Velesovem in konventu tamkajšnjega samosta- : na."" t Del celjske odvetščine nad kmetijami v Lužah je 1436 dobil v fevd obenem z deleži na Turnu pod No- ^ vim gradom v Kokri Friderik Schrot, leta 1464 pa nje- gov sin Jurij."' Del desetine v vasi je 1444 dobil Jurij Kamniški, leta 1453 pa Jakob Kamniški, po njegovi smrti pa okoli leta 1465 zadnji tega rodu Gašpar ' Kamniški."' Pol desetine od 12 kmetij v Lužah jej 1444 dobil tudi kamniški meščan Ahac Pečaher."" Ur- bar s popisom kmečkih podložnikov in njihovih daj a- ' tev ter služnosti, ki so jih le-ti bili dolžni letno odraj- ; tovati velesovskemu samostanu, sestavljen leta 1458, • našteva v Lužah osem samostanskih podložnikov, ki.i so predstavljaU skoraj polovico vasi. BiH so to: l.^i Anže Knafel (kasneje Matevž Šuštar), 2. Jurij Stirog, 3. Križe Rozman, 4. Martin, 5. Kotnik (kasneje Mi- hael Kotnik), 6. Jane Pajer, 7. Tomaž in 8. Martinic:; (kasneje Miklav Pajer)."" ^ Od drugih fevdalnih lastnikov kmetij v vasi naj : omenimo še kranjsko bratovščino Rešnjega telesa, ki je 1475 kupila od Jurija Krainburgerja, meščana Ju- denburga, eno kmetijo v vasi, katere dohodki so služili za vzdrževanje bratovščine."^ OLŠEVEK Znani jezikoslovec Luka Pintar je ime kraja razla- gal od »olša« oziroma jelša, odtod Olševek, v nemški obliki tudi kot Olscheuk. Grajal je takratni poskus, kraj imenovati Viševek od viš, višava."^ Istega mnenja o imenu kraja sta bila tudi Fran Ramovš"' in France Bezlaj."* Tudi v Olševku je najti v XII. in XIII. stoletju rod ministerialov in vitezov, ki so imeli tu svoj sedež in dvor in se imenovali po tem kraju."' Že ob prvi in doslej najstarejši znani omembi kraja iz okoU leta 1154, se v dveh vetrinjskih listinah omenja- ta kot priči Veriant in Erhenbert iz Olševka (»de Ols- wich«) kot ministeriala in viteza grofov Andeških."" V vetrinjskih listinah iz let 1207 in 1217 se omenja- ta kot andeška ministeriala Wernher in Reimbert iz Olševka (»de Holswich«).^"'' Kraj sam je omenjen le- ta 1228, ko je gornjegrajski samostan kupil poleg 12 bivših andeških kmetij na Štefanji gori in dveh v Iha- nu tudi še dve kmetiji v Olševku."" Ob ustanovitvi samostana dominikank v Velesovem leta 1238 je men- geški župnik Veriand Kamniški podaril tej novi usta- novi svoje rodbine poleg drugih pet kmetij v Olšev- ku, njegov brat Valter eno ter Henrik, imenovan Črni iz Velesovega dve kmetiji, tako da je samostan imel že ob ustanovitvi v tem kraju osem kmetij."" Zanimivo je, da se v Olševku v XIII. stoletju ome- njajo tudi kosezi, pripadniki staroslovenskega privile- giranega stanu. Po mnenju Milka Kosa je med take koseze treba šteti svobodnjaka Martina iz Olševka, ki se omenja leta 1248, ko je Henrik Svibenjski podaril Velesovu podedovano odvetništvo nad kmetijo tega svobodnjaka."" Nedvomno pa sta bila koseza — »edlinge ze Olswich« — Primož in Dims, ki sta ju bra- ta Ditmar in Ulrik iz Greifenfelsa na Koroškem pro- dala Henriku iz Podkrnosa (tudi na Koroškem) in Eberhartu iz Olševka, ki je očitno imel svoj sedež v tej vasi. Oba koseza sta pozneje prišla pod velesovski samostan, ker je gornja listina danes ohranjena med drugimi Ustinami tega samostana."^ Eberhart iz Ol- ševka se sicer prvič omenja že leta 1299 kot priča v li- stini o nakupu dveh kmetov v Srednji vasi."^ Henrik iz Podkrnosa je svojega kmeta Jurija iz Olševka že le- ta 1301 prodal velesovskim nunam."' Vitez Eberhart iz Olševka se omenja še večkrat, predvsem kot priča v raznih listinah o prodajah in darilih kmetij Velesove- mu med leti 1308 in 1324."" Cerkev sv. Mihaela v Olševku se v doslej znanih srednjeveških virih prvič omenja v listini iz leta 1333. Tedaj je že večkrat omenjeni Ditmar iz koroškega Greifenfelsa podaril »dobremu sv. Mihaelu v Olšev- ku« za večno luč kmetijo v Olševku, na kateri je ta- krat »sedel« kmet Nikolaj. Dohodke od te kmetije je velesovska priorinja morala letno dajati za nakup KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 153 Velesovski samostan v Valvasorje- vem času, Valvasor, Ehre XI, str. 366. olja in drugo vzdrževanje te večne luči."' Friderik Žovneški, od 1341 grof Celjski, je leta 1337 kupil po- leg drugih tudi dve kmetiji v Olševku."' Olševski »boršt« pod Štefanjo goro je Ditmar iz Podkrnosa leta 1346 podaril velesovskemu konventu, ko je bila tam priorinja Izolda Svibenjska, da bi zanj in za ženo obhajali po smrti mašo-obletnico s štirimi duhovniki v času med sv. Mihaelom in sv. Marti- nom."' Drugi Podkrnoški je 1376 zastavil Nikolaju iz Olševka vrt v Olševku, ki ga je takrat obdeloval ne- ki Mihael."' Spor zaradi dveh kmetov v Olševku (»ze i^zeweg«\) po imenu Marin in Vido med ključarji kranjske farne cerkve in velesovskim samostanom le- ta 1414 je bil po dokazu, da pripadata kmeta že več kot sto let samostanu, rešen v korist slednjega."' Po urbarju Velesovega iz leta 1458 sta samostanu takrat pripadali skoraj dve tretjini podložnikov v Ol- ševku. Bilo jih je kar 25 in to: 1. Peter Sieht, 2. Vrban Senca, 3. Pavel, 4. Lukan, 5. Jakše Gercer, 6. Miha Zagožen, 7. Matevž Župan, 8. Jakob Zadnikar, 9. Martin Reja, 10. Jurij Zadnikar, 11. Martin Pikalnik, 12. Jakob Risar, 13. Matevž Dolin, 14. Simon, 15. Matevž Bidič, 16. Jakše Dulaher, 17. Jurij Sajovic, 18. Janez Kusič, 19. Jurij Adelman (morda kosez-ed- linger?), 20. Anže Pestun, 21. Janko Šnajder, 22. župan, 23. Jernej Pestun, 24. Jurij Mofia in 25. Deržan.^o Leta 1459 je Friderik Schrot z Novega gradu v Ko- kri z listino izpričal, da so kmeta Jakšeta Dulaherja, sina Jurija Dulaherja iz Olševka, njegovi predniki Schroti poklonili velesovskemu samostanu, o čemer pa samostan dotlej ni imel listinskega dokazila. V spomin na to darilo mu je moral samostan odtlej let- no dajati mernik ovsa in eno kokoš.'^' Dve leti kas- neje je velesovska priorinja podelila v kupno pravo (kmet je mogel tako kmetijo v privoljenjem samosta- na prodati naprej, plačati pa je bilo treba takrat dese- ti in dvajseti pfenig) Anšetu, sinu Jerneja Pestuna iz Olševka po očetu podedovano kmetijo, ki je stala med Dulaherjevo in Lukanovo kmetijo.'^^ hotemaZe F. Bezlaj je mnenja, da prihajajo zloženke tipa Hotemež, Hotemaže od osebnega imena Chot6, ena- ko kot Hotimir in podobno.'^' Tudi M. Kos je menil, da tiči v imenu naselja Hotemaže osebno ime, morda Hotemež.'^* Tudi v tej vasi naletimo v začetku XIII. stoletja na viteze, ki so se imenovali po tem kraju in ki so »sedeli« na manjšem dvoru v tem naselju.'" Prva znana omemba Hotemaž je iz leta 1207, ko je vi- tez Vulfing z Ustino, izdano na Bregu ob Kokri, pro- dal vetrinjskemu samostanu tri kmetije; med pričami te prodaje pa se omenja tudi »Wolhardus de Chot- mosach«^^^ Po tej omembi potem skoraj stoletje in pol nima- mo nobenega zapisa o Hotemažah v ohranjenih srednjeveških listinah. V ustanovni listini Velesovega iz 1238 se nikjer ne omenja posest novega samostana v tem kraju.'^' Šele leta 1342 izvemo, da je Lenart Čepel z Gradu Gutenberga pri Tržiču prodal priorinji Marjeti Mirenski in konventu samostana eno kmetijo v vasi Hotemaže (»dacz Chotmosach in dem dorff«) na kateri je bil kmet Janec.''* Za desetino v »Hotemažah pri Kokri« izvemo, da je leta 1387 pri- padala Novemu gradu v Kokri."' Cerkev sv. Ulrika v Hotemažah se prvič omenja le- ta 1403, ko je kranjski mestni sodnik in meščan Fride- rik Naimhofer prodal svojo kmetijo na Visokem tej cerkvi in njenim cerkvenim ključarjem."" Leta 1430 je bivši loški gradiščan Hans Peysser iz Št. Petra pro- 154 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 daj isti cerkvi in takratnima ključarjema Juriju in Pavlu svojo kmetijo v Srednji vasi."^ Leta 1494 je ta cerkev sv. Ulrika »in Cotthemess« prejela ob posve- titvi kora posebno listino o odpustkih."^ Poleg desetine je gosposka Novi grad v Kokri imela 1436 eno kmetijo v »Chathemesach«, enako potem 1455 in 1464 ter še leta 1495."' Pa tudi drugi so imeli desetine in posamezne kmetije v vasi. Tako je 1444 Jakob pl. Ernau dobil od kralja Friderika IV. v fevd poleg štirih kmetij v Kokri tudi tri desetine, med njimi eno v »Kathemas«, Andrej Hohenwart er s Kolovca pa tudi eno v »Cotemesach«.^'^* Po velesovskem samostanskem urbarju iz leta 1458 je imelo Velesovo takrat v vasi sedem podložnikov, kar je bila menda skoraj polovica vasi. BiH so to: 1. Kristan Kisling, 2. Urban, 3. Pavel Vprek (kasneje Kurnek), 4. Tomaž Mavrer (kasneje Valand), 5. Matevž Linica, 6. Simon Šmid in 7. Jurij Nučič."' Tudi kranjski meščanski špital, ubožnica in hiralnica za ostarele nepreskrbljene meščane, je imel v Hote- mažah dve kmetiji, eno od 1474."* visoko Jezikoslovci in zgodovinarji so si edini v domnevi, da je vas Visoko dobila svoje ime zaradi visokega položaja oziroma lege nad obrežjem Kokre."' Že ob prvi omembi kraja leta 1239, ko je v listini, izdani v Kamniku, oglejski patriarh Bertold iz rodu Andeških inkorporiral kapelo sv. Tomaža farni cerkvi v Cerk- ljah za kostniško kapelo s tem, da se okar sv. Tomaža prenese v velesovski samostan in vzdržuje od dote- danje posesti dveh kmetij v Cerkljah, tedaj imenova- nih še Trnovlje, in treh »na Visokem nad bregom re- ke, imenovane Kokra«, je torej označena lega kraja in razumljivo njegovo ime."* Tudi na Visokem je imel svoj sedež rod manj po- membnih vitezov, ki so se zato imenovali po njem. Mnoge srednjeveške listine jih omenjajo."" Leta 1270 sta vetrinjski opat in samostan zamenjala z vite- zom Engelbertom iz Zaloga pri Novem mestu in še enim vitezom dvanajst kmetij na Koroškem, ki so bile bliže samostanu, za deset kmetij na Kranjskem, od tega štiri v Voklem, dve tu na Visokem ter po eno v Lužah, TupaHčah, Dupljah in Pristavi pri Tržiču.^*" Prvi štirje kmetje na Visokem se po imenu omenja- jo prvič leta 1302, ko sta brata Ditmar in Ulrik iz Greifenfelsa z Hstino, izdano v Šenčurju, prodala vi- tezu Ulriku iz Poženka in bratu Henriku Poljanu štiri svoje kmetije na Visokem. Na eni kmetiji je bil Mar- tin Flek, na drugi Herman Kurto, na tretji Jančič (»Janzes«), na četrti pa je bil pokojni Matej.^"^ Isti Ditmar je s sinom dve leti kasneje prodal šenčurske- mu župniku kmetijo v Šenčurju s kmetom Jurijem; med pričami te prodaje pa se prvič omenja visoški vi- tez »Heidenreich von IVeizoch«. Isti vitez se omenja kot priča tudi v drugi listini, izdani mesec dni kasneje. Bil je ponovno priča v Hstini, izdani zopet mesec dni kasneje na Visokem, ko sta brata iz Greifenfelsa pro- dala Ulriku iz Poženka ter še dvema eno in pol kmeti- je na Visokem. Na celi kmetiji je »sedel« kmet Kure, na polovični pa Jelen (»Gelen«).^" Bil je priča tudi 1306 ob prodaji dveh kosezov v Olševku. Zadnjič se omenja kot priča v Hstini iz 1327 obenem s sinom Ni- kolajem, tudi imenovanem po Visokem (»von Wey- sok«).'*^ Marijina kapela kostnice v Kranju je leta 1312 do- bila od Henrika iz koroškega Podkrnosa v dar kmeta Klemena, sina Kuretove sestre z Visokega, ki je moral zato od tedaj dajati letno po tri pfenige za vzdrževa- omenjene kapele.^** Kranjski meščan in mestni sod- nik Friderik Naimhofer je 1403 prodal cerkvi sv. Ulri- ka v Hotemažah svojo kmetijo na Visokem; na tej je takrat kmetoval Matija »Vinkustnik«.^*^ Celo oddaljeni štajerski fevdalec Jakob Stubenber- ški je dobil leta 1407 v fevd dve kmetiji in mlin na Vi- sokem pri Kranju.^** Tudi med celjskimi podložniki, ki so spadali pod grad Turn pod Novim gradom v Ko- kri, je bil leta 1436 en kmet na Visokem (mm Wy- segk«).'^" Največ kmetov na Visokem pa je bilo podložnih velesovskemu samostanu. Leta 1458 jih je po urbarju bilo kar devet, menda skoraj polovica va- si. Po imenu so bih to: 1. župan Andrej, 2. Jurij Pe- vec, 3. Bido, 4. Jurij (kasneje Peter Kotnik), 5. Jakob (kasneje TyHko), 6. Lukan, 7. Jurij Vprek, 8. Janez Pravdič (kasneje Jurij Rehpergar), in 9. Anže Vprek (kasneje Andrej Pitije).^"* Desetina na Visokem je spadala v ortenburški zemljiški urad v Naklem. Za leto 1498 je v urbarju te- ga urada rečeno, da se ta desetina običajno daje v za- kup za letnih 14 zlatnikov, kmetje pa morajo oddaja- ti še druge desetinske dajatve kot kozličke, jagnjad in čebelne panje ter vsak po eno kokoš in deset šopov la- nu, cela vas Visoko pa je morala za uporabo paše pri Suhi letno dajati 20 mernikov ovsa kranjske mere in 20 kokoši.'*" Petnajsto stoletje je pomenilo s turškimi vpadi in roparskimi pohodi hudo in krvavo breme za naše prednike. Sporočeno je na primer, da je leta 1483 po- stalo na Visokem nekaj kmetij pustih, to je neobdela- nih, ker so Turki odpeljali kmete z družinami vred v sužnost."" milje Vas Milje, v polpretekli dobi imenovana tudi Mile, je sorazmerno novejšega nastanka, saj se v danes zna- nih zgodovinskih virih ta kraj prvič omenja šele leta 1498. Takrat je v urbarialnem popisu vasi in kmetov, ki so spadali v nekdanji ortenburški zemljiški urad Naklo, naveden tudi kmet Peter »Nycomernedey«, ki je takrat kmetoval »Na Milech« in ki je od svoje kme- tije plačeval 128 šilingov davka ter še 12 šilingov za hleve, dalje pa moral dajati dve kokoši in 10 jajc let- no, od mlina na Kokri pa je še posebej dajal letno po 100 šilingov."' Njegov zanimivi priimek, ki se včasih navaja tudi kot nemški »Niemandgeber«, seje kasne- je skrčil v danes bolj znani priimek Kumerdej in je bil KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 155 V 16. stoletju znan po vsej Gorenjski. Znani slovničar Blaž Kumerdej je bil na primer iz vasi Zagorica pri Bledu.'" Ta priimek je še danes razširjen.'" Ko so se leta 1582 uprli podložniki zemljiških ura- dov Primskovo in Naklo proti tedanjemu zakupniku Adamu pl. Egkh zu Hungerspach zaradi prekomerne tlake, je bil med štirimi vodji upora (»raedelsfuerer«) tudi Matevž Nikhomernedei, kasneje obsojen na tla- ko pri gradnji gradu v Karlovcu v Vojni krajini.'" VOGLJE Staro naseljenost tega kraja bi izpričevala najdba rimskega bronastega novca iz prve polovice III. sto- letja na rimski poti med Šenčurjem in Vogljami.'" Toponomastik Luka Pintar je tolmačil ime kraja od Vogije — Vogljani, to je tisti, ki bivajo v vogalu, Mil- ko Kos pa je te Vogljane tolmačil kot prebivalce, ki so se naselili v voglu, v kotu med tamkajšnjimi goz- dovi.'" Vas ima tudi zanimivo zemljiško razdehtev, kjer so parcele delno ob hišah, delno pa na izkrčenem svetu."' V fevdalni dobi je bil tudi v Vogljah sedež manj pomembnega plemiča, ki se je zato po kraju imenoval Vogljan, nemško Winchler. Leta 1327 je bil to Henrik Vogljan.'" Najstarejša znana omemba kraja je iz leta 1247. Takrat je andeški ministerial vitez Gerloh iz Kamnika predal velesovskemu samostanu za plačilo nekega dolga šestnajst in pol kmetij v vasi Vogije (»in villa Winkeler«) in eno v Cerkljah.'" To je bil začetek ve- like velesovske zemljiške posesti v tem kraju, kjer je bilo leta 1458 kar 22 samostanskih podložnikov, naj- več takoj za Olševkom, kjer jih je bilo 26.'*° Število kmečkih podložnikov je v teku dveh stoletij počasi naraščalo. Leta 1313 je vitez Nikolaj Kamniški prodal nunam še eno svojo dedno kmetijo v Vogljah.'*' Kmeta Marina iz Vogelj sta imeU 1344 za svojega podložnika za časa svojega življenja dve velesovski nuni, ki sta ga kupili od samostana, da bi od njegovih dajatev imeli v samostanu boljše preživljanje. Po nju- ni smrti je Marin prišel nazaj pod priorinjo in samo- stanski konvent.'*^ Zanimivo pričevanje o medsebojnih odnosih med zemljiškimi gosposkami in njihovimi kmečkimi pod- ložniki je Ustina iz leta 1408. Z njo je vodiški župnik Filip, komorni pisar grofov Celjskih, potrdil, da je njemu in njegovi cerkvi v Vodicah dal velesovski sa- mostan za dovoljenje, da smejo velesovski podložniki v Vogljah in drugod preko vodiške cerkvene njive do studenca pri tej njivi, drugo njivo pri Vodicah.'*' Habsburžani kot deželni knezi Kranjske so imeU sredi XV. stoletja med drugimi številnimi posestvi tudi v Vogljah v lasti desetino od štirih kmetij, ki pa so jo podeljevan dalje v fevd.'** Leta 1453 se je velesovski samostan poravnal z gro- fom Friderikom Celjskim v sporu med samostanski- mi podložniki v Voklem in celjskimi v Trbojah zaradi uporabe gozda na dobravi med Smlednikom in Vogl- jami, zato pa so prvi morali dajati celjskemu smledni- škemu upravitelju od vsake kmetije po dve meri ovsa in dve kokoši letno, oni iz Trboj pa so smeli uporab- ljati vogeljsko gmajno, ki je pa niso smeli ograjevati in obdelati, temveč je morala ostati skupna.'** Do leta 1458 je število velesovskih podložnikov v Vogljah narastlo na 22 in samostanski urbar iz tega leta jih našteva tako-le: 1. Pavel, 2. upravnik Mihael, 3. Lovre, 4. Marin Purger (kasneje upravnik Cerne), 5. Jakob Lečnik, 6. Vaher Zamlačnik, 7. neobdelana, 8. Matko, 9. Janez, 10. Martin Voglar, 11. župan Matevž, 12. Primož Voglar, 13. Janez, Valterjev sin, 14. Luka Stanič, 15. Simon Goliraj, 16. Jernej Leč- nik, 17. Janez Rašmisel (kasneje Andrej Križanič), 18. Gregor Ašven, 19. Križe Purger, 20. Domin Bur- ger, 21. Jurij Jakun (kasneje Janez Barle) in 22. Mar- tin Leber.'** V listini, izdani leta 1500 v Velesovem, s katero je Neža, hči plemenitega Nikolaja Kozjaka osnovala te- densko mašo v cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu, je med pričami naveden tudi »Zerne alias Moawus de Voglaich« (Čeme ali Črni iz Vogelj).'*' VOKLO Splošno mnenje strokovnjakov je, da je vas Voklo pravzaprav Lokev, ki se nanaša na tamkajšnjo lokev, ki je vabila k naselitvi.'** Tudi srednjevisokonemška beseda »hiilbe, hulbe«, kot se kraj imenuje v nemških srednjeveških virih, pomeni lokev, lokva, močvirna mlaka.'*' Še leta 1721 ob graditvi nove ceste od Bro- da pod Šmarno goro v Kokro se kraj imenuje >^orff Loquo«.^''° Prvotne kmetije so bile ob obeh straneh ceste med cerkvijo in lokvo. Sicer pa vas kaže po tal- nem načrtu in zemljiški razdeUtvi na pravilne delce na mlajši, po kolonizaciji od XII. stoletja dalje nastaU tip vasi."' Kraj sam se prvič omenja že leta 1238 ob ustanovit- vi velesovskega samostana, ko je mengeški župnik Veriand Kamniški podaril novi ustanovi poleg drugih tudi eno kmetijo v Voklem (»in Hvolwe«, oziroma mpud Hvlwin«).^^^ Že pred letom 1270 je imel tudi vetrinjski samostan s Koroškega tu štiri kmetije, ki jih je pa to leto zamenjal za druge bližje na Koro- škem.'" Velesovske dominikanke so pridobile nadaljnji dve kmetiji leta 1349, ko je kamniški gradiščan Gerloh prodal priorinji grofici Katarini Ortenburški in kon- ventu svoji kmetiji v tej vasi s kmetoma Bernardom in Hermanom."* Od ljubljanskega meščana Tomaža Gubanca in brata Lenarta so leta 1368 kupile še eno kmetijo, na kateri je takrat »sedel« kmet Peter."* Ko je 1382 Katarina Ortenburška ustanovila v samostanu mašo-obletnico z 20 duhovniki, je za vzdrževanje te ustanove podarila kar osem kmetij v Češnjicah, Spodnjem Brniku, Srednjem Zalogu, Lahovčah, Pša- ti in eno kmetijo v Voklem, na kateri je kmetoval podložnik Konrad."* Leta 1436 je svobodnjak Marin Dinstman iz Vokle- 156 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 ga dobil v fevd od nekdanjih ortenburških, sedaj celjskih fevdov, kmetijo v Zgornjem Prebačevem, ki je služila v zemljiški urad na Primskovem.''' Že pri Vogljah smo omenili spor, do katerega je prišlo 1453 med podložniki Velesovega v Voklem in grofov Celjs- kih v Trbojah zaradi uporabe dobrave med Vogljami in Smlednikom.'" Skoraj cela vas Voklo je sredi XV. stoletja bila last velesovskega samostana, razen ene same kmetije, za katero smo omenili, da je služila v zemljiški urad na Primskovem. Po velesovskem urbarju iz leta 1458 je bilo samo- stanskih podložnikov v Voklem skupaj 16 in to: 1. župan Mihael, 2. brat Štefan, 3. Gregor Goliraj, 4. Jurina, 5. »Bydo Ossell«, 6. neobdelana, 7. Marin Remec (to kmetijo je 1382 podarila Katarina Orten- burška), 8. Tomaž Nuner, 9. Andrej, Tomažev sin, 10. Peter Goliraj, 11. Jakše Remec, 12. isti, 13. Jurij Cugaj, 14. Marin Umek, 15. Gregor Sumerli in 16. Jakše Cvibal."« PREBAČEVO Vas Prebačevo je med kraji na vzhodnem Gorenj- skem, ki imajo nazive iz slovanskih osebnih imen in ki leže vsi v ravnini ali v širokih dolinah. Po mnenju F. Ramovša je v krajevnem imenu Prebačevo osebno ime s korenom 'bak-."" Istega mnenja je bil tudi M. Kos. Opozoril je razen tega, da spada Prebačevo v vrsto krajevnih imen s končnico na -ovo oziroma -evo, ki kažejo na kraj, posest ali skupnost tistega oziroma tistih, katerih ime tiči v tako oblikovani kra- jevni označbi."' Kraj se prvič omenja leta 1343 v ok- viru ortenburške gorenjske posesti. Takrat sta nam- reč grofa Oton in Friderik Ortenburška zastavila ko- roškemu deželnemu točaju Rajnerju z Ostrovice štiri kmetije v Strahinju in pet v Prebačevem {»ze Pri- betsch«), na katerih so bili takrat kmetje Kristan Starman, Tomaž, Jurij, Janez Ferfol in še en Kristan."^' Štirideset let kasneje je imel Gebhart Limberški za- stavljeno kmetijo v Prebačevem (»zu Prewacz«), na kateri je kmetoval Primož, vendar jo je grof Friderik Ortenburški odkupil nazaj iz zastave."' Po letu 1420 je po izumrtju Ortenburžanov njihova posest prešla na grofe Celjske in tako je leta 1436 grof Friderik Celjski podelil od teh nekdanjih ortenburških fevdov Ani, hčerki Ulrika Heilekerja, vdovi Hansa iz Loke med drugimi tudi tri kmetije v Prebačevem."* Te tri kmetije je 4. novembra 1436 dobil že drugi fevdalec, namreč vitez Jakob z Brda pri Kranju."' Eno kmeti- jo v zgornjem Prebačevem je isto leto dobi v fevd Marin Dinstman iz Voklega in je spadala še z drugimi desetimi kmetijami v tem kraju v nekdanji ortenbur- ški zemljiški urad Primskovo."' Velesovski samostan v tem kraju ni imel mnogo po- sesti. Po urbarju iz leta 1458 je imel v Prebačevem enega samega podložnika kmeta Matevža, za katere- ga pa pripis v tem urbarju iz kasnejšega XVI. stoletja pove, da ga ni več. Pač pa je samostan pobiral tod , cerkveno desetino. Da bi se ne ukvarjale z izterjeva- njem te dajatve, so jo nune na primer leta 1511 za de- set let zastavile Štefanu Staretu iz Prebačevega."' HRAST JE Vas Hrastje je sorazmerno mlajšega nastanka in je bila naseljena v teku mlajše poznosrednjeveške kolo- nizacije tega področja z značilno poljsko razdelitvijo na proge v hrastovih dobravah za Savo."' Zato pač ni čudno, da se vas v ohranjenih zgodovinskih virih prvič omenja šele v XV. stoletju."" Z listino, izdano leta 1412, je vitez Hans s Kamna pri Begunjah izpri- čal, da mu je stric Jurij Lambergar, gradiščan na Pu- stem gradu (Waldenbergu) pri Radovljici izplačal 75 zlatnikov za brata Erazma s Kamna in s tem rešil iz zastave od bratov Heilekerjev s Koroškega del orten- burške vasi Hrastje pod Kranjem (»dorff zu Krasst unter Chrainburck«).^^° Leta 1436 je po celjski fevdni knjigi za nekdanjo ortenburško posest štela v vasi Hrastje osem kmetij, ki so bile tedaj podeljene v fevd Erazmu Lichtenberš- kemu, dvornemu mojstru grofov Celjskih. Kmalu na- to jih je prodal vitezu Nikolaju Gamberškemu.'"' Po izumrtju Celjskih leta 1456 je njihova posest prišla na Habsburžane in tako je leta 1469 dobil vas Hrastje v fevd od cesarja Friderika III. — poleg mnoge druge posesti — Jost Gamberški v imenu mlajših nečakov kol najstarejši tega rodu.'"^ Ko Je leta 1499 Katarina, vdova viteza Gašparja Ravbarja, ustanovila v ljub- ljanski stolnici beneficij sv. Barbare, je za njegovo vzdrževanje darovala številne kmetije, med njimi tudi v Hrastju pod Kranjem.'"' OPOMBE Večkrat uporabljane kratice pomenijo: AS : Arhiv SR Slovenije v Ljubljani — Kronološka vrsta listin. —AS, Bistra : Listine kartuzijanskega samostana v Bistri iz let 1255—1742, nekoč v Haus-, Hof- und Staatsar- chiv na Dunaju, repertorij II, od 1978 v Arhivu SR Sloveni- je. —AS, Celje : Listine grofov Celjskih iz let 1262—1456, nekoč v Haus-, Hof- und Staatarchiv na Dunaju, od 1981 v Arhivu SR Slovenije. —AS, Velesovo : Listine samostana dominikank v Velesovem iz let 1163—1753, nekoč v Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju, od 1978 v Arhivu SR Slo- venije. — Gradivo IV : Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. IV. knjiga (1101—1200), Ljub- ljana 1915. — Gradivo V : Franc Kos, Gradivo za zgodo- vino Slovencev v Srednjem veku. V. knjiga (1201—1246). Uredil Milko Kos, Ljubljana 1928. — GZL : Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku I, 1956— XII, 1968. Zbral in uredil Božo Otorepec. —HHStA W,AUR : Haus-, Hof- und Staatsarchiv in Wien, Allgemeine Urkundenreihe — Hišni, dvorni in državni arhiv na Dunaju, Splošna zbirka Ustin. — Ilešič, Kmetska naselja : Svetozar Ilešič, Kmet- ska naselja na vzhodnem Gorenjskem, Geografski vestnik 9, 1933, str. 3—94. — Ilešič, Sistemi : Svetozar Ilešič, Si- stemi poljske razdelitve na Slovenskem. Slovenska akade- mija znanosti in umetnosti. Razred za prirodoslovne in me- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i9 157 dicinske vede. Dela 2. Inštitut za geografijo 2, Ljubljana 1950. — IMK : Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 1, 1891. — Kos, Starejša naselitev : Milko Kos, Starejša naselitev na Kranjski ravnini. Zbornik 900 let Kranja, Kranj 1960, str. 51—73. — Kos. Velesovo : Milko Kos, Ustano- vitev samostana v Velesovem. Velesovo. Zgodovinski in cerkveni opis. Velesovo 1938. — MDC : Monumenta hi- storica ducatus Carinthiae V. (1269—1286), Klagenfurt 1956. Herausgegeben von H. Wiessner, VII. Band (1300— 1310), Klagenfurt 1961. — NŠALj : Nadškofijski arhiv v Ljubljani, splošna zbirka listin. — Žontar, Kranj : Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939. Opombe: 1. Kos, Starejša naselitev, str. 51—53. —2. Ar- heološka najdišča Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za arheologijo, Ljubljana 1975, str. 173. —3. Kos, Velesovo, str. 5. —4. Žontar, Kranj, str. 11. — 5. Kos, Velesovo, str. 6—8. —6. Žontar, Kranj, str. 20. — 7. ravno tam, str. 75 (karta). — 8. ravno tam, str. 52 (karta). — 9. ravno tam, str. 53—54. — 10. ravno tam, str. 25. — 11. AS, rokopis 1/49 u — Urbar Velesovega iz 1458, strani 1—103. — 12. Marija Verbič, Posest in gospodarska slika velesovskega samostana po urbarju iz leta 1458. Vele- sovo. Zgodovinski in cerkveni opis. Velesovo 1938, str. 14—35. — 13. Žontar, Kranj, str. 28—29. — 14. Stanko Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretji- ne 16. stoletja. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 24, 1944, str. 13. — 15. ravno tam, str. 16. — 16. Anton Ko- blar, Kranjske cerkvene dragocenosti leta 1526, IMK 5, 1895, str. 146—147. — 17. AS, rokopis I/49u, str. 103. — 18. Bogo Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljub- ljana 1962, str. 244; isti, Boj za staro pravdo v 15. in 16. sto- letju na Slovenskem, Ljubljana 1974, str. 286; isti. Razvoj programa slovenskih kmečkih uporov od 1473 do 1573, Si- tula 13, 1973, str. 31. —19. Bogo Grafenauer, Kmečki upo- ri na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 300. — 20. llešič, Kmetska naselja, str. 42; isti, Sistemi, str. 33—34, 53. —21. Božo Otorepec, Grb in pečat mesta Loža, Notranjski listi I, 1977, str. 69—70. —22. Glej opombo 2. —23. Gradivo V, štev. 348. —24. Žontar, Kranj, str. 20, 433. —25. Listina 1300 I 14. Šenčur — AS, Velesovo; listina 1302 X 10. Šen- čur, reg. MDC VII, 152. —26. Gradivo V, štev. 698, 699; Kos, Velesovo, str. 10—11. —27. Listina 1264II. 19. — ob- javljena v Appeh-Pferschy, Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark IV. Band (1260—1276), Wien 1975, Nr. 129. — 28. Žontar, Kranj, str. 26. —29. ravno tam, str. 52—54. — 30. Gradivo V, štev. 699; llešič, Kmetska naselja, str. 83. — 31. K. Kovač, Ein Zehentverzeichniss aus der Diözese Aqui- lea vom Jahre 1296. Mitteilungen des Instituts für österrei- chische Geschichtsforschung 30, 1909, str. 635. —32. Listi- na 1297 V 15. Velesovo. — AS, Velesovo. —33. Glej opom- bo 21, str. 65, 68. —34. Listine 1298 XI 24. Kranj, 1299, V 9. Smlednik, 1299 XII 8. Velesovo — vse v AS, Velesovo. — 35. Listina 1304 I. 14. Velesovo — As, Velesovo, regest MDC VII, 209. —36. Listina 1306. s.d. — AS, Velesovo. — 37. Listina 1321 XII 21. — AS, Velesovo. — 38. Listina 1359 XI. 19. Videm — AS, Velesovo. —39. Listina 1361 IV 30. Videm. — AS, Velesovo. — 40. Listina 1364 VII 22 — nekoč v HHStAW, AUR, Repertorium II, sedaj v AS. — 41. Listina 1377 IV 20. Oglej — AS, Velesovo. —42. Listi- na 1399 V. 6. Videm, Archivio di Stato Udine, Archivio No- tarile fase. 5148, notar Henrik Preitenawer 1398—1401, fol. 50. — 43. Listina 1400 VI 13. Milje pri Trstu — As, Veleso- vo; listina 1401 I 3. Rim —AS, Velesovo. —44. Listina 1400 XII 23. Rim. — AS, Velesovo. —45. Listina 1411 II 15. La- ško. — AS, Velesovo. —46. Listina 1426 XII 13. — nekoč v HHStAW, AUR, Rep. II, sedaj v AS. —47. Žontar, Kranj, str. 164—165. —48. Listina 1300 I 14. Šenčur — AS, Vele- sovo. — 49. Listina 1302 X 10. Šenčur, regest MDC VII, 152. —50. Glej opombo 12, str. 15. —51. Listina 1321 XII 12. — AS, Velesovo. —52. AS, rokopis 1/49 u, str. 61. — 53. Listina 1329 VI 14. — AS, Velesovo. —54. Listina 1353 IV 23. — AS, Velesovo. — 55. Listina 1359 V 18. — AS, Velesovo. —56. Listina 1366 X 28. — AS, Velesovo. —57. Listina 1368 IV 3. — AS, Bistra; regest Mitteilingen des Mu- sealvereines für Krain 13, 1900, str. 64—65, št. 58. —58. Listina 1375 I 28. — AS, Velesovo. —59. Listina 1383 VII 22. — AS, Velesovo. —60. Listina 1389 V. 27. — AS, Vele- sovo. — 61. Jože Mlinaric, Posest vetrinjskega samostana na Kranjskem, Zgodovinski časopis 35, 1981, str. 101—119. — 62. Listina 1402 VII 29. — AS; Mlinaric, omenjeno delo str. 107. —63. Listina 1437 VI 22. — AS; Žontar, Kranj, str. 25; Mlinaric, omenjeno delo str. 107. — 64. Listina 1454 XI 8. — AS. —65. AS, rokopis I/49u, str. 56—61. — 66. Glej opombo 57. —67. Listina 1337 I 18. Ljubljana, re- gest GZL 1/44. — 68. Listina 1358 IV 27. nekoč v HHStAW, AUR Repertorium III, sedaj v AS; listina 1360 II 23. — AS, Velesovo. —69. Listina 1364 VI 18. v: F. Ko- matar, Kranjski mestni arhiv, Jahresbericht des k.k. Kaiser- Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg für das Schuljahr 1912/1913, Krainburg 1913, str. 7—8, št. 3. — 70. HHStAW, Ms. W 724, fol. 240v. —71. Listina 1475 VIII 4. — AS. — 72. Kos, Starejša naselitev, str. 69; isti, »Vas« in »selo« v zgodovini slovenske kolonizacije, SAZU, razred za zgodovinske in družbene vede. Razprave V. Hauptmannov zbornik, Ljubljana 1966, str. 90. —73. Listina 1260 XI 1. — AS, Bistra — objava: F. Schumi, Urkunden- und Rege- stenbuch des Herzogthums Krain, II. Band, Laibach 1884, Str. 211—213, št. 272, J. Žontar, Kranjski deželni vicedom, kot opomba 72, str. 281. — 74. Listina 1298 XI 24. Kranj. — AS, Velesovo. — 75. Listina 1299 XII 8. Velesovo. — ne- koč v HHStAW, AUR, Rep. I, sedaj AS. — 76. Listina 1330 VII 4. Mekinje — AS. —77. Listina 1337 1 18. Ljubl- jana, objava: GZL 1/44. — 77a. Listina 1383 II 11 v AS, Celje. — 78. Listina 1368 IV 3. — AS, Bistra, regest kot opomba 75. — 79. Žontar, Kranj, str. 22. — 80. Listini 1393 V 20. — AS; 13941 27. — AS, Velesovo. —81. Listina 1398 XI 30. — NŠALj. — 82. Žontar, Kranj, str. 63. — 83. Listina 1402 X 13. — AS, Velesovo; Žontar, Kranj, str. 24. — 84. Celjska fevdna knjiga 1436—1456, nekoč v HHStAW, Ms. B 313, fol. 79v, sedaj v AS; listina 1464 VII 17. — AS. — 85. Kot opomba 84, fol. 94v; HHStAW, Ms.W 724, fol. 276. — 86. Listina 1452 VI 12. Kranj — NŠALj. — 87. AS, rokopis 1/49 u, fol. 61. — 88. Anton Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 3, str. 196. — 88a. France Stele, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969, str. 140. — 89. Kos, Starejša naselitev, str. 56; F. Bezlaj, Slovenska vodna imena I, Ljubljana 1956, str. 364. —90. Glej opombo 2.-91. Gra- divo IV, štev. 339. —92. Gradivo V, štev. 699. —93. Listi- ni 1270 VIII 7. in 1273 IX 5. objavljeni v MDC V, Nr. 36, 134. —94. Listina 1315 V 25. Kranj — nekoč v HHStAW, AUR, Rep. III, sedaj v AS. —95. Listina 1359II14. — AS, Celje. — 96. Listina 1369 III 21. — AS, Velesovo. — 97. Kot opomba 84, fol. 79v; listine: 1455 IX 28., 1464 VII 17. in 1495 VIII 3. v AS. — 98. HHStAW, Ms. W 724, fol. 229v, 234v, 270; listina 1453 III 7. — AS. —99. ravno tam, fol. 257v. — 100. AS, rokopis 1/49 u, str. 62—63. —101. Žontar, Kranj, str. 57. — 102. Ljubljanski Zvon 34, 1914, str. 460. — 103. F. Ramovš, Iz slovenske toponomastike. Zgodovinski časopis 6/7, 1952/1953 — Kosov zbornik, str. 154. —104. F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I, A—J, Ljubljana 1976, str. 226. — 105. Žontar, Kranj, str. 19,433. —106. Gradivo IV, štev. 335,336. —107. Gra- 158 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 divo v, štev. 123,276.-108. Listina 1228 X 29. — NŠALj, objava: W., Schlögl, Die Traditionen und Urkunden des Stiftes Diessen 1114—1362, München 1967, S. 122—124, Nr. 14. — 109. Gradivo V, štev. 698, 699; Kos, Velesovo, Str. 11. — 110. Listina 1248 s.d. — objava: F. Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogthums Krain, II. Band, str. 123, št. 160; Kos, Starejša naselitev, str. 61. — 111. Listina 1306 s.d. — AS, Velesovo; prim. L. Haupt- mann, Karantanska Hrvatska, Zbornik kralja Tomislava 1925, str. 306—307. — 112. Listina 1299 XII 8. Velesovo, nekoč v HHStAW, AUR, Rep. 1., sedaj AS. —113. Listina 1301 III 12. Velesovo. — AS, Velesovo. —114. Listina 1308 111 25. Kranj, nekoč HHStAW, AUR, Rep. II, sedaj AS; li- stina 1324 VI 29. — AS, Velesovo. — 115. Listina 1333 VI 9. — AS, Velesovo. — 116. 1337 I 18. Ljubljana. — AS, Celje. — 117. Listina 1346 VI 15. — AS, Velesovo. —118. Listina 1376 1 17. — AS, Velesovo. —119. Listina 1414 X 29. Ljubljana. — AS, Velesovo. —120. AS, rokopis 1/49 u, str. 75—79. — 121. Listina 1459 VIII 16. — AS, Velesovo. —122. Listina 1461 V 19. — AS, Velesovo. —123. F. Bez- laj. Slovenska vodna imena I, Ljubljana 1956, str. 213. — 124. Kos, Starejša naselitev, str. 59. — 125. ravno tam, str. 61; Žontar, Kranj, str. 19, 433. — 126. Gradivo V, štev. 123.-127. Gradivo V, štev. 699. —128. Listina 1342 V 25. — AS, Velesovo. — 129. Listina 1387 III 31. — nekoč HHStAW, AUR, Rep. III. — sedaj AS. — 130. Listina 1403 XII 23. v NŠALj. -131. Listina 14301X4. -NŠALj; P. Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo, Skofja Loka 1973, str. 81. — 132. Listina 1494 VI 7. Hotemaže. — NŠALj, primerjaj J. Gruden, Cerkvene razmere med Slo- venci v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije, Ljubljana 1908, str. 75, 146; IMK 3, 1893, str. 196.-133. Kot opomba 84, fol. 79v; listine 1455IX 28., 1464 VII 17., in 1495 VIll 3. v AS. —134. HHStAW, Ms. W 724, fol. 237, 264v. —135. AS, rokopis 1/49 u, str. 74—75. —136. Žon- tar, Kranj, str. 62, opomba 95, — 137. L. Pintar v Ljubl- janskem Zvonu 33, 1913, str. 545; Kos, Starejša naselitev, str. 54; F. Bezlaj, Slovenska vodna imena II, Ljubljana 1%1, str. 302. —138. Gradivo V, štev. 718. —139. Žontar, Kranj, str. 19, 433; Kos, Starejša naselitev, str. 61. —140. Listini 1270 VIII 7. in 1273 IX 5. objavljeni v MDC V, Nr. 36, 134. — 141. Listina 1302 X 10. Šenčur, nekoč HHStAW, AUR, Rep. III, sedaj AS. —142. Listine 13041. 22. Velesovo. — AS, Velesovo, regest F. Schumi, Archiv für Heimatskunde, II. Band, Laibach 1884 u. 1887, str. 264, št. 78; 1304 II 23. — AS, Velesovo; 1304 III 21. Visoko, ne- koč HHStAW, AUR, Rep. III., sedaj AS, regest kot zgoraj str. 265—266, št. 84. —143. Listini 1306 s.d. in 1327 II 24. — AS, Velesovo. — 144. Listina 1312 VIII 1. Kranj — ne- koč HHStAW, AUR, Rep. II, sedaj AS; Žontar, Kranj, str. 60. —145. Listina 1403, XII 23. — NŠALj. —146. Listina 1407 V 9. v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, regest: F. Krones, Urkunden zur Geschichte des Landesfürstentums... der Steiermark 1283—1411, Graz 1899, str. 124, št. 476. — 147. Kot opomba 84, fol. 79v. — 148. AS, rokopis 1/49 u, Str. 64—66. — 149. Urbar urada Naklo iz 1498, nekoč Ti- rolski deželni arhiv v Innsbrucku, rokopis 280/1, fol. 16v—17, sedaj v AS. —150. Žontar, Kranj, str. 42. —151. Kot opomba 149, fol. 14. —152. Slovenski biografski leksi- kon I, str. 583. —153. Začasni slovar slovenskih priimkov. — SAZU, Razred za filološke in literarne vede. Inštitut za slovenski jezik, Etimološko-onomastična sekcija, Ljubljana 1974, str. 313. —154. AS, Zapisniki vicedomskega sodišča izlet 1581—1583, fol. 329v. —155. Glej opombo2. —156. Carniola 1, 1910, str. 76; Kos, Starejša naselitev, str. 55, 64. —157. Ilešič, Kmetska naselja, str. 40. —158. Listina 1327 IV 9. — AS, Celje. — 159. Listina 1247 XI 3. Sofumbergo — objava: F. Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogthums Krain, II. Band, str. 113—114, št. 145. — 160. Žontar, Kranj, str. 23. —161. Listina 1313 II 28. Vele- sovo. — AS, Velesovo. —162. Listina 1344 XII 14. — AS, Velesovo. — 163. Listina 1408 XI 11. — AS, Velesovo. — 164. HHStAW, Ms. W 724, fol. 240 v. —165. Listina 1453 X 16. — AS, Velesovo; Žontar, Kranj, str. 28. —166. AS, rokopis 1/49 u, str. 50—55. — 167. Listina 1500 Vili 18. Velesovo. — Kapiteljski arhiv v Novem mestu, fase. VII, štev. 9. — 168. Kos, Starejša naselitev, str. 55. —169. M. Lexer, Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch, 1906', str. 109. — 170. V. Levee, Cesta od Šmarijine Gore v Kokro, IMK 5, 1895, str. 139, 142. —171. Ilešič, Kmetska naselja, str. 41—42; isti. Sistemi, str. 82—83. — 172. Gradivo V, štev. 698, 699. —173. Listini 1270 VIII 7. in 1273 IX 5. ob- javljeni v MDC V, Nr. 36, 134. —174. Listina 1349 XII 20. — AS, Velesovo. — 175. Listina 1368 III 19. — objava GZL 11/30. — 176. Listina 1382 Vlli 24. — HHStAW, AUR. —177. Kot opomba 84, fol. 31. —178. Kot opomba 165. — 179. AS, rokopis 1/49 u, str. 45—49. —180. Ilešič, Kmetska naselja, str. 84—85. — 181. Kos, Starejša naseli- tev, str. 59—60. — 182. Listina 1343 IV 24. HHStAW, AUR; regest H. Wiessner, Die Schenken von Osterwitz, Klagenfurt 1977, str. 60, št. 147.-183. Listina 1381 VI 15. — HHStAW, AUR. - 184. Kot opomba 84, fol. 16. - 185. ravno tam, fol. 39; listina 1436 XI 4. — AS, Celje. — 186. ravno tam, fol. 31; Žontar, Kranj, str. 28. —187. AS, rokopis 1/49 u, str. 45, 100. —188. Ilešič, Kmetska naselja, str. 40—41. —189. Kos, Starejša naselitev, str. 67. —190. Listina 1412, II 2. — nekoč v HHStAW, AUR, Rep. III. — sedaj v AS. — 191. Kot opomba 84, fol. 41, 45v. — 192. HHStAW, Ms. W 724, fol. 276—276v. —193. Listina 1499 VI 22. — NŠALj, regest: GZL X/99. — Ta sestavek je bil napisan za Šenčurski zbornik, ki pa ni izšel.