Poštnina plačana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V SObOtO, dne 15. OktObra 1927	St. 234. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedel|»ka Izdala celoleino vJugo-»lavlfl SO Din. za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po I 30 In 2 D, vedli oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2"30, veliki po 3 In 4 Din. v urednilkvm delu vrstica po tO Din O Pri večiem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. SUH noltoplal se ne vračalo, netranklrana pisma se ne »prelemalo - Uredništva telefon št. .10SO, upravnlttva it. 2326
Uprava le vKopllarlcvl ul. šl. U - Celtovnl račun: /.fuhlfonii Mev. lO.OSO ln 10..UP •sa Inscratc., Sarafevošl.75ti3, Zagreb šl. 39.0II, Praga In Dunaf šl. 24.797
Čudovito visoko smo aktivni,
se trka na prsa italijanski fašizem, ko pripravlja peto obletnico svoje vlade. Koliko študija, koliko moči, koliko zvestobe! In zunanje plitični uspeh tega »čudovitega« petega leta naj bi bil: Protokol med Italijo in Egiptom z razmejitvijo egiptsko-italijamske meje; trgovinska in pomorska pogodba med Italijo in Grčijo; prijateljska in varnostna pogodba z Albanijo; razsodiščna pogodba z Nemčijo; trgovinska pogodha med Italijo in republiko Haiti; razsodiščna pogodba z državo Cile; prijateljska in arbitražna pogodba z Madjarsko; zrak op] ovna pogodba med Italijo in Španijo in trgovinska in arbitražna pogodba z Li-tvanjsko.
Treznemu opazovalcu fašistovske zunanje politike se spričo tega poveličevanja stavi dvoje vprašanj: ali je za to dobo in zunanjepolitične uspehe Italije res bilo treba fašizma in drugič, ali je ta zunanja politika za italijanski narod bila res aktivna. Odgovor ni težak in je negativen.
Neposredno pred vojno, da vzamemo najbližjo dobo, jo imel zimanje-politično krmilo v rokah Giuliano,ikdje zagovarjal trozvezo z Avstrijo iin Nemčijo. Toda že ob izbruhu vojne je žongliral z nevtralnostjo ia z vlado vred edneal sem in tja. 5. novembra 1914 je prevzel resort Somnino. Ne on, ne vlada ni odločila vstopa v vojno, ampak — ulica. Ze imed samo vojno je Italija skušala skleniti pogodbe z raznimi državami. S strahovitim porazom pri Caporetu šele se je italijanska vlada morala brez predhodnih tajnih pogodb absolutno nasloniti na antanto. Ravne politične linije tedaj Italija ni poznala in njena diplomacija je dobila označbo: Italica fi-des — nulla fides. Zaikaj to podčrta-vaimo? Ker hočemo dokazati, da je grehu že takrat sledila pokora. 4. novembra 1918 se je sestavila prva povojna vlada, da žainjo »zmago«. Nacijonalisti so zahtevali izpolnitev londonskega dogovora ter tudi Dalmacijo zase. Bisolatijevi demokrati le gotova mesta, Orlam-do pa Dalmacijo in Reko, Sonmimo Dalmacijo brez Reke. 1919 je Orlando v nasprotju z Wilsonom zapustil mirovno konferenco, Lloyd George in Clemenceau sta Italijo namenoma zapletla v spor z Reko, da sta imela drugod profete roke, ko s© je tudi Wilso>n prepiral z Italijo.
Ob nastopu je fašizem pridigoval še močnejše sacro egoismo, a tudi — načelno spremembo. Dawesa in Locarno je hotel sabotirati, pozneje se je — udal! Torej prav po stopnjah Grlanda. Angleški ministrski predsednik Bonar Lav? je ponudil Italiji rešitev dolgov pod najugaodnej šiimi pogoji. Fašizem je priliko zamudil. Fašizem je res sklenil mnogo novih pogodb, med njimi tudi z Jugoslavijo v Rapallu in St. Margheriti. A i tu je šel po starih stopinjah. Prijateljska pogodba z nami, na katero je Niočič gradil celo vso zunanjo politiko, Italije ni ovirala, da ne bi sklenila z Albanijo in Madjarsko proti nam naperjeni pogodbi!
Kje je torej tisto novo, za kar naj bi bil nujno potreben fašizem? Stara je ostala tradicija in stara so o- !ala pota.
Tudi največ pomembna zveza z Anglijo nima s fašizmom ni kakega opravka. Anglija jo podpirala združeno Italijo radi politike ravnovesja. Rivno radi te politiko je z angleško podporo dobila Italija 1921 v Washingtonu isto moč in tonažo v Sredozemskem morju kot Francija. Toda kje so kolonije, po katerih vpije fašizem, ker si ne upa izvesti doma agrarne reforme? Pariz in London jih ne dasta! Kje je svobodno vseljevanje v Ameriko? Amerika je ne samo brezobzirno zaprla meje, ampak celo razglasila, da se fašistovska' prisega ne da spraviti v sklad z njenimi zakoni! Zastonj iščemo čudoviti »aktivum« fašizma.
In drugo — ali je ta politika za narod aktivna? Brezposelnost narašča, to priznavajo fašisti sami. Dela, kruha nam dajte, ne pri-smodarij, so vpile zadnjič fašistovske množice v Bologni. Tujine ni! tu je izvor 7.1a. Ali ni na surovo silo najbolj drastično odgovorila Nemčija, ko je svoj silni dotok gostov v Italijo vstavila? In to samo radi fašizma! In kje v demokratičnih državah sploh še v-živa fašizem simpatije, v kolikor absolutno ne zahteva splošni državni položaj?
Italija je radi politične, geografske in gospodarske lege nujno vezana na mir. Militarizem ji morajo braniti že omejene gospo-darske moči, kar kličejo Mussolhiiju vsi ita-
lijanski gospodarski strokovnjaki. Njena naloga je zveza narodov, jo razorožitev, razsodišče, carinske pogodbe. Plamieneča nacionalistična pretiravanja so le retorične vaje! Radi ogromnega izseljevanja je politični dik-tat — miri In če Italija hoče, da svet študira v njej, v Rimu staro zgodovino, če premisli, da je v Rimu, na njenih tleh središče katolicizma, kamor gledajo milijoni in milijoni in
z njim vred kličejo po duhovni obnovi sveta, je diktat po miru in demokraciji dvakrat podčrtan. Fašizem je v nespravljivem nasprotju z naravnimi in zgodovinskimi nalogami Italije in zato izjema. Zato tudi — pasivna bilanra v sosedstvu, ki bo kot pralen list datirala toliko časa, dokler ne izpremeni po-I litike predvsem nasproti nam. In to bo visok aktivum.
Cena beg v Pragi umorjen.
SNOČI JE ALBANSKI DIJAK BEBI USTRELIL ALBANSKEGA POSLANIKA CENA BEGA V PRAGI. — ATENTAT NAROČEN IZ ALBANIJE?
v Praga, 14. oktobra. (Izv.) All>anski poslanik v Pragi Cena beg, ki je bil prej poslanik v Belgradu, je nocoj ob desetih postal žrtev atentata.
Mlad Albanec z imenom A1 g i v i a d (Alcibijad) Bebi, študent, je streljal nanj v kavarni Passagena V a c 1 a v -skem trgu dvakrat in ga težko ranil, tako da je med prevozom v splošno bolnico umrl. Bebi ;e rojem 1904 v Elbanasu, prišel je pred 4 dnevi iz Jugoslavije ter je imel namen poslanika ubiti, češ da je sovražnik albanskega naroda. Ravnatelj kavarne hotela Passage je navedel sledeče podrobnosti: Ob sedmih zvečer je prišel v kavarno mlad mož izredno majhne postave ter črtal italijanske in srbske liste. Pozneje je prišel tudi poslanik Cena beg kot po navadi ter jo tudi čital liste. Ob
desetih zvečer je šel poslanik v garderobo po obleko, da se vrne v hotel Passage. Ko je oddajal listek zn garderobo, ga je Bebi od zadaj dvakrat ustrelil v tilnik. Oba strel; sta zadela in Cena l>eg je takoj padel. V kavarni je nastala panika, plačilni natakar Hudec pa je takoj zagrabil atentatorja, ki pa se niti ni branil. Poklicali so rešilno postajo, poslanik pa je že na potu v bolnico umrl. Atentatorja so takoj peljati na policijsko stražnico, kjer so ga na kratko zaslišali. Tam jc povedal, kako se piše, da je prišel iz Jugoslavije, da ubije poslanika, ki je sovražnik albanskega naroda, da je štiri dni v Pragi čakal na priložnost, da izvrši stojo namero. Cena beg je bil že 14 dni v Pragi in bi imel te dni bili »prejet pri Masaryku, da predloži svoja poveri ina pisma.
Vatikan jasno precizira rešitev rimskega
vprašani a.
VIDIK JE: VPOŠTEVATI INTERESE KATOLIKOV VSEGA SVETA! — FAŠIZEM ZA CERKEV NI STORIL DRUGEGA, KOT DA JE DAL NEKAJ UGRABLJENIH STVARI NAZAJ. — LAIŠKIH IN GARANCIJSKIH ZAKONOV VATIKAN NE PRIZNAI ČLANEK SENZACIJA V DIPLOMATSKIH KROGIH.
v Rim, 14. oktobra. (Izv.) Danes je v »Osservatore Romano« izšel drugi članek o rimskem vprašanju kot odgovor na izvajanja Mussolinijevega brata. Politični krogi so pričakovali članek z največjim zanimanjem. Članek nadalje precizira pogoje, ki jih stavi Vatikan, ter jih utemeljuje.
Rešitev rimskega vprašanja more biti samo talca, iz katere bi izhajala neodvisnost papeža za vernike na vsem svetu. Ta potreba se utemeljuje s tem, da bi se moral papež, če bi se enostavno vdal v položaj, ustvarjen v 1. 1870., pokazati v odvisnosti one sile, v koje hiši in sredi kojih uradnikov bi hotel svet mirno vladati. Prisiljeno bi oni dan vernik katoliškega sveta začel gledati na papeža z nezaupanjem in sumom in vsemu njegovemu delovanju podtikali političen pomen. Oni dan bi se zgubilo neprecenljivo število duš. Začele bi se ustanavljati nacionalne cerkve, in — kar Bog obvaruj — ustvarjati pravi razkoli. Iz teh vzrokov se vprašanje, ne da bi se radi tega morale k razgovorom pritegniti tuje sile, s strani papeža ne more rešiti drugače, kakor z vpoštevanjem interesov katolikov vsega sveta. Vsak poskus sporazuma, ki bi ga enostransko napravila Italija, se mora zato ponesrečiti, ker ne bi našel pritrdila onega, ki edini vodi usodo katoliškega sveta in je, kar se tiče verskih interesov, edini vrhovni sou-nik o rešitvi in tozadevnih potrebnih garancijah. Na stavek Arnalda Mussolinija: »Italijo more v polni posesti svoje politične ča^ti in svoje pravice vstopiti v pogajanja s sv. sto-lico in biti sodnik in garant«, mora zato organ Vatikana odgovoriti: Dokler bo veljala katoliška miselnost, bi se mi nahajali v istem položaju, kakor takrat, ko se je poskušalo vsiliti nam takozvane garancijske zakone, ali z drugimi besedami: položaj bi po pol stoletju in po petih letih fašizma še vedno stal na izhodni točki.
Na trditev Arnalda Mussolinija. da ni Italija, temveč da je inozemstvo napravilo kato-
liški oerkvi največjo škodo, odgovarja člauek: Gotovo je Luthrova herezija napravila cerkvi neprecenljivo škodo. To pa ne oprašča Italije, včerajšnje framazonske Italije, grehov in pred vsem ne tega, da je papeža in cerkev pripravila ob vso, da, ob vse. Tudi je pretirano reči, da jo fašizem toliko storil za cerkev, da še danes izkazuje pri njej dobro imetje. Fašizem ni storil drugega, kakor da je nekatere stvari dal nazaj, ki so bile nepravično odvzete. Kar se tiče Francije, se pripominja., da je papež proklel lajiške zakone, in to prekletstvo ostane nepreklicno. Če je sv. Stolica stopila v diplomatske odnošaje s francosko vlado, se to ni zgodilo zato, da bi se s tem kakorkoli priznali ti zakoni, temveč temveč vsled želja, da se nekaj reši iz poloma in da se po svetovni vojni dela za svetovni mir, ki je eden največjih interesov vere. V ostalem pa so taki diplomatski odnošaji s Francijo ravno tako mogoči kakor z vsemi drugimi državami, kjer pač ni nobenega rimskega vprašanja. Obsodba Action Framcaise je končno prišla ne radi tega, da bi se storila usluga Briandovi politiki, kakor trdi Arnaldo Mussolini, in tudi ne radi tega, ker ima Aktion francaise monarhistične tendence, temveč samo z verskih razlogov.
Iz obeh člankov »Osservatore Romano«, ki sta nedvomno politična senzacija v Rimu, se sicer ne da sklepati, da se bo rešitev izvršila daues ali jutri, splošni vtis tudi v diplomatskih krogih pa je ta, da cerkev takega '/.redno jasnega stališča ne bi zavzela, če ne bi smatrala, da je prišel ugoden trenutek, da objavi minimum svojih pogojev, t. j. da viseča pogajanja, ld groze, da se vsled vplivanja z raznih strani zavedejo drugam, zopet spravijo v ono linijo, katero Vatikan ne more zapustiti, ne da bi samega sebe ali svojih načel zaigrati. Papež zahteva danes v temelju majheoi, četudi še tako majhen teritorij kot nesjx>nio last in z vsemi mednarodnimi garancijami, da bo mogel tudi v resnici veljati mednarodno kot suveren.
Madfari objavili novo noto.
v Budimpešta, jl.4. okt. (Izv.) Madjarska objavlja besedilo note, Iti jo je francoski generalni komisar Fouehet dne 24. junija 1920 predložil takratnemu madjarskemu zunanjemu ministru Telekyjiu in v kateri .se v nasprotju z najnovejšim demantijem Paleologue-ja v pismu na romunskega poslanika Diaman-dija izjavlja^, da je francoska vlada pripravljena v svrho hitre obnove blagostanja Evrope podpirati pogajanja med madjarsko vlado na eni ter med vladami Češkoslovaške, Romuni-
je in Jugoslavije na drugi strani, da bi se med temi državami dosegel sporazum. Francoska vlada se zvesto drži podpisanih pogodb ter je pripravljena, v smislu okvirne note k trianonski ]>ogodbi v tej stvari storiti korake z namenom, da se odstranijo vzroki sovražnosti v splošno zadovoljstvo interesi ranih strank, ter pod pogoji, ki jih navaja okvirna nota, odpravijo gotovo gospodarske etnogra-fične krivice, kakor tudi da se popolnijo že veljavne določbo v varstvo manjšin. Posebno
M, Yanguas,
predsednik španskega parlamenta.
je francoska vlada pripravljena olajšati pogajanja s sosedi, da se zagotovi vzajemna svoboda gospodarskega, železniškega, poštnega in brzojavnega prometa ter da se uredijo viseča finančna vprašanja v oni meri, kakor je to dogovorjeno v pogodbah, pri katerih so udeležene Francija in druge asociirame države. Ta ureditev dobi pravno veljavo oni dan, ko pridejo povsem v veljavo med francosko in madjarsko vlado sklenjeni dogovori.
v Budimpešta, 14. okt. (Izv.) »Esti« prinaša senzacionalno vest, da hoče Betlilen odložiti vodstvo vlade in se bodisi kot zunanji minister ali celo kot minister brez portfelja posvetiti vprašanju revizije mirovne pogodbe. Vest se uradno demantira. V političnih krogih se poudarja, da se Bethlen tekom svojega bivanja izveu Budimpešte in po svojem povratku ni udejstvoval v notranji politiki in da tudi nima namena udeleževati se aktivno političnih bojev.
Rakovski gre v Tokio. ~ Zastraženo poslaništvo.
v Berlin, 14. okt. (Izv.) Kakor poroča »Deutsche Allgemaine Zeitung« iz Pariza, objavlja »Journal« vest njenega berlinskega dopisnika iz Moskve, glasom katere je sovjetska vlada včeraj izročila francoskemu poslaniku Herbettu odgovor na francosko zahtevo. Po tej vesti je Rusija Rakovskega imenovala za poslanika v Tokiju.
v Pariz, 14. okt (Izv.) Da se preprečijo vsakršni dogodki, je policija v zadnjih dneh ojačila varnostno službo pred ruskim poslaništvom. Kakor ve poročati neki večerni list, se je sekcijam komunistično stranice, odkar traja napetost v diplomatskih odnošajih med Francijo in Rusijo, formalno naročilo, da svojim pristašem prepovedo, s kakršnokoli pretvezo hoditi v poslaništvo.
Komitaši v zvezi z boliševiki.
v Atene, 14. okt. (Izv.) Po informacijah iz uradnih grških virov, ki jih potrjujejo tudi inozemska poslaništva, je bolgarski macedon-ski komite pred kratkim sklenil začeti energično akcijo v srbski in grški Macedoniji. Ta sklep so napravili po tajnih pogajanjih z dunajskim birojem tretje intemacionale. Prizadetim vladam se je posrečilo dobiti v roke materijal o teh pogajanjih.
V 30LGARIJI MIR. v Soiija, 14. oktobra. (Izv.) Kralj Boris katerega povratek v Sofijo je bil napovedan za jutri, se vrne šele prihodnji teden. Ministrski predsednik Ljapčev bo jutri otvoril sobranje s prestolnim govorom. Razprave se bodo pričele prihodnji torek. Splošno se računa s tem, da bo zasedanje poteklo mirno
TUDI ČEŠKI AGRARCI ZA KONKORDAT.
v Praga, 14. oktobra. (Izv.) Na seji na-čelstva češke agrarne stranke je ministrski predsednik Švehla poročal o zunanji in no-tranji politični situaciji. Med drugim je poudaril potrebo, da sc odnošaji z Vatikanom uredijo v medsebojnem sporazumu.
Ša3
LONDONSKI TURNIR, v London, 14. oktobra. (Izv.) Stanje pi zaključku tretjega kola je sledeče: Vidmar Marschall, Bogoljubov, Winter, Niemcovič in Tartakovver po 2, Rctti 1>$, Yales 1, Biirger, Thomas in Fairhurst 0.
Mandata dr. Kramerja m Ureka v odtekli verificirana z 11 proti 10 glasovom.
VERIKIKACIJSKI ODBOlt JE POTRDIL VSE MANDATE RAZEN MANDATA MILOŠA
VUKIČEVIČA IN ENEGA V SARAJEVSKEM OKROŽJU. - VELIKA GOVORA POSLANCEV DR. HOHNJECA iN DR. 1IODŽARJA O VOLIVNIH SLEPARIJAH SDS V LJUBLJANI. — SEJA NARODNE SKUPŠČINE V PONEDELJEK.
r Belgrad, 14. okt. (Izv.) Verifikacijski odbor je končal svoje delovanje. Dopoldne je verificiral Šibenik iu Zader, popoldne pa mandate v Vojvodini, in sicer Sombor, Novi Sad. Subotica, Vel. Bečkerek.
Zvečer se je pričela
razprava o ljubljanskem mandatu.
Proti izvolitvi dr. Kramerja je bila vložena pritožba, ki je bila zelo dokumentirana in je bilo očividno, da gre za velike diference, dobljene na nepravilen način.
O tej pritožbi je kot prvi govoril poslanec g. dr. H o h n j ec ki je izvajal:
»Pri volitvah v mestu Ljubljani, dne 11. septembra, je dobil kandidat g. dr. Anton Korošec 4581 glasov, kandidat SDS g. dr. Kramer pa 4^04. Razlika znaša 23 glasov, ki jih je g. dr. Kramer več dobil. Ta večina je minimalna. Ce se razmotriva pod vidikom sredstev, s katerimi se je dosegla, je reducirana na fakti.no manjšino. Gospodje od SDS se predstavljajo kot politični gentlemeni par excelence, kot veliki častilci pravice in poštenja. V realnem življenju pa so daleč od lega. Njihova dela dokazujejo ravno nasprotno. V Sloveniji je SDS vodila volivno borbo na način, ki nima nič skupnega z načelnim političnim genllemenstvom, pravico in poštenjem. (G. dr. Kramer: »Tako jo vodite vik) Poglejte samo vaše >Jutro< in »Slovenski Narod« in boste videli, kako jo vodite. »Jutro«, glavno glasilo SDS v Sloveniji, je
produkcija opomnili laži zoper SLS. Ako bi se o tom priredila anketa, bi morala o »Jutru« izreči obsodbo, da je doseglo v la^ ganju rekord in da je lažnivo do abnormalnosti. Prva laž, s katero so SDS agitatorji in glavno glasilo SDS v volivni borbi v boju proti SLS operirali, je odškodnina, ki jo je narodna skupščina v principu priznala črnogorskim princem. Prešinjeni patriotskega mišljenja so SDS agitatorji a g-i tirali med ljudstvom: »Ljudstvo, ne glasuj za SLS! Naj zanjo glasujejo črnogorski princi!« Poudariti je tudi to, da je SDS imela organiziranih Bel kader ljudi, ko so vršili volivne sleparije. Teh sleparij je bik toliko, da se še danes niso mogle v celoti ugotoviti, ker l>i to mogla popolnoma konstatirali samo uradna anketa. Ker taka anketa še ni bila določena in ker ne vem, ali bo sploh odrejena, hočem navesti samo nekatera dejstva, ki so se dosedaj ugotovila.
V zapisnikih volivnih odborov na raznih voliščih in tudi v zapisnikih glavnega volivnega odbora je ugotovljeno in zabeleženo, da veliko volivnih upravičencev ni moglo voliti, ker so pred njimi volile napačne osebe.«
Nato poslanec navaja posamezne slučaje na voliščih v Ljubljani, ki jasno dokazujejo, da
so glasovali mrtvi,
in taiki, ki so bili odsotni iz Ljubljane. Navaja slučaje, kjer je jasno doka an<>, da so ljudje, opremljeni z legitimacijo SDS, poskušali glasovati na ta način, da bi glasovali dvakrat ali večkrat. Našteva tozadevno slučaje. Dalje navaja ljudi, ki so glasovali p<; večkrat, in sicer enkrat na deželi, enkrat v Ljubljani. Nato navaja, kakšno vlogo ;e na strani SDS agitatorjev igral denar, in navaja dokaze. Dalje navaja, kako je bil na petem volišču oviran pravilen odtok kroglic.
Če resumiramo te nepravilnosti in nezakonitosti, je
glasovalo 73 volivnih neupravičencev. Jasno je, da se je s temi glasovi okoristila SDS. Zato trdi, da je g. Kramer dobil navidezno večino, ki je manjšina. Zato g. dr. Hoh-njec predlaga, da se odredi uradna anketa, ki bo vse nepravilnosti iu nezakonitosti preiskala ter ugotovila, v koliko so te nepravilnosti vplivale na izid volitev v Ljubljani ter da se odgodi verifikacija mandata g. dr. Kramerja.
Nato je imel g. dr. Kramer svoj deviški govor v sedanji narodni skupščini in se predstavil na ge nt len ionski način, kakor smo. ga navajeni iz »Jutra« in t Domovine«. V svojem govoru je končno apeliral na poslance, naj glasujejo za njegovo izvolitev. Celoten vtis dr. Kramerjevega govora je bil ta. da bo kot poslanec stolnega mesta igral vlogo, ki jo njegovo časopisje tako verno izvaja.
Po njegovem govoru je poslanec g. dr. Jakob H o d ž a r ugotovil, da je bil prepričan, da bo poslanec, ki ga je izvolila Ljubljana, vsaj nastopil tako, kakor je to primerno za poslanca, in da bo povedal vsaj kako obraml>o za
očitno dokazane volivne sleparije, ki so jih vršili pristaši njegove stranke. Ta poslanec pa je poskušal sebe predstaviti kot branitelja proti terorju, dasiravno je njegova stranka nastopala, ne samo s terorjem, ampak je celo ljudi ubijala. Kri delavca Fakina, umorjenega "d samostojno demokratskih band !. 1924, še danes kriči pn maščevanju. (»Škandal!« »Škandal!« »Še danes ni maščevan!« »Dol z Orjunci!« »Dol z morilci 1«}
Nato je poslanec g. dr. Hodžar navedel natančen popi« vseh nepravilnosti, ki so se izvršile v Ljubljani in zahteval, da se neglede na to, kdo je te volivne sleparije vršil, katerih je dokazano 73, izročijo vsi ti ljudje sodišču, da bodo za svoje prevara ntsko delo odgovarjali po zakonu.
Kar se tiče verskega terorja, je to znana denimciantska metoda, ki jo stalno čitamo v »Jutru«.
G. Kramer in njegovi tovariši nikoli ne gredo v cerkev.
Zato je čudno, kako si zamišljajo verski teror on in njegovi tovariši. Če pa stojijo pod takšnim terorjem na dušo, je to znak njihove zaostalosti. Slovensko ljudstvo glasuje vedno po svojem prepričanju in bo tako tudi vedno glasovalo.
Poslanec navaja razne denunciacije, ki sta jih »Jutro« in »Slovenski narod« prinesla v volivni borbi. V Sloveniji so bile te volitve svobodne. Niti en shod ni bil razbit. Nikdar se nobenemu govorniku ni kratila beseda.. Pač pa se narod s]>ominja na žalostne dogodke leta 1925. Poslanec je navajal nekaj eklatantnih slučajev, kako je SDS izvajala teror nad uradnišlvom, posebno pa slučaj s poštnim ravnateljem. Poslanec g. dr. Hodžar se je pridružil predlogom poslanca g. Hohnjeca in predlaga, da verif. odbor izroči vse tozadevne akte sodišču v Ljubljani.
Poslanec Demetrovič (SDS) je odločno govoril proti vsem anketam. (Medklic iz radikalnih vrst: »Dosedaj ste vedno zahtevali ankete, sedaj se je pa bojite.«)
Nato se je vršilo glasovanje. Za verifikacijo je bilo
11 proti 10 glasovom.
Na tu način je bil Kramerjev mandat potrjen. Pripominjamo, da se je to zgodilo predvsem raditega, ker je bila doslej praksa, da se v volivnih okrožjih ne uničijo nikdar cele volitve. Cela zbornica pa je stala pod vtisom, da je ta
mandat pridobljen z očitno goljufijo,
kakor sta to dokazala poslanca gg. dr. Hodžar in Hohnjec.
Odbor je še razpravljal o volitvah v sarajevskem okrožju. Verificirali so se vsi mandati razen enega.
Mandata poslanca Miloša Vukičeviča niso verificirali, ker o njegovi starosti obstojajo različni dokumenti.
Razprava o mandatu poslanca g. Ivana Ureka.
Proti njemu je vložena pritožba radi znanega procesa o političnem izsiljevanju. Poslanec Markovič je predlagal, da se ta pritožba zavrne.
Poslanec Hodžar je v svojem govoru navajal. da je bil g. Ivan Urek 1. 1923 obsojen radi zločina političnega izsiljevanja na šest mesecev ječe. Stol sedmorice je Urekovi pritožbi, da ne more biti odgovoren za to svoje dejanje, ugodil. Po prečiianju zdravniških spričeval predlaga posl. dr. Hodžar, da se mandat ne verificira, ker ne gre, da se g. Urek oprošča kazni s spričevali, na podlagi katerih bi moral priti pod skrbstvo. Kdor kandidira, ne sme biti pod skrbstvom, oziroma v takem stanju, vsled katerega bi moral biti pod skrbstvom. Ako je pred sodiščem kriv, mora prestati kazen, če pa ni kriv, spada pod skrbstvo in ne bi smel kandidirati.
Nato se je vršilo glasovanje in je bil
Urekov mandat verificiran z ti proti 10 glasovom!
Zanj so glasovali radičevci, demokrati, samostojna demokrala in zemljoradnik Čeda Kokanovič. Poslanci večine so opoziciji čestitali na takem novem tovarišu.
S tem je verif. odbor končal svoje delo. Za poročevalca večine sta določena g. dr. Šef-klja Behmen in dr. Milašinovič. Tekom jutrišnjega dneva bo poročilo verif. odbora natiskano in ga bodo razdelili poslancem, nakar se bo seja narodne skupščine najbrž vršila v ponedeljek.
IZMIŠLJENE VESTI O PRINCEZINJI ILEANI.
v Bukarešt, 14. oktobra. (Izv.) Tu se širijo senzacionelne vesti, da je baje izginila princezinja Ileana. Po eni verziji je ušla z nekim mornariškim častnikom, po drugi verziji pa se nahaja na Bolgarskem. Vaš poročevalec jc na policijski prefekturi dobil odgovor, da je princezinja Ileana včeraj v spremstvu svoje matere iz Bukarešta odpotovala v Sinajo.
v Sofija, 14. oktobra. (Izv.) Atentator na generala Kovačeviča Ratiborov je meseca marca 1924 ubil komunističnega poslanca Stojanova sredi Sofije. Takrat so ga na mestu aretirali, pa je pozneje ubežal iz ječe.
v Paril. 14. okt. (Izv.) Škof Dia-z iz Mehike, katerega je Callesova vlada izgnala, je dospel v Cherbourg. Šel bo v Rim k papežu, da izvede posredovanje med mehikauskimi katoličani in Vatikanom. »-• ... ^ ^ _
Razprava min. sveta o stanovanjskem vprašanju.
r Belgrad, 14. okt. (Izv.) Na današnji seji ministrskega svota se je razpravljalo o stanovanjskem zakonu. Razprava se Se nadaljuje. Vendar se po dosedanjem poteku razprave sodi, da bo predlog ministra za socialno politiko v glavnem sprejet.
Popolna likvidacija spora z Bolgarijo.
r Belgrad, 14. okt. (Izv.) Tukajšnji bolgarski poslanik g. V a k a r e v s k i je bil sprejet od zunanjega ministra Marinkoviča. Pri tej priliki mu je podal poročilo svoje vlade o poslednjih ukrepih bolgarske vlade in o efektu, ki so ga naredile vladne odredbe. G. Vakarevski je izrazil svoje mišljenje, da se bodo vse zapreke v najkrajšem času odstranile in da poslednji dogodki ne bodo vplivali na miren razvoj prijateljskih odnošajev med obema sosednjima državama.
Slovanska manjšina v Italiji.
Uspeli na sofijskem zasedanju mednarodne Unije.
Belgrajska »Politika« z dne 14. t. m. prinaša na uvodnem mestu obširno poročilo o razpravi manjšinskega problema v Italiji na sofijskem zasedanju mednarodne Unije za Društvo narodov v Sofiji dne 10. t. m. Med drugim piše:
Naša delegacija je že prejšnji dan razdelila vsem članom tujih delegacij svojo spomenico o položaju Slovencev v Istri in Gorici. Imel sen> priliko opazovali te tujce iz raznih delov sveta, kako so z največjo pazljivostjo pregledovali spomenico in se čudili, da je v kulturni deželi,, za kakoršno velja Italija, mogoče brezobzirno uničevanje naroda, ki šteje nekaj stotisoč duš. čudili so se in z neverjetnostjo ogledovali razvaline slovenskih in hrvatskih šol in kulturnih ustanov v Istri in Gorici. In ako bi spomenica ne bila tako dobro dokumentirana, bi jo bili najbrže prav tako pustili ležati kakor mnoge druge. A ko so še slišali zastopnika slovenskih manjšin, g. Wilfana, poslanca v rimskem parlamentu, kako brez vsakega pridržka pred vsemi delegati potrjuje točnost naše spomenice, ni niti pri enem izmed njih ostal najmanjši dvom o sistematičnem zatiranju in raznarodovanju našega življa v Italiji.
Obramba italijanske delegacije je bila več nego revna. To riti ni bila nikaka obramba, marveč so Italijani Uniji postavili enostavno nož na vrat: ako bo nadaljevala razpravo o slovenski in nemški manjšini v Italiji, bodo zapustili Sofijo in izstopili iz Unije. Spričo takega položaja sta se naša in nemška delegacija na prošnjo ostalih delegacij zadovoljili z doseženim moralnim uspehom in odstopili od nadaljnje razprave. Toda ta razprava je samo odložena, ker dajejo sklenjene resolucije nam in Nemcem pravico, da vprašanje naših manjšin v Italiji znova spravimo na dnevni red, ako in kadar se nam bo zdelo potrebno.
Trgovinska pogajanja z Madjarsko.
Poslaniški svetnik pl. Nikel, predsednik madjarske delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe z našo državo, je predvčerajšnjim odpotoval v Ženevo. Pred svojim odhodom je vašemu belgrajskemu dopisniku dal sledečo izjavo o stanju, v katerem se nahajajo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Madjarsko in našo državo: »Potujem v Ženevo, da bom tam zastopal madjarsko državo na konferenci, ki se tiče odprave potnih listov. Mislim, da se bom vrnil prve dni prihodnjega meseca. Radi tega se bodo sedaj v Belgradu vršile konference med eksperti obeh držav za ureditev raznih vprašanj, glede katerih se delegacije dosedaj niso mogle zedi-niti. Tekom tri tedne trajajočih pogajanj se je precej naredilo in smo že dogotovili besedila številnih konvencij. Tako sta gotovi konvenciji o pravni pomoči, konvencija o transportu, dalje konvencija o vojni odškodnini, o medsebojni bolniški pomoči, o razdelitvi premoženja tistih posestev, ki so vsled mej razdeljena. Prepričan sem o dobrem izidu načelnih pogajanj,ker se na obeh straneh kaže najboljša volja.«
560 PISATELJEV PADLO V VOJNI.
v Paria, 14. okt. (Izv.) Predsednik francoske republike Doumergue je danes v Pante-onu slovesno posvetil spomenik v vojni padlim francoskim pisateljem. Na spomeniku je označenih 560 imen.
v Varšava, 14. oktobra. (Izv.) Dalj časa se že vzdržujejo vesti, da bo Pilsudski koncem novembra ali začetkom deccmbra potoval v Rim. Pilsudski je s papežem v osebnih odnošajih. Uradno se italijanska vest o terminu potovanja, na katerem bo Pilsudski baje obiskal tudii Mussolinija, v Varšavi doslej ne potrjuje.
v Berlin, 14. oktobra. (Izv.) Po poročilih iz Capetovvna je tamošnja zvezdama odkrila nov planet, ki je od solnca še bolj oddaljen kakor Neptun. Novo odkrita zvezda stoji lako nizko na južnem nebu, da jo srednjeevropske zvezdarnc komaj morejo opazovati, Iz astronomskih krogov se poroča, da se žc deset let domneva obstoj transneptunske zvezde.
Kako je z uradnimi stanovanji in kurivom za u£itel;e.
Ker smo glede tega dobili veliko vprašanj, ki kažejo, da občinski zastop i splošno ne vedo, kako daleč sogajo tozadevne pravice uditeljstva, smo zaprosili pri oblastnem šolskem odboru za pojasnilo, ld ga objavljamo:
Po § 5 zak. z dne 14. maja 1808 kranjski dež. zak. št. 35 je imel vsak voditelj (ica) javne osnovne šole na bivšem Kranjskem pravico do naturalnega stanovanja ali do stanarine, v Ljubljani so ime>i tudi stalni učitelji pravico do stanarine.
Po § 29. zakona z dne 4. fefor. 1870 dež. zak. štajerski, je imel voditelj osnovne šole na bivšem Štajerskem pravico do nabiralnega stanovanja ali do sitanarine. Drugi učitelji so iineli pravico do stanovanja, če je ta pravica obstojala na dotični šoli že pTej.
Z naredbo dežel, vlade z dne 14. febr. 1919, Ur. 1. 4. L. II.-361 iz 1919, se te pravice niso spremenile.
S členom 33. zak. z dne 28. julija 1919, Ur. 1. 144-043 iz I. 1919, je bila priznana stalnim učiteljem pravica do kuriva in stanovanja. Ker pa k temu členu ni bilo nobene izvršilne naredbe in ni bilo določeno, kdo da stanovanje in kakšno, dalje kdo in koliko drv ima preskrbeti učnim osebam, je ostalo glede stanovanja pri določilih citiranega kranjskega zak. iz 1. 1808 ln citiranega štajerskega ia 1. 1870 vse do uredbe O. U. Br. 28.038 od 2. maja 1927, Ur. 1. 222-55 iz 1927.
Ker se pa ima čl. 7. točka f) te uredbe po odloku min. prosv. z dne 29. avg. 1927, 0. U. Br. 5546, uporabljati le v okviru obstoječih predpisov, gre na bivšem Kranjskem in štajerskem stanovanje v naravi samo šolskim upraviteljem (icam), stanovanje učiteljem gre samo tam, kjer bodisi po kakšni obvezi bodisi po ustanovi že ima učiteljstvo stanovanje danes, kurivo pa s to odločbo siploh ne pride v poštev, ker učiteljstvo po dosedanjih zakonih ni imelo pravico do njega; zato se postavka za drva šol mprav. ter drugim učnim osebam na šoli ne vnaša v proračun krajevnih šol. odborov.
Opozarja se končno ež na to, da imajo glasom čl. 390 civ. uradn. (razpis prosv. odd. v Ljubljani z dne 20 marca 1934, št. 4649) učitelji osnovnih in mešč. šol ki uživajo naturalna stanovanja, pravico do stanarine, ki jo določa zakon, le v toliko, za kolikor je vrednost dotičnega stanovanja po krajevnih razmerah manjša kot stanarina, ki bi jim v primeru, da bi ne imeli naturalnega stanovanja, po zakonu pripadala.
Taka navodila je dal oblastni šolski odbor vsem Šolskim upraviteljem in vsem šolskim odborom.
Za umobolnice v mariborski oblasti.
Maribor, 11. oktobra.
Mariborski oblastni odbor se bavi resno z vprašanjem moderne zgradbe nove umobolnice za obširno mariborsko oblast.
Kot najpripravnejSi prostor za ta prepotrobni zavod se je mislilo prvotno nakupiti del poses^a Sehftnborna v Slivnici pri Mariboru. Baron SchiJn-boim, ki je zgubil precej od veleposesti po agrarni reformi, ni voljan prodati najlepših travnikov, njiv ter gozdov za zgradbo umobolnice.
Prostovoljno je ponudil oblastnemu odboru v nakup v svrho umobolnice znani BadI svoj moderni grad Viltož nasproti Ruš ob Dravi in državni cesti. Odbor je pregledal to posestvo in ugotovil, da bi bil ta krasno opremljeni grad za letovišče, a ne za umobolnico, ker je preblizu ceste ter Drave, daleč od Železnice in preblizu rušike tvornice za dufilk, ld baš ni priporočljiva za tako bolne kakor so uimobolni Pri Viltožu je sicer precej mladega gozda in vinograda, a ne njiv, lažje umobolni pa bi naj delali predvsem na polju.
Nadalje je ponudil v nakup za umobolnico g. Cuček iz Ptuja posestvo v Stmišču, kjer je bila med vojno bolnica in taborišče za ujetnike. Strni-šče ne pride tozadevno v poštev, ker je preveč izpostavljeno zimskim vetrovom, mrazu in sneženim metežem. Od vojaških barak preostala kanalizacija, vodovodne naprave so popolnoma v propadlem stanju. Zemlje je komaj za dober pedeai debelo, spodaj pa so debele plasti prodca. Gozdovi, ki obdajajo Strnišče, so pritlikavi ter stariikavi bori, ld bi nudili malo sence. V poštev prihaja tudi graščina na Ebensfekl na Dravskem polju. Šef oblastnega gradbenega oddelka g. inž. Fišor si je ogledal te dni graščino ter posest in izipovedal, da niti grad niti posestvo nista primerna, da bi se zgradila tukaj moderna in oblastnim zahtevam odgovarjajoča umobolnica.
Ker doslej oblastni odbor ni imel prilike, da bi bil dobil v nakup posest, ki bi bila povsem primerna za zgradbo umobolnice, opozarja posestnike zemljišč, da je pripravljen odkupiti posestvo, ki bi bilo. pripravno za preureditev v umobolnico. Posestvo bi naj bilo če mogoče v bližini Maribora, ker ima Maribor večjo bolnico. Posestvo bi naj merilo 70—100 oralov in to gozda, travnikov ter njiv. Posestvo jc lahko brez poslopja, ker odbor namerava pozidati novo, moderno stavbo, ki ho odgovarjala v vsakem oziru zahtevam modernega zdravstva.
v Lizbona, 14. oktobra. (Izv.) Včeraj sc jc po vsej Portugalski navzlic hudim nalivom več kot 120.000 oseb udeležilo slovite procesije tako zvane »fakime« v čast sv. rožni-venške device. Pred desetimi leti se je Marija prikazala pastirjem in od tedaj se vršijo na ta dan procesije, katerim se je po dolgem obotavljanju pridružila tudi duhovščina. Včeraj je hiln pri trm darovanih nad 100 maš. Na glavnem trgu v Lizboni so z zvočniki razširjali priditfo.

Vardarfa.
Macedonlit mir!
Ko rumeni gora v pojemajočem svit« jesenskega sobica, rdeči macedonska zemlja zopet v bratski krvi. Tn zemlja, ki je zibelka jugoslovanske državnosti in obenem grob tolikih jugoslovanskih državnih tvorb, v katere krilu se brez dvoma skriva tudi naša bodočnost, še vedno ne najde miru in svobodnega oddiha, še vedno ni deležna blago-dati kulturnega življenja. Raztrgana zemljepisno med tri gospodarje in notranje od raznih vplivov in razmer, tvoreča most na bajni vzhod in s tem cilj pohlepnih želja zapadn. imperijalizma, postaja ta aemLja tudi po dejstvih svetovnega miru torišče terorističnih akcij revolucionarnih organizacij. Prav te dni je padel od četaKke kTogle v Štipu eden naših najboljših generalov, bombe so poka-
RftotfO , , . i. j \ j /
f '\/
le v stari Klisuri, Kočanih in po drugih krajih naše (pa tudi grške) Maoedomije. Bili smo na tem, da se znova pretrga vsaka vez z bolgarsko državo, da zaplameni med nami staro, neugnano sovraštvo.
. To. je bij pač tudi cdtj tistih, ki stoje danes za makedonskim bolgaaBkkn četaštvom in ga izkoriščajo v svoje namene. In to
niso bolgarski uradni krogi
tn tudi ne bolgarski narod Prav zato so se tajne nakane pohlepnih tajoev izjalovile, politika zbli-žarvja med našo državo in Bolgarijo se bo kljub vsem oviram nadaljevala. Zaman se trudijo tujci, da bi izkopali v Maoedoniji jugoslovanski »»obodi nov grob, da bi nam pripravili
novo Kosovo. Zaman tudi pričakujejo, da bi se kdaj odpovedali Maoedoniji. To je naša zemlja, katere zgodovino poje naša narodna pesem.
Ohrid, Bitolj, Prilip, Prizaren, Skopi je — so pifi mleko srbske kulture, kar pričajo Hilandar, Arkaindjel, Gračanice, Gjurgjenri Stubovi, Dečani in mnoge druge zadu&no
untanove srbskih vtndsrjer.
V narodni pesmi navaja sv. Sava szadi^fatoei, ne katere je njegov oče »zapravil ogromno bogastvo: sedam kula groša in dukatac: zgradil je Hilandar (in a Athosul, Sludenko in Milješevko; kar je ostalo je porabil:
»Zidajuči po kalni kaklrme I gradeči po vodam' čuprije, Di jo leči kljastu i stUjepu« —
Makajoč ceste, gradeč mostove iu deleč pohabljenim in slepim). Ni ga pomembnejšega kraja v Maoedoniji, ki ne bi ga spominjala srbska narodna pesem. Prilep sam je rodno mesto kraljeviča Marka. Prebivalstvo samo bi se brez izjeme naše države t ljubeznijo oldepalo, ako ne bd bilo tajne sovražne agitacije in naših lastnih upravnih pogrešk. To najbolje izpričuje dejstvo, da so Macedonci sami po vseh krajih ustanovili narodno straSo proti komitašem in je tudi le požrtvovalni pomoči kmetov v žtipski okolici zahvaliti, da atentatorji na generala Kovnčeviča niso ušli.
Naša država ima sedaj glede Maoodonije
trojno nalogo: Prvič, da podvoji svoje kulturno in gospodarsko 4ek> v Maoedoniji in prilagodi upravo čim najbolj Sel jam tamkajšnjega prebivalstva.
Ost«;le pokrajine države morajo biti pripravljene na
irtve y prid Maoedoniji.
Naj se grade cerkve in šole, železnice, ceste, mostovi; eocijalna in zdravstvena uprava naj celita strašne stoletne rane nesrečnega macedonskega prebivalstva. Slovenci in Hrvati, Id gojimo kultur-bo stike s tujimi narodi, posvečajmo svojo pozornost hi svojo bratsko ljubezen našim Macedon-rem; obiakujmo jih čim češče v njihovih domovih in povabimo jih, da pridejo ludi oni k nam. lo se pravi: kar smo z mečem prklobiM, to
osvojimo sedaj i ljubeznijo.
Drugič: Poklicane oblasti naj z največjo budnot*jo zasledujejo gibanje makedonskih organizacij, ki so danes v tuji službi, ter vse njih nakane kolikor mogoče v kali zatirajo in tuje spletke v Makedoniji pred mednarodno javnostjo razkrinkajo. — Tretjič in slednjič pa ohranimo trdno pred očmi glavni cilj naše zunanje politike:
ibližanjo in zvez« z Bolgarijo
pod devizo: Balkan balkanskim narodom.
Lo na tej poti leži rešitev za makedonsko vprašanje, ki za nas seveda formalno ne obstoja, le po tej poti bo končno zasijal mir — zunanji in notranji — tudi mučenišld Macedoniji.
Katoliški živelj v Macedoniji.
Slovan se pri besedi Macedonija nehote spomni, da je to edina naša dežela, ki se omenja v sv. pismu in ki jo je počastil s svojim obiskom veliki apostol sv. Pavel, pa čeprav takrat še ni bila slovanska.
Cela južna Srbija, torej tudi Macedonija. spada danes v skopljansko škofijo. Škofija šteje okoli
25.000 vernikov (vojaki niso vštetiI). Ker so glavne katoliško naselbine v severnem delu južne Srbije, odpade n» južni (macedonski) del le neznatno število, ki »» doseže številke 5000. Večina teh je v južnem vzhodnem kotu države
v okoliei Strumice in DževdMije in je vzhodnega obreda. Spadajo v križevsko škofijo. Poleg Bitolja je naselbina katoliških Dalma-tincev. Družine katoliških uradnikov, orožnikov in in finančnega osobja so pa raztresene prav po vsej deželi. Katoličani vzhodnega obreda imajo lepo novo cerkev v Strumici, v Bitolju jo pa cerkev za katoličane latinskega obreda.
V Bitolju je župnija, Župnik, naš rojak g. Andrej Tumpej, iz družbe sv. Vincencija P., opravlja z največjimi težavami dušnopastirsko dolo; saj oskrbuje pokrajino, ki je velika kakor Slovenija in skoro brez železnic. Dobre oeste vežejo samo važnejša mesta. Koliko truda in koliko izdatkov zahtevajo n. pr. samo krsti. Za en sam krst se mora včasih peljati (z avtom) 150 in še več kilometrov. Stroški znesejo več sto dinarjev. Uradniška ali orožniška družina mu tega seveda ne more povrniti. Čakati pa s krstom do vsakoletnega pastoralnega obiska ne morejo tudi radi tega, ker rabi uradnik pri prošnji za doklado za otroka krstni list. Dogodilo se je že, da je versko mlačen uradnik poklical za krst bližnjega pravoslavnega duhovnika, ker katoliški ni mogel takoj priti.
Župnik Andrej Tumpej je te dni začel akcijo za zidanje
cerkvice v Prilepu, severovzhodno od Bitolja. Občina je brezplačno ponudila primeren prostor. Pomanjkanje cerkva se silno čuti po celi škofiji, prav posebno pa šo v Macedoniji. Duhovnik pride v kako mesto obiskat katoličane (uradniške družine), pa ni prav nobenega primernega zbirališča. Zadovoljiti so mora ali s pisarno ali pa zasebnim stanovanjem. Jasno je, da taki prostori niso prav nič privlačni. Marsikdo bi šo v cerkev težko šel n. pr. k spovedi; kaj pa šele, če je treba iti v stanovanje znanca, s katerim morda ni najboljši prijatelj.
V Pilolju
sta tudi dva katoliška francoska zavoda (šoli). — Enega vodijo šolski bratje, drugega pa usmiljenke, med katerimi je tudi nekaj Slovenk. Število gojencev in gojenk nazaduje. Sicer pa za katoličane zavoda itak nista velike važnosti, ker je večina gojencev oziroma gojenk drugoverskih staršev.
Zanimiva je naselbina evharistink
I
v Dievdieliji. Evharistinke jo ustanovila znana sestra Evrozija, junakinja slovenske igre »Skrivnostna zaroka«, ki je nad 30 let delovala v Macedoniji. (Umrla je leta 1920.) Sestre so vzhodnega obreda. Oblečene so približno kakor šolske sestre. Pred svetovno vojno so jako dobro uspevale, sedaj pa životarijo v največji revščini. Letos sva jih z g. župnikom Tumpejein obiskala. Naselbina je kakih o minut od železniške postaje. Mala enonadstropna hiša z vrtom in običajnim obzidjem se prav nič ne loči od drugih stavb. V eni sobi imajo lično kapelico. Sv. mašo imajo kadar pač nanese. Včasih so več tednov brez nje. Največkrat jih obiščejo jezuiti iz Skoplja, ki oskrbujejo pokrajino na levem bregu reke Vardarja. Duhovnikom vzhodnega obreda je policijska oblast večkrat prepovedala maševati. To se sedaj mende več ne dogaja. Sestre gojijo svilo-prejko. Prednica nama je pokazala tri sobe s policami, na katerih je postlano z murvinimi vejami, po katerih leno gomazijo dragocene gosenice. V mestu je nekaj katoliških družin, bližnja občina Bogdanci jo pa vsa katoliška.
Število katoličanov v Macedoniji vsako leto narašča, naraščati bo moralo tudi naše zanimanje zanje.	J. G. ■
Macedonske revolucionarne organizacije.
Med macedonskimi revolucionarnimi organizacijami, ki sistematično vprizarjajo nerede v Južni Srbiji in izvršujejo atentate, ie treba razločevati med notranjo in zunanjo organizacijo.
»Makedonska notranja organizacija* s centralnim odborom je nastala v boju proti turškemu režimu 1. 1893. Ta organizacija ima danes svoj sedež in svoje članstvo v Bolgariji, kjer je
do 200.000 makedonskih beguncev; a svoje skrivne pristaše in zaveznike ima brez dvoma ludi v Južni Srbiji, čeprav ti zavezniki morda nUo mnogoštevilni.
Poleg tega pa obstoja tudi
»Makedonska zunanja organizacija
ki ima danes svoj sedež v Italiji, a svoje ljudi po vseh evropskih velemestih, kjer izvršuje diplo-matične, propagandistične in teroristične akcije. Pred njo ni varen v inozemstvu noben pomembnejši Bolgar in Macedonec, ki ne soglaša s programom >makedonstvujuščih«, kar poročajo atentati v Parizu, Pragi, na Dunaju in drugod. Ub« organizaciji imata skupno vrhovno vodstvo.
Pod turško oblastjo
je to vodstvo pomenjalo državo v državi z lastnimi oblastmi in lastno diplomacijo; imelo je za seboj velik del prebivalstva. Kako močna je bila te-
MACEDONSKE KOMITAŠINJE.
KOMITAŠKI PREKI SOD.
daj makedonska organizacija, priča dejstvo, da so se kouiiti v silnem ustanku L 1903 bili s Turki v 203 bojih.
Po svetovnem miru se je pretežna večina krščanskega prebivalstva sprijaznila z državno pripadnostjo jugoslovanski državi, velik del sploh ne bi hotel drugačne rešitve. Nepomirljivi elementi so večinoma pobegnili v Bolgarijo. (Turki so se deloma izselili v Malo Azijo), odkoder vodijo sedaj revolucijonarno akcijo proti naši državi in Grčiji, nekaj so jih je potuhnilo doma.
>0rmU —-
to je kratica za maked. notranjo organizacijo — žonglira danes z dvema programoma: avtonomija je maksimum, narodno-maujšinjske pravice mini. mum. S tem ininiinom nastopa pred nevtralnimi internacionalnimi forumi, posebno pa pred Društvom narodov. V Bolgariji in Macedoniji podžiga z avtonomijo odnosno s priključitvijo Bolgariji Nobenega dvoma ne more biti, da je »Ormit danes v italijanski službi.
komitl - Trojke.
Makedonske revolucionarne organizacije naj-rajše nastopajo v velikih skupinah — bandah. Če pa razmero — poostrene varnostne odredbe na mejah in sovražnost prebivalstva — take nastop« onemogočujejo, tedaj sestavijo majhne skupine p« tri osebe — trojke, ki imajo nalogo, da se vtiho tapijo čez mejo in izvršujejo atentate na visok« osebnosti in sploh vprizarjajo nerede. S temi atentati in neredi operira potem zunanja mak. organizacija, trdeč, da jih izvaja — prebivalstvo samcu ker no more tiho prenašati režimskega nasilja, bodisi jugoslovanskega ali grškega.
Taka trojka je izvršila zadnji
aientat v Stipn,
k* je središče makedonskega zarotništva proti naffl državi. Bila 3ta to Makedonca Ilija Zilinkovič (po rodu iz Štipa) in Hipokrat Razvigorov — oba sta bila pri zasledovanju ubita — in pa bolgarski podanik Krolov, ki so ga živega ujeli.
Med makedonskimi koiniti so tudi ženske, med kateri mi slovi posebno Menča Karničova: njen mož Vanže Mihajlov je član centralnega odbora »Ormit in organizator trojk.
S. K.: '
Makedonca v preteklosti
Makedonija je dobila že v davnini slavno ime; saj je iz nje izšel Aleksander Veliki, prvi vladar, kd mu je svetovna zgodovina dala ta pridevek. Ko je pa Aleksandrova svetovna vlada kmalu propadla, je makedonska država sama zase životarila v bojih s sosednjimi barbari, dokler ni 1. 146 pr. Kr. postala rimska provincija. Po naselitvi S loven o v na Balkanskem polotoku v sedmem stoletju so prišli makedonski Slovenj najprej pod oblast Bolgarov, katere so se v 10. stoletju otresli ter si ustanovili lastno državo, ki je dosegla svoj višek za carja Samuela (976—1014). V začetku 11. stol. je pa njegova država v boju z Bizantinci podlegla in Makedonija je postala bizantinska. Brez uspeha so se nato Makedonci upirali bizantinski oblasti, dokler niso srbski krnl.fi v 13. stoletju osvoliodilii severne Makedonije, a car Dušan (1331—1355) je slednjič iztrgal Bi/antincem celo deželo razen grških mest ob obali.
Ta sijajna doba, ki jo še danes občudujemo v veličastnih spomenikih cerkva in samostanov v Južni Srbiji, je pa žal hitro mi-
nula. Konec so ji napravili Turki, ki so po porazu Srbov ob Marici 1. 1371. polagoma zavladali vsej Makedoniji. Začela se je dolga, nad 500 letna sužmost, v kateri je nekoč bogata dežela čisto propadla. Zasuli so se njeni rudniki, izginili gozdovi; krščanska raja se je umikala na sever in med razredčeno prebivalstvo so se naseljevali mohamedanski Turki in Arnavti ter ga vedno huje izkoriščali. Edini Grki so si znali ohraniti tudi pod turškim jarmom privilegiran položaj in so s evojo cerkveno oblastjo vladali nad Slovani, ki so končno zasovražili Grke skoro tako kot Turke. Odkar se je pred 100 leti ustanovil« samostojna grška država, je grška duhovščina s cerkvijo in šolo delala na po-grčenje Makedoncev, da bi Grčiji pripravila tla za nove osvojitve. S tem je izzvala vmešavanje Rusije, ki si je lastila zaščito pravoslavja v Turčiji. Ker je bila Rusija nasprotna Srbiji, v kateri je po umoru kneza Mlhajla 1. 1868. vladalo na.mestništvo /a ne-doletnega Milana Obrenoviča, je skušala \ še neosvobojenih Bolgarih dobiti zanesljive posredovalce svoje politike na Balkanu. Boječ so zedinjen.ia Bolgarov z Rimom, je 1. 1870. dosegla od sultana t. zv. bolgarski e k s -ar bat, to je samostojno cerkveno organi-
zacijo za Bolgare v turški državi, ki so se ji iz nasprotja do grške duhovščine priključili tudi mnogi Srbi v Makedoniji in Stari Srbiji Tako so tudi tja prišli bolgarski škofje in duhovniki ter začeli z bolgarsko propagando, doemi se je od strankarskih bojev ra rvana Srbija za brate na jugu premalo brigala
V vojni 1. 1877-78. so Srbi, ki so se kot ruski zavezniki borili zoper Turke, kljub velikim žrtvam doživeli težko razočaranje, osi so v sanstefanskem miru ustvarili Vel a Bolgarijo, ki raj bi poleg cele Mal nije obsegala še del prave Srbije. Beri eki kongres je sicer Bolgarijo ome il n nekoliko povečal Srbijo, zato si je pa Avsu-. Ogrska vzela Bosno in Hercegovino in gr i n od dveh strani stisniti Srbijo. Tej je ostal edini izhod na jug — v Makedonijo, kamor ji je Avstro-OrgKka v tajni konvenciji iz leta 1881. sama kazala pot. Zadela je pa pri tem na tekmeca, podpiranega od Rusije, na liolg:'. rijo, ki se je po nesrečni srbsko-boIgarsM vojni 1. 1885. še okrepila in kmalu so sc v Makedoniji borili nole kristjani zoper skupne tlačilce Turke, ampak tudi srliski, briga r-ski in še grški iVtaši med seboj. Ti boji in pa grozodejstva A rnavtov so slednjič v začetku tega stoletja izzvali intervencijo Evro-
Dnevne novice
k Somišljenike in zlasti zaupnike SLS
opozarjamo na navodila, kalio izvesti volivno borbo za zbornico TOI. Imejte pred očmi, da gre za vsak glas.
k K škofovskim konferencam v Zagrebu.
Belgrajski listi so poročali, da se škofovskih konferenc v Zagrebu udeležuje tudi papežev nuncij msgr. Pellegrinetti. Ta vest je neresnična, ker se nahaja msgr. Pellegrinetti že mesec dni v Rimu. Tako poroča »Obzor«.
~k Jubilej obhajajo letos mesta Krško, Višnja gora in Lož. Letos je namreč 450 let, kar so bila ta mesta ustanovljena. Povod so dali neprestani turški vpadi, ki so se od leta 1460. neprenehoma ponavljali. Treba je bilo posamezne kra> z obzidjem zavarovati in utrditi. Taki kraji so dobili zato mestne pravice. Bili so od graščakov neodvisni in so voHld svojega lastnega sodnika. Kočevje je doseglo to pravico 1. 1471., Krško, Višnja gora in Lož pa 1. 1477.
*	Za župana v Metliki je izvoljen ponovno prejšnji župan Ivan Golja, za podžupana pa nosilec liste SLS.
k Naš prispevek za mednarodni kemijski dom v Parizu. Naša država bo prispevala za 7<gradbo mednarodnega kemijskega doma v Parizu ob priliki stoletnice velikega francoskega kemika Berthlota 100.000 dinarjev.
*	Prejeli smo. Po dolgem sprehodu prideva dva sprehajalca v pozna noči 9. oktobra 1927 mimo sokolske hiše v Gornji Radgoni. Notri je bila vinska trgatev gornjeradgonske-ga Sokola. — Prisluhnila sva... srce nama je zastajalo — vprašala sva se, je-li to mogoče? Tukaj tik ob severni meji v sofeolskem domu čujcva glasno pevanje švabskih pesmi.
—	A ker sva biLa v dvomu, če je to sploh mogoče, — stopiva bližje k okrni, a žalibog, bila je resnica, himna heidelberskih univera-tetlerjev se je pela »mit Gesang und IClang«.
—	In na prireditvi je bila elita naše liberalne inteligence.
ir Večna knjiga. V včerajšnji oceni dr. Opekove Večne knjige je pod črto pomotoma izostala navedba cene nevezanemu izvodu. Nevezana stane 16 Din, po pošti 1.50 dinarja več.
*	Med. univ. dr. Le o Šavnik, speeijalist za ženske bolezni in porodništvo, o rdi ni r a od 10—12 dopoldne in od 2—4 popoldne v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 6. Telefon št. 26-14.
Prošnja. Prosim vse sorodnike, prijatelje in znance naše ugledne obitelji in mojega pokojnega oč"ta. (i pelctorja finančne kontrole), ki je žalostno umrl. er je žrtvoval vse svoje sile za dom vinu in iz čistega patri-jjotizma optiral za našo drža-o - da pomagajo njegovi hčerki Olgi ki je ra "i rahlega zdravja reducirana — ter se na' i v obupnem položaju. — Ker nimam sredstev, da pišem poedi-nim kompetentnim ljudem kakor našim sorodnikom — zato obelodanim to prošnjo v časopisu. — Olga Zorn. Poličnik, ž. p. Zcmu-nik. Dalmacija.
•k Lov krajevno občine Kovor se bo oddal v zakup na javni dražbi v občinski pisarni v Tržiču v četrtek, dne 17. novembra t. 1. ob 11. uri za dobo 5 let in 4 mesece, to je od 1. decembra 1927 1. do 31. marca 1933 L Zakupne in dražbene pogoje je mogoče vpo-gledati ob navadnih urah v uradu okrajnega glavarja v Kranju.
ir Roistna hiša Josipa Jurčiča v razsulu. Z Muljave poročajo očividci, da je bilo treba del rojstne hiše J. Jurčiča z verigami in žicami zve-zati, da ne razpade. Žalostno dejstvo za nas Slovence! Letos, dne 12. julija, je izšel v vseh naših dnevnikih oklic in razposlanih je bilo na stotine odtisov na vse razne naslove, da bi se zbrala vsota, ki bi zadoščala za najnujnejšo popravo. Odziv pa je nad vse klavrn: odbor je prejel komaj
Hkako prijetno toplo
Vam bo v sijajnih suknjah, ki jih ravnokar izgo-tavlja in že prodaja tvrdka
drago schwab - Ljubljana.
Cene senzacionalno, nizke !
nekai nad 3000 Din, dočim je pričakoval, da bo vse radostno tekmovalo pri tej skupni zadevi vsega našega naroda. Strokovnjaki so proračunali vsoto 40.000 Din, ki bi se z njo dala hiša na naj-skromnejši način ohraniti v prvotnem stanju. Včeraj je tudi naš list objavil seznam dosedanjih da-rovavcev; iz seznama se vidi veliko število tistih, ki se niso odzvali. Ali Slovenci res nimamo pic-tete za tako znamenite svoje spomenike, in ali res ne čutimo, da smo dolžni globoko hvaležnost pisatelju, ki je poleg Levstika in Slomška v našem narodu najbolj budil veselje do eitanja in s tem do čim večje izobrazbe in narodne zavesti? Poglejmo vendar, kako drugi narodi spoštujejo take vrste spomenike! Hišo v mestu Weimar, kjer ie stanoval Goethe, poseti vsako leto do 60.000 Nemcev in tujcev; z vstopnino se vzdržuje ta narodni muzej, s preostankom pa podpirajo potrebne nadarjene dijake. — Čc drugim nc, vsaj naši mladini ohranimo Jurčičevo rojstno hišo, da jo bo — kakor doslej — mogla posečati in se iz nje tudi — učiti. — Darove sprejema Slovenska Matica v Ljubljani, iz prijaznosti pa tudi vsa uredništva slovenskih dnevnikov.
k Vojni tovariši! Kot sklonjeno na Brezjah, kličemo naše delegate in zaupnike za 1. nedeljo decembra ali 4. decennbra v Ljubljano. Kdorkoli se zanima za Zvezo in njeno delo, kdorkoli rabi tozadevnih pojasnil naj pride. Ob 8. uri prisostvujemo vojaški maši v garnizijski cerkvi siv. Petra, potem pa vsi v lepi novi salon tovariša Rozmana na Sv. Petra cesti št. 85. Tam resni referati, pojasnila, stvarna debata. Med drugim pogovor o naši samopomoči, o stanju pohabljenih tovarišev, o koncentraciji vojnih žrtev in prenosu ostankov vojnih tovarišev v skupno grobnico itd. Kosilo istotam, nato prosti razgovori in prijateljska zabava. Ob 2. uri nadaljevanje presojanja naših zadev. Vsi kraji Slovenije, kjer so naše podružnice ali pa kjer so se postavili ali nameravajo postaviti spomeniki, naj pošljejo 1 ali 2 moža k sestanku. Dostop sicer prost vsoni bivšim vojakom iz svetovne vojne. Odbor računa, da pride 1. decembra v Ljubljano naj-manje 100 zaupnikov od vsepovsod. Tovariši, javite že sedaj pismeno udeležbo na tajništvo Z. S. V., Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5. — Glavni odbor Z. S.'V.
k Električni kabel za Ježico je položen po Dunajski cesti do sv. Krištofa ter se dela za polaganje nadaljujejo za pokopališčem. Tu preide tok v žično napeljavo visoke napetosti, ki bo speljana preko polja mimo smodnišnic do Šafarjeve vile, odtod pod bregom do Male vasi, kjer bo stal transformator. Mesto še ni natančno določeno, vršil se je pa že tozadeven komisijski ogled. Po sedanji zamisli naj bi en transformator stal tudi v Tomačevem za spodnji dve vasi. O nadaljnjih delih bomo še poročali.
k Slovenski klub v Sarajevu si jc izvolil za bodočo poslovno dobo sledeči odbor; Predsednik Franjo Poljanec, profesor; podpredsednik Fran Rcbek, major v p.; tajnik Lujza Šubičeva, magistr. uradnica; blagajnik Peter Pust, mag. uradnik. Odbor se priporoča slovenski javnosti, da mu nakloni kako knjigo, ker je društvena knjižnica zelo nepopolna. Knjižnica je za Slovence v Sarajevu zelo velikega pomena, ker ohranja stik z domačo zemljo in varuje vse pred pozabo slovenščine. Tudi slovenski vojaki, ki jih jc doli mnogo, si vedno radi izposojujejo te knjige,
•k Jubilejna proslava osnovne šole na Gor. Ponikvi, Osnovna šola na Gor. Ponikvi pri Žalcu praznuje v nedeljo, dne 16. t. m., dvojni jubilej, in sicer 50 let svojega obstoja in 25letnico novega šolskega poslopja. Slavnost se bo vršila po sledečem sporedu; Dopoldne ob pol 10. uri sveta maša za pok. učiteljstvo in bivše šolarje. Nato slovesnost pred šolskim poslopjem in poklonitev venca šolske mladine na spomenik padlih vojakov, bivših šolarjev. Popoldne ob pel 15. uri igra šolska mladina »Čudežne gosli« s petjem in de. klamacijami. Pri slavnosti svira godba z Griž,
■k Poročil se je v Žireh g. Franc Grošelj, predsednik Orla, z gdč. Ivanko Zaje.
k Sulci v Sori, Pri črpanju vode izpod jezu na Fužinah pri Žireh so delavci ujeli mnogo rib, med njimi tudi velikega sulca, ki so v tej višini Sore zelo redki.
k Telefonska zveza z Vofvodlno. Ministrstvo pošte in telegrafa jc končno po dolgotrajnih intervencijah in prošnjah odredilo, da se uporablja telefonska proga Ljubljana-Belgrad od 8, do 8.40. in od 15. do 16. ure za pogovor z Vojvodino. Končno so slovenski trgovski krogi le uspeli, da dosežejo to, za Slovenijo eno najvaž nejših telefonskih prog, ki je največje važnosti zlasti za trgovino z žitom.
•k Odbor Zveze drž. nameščencev za Slovenijo se je na prvi seji takole konstituiral: Milan Paternoster, šef računovodstva finančne delegacije, načelnik; Anton Svetek, rač. direktor v p., prvi podnačelnik; Martin Gruden, poštni zva-ničnik, drugi podnačelnik; Joža Bekš, viš. davčni upravitelj, tajnik; Fran Petrovčič, vodja zemljiške knjige, tajnikov namestnik; Ignacij Rus, okrajni tajnik, blagajnik; Lovro Kalašič, inšpektor kontrole, blagajnikov namestnik.
k Razpis katehetske službe. Po odloku ministrstva za prosveto z dne 15. septembra 1927 se razpisuje služba veroučilelja za katoliški verouk na deški in dekliški osnovni šoli v Novem
:pe. L. 1903. »ta se Avstro-Ogrska in Rusija v M it r z s t e g u sprazumeh o reformah v prid krščanskemu prebivalstvu, ki se naj pod kontrolo velesil obenem z mednarodno žandar-tnerijo uvedejo v Makedoniji. Toda medsebojna nezaupnost Avstro-Ogrske in Rusije, ki se jim je pridružila še Italija, ter njih tekmovanje v boju za »interesne sfere« sta vnaprej onemogočili uspeh takih reform. Mlado-turki so se po revoluciji 1. 1908. spretno otresli evropske kontrole in z lepimi besedami dobili tudi makedonske komite na svojo stran. Mladoturška »svoboda in enakost za vse državljane ne glede na vero« sta se pa le prehitro izkazali za prazne obljube in začela »o se nova preganjanja krščanskega ptobi-valstva.
Razmere so postale nevzdržne in ko so turški porazi v tripolitanski vojni in upori Arnavtov poka/ali vso gnilobo niladoturškega režima, so končno balkanske države le vzele makedonsko vprašanje v svoje roke. Nastala je balkanska zveza in prva balkanska vojna je 1. 1912. za vselej končala turško oblast v Makedoniji. Toda zopet je imperijali-stičtta politiko velpx.il preprečila mirno rešitev. Avstro-Ogrska je z ustanovitvijo Albanije potisnila Srbe od morja, a v Bolgariji je
pod njenim vplivam skušala vojaška stranka Koburžana Ferdinanda uresničiti stari sen Velike Bolgarije i,z San Štefana ter se polastiti cele Makedonije. Prišlo je do bratomorne druge balkanske vojne, v kateri je Ferdinandov režim zadela težka kazen in večina Makedonije je postala srbska. Bolgarski voditelji pa še niso odnehali in prav radi Makedonije »o v svetovni vojni zavedli svojo domovino na nemško stran, v boj zoper brate in svoje osvoboditelje Ruse. Za kratek čas »o res triumfirali; toda ko je končno le ententa zmagala, so tudi oni podlegli in Ferdinand je brez slave zapustil Bolgarijo, ki se bo — kot upamo — kljub nekaterim šovinistom skoro vrnila na edino pravo pot jugoslovanskega bratstva, kot so ga prepovedovali bolgarski voditelji, ko so 1. 1868. sklepali o združitvi Srbov in Bolgarov v enotno »Jugo-slovensko carstvo«. In takrat l>o tudi makedonsko vprašanje rešeno za vselej!
Trajno kodranje, vodno ondula-cijo, prvovrstno barvanje las
izvršuje se strokovno v damskem česalnem salonu G JUD ALEKS. ML., Lfubljana, Kongresni trg 6.
mestu v stalno namestitev. Pravilno opremljene prošnje naj se vloie pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu tako, da jih ta predloži najkasneje do dne 28. oktobra 1927 prosvetnemu oddelku velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani.
k Himen. Poročil se je dne 11. oktobra t. 1. g. Ivan Šmalc, trgovec in posestnik v Novem mestu, z gdč. Ivo Agnitschevo iz Novega mesta.
k Občini Loki pri Zidanem mostu je veliko županstvo dovolilo vpeljati dva nova semnja za živino in kramarsko blago 16. marca in 17. okt. Opozarjamo vse interesente na ta novovpeljani semenj.
ic Oblastni urad za posredovanje namešče-
nja privatnih nameščencev, Ljubljana, Gledališka ulica št. 8, ima v evidenci sledeče brezposelne: 15 trgovskih pomočnikov in prodajalk spccerijske stroke, 12 mešane, 8 manufakturne, 4 modne, 1 papirne, 8 železničarske stroke, 3 izložbene aran-žerje, 11 skladiščnikov, 7 blagajničark, 5 trgovskih potnikov raznih strok, 4 praktikante, 16 knjigovodij, pomožnih in bilancistov, 11 koresponden-tov v raznih jezikih, 6 stenografinj za slovenski in nemški jezik, 12 kontoristinj in pisarniških uradnikov, 2 lesna manipulanta, 1 žagovodjo, 2 spirituozna manipulanta, 3 gozdarske uradnike, 2 rudarska uradnika, 2 rudarska jamomerca, 1 tehničnega uradnika za proizvajanje kemičnih kislin, 1 brodograditeljskega tehničnega uradnika. — Službo dobe; 1 pisarniški uradnik, strojepisec s perfektnim znanjem madjarskega jezika, 1 trgovska poslovodkinja, prodajalka specerijske stroke, prvovrstna moč.
k Prenos Šantičevoga, trupla. V Mostaru so včeraj izkopali truplo pesnika Aleksa šantiča in ga prenesli v novo grobnico na Suhodovinskem pokopališču, kjer mu koncem 1ek. meseca odkrijejo spomenik.
k Ljudsko štetje v Belgradu. V Belgradu nimajo nobene novejše statistike o prebivalstvu; belgrajska mestna občina je izvršila zadnji popis prebivalstva 1. 1920. Od tedaj so se seveda izvršile silne izpremembe; po svetovni vojni je prebivalstvo ogromno naraslo, a natamčnega števila ne ve nihče. Sedaj je belgrajska mest mi uprava sidenila, da še koncem tekočega ali začetkom prihodnjega leta izvrši ljudsko štetje.
■k Buria podrla hišo. Zadnja velika burja v Hercegovini je podrla hišo kmeta Nikole Ljubo-viča v selu Zabranje blizu Mostarja. Pri tem so bili ubiti gospodar Nikola, žena in dvoje otrok. Gospodarjevega brata so živega izvlekli izpod ruševin ter ga prepeljali v bolnišnico.
k Jugoslovanska grafična razstava v Pragi. Članom slovenske sekcije Udruženja graf. umjet-nika javljam, da je zaenkrat situacija taka, da se imenovano združenje te razstave ne udeleži. Te razstave ne priredi država, nego češka graf. organizacija »Hollar«, ki pa je povabila le skupino Križman - Meštrovič. (lako vest iz Zagreba.) — H. Smrekar.
k Škrlatica v Sarajevu. Zadnje dni se je v Sarajevu začela širiti škrlatica. Doslej je obolelo 31 otrok. Smrtnih slučajev ni, ker je škrlatica bolj lahke vrste. Tudi v sarajevski okolici je 12 slučajev škrlatice. Ker pa je znano, da ljudje tam bolezni nc naznanjajo oblasti, je gotovo v Sarajevem samem še enkrat toliko škrlatice, kolikor je je uradno znano. V okolici pa je je gotovo celo desetkrat toliko.
k Javna dražba. Občina trga Marenberg, okraj Dravograd, proda na javni dražbi dne 23. oktobra 1927, ob 10. uri v občinski pisarni razna poslopja in zemljiške parcele. Več se izve pri županstvu.
■k Berlinski nuncij Pacelli bo, kot se poroča, postal kardinal.
'k Velikemu pesniku Emilu Verhaorenu so v Saint Amand v Belgiji odkrili te dni nagrobni spomenik. Svečanosti je poleg literarnega političnega in družabnega sveta prisostvoval tudi kralj s kraljico. Ministrski predsednik Jaspar in prosvetni minister Huysmans sta poveličevala njegova dela, za belgijske in francoske pisatelje je govoril M. Andre Fontainas.
k Madjarska vlada je uradno sprejela večjo skupino italijanskih fašistov, ki so prišli v Budimpešto na študij madjarskih razmer.
k Med Nemčijo in Češkoslovaško gredo pogajanja, da se potni vizum med obema državama najkasneje do 1. januarja 1928 ukine.
k Novo katoliško korespondenco bodo ustanovili, kot so sklenili ameriški škofje v Chikagu. Poročcvanje bo prevzelo 50.000 misijonarjev. Centrala bo v Rimu. Korespondenca bo služila tako cerkvenim kot svetnim listom.
k Kot Zagorski je izginil drug politik na Poljskem, poslanec Pačuk. Kratkomale; Ni ga!
k Pri boleznih na želodcu,,v črevesju in prebavilih povrne uporaba naravne »Frauz-Josek grenčice redno delovanje prebavil ter s tem omogoči, da pridejo zdrave redilne snovi v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je »F r a n z- J o se k voda izkazala zlasti prj ljudeh, ki se premalo gibljejo, kot zelo 'koristno. Dobiva se v lekarnah, drogenijah in špecerijskih trgovinah.
OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
6. S čepico pokrit je belo, haljo ima za odelo in poti se, kadar gnete svoje slavne
(Dalje prfh.)
© II. prosv. večer Prosvetne zveze. — Ta
večer se je vršil v Ljudskem domu, prihodnji j pa bo že v »Unionu«. Za uvod nam je aka-
I demski kvartet lepo in častno odpel par pesmi, tem pa je sledila deklamacija gdč. A. Zalnrjeve. — Msgr. Steska je nato predaval o svojem potovanju na Češkoslovaško in Poljsko — po potih sv. Cirila in Metoda. Najprej nas je popeljal v davne dni ter nam povedal, kako so se naši pradedje začeli naseljevati v Panoniji; potem o Keceljevem kraljestvu in o misijo solunskih bratov sv. Cirila in Metoda. Z zanimanjem smo poleni sledili predavatelju in lepim skioptičnim slikani od Blatnega
V	soboto in v nedeljo ob osmih zvecei
v »Ljudskem domu«
„Graničarji"
Narodna igra v 3 dejanjih in 4 slikat s petjem in godbo.
jezera preko Budima in Pešte v Višegrad, Velcgrad, Krakov, na slovito poljsko božjo pot Čenstoliov, preko Olomuca in Brna v zlato Prago, kjer je predavatelj svojo pot zaključil. Razložil nam je z njemu lastno vedro besedic vse lepote teh krajev, zlasti cerkva, umetnostnih galerij in slik. Sledil je še film o romanju na Velehrad, filman o priliki zadnjih Ci-ril-Metodijskib slavnosti na Velehradu, katerih so se udeležili tudi mnogi Slovenci. — Z ozirom na istočasen koncert v Uuionu je bila udeležba zadostna, dasi bi bila lahko še boljša. — Prihodnji petek bo predaval g. prof Mlakar o lepoti Švice, na kar zlasti opozarjamo turiste. Cisti dobiček te prireditve je namenjen kapelici v Vratih. To predavanje, prirejeno sporazumno s »Pl. dr.«, se vTŠi že u »Unionu«.	—h.
O Za igro »Graničarjk, katera se vrši danes oib osmih zvečer v Ljudskem domu, se dobijo vstopnice od devetih zjutraj do šestih popoldne ua Starem trgu 2/1, od šestih dalje pa pri blagajni v Ljudskem domu. »Graničar-je« igrajo baš kar v zagrebškem gledališču, v Ljubljani pa so jo pred 14 leti igrali Š en tja-kobčani dvakrat pri nabito polni dvorani. —
V	igro so vpleteni kupleti, petje hi godba, ki igra tudi med odmori. Poslužite se pred,prodaje, da se vam ne bo treba zvečer pehati za vstopnico pred vratmi in se kaj lahko zgodi, da ostanete sploh brez nje.
O Imenovanja v prosvetni stroki, Za kustosa Narodnega muzeja v Ljubljani je imenovan g. Franjo Kos, profesor na učiteljišču v Ljubljani. — Napredovala sta za eno skupino : ga. Marija Vera in g. Leopold K o • vač, člana ljubljanskega Nar. gledališča*.
O Strokovno društvo javnih nameščence* in vpokoieneev kraljevine SHS v Ljubljani ima danes ob osmih zvečer redno odbo-rov o sejo v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. Prijazno vabljeni so tudi vsi člani in prijatelji našega društva, ki se zanimaj za na?e delovanje. — Predsednik.
© Športni odsek »Grafika« priredi v so. boto 15. oktobra ob polosmih zvečer v prostorih hotela Lloyd na Sv. Petra cesti »Trgatev grozdja« z bogatim sporedom. Sodeluje pevski odsek »Grafika«. Vstopnina prosta.
© Sv. Krištof v Ljubljani. Naše prosvetno društvo prične z rednimi predavanji v četrtek, 20. t. m. Letošnjo zimsko 'sezono bodo predavanja vsak četrtek ob polosmih. Prvo predavanje (dne 20. t. m.) bo imel prof. dr. Š a r a b o n. Vrstni red in vsebina predavanj je razdeljena tako, da bo večina predavanj tvorila celoto. Zato prosimo člane, da se vseh predavanj točno udeležujejo.
0 Diplomiral bo 18. t. m. za doktorja vsega zdravilstva v Inomostu g. Oto Baje, sin zobo-tehnika g. Alojzija Bajca iz Ljubljane.
© Umrli v Ljubljani. Od četrtka do petka sta v Ljubljani umrli: Barbara Eggia, zasebnica, 84 let. — Terezija Mohorič, žena žel. poduradni-ka, 48 let.
moško in damsko konfekcijo tvrdke
O M IC A M & MEJAC
SelerilbTUijrsjovsa iilicst st. 3.
© Esperantski tečaj za začetnike otvori klub esperantistov v Ljubljani v torek, dne 18. t. m., v šentjakobski šoli. Kdor se želi naučiti v nekaj mesecih tega velevažnega pomožnega jezika, naj se zglasi v torek ob pol osmih zvečer v navedeni šoli. Učnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din.
© Za slepce jc daroval mesto cvelja na grob svoje matere g. Srečko Vršič, trgovec v Ljubljani, 100 dinarjev.
© Nezgoda. Včeraj popoldne se je vozil akademik Jože Velikonja po Kette-Murnovi cesti s kolesom. Slučajno pa je tedaj privoril mimo neki voz, v katerega se je Velikonja z vso silo zadel in padel s kolesa. Ker je dobil pri Inm zelo znatne poškodbe po obrazu, so ga prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico.
© Popadljiv pes. Devetletni Nandek Peterca je peljal na Viču z vozičkom peri'o domov, ko ga je popadel velik pes in ga pošteno ogri.-.el. Ugotovilo se je, dn je pes že večkrat popadel ljudi. Njegov lastnik bo imel radi tega sitnosti,
© Šipo ubil. Po Miklošičevi cesti jc kolo-vratil ob najlepšem dnevu pijanec Jože. Nič mu ni bilo po volji, svojo pijano jezo pa jc hotel stresti nad vrati hiše Jadranske banke. Udaril je z vso močjo po steklu in ubil 85 Din vredno šipo. Jožeta je aretiral stražnik,
© Danes in jutri sveže domače krvave in jetrne klobase ler pečenice. Toči se prvovrstna dolenjska portugalka po 16 Din in izvrstna štajerska vina. Sprejmejo se a.bo-nentje na domačo hrano od 12 do 17 Din dnevno. Za obisk se priporoča gostilna »Turk«, Streliška ulica 22.
© Razstava in zaloga pletilnib strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5.
© Došle krasne bluze in predpasniki, cene nizke. Krištofič-Bučar, Stari trg 9.
© Veliko izbiro volnenih jopic, najfinejših bluz. perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. Žar g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra ccsta.
Cel/e
jer Nedeljske prireditve r Celju. Ena najlep-Hh prireditev jutrišnje nedelje bo brez dvomu otvoritvena gledališka predstava celjskih Krekor-
eev. Ob pol štirih popoldne bodo vprizorili v Narodnem domu burko s petjem, godbo in plesom »Robert in Bertram ali Vesela vagabunda«. — Dopoldan ob 11. uri bo neumorni ravnatelj g. Kari Sancin servlral v mali dvorani hotela »Union« visok umetniški užitek z nastopom zagrebškega trija in klavirskega kvarteta. Mozart, Beethoven in Juon so v Celju redki gostje, v interpretaciji, ki nam jo obeta pa za jutri g. Sancin, še posebno redki. — Da me bi ta nedelja delala izjeme, bomo imeli tudi neobhodno potrebni cvetlični dan. Prirede ga socialisti v prid ustaiiovitve ljudske kuhinje. — Godbeno društvo železničarjev priredi ob 20. uri v vseh prostorih gostilne > Zeleni travnike vinsko trgatev.
sa Mostno gledališče v Celju. Kakor nam poročajo, je mestno gledališče določilo četrtke za dneve premijer in naj bi ostala društva izvolila to vpoštevati.' Prihodnji četrtek bo premijera Mtl-činskijevega dela »Mogočni prstan«. Novo sceno bo omislil g. ravnatelj Bratina, ki vodi tudi režijo. Baletne točke naštudira gdč. Kovačeva. — Za Vse svete pripravlja gledališče vprizoritev popularne Raupachove žaloigre »Mlinar in njegova hči«.
V	kratkem pa pride na oder tudi Cerkvenikova »Roka pravice« in Remčev »Zakleti grad«.
£s V zadevah volitev v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki se vrše dne 80. oktobra t. 1. ter v zadevah občinskih volitev, ki so v celjskem okraju razpisane za dan 20. novembra t. i ter v zadevah občinskih volitev, ki so v celjskem okraju razpisane za dan 20. novembra t. 1. se obračajte vsi iz celjsko-vranskega okraja redoma le na Tajništvo SLS v Celju, Cankarjeva 4. Krajevne organizacije naprošamo, da resno preštudirajo snov, ki smo jo jim zadnje dni doposlali ter pozorno zasledujejo tozadevne objave v »Slovencu«.
0 Cenj. naročnikom »Slovenca« v Celju. Dnevno dostavljanje »Slovenca«- na dom smo uvedli na izrecno željo velikega števila naročnikov samih.
V	dostavljanju pa se je te prve dni pripetilo več zelo neljubih pomot, tako, da nekateri p. n. naročniki lista sploh niso prejeli. Podružnica >Slovencac v Celju se trudi, da te nedostatke čimpreje odpravi in prosi p. n. naročnike vljudno oproščenja, ako te ali one številke niso prejeli. Kdor želi ne-dostavljene številke, jih more dobiti v pisarni podružnice na Cankarjevi cesti 4. Naročniki, ki jim morda bolj konvertira, da tudi v prihodnje dobivajo list po pošti, naj blagovolijo svoje želje javiti podružnici v Celju, ld jim bo rade volje ustregla.
& Na naslov celjskih društev. Krajevni odbor združenja vojnih invalidov v Celju namerava prirediti s sodelovanjem dramatičnega odseka ZVI iz Ljubljane dne 6. novembra t. 1. v dvorani Narodnega doma v Celju dramatično predstavo v prid podpornega fonda za svoje najrevnejše člane-invalide. Zato naproša krajevni odbor vsa ostala društva, da se blagohotno ozirajo na to prireditev, da bi mogla tako prireditev tudi v gmotnem oziru povoljno uspeti.
•©■ Usmiljenim srcem! Ubogo, slabo razvito 18 letno dekle nas naproša, da pozovemo usmiljena srca, da ji v očigled preteči zimi naklonijo obuvalo in nekaj obleke. Dekle je tako siromašno, da si ne more nabaviti prepotrebnega za zimo. Naslov dobe dobrotniki v celjski podružnici »Slovenca«, ki rade-volje sprejema tudi darovano obleko.
j& Carinska ekspozitura v Celju ukinjena. Kakor izvemo, vztraja glavno ravnateljstvo carin ha tem, da se carinska ekspozitura v Celju s 15. oktobrom t. 1. ukine. Carinarnica je tudi že prejela tozadevni odlok in novih poslov več ne sprejema. Ukinitev se je izvršila kljub intervenciji tukajšnjih pridobitnih krogov in meče slabo luč na razumevanje gotovih krogov za slovenske potrebe.
Za praznik »Kristus Kralj«
priporoča
'Jugoslov. knjigarna v Ljubljani
KIMOVEC FR.: »Srce Kraljevo«. Za mešani zbor in orgle, Din 1.50. Lepa in učinkujoča skladba; za ta praznik prav primerna.
PREMRL ST.: »Povsod Boga« za enoglasni in mešani zbor z orglami. Din 1.50.
so aaposlenl pri vodovodu sami vpokojenci.
2ČX Nove obrti Trgovino s pisnrnlškimt potrebščinami je otvoril pri Tratniku g. Jos. Hočevar iz Krškega. Pri g. Grešniku prevzame pekarno g. Plntar, slaščičar n.1 Vodah, ki bo vodil sedaj obe obrti.
Novi. ivonovi v Čebinah pri »v. Planini se ne bodo blagoslavljali v nedeljo, ker jih tovarna še ni izgotovila; blagoslovljenje se vrši prihodnjo nedeljo, dne 23. oktobra.
ZA JESEN IN ZIMO
kupujte Vaša oblačila pri znani, strogo solidni tvrdki
Jos. Roiina, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3.
Moste pri Liubigani
Dekliki večer v Ljudskem domu bo prihodnjo sredo t. j. 19. t. in. Vdeležba za Orlice je itak obvezna, pridejo naj pa tudi podporne članice to sploh dekleta, ki hTepene po krščanski izobrazbi.
Orliški naraščaj ima vaje vsako nedeljo dopoldne po sveti maši. Takrat se vpisujejo tudi nove narašča pike. Starši, ki niste nasprotni duhu naših organizacij, pripeljite deklice v nag krog. Boljše je, da so pri nas, kakor da bi se potikale po ulicah in se kvarile v slabi druščini.
Krekovci imajo prireditev v nedeljo popoldne ob štirih v »Domu«. Vstop je prost. Pridite!
Groblja pred tovarno Jadran ne more bili v ponos lastniku pač pa je v spotiko ljudem, ki hodijo mimo. Trotoar ob levi strani ceste od železnice do tovarne Jadran ni ravno vzoren, a je vendar najlepši v občimi in najibolj rabljen. Pred tovarno je pa namesto tlaka kup kamenja. Lepi vrt prerlo tvranobi,;. rvcdgoenaixt rdgovordgovcvc pred tovarno bi naredil veliko boljši utis, ako bi ga ne kazila groblja. Naj bi lastnik, ki je bil zaradi ograje v sporu z županstvom, pokazal nekoliko noblese — trme smo že dovolj videli! — in bi dal groblje odstraniti.
Trbovlje
Občina. Seja starešinstva in stavb, odseka se je vršila 11. t. m. Oddali so dela za adaptacijo Leskovarjeve hiše. Naši občinski očetje bo res dobrega srca. L. so dali za hišo 5000 Din več kot je sam zahteval. Čudno pa se mudi s popravili pri toj hiši, ki bo, dasi pritlična, stala občino okoli 250.000 Din, medtem kr. je v bližini stoječa nova Ferenčeva naprodaj za 150.000 in o tej kupčiji še plenom občinskega sveta sploh ni sklepal niti je ni odobrila nadzorna oblast. — Izlivke in javne pipe pri obč. ve1 jvedu se odpravijo, kadar se katera pokvari, i' n pa splob ne bo več, so sklenili gospodje na ■ .ni. Ta nesocialen sklep bo got ivo vzbudil ogo" je med prizadetimi, ker vode si ue ir.ore vs;\ sam napeljati v hišo, večina so po hišah najemniki, ki bodo najbolj udarjeni, ker gospodarji imajo še večinoma vodnjake zase in ne marajo vpeljati vodovoda. Posebno bo pa hudo pri rudniških stanovanjih, kjer so stare vodnjake zasuli, rudnik pa pri vseh izdatkih strašno varčuje. Upamo, da pri tem sklepu ne bo ostalo, vsaj vodovod je plačan in vode je tudi dovolj. — Občina se bo tožila za košček zemlje, na katerem sloji prizidek kaplanije. Celo poslopje je žc od začetka vpisano kot last nadarbine, za prepis zemlje je občina 2e tudi dala dovoljenje, a sedanji odbor noče tega Izvesti iz osebnih interesov nekega gospoda na ob, čini. Stroške bo seveda nosila občina! — Javno k o p a«l i š č e ozir. svet zanj je kupila občina od gospe Pravdlč za novo cesto; stvar je dobra in jo vsi Trboveljčanl pozdravljajo, samo da bi ne čakali tako dolgo kakor na klavnico. — D o b r a I e t i n a. 11 kg težek komad pese je pridelal posestnik Do-Hnšek na tereziji. Nekaj izrednega za tukajšnji kraj.
jO? »Za pravdo in srce«. Dramatični odsek Kat. prosvetnega društva uprizori v nedeljo, dne 16. oktobra ob 4. url popoldne v Društvenem domu kot otvoritveno predstavo »Za pravdo ln srce'. Vstopnina jo 8, G, 4, in 2 Din. Predprodaja vstopnic v oneii konzumih.
7.5 Vodovod od OTožniške pOSlaje do Sušnika gradi občina že nekaj dni. Hvalevredno je to, da
Cerkveni koncert. Opozarjamo občinstvo, da se vrši jutri, t. j. v nedeljo 16. t. m. v naši žepni cerkvi 3. cerkveni koncert. Na sporedu je 16 izbranih glasbenih točk. Koncert, ki ga vodi pevo-vodja A. Orum, na orglah pa spremlja skladatelj A. Jobst, bo trajal približno poldrugo uro. Za Ljubljanske poselili k e je najpriikladnejšl popoldanski vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 1.17 popoldne. Povratek v Ljubljano je s postaje Verd ob 9. UTi 21 minut zvečer.
EMA
Ljubljanski stolni pevski zbor priredi v nedeljo, 16. t. m., ob pol petih popoldne v nad-župni in dekanijski cerkvi v Kamniku koncert. Izvajale se bodo novejše slovenske cerkvene pesmi in dr. Kimovčev veliki »Tebe Boga hvalimo«. ! Ravnatelj stolnega kora Premrl pa bo zaigral štiri ' samostojne orgelske komade.
Prvi pevski koncert prosvetnega drutšva sv. Jožeta v Tržiču je privabil precej lepe pesmi željnega občinstva. Še okolica (Križe — in mislim tudi druga) je bila zastopana kljub poz,ui uri in neugodnemu vremenu.
Program pester: narodna kot umetna pesem s primerno semeujajofim mešanim in moškim zborom — prav po načelu pevske zveze: da mora pesem ugajati naučenemu ušesu, vendar pa učenega ne sme žaliti.
Takoj uvodna pesem: »Oj, poglejte ptičke (Klemenčič) nam je mimogrede zašepe-talu, da so se pevci in pevke z g. povovodjo vred prav skrbno pripravili Lepo so poudarjali, basi bili izraziti, a;gogično primerno interpelirali. Na koncu smo si pa d robček prosečega čustva več zaželeli. Soprani korajžni, samozavestni. — Druga: »Oj, z Bogom ti planinski svet« (Kftltoger) nas je posebno pobožala, ne samo zavoljo skladatelja, ki srao ga imeli v svoji sredi, ognjevito in z navdušenjem mu ploskajoč. temveč ker je nošla ravno pot do srca vsled svoje skrbne, občutene izpeljave od strani skladatelja ko<t zbora. Našo pozornost so zajeli tokrat polaal, močni in globoki basi. Ce se bodo s pridno vajo še nekoliko poglndili, pa si ne bomo nič več želeli. — Tretja: »Pojdctn v rute* (koroška) je udarila na našo melanholiščno struno. Podali so jo počasi in Z občutkom, kakor je bilo predpisano. Nekoliko so silili v mf, tako, da je bila nevarnost, da bi se tiha otožnost, ki veje iz pesmice, utegnila nekoliko zamegliti. — Prijetni za uho sta bili tudi naslednji dve koroški: »Vigred nrfbHža se«, in »Tretoa nI k mojoj dečvi jetk. »Juhej«, s katerim se začne prva, nas ni prav nič navdušil; v našemi srou je drugače vriskalo. Zdi se pa, da ni bila krivda pri pevcih, temveč pri pesmici sami. Triol-ka v naslednji bi utegnila biti nekoliko izrazitejša.
—	»Zaročenka,- (dr. F. Kimovec) je bila dobro naštudirana. Peli so jo že o priliki katoliškega dne v Tržiču. — »Franka« (Adamič E.) jim je nudila nekoliko kočljivih mostičkov, pa ao prav srečno tn uspešno prijadrali Čez, začeli pa naravnost ognjevito. Je prav izrazita, tako da je v resnici z Užitkom poslušamo.
Prve tri je pel mešani, drage štiri inošiki zibor, nakar je sledil odmor. Ob tej priliki je okrož. predsednik g. Leopold Goveikar podal par misli o naši pesmi tor njenem vsestranskem pomenu v kulturnem, vzgojnem in umetnostnem oziru, nekaj misli h koncertnemu programu ter isikren pozi' vseim zborom tržiskegn okrožja, da naj smatrajo za svojo čast, da bodo gotovo nastopili v skupnem pevsikemi koncertu v tej sezoni.
Sledilo je naslednjih 7 pesmic, zopet 3 za mešani, 4 za moški zbor. V Milado* (dr. B. Tpa-vic) so se lepo poglobili, kar uživali smo .jo. Alti v tej, pa ludi sicer, lepo božajoči, neustrašeni. — Druga: »Spev ptice pojo< (koroška) je bila za-jt.mljivn Vsled svojega Izrazitega, visokega tenorja. Tenoristi so se prav skrbno potrudili. Nekateri med njimi imajo kar zajem IJ1 ve glasove. Fizično so imeli med vsemi glasovi najbolj utrudljivo nalogo ozirajoč se da celoten program. — (lotov del pridnosti je zahtevala tretja: »Pomlad (IHadnlk). Četverospev, ki ga zahteva sredina, bt morebiti ne bil napačen. Za epremembo bi bil zelo na mestu. Solisti bi lahko »topili spredaj. Poskusite drugič. Bas nas je v svojih hitrih končnih figurah hotel kar privzdigniti. — »Dekle, zakaj tak' žalostno (Železnik) je v prav iskrenem, klenem narodnem duhu zložena in hiln kot laka podana. Pni takt se nam .je hotel zdeli ritmično nekoliko nesiguren.
—	Podobno prijetno se glaseča je bila naslednja koroška: »Kaj mi nuca planinca. — Adamičeva: »Zdravica« se "je izmed vseh najbolj močno glasila Saj se pa tudi giblje inalodane vsa v samem
f in if. Jerebov: >Moi deklič nam je bil pa tako všeč, da smo zahtevali ponavljanje, da smo ni ga kot radovedna ml.idei od vseh strani ogledali.
Še nekaj splošnih pripomb pozitivnih kol negativnih, kakor zahteva pravičnost. Točliost pravijo, je zolo lepa lastnost. Te je bilo premalo. Zbor šteje 18 ženskih moči in ravno toliko moških v mešanem zboru, v moškem zboru pii blizu 30. Tako število (čez 40) že res kar respekt budi. Poudarki, iditonacija, deklamacija, dinamika, agogika prav zadovoljivo, dasi jim nadaljna pot napredka še ni zaprta. Dirigent Je bil ves v ljubezni do pesmi; vse kretnjo so bilo lepo umerjene, preje manj živahne kot preveč. Nekoliko so park nit motili krčevito zviti prsti. Je pa lahko s svojim uspehom prav zadovoljen. Zdelo se ie, da črke »s:- niso vsi izgovorili na koncu; najlepše je kratko In nekoliko ostro. Tudi je bilo čuti enlu-at ali davkrat, da na končnem zlogu niso vsi sledili dirigentovi gesli glede dolgosti, temveč samo nekateri. Poln se izgovori: poim.
Lep umetniški užitek so nam pripravili, želimo samo, da bi nas še katerlkrat razveselili s podobnim programom, da bi razumevanje za lepo pesem (posebno še pri okoličanih) še bolj poglobili. Po pravici smemo, mislim, pričakovati,' da se bo dvorana drugič še bolj napolnila, da boste pokazali Tržičani kot okoličani, da našo pesem v resnici ljubite! — Zbore, zadražene v tem okrožju pa zopet pozivam, da se vsi brez izjeme skrbno pripravljate. Pa nikar se ne kapricirajto samo na moške zbore,
posebno čo ni glasov za to. Dobri prvi tenoristi so redka stvar, domišljavi pa pogosta. Saj v glasbenem oziru mešani z/bor prekaša moškega ln tudi ženski j" lep, gotovo lepši kot prisiljen moški. Trebil je lo vztrajnosti ln veselja, s katerim se oborožite, da naši pesmi priborite priznanje, ki ga po pravici zasluži.	Levko.
Kočevje
Ciganska kupčija. Posestnik Jože Kropi, go.
stilničur pri našem pokopališču^ se je spustil v mešetarenje s cigani, ki ne daleč od njega stalno bivajo, da bi zamenjal svojega konja s čilim, dasi precej oglatim in suhim konjičkom, ki je bil last ciganov. Zamenjava se mu jc posrečila. Ves vesel, da sc jc na tako lep način znebil svojega mrša-vega konja, jc povedel novega v hlev in ga lepo zaprl. Toda zelo dobro bi storil, čc bi ga imel vsaj par tednov zaprtega. Ko ga je namreč drugi dan spustil na pašo in je bil konj na svobodi, jo je ta, spominjajo! se starega gospodarja in lahkega življenja, ki ga je pri njem imel, lepo ubrisal nazaj k njemu. Cigan ga jc bil seveda vesel in je hitel, da napravi še naprej lepo kupčijo. Tako ga jc zopet prodal in kmalu jc dobil konj tretjega gospodarja. Pravi lastnik ga jc dobil sedaj nekje v bližini Žužemberka. Zadeve pa seveda šc ni konec.
Znižanje obresti. Načelstvo hranilnice in posojilnice je znižalo obresti za kredite v tekočem I računu od 12 na 10 odstotkov.
Kulturni pregled.
£jub?,$an&Uo gledišče
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer.
Sobota. 15. oktobra: HLAPEC JERNEJ in njegova
pravica, drama. Premijerski abonma. Nedelja, 16. oktobra: UKROČENA TRMOGLAVKA.
komedija. Izven. Ponedeljek, 17. oktobra: IDEALNI SOPROG, igra. Red D.
OPERA.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Sobota, 15. oktobra: F A UST, debut gdč. Vere Maj-
dičeve. Red C. Nedelja, 16. oktobra ob 15. uri: ORLOV, opereta.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 17. oktobra: Zaprto.
Nodelja v Narodnem gledališču. Popoldne ob 15. uri se poje efektna opereta »Orlov« kot . izven--predstava po znižanih ljudskih cenah. Zvečer pa se ponovi v drami Shakespearjeva komedija Trmoglavka':
Operna sezona.
Po predsezoni in dveh prvih predstavah redne sezone žal še vedno nc moremo poročati o novitetah, kakor je to mogel naš g. dramski referent. Predsezona je dala le dve Verdijevi operi, ki ju zna glasbeno manj ambiciozno občinstvo že na pamet, redna sezona pa doslej le še starega Fausta in še enkrat Traviato.
In vendar izgleda, da je v naši operi marsikaj novega. G. arhitekt Kregar, ki ga je ob nastopu intendanture složno odklonila celokupna naša kritika, o katerem pa so vseeno pisali — hrvatski in srbski listi, da jc »ljubljenec« slovenskih gledališčnih, posebno igralskih krogov, ni več ljubljenec teh »krogov«, ki so sc vlekli zanj, zabav-ljajc nad »to vražjo kritiko, ki se ne zastopi na teater«. Deloma je tem »krogom« treba razočaranje privoščiti. So tu očitki zoper nerodno gospodarstvo, ki odbija umetniške kvalitete, da šc ob začetku operne sezone nimamo — ne prima-done, ne poštenega junaškega tenorja, samo balet pa dober. Kako je s plačami in dokladami itd., ne vemo, slutimo le iz objavljenih protestov »združenja« igralcev, da ti niso zadovoljni z g. Kregar-jem. Kritika še vedno vztraja na stališču, naj Kregar čimprej napravi mesto sposobnejšemu, govori se že o novih kandidatih.
Treba torej z eno besedo reči, da sc je operna sezona klaverno in s klavernimi izgledi začela. S čedalje večjo tehtnostjo sc uveljavlja zahteva po zmožnem vodji ali po reformaciji kompliciranega sistema uprave. Vse to je zopet odvisno od sprejetja nekih gledališčnih zakonskih osnutkov, ki so baje že davno bili dovolj »ule-žani«, Mi šc vedno mislimo, naj bi morda oblastna skupščina dobila v roke teater in ga zreformirala nekako, da bo zmožen svojih nalog. Pojavljajo se celo mnenja, da bi teater z izgubo mesta upravnika nič ne izgubi, ker šc vedno ostane tu dovolj ravnateljev in tajnikov, katerih eden bi prevzei potovanja v Belgrad, ki so menda poglavitno delo upravnika. Reducirajte pri glavi, ne pa pri umetnikih!
Vsekakor, opera, ta oirok idealizma baroka in romantike — danes nima več nekakšnega raison d'čtre, po kakršnem še vpraša moderni materia-list, realist itd. in zato hira. Čedalje več inteligence vidiš med operno predstavo sedeti v — kinu! Pa povsod je tako, ne samo pri nas! ,
Edino novost, ki jo je prinesla predsezona in začetek redne sezone, so bili štirje gostje: soprana Davidova-Slatin in Karolyjcva in tenorja Gospodinov in P. Burja, Karolyjeva je absolvirala v Trubadurju kot Leonora menda prvi poizkus na odru. Ima nekaj dramatskega naleta in precej tehnike, zlasti v višini polnodoneč glas, ni pa še vajena igrati. Davidova, nekdanja splitska prima-dona, je pela v predsezoni Violctto v Travialti in Začetkom sezone, pri otvoritvenem Fauslu Marjeto, Doslej je pokazala neke tehnične in glasovne kvalitete, dasi ne več čisto sveže, nekam zunanjo, negloboko občuteno igro in ne vedno enako prepričujočo pevsko-izrazno dramatiko. Ima pa koloraturno nekaj sposobnosti in zna učinkovati z gibkostjo in barvo glasu v višini in nižini.
Bolgarski tenor g. Gospodinov (Trubadur) je menda že angažiran. Je liričen tenor, ki je doslej pokazal le skromnejše dramatske kvalitete. Burja (Alfredo) je naš znanec izpred par let. V Mariboru je naštudiral že prccejšen repertoar in precej napredoval. Glas ima res šibek, toda žc močnejši od prej, naj bi ga še očistil šumnih primesi v nižji legi. Je lirik, igralski se je precej potrudil.
To so gostje. Med solisti, ki so žc od prej člani naše opere, omenjamo na prvem mestu umetnika Holodkova,. ki jc pel z izredno dramat-skim poudarkom in res zmagovito, Čustveno za seboj potegujočo pevsko-izrazno in igralsko pre-pfičevalnostjo, deloma psihološko globoko Valentina v Fauslu in starega Germonta v Traviatti. Banovec je pel Fausla kakor smo od njega sicer vajeni — čc bi dobil nekaj dramatskega akcenta v svojo sicer samo lirično pevsko interpretacijo in sc poglobil v igro, bi nemara rešil tenorsko krizo! Ktimpljcv Mcfisto jc hotel biti v nekih ozi-rih originalen, pa ne z velikim uspehom. Gospa Thierryjeva jc v Trubadurju zopet pokazala svojo kvaliteto, od ostalih pa so sodelovali g. Rubelj (Wagncr), Janko in Mohorič, ga. Polič, Ribičeva deloma v prid.
Malo je to, malo. Ogromna pažnja, ki je Je bil deležen balet v Faustu z novoangažiranima Vlčkom in Wlsiakovo, ki sta se trudila biti »moderna« — ni kdovekaj poživil začetka sezone. Rajši bi videli zmožno primadono in pošten, močan vodilni tenor, kot pa razkošje z baletom. Toda ne sodimo dneva pred nočjo. Bomo videli, kaj nam prinese sezona, leo pride pošteno v tir. Obljubili so nam letos veliko.
Mariborsko gledišče
Repertoar:
Sobota, 15. oktobra ob 20 uri: REVIZOR. Ab. A. Nedelja, 16. oktobra ob 20. uri: BAJADERA.
Glasba
ičoncert Jana Kubelika.
Suoči, 14. t m. je bil v Unlonu koncert enega najbolj popularnih čeških goslačev, slovitega Jana Kubehka. Ime goslača je privabilo silno množice poslušalstva, ki je malone do gnječe zasedlo veliko dvorano.
Program je vseboval Kubelikov Violinski koncert v b-duru, Beethovnovo drugo romanco (F), en Bachov Preludii za violino-solo, dalje Saint SaSnsovO Introdukcijo z Rondo Capricioso, Paga-ninjevo Palpiti I in Motto perpetuo. Kubelika kol skladatelja doslej še nismo poznali. Koncert v B-duru št. IV. ima tri stavke. Prvi je nekak AUegrt capriccioso ali kaj, drugi v tragičnem Andante spominja na žalno skladbo, tretji je menda Preste ritmičnega značaja. Skladba označuje stilno akor-dično homofoni impresionizem, ki česlo ubere nekak francoski, debussyjevski ton; polna je domi-slekov in nekam menj pregledno komponirana v proste neoromanlične stavke. V ostalem Kubelik kot komponist mislim, č« ga sodimo po tej skladbi, ne bo doživel tolikega glasu kakor kot goslač Ostali program: Znana Beethovnova romanca, temperamentni, motivično in ritmično izraziti Saint Saensov Rondo, za slavne virtuoze običajni Paga-lllnl in ker je goslač krepko aplavdirajoči publiki še navrgel: Scliubertov sentimentalni Ave Maria na G-struni, neki mislim Sarasate (Nechez?) in variacijo na Sarafan (Wieniawski?) — ni bil baš za nas zelo nov ali izredno visokokvaliteten ali moderno-vzpodbuden. Lažji Beethoven in Bach sta prišla na program morda le radi imena. Bil pa je la program, z malo izjemo skoro bolj program goslača, ki hoče briljirati z vlrtuoziteto: flageoletnih. težkih prijemov, pasaž in dvojemk je mrgolelo! efektne skladbe, barve, dosežene 7, umno lokovo tehniko so storile svoje, obligatni Palpiti so povzročili silen aplavz.
Umetnostno nam Kubelik ni kdovekaj prinesel. Ne rečem, da bi bil zgolj hladen virtuoz; Saint SnBnsa je dal s temperamentom, Beethovna klasično in Bacha razvil brez napačnega sentimenta, Schubert je imel svojo romantično toploto, toda prodrl vsaj je pri nas z bravuro in tehnično fi-neso in skrajno intonacijsko sigurnostjo, v čemer nam je tako zelo imponiral tudi njegov rojak Prihoda. Zgolj kot umetniki pa so nam Zikovci (če dovoljeno merilo s kvartetom?) globlje segli in vedno več vsebine, originalno prečutene prinesli. Več o Kubeliku — prvič sem ga čul — še ne upam reči.	'	v.
Knjige in revije
Gogolj: Revizor. Komedija v petih dejanjih. Preložil Ivan Prijatelj. V Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 20 Din.
Podeželski odri se vedno pritožujejo, da nimajo pripravnih veseloiger za igranje. »Revizor« je klasična veseloigra, ki ima poleg neoporečne literarne vrednosti tudi vse ono, kar zahteva občinstvo od igre vesele vrste. Značaji so vsi liumo-ristlčne kabinetne slike, ki prekipevajo neprisiljene, naravne in resnične komike. Tu najdeš ko-miko značajev, ki so orisani nedosežno mojstersko, kakor jih jo zmogel samo še Moliere. Situacljsko komiko najdeš v vsakem prizoru in besedne komike tudi ne manjka. — V nekem ruskem mostu, kjer cvete korupcija na vseh poljih javnega itra-dovanja v brezprimorno bohotnih cvetovih, pričakujejo revizorja, carskega odposlanca. Njihov strah vidi v nekem pustolovcu revizorja. In sedaj temu namišljenemu revizorju leži vse mesto pod nogami in dajejo mu bogate podkupnine, da bi pri reviziji zatisnil vsaj eno oko. Revizor se hitro vnii-sli v vsiljeno mu vlogo iu oskub' vse honoracije. Končno pobegne falsi-revlzor in ko je vsa Čedna družba radi tega konslernirana, pride orožnik in naznani prihod pravega revizorja.
Ta igra nudi vsakemu igralcu toliko prilike udejstvovanju, da lahko trdimo, da je vsaka vloga prvovrstna. Odri, ki razpolagajo s komiki, bodo z velikim uspehom segli po tej igri, ki bo polnila gledišče, ker se bo vsak do dobra nasmejal. Igra ne zahteva niti drugih kulis, kakor sobnih, niti oblek historijskih, ker je lahko tudi v moderni noši uprizorliiva.
Jezik prevoda je prvovrsten in kar da knjigi še posebne vrednost, je krasen literaren uvod univerzitetnega profesorja dr. Prijatelja, ki obširno opisuje življenje in delo velikega Rusa Gogolja in razloži glavne osebe, ki nastopajo v igri.
-■Rpvr/orin.- priporočamo vaotrt onim odrom ki zahtevajo dobre in vrlo zabavno veseloigre. Ne bo jim žal, zadovoljni bodo igralci, glodalci tn društvena blagajna.
Volitve v Zbornico za obrt, trgovino in industrijo v Ljubljani.
Dostavljanje. Za volitve v zbornico TOI, ki so nastavljene na 30. oktober s« začno razpošiljati v kratkem glasovalne listine. Odposlane morajo biti v smislu naredbe vse vsaj 20. oktobra iz Ljubljane.
Glasovalne listine za obrtni odsek s« rdeče, za trgovski odsek pa modre barve.
Vsak volivec prejme priporočeno in proti povratnici glasovalne listine po pošti na svoj naslov. Opozarjamo zlasti tiste kraje, kjer selški pismonoše ne dostavljajo, naj gredo volivci gotovo po te glasovalne listine na pošto. Izkažejo naj se s kako izkaznico, ki izpriča njihovo identiteto. Zadostujeta tudi dve priči, ki jih pozna poštni uradnik. Preteklo leto se je zgodilo mnogo zlorab pri dostavljanju priporočenih pisem. Prepričani smo, da bo poštna uprava storila vse, da prepreči zlorabe, toda na zagrizence iz demokratskih vrst, ki sede po poštnih uradih in so obenem najhujši agitatorji za Zerjavovo stranko, je le treba največje pozornosti. Vsako zlorabo takoj sporočite našim zaupnikom in našim tajništvom.
Prosimo vse somišljenike, da se zavzamejo za to, da prejme vsak volivec listine pravočasno.
Glasovalne listine. Vsak volivec prejme v pošiljatvi zbornice: glasovnico, izkaznico in dve kuverti (ovoja). Vse te listine so za obrt rdeče, za trgovino modre. Vse so tudi opremljene z uradnim žigom. Na izkaznici so tudi nekatera navodila za volitev. Nobene teh listin se ne sme izgubiti. Vsako je treba uporabiti. Če kdo izkaznico izgubi, more dobiti na zahtevo duplikat.
Izpolnjevanje glasovnic. Na glasovnico se lahko napiše ali natisne imena kandidatov. Lahko pa se glasuje tako, da se prilepi na glasovnico natisnjena kandidatna lista. To bo tudi najbolj pripravno in priporočljivo.
Poudariti je treba to-le: Glasovati je dopustno samo za kandidatno listo, ki je potrjena. Glasovnica, na kateri je zapisano še kaj drugega nego potrjena kandidatna lista, je neveljavna. Nobene sebede se ne sme napisati na glasovnico. Imena, zapisana na glasovnici ali na natisnjeni kandidatni listi, ki je prilepljena na glasovnico, se morajo popolnoma ujemati z eno izmed potrjenih kandidatnih list. Sicer glas ne velja Glasovnica, na katero je nalepljenih več kandidatnih list, izgubi veljavnost.
Na te stvari naj naši somišljeniki natanko pazijo, da ne gre noben glas v izgubo.
Da dobe naši somiljeniki natisnjene kandidatne liste, poskrbimo pravočasno.
Kaj storite, ko je glasovnica izpolnjena? Na glasovnico torej prilepite natisnjeno kandidatno listo. Nato de-nete tako izpolnjeno glasovnico v malo kuverto, ki ima napis »V to kuverto se sme vložiti
samo glasovnica. Ce se vkužfi še kalifa druga listina ali več glasovnic, so vse glasovnice neveljavne.« — Pazite torej, da denete v malo kuverto samo z natisnjeno kandidatno listo izpolnjeno glasovnico. Nato malo kuverto zaprete.
To malo kuverto denete na to v večjo kuverto z napisom: »Volilni odbor zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.« Zraven denete v to kuverto izkaznico. Samo izikaznica in zaprta mala kuverta z izpolnjeno glasovnico smeta biti v večji kuverti. Nato večjo kuverto zaprete. Od-daste jo na pošto rekomandirano (priporočeno). Poštnina in »priporočeno« ne stane nič. Vse te pošiljatve so oproščene poštnih taks. Zato, da je oproščena poštnine ima kuverta napis: »Volivni stvar j zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani prosto poštnine in drugih poštnih taks.«
Poudarjamo, da so vse glasovalne listine uradne. Tudi ikuverte. Zato se sme vse glasovnice in izikazmice poslati le v tej uradni kuverti. Če se volivno pismo ne pošlje v uradni kuverti, glas ne velja.
Glas tudi ne velja, če bi bilo v enem pismu več izkaznic. Če je v enem pismu več glasovnic, so vse glasovnice neveljavne. Glas tudi ne velja, če ni priložena pismu volivna izkaznica.
Somišljeniki. Na vse to je treba natanko paziti.
Kdaj »dpošljete glasovnico volivnemu odboru? Zadnji dan volitev je 30. oktober. Kar pride do tega dne ob štirih popoldne v roke volivnemu odboru je veljavno, drugo je zamujeno. Pošljite torej takoj. Vsaj 28. oktobra naj bo vse na pošti. To je zadnji termin.
Zbiranje glasovnic. Če kdo ne ve, kako bi izpolnil vse glasovalne listine, naj mu to izvrši kak drug naš somišljenik, ki moro 7anj oddati kuverto tudi na pošti. Glavno je, da je vse v redu izvršeno. Somišljenike prosimo, da stopijo do vseh volivcev in zbero glasovnice, da ne gre nobena v izgubo.
Pazite na nasprotnike. Nasprotniki bedo begali volivce z vsemi mogočimi izmišljotinami. Prosimo poučujte in pojasnujte. Demokratska klika, ki ubija naše gospodarstvo, mora izgubiti svojo moč povsod, tudi v zboru i-niči za trgovino, obrt in industrijo.
Vsak kraj naj pokaže, da je naš — vse-; loj. Na vsakogar pazite, s kom voli. Sletpo-j mišenja ne dopustite.
Vsi na delo za sijajno zmago!
A * *
Kandidatne liste bodo v par dneh vlože-' ne. Takrat jih priobčimo. Nosilec liste v ohrt-j nem odseku bo g. Ivan Ogr in, stavbenik ; v Ljubljani, v trgovskem odseku g. Ivan Je-lačin mL, trgovec v Ljubljani.
Parne, da se kulise na vas ne podre!
KDO JE ZIDAL ZBORNICO. — SDS PROTI STANOVANJSKIM HIŠAM IN - SLUGAM. — V KAJ SE VMEŠAVA ZVEZA INDUSTRIJCEV. - JUGOSLOVANSKA TISKARNA IE ZA »NAROD« PREPROSTA OBRT. - ZOPET LE OSEBNI BOJ. — PO VZGLEDU
»JADRANSKE BANKE« NAJ GREMO.
Izza kulis hoče voditi »Jutro« boj proti Jelačinu in Ogrinu. Čisto naravno, ker odkritost in stvarnost pri tej gospodi nista doma. Tiste pa, ki streljajo izza kulis, bi samo na to opozorili, naj pazijo, da se kulise prej ali slej ne prevržejo nanje. Skrbeli bomo, da bodo kulise, ki padejo, ne samo razkrinkale zakulisne igralce, ampak da bodo dobili tudi zasluženo »pohvalo«.
Gg. Ogrin in Jelačin, ki sta postala po-novno tarči, v kateri strelja »Jutro«, ker ne ve, kako bi siceT zakrilo pogubno delovanje gospode, ki stoji »Jutru« tako blizu, sta te toče praznih besedi že zelo navajena. Ne v obrambo g. Jelačana ali g- Ogrina, ampak v obrambo resnice moramo ugotoviti te-le stvari: Palača zb-rnice se je popravljala po načrtih najboljšega arhitekta v naši drža v i. Če je bil kdo dolžan prinesti tri-but slovenski umetnosti, se take dolžnosti reprezentančno poslopje slovenskega gospodarstva ni moglo otresti. Če je delo posrečeno, ni!j vpraša vsakdo tiste, ki hodijo občudovat ari *t/.\o umetnost. Ugotavljamo, da piše proti ••butovanjski hiši, ki jo gradi zbornica, list :■."■[ '•;:■>.;h demoikratov, ki so tako ponr..sni na 1 »jo zmago 11. septembra v pre-stolici Sloveni.it-'! In ti krogi iz same zagrizenosti d; -ne-- ne privoščijo Ljubljani nove stanovanjske hi?e! Zanimivo .je, da v boju za gospodarsko institucijo napadajo celo zborni ne sluge. Kaj res ta visoka gospoda vidi nevarnost za naše narodno gospodarstvo, če bi kak sluga dobil nagrado za svoje posebno delo?! Vsaj takih stvari ne vlačite, če ste dostojni, v dnevno borbo. Ali naj začnemo prerešetavati vse uradništvo v tej zbornici? Če misli, gosipoda okrog »Jutra«, da je to potrebno, lahko začnemo. Komu naj bi bilo to v korist, res ne vemo. Začnemo pa lahko že jutri! Gospodarski krogi v Sloveniji pa bodo z lahkoto uvideli.4kje se vodi pošten boj, kje pa nepošten. Zato gremo mi z vso mirnostjo v to volivno bobro, ker vemo, da končno vseiej zmaga pošieuio.
Najprej je bilo razbito posvetovanje % delegatom ministrstva, zdaj pa zveza industrijcev, oziroma nekateri iz sedanjega vodstva točijo mačje solze. — Zveza industrijcev sodaj napada uredbo.
Zveza industrijcev je smatrala za potrebno, da z okrožnico napade sedanjo uredbo o reorganizaciji in volivnem redu zbornice TOI. Napad in način, kakor se je izvršil, je stvar okusa, ki ga seveda nikomur ne moremo predpisovati. Ni kakega razloga nimamo, da bi branili uredbo v njenih podrobnostih. Predobro nam je znano, kako se je skušalo obiti finančni zakon, kj je odpravil kategorije. Nastala je po zaslugi intrig gotovih krogov uredba s cenzusom za pasivno volivno pravico, ki niti od daleč ne odgovarja slovenskim gospodarskim razmeram. Naj bi gospoda raje mirovala, namesto, da je intrigirala, pa bi danes ne imela zadreg, o kateri govori. Ogo-toviti moramo ob tej priliki, da je minister za trgovino poslal v Ljubljano svojega odposlanca, da se pogovori o podrobnosti te uredbe z gospodarskimi krogi v Sloveniji, da so rnn pa ti malone razbili posvetovanje in tako onemogočili, da bi se določil za Slovenijo primeren cenzus, če bi bil sploh kateri potreben. Predno gotovi krogi napravljajo nepo^ trebne korake iz sovraštva do SLS in njenih institucij, naj raje pomislijo, da se more vsaka zahrlrtna igra enkrat maščevati. Kdor je danes v zadregi, naj si vzame nauk, da bo drugič drugače postopal.
Volivna komisija dela točno po nredbi, »Narod« in »Jutro« pa jo psujeta in očitata nezakonitost. — Samo demokratski zavodi naj imajo volivno pravico. — »Narod« je v laJS-n ji vos t i prekosil samega sebe. — Demokrati so razbili sporaizum.
»Jutro« in »Slovenski Narod« sta se oglasila v boju za Zbornico TOI. Sedaj bo klerikalcev konec. In ker so gosipodje, ki so upro-pastili Jadransko banko, Slavonsko banko, ld iiui oeue siiue po Mestni hranilnici ljub-
ljanski, ki so oškodovali raene denarne zavode nai Slovenskem za milijone, nadvse pošteni ljudje, je seveda borba gospodarskih krogov, ki so proti tem poštenjakom, po »Jutru« nepoštena borba. Mi v dosedanjem volivnem boju nismo še nikogar napadali, nismo blatili nobene osebe, ampak smo samo urimo ugotovili, da gre borj resnih gospodarskih krogov na Slovenskem za tem, da se stere vpKv enih krogov, ki neprestano hvalijo demokratsko klilko, unlčevalko slovenskih gospodarskih podjetij. Z osebnim blatenjem sta začela »Jutro« in »Slovenski Narod«. Na to polje se seveda mi ne moremo spustiti. To prepuščamo gospodi. Ugotovili pa bomo v tej nam vsiljeni borbi stvari, ki gotovim krogom ne bodo prijetne. Če hočete boj, se ga mi nikdar ne ustrašimo. Tega naj se gosipoda okrog »Jutra« temeljito zaveda.
Za danes ugotovimo samo par stvari, da vidi slovenska javnost, na kako ogaben način sta začela »Narod« in »Jutro« boj za eno najvažnejših institucij našega gospodarstva »Narod« ugotavlja: »Volivna komisija je pričela odbijati reklamacije trgovcev in «brtnfkov proti izrečnim navodilom ministrstva ^n trgovino in industrijo. Ravno tako »Jutro« debelo podčrtava, da komisija prebira navodila ministra za trgovino. In vendar je volivna komisija prekršila? Uredba izrecno navaja kreditne zadruge kot tiste, ld imajo volivno pravico. Nikjer v uredbi ne l>erete, da bi smeK voliti samo mestni kreditni zavodi, ne pa tudi oni, ki so na deželL »Jutro« se zaganja proti Kmetski posojilnici v Radovljici. Ali je ta v kakem oziru slabši kreditni zavod kakor Mestna hranilnica v Radovljici? Ali kot tretji denarni zavod v Radovljici, pri katerem iina besedo krog demokratov?
Zakaj se »Narod« naravnost laže, da je Jugoslovanska tiskarna v obrti in ne v industriji, kamor spada, res ne verno. Ali ima slovenske gospodarske kroge za tako neumne, da morejo verjeti tako bedastočo, če se bere v naprednem listu? S tem pač najbolje priča to časopisje, kako malo ceni svoje bravce iz gospodarskih krogov.
Tudi o pogajanjih za sporazum ne more poročati nasprotno časopisje po resnici. Ali so naši krogi bili tisti, ki so sporazum preprečili? Preprečila je sporazum tista gospoda', ki je neprestano upala do zadnjega časa na demokratski blok in mislila, da bo dosegla zistiranje volitev in komisarja pri zbornici po svoji volji. Sedaj, ko so vse te zaku-
lisne borbe samostojnih demokratov ostale brez vsakega uspeha, sedaj poskuša ta gospoda lomiti kopja proti SLS in proti gospodarskim krogom, ki bi jejo boj proti gospodi od Slavenslke banke
Kadar so silo venski samostojni demoikrat-je vlačili v jtaven boj gospodarske institucije, so vselej strašno škodovali slovenskemu gospodarstvu. Zgled Jadranske banke ne bo tako hitro pozabljen. Ne bodo pozabljene tako hitro razne nacionalizacije na papirju. Sedaj hočejo oškodovati naše narodno gospodarstvo v boju za Zbornico TO L Naj bodo prepričani, da je gsipodarsikih polomij že toliko, da je izmodrilo tudi marsikaterega SDSarja. Boj pa, ki nam ga vsiljujete, sprejmemo! Šanse in dejstva poznamo mi m — Vi.
r-m
Danes obhaja gosp. Alojzij Oblik na Viču trojni jubilej. G. jubilant obhaja 25letnico poroke, obenem pa 30letnioo, odkar deluje kot odličen član pri cerkvenem pevskem zbora Vič-GIince. Istemu zboru je jubilant že 15 let neumorno delnjoči predsednik. Iskreno čestitamo!
Spori
SPORED OLIMPIJSKEGA DNE.
Jutri, 16. oktobra se vrši jx> veej državi ofim--pijski dan. Namen tega dne je propagirati idejo olimpijskih iger, vzbujiti v naši državi zanimanje za to največjo svetovno tekmovanje narodov in zbrati podporo za udeležbo naše države na zimskih Olimpijskih igrah v St. Moritzu in poletnih olimpijskih igrah v Amsterdamu, oboje v 1. 1928.
Program v Ljubljani je določen sledeče:
Dopoldne : Start in cilj kolesarske dirke na Aleksandrovi cesti ob Bleiweisovi cesti. Počet ck starta ob pol 9. uri zjutraj cilj ob tričetrt na 10. uro. Točno ob 11. krene manifestaeijski obhod športnikov z velesejma. Sprevod gre po sledečih ulicah: Gosposvetska cesta Dunajska cesta, Masa-rykova ulica, Miklošičeva ulica, Marijin trg, Stritarjeva ulica, Mestni in Stari trg, Sv. Jakoba trg, Cojaova ulica, Vegova ulica, Kongresni trg, Aleksandrova cesta pred Opero.
Pred Opero se razvrste športniki, kjer jih pozdravijo z opernega balkona predstavniki javnih oblasti, na kar se vrši od tam razhod.
Popoldne se vrše vse prireditve na igrišču SK Ilirije in prifino ob pol li. uri. Odigra se ha-zena tekma, rigometm predtekma in tekma Ilirija .•Primorje. V odmorih se razvrsti nekaj lahkoatlet-ski'i točk in 1 težkoatletska toSkn. Lahkoatleti nastopijo v disciplinah 4X100 m, 800 ni, 1500 m ter skoku ob palici.
V	času sjiortnih prireditev se bodo prodajali po ulicah olimpijski znala po 2 in 10 Din ter prosimo občinstvo, da jih v korist olimpijskega fonda kupi.
Vsi športniki za olimpijsko propagando! Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji.
SMUČARJI SK ILIRIJE.
Pozivamo Vas, da se odzovete pozivu našega Saveza ter se polnoštevilno udeležite manifestacij-skega obhoda, da pokažemo jakost naše sekcije.. Dolžnost nas veže, da manifestiramo obenem za lepi smučarski šport. Pridejo naj smučarke ta smučarji in naraščaj točno ob 10. uri na velesejm-ski prostor. Kdor ima dres v dresu in s smučini, sioer v civilu. Smuk!	Sekcijsko načelstvo.
ČLANOM M0T0KLUBA »LJUBLJANA«.
Odbor poživlja in prosi vse člane, da se sigurno udeleže povorke na Olimpijski dan dne 16. t. m. z klubovim znakom in zastavico. Zbirališče na velesejm9kem prostori? ob pol 10. uri.
Odbor.
JUTRIŠNJE ŠPORTNE PRIREDITVE V LJUBLJANI.
Glavna prireditev nogom. tekma Ilirija:Primorj|e.
Razpored jutrišnjih ispoi+nih prireditev za Olimpijski sklad je sledeči:
Ob S. kolesarska dirka Ljubljana—Vrhnika— Ljubljana; start in cflj na Aleksandrovi cesti, oflj okrog 10. ure, popoldne na smrtnem prostoru SK Ilirije:
Ob 1330 hazenska tekma IlirijaHmmbiniraml team;
ob 14.30 prvenstvena nogometna tekma Ber-moe:Slavfja;
ob 16. nogometna tekma Ilirija :Primorjo.
V	odmorih med po \meznim tekmami se ab-polv+rnjo nekoliko popularnih lshkoafletičnih in težkoatletičnih tokom in sicer teli n.i 200 m, štafeta 4X100 m. 1500 m, met kopja in vlečenje vrvi.
Zanimanje širše publike za ta pestri program bo brez dvoma veliko, osobito privlačna bo tekma mod nogometnima moštvoma Ilirije in Primorja, ki obeta nc samo dobro, temveč turH skrajno napeto iora.
S. K. Jartnm. Za nedeljski ofimpifskf obhod določam, da uredita za I. moštvo kapetan Bončina, za mladinsko moštvo kapetan Logar P. vse potrebno za nastop moštev v smislu objave LNP. Načstaik.
SK Ilirija — nogometna sekcija. — Članstvo i nogometne sekcijo se opozarja na važne objave v i članski knjigi v kavarni jEvropac in na oglasni deski v garderobi. Istotam so razvidne odiedbe za Olimpijski dan in postava moštva. — Načelnik
NOGOMET NA 0LIMTLTADI.
Priglasi za nogometno olimpiado so se pričeli 27. maja Rok ni še potekel in vendar se je : pri holandskeni olimpijskem odboru oglasilo ie> vse polno udeležencev, in ima odbor že precej dober pregled. Zadnjega olimpijskega turnirja, leta 1924, se je udeležilo 24 držav, za turnir bodočega leta jih je pa že dosedaj 24 priglašenih. Predtek-me bodo morali preložiti najbrž v Haag in v Rot-terdam. Samo iz Amerike se je priglasilo 8 moštev; dalje računajo na Švedsko, Norveško (se jo torej poboljšala), Litvo, Estonsko, Nemčijo, Holandijo, Relgijo, Francijo, Luksemburško, Irsko, Španijo, Italijo. Jugoslavijo. Šv'"co, Rumunijo, Bolgarijo. Gotovo bodo pa prijavili svojo udeležbo tudi še Egipet, Kanada, Japonska, Češkoslovaška, Ru-sija(?) Glede prijav Avstrije, Ogrske, Finske in Anglije si ne dela odbor nobenih iluzij; te države so v ostri opoziciji proti sklepu Mednarodnega olimpijskega odbora, ki dovoli amaterom odškodnino za zgubljeno plačo. Kakor zmeraj se bo pa gotovo tudi sedaj število udeležencev skrčilo dosti j pod prijavljeno število.
O igravnem sistemu se še niso dogovorili, a I bodo pridržali najbrž dosedanji način srečltanja, po izločitvi prav slabih tekmecev. Ko bo na ta način dosežona številka 16, se bo šele prav za prav začelo. Tisti, ki bodo zgubili prediarre. bodo v ločenih skupinah tekmovali za tretje in četrto mesta Pokalni sistem bo podlaga vseh bojev.
Štovilo udeležencev zahteva preložitev nekaterih rund na igrišča klubov. Klubi računajo že danes s tem in so začeli igrišča preurejati. Rot-terdamska »Sparta-t bo zgradila novo tribuno in bo razširila igrišče, drugi klubi gredo za njo. Vse kaže, da delajo Holandci z veliko temeljitostjo na to, da bo nogometni olimpijski turnir dobil lep okvir in da bo izkazal tudi lep — denarni uspeh.
MYERS0V SEZNAM.
Wallts Mvers je med prvimi avtoritetami te-nisa. Vsako loto sestavi seznam desetih najboljših igravk in desetih najboljših iglavcev, in dajo njegovemu seznamu prednost pred vsemi drugimi Letošnji seznam je tale:
Dame: 1. Helena Wills (Amerika); 2. LIH Alvarez (Španija); 3. gna. Ryanova (Amerika); 4. ca. Malloryjeva (Amerika); 5. ga. Godfree (Anglija); 6. gna. Nuthallova (Anglija); 7. g-.ia. Heine (Južna Afrika); 8. gna. Fryjeva (Anglija); 9. Kea Bovmann (Holandija); 10. ga. Chapinova (Amerika). Torej štiri Američanke, tri Angležinje, ena Španka, ena Holandka, ena Jugoafričanka. Tudi Tilden da prvo mesto Heleni Willsovi, a jo ne postavi v vrsto, temveč izven vrste, kot razred zase; daleč zadaj pride šele vrstni red.
Gospodje: 1. Lacosto (Francija); 2. Tilden (Amerika)- 3. Cochet (Francija); 4. Borotra (Francija); 5. Alonzo (Španija); 6. Hunter (Amerika); 7. Jjott (Amerika); 8. Hennessoy (Amerika); 9. Brugnon (Francija); 10. Jan Koželuh (Češkoslovaška). Ta seznani je čisto nekaj drugega; j pojavijo so Francozi, in sicer kar štirje. Štirje so i Amerikanci, en Španec in en Celi. s Kofelnhovim 1 mestom jih mnogo no soolnda.
Gospodarstvo
Provenienčni zakon za hmelj.
Žailec, 14. okt. 1927.
Vsi prizadeti činitelji hmeljarjev, trgovci ter državna oblast, so si v tem edini, da je treba zaščitili važen naš izvozni predmet hmelj, taiko proti neredni trgovini kakor tUdI bolje vršite hmelja proti manjvrednim. V tem »o si vsi edini, kaikor je bilo videti na posvetovanjih v Celju ter Belgradu.
Naziranja pa gredo narazen, kar 6e tiče oanač-be (signiranja) hmelja slovenskega ozemlja. Tu imamo predvsem tezo poljedelskega ministrstva: Bodimo vstrni pravični ter imenujmo hmelj najbolj naravno in dejanskemu stanju odgovarjajoče »Slovenski hmelj«. Temu naziranju pa oe je uprlo Hmeljarsko društvo, poudarjajoč med drugim tudi dejstvo, da ima društvo oz. Hmeljarna že izza predvojnih časov vpisano znamko »Južuoštajerski — savinjski hmelj*. Ker je vsalk vztrajal na svojem Stališču, je zadeva padla v pozabo na silno škodo savinjskih hmeljarjev, kot se je to leto izkazalo.
Savinjski hmeljarji pa zahtevajo, da se upošteva predvsem obče mnenje prizadetih ter da se glasi edino pravilen naziv »Savinjski hmelj«. Dokler smo navezani pretežmo na nemška tržišča, bodo morali prklejatl še numški naziv hmelja poleg. Potem bi se zaznamenoval naš hmelj sledeče: -Savinjski hmelj — Samntaler Hopfen- . Naziranje hmeljarskega druStva zavračajo savinjski hmeljarji, ker ne poznamo več Štajerske, ker vključuje to ime »j-užnoštajerskk večino novih hmeljarjev s taiko različno kvaliteto, da ima s savinjskim hmeljem sfloupno le ime hmelj. Letošnjo šolo z novimi hmeljarji nismo zastonj naredili, tako da vemo, da ne gre teli izrazov metati skupaj. Nadalje je nepobit-no dejstvo, da tvorijo kvaliteto kake vrste hmelja le geografeko-geološki pogoji, Ti so zračnost, solnč-nost, povetrnost, vlaga, toplota ter sestav zemlje, predvsem hunioznosti in višinske razmere. Te pogoje pa imamo le v savinjski delini ugodno vezane, radi česar zaimore le savinjska dolina produ-cirati do gotove mere enakomerno blago. Poglejte poleg savinjskega n. pr. pohorski hmelj, ki je kot iz granita, pa hmelj iz ozkih dolenjskih dolinic, ki leži na papirju kakor puh. če teh naravnih tvo-rilcev ni dovolj, je zastonj vse prizadevanje pridelati dobro blago. Vsa vnema novih hmeljarjev je zastonj, ker morajo izginiti, saj smo tekom desetletij slično slučaje že doživeli. Poleg tega je temeLj zaščitnega zakona gotovo zahteva zakonodajalca, da j se oznamenuje le leipo obrano, dobro in pravilno suho blago, česar pa po letošnjih izkušnjah od novih hmeljarjev še tako kmalu ni pričakovati. To bi bili glavni razlogi savinjskih hmeljarjev, da se naziv »južnoštajerskk v predlogu Hmeljarskega društva črta, da ostane le »Savinjski hmelj«. Ker •krije izraz >Slovenski hmelj« še večji okoliš in še večje levalitetne razlike, pade ta predlog z južno-štajerskim brez posebnih utemeljevanj. Kako se naj imenuje ostali hmelj, je tako za savinjske hmeljarje kot tudi za nove brez pomena, ker se bo prodajal le, kadar bo pomanjkanje za prekomorski izvoz, kjer pa ne potrebuje imena.
Pa porečejo, kdo v svetu pozna Savinjsko dolino? Bolj poznajo v svetu »Sanmtal« kakor Slovenijo. Poglej le strokovno literaturo, ogromno literaturo o peronospori, slatistike, poročila o hmieljski letini, poročila o trgovini itd., povsod boste našli le Savinjsko dolino.
Reelna trgovina kakor tudi pivovarnarji se povsod prizadevajo, da se uvede obligatno signi-ranje. Češka ima nekaj let sem provenienčni zakon in se je izborilo obnese!. Nemčija in Francija ga predložita še to zimo. Tako bodo vsi glavni hmeljarski okoliši žlahtnega hmelja zaščiteni. Umevno je rovarjenje nesolidne, spekiulaitivne trgovine proti temu zakonu. Saj vendat vemo, da se
z našim blagom »laboljuju- polkvalitetoi ter nekvalitetni belgijski hmelj tn ga prodajajo potem trgovci za savinjskega. Kako hitro pa vedo pivo-varji in solidni trgovci, da mora biti savinjske blago oznamenovano in plombirano, bo vsak povpraševal le po takem blagu, ker bo vedel, da bo dobro postrežem Običajen ugovor nasprotnikov trgovcev-, češ, prisiliš lahko trgovoa, da sigtiira, a kaj, ko lahko e v Špilju potrgaš plombe, potemtakem ne drži.
Da bo zakon res dober, morajo merodajni trogi gledati na to, da bo 1. hmeljarski okoliš Savinjska dolina precizno ograjen; 2. da se uvede oznamenovanje obligatno pod nadzorstvom drž. uradnikov, kot je to na Češkem in drugod; B. Začne se naj nemudoma delati na tem zakonu, da lahko stopi v veljavo že v letu 1928. 4. Naj se pošlje nekaj izvodov načrta zakotna na krajevne gospodarske institucije v vpogled, da se tudi prizadeti praktiki izrazijo o načrtu.
To bi bilo mnenje večine savinjskih hmeljarjev o tem zelo važnem provenienčnem zakonu in stvari bi mnogo koristilo, da bi se še drugi izrekli o tem. V tesni zavezi s tem pa bo treba govoriti tudi o enako potrebni organizaciji hmeljarjev v svrho prodaje hmelja.
TRGOVINSKA POGAJANJA S ČSR šE TA MESEC.
v Praga, 14. oktobra. (Izv.) Sedaj se vrše zadnja posvetovanja med ministri glede priprav za trgovinsko pogodbo med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pogajanja se bodo baje začela še ta mesec ali začetkom prihodnjega meseca, šef češkoslovaške delegacije bo dr. Križman iz zunanjega ministrstva.
>V *
Mestna hranilnica, tudi v Belflradu. Kakor poročajo iz Belgrada, nameravajo ustanoviti tudi v Belgradu regulativno Mestno hranilnico po vzorcu drugih mest.
Hmelj. Žalec, 14. okt. (Izv.) Prodanih je bilo par sto stotov. Cene se gibljejo za blago srednje kvalitete med 44 do 54 Din. Da ne bodo prekupci begali ljudi, javljamo, da se pričnejo v ponedeljek zopet židovski prazniki, ki trajajo do četrtka. Večina kupcev odpotuje v Zagreb za praznike. Iz Zatca se glase poročila, da fe položaj čvrst in da cene za kvalitetno blago napredujejo. Iz Ntlrnberga poročajo o živahnem nakupovanju. Cene so od 140 do 310 mark. Položaj je zelo čvrst.
Elektrifikacija žeicznic t Avstriji. Druga in zadnja etapa dosedanjega elektrifikaci jskega programa avstrijskih Zveznih železnic se bo'zaključila v letu 1929 s končano elektrifikacijo proge Saalfelden—Salzburg. Še prej pa bodo elektrifici-| rali proge WSrgl—Saalfelden, Kufstein—W8rgl ter fnnsbruck—Brenner. Za vsa ta dela preostajajo še zneski iz posojila Društva narodov. Novi eiek-trifikacijski program obsega sledeče proge: Salzburg—Dunaj, Dunaj—Bruck a. d. M,—Gradec, kar bi stalo okoli 300 milijonov šilingov.
Iz avstrijske industrije kos. Kakor poročajo z Dunaja, začno vse tovarne kos radi povratka delavcev obratovati prihodnji teden.
Prva elektrcsirarna v avstr. Štajerju. Dne 12. t. m. se je vršila slovesna otvoritev prve štajerske elektrosirarne v Gaishorn.
Kondicijski karfel srednjeevropske tekstilne indnstrije. Kakor poročajo iz Budimpešte, se vrše pogajanja med avstrijsko, češkoslov. in madjarsko tekstilno industrijo za kondicijski kartel. Po projektih se kasa-prodaja limitira na 30 dni ž 2% skonta. Odprti kredit naj traja 3 mesece, prodaja na akcept pa 4 mesece. Razvoj tekstilno industrije na Madjarskem. Leta 1926. je imc;Ja madjarska tekstilna industrija 121.000 vreten, letos paže 233.000 vreten.
TLorsza
14. oktobra.
DENAR.
Mednarodna čvrstost Berlina traja dalje; v Ljubljani pa je bil danes zaključen po nižjem kur-zu kakor včeraj: po 13.54 napram 13.55, tudi v Zagrebu je bil Berlin nižji. London se je mednarodno zopet učvrstil, pri nas je neizpremenjen. Pariz je bil v Ljubljani zaključen po 223.5, v Trstu in New-yorku v Ljubljani ni bilo zaključka.
Promet je bil v Ljubljani srednji, najznat-
nejši v devizah Curih in London, v katerih devizah je tudi intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.525-13.555 (13.54), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 800-803 (801.5), London 270.30 - 277.10 (276.70), Pari/. 222.5—224.5 (228.5), Praga 168—108.80 (16840).
Zagreb. Berlin 18.589—13.569, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 800—803, London 276.80—277.10, Newyork 56.65-56.85. Praga 167.995—168.795, Tr»1 300.50-311.50.
Belgrad. Amsterdam 22.83—22.80, Berlin 13.534i-18.564. Budimpešta 9.98-9.96, Bruselj 7 915-7.945, Curih 10.94-10.97, Dunaj 799-802, London 276.25—277.05. Ne\vyork 56.60—56.80, Pariz 222.5- 224.5, Praga 168—168.80, Trst 309.5—
311.5.
Curih. Belgrad 9.135, Berlin 123.725, Budimpešta 90.70. Bukarešt 3.24, Dunaj 73.20, London 25—25.625, Newyork 518.5, Pariz 20,86, Praga
15.87,	Trst 28.845, Sofija 8.76, Varšava 58.10, Madrid 89.25.
Trst. Belgrad 32.26 -82.28, London 89.12 do 89.15, Newyork 18.26—18 27, Pariz 71.80—72, Curih
852.95, Dunaj 258.25.
Dunaj. Devize: Belgrad 1248.375, Kodanj 189.95, London 34.5175, Milan 38.765, Newyork
708.6,	Pariz 27.13, Varšava 79.53. Valute: dolarji 706.95, angleški funt 34.45, francoski frank
27.88,	lira 38.72, dinar 1240. češkoslovaška krona 2099.25.
Praga. Devize: Lira 184.5, Belgrad 59.45. Pariz 132.5. London 163.4, Newyork 33745. Dinar: Newyork 176.15, Berlin 7.39, London 276.5.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Današnja tendenca za vojno odškodnino v Zagrebu in Belgradu je bila slaba. Kurzi so popustili v Zagrebu od 402.5—403 na 400—402, v Belgradu od 404—404.5 na 401—403. Tudi promel jc bil danes manjši. Za ostale državne papirje tudi slabša tendenca. Na Dunaju Ruše 36.5 napram 35 včeraj
Ljubljana. Celjska 164 den., Ljubljanska kred. 138 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 80 bi., Vevče 135 den., Ruše 260 do 270, Stavbna 56 den., šešir 104 den.
Zagreb. 7% inv. pos. 83 5—84.5, agrari 55 bl„ vojna odškodninu 401—402, okt. 103, dec. 405, Hrv. esk. 91, Hipobanka 55, Jugobanka 91, Praštediona 850—860, Ljubljanska kreditna 138, Šečerana 592—595, Drava 585, Slavonija 16, Trbovlje 475— 490, Vevče 130—135.
Belgrad. Narodna banka 5150, Izvozna banka 1230, vojna odškodnina 401 —403 (promet 3200 kom.) za uit. dec. 407—410.
Dunaj. Podonv.-savska-jadran. 82.9, Živno 110, Hrv esk. 10.75, Ilipo 6.8, Alpine 48.2, Leykani 11.75, Trbovlje 59.95, Ruše 36.5, Slavex 13.
Trst. Adria 182, Assicurazioni Generali 4610, Cosulich 200, Riunione adriatica 2165, Tripcovich 265, Split cement 222, Trž. Lloyd 265.
BLAGO:
Ljubljana. Les: trami merk. 4/4, 5/6, 6/8, 7/9 od 4—10 cm f. v. n. p. 1 vag. po 250, trami merk 7/9 od 12, 13, 14 m za takojšnjo odpremo f. v. meja 1 vag. 340, deske paral, ostror. očelj. 24 mm III. a f. v. meja 2 vag po '130, deske smreka, jelka ostror. lahko konične 12 111111 monte f. v n. p. 1 vag. po 560, deske 24 in 4-8 mm monte 1 v. n. p. 1 vag. po 450; zaklj. 6 vag. Tendenca neiz-premenjena
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post. plač. 30 dni dob. prompt) pšenica 78.79 kg 2%
bč. ml. tar. 340.5-342.5, za nov. 350—352.5, sr. 337 —389, slav. 334—33«, koruza bč. nav. vozu. 245—250, ml. tar. 240—245, moka 0 vag. blago, plač. po prejemu 490; zaklj. H'A vag. pšenice; tend mirna.
•Novi Sad. Pšenica 78—79 kg 2% bč 290—295 bn. 285—290, sr. 285 -290, bč. 79-80 kg 2% 29f do 300; rž bč. 72 kg 2% 280—290; oves bč. 202.S do 207, sr. 205—210; ječmen 65—66 kg bč. in sr. 255—260; bč. 68—69 kg 270—275; koruza bč suš. 192.5-195, vag 12-1 182.5-185, 3-4 290- 292.5, 3-4—5 21Ž.5—215; bn. 12-1 182.5—185, sr. 12 do 1 182.5—185; fižol bč. beli 325—330; moka baška 0 g 415-425, 2 895—405, 5 870-390, 8 208 do 205, otrobi: bč. slav. sr. 170—175. Tendenca ne-izpremenjena.
Budimpešta. Razpoloženje v začetku medlo, pozneje izboljšano. Uradno notirajo: pšenica okt. 30—30.20, zaklj. 30.18—30.20, marec 32.14, 32.80, zaklj. 32.28—32.80, rž okt. 29.06, 29.04, zaklj. 29.06, 29.08, marec 30.06, 30.20, zaklj. 30.14—30.16, koruza maj 24.72, 24.76, zaklj. 24.76—24.78.
Chioajro 14. okt. (Začetni tečaji). Tendenca pri otvoritvi vzdržana. Pšenica dec. 131.125, marec 134, koruza (mirna tendenca) dec. 89.25, marec 92, oves vzdržan dec. 47.125, marec 49.25, rž vzdržana dec. 96.625.
I Svetovna marka: Ccndre de rose 11 Rouge mandarine	I
BourloU — Pnrlt |
CerUveni vestnih.
Marijanska kongregacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani: V nedeljo dne 16. oktobra
ob j)ol sedmih zjutraj skupno sv. obhajilo, v ponedeljek dne 17. oktobra ob pol sedmih zvečer
shod.
. TurisiiKa
T. K. Skala opozarju članstvo na manifesta-cijski olimpijski sprevod, ki se vrši v nedeljo Priporoča se članom, da se obhoda po možnosti udeleže v smučarski opremi!
Taristovski klub »Skala« poživlja svoje člane, da poravnajo najkasneje do 13. novembra t. 1. članarino za jK)slovno leto 1927-28, ker se v nasprotnem slučaju črtajo iz članstva. — Odbor.
Orel
Orliškim krožkom. Za udeleženke letnega občnega zbora Slovenske Orliške Zveze, ki se bo vršil 23. oktobra t. 1. je 7. odlokom P. D. št. 64.654 po vseh železnicah dovoljena polovična vožnja za dneve 22.-25. oktobra t. I. — Vsaka udeleženka kupi na odhodni postaji vozno karto do Ljubljane. Na karto naj prosi moker žig in pove, da se udeleži občnega zbora. Pri dohodu v Ljubljano se vozna karta ne sme oddati, ker velja tudi zn vožnjo za nazaj. Vsaka udeleženka mora imeti r seboj od svojega krožka (odbora) podpisano pooblastilo za občni zbor. - Slovenska Orliška Zveza.
Orlovski odsek Sv. Jurij ob Taboru priredi dne 16. oktobra 1927 ob 3. uri popoldne v Ojstriški vasi dramo »Sin«. Po predstavi prosta zabava in srečolov.
Vaditcljski točaj. 14dnevni vaditeljski tečaj se prične v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu v Ljubljani. Vsi točno! Bog živi! Predsedstvo O. P.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 14. oktobra 1927. Višina barometra 308'8m
Opazovanja		Barometer	toplota » C1	Rel. »1 nga	Veter in brzino ▼ m	Oblač-nosi 0-R	Vrsta padavin		i — 1 1 *	«J 'e "i ii
kral	I						ob opazovanju	v mm do 7h		
Ljubljana	8	762-7	6-3	87	s 2	10			15-0	4-4
Maribor		762-6	7*0	90	SW I	0			10	4
Zagreb		763-6	8-0	85	SW 2	8			12	8
Belgrad	8	764-2	7-0	74	SE 12	0			11	b
Sarajevo		766-0	4-0	9S	mirno	10			12	2
Skoplfe		766-9	9-0	74	mirno	0			15	4
Dubrovnik		763-1	16-0	54	mirno	10			20	10
Split	7	763-4	13-0	72	NE 2	1			21	13
Prago		761-3	19-0	98	S 2	8			U	U
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 756
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 15. oktober: Večinoma oblačno, deloma dež, .začasno top leje, potem hladneje. Severozahodni, proti severu zavijajoči vetrovi. 1
Mark Twain:
38
Kraljevič in siromak.
v Pravljica za mlade ljndi vsake starosti.
1: Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec.
V bližini stoječi mladič se je spustil v zasmeh-Ijiv smeh in kralj bi se bil vrgel nadenj, toda Kanti — ali Hobs, kakor se je sedaj imenoval — mu je ubranil in rekel:
»Miruj, Hugon, ne muči ga in ne draži. Pamet mu je zmešana in tvoje vedenje ga razburja. Takoj dobiš svojo mrvico- jedi.«
Hobs in Hugon sta se jela na tihem razgovarjati, kralj pa se je odmaknil od neprijetne družbe, kolikor se je le mogel. Umaknil se je v somrak na drugem koncu skednja, kjer je našel prstena tla, postlana čevelj visoko s slamo. Tukaj je legel, potegnil mesto odeje slamo čez sebe in se kmalu zatopil v misli. Težile so ga mnoge žalosti, a vse je potisnila v pozabljenje najhujša izguba očeta. Ime Henrik osmi je ostali svet mrzlo pretresalo in predstavljalo pošast, iz katere je dihalo pogubljenje in ki so njene roke delile smrt in bičanje. Ampak temu dečku je ime vzbujalo prijetna čuvstva, podoba, katero je vzbujalo v njem, je bila sama ljubezen in plemenitost. Poklical si je v spomin dolgo vrsto ljubezni polnih dogodljajev med očetom in sinom, ljubeče razmišljal o njih, in obilne solze so živo pričale, kako globoka in resnična je bila žalost, ki mu je prevevala srce. Ko je popoldan počasi mineval, se je deček utrujen od nadlog, ki so ga tlačile, polagoma zazibal v pokojno, zdravo spanje.
Precej časa je preteklo — koliko, sam ni vedel — ko se jo prebudil in ležal v nekaki polzavesti; in ko je ležal z zaprtimi očmi, nejasno ugibajoč, kje da je in kaj se je zgodilo, je začul nek šumeč glas, čemerno
prasketanje dežja po strehi. Obšlo ga je lagodno čuv-stvo prijetnosti, ki ga pa je v naslednjem hipu surovo prekinil zbor cvilečega hehetanja in zadirljivega smeha. Neprijetno ga je dirnilo in razgalil je glavo, da bi videl, odkod prihaja ta dirindaj. Neprijazen, grd prizor se je nudil njegovim očem. Na sredi na drugem koncu skednja je gorel svetal ogenj, okoli njega pa je v rdečem svitu ždela tako pestra družba potepuhov in lopovov, da o taki še nikoli ni bral niti sanjal. Med njimi so bili korenjaški hrusti, zarjaveli od bivanja na prostem, z dolgimi lasmi in oblečeni v fantastične cunje; drugi so bili mladeniči srednjih let, divjega obraza in podobno oblečeni; dalje slepi berači s krpami ali ovoji čez oči; pohabljenci z lesenimi nogami in bergljami; razni bolniki z gnoječimi se ranami, ki so jim gledale izza nezadostnih omotov; med drugimi so bili tudi krošnjar lopovske zunanjosti s svojo krošnjo, brusač, klepar in padar, vsak z orodjem svojega poklica. Nekatere izmed žensk so bile komaj doraščena dekleta, druge so bile v najboljših letih, zopet druge stare nagubane babure, vse pa so bile glasne, brez sramu, grdega govorjenja, in vse umazane in razcapane, povrh teh so bili trije majhni otroci z bednimi obrazi in nekoliko sestradanih šče-net z vrvicami okrog vratu, kojih naloga je bila, da so vodili slepce.
Napočila je noč, druhal se je baš nehala gostiti in popivanje se je pričelo. Vrč z žganjem je romal od ust do ust. Zdajci se je vzdignilo splošno klicanje:
-Eno okroglo! Netopir in Robavs pa Švedra naj zapojo eno okroglo!
Eden slepcev je vstal in se pripravil za petje s tem, da je odvrgel krpe, ki so mu krile prav dobre oči, in napisno tablico, ki je oznanjala vzrok njegove bede. Švedra je odvezal leseno nogo in se stoječ na zdravih celih nogah postavil zraven svojega lopov-skega tovariša; nato so začeii tuliti neko razuzdano pesem, pri kateri se je na koncu vsake kitice ogla-
sila vsa druhal v bučnem zboru. Ko so dospeli do poslednje kitice, je pijano navdušenje doseglo tak višek, da so peli vsevprek, in je nastal tak dirindaj, da so se tramovi tresli.
Ko so odpeli, so se razgovarjali, vendar ne v jeziku tatov, v katerem so prepevali, kajti v tem jeziku so govorili le tedaj, kadar so jih sovražna ušesa utegnila slišati. Tekom razgovora se je pokazalo, da Hobs ni bil novinec med njimi in da se je že nekoč v prejšnjih časih vežbal v tej tolpi. Pozvali so ga, da jim pove, kod je pozneje hodil in kaj je delal, in ko je omenil, da je »slučajno« ubil človeka, so bili precej zadovoljni; ko pa je še povedal, da je bil ta človek duhoven, so mu glasno ploskali in ga primo-rali, da je pil z vsakim posebej. Stari znanci so ga radostno pozdravljali, novi pa so bili ponosni, da so mu mogli podati roko. Ko so ga vprašali, kako je to, da ga toliko mesecev ni bilo med njimi, jim je odgovoril :
»V Londonu je boljše kakor na deželi in zadnja leta tudi bolj varno, ker so postave tako ostre in se tako strogo izvršujejo. Da se mi ne bi bila pripetila tista majhna nezgoda, bi ostal še naprej v mestu. Sklenil sem bil, da sploh tam ostanem in se nikdar več ne podam na deželo — toda tista nezgoda je naredila konec temu.«
Vprašal je, koliko članov šteje sedaj vsa družba, in poglavar mu je odgovoril:
:: Petindvajset možakov vsake vrste, pa ženske in drobiž ter druge pritikline. Večina je tukaj, ostali pa so na potu na vzhod po zimskem poslu. Ob zori od-idemo za njimi.«
Ampak med poštenjaki okrog sebe ne vidim Vena. Kje pa je?«
Ej, revež, njegova hrana je žveplo, ki pa je prevroče za občutljiv okus. Nekako sredi poletja je bil v nekem metežu ubit«
=111=111
.2. g
w aj I« 'r4
S b «Q
m xJ
IU « > 5!
M ^
.. M Oj
C N .2, ? S S •2,-f v-3 «
" -f M
g S
B .Si, 'o
8
(N
N
O d
p -S
S? O
j? m IM
"	> eo
to	»J 09
®	£
•	2 c •ž e
N	H
a	2 J
s
o «
8P-Č
o . to n
M
a ®
> TJ
g .2	a
5 o	-
-i- 2	"Ž
im «	,5
t»
w> a
aro
s
EP
<L> OJ
■f N
a
s
t«
S
3 o
JS .C
»■e « R
tn
■X O
>Ti
s
_ «J
®
-c Ji D W c
r-j S3
»J < B
S f
<
jS
rf)
a
v E3 1 5
MALI OGLASI
Vsaka drobna vršilce ("SO Din ali vsaka beseda SO par Najmanjdl oglu 3 aH 3 llln. Oglasi nad dcvel vrstic sc računalo više. Za odgovor cnamho! Na vprašanja brez znamke ne od(]ovar|amo!
Orehova jedrca
lepo zdravo, letošnje blago, kupite najceneje pri Sever in Komp., Ljubljana
Učenka
15 let stara, iz boljše hiše, bi se učila šivanja v modnem salonu, kjer bi imela stanovanje in hrano. — Ponudbe prosim: Trgovina, Gor. Lendava Itev. 171.	8106
želim službe
v elektrarni z Dicsclmo-lorjem kot začetnik. . Ponudbe z zahtevami na L. J., pošta Onek pri Kočevju.	8049
Mesto šoferja
za luksus in tovorni avto, ISčem. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 8052.
30 let staro, v kuhanju tzučeno DEKLE želi kot
KUHARICA
vstopiti v službo v kako župnišče v Sloveniji. —-Vprašanje naj sc naslovi na: »Pridna kuharica št. B151« upravi »Slovenca«.
Mizarski pomočnik
želi stalne službe v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8120.
Duhovnik-penzijonist
dobi službo; novo župnišče, tik postaje Uršna sela —Toplice. Plača po dogovoru. - Oglasi: Župni urad Toplice (Dol.).
Čevljarske vajence in učenke
za prešivalke sprejme VOIKA, Krekov trg 10.
DržTvpokojenci
in drtigi dobijo stalen zaslužek pri novem podjetju v Ljubljani. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod št. 1500-8170.
Sprejmem UČENCA
za pekov, obrt, s popolno oskrbo v hiši. Mora biti zdrav in ne pod 15 let star. - Oglasiti se na Lovro Slivnik, Brežice 11
"PRODAJALKO""
za trgov, z meš. blagom, samo dobro računarico, takoj sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval upravi »Slovenca« pod šifro »Prodajalka« 5t 8163.
Cnhn 'eP° prazno, CUfJU s pOSCb. vhodom, v sredini mesta, iščeta dve solidni gospodični, koji sta ves dan odsotni - za takoj ali s 1. dec. Plačata dobro. -Ponudbe pod: »Solidni« na upr. lista pod št. 8096.
Stanovanje
v sredini mesta dobi s 1. nov., kdor da brezobrestno posojilo. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Ugodno stanovanje«.
Trgovski loka!
iščem za trgovino z meš. blagom, z dobrim prometom, najrajši brez zaloge, za takoj. — Ponudbe na upravo lista pod št. 8026.
Odda se v sredini mesta
suh lokal
na dvorišču (50 m'), podstrešje in več kleti. — Naslov v upravi št. 8118.
POZOR! KROJAČI, šivilje in čevljarji,
ako Vam Vaši stroji nagajajo, obrnite se na specialno mehanično delavnico Justin GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ul. 14, ker ima ista spec. oddelek za popravila strojev vseh vrst.
Poravnajte naročnino!
HLODE
bukove la. in hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI — Ljubljana.	7490
Naša obrt
Strojna pletilja
sprejme delo na dom. -Naslov v upravi 8t. 8086.
Kemična pralnico
ln barvanje ohluk v najrazličnejših barvah izvršuje dela v najkrajšem času pri najnižjih cenah
ANTON BOG
Šelenburgova ulica 6/1. Tovarna Vič- Glince
Budilke
f® F- Čuden
,« iji' Sjjubljana Prešernova 1
Priporoča se trgovina t železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
PSeničiiG niofro
najboljših mlinov nudi najco nejo veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
VOL«. Liubliana
Resljeva cesta št. 21
Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje.
Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika. Tel. 2820.
V nedeljo
16. oktobra vsi na otvoritev salona. — Godba! Začetek ob 4 popoldne.
Gostilna Usenik
Borštnikov trg št. 2.
Za obilen obisk se priporoča F. Usenik, gostiln.
Kdor je priden
iahko zasluži letno 35.000 Din. — Samostojno, lepo delo. Pišite na upravo »Slovenca« v MARIBOR pod šifro: »Novo« in priložite 20 Din za navodila in vzorce. 8119
Priložnostni nakup!
Proda se skoraj nova kjnn z velikim vrtom, llldd v Ljubljani, blizu trnov, cerkve. Cena in plačilni pogoji ugodni. Na razpolago je lepo stanovanje. — Poizve se v pisarni Blasnikove tiskarne v Ljubljani. 8150
IZGUBILO
se je v torek ob 7 zvečer na gl. kolodv. PLATNO za stojnico (rantoha). Pošten najditelj naj ga vrne proti primerni nagradi na naslov: Ciglič, Stritarjeva ulica 7-1., Ljubljana.
s^Eisrararases^iK; IZJAVA.
Podpisani Mih. Burgar izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravil Stanko Eurgar. -Mihael Burgar.
Nova velika, lepa povest
iz našega domačega življenja
Spisal Slavko Savinšek.
Povest se godi v enem najlepših delov Slovenije, na Golici in v gorah od Kepe do Stola ter na pobočju in v dolinah, na kranjski in koroški strani teh gor. — Osebe v tej povesti so naši kmetje, ki te bore za svoj obstanek in kruh z zemljo, finan-carji, viharji in plazovi. Glavna junakinja v zgodbi je Hribarjeva Cilka v svoji neomajni poštenosti, zvesti ljubezni, nežni dobrosrčnosti in neklonljivi odločnosti. — Faa naša nepokvarjena mladenka. Povest je začela ravnokar izhajati v tedniku Domoljubu. Krasilo jo bo blizu 30 izvirnih slik. Kdor jo hoče od začetka brali, naj takoj naroči „Domoljuba", ki stane do konca tekočega lela samo 10 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani.
■ NIZKE CENE!
Dognana fc
lstina, da je jesenska ln zimska doba izredno prikladna za oglaševanje v ..SLOVENCU", prav posebno pa v njegovi nedeljski izdaji. V teh mesecih se časopis neprimerno pazljivele prečita. Ne prezre se niti najmanjši oglas. Trgovci, obrtniki ln sploh vsi, ki imate kaj naprodaj, Izrabite v polni meri to ugodnost ob vsaki dani priliki in oglašujte v „SL0VENCU". Cenik ali proračun zahtevajte od uprave. Uverjenl bodite, da bo s tem dosežen velik uspeh — dos ežena
PREPRIČAJTE SE I
Vaša vdiha korist!
IBBiailBBBIII
Prvovrstno delo, knugoveznica k. t. d. Zmerne cene,
To je naše geslo!
Mmca ln Mrnlci poslovnih knjig v LlBbllanl. Kopllarleva ul. 6,11


A«

Da sem kot rožica lilija, da vedno se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, slovečega miia —
99
CSaiela"
jugoslovanske tisicarne v umimm
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPIDE ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTCTIPI3E ♦ KOMBINIRANE KLIŠE3E ZA NAVADEN IN NAJFIN. PAPIR KLEŠE3E PO SLIKAH. PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH, FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE
lil m 18> <r>wr" zeleno francosko žganje
je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cena - Glavna zaloga:
Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper"
Celje, Gosposka ulica 26.
Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano
raznovrstno pohištvo
naj si ogleda zalogo pri
Egidiju in Karlu Erjavec, Bred
(poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano).
Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamči. (Daje se tudi na obroke.)
Zakaj? Zato!
opažate, da se Vašemu podjetju od strani občinstva posveča mnogo mani pozornosti, kot ste pričakovali v začetku?
ker se premalo ali pa morda celo nič ne poslužujete reklame v časopisu. Poskusite in prepričali si boste o resničnosti reka: Kdor ne oglašuje, ne napreduje I
Razglas.
Dva nova sejma.
Občina Veliki Gaber, okraj Litija, naznanja, da se vršita v vasi Velikem Gabru dva nova živinska in kramarska sejma, in sicer: 30. oktobra in 30. aprila vsakega leta. Sejma sta za govedo, konje, drobnico, prešiče in vsakovrst. kramar, blago. - Kupci in prodajalci se vabite v obilnem številu.
sssfflraianHsaBBiHHBsnBia
INa razpolago je ,še nekaj izvodov celotnega prvega letnika v izvirni vezavi.
Cena brez poštnine 80 Din, po pošti 15 Din več.
Znesek naj se pošlje naprej na upravo »Slovenca« z natančno označbo: Naročam vezan letnik »Ilustrov. Slovenca« 1925.
Kdo želi svoj lastni dom?
V Savinjski dolini, tik železn. postaje, v lepi in zdravi vasici, se bo prihodnje leto zidalo več majhnih enodružinskih hišic skupno z zemljiščem, vrtom, električno razsvetljavo in vodnjakom vred po ceni JS|P- 40.000 Din.	Vsaka hišica bo
kompletno izgotovljena. — Zidalo se bo le tedaj, ako se bo najmanj skupno oglasilo 16 reflektantov, kateri bodo založili v posojilnici 40.000 Din do 1. januarja 1928, ter izpolnili pogoje. — Hišice bodo pripravne za penzijoniste, zasebnike, uradnike iz Celja ter za majhne rokodelce. — Reflektanti naj vložijo svoje ponudbe v zapečateni kuverti do 20. oktobra 1927 pod: »Lastni dom« št. 8025 na upravništvo »Slovenca«.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporoča za praznik Kristusa Kralja:
Bartmann, Dr. B., Jesus Christus unser Hciland und Kiinig. 664 strani, vez. Din 144.
Bettenburg C., Gedanken zu Predigten uber das Konigtum Jesu Christi. 94 str., nevez. 30 Din.
Cohausz S. J., Jesus Christus der Kiinig der Welt. 158 str., vez. 40 Din.
Drexel, Jesus und die Seele. 9(5 str., nevez. 11 Din,
Faustmann K., Christkonigslcst. Sechs Vortrage nach den Gedanken der Christkonigs-Enzy-klika Pius XI. 87 str., nevez. Din 31.50.
Gerster P. T. V., Jesu soziales Kiinigtum. Predigt-zyklus. 61. str., nevez. Din 13.50.
Haendly P. A., Gott — Christus. Heligiose Zeit-gedanken. 92 str., nevez. 27 Din.
HUttenschvviller P. J., Christus — Kiinig. 31 Le-sungeu uber das Konigtum Christi. 144 str., nevez. Din 16.50.
Jehle Dr. E., Der gftttlicho Heiland, mein Fiihrer zum Lebensgliick. 96 str., nevez. Din 19.50.
Krdss Dr. ,1., Thron und Reichszeichen des Kiinigg Jesu Christi. Scchs Predigten jjber das Konigtum Jesu Christi. 38 str., Din 23.
Lucas J., Die Reichtiimer des gottlichen Ilerzens Jesu. 128 str., vez. Din 80.
Marmion D. C, Christus das Leben der Seele. 4(33 strani., nevez. Din 91.
Mateo, Hin zum Konig der Liebe. 307 strani, vez. Din 62.50.
Meyenberg A., Jesu^ der K^nig und sein Konig-reicli in der IU. Sehrift. 64 str., nevez. 28 Din.
Pitynek A., Am Herzcn Jesu. 33 Zeitgemiisse Le-sungen. 27b str., vez. Din 70.
Rohnriller G., Jesus Christus der Gottmensch und Gcloser. Zvezek I.-III., nevez. 115 Din.
Gottig J., Der Iiasttag am Ilcrzen Jesu. Anleitung zur monatlichen Geistessammlung. 149 str., vez. Din 32.50.
Schenz Dr. A., Jesus und wir im Spiegel des Kirchenjahres. 136 str., nevez. 38 Din.
Schumacher W., Christus unser Konig. Zeitgemiisse Gedanken uber Konigtum Christi. 62 str., nevez. 30 Din.
Oficij D. N., Jesu Christi Regis, za brevir. 7 Din
Mašni formutar D. N. Jesu Christi Regis za mi-sale 5 Din.
adružna go§poctsito. Ibaomico. d.d.
Brzo'av. naslov: Gospobanka Efiilslf	Miklošičeva cesta lO Telefon št.2057,2470 in 2979
Kapital i rs rezerve skupno nad »in 16,000.000--, vloge nad Din 250,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V2°/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000.— n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35' — . Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredno loterije.
ssacT-inT.t