Ptuj, torek, 28. junija 2005
letnik LVIII • št. 43 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Pomirjujoie varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo.
Dominko d.o.o., Zadruini tig 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Mi Že nabiramo kondicijo!
Kaj pa vi?
3Jp
mara
v
Štajerski
še 64 dni
www.perutnina.com
Šport
Kolesarstvo • Mitja Mahorič prvič zmagal na Ptuju
Stran 7
Šport
Nogomet • Drava brez nadaljevanja - a z novimi izkušnjami Stran 7
Politika	Po naših občinah
Sp. Podravje • Ptuj	Janški Vrh • 14 km
izgublja razvojne	vodovoda za tri ob-
možnosti	čine
Stran 2	Stran 5
Po naših občinah
Ormož • Nadzorni odbor je slabo nadziral
Stran 4

36. slovenski festival domače zabavne glasbe fiËMÎ 2005	^

i -^Skyf i
IVIiTioritski samostan Ptui. 8. iulii 2005 ob 19.30
9770040197077
Uvodnik
Tekmovanje
m
Ves vesoljni svet pravzaprav od pamtiveka tekmuje. Gre za tekmo preživetja, kaj pa je drugega boj za obstanek, ki ga je Charles Darwin postavil nasproti Cuvierovemu mnenju o nespremenljivosti vrst in Lamarcovemu razvojnemu nauku in z nastankom vrst z naravnim izborom vplival na znanost. Z Dar-winom se danes očitno več ne obremenjujemo, kljub temu da smo bili s tem nazorskim pojmom vzgojeni in izobraženi ljudje, ki danes v Sloveniji vladamo, oziroma prenašamo vladajoče. V razvoju človeštva se nenehno tekmuje. Vsaka vojna je bila pravzaprav tekma, o teh pa sploh nima smisla govoriti, saj je naša zgodovinska zgodba v bistvu samo ubijanje in prevzemanje oblasti.
Sam sem se kot zborovodja natekmoval tudi v disciplini, kjer ti sodniki ne morejo izmeriti hitrosti, dolžine in višine in kar dostojno zastopal barve te male, kot pravi Naber, neprepoznavne Slovenije.
Pred časom, ko sem se peljal s pevskih vaj v Cirku-lanah od Mladih prijateljev, je Rado na Radiu Ptuj kramljal z Naberejem, našim nesojenim evropevcem, ki je jokal, kako je Slovenija nepomembna na mednarodni sceni in da glasba na tej prireditvi sploh ni pomembna in takšne brezvezne floskule, pri tem pa nekritično pozabil, da je bilo vsem, ki se vsaj malo spoznajo na glasbo, jasno, da s takšno pesmijo, kot smo šli v Kijev, in s takšnim neprepoznavnim pevskim glasom, kot ga ima Naber, Slovenije resnično ne bo nihče prepoznal. Če so na naši nacionalki prepričani, da lahko izbere pesem za evrovizijo skupina mladostnic oziroma mladostnikov, so se pošteno ušteli. Res je, tudi sam sem imel možnost glasovati, pa nisem, pa še marsikdo ni, najstnice pa so, rezultat je tu. Saj ne gre delati velikega problema iz tega, pa vendarle, takšne rezultate dosegamo tudi na tekmovanjih lepotic, smo neprepoznavni, ostanemo na najnižjem nivoju. V resni kulturni dejavnosti in predvsem v športu smo Slovenci resnično prepoznavni, glede na število prebivalstva, zakaj potem prepuščamo estrado šarlatanom, zakaj???
Franc Lačen
Na borzi
Minuli teden je minil v znamenju padanja tečajev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je do petka izgubil 1,09 odstotka vrednosti in zaključil četrtkovo trgovanje pri 4.510,24 SIT. V isti smeri se je gibal indeks investicijskih skladov PIX, ki je izgubil 1,81 odstotka vrednosti, tečaj pa se je ustavil pri vrednosti 4.203,48 SIT.
Najprometnejši vrednostni papirji minulega tedna so bile delnice novomeškega podjetja Krka, ki so izgubile 0,9 odstotka vrednosti. Skupna vrednost poslov, sklenjenih do petka, je bila 1,07 mio SIT, tečaj pa se je ustavil pri vrednosti 76.986,44SIT.
Med prometnejšimi delnicami so bile še delnice Pivovarne Laško, s katerimi je bilo sklenjenih za 607 mio SIT poslov, tečaj pa je izgubil 0,5 odstotka in se ustavil pri vrednosti 7.166,45 SIT ter delnice Petrola, ki so izgubile 0,4 odstotka, vrednost sklenjenih
poslov pa je bila 468 mio SIT. Petkovo trgovanje so Petrolo-ve delnice zaključile pri tečaju 63.995,17 SIT.
Največjo izgubo minuli teden so doživele delnice časopisne hiše Delo, ki so izgubile 3,3 odstotka vrednosti. Skupna vrednost sklenjenih poslov do petka je bila 11,3 mio SIT, tečaj pa se je ustavil pri vrednosti 28.500,00 SIT.
Barbara Drvarič, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22,1000 Ljubljana barbara.drvaric@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet
Ptuj • Habilitirana še druga skupina
Za višješolska programa mehatronik in kmetijstvo, ki se bosta začela izvajati v jeseni na Šolskem centru na Ptuju, je Strokovni svet Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije habilitiral še drugo skupino predavateljev; sklepe o habilitaciji jim je podelil mag. Robert Harb, v. d. ravnatelja Višje strokovne šole. Program mehatronik se bo izvajal po rednem in izrednem programu, kmetijski program bo sprejel zgolj izredne študente. Na izrednem programu šola lahko sprejme še kandidate za oba programa, saj je še nekaj prostih mest.
Fl
Velovlek • Kritično na zboru LDS
Ali Ptuj izgublja razvojne možnosti?
V Velovleku so se minulo soboto, 24. junija, na predprazničnem zboru pred dnevom državnosti sestali člani mestnega odbora LDS Ptuj in izrazili ogorčenje zaradi nenadne odločitve vlade, ki je v proceduro vložila predlog zakona o skladnem regionalnem razvoju, saj naj bi njegovo sprejetje pomenilo neprecenljivo izgubo za širše ptujsko območje.
Kot je po zboru v Velovleku povedala predsednica mestnega odbora LDS Lidija Majnik, so načrtovali običajen predprazničen zbor, na katerem so svoje člane seznanili z aktualnimi razmerami znotraj stranke, saj je sama tudi članica izvršnega odbora in sveta LDS, istočasno pa proslavili tudi dan državnosti.
"Žal pa smo liberalni demokrati in širše ptujsko območje doživeli šok zaradi nenadne vložitve predloga zakona o skladnem regionalnem razvoju v vladno proceduro, saj se s tem razblinjajo naša petletna prizadevanja, da bi Ptuj pridobil funkcionalno zaključeno regijo oziroma samostojno regijo Spodnje Podravje,"je poudarila Majnikova.
Takšen predlog zakona, ki so ga vladne stranke pripravljale v strogi tajnosti in ga vložile v proceduro, po besedah Majnikove pomeni neprecenljivo izgubo za nadaljnji razvoj širšega ptujskega območja, saj se je vlada odločila za razdelitev Slovenije na dve kohezijski regiji, razvojne regije pa bodo postale statistične in jih bo 12. To pomeni po njenem mnenju za širše ptujsko območje
veliko izgubo, saj bodo, če bo zakon dokončno sprejet, odslej o naši usodi odločali v regijskem centru Maribor, kamor naj bi se preselile tudi upravna enota in druge regijske državne službe.
Majnikova je pojasnila, da so si v lDs že pred več kot štirimi leti v predlogu omenjenega zakona izborili termin funkcionalno zaključena regija, še več naporov so vložili tudi v poznejše oblikovanje samostojne regije Spodnje Podravje s središčem v Ptuju. Ko pa so takšen predlog vložili v proceduro po hitrem postopku, je prav poslanec s ptujskega območja Franc Pukšič zahteval obnovo procedure in redni postopek, ker naj bi bil to projekt njegove stranke SDS. To je postopek sprejema zakona zamaknilo za več mesecev, ker pa se je mandat bližal koncu, ga niso več uspeli ponovno spraviti v parlament.
"Nova vlada je očitno pohitela, nov predlog zakona je pripravljala v strogi tajnosti dober mesec dni in ga nepričakovano vložila v vladno proceduro. Zavajali so nas do zadnjega trenutka! Ogorčeni smo, ne najdem besed. S tem
Sedem (ne)pomembnih dni
Spet (ne)prepoznavni

Seveda je (ne)poznavnost lahko »sektorska« in »globalna«. Ali še bolje - »sektorska« (ne)poznavnost vpliva na »globalno« in »globalna« na »sektorsko«. To pač ni sporno in pravzaprav je škoda, da so se nedeljski govorci na POP TV (Matjaž Gantar, Tone Vogrinec in Franci Zavrl) tako dolgo ukvarjali predvsem s pojasnjevanjem in »teoretiziranjem« okoli tega, namesto da bi - kot zelo znane slovenske osebnosti in svetovni popotniki - več in konkretno spregovorili o tem, kaj bi bilo treba storiti (in kaj so storili), da Slovenija premnogim ne bi bila še vedno (prevelika) neznanka.
Pravzaprav se z (ne)prepoz-navnostjo Slovenije nasploh ukvarjamo preveč abstraktno in zgolj po nekakšnih občutkih, ne da bi zares prav vedeli, kaj sploh hočemo, ko govorimo o (ne)poznavanju Slovenije v Evropi in po svetu. Že samo zavedanje, da se ves svet vendarle ne vrti predvsem okoli nas, bi nas marsikdaj postavljajo na trdnejša tla in omogočajo realnejše ocene o naših zmožnostih in predvsem tudi možnostih. Za koga želimo biti predvsem prepoznavni in po
Ptuj resnično izgublja vse razvojne možnosti, saj se bo o vsem odločalo v Mariboru."
Velik del krivde za takšno nenadno odločitev vlade Maj-nikova očita predvsem trem odgovornim ljudem s ptujskega območja: državnima sekretarjema Miroslavu Luciju in Francu Pukšiču ter poslancu Branku Mariniču, ki so kot najodgovornejši v vladni stranki dobro vedeli, za kaj gre, da
Ptuj s takim predlogom veliko izgublja, pa niso storili ničesar v korist svojega, ptujskega območja; s svojimi izjavami naj bi javnost celo zavajali. Majniko-va je zato izrazila željo, da bi se zelo rada soočila z vsemi tremi možmi, saj so občanom s Ptujskega, ki so jih volili in jim tudi zaupali, dolžni pojasniti, zakaj niso ukrepali, kajti njihovo zaupanje so po njenem izgubili.
M. Ozmec
Predsednica MO LDS Ptuj Lidija Majnik: "Ogorčeni smo, gubija razvojne možnosti!"
M. Ozmec
Ptuj iz-
čem? Brez kakšnih posebnih manjvrednostnih kompleksov ali pretirane domišljavosti se moramo zavedati, da naša (ne-)prepoznavnost ni kakšen poseben fenomen, ki je omejen zgolj na nas. Tako kot marsikdo v Evropi ne ve čisto natančno, kam bi (geografsko, pa tudi drugače) umestil Slovenijo, tudi v Sloveniji zagotovo ne manjka ljudi, ki bi imeli (in imajo) težave s poznavanjem (zlasti boljšim) posameznih evropskih držav, da o svetu sploh ne govorim. Včasih se zdi, kot da svetovna globalizacija s seboj prinaša poleg fenomenalnih sprememb in novih kvalitet tudi dobršno mero (namerne ali naključne) enostranskosti in zamejenosti, še zlati na informativnem področju, kjer imajo čedalje bolj prevladujoč (in nasilen) vpliv predvsem informacije s posameznih območij, ki tudi drugače obvladujejo svet, pri čemer sploh ni vedno najpomembnejša vsebina dogodka, ampak njena lokacija. Hočem reči, da na posameznih točkah sveta nastajajo čisto posebni pogledi na življenje in dogajanja na posameznih kontinentih, svojevrstna vrednostna merila, ki iz »igre« (marsikdaj nepojasnjeno) izključujejo marsikaj, brez česar ni prave celote in prave podobe. Lahko bi govorili o ne-
kakšnem ekskluzivizmu, ki svojo »moč« gradi in dokazuje tudi tako, da posameznih držav ali narodov preprosto noče videti in poznati.
Še ne tako davno so nekatera evropska raziskovanja javnega mnenja opozorila na prav nepojmljivo nevednost in nepoučenost o posameznih državah, predvsem tudi o Sloveniji, ki so vstopale v Evropsko unijo. Nisem slišal, da bi se pristojni iz držav s takšno »nevednostjo« kdaj pozneje kaj posebej ukvarjali s tem vprašanjem, kaj šele, da bi načrtovali kakšne si-stematičnejše oblike preseganja takšnega skrb zbujajočega stanja. Tomaž Gantar je zdaj na televiziji razkrival, da »srečuje tudi v Italiji« ljudi, ki ne vedo, kam bi dali Slovenijo, ob tem pa sem trdno prepričan, da se Gantar ravno ne druži z ljudmi, ki bi jim lahko nasploh pripisali splošno nerazgledanost in neznanje _ Ali gre res za nevednost ali pa za aroganco?
Včasih je prav šokantno, s kakšno prostodušnostjo in brez najmanjše zadrege še zlasti posamezni »Evropejci« razlagajo, da nimajo najmanjšega pojma o Sloveniji. Po drugi strani pa sem na nedavni poti po Egiptu naletel na ljudi različnih profilov - od tistih s cestnega dna do različnih prodajalcev in različnih državnih in turističnih delavcev, ki so se na vse možne načine trudili (včasih očitno tudi s pretvarjanjem) dopovedati, da vsaj nekaj vedo
o Sloveniji, če nič drugega, da je »lepa dežela«, ob tem pa je bilo neverjetno veliko tistih, ki so Slovenijo povezovali s Titom in Naserjem _
Ko sem bil pred mnogimi leti kot gost ameriške vlade na skoraj dvomesečnem potepanju po domala vseh koncih velikih Združenih držav, me je nekje na jugu - na Floridi - na domačem kosilu sprejel univerzitetni profesor, ki mi je najprej v svoji delovni sobi otroško radosten razkazal na delovni mizi posebej zame razprte enciklopedije in druge knjige, ki so govorile o takratni Jugoslaviji. Nekaj dni pozneje me je v ameriškem zunanjem ministrstvu sprejel visok funkcionar za Evropo in kot znamenje posebne pozornosti do mene nad mizo, za katero sva se pogovarjala, izvesil nekakšno reklamno barvno fotografijo Dubrovnika _
Škoda, da Gantar, Vogrinec in Zavrl niso podrobneje povedali, kako rešujejo stike z (ne)poznavanjem Slovenije pri ljudeh, s katerimi se srečujejo in pogovarjajo. Zanimivo bi bilo slišati tudi njihovo mnenje, ali je Sloveniji ob vsej veliki »promocijski produkciji« (in velikih finančnih sredstvih, ki jih vendarle daje za to) vendarle uspelo strniti nekaj najpomembnejših informacij »sektorskega« in »globalnega« značaja, ki bi dovolj udarno (in prepričljivo) povedale, kdo smo in zakaj se nas izplača (bolje) poznati _
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radiQ-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Intervju • S Samom M. Strelcem o tem in onem, tudi o ptujskem gledališču
»Sem odločen nasprotnik fazne obnove gledališča
»S čim se trenutno ukvarjam? V mariborskem gledališču sem ravnokar končal režijo enega največji projektov v zadnjih letih: Cankarjevih Hlapcev. Na odru in za njim je med predstavo več kot 50 ljudi. Zato trenutno »spravljam noter« svojo odsotnost doma in v pisarni.«
S svojo sedanjo zaposlitvijo, Samo je direktor mariborske Drame in režiser, pravi, da je nadvse zadovoljen, čeprav mu Maribor kot mesto ni pri srcu: »Pogoji ustvarjanja v tem gledališču so najboljši v Sloveniji. Seveda je še dovolj možnosti za izboljšave - tako da ravno odpovedi jutri ne nameravam dajati _ Gre za nacionalno gledališče, z visokimi kriteriji, pričakovanji financerja, pa tudi izbirčne publike, ki že zaradi vsakoletnega Borštnikovega srečanja vidi vse, kar je v Sloveniji na odrih najboljšega. Sicer pa je pomembno, da so z mojim delom zadovoljni drugi, predvsem publika.
Najbolj me veseli, da smo v dokaj kratkem času znova pridobili zaupanje publike, ponudili optimalen program skozi vso sezono, sanirali finance in nato v prvi plan postavili umetnost.«
Kaj načrtujem?
»Pred menoj je režija besedila Nobelove nagrajenke El-firede Jelinek v Celju, nato pa prihodnjo pomlad režiram na domačem odru Hamleta. Gre za dve kompleksni besedili, ki me bosta v prihodnje popolnoma posrkali vase. Sicer pa sanjarim o Čehovu _ In znova Cankarju _ Ta človek je narodov značaj poznal in zaobjel bolje kot vse slovenske politične stranke z vsemi njihovimi progami in vizijami skupaj.«
Katere igre si ne bi upal režirati?
»Ogromno dramskih del je, ki jih ne bi mogel režirati, ker jih v osnovi ne razumem, ne dojemam, nič mi ne povejo in me ne vznemirjajo. Mogoče za nekatere stvari nisem zrel. Pri režiji v končni fazi niti ne gre toliko za čas, denar ^ pač pa za vprašanje, ali se v neko gledališko besedilo zagledaš _ Če na koncu uprizoritev uspe, potem gledalci začutijo, zaslutijo, dojamejo »tisto nekaj«, kar je v predstavi in česar ne vidiš ali čutiš, ko samo bereš tekst v knjigi. Pri vsej reči pa so seveda najpomembnejši igralci. Brez njih ne morem kot režiser nič.«
Hm, kako razporejam čas ^
Časa imamo vsi enako: 24 ur na dan. To je edina prava enakost, ne glede na to, ali si direktor ali čistilka _ Odločil sem se, da v svojem petletnem mandatu umetniškega vodje v Mariboru sprejemam do dve režiji na leto. V za-
dnjem času je bilo kar nekaj ponudb, ki sem jih zavrnil.
Kadar režiram, vse ostalo »stoji« in čaka. Potem pa, ko je mimo, delam približno 6 ur v pisarni, spremljam delo na odru, veliko večerov zavzamejo gostovanja v drugih mestih ali pa dežuranje na domačem odru.«
O preselitvi v Maribor
»Nisem nikoli resno razmišljal. Že tako težko izklopim službo, kadar sem doma. Človek še naprej režira v glavi: slike, dialoge, premike ^ To se ne da početi v pisarni med osmo in šestnajsto uro, recimo. Dobra ideja se praviloma nikoli ne pojavi v »delovnem času«. V službi stvari samo še realiziram, v resnici pa stvari nastajajo v glavi med sprehodom z Matijo v parku, med vožnjo v avtu, v nekem zamaknjenem zrenju ali ob najbolj banalnih opravilih ^ Če bi živel v Mariboru, bi bil v gledališču tako rekoč non-stop. Vsak večer imamo kaj na sporedu, predstavo ali vajo. In mislim, da takšna »24-urna« prisotnost ne bi prav nič koristila ne moji kreativnosti, ne mojim kolegom
Moje ambicije?
»Še dobro leto mandata v mariborski Drami. Kako na-
Samo Strelec: »Nobenega smisla nima, da se vsake štiri leta porabi leto, dve za nove načrte, ki nato romajo na pano, prisotni na otvoritvi dvignejo kozarčke in to je potem to.«
prej, ne vem. Vem le to, da me v gledališču vse manj zanima ponavljanje znanega. Pripravljen sem delati karkoli in kjerkoli; edini pogoj je, da lahko mislim, govorim in počnem, kar menim, da je dobro in prav. V nekem intervjuju so me vprašali, kam po Mariboru? In sem odgovoril, da je vendar najbolj logična
Foto: SP
Samo Strelec: »Gledališče je lahko v gradbenem smislu obnovljeno v dobrem letu ^ Župan je na zaključni slovesnosti Skupa dejal, da na Ptuju ni največji problem denar. Tega sem res vesel. Če je res tako, potem pričakujem, da bo zagotovljen denar za celovito obnovo. Faznost bi pomenila zavlačevanje, ohromila normalno delo gledališča za več sezon. To pa za gledališče, ki ima majhno produkcijo, ni smotrno.«
-	sicer moja vsakodnevna
-	pot: Ptuj-Maribor-Ptuj. Via Vurberk.«
Prosti čas
»V filozofskem smislu je ves moj čas prosti čas. Prostovoljno se grem reči, ki se jih grem. Res je, da funkcija umetniškega vodje nosi s seboj pričakovanja (predvsem drugih), ki nato postanejo »obveza«. Sicer sem velik ljubitelj pregovora: Nič ni treba; razen umreti. Kadar nisem v Mariboru ali na gostovanjih v tujini, sem preprosto z družino. Če zvečer zmorem, še malo s knjigo ali sam s sabo. In to je vse. Premalo se gibljem (s svojimi nogami skoraj nič), premalo hodim v kino, premalo se družim s prijatelji. Ja, to so moji cilji za prihodnost.«
O ptujskem gledališču
»Menim, da s ptujskim gledališčem ni nič kaj narobe. Ima svoj program, dva zanimiva festivala. Z ljudmi in sredstvi, ki jih ima, dela in naredi, kar pač zmore. Seveda se je možno zmeraj vprašati, kako naj bo nek sistem še optimalnejši. Ena od neizkoriščenih možnosti je gotovo ta, da bi se vsako leto naredila predstava s ptujskimi igralci. Občutek imam, da jih ima publika rada in dejstvo je, da imajo ti igralci radi svoje mesto in gledališče, ki so ga sami dobesedno gradili. Škoda, da več ne igrajo »doma« ^ Sicer pa: gledališče samo po sebi ni nič drugega kot nekaj zidov in veliko praznega prostora na odru in prazni sedeži
v dvorani. Šele umetniki na odru, z domišljijo, drznostjo, čustvi _ privabijo v dvorano gledalce. Največji kapital vsakega gledališča pa so prav njegovi ljudje - umetniki, igralci in vsi ostali za odrom. Tu se vse začne in konča. In občutek imam, da se ravno tega kapitala - ljudi, na Ptuju ni znalo dovolj dobro »zaposliti«.
In o njegovi prenovi
»Nobenega smisla nima, da vsake štiri leta porabi leto, dve za nove načrte, ki nato romajo na pano, prisotni na otvoritvi dvignejo kozarčke in to je potem to. Še članek, dva v Večeru in Tedniku, pa imamo spet nekaj let mir, pa spet ni treba nič konkretno narediti. Slišati je, da se bo prihodnje leto obnova zares začela. Pri tem se najbolj bojim tega, da bi najprej obnovili pročelje, nekdanjo fasado. V volilnem letu bi takšna fasada mogoče prinesla komu kakšne točke ... Bilo bi pa to tako, kot če bi star, dotrajan, zvožen avto, ki ima za sabo 250.000 km, avtoličar »speglal v nulo«. Na zunaj bi prekrasno izgledal, za vožnjo pa ne bi bil nič varnejši, udobnejši, boljši. Sem popoln nasprotnik faznosti obnove ptujskega gledališča. Stavba je na srečo dovolj majhna, da se jo da obnoviti v dobrem letu in pol. Zame kot gledališčniku je smiselna samo celovita, hkratna obnova, ki bo vključevala vse prostore (lokale) na Murkovi, gledališče in upravno stavbo.
Seveda, gledališče z nekdanjim pročeljem bo ena
najimenitnejših hiš na enem najlepših trgov v mestu. Kot gledališčnik pa vem, kaj je to funkcionalna uporaba že tako skromnega volumna, ki je na voljo.
Meniš, da bo ptujski teater sploh kdaj obnovljen?
»Nisem prerok. Nekoč sem sanjal, da sem kandidiral za župana, dobil volitve in obnovil gledališče. Potem sem se zbudil _ Gledališče je lahko v gradbenem smislu obnovljeno v dobrem letu _ Župan je na zaključni slovesnosti Skupa dejal, da na Ptuju ni največji problem denar. Tega sem res vesel. Če je res tako, potem pričakujem, da bo zagotovljen denar za celovito obnovo. Faznost bi pomenila zavlačevanje, ohromila normalno delo gledališča za več sezon. To pa za gledališče, ki ima majhno produkcijo, ni smotrno.
Sicer sem pa optimist: prihaja čas, ko bo v globalnem svetu, polnem materialnih dobrin, preplavljenem s svetovnimi blagovnimi znamkami, najbolj štela (p)osebnost, korenine, tradicija, duh časa, ideja, zamisel, nenavadnost, neprimerljivost, drugačnost, navdih; za to je pa potrebna ustvarjalnost. Zavedanje naše drugačnosti in odrekanje želji, da bi bili radi podobni drugim (velikim, močnejšim, bogatejšim). Tu ima Ptuj neskončne možnosti. Prenovljeno gledališče bo zato nekakšen simbol prepleta tradicije z utripom sodobnosti, zdajš-njosti. Staro mestno jedro, večstoletna tradicija gledališča na tem mestu - daljša od tiste v Ljubljani ali Mariboru - na eni strani, hkrati pa živo, vznemirljivo gledališko jedro na odru na drugi strani bo postalo prevladujoča paradigma za celotno mentalno sliko Ptuja. Takrat bo Slovenija v Ptuju uzrla moderno, srednjeevropsko, samozavestno, odprto mesto. Odprto za izjemne zamisli, ustvarjalne ljudi. Gledališče kot najbolj živa umetnost (njegovega »izdelka« namreč ne morete shraniti na nobeni knjižni polici, v nobenem muzejskem de-poju, na nobenem filmskem traku), pa bo vzorčni primer sožitja tradicije in inovacije. Epicenter ustvarjalnosti: gledališče je pač križanec literarne, igralske, likovne, glasbene _ umetnosti. V to sem prepričan in samo vprašanje časa je, kdaj se bo vlagalo pretežno v to paradigmo.«
Foto: SP
Kidričevo • Ob prazniku odprli novo lekarno
Večja pozornost svetovanju
V počastitev 8. praznika občine Kidričevo so v četrtek, 23. junija, v pritličnih prostorih novega po-slovno-stanovanjskega objekta v Kidričevem svečano odprli nove prostore krajevne lekarne.
Slovesnosti so se poleg sodelavcev Lekarne Ptuj in enote Kidričevo udeležili kidri-čevski župan Zvonimir Holc, predstavnica lekarniške zbornice Slovenije dr. Darja Frankič, številni poslovni partnerji ter domačini.
Kot je v pozdravnem nagovoru dejala direktorica matične Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., so prvo lekarno v Kidričevem odprli že leta 1973, kot tretjo lekarno takratnih Združenih lekarn Ptuj. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja, vse večjih potreb in tudi vse večje ponudbe je kmalu postala premajhna, sčasoma pa je dotrajala tudi oprema, zato so jo pred leti temeljito obnovili. Čeprav je arhitekt opravil odlično delo, pa je lekarna ostala v istih, premajhnih prostorih.
Vsestranski razvoj je sicer lekarne močno razbremenil, tako da so spremenili tudi način dela in postavili dru-
gačne prioritete, od zdravil se preusmerjajo k pacientu, svoje znanje in energijo pa usmerjajo na področje svetovanja o varni in pravilni uporabi zdravil, bodisi na recept ali brez njega. Potrebo po prostorski preureditvi lekarn poleg vse večje ponudbe in količine zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih izdelkov narekuje tudi spremenjen način dela.
Za izboljšanje komunikacij s pacienti so v vseh lekarnah odstranili steklene bariere, ki so bile včasih zanje tako značilne, v vseh lekarnah so uredili tudi poseben prostor za svetovanje, veliko energije pa usmerjajo tudi v dodatna izobraževanja strokovnih delavcev, s poudarkom na področju komuniciranja s pacienti.
Zaradi vseh omenjenih sprememb in novosti stari prostori niso bili le premajhni, ampak tudi neustrezni za dobro počutje zaposlenih,
Foto: M. Ozmec
Zbrane pred novo lekarno v Kidričevem je nagovorila direktorica Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič.
kar je ugotovila tudi komisija Ministrstva za zdravje, zato so iskali nove, ustreznejše prostorske rešitve. Pri tem so imeli tudi nekaj sreče, saj je občina Kidričevo ravno takrat pristopila k izgradnji poslovno-stanovanjskega
Foto: M. Ozmec
Kolektiv Lekarne Kidričevo vodi Nada Antolovič (prva levo).
objekta. Občina je pokazala velik posluh za ljudi in njihovo zdravstveno stanje, saj so hitro dosegli dogovor, da so lahko lekarno preselili v nove, večje prostore.
Z novimi prostori Lekarne Kidričevo, ki jo vodi Nada Antolovič, so v Lekarnah Ptuj zaokrožili obnove svojih lekarniških enot, saj sta popolnoma obnovljeni matična lekarna na Ptuju in Lekarna Majšperk, ostale tri - v Budini, na Bregu in v Gorišnici pa so takorekoč nove.
V imenu občine Kidričevo so sodelavcem Lekarne Kidričevo in Ptuj ob pomembni pridobitvi čestitali kidri-čevski župan Zvonimir Holc, ki je skupaj z Nado Antolovič svečano prerezal vrvico pred vhodom v novo lekarno, ter predstavnica Lekarniške zbornice Slovenije dr. Darja Frankič in poslanec državnega zbora Branko Marinič. S kulturno-zabavnim programom so prireditev popestrili malčki iz Vrtca Kidričevo in humorist Dule.
M. Ozmec
Ormož • Poročilo računskega sodišča
Slabo so nadzirali
Računsko sodišče je minuli teden objavilo rezultate svojega pregleda delovanja nadzornih odborov (NO) v 20 slovenskih občinah, od katerih nobena ni dobila pozitivnega mnenja. Sedemnajst jih je dobilo mnenje s pridržkom, najslabše pa naj bi bilo v občinah Ormož, Pivka in Rogaševci, ki so dobile negativno mnenje.
Računsko sodišče je pregledalo delovanje nadzornih odborov v letih 2003 in 2004. Tričlanski NO v občini Ormož, za katerega je bilo v proračunu leta 2003 zagotovljeno slaba dva milijona sredstev (0,077 % proračuna), vodi Silvo Žižek. V tem letu so delovali tudi brez sprejetega programa, v pregledanem obdobju so imeli skupno 21 sej in izdelali so dve poročili. Po dognanjih računskega sodišča naj bi si v Ormožu nadzorniki izplačali
okrog 320.000 SIT preveč, in sicer za seje, ki jih sploh ni bilo. Poleg tega naj bi za 301.000 SIT presegli z aktom določeno mejo izplačil na člana NO. Očitki pa so leteli tudi na vsebino statuta.
Ormoški župan Vili Tro-fenik o zadevi pravi, »da so ugotovitve računskega sodišča tiste, na katere ni priziva. Glede pripombe na neustrezno statutarno določilo moram povedati, da je osnutek statuta, ki je sporen, napisal inštitut na Pravni fakulteti in
ne amaterji. Takih statutov je veliko po Sloveniji. Besedilo statuta je že spremenjeno in gre za goli formalizem. Kar pa se preveč izplačanih sejnin tiče, zgleda, da nadzorni odbor ni ustrezno dokumentiral svojega dela. Jaz ne morem ugotavljati, ali je ustrezno ali ne, ker nimam na voljo nobenih podatkov. Odre-dbodajalec za svoje stroške v občinskem proračunu je nadzorni odbor. To je edina postavka, kjer ni odredboda-jalec župan. To pa zato, ker
bi bilo neokusno, da župan priznava stroške za delo NO, če NO nadzira njegovo delo. Seveda bi bilo lepše, če tega ne bi bilo, ni pa to tako huda zadeva. Bo pa medijsko zelo odmevna. Kaj takega se lahko zgodi vsakemu, vendar v javnih financah ne sme biti napačno izplačan niti tolar. Odgovorna delavka bi jih lahko na napako opozorila.«
Zanimalo nas je tudi, ali bodo kašne posledice za kogar koli. Trofenik pravi: »Omenjena delavka ni več zaposlena v občinski upravi. Sicer pa gre bolj za nevednost ali malomarnost, da se niso s kom posvetovali. Gre za čudno logiko, da je postavko v proračunu treba porabiti do konca, kar seveda ni res. Enaki apetiti in miselnost se pojavlja tudi pri sejninah in sredstvih za svetniške klube in podobno. Čutil bi se odgovornega, če bi bil sam odredbodajalec, tako pa ne.«
vki
Od tod in tam
Ormož • Proslava ob prazniku
Osrednja občinska proslava v počastitev dneva državnosti je potekala v lepem ambientu grajskega dvorišča v Ormožu. Na prijeten poletni predvečer praznika je nastopil kvartet Akord iz Celja s solistom klarinetistom Jurijem Hladnikom. Kot vrhunec slovesnosti, ki je potekala brez slovesnega nagovora obiskovalcev, je nastopila vokalistka Darja Švajger. Prireditev je povezoval Peter Kirič, ki je spomnil na dogodke izpred 14 let in na poseben pomen, ki ga ima praznik za Slovence. Po proslavi je bila v avli občine Ormož slavnostna otvoritev razstave z naslovom Ormož po 2. svetovni vojni, zgodovinski razvoj mesta med letoma 1945 in 1965, avtorice Zdenke Kresnik.
vki
Hum • Proslava ob prazniku
Na predvečer državnega praznika dneva državnosti je Slovenska demokratska stranka v sodelovanju s koalicijsko partnerico N.Sipripravila tradicionalno prireditev na Humu. Številni zbrani so najprej prisostvovali maši za domovino, ki jo je daroval pater Franc Cerar. Zbrane je nato najprej nagovoril Branko Kelemina, nekdanji poslanec in član IO SDS. Potem koje orisal pomen praznika za Slovence, seje ozrl še na sedanjost. Nagovor je končal optimistično, rekoč, da bomo skupaj gotovo dosegli cilje, ki smo si jih začrtali za prihodnost. Alojz Sok, kije spregovoril za njim, je povedal, da so moralno etnična načela Evrope zgrajene na krščanstvu. Zato nas tega ne sme biti sram poudariti. Kot nalogo današnjega dne vidi skrb za duhovni blagor, kulturo dialoga in odličnost. Program je povezovala Tanja Vaupotič, v kulturnem programu pa je nastopil PZ Du Središče ob Dravi pod vodstvom Teodora Zorka. Po svečanosti je sledila pogostitev vseh udeležencev in kresovanje z ansamblom Jeruzalem.
vki
Ptuj • Razstava iz Burghausna
V petek je bilo v galeriji Magistrat odprtje razstave inštalacije steklenih krogel steklarskega umetnika Ro-landa Vetrija z naslovom Kristalno jasne nočne misli. Ročno izdelane steklene krogle, ki so nastale v steklarski delavnici Glaspunkt v Burghausnu, v ozadju obdaja zbirka fotografij cvetlic iz fotografskega društva VHS Burghausen. Glaspunkt je v Burghausnu atelje, ki se ukvarja z ročno izdelavo steklenih izdelkov, namenjenih za industrijo in oblikovanje. Na odprtju razstave je umetnike predstavila Milena Turk, razstavljena dela pa je predstavil Gerhard Hubner, fotograf in mestni svetnik. Za popestritev odprtja razstave je poskrbel Boštjan Vavh, ki je na marimbo zaigral tri skladbe. Razstavo je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan. Razstava sodi v eno od prireditev v počastitev dneva državnosti, na ogled pa bo do 27. julija.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: fl
Janški Vrh • Voda za tri haloške občine
13 km vodovoda za 336 odjemalcev
V naselju Lipno na Janškem Vrhu v občini Majšperk so v soboto, 25. junija, svečano odprli vodovodno omrežje, po katerem je pritekla voda do 336 odjemalcev iz treh haloških občin Majšperk, Videm in Žetale.
Kot je številnim domačinom in gostom na sobotni slovesnosti v zaselku Lipno povedala županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, gre za izredno pomemben projekt treh haloških občin, ki je veljal prek 350 milijonov tolarjev, oziroma 1.450.000 evrov, saj gre za sredstva, ki so jih pridobili tudi iz evropskih skladov.
Od celotne investicije so namreč 10,5 odstotka sredstev pridobili iz programa Phare, okoli 40 odstotkov je prispevala Agencija za regionalni razvoj, preostalo pa omenjene tri haloške občine: 5 % sredstev občina Videm, 27 % občina Žetale, preostalih 68 % sredstev oziroma večinski del pa je prispevala občina Majšperk.
Prizadevanja za izgradnjo vodovoda na tem območju Haloz so trajala že nekaj let, s pospešeno akcijo sredi lan-
skega leta o omogočili, da so se gradbena dela pričeli že decembra lani. V dobrih šestih mesecih so v treh halo-ških občinah zgradili 13.300 m primarnega ter prek 40.500 m sekundarnega vodovodnega cevovoda, poleg tega pa še dve prečrpalnici in dva vodohrana. Zaradi izrednega obsega je dela opravljalo kar 5 izvajalcev: podjetje Prevent iz Maribora, Bovir iz Spodnje Kungote, VGP Drava Ptuj in Nizke gradnje iz Ptuja ter Gozdno gospodarstvo Maribor.
Predsednik gradbenega odbora Bogomir Jurtela je povedal, da so pri gradnji haloškega vodovoda veliko prispevali tudi krajani v obliki prostovoljnega dela ter v obliki denarja, saj je že pred dvema letoma vsaka hiša prispevala 240.000 tolarjev, letos pa za vsak priklop še dodatnih 50.0000 tolarjev, torej
skupaj 290 tisočakov za posamezno odjemno mesto. To še je za manj razvito Haloško območje zelo velik zalogaj.
Življenjsko pomembno pridobitev za Haloze sta z ročnim črpanjem iz starega vodnjaka simbolično odprla in predala namenu županja dr. Darinka Fakin in predsednik gradbenega odbora Bogomir Jurtela, vodo pa je blagoslovil ptujskogorski farni župnik Janko Gašpa-rič. Po kulturnem programu, ki so ga prispevali člani moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina in domač harmonikar, so v spomin na pomemben dogodek domačini postavili simbolični osvetljen mlaj, nato pa dokazali, da so tudi odlični gostitelji, saj so poskrbeli za izdatno pogostitev vseh svojih gostov.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Voda je pritekla, ko jo je na starem vodnjaku ročno "navagala" županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin.
Ptuj • Razočaranje zaradi novega zakona o regionalnem razvoju
Je Ptuj izgubil?
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je že dan po sprejemu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja na vladi pisal predsedniku vlade Janezu Janši.
"Verjamem, da pri vseh obremenitvah, ki jih imate, ne morete podrobno spremljati vsega, kar vlada sprejema. Toda ker gre pri omenjenem zakonu za pomembne odločitve o nadaljnjem razvoju Slovenskih goric, Haloz, Dravskega in Ptujskega polja, vas prosim, da upoštevate doseda-
nje sprejete dokumente in svoje volilno-programske usmeritve.
Iz sprejete strategije prostorskega razvoja namreč jasno izhaja, da je DZ Republike Slovenije v tem dokumentu opredelil 14 razvojnih središč nacionalnega pomena. Ta dokument je osnova, iz katere je izhajala
prejšnja vlada, ko je sprejela predlog sprememb zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, v katerem je zapisanih 14 razvojnih regij. Enaka stališča so zapisana v vaših volilnih programih, kjer obljubljate, da boste podprli členitev Slovenije na 14 razvojnih in v bodoče pokrajinskih sre-
dišč. Prosim, da upoštevate omenjena dejstva in predlagate spremembo zakona, še preden bo v parlamentarni proceduri. V starosti slovenskih mest bodo znali to ceniti ali pa se boriti za svoje pravice z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Prepričan sem, da bodo enako postopali tudi v MO Velenje."
Ormož • Poletje je spet tu
Poletje smeha in veselja
Pred nabito polnim avditorijem grajskega dvorišča sta Ormoško poletje 2005 odprla Barbara Krajnc in Grega Geč.
Obiskovalci so se tako kot vsako leto pošteno nasmejali domislicam obeh igralcev, ki si besedilo skečev prilagodita ormoškim razmeram in zato žanjeta še posebej iskrene salve smeha in aplavz. Letos sta nas poskušala prepričati, da sta na odru Natalija in Božo, ki imata certifikat za nastop pred ormoško publiko. Po njunem nastopu je na veliko veselje mlajše publike nastopila še Tinkara Kovač z bandom. Večer pa se je v Ormožu zaključil s 3. Ormoškim nočnim uličnim tekom.
Do 16. julija, ko bo zaključni koncert z Wernerjem in spremljevalno skupino, bo Ormož doživel skoraj mesec
dni smeha in zabave. Na sporedu je pet komedij in muzikal, ki se bodo zvrstili ob koncih tedna, vedno ob 21. uri. 1. julija je na programu Ženska avdicija Društva cafe teater, 3. julija Funny money Špas teatra, 9. julija Valpone ali lisjak SNG Nova Gorica, 10. julija Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega Prešernovega gledališča Kranj, 15. julija pa Nunsense 11 Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Vstopnice so po močno znižani ceni 1000 SlT po predstavi naprodaj v sprejemni pisarni Občine Ormož. Poletje se v največji meri financira s spon-zorskimi sredstvi ormoškega gospodarstva.
vki
Ormoško poletje sta tako kot vedno odprla domača dramska igralca Barbara Krajnc in Gregor Geč.
Ptuj ne izgublja, Ptuj še ni dobil
V	zvezi z v četrtek sprejetim predlogom zakona o skladnem regionalnem razvoju smo se pogovarjali tudi z državnima sekretarjema Miroslavom Lucijem in Francem Pukšičem ter poslancem državnega zbora Brankom Mariničem. Ptujski mestni svetniki so jim že na seji mestnega sveta 23. junija očitali, da ne zastopajo interesov razvojne regije Spodnje Podravje, da delajo slabo temu območju.
Zakon o skladnem regionalnem razvoju čaka na usklajevanje in obravnavo v državnem zboru, kar pomeni, da še sploh ni veljaven, so povedali uvodoma. "Zakon, ki ga je 23. junija sprejela vlada, je nujen zaradi čim boljših izhodišč, za čim višje in čim daljše koriščenje sredstev EU, kohezijskih skladov, zato ga je ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pripravilo zelo hitro, brez širše razprave. Za Slovenijo je namreč pomembno, da že v letošnjem letu in tudi v naslednjih petih do osmih letih poleg finančne obveznosti ostane neto prejemnica EU sredstev. Glede na velikost EU regij so izhodišče vlade za pogajanje dve kohezijski regiji in dvanajst statističnih regij. S statističnimi regijami Slovenija že več let nastopa v evropskih institucijah. Drugostopenjske lokalne samouprave namreč še nimamo in le statistične regije pokrivajo vse občine v Sloveniji.
V	kolikor delitev Slovenije na 13 do 14 razvojnih regij ne bo škodovala pogajanjem za optimalno pridobivanje sredstev EU, bo to dejstvo zagotovo vplivalo na odločitev v državnem zboru, ki bo o
tem zakonu odločal na julijski ali septembrski seji državnega zbora. V tem času pa bo potrebno pridobiti za dodatne razvojne regije opredelitev in soglasje vseh občin, ki gravitirajo na ta območja. Nobena občina ne sme ostati zunaj razvojnih regij.
Glede političnih kritizer-jev na različnih ravneh pa le toliko: vsi trije na Ptujskem izvoljeni poslanci svojo obljubo glede lokalne samouprave še vedno držimo. Zagovarjali smo in bomo drugostopenjsko lokalno samoupravo, v kateri bo pokrajina Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju imela pomembno vlogo, in boljše financiranje občin. Drugih obljub glede lokalne samouprave ni bilo. Politične stranke, ki so sedaj najbolj kritične, so imele na voljo 14 let, da uzakonijo pokrajine ali regije ali razvojne regije, pa jim tega kljub veliki večini v vladi in parlamentu ni uspelo. Prevelika so bila razhajanja na vrhu in lokalni ravni. Lani na vladi sprejet zakon o skladnem regionalnem razvoju s 14 regijami v državnem zboru ni bil obravnavan in torej ni veljal. Verjetno prav zaradi pričakovanih zapletov pri pogajanjih za črpanje EU sredstev ali nesoglasij v takratni vladni koaliciji. Neodgovorno je sedaj pričakovati, da bo to notranjo slovensko zapleteno zakonodajo nova vlada in sedanja koalicija rešila v nekaj mesecih, in to v zaostrenih in neusklajenih trenutkih EU. Vsi skupaj se bomo morali potruditi, da bomo s strokovnimi in prepričljivimi argumenti ter kulturnim dialogom prišli do regionalne politike, ki bo ugodna za Ptuj in vso Slovenijo," poudarjajo ptujski politiki v Ljubljani.
MG
Foto: vki
Sv. Tomaž • Tiskovna konferenca osnovnošolcev
O pohvalah in žuljih
Tiskovna konferenca je na OŠ v Sv. Tomažu del vseživljenjskih znanj, ki jih pridobivajo učenci. Vsako leto ob zaključku leta samostojno pripravijo tiskovno konferenco, ki sta jo tokrat vodili Amadeja Malec in Klara Rakuša.
Pomagalo jima je še 15 učenk in učencev, mentorice ter ravnateljica, ki so skupaj najprej predstavili svoje dosežke. Pohvalili so Luka Lovreca, ki je športnik leta na šoli in je pod mentorstvom Hermana Prejaca dosegel prvo mesto na državnem srečanju v teku na 600
metrov. Andreja Pongračič je z mentorico Jožico Rakuša dosegla zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni. Srebrna priznanja iz znanja Vesele šole so prejeli Patrik Škrinjar, Klemen Pongračič, Tom Rakuša in Uroš Hekić, mentorica je bila Kristina Hekić. Pohvalili so tudi delo-
V stari stavbi zadruge se zbira mladina in počne različne reči
vanje mlajše folklorne skupine, v kateri pod vodstvom Katarine Pondrk pleše 13 učencev iz 2. in 3. razreda. Njihova plesa Ob bistrem potoku je mlin in Jaz sem muzikant sta bila všeč tudi selektorjem, saj so jih izbrali za sodelovanje na medobmočnem srečanju. Uspešne so tudi članice hip-hop skupine, ki deluje pod vodstvom plesne šole Salsa in mentorstvom Mateje Munda, saj so na regijskem tekmovanju zasedle osmo mesto. Učenci tudi radi berejo, tako so bili letos štirje zlati bralci Meškove bralne značke, ki poteka pod mentorstvom Zlatke Majcen, šest zlatih bralcev nemške (Irena Korenčič) in sedem zlatih bralcev angleške bralne značke (Mateja Munda). Učenci 4. razreda so zmagali na občinskem kvizu v znanju iz Rdečega križa, na tekmovanje pa jih je pripravila Zvonka Lalič.
Pravilnik pohval, priznanj in nagrad predvideva precej možnosti. Pohvalo kot najaktivnejša učenka je prejela Klara Rakuša, najprijaznejša učenka je Ines Golob, najkulturnejši in hkrati tudi učno najuspešnejši razred, s povprečno oceno 4,3, je 8. a z razrednikom Hermanom Preja-cem. V osemletki pa je učno najuspešnejši 3. razred, prav tako z oceno 4,3. Kot izjemno priznanje, ki ga podeljuje ravnateljica,
so certifikat za lepo obnašanje v jedilnici prejeli učenci 1. razreda z učiteljicama Mileno Korpar Majcen in Jelko Janžekovič, certifikat za umirjeno preživljanje odmorov pa 3. razred osemletke z učiteljico Danico Petek.
Kaj jih žuli?
Žulje je predstavila ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič. Med njimi je problem stare zadruge, ki je neprimerno zavarovana propadajoča zgradba sredi vasi in je tudi potencialno nevarna za mimoidoče. V njej se zbirajo mladi in uživajo alkohol in prepovedane droge. S pomočjo mentorice šolske skupnosti so učenci oblikovali dopis ter ga posredovali učiteljskemu zboru, predsedniku KS, županu občine Ormož, občinskemu svetu in ministru za okolje, prostor in energijo, v katerem so odrasle pozvali, naj staro zadrugo čimprej podrejo in na njenem mestu postavijo urejene prostore za mlade. Edini odgovor so dobili s strani ministrstva, ki jim je sporočilo, da so zadevo posredovali pristojni inšpekcijski službi.
Šola si že več let prizadeva za umirjanje prometa pred šolo, pa jim še vedno ne uspeva najbolje. Že več let se vleče tudi problem igral pred šolo. Dolgo so se z županom Vilijem Trofenikom pogajali o njih, ko pa so jih končno dobili, jih je župan menda pozabil plačati ^ Nezadovoljni so tudi z organiziranostjo eko šole, ki zahteva letno plačevanje članarine v višini 50.000 SIT, zato so se odločili, da v tem projektu ne bodo sodelovali več. To pa ne pomeni, da ne bodo več ekološko osveščena šola.
vki
Na knjižni polici
Nemčija • Evropska konferenca neodvisnih gledaliških skupin
Sodelovanje in povezovanje
Od 16. do 19. junija je v Festspielhaus v St. Poltnu potekala konferenca neodvisnih gledališč pod naslovom European off network. Pobudniki in gostitelji konference so bili člani avstrijske mreže neodvisnih gledališč IG Freie Theaterarbeit.
Konference se je udeležila tudi ptujska režiserka in pedagoginja Branka Bezeljak Glazer, ki nam je povedala, da so organizatorji povabili neodvisne gledališke in plesne skupine ter posameznike iz vse Evrope. Udeležencev je bilo okrog dvesto iz skoraj vseh držav - od Anglije in Švedske na zahodu
do najbolj vzhodnih dežel (nekdanjih sovjetskih) in celo iz Izraela. Konferenca je potekala v obliki plenarnih predavanj, delavnic in skupinskih pogovorov; predstavniki iz posameznih držav so podali tudi nacionalna poročila o položaju neodvisne ustvarjalnosti v državnem in lokalnem financira-
nju ter o statusu umetnikov. V spremljevalnem programu pa so gostovale štiri gledališke oziroma plesne skupine iz različnih držav.
Glavne teme konference so bile: programsko sodelovanje in mrežno povezovanje projektov iz različnih držav, delovni in materialni pogoji neod-
Amelija Krajger (na levi) in Branka Bezeljak Glazer ob slovenski stojnici na Evropski konferenci neodvisnih gledališč v St. Poltnu
visnih skupin, položaj samostojnih ustvarjalcev v odnosu do institucionalne umetnosti, socialni položaj samostojnih ustvarjalcev, financiranje in davčni sistemi v posameznih državah in v EU. Na plenarnih temah konference pa so govorili o različnih oblikah uprizo-ritvenih umetnosti od neodvisnih, državnih (javnih) ustanov do uprizoritvene industrije; o evropski kulturni politiki; o prepletanju kultur in jezikov v »novi« Evropi.
Konferenca je dosegla svoj namen, saj so udeleženci lahko izmenjali številna znanja in izkušnje, navezali številne nove stike za izmenjavo projektov ter skupne kandidature na razpisih za financiranje projektov. Predvsem pa so udeleženci pokazali, da so meje predvsem v glavah posameznikov in v politiki. V umetnosti in za umetnost ni meja; tudi različni jeziki samo bogatijo evropsko kulturo.
Ob Branki so iz Slovenije na konferenci sodelovali še: Andreja Rauch, Amelija Kraigher, Gregor Kamnikar in Alenka Štrukelj.
Fl
Tone Pavček: Hiša Cankarjeve zaveze
Ljubljana. Cankarjeva založba, 2005
Hiša Cankarjeve zaveze je zapis o hiši Cankarjeve in Pavčkove zaveze. O dobri hiši slovenske knjige ob njeni šestdesetletnici. Poskušal je oživiti čas in ljudi, ki so to obdobje zaznamovali, predvsem s stališča svoje prehojene poti in iz novega časovnega raz-gledišča.
V začetku spregovori o zbirkah, direktorjih, tajnicah, obiskih in sodelovanju z ustvarjalci iz drugih republik. Za zbirko Sto romanov je značilno, kako je Janko Moder, izvrsten prevajalec, vse zmogel, tudi prevedel roman namesto drugega, samo daje pravočasno izšel, ob tem pa o honorarju sploh ni razmišljal. Ponos in zavzetost, odličnost in predanost srca in duha Janka Modra pa so bili Nobelovci, zbirka, kije v trinajstih letih ponudila Slovencem blizu devetdeset avtorjev. Svoje življenje s Cankarjevo založbo imenuje kot srečno obdobje svojih služb.
Pavček je pronicljiv pripovednik, plemenit opazovalec sodobnikov, sodelavcev Cankarjeve založbe, skupnih srečevanj in življenjskih poti, usod in rojstva knjig. Spominja se, kako mu je Gregor Strniša dejal: »Saj zdaj že vsi hočejo biti pesniki, vendar sva v nekem času, v nekem obdobju to lahko kvečjemu dva.« Šeligo je prišel z rokopisom in rekel: »Boljše knjige še nisi tiskal.« Kar je večno, se vzpne nad vsako vsakodnevnost! Po šumnem begu let gleda nazaj, vidi v jasni luči mnogo obrazov, s katerimi so šli v literarne in založniške avanture. Na uredniškem mestu je zamenjal Cene-ta Vipotnika, kije bil visok, markanten moški, kakor drevo na samem. Po smrti sta se zbližala v poeziji in se srečujeta na križpotjih skupnih sečoveljskih solin. Jožeta Udoviča vidi kot občutljivega, zadržanega pesnika in prevajalca, ki ni nikoli prestopil praga uredništva. Njegov je prvi prevod Borgesa v slovenščino. Ne kot politik in ne kot pisatelj si ne zasluži pozabe Beno Zupančič. Večni potohodec in samotar, iskalec svobode in viden član gibanja za spravo je bil Peter Levec. Ob Kocbekovi petinsedemdesetletnici sta stala na slavju nasproti: Pavček z neobvladano bolečino ob izgubi sina in Kocbek s svojo boleznijo. Videla sta vsak svojo mantro na oddaljenosti nekaj metrov. Tako pesnik pomni lep, čist verz, ki ga nikoli ne zapiše.
Na začetku mu je bil Vitomil Zupan, kakor za mnoge, samo Panter Dingo. Bal seje njegovega demonizma, Zupana, ki ga je država napadla zaradi uporništva, ker se je veselo spotikal ob slovensko poniglavost in politično nedotakljivost velmož. Menuet je prebiral vznemirjen in pretresen. Svet se je izrisal tak, kakršen je: grob, surov, krvav, vse prej kot vzvišeno posvečen. Danilo Lokar stoji kot očanec z mirno zbranostjo in natančnostjo misli, za katere je rabil malo besed, z njimi pa je veliko povedal. Lokarjeva samotarska modrost in občutljivost je prešla tudi v dušo kakšnega bralca. Z garaškim delom in ljubeznivim razkošjem svojega plemenitega značaja si je Mira Mihelič že v času življenja postavila spomenik s sagami iz meščanskega življenja, prevodi in delom kot predsednica Društva pisateljev in PEN-a. Niko Košir je prehodil pot od gonarškega taboriščnika in partizana do novinarja in profesorja. Spominja se ga kot izvrstnega prevajalca, izbornega pripovednika in predavatelja. Igor Torkar je prihajal v redakcijo vedno nepričakovano, trdoživ kot drevo s Krasa. Bil je neutruden pripovedovalec zgodb in anekdot in neutruden kolesar. Prvi, ki se je zavzemal za družbene in duhovne spremembe, je bil Bojan Štih, na to je mislil še v oporoki na Prešernov dan 1984. »Imeti prijatelja je zmeraj kakor mali čudež,« se Pavčku utrne ob petdeseti obletnici Pesmi štirih. Preizkušena metoda bralnih nastopov je bila kot v zbirki: Kajetanova Bela pravljica jo začenja, sledita Zlobec in Menart in Pavček, zmeraj zadnji. Tak red, zapisan v knjigi, je veljal tudi v življenju. Lojze Kovačič je imel dar opazovanja, izostren z dvojnostjo dojemanja in presoje, z neverjetnim spominom za razvrstitev stvari in besed. Lojze je gledal na vse po svoje, do sebe ni puščal bližnjic in lahkih poti. Marjan Rožanc je vstajal kot goreč apostol, ki je dvignil pripoved iz osebnega na splošno. Branko Hofman, nekako zastrt in prvi, ki je pisal o Golem otoku. Doletela ga je nerazumna kazen, da je hodil v službo, ni pa smel delati. Mil in nežen pesnik je bil Jože Šmit, sošolec Franceta Balantiča, prvi, ki je opozoril na njegovo veličino. Pavle Zidar je delil nehvaležno usodo garača in poklicnega pisca, ki ni maral obveznosti in uradnih ceremonij. Samosvoja v gestah in svojska v poeziji in pisanju pravljic je Svetlana Makarovič. Njeno poezijo občuti v ostri, slepeči svetlobi. Najlepše poglavje poezije pri Cankarjevi založbi je njena knjiga Izštevanja, posebno svetleče bukve.
Na koncu spominov so opisani osamelci samorastniki: Boris Pahor, Nejc Zaplotnik in Jože Nemanič. V hišo na Hribarjevo obrežje, danes osamelo, je hodil tri desetletja z veseljem, radoživ ali z žalostjo, pobit, reven, z mislijo, kije šla za sinom, hodil je s svojimi verzi in verzi drugih pesnikov.
Vladimir Kajzovar
Foto: vki
Foto: arhiv
Motociklizam
V Hajdošah prvič z motocikli
Stran 8
Padalstvo
Šesto mesto za Ptujčane v Lescah
Stran 8
Judo
Klemen Ferjan pred odhodom na MI
Stran 9
Plavanja
Matjaž Pernat šesti na MI v Almeiri
Stran 9
Ptuj, Ormož
1. tek prijateljskih mest in 3. Ormoški nočni tek Stran 10
Atlatika
Nina Kolarič prvič čez mejo 6 metrov
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • DP v cestni vožnji na Ptuju
Mitja Mahorič prvič zmagal na Ptuju
Na 15. državnem prvenstvu v kolesarstvu je Ptujčanom kot samostojnemu klubu končno uspelo prikolesariti naslov državnega prvaka v članski kategoriji. Zmagal je Mitja Mahorič, z drugim mestom pa je uspeh dopolnil Gregor Gazvoda, ki je prejšnji teden osvojil državni naslov v posamičnem kronometru. Klubski uspeh je prav tako z naslovom državnega prvaka dopolnil 15-letni Niko Vogrinec, ki je slavil v kategoriji mlajših mladincev.

Nedeljska krožna dirka od Ptuja preko Mostja in Gabr-nika z dvema vzponoma preko Vitomarcev in Destrnika nazaj na Ptuj v dolžini 180 km ne slovi kot najbolj zahtevna. Zato pred startom ni bilo izrazitih favoritov, največ možnosti za zmago se je pri-
pisovalo sprinterjem, ki jih je bilo na štartni listi precej iz vrst slovenskih 'legionarjev' (Murn, Hauptman, Klemen-čič). Dirka pa se je odvijala precej drugače, saj se je v prvem od petih krogov zvrstilo precej napadov, oblikovala pa se je že prva večja skupi-
na, ki je ob vzponu na Destr-nik imela minuto prednosti pred glavnino. V ozadju so nekateri posamezniki še naslednji krog poskušali spremeniti razmerje vodilnih, jih lovili in se poskušali preseliti na čelo, vendar neuspešno.
Nadalievanie na str. 8
Foto: Uroš Gramc
Mitja Mahorič in Gregor Gazvoda (oba KK Perutnina Ptuj) sta z dvignjenimi rokami zapeljala v cilj ob navdušenih navijačih.
Nogomet • Pokal Intertoto
Drava brez nadaljevanja, a z novimi izkušnjami
Nogometaši ptujske Drave so tudi na povratni tekmi 1. kroga pokala Intertoto doživeli poraz, čeprav so bili nogometašem Slavena Belupa vsaj enakovredni.
Drava - Slaven Belu-po 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Šaranovič (90)
DRAVA PTUJ: Dabanovič, Petek (od 64. Čeh), Zajc, Mi-ljatovič, Šterbal, Lunder, Ali-babič (od 12. Preac), Težački, Korez (od 46. Sladojevič), Trenevski, Gorinšek. Trener: Srečko Lušič.
Evropski nastop nogometašev ptujske Drave v 1. krogu Intertoto pokala se je končal še z drugim minimalnim porazom. Tokrat so bili Ptujča-ni poraženi v mariborskem Ljudskem vrtu, kje so nastopili kot domačini. Kljub ne preveliki oddaljenosti Ptuja do Maribora in deloma ugodnemu izidu iz prvega srečanja v Koprivnici se je zbralo relativno malo gledalcev iz samega Ptuja in okolice. Zato pa so bili na srečanju nekateri ptujski svetniki, državni sekretar dr. Miroslav Luci in minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
V bistvu se je na igrišču pričelo zelo obetavno, saj se je že v 2. minuti znašel v lepi priložnosti Nedžad Alibabič, njegov strel pa na nesrečo
Ptujčanov ni bil najbolj natančen. Domačini v Mariboru (nogometaši Drave) so imeli nekoliko več od igre, vendar tri polpriložnosti Gorinška niso bile preveč nevarne za vratarja Slavena Belupa. Da je nekaj v zraku, praktično je dišalo po tem, da Dravi ne bo uspelo izločiti »farmacevtov« iz Koprivnice, je bila poškodba do tega trenutka agilnega Alibabiča, ki je zelo dobro pričel srečanje ter samo potrdil dobro igro z gostovanja. Nekoliko so se domačini lovili v zvezni vrsti, kjer igra ni najbolje stekla. Mladi Andrej Prejac je prinesel v igro novo živahnost, ki pa žal ni obrodila sadov.
V drugem polčasu je trener Drave Srečko Lušič stavil vse na igro v napadu, zato je na igrišče poslal najprej napadalca Sladojeviča, ki je zamenjal dobrega Primoža Petka, nato pa še Čeha namesto Koreza. Napadi Drave so se sicer vrstili, ampak stoodstotnih priložnosti je bilo malo. Koprivničani bi lahko dosegli zadetek v 53. minuti, ko se je po samostojnem prodoru za strel odločil izkušeni Igor Musa. vendar nieeov udarec
Aliaž Zaic (Drava, levo) in Petar Bošniak (Slaven Belupo)
C/->t/->-	Doth /X/aňar
ni zadel okvira vrat Mladena Dabanoviča. Bolj ko se je srečanje nagibalo proti koncu, večji je bil tempo igre, predvsem dravašev, ki so vse svoje moči usmerili v napad. Žal niso bili uspešni. Vse to so iz-
koristili nogometaši Slavena, ki letos že petič tekmujejo v Intertoto pokalu in v zadnji minuti regularnega dela tekme dosegli zadetek. Pred-ložek z leve strani je dobro
vič, ki je matiral nemočnega vratarja Drave.
V ekipi Drave je bilo tokrat premalo razpoloženih igralcev, največ sta prikazala Pre-ac in Šterbal, še posebno pa je evidenten problem napa-
dalcev, kjer bo Drava morala poiskati primerno zamenjavo za Seada Ziliča.
Ob vsem videnem ljubitelji nogometa niso mogli biti navdušeni, saj nogomet ni bil na veliki kakovostni ravni. Ptujčanom nimamo kaj zameriti, saj so se borili po svojih močeh, žal pa v svoji nameri niso uspeli. Intertoto pokal je za njimi, opravili so nastop, se preizkušali v mednarodni konkurenci in sedaj se lahko pričnejo mirno pripravljati na pričetek prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi, kjer se bo prvenstvo pričelo 24. julija.
Srečko Lušič, trener Drave: »Za nami je deset opravljenih treningov in s tega vidika sem zadovoljen z igro in borbenostjo naše ekipe. Nekako smo še prišli do roba šestnajstmetrskega prostora, naprej pa nismo zmogli. V naslednjih dneh bomo morali storiti vse, da v klub pripeljemo enega kvalitetnega napadalca, saj je (ne-)učinkovitost naša največja pomanjkljivost.«
Danilo Klainšek
Kolesarstvo • DP v cestni vožnji na Ptuju
Mitja Mahorič prvič zmagal na Ptuju
Nadaljevanje s strani 7.
Nato pa je prednost skupine ubežnikov začela skokovito naraščati vse do cilja, ko je znašala celih deset minut. V njej so prevladovali kranjski kolesarji s štirimi tekmovalci ter Ptujčani s tremi: Mitjem Mahoričem, Gregorjem Gaz-vodo ter Matejem Marinom. Enajsterica je bila složna vse do zadnjega kroga, ko se je začelo odločati o zmagovalcu. Prvi je z napadom poskušal Miha Švab (Krka), ki so ga dokaj hitro ujeli, več sreče pa je
imela trojica Mahorič, Gazvo-da in Špilak in si je do konca privozila tri minute prednosti pred ostalimi. Špilak nastopa v kategoriji do 23 let in ni bil konkurenca Ptujčanoma, vsi trije kolesarji so v cilj pripeljali z dvignjenimi rokami, kot prvi Mahorič, ki je bil s prvo zmago pred domačo publiko izjemno zadovoljen: "Presrečen sem, da mi je uspelo. Brez ekipe seveda ne bi šlo, saj smo imeli odlično taktiko, s katero smo poskušali dirko odločiti že pred ciljnim sprintom, ki je vedno loterija.
Kot vsako državno prvenstvo je bilo tudi to precej nervozno, dirkalo se je od starta do cilja, že v prvem krogu je bilo potrebno voziti na vso moč, saj je bila povprečna hitrost 46 km/h." O sami taktiki pa je dodal: "Ekipo smo si razdelili na kolesarje, ki napadajo, to sva bila tudi midva z Gregorjem, ter tiste, ki pokrivajo, kar so bili sprinterji, ki so morali biti v vsakem večjem pobegu, v kolikor pride večja skupina, skupaj do cilja. Z nama je bil v ospredju Marin, vendar smo z napadom v zadnjem krogu
Ubežna skupina kolesarjev
Motociklizem
V Hajdošah prvič z motocikli
Utrinek z dirke v Hajdošah
Ponavadi sta bili za avto moto šport na področju nekdanje velike občine Ptuj rezervirani dve nedelji. Karting dirka v maju in v začetku avgusta in že je bilo konec, sicer pa vmes dolgo čakanje od dirke do dirke. Tokrat so v nedeljo popestrili pusti mesec junij, ko so organizirali tretjo dirko za državno prvenstvo z motorji. Dirko je svečano odprl direktor občinske uprave MO Ptuj in predsednik ŠZ Hajdina mag. Stanko Glažar in borbe na dveh kolesih so se pričele. Mogoče bi »domača« dirka z motorji in skuterji pridobila na veljavi, če bi bilo kaj domačih tekmovalcev. Sicer pa se lahko dogoditi, da
bo jih v prihodnjem letu nekaj startalo oziroma se opogumilo nastopiti v slovenski motociklistični konkurenci.
Tokrat pa se je v tretji dirki za državno prvenstvo v motociklizmu v zanimive boje podalo 51 voznikov in voznic, kar je več od pričakovanega. Preko 1000 gledalcev je lahko uživalo v zanimivih vožnjah. V konkurenci skuter do 70 ccm je dvakrat slavil Ljubljančan Beno Lipnik z veliko prednostjo v obeh dirkah. Prav tako so dvakrat slavili še Alen Malnar, Boris Štern in Silvester Habat.
SKUPNI VRSTNI RED
SKUTER 70 ccm: 1. Beno Lipnik,
AMD Orjaki Ljubljana 150, 2. Aljoša Leban 96, 3. Tomaž Koršič - oba AMTK Koper 95 točk
MINIMOTO - JUNIORJI: 1. Tilen Tr-bižan, AMTK Koper 145, 2. Mario Livk, AMD Domžale 113, 3. Aleks Vene, AMD Gorjaki Ljubljana 99 točk
MINIMOTO - SENIORI: 1. Matjaž Leban, AMTK Koper 110, 2. Igor Trifo-ni, AMD Gorjaki Ljubljana 88, 3, Iztok Živko, AMD Gorjaki Ljubljana 87 točk SUPERMOTO DO 450 CCM: 1. Beno Štern, AMD Domžale 150, 2. Gregor Milošič, AMD Domžale 98, 3. Rok Mihelčič, AMD Lukovica 93 točk
SUPERMOTO OPEN: 1. Marko Škarja, Star Dunlop Racing 136, Uroš Nastran, Star Dunlop Racing 105, 3. Miha Barle AMD Šentvid pri Stični 101 točko
SUPERMOTO TOMOS: 1. Alen Mal-ner 145, 2. Matevž Hribar 116, 3. Robert Oblak - vsi Tomos klub 108 točk.
Danilo Klajnšek
predčasno odločili dirko sebi v prid." Na drugem mestu se je smejalo tudi Gregorju Gaz-vodi: "Z drugim mestom sem osebno zelo zadovoljen. V ospredju smo imeli premoč, zato se je vedelo, da nam zmaga ne uide, kar se je na koncu tudi pokazalo. Dirka je bila po konfiguraciji terena precej lahka, vendar kljub temu zelo težka, saj se je bilo potrebno boriti od začetka do konca." Ptujski strateg Srečko Glivar, na predlanski dirki Po Sloveniji poimenovan 'mojster sekund', se je tudi tokrat izkazal za izrednega taktika: "Dirka se je sicer začela odvijati prej, kot smo pričakovali, najbolj smo se bali posameznikov (Murna, Hauptmana ki so združeni lahko zelo močna ekipa. Sestavili smo kombinacijo ekip brez 'li-derja', vsi kolesarji so ob tem imeli možnost za zmago. Še enkrat so se izkazali z izjemnim ekipnim duhom, ki nas vselej krasi in to je naš ključ do uspeha."
Brunčiču pošle moči
V dirki mladincev, ki so prevozili tri kroge, so bili perutninarji prav tako do zadnjih kilometrov v poziciji za zmago. Nelej Brunčič (Perutnina Ptuj) je z Blažem Jarcem (Krka) kolesaril v ospredju od 20. kilometra, najvišjo prednost sta imela dobre štiri minute. Žal pa so mlademu ptujskemu kolesarju pred zadnjim vzponom v Vitomarce pošle moči, izgubil je stik z Novomeščanom, glavnina, ki je na koncu odločala o drugem mestu, ga je ujela pred zadnjim vzponom na Destrnik. V spintu kolesarjev je Lenarčan Maks Polič le malenkost zaostal za medaljami in osvojil četrto mest, Gorazd Bauer (Perutnina Ptuj) je osvojil 8. mesto, deseterico sta zaokrožila Aleš Jauk in Kristjan Hajnžič (TBP Lenart).
Vogrinec presenetljivo
Dirka mlajših mladincev, ki so prekolesarili dva kroga, se je razpletla v zadnjih kilometrih, mnogi so sicer poskušali z napadi, ki so se hitro
Piše: Uroš Gramc
Ptujsko vreme
Ptujčanom seje po vseh lovorikah, ki se jih je v dvajsetih letih obstoja kolesarskega kluba nabralo kar precej, uspelo okititi še z eno, ki na plečih nosi precej prestiža - naslov državnega prvaka v cestni vožnji. Kar je mogoče celo pomembnejše, uspelo jim je razbiti 'mit' o neosvojenosti lastne trdnjave, zmagati na domači progi. To dejstvo je razveseljujoče za direktorja kluba Reneja Glavnika, ptujske kolesarje in vse kolesarje, ki nastopajo v ptujskem klubu in se zaradi dobrih pogojev in vzdušja v ekipi počutijo v njem kot v domačem. Nenazadnje je vsaka zmaga zahvala vsem gledalcem in navijačem ob progi, na žalost pa še ne moremo reči pred TV-ekrani. Popularnost ali podpora se v kolesarstvu pač ne manifestira izključno na takšen način. Da podkrepim izjavo, morda dogodek iz včerajšnje prireditve: možakar srednjih let, ne preveč športne postave, se je z gorskim kolesom in dežnikom na prtljažniku (dežnik baje zato, da drži vreme) med dirko pripeljal na Destrnik, in to po prevoženem 'državnem krogu'. Po enem letu je prvič sedel na kolo ter se odločil prekolesariti (ali vsaj del), kar so prekolesarili tudi najboljši.
Če se je članom končno, kot radi rečemo, 'vse poklopilo', je zgodba pri mlajših kategorijah malce drugačna. Potrebno je precej poguma, odločnosti in še marsičesa, da se kolesar poda v beg, da nekaj časa vzdrži in kar je najvažnejše, v cilj prikolesari v ospredju. Vogrincu je uspelo, Brunčiču žal ne. Rezultata sta različna, zgodbi podobni; odraščanje, nabiranje izkušenj in želja po uspehu. Naslednjič bo morda situacija obrnjena, morda bosta oba stala na zmagovalnem odru.
Ne glede na vremenske podatke, na Ptuju je v nedeljo sijalo sonce.
zaključevali. Že po spustu z Destrnika, približno 5 kilometrov pred ciljem, sta Niko Vogrinec (Perutnina Ptuj) ter Gregor Lah (Krka) pobegnila iz glavnine kolesarjev, si hitro nabrala 15 sekund prednosti, kar je na koncu zadostovalo za prvi dve mesti. Vogrinec je bil v zadnjem kilometru hitrejši od Laha in v cilj pri-kolesaril prvi, bil je vesel in tudi malce presenečen. "Šele prvo leto nastopam v kategoriji mlajših mladincev, zato nisem veljal za favorita in zmage nisem pričakoval. Kljub temu sem se boril in na koncu mi je uspelo. Zdaj bodo verjetno ostali kolesarji drugače gledali na mene."
Rezultati:
Člani Elite
1.	Mitja Mahorič, 3.46.18
2.	Gregor Gazvoda (oba Perutnina Ptuj), isti čas
3.	Boštjan Rezman (Sava), +3.05
4.	Kristjan Fajt (Tenax),+3.21, 5. Matej Marin (Perutnina Ptuj), +3.26, 6. Matej Gnezda (Radenska Rog), +10.38, 7. Zoran Klemenčič, 8. Dean Podgornik, (oba Tenax), 9. Miran Kelner, (Perutnina Ptuj), 10. Dejan Vračič,
(TBP Lenart), 14. Borut Božič, 15. Matej Stare, 22. Martin Hvastija, 23. Boštjan Mervar (vsi Perutnina), 27. Daniel Vipavec, (TBP Lenart), vsi isti čas Člani pod 23 let:
1.	Simon Špilak (Krka)
2.	Tomi Jerše (Sava)
3.	Leon Makarovič (Radenska Rog) 7. Aldo Ino Ilešič (Perutnina Ptuj), 9.
Jože Senekovič, 11. Aleš Obreht, 18. Niko Čuček (vsi TBP Lenart) Mladinci:
1.	Blaž Jarc
2.	Marko Kump (oba Krka), +2.29
3.	Jakob Čargo (Radenska Rog)
4.	Maks Polič (TBP Lenart), 8. Go-razd Bauer (Perutnina Ptuj), 9. Aleš Jauk, 10 Kristjan Hajnžič (oba TBP Lenart), 12. Marcel Ternovšek (Perutnina Ptuj), vsi isti čas, 14. Davorin Bukvič (TBP Lenart) +2.39, 18. Matija Grdina (Perutnina Ptuj) +2.43, 20. Sebastjan Jurendič (TBP Lenart) +2.54, 24. Matic Robič (TBP Lenart) +4.03, 27. Nelej Brunčič +10.55, 31. Rok Veršič (oba Perutnina Ptuj) +27.17
Mlajši mladinci:
1.	Niko Vogrinec (Perutnina Ptuj)
2.	Gregor Lah (Krka), +0.03
3.	Gašper Mulej (Radenska Rog), +0.04
15. Marko Purg, 17. Davor Golob, 22. Alen Tement, vsi isti čas, 35. Klemen Breznikar, +0.24, 41. Robert Janžekovič, +3.24, 46. Matej Gregorec (vsi Perutnina Ptuj), +9.25
Uroš Gramc
Padalstvo • Tekma za evropski pokal v Lescah
Šesto mesto za ptujske padalce
V Lescah pri Bledu je potekala tekma za evropski padalski pokal, na katerem je nastopilo rekordnih 41 ekip, oziroma 210 tekmovalcev v
skokih na cilj. Ptujski padalci in padalke, sicer amaterji v tej močni konkurenci, pa so ponovno dobro nastopili in se dobro kosajo s profesionalci
Padalci AK Ptuj
iz vse Evrope. Šesto mesto ekipe AK Ptuj je velik uspeh, čeprav bi z malo sreče lahko bilo še bolje.
V	posamični konkurenci je Gorazd Vindiš s štirimi negativnimi centimetri zasedel deveto mesto, Milan Jurič (5 cm) je bil 21., Aleksander Čuš (6 cm) 48., Peter Balta (7 cm) 61., Tonček Gregorič (8 cm) pa 74. V mladinski konkurenci med fanti je Tomaž Korpar osvojil zelo dobro četrto mesto.
V	ženski konkurenci je Petra Podgoršek še enkrat zelo dobro nastopila in na koncu osvojila peto mesto. Z vsemi temi dosežki so v AK Ptuj zelo zadovoljni, tako da z optimizmom pričakujejo naslednjo tekmo EP v Altenstadtu, ki bo potekala od 22.-24. julija.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Judo • Klemen Ferjan pred nastopom na MI
»
Prioriteta je svetovno prvenstvo
Slovenski reprezentanti v judu so zaključili letošnjo sezono v svetovnem pokalu, ki je bila po številu doseženih odličij ena najboljših doslej.
Za slovensko člansko reprezentanco pa nastopa tudi tekmovalec ptujske Drave Klemen Ferjan v kategoriji do 81 kg. V letošnji sezoni je osvajal najvišja mesta v svetovnem pokalu.
Velike uspehe in s tem doseg norme za Mediteranske igre in svetovno prvenstvo je Klemen Ferjan dosegel s 3. mestom na svetovnem A-pokalu v Pragi, 7. mestom na svetovnem super A-pokalu v Hamburgu in 7. mestom na mednarodnem turnirju Trat-torii v Italiji.
Klemen Ferjan bo tako v nadaljevanju sezone vsekakor največji up ptujskega športa, tako na Sredozemskih igrah v Almeiri (Španija) kot tudi na
svetovnem prvenstvu sredi septembra v Kairu (Egipt).
Klemen bo imel svoj uvodni nastop na Mediteranskih igrah v četrtek, 30. 6. 2005.
1.	Tvoji začetki v judu?
Začel sem v 1. razredu
osnovne šole. Navdušil me je oče, ki me je peljal na trening v JK Ivo Reya v Celju.
2.	Že 4 leta tekmuješ za ptujsko Dravo.
Leta 2002 sem prvič nastopil za ptujsko Dravo v 1. državni ligi. Želel sem si nastopati za ekipo, ki se lahko poteguje tudi za naslov državnega prvaka. V tem času smo zabeležili veliko uspešnih nastopov in se dvakrat tudi uvrstili v zaključni play-off za naslov prvaka, kjer smo osvojili drugo mesto. Lani decembra pa sem v celoti prestopil v ptujsko Dravo in branim barve tega našega odličnega kluba tudi na individualnih
«
tekmah.
3. Tvoji največji tekmovalni uspehi?
Na državnih prvenstvih sem osvojil naslov prvaka Slovenije v vseh starostnih kategorijah, nazadnje letos na članskem prvenstvu v Slovenj Gradcu.
Leta 1998 sem bil 3. na mladinskem svetovnem prvenstvu v Kolumbiji, osvojil pa sem tudi tri medalje na svetovnih članskih pokalih, od tega eno zlato. Zelo sem vesel letošnjega 3. mesta in bronaste medalje na svetovnem pokalu v Pragi, kjer me je spremljal tudi trener Vlado Čuš. Tako sem izpolnil normo, ki mi je odprla pot na Mediteranske igre v Španiji in svetovno prvenstvo septembra v Egiptu.
Leta 2003 sem se na svetovnem prvenstvu poškodoval v prvi borbi, a kljub temu
Klemen Ferjan, JK Drava
sem tekmoval naprej in osvojil 9. mesto.
4. Kdo je tvoj trener in kakšne so bile priprave za Sredozemske igre in svetovno prvenstvo?
Od letos naprej je moj trener Vlado Čuš. Judo ima med olimpijskimi športi enega od najzahtevnejših tekmovalnih sistemov. Tekmovalci, ki kandidiramo in nastopamo na
največjih svetovnih tekmovanjih, smo na nek način celo leto na poti. Zraven letošnjih tekem na seriji svetovnega pokala sem se udeležil tudi več mednarodnih prvenstev v Evropi in drugje. Za mano so tudi priprave v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji. V začetki junija pa sem se vrnil z enomesečnih priprav na Japonskem. S trenerjem veliko sodelujeva in rezultati potrjujejo najino uspešno sodelovanje.
Po Sredozemskih igrah me čakajo enotedenske priprave v Parizu in nato zaključne enomesečne priprave v Kanadi. Ostale treninge opravim na Ptuju v svojem klubu, kjer je veliko perspektivnih tekmovalcev in tekmovalk.
5. Kakšno uvrstitev pričakuješ na Sredozemskih igran in svetovnem prvenstvu?
Sredozemske igre so vmesna etapa na poti do svetovnega prvenstva, ki je letos moj najpomembnejši cilj. Na Sredozemskih igrah bo veliko odličnih tekmovalcev, med
njimi tudi osvajalci olimpijskih medalj. Upam na vidno uvrstitev, morda tudi medaljo.
Na svetovnem prvenstvu pa si želim izboljšati 9. mesto s prejšnjega prvenstva.
6. Kakšna je norma za nastop na OI leta 2008 in ali jo boš skušal doseči?
Na lanske Olimpijske igre se je bilo možno uvrstiti na osnovi rezultatov v svetovnem pokalu v dveletnem obdobju. Norme so bile izjemno zahtevne, saj se je iz Evrope možnost nastopa odpirala samo devetim najboljšim v vsaki kategoriji.
Natančno še ne vem, kakšen sistem tekmovanj bo za doseganje norme za Olimpijske igre v Pekingu, saj se obetajo določene spremembe. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, bo izpolnitev norme še zahtevnejša.
Olimpijske igre v Pekingu so moj veliki cilj, kateremu bom podredil tudi način svojega življenja.
Sebi Kolednik
Športne novice
Sredozemske igre • Matjaž Pernat šesti
Med številno slovensko reprezentanco na Sredozemskih Igrah je v nedeljo svoje udejstvovanje zaključil tudi plavalec iz Pleterij na Dravskem polju Matjaž Pernat, sicer član PK Branik iz Maribora. V dopoldanskih kvalifikacijah si je priplaval nastop v velikem finalu, kjer pa je na koncu zasedel šesto mesto.
Danilo Klajnšek
Kikboks • Odprti turnir na Izlakah
Na 10. tradicionalnem odprtem turnirju Izlak, ki ga organizira domači klub Pon-Do-Kwan Izlake, so v soboto, 18. junija 2005, sodelovali tudi kikboksarji iz Ormoža in Ptuja. V kategorijah deklic, dečkov, mladincev in mladink do 20 let so tekmovali športniki iz šestih slovenskih klubov.
Rezultati: (Ormož in Ptuj)
deklice do 145 cm: 1. Nuša Štefančič (Ormož); dečki do 135 cm: 2. Dejan Kociper (Ormož); dečki do 145 cm: 1. Tilen Abraham, 2. Luka Vindiš, 3. Leon Lajh (vsi Ptuj) in Samo Kosi (Ormož); dečki do 155 cm: 2. Dejan Govedič (Ormož), 3. Filip Janžekovič (Ptuj); mladinke do 55 kg: 2. Sonja Vuletič (Ormož); mladinke do 60 kg: 1. Adriana Korez (Ptuj); mladinci do 56 kg: 1. Matjaž Kaluža (Ormož), 2. Matic Bedenik (Ptuj); mladinci do 63 kg: 1. Jaka Štefančič (Ormož), 2. Izidor Janžekovič (Ptuj).
Ekipo Ptuja je na tekmovanju vodil Kristjan Slodnjak, ekipo Ormoža pa Milan Korotaj.
Franc Slodnjak
Zlato značko si je s 170 krogi pristreljala zmagovalka Nastja Trstenjak. Naziv odličen strelec so si pristreljali Tomi Jevšovar, Melanie Habjanič in Jan Šumak. Naziv dober strelec pa so osvojili Anita Ozmec, Tadeja Habjanič, Jana Ploh, Denis Novak, Tim Polak in Grega Polajnko.
UK
Tenis • Zaključni turnir lige Petovio 2005
24. junija so se na igrišču Goya v Skorbi srečali igralci rekreativne teniške lige Petovio. Za zaključek lige so tekmovali v mešanih dvojicah, ki so se sestavljale po vsakem dvoboju. V finalu je dvojica Plajnšek-Dominc v zanimivi in lepi tekmi premagala dvojico Merc-Lazič. Po končanih dvobojih in razglasitvi rezultatov se je ob prijetni kapljici in prigrizku razpravljalo, komentiralo o tenisu, ligi in posameznih dvobojih ekip, ki so se odvijali skozi celotni turnir. KONČNA LESTVICA SKUPINA A
1. TD DUPLEK (8 točk), 2. TC LUKA 1 (8), 3. NES (7), 4. TC KIDRIČEVO (5), 5. TK SKORBA-GOYA (2), 6. NEPTUN (0) KONČNA LESTVICA SKUPINE B
1. TC LUKA 2 (10 točk), 2. TK ŠTRAF (7), 3. KAPODOL (7), 4. TK SKORBA (5), 5. TK DESTERNIK (4), 5. TK GORIŠNICA (4), 7. TIGRI (1)
Jože Štrafela
Športne prireditve ob prazniku občine Kidričevo
KOLESARSTVO
V Kidričevem so ob prazniku občine Kidričevo organizirali kolesarjenje. Udeležilo se ga je 151 kolesarjev in kolesark, ki so lahko izbirali med dvema različno dolgima programa, tako da so ljubitelji kolesarstva prišli na svoj račun.
VETERANSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU
ŠD Apače je izvedlo ob prazniku občine Kidričevo veteranski turnir v malem nogometu. Prvo mesto je osvojila ekipa Zalasič.
Danilo Klajnšek
Judo • 5. memorial Mirka Gorenjaka
V športni dvorani Milenium v Oplotnici se je v soboto, 18. 6., zbralo 90 ju-doistov v kategoriji mlajših in starejših dečkov. Največ uspeha so imeli domači tekmovalci, ki so bili tudi najbolj številčni, Impol je bil skupno drugi, Drava pa je na koncu zasedla peto mesto.
Rezultati: Ekipno: 1. JK Oplotnica, 2. JK Impol, 3. JK Murska Sobota, 4. JK Duplek, 5. JK Drava Ptuj
Mlajši dečki: do 27 kg: 1. Žan Kos - JK Oplotnica, 3. Sašo Horvat - JK Drava Ptuj; do 30 kg: 1. Tilen Pulko - JK Impol, 5. Džimi Zemljič - JK Drava Ptuj; do 34 kg: 1. Matic Strelec - JK Oplotnica, 3. Matic Horvat - JK Drava Ptuj, 5. Aljoša Šimenko - JK Drava Ptuj; do 38 kg: 5. Jan Maroh - JK Drava Ptuj, 5. Jure Sletin-šek - JK Impol; do 42 kg: 3. Robi Vidali - JK Impol; do 46 kg: 1. Andraž Mlakar
-	JK Impol, 2. Gašper Vidmar - JK Impol, 3. Tomaž Škerget - JK Impol; nad 55 kg: 1. Dejan Kolar - JK Oplotnica, 2. Žiga Štern - JK Impol, 3. Timotej Gojčič - JK Impol, 5. Gregor Goričan - JK Impol
Starejši dečki: do 34 kg: 1. Grega Črešnar - JK Oplotnica; do 38 kg: 1. Matej Studenčnik - JK Impol, 2. Jure Božiéko - JK Drava Ptuj; do 42 kg: 1. David Volčič
-	JK Oplotnica, 2. Matjaž Škerget - JK Drava Ptuj, 3. Blaž Klajderič - JK Drava Ptuj; do 46 kg: 2. Klemen Verhovnik - JK Impol; do 55 kg: 1. David Kukovica
-	JK Oplotnica; do 66 kg: 2. Mario Potisk - JK Impol; nad 66 kg: 2. Jani Špes
-	JK Impol
Sebi Kolednik
Foto: Franc Slodnjak
Trener mladinske ekipe Ptuja Kristjan Slodnjak in tekmovalec Izidor Janžekovič
Strelstvo • Zlata značka Trstenjakovi
Strelsko društvo Ormož je v Vinskem Vrhu organiziralo tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško pionirjev, strelcev starih do 14 let, za strelske značke strelskega društva Ormož. Streljalo se je 10 strelov sede in 10 stoje. Strelci so tekmovali za pridobitev značke in naziva odličen strelec ali dober strelec ter zlate značke, ki jo osvoji le najboljši strelec tekmovanja.
Kolesarji med vožnjo ob prazniku občine Kidričevo
SAH
Športno društvo Apače je bilo organizator šahovskega turnirja, ki se ga je udeležilo lepo število šahistov iz občine Kidričevo. VRSTNI RED: Štrucl 8, Bezjak 7,5, Krajnc 6, Zajc 6, Ilijaž 5,5, Bombek 5, Lubaj 3, Skledar 2, Moge 1, Tumpej 0 točk.
Udeleženci zlate značke
Najboljša trojica na šahovskem turnirju v Apačah
Ekipa dečkov JK Drava Ptuj na turnirju v Oplotnici 5. Sandijev memorial uspel v polnem sijaju
Minulo soboto smo bili priča že petemu tradicionalnem Sandijevem memo-rialu, turnirju v malem nogometu v organizaciji KMN Vitomarci, ki je posvečen spominu na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša. V popoldanskih urah sta moèi merili mladi ekipi Vitomarcev in Cerkvenjaka, uspešnejši so bili Vitomarčani in slavili s 4 : 1. V veteranski konkurenci so nastopile štiri ekipe, največ mojstrstva so pokazali igralci moštva Prijatelji - Gostilna 29 in tako že drugič po letu 2002 osvojili prestižno lovoriko.
V članski konkurenci je nastopilo 17 ekip, ki so pokazale veliko malonogo-metnega znanja, v katerem je uživalo preko 800 gledalcev, ki so se zbrali na pravem malonogometnem spektaklu v Cerkvenjaku. Zmaga je pripadla ekipi MTV Kupčič servis in trgovina od Sv. Tomaža pri Ormožu, kateri so v finalu odpravili moštvo Bar pri Reziki iz Maribora, tretje mesto je pripadlo domačinom Vitomarcem Petlja, četrto pa KMN Videm - Bar pri Maji. Nagrajena sta bila tudi najboljši igralec in vratar turnirja (Boštjan Kupčič iz zmagovalnega moštva ter Damjan Golob, vratar Vitomarcev), prejela sta športne copate oziroma trenirko znamke Kelme.
Rezultati zaključnih bojev v članski konkurenci: polfinale: Vitomarci Petlja - MTV Kupčič 2:3, Bar pri Reziki - KMN Videm Bar pri Maji 2:1; za 3. mesto: Vitomarci Petlja - KMN Videm Bar pri Maji 3:0; finale: MTV Kupčič servis in trgovina - Bar pri Reziki 3:1.
R. D.
Foto: SK
10 .šmirn^b'TEDNIK
Šport, rekreacija
torek • 28. junija 2005
Ptuj • 1. tek prijateljskih mest po ulicah Ptuja
Prehodni pokal za Športni zavod Ptuj
Prvi tek prijateljskih mest po ulicah Ptuja je Tekaški klub Maraton iz Ptuja pripravil v sodelovanju z MO Ptuj, LTO Ptuj in Športnim zavodom Ptuj. Po ptujskih ulicah in trgih je potekal na dan državnosti.
Kot je povedala vodja tekmovanja Nataša Hercog, je tek trajal osem ur, bil je pravi tek vztrajnosti, ne samo zaradi peklenske vročine, ki pa so jo tekači dobro prenesli, saj ekipa prve pomoči ni imela dela. Nastopilo je devet ekip s po štirimi člani. Največ krogov, 88, eden je bil dolg dober kilometer, je pretekla ekipa Športnega zavoda Ptuj, ki je ob pokalu za prvo mesto prejela tudi prehodni pokal, saj si organizatorji želijo, da bi tek postal tradicionalen. Drugo mesto je s 86 krogi osvojila ekipa TK Maraton Ptuj, tretja je bila ekipa AK Ormož s prav tako 86 krogi. Ekipa Tekaškega foruma je bila s 74 krogi četrta, na peto mesto se je uvrstila ekipa Karate - DO kluba Ptuj z 71 krogi, šesta je bila moška ekipa 72. brigade Slovenske vojske s 70 krogi, sedma ekipa Burghausna s 66 krogi, krog manj je dosegla ekipa Gradca, na deveto mesto pa se je s 55 krogi uvrstila ženska ekipa 72. brigade
Foto: Črtomir Goznik
Prvi tek prijateljskih mest po ulicah Ptuja je trajal osem ur, nastopilo je devet ekip s po štirimi člani.
Slovenske vojske. Z največ pre-tečenimi krogi, skupaj 23, so se izkazali Alexander Bonauer iz Bughausna, Janez Kuhar iz TK Maraton in Gorazd Šuligoj iz ŠZ Ptuj, pri ženskah se je z največ krogi izkazala Suzana Majcen, pretekla jih je 16. Najstarejši tekmovalec je bil Miroslav Rožman,
najmlajša ženska Natalija Vtič, najstarejša ženska Anica Ternov-šek, najmlajši pa Darko Kunc. Starosti pri nobenem niso razkrili. Ob pokalih in prehodnem pokalu so udeležencem podelili še nagrade.
MG
3. Ormoški ulični nočni tek
Grandovčeva in Buč zmagovalca
Občina Ormož in Atletski klub Ormož sta zelo uspešno v izjemnih vremenskih pogojih izpeljala 3. Ormoški ulični nočni tek po mestnem jedru Ormoža. V ženski kategoriji je 5 krogov oz. 4000 metrov prva s časom 13:38 minut pretekla slovenska reprezentantka na srednje proge Daneja Grandovec (AD Maribor 98), ki je vodila od začetka do konca teka. Za zmagovalko sta sledili Natalija Sbull in Petra Žnidarič. V moški kategoriji si je v zelo močni konkurenci prvo mesto pritekel Boštjan Buč (AK Velenje) pred reprezentančnima kolegoma Borutom Vebrom in Borisom Špesom. Zmagovalni čas Buča, člana slovenske odprave na O1 v Atenah, na 4800 metrov je bil 13:54 minut.
Rezultati - ženske (4000 m):
1. Daneja Grandovec (13:38), 2. Natalija Sbull (14:03), 3. Petra
Zmagovalna trojica med dekleti
Žnidarič (16:09), 4. Vesna Wein-gerl (17:02), 5. Simona Oblonšek (18:15)
Rezultati - moški (4800 m):
1. Boštjan Buč (13:54), 2. Borut Veber (14:09), 3. Boris Špes
(14:15),_4. Andrej Voglar (14:53), 5. 1gor Šalamun (14:59), 6. Branko Kmetič (15:07), 7. Bojan Pur-gaj (15:19), 8. Bojan Brus (15:36), 9. Leon Večerjevič (15:39), 10. David Hameršan (16:10).
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalka prvega teka je bila ekipa Športnega zavoda Ptuj, ki je prejela tudi prehodni pokal.
Atletika • Mednarodni atletski miting v Velenju
600 centimetrov za Nino Kolarič
v četrtek zvečer je v Velenju potekal mednarodni atletski miting Evropske atletske zveze (EAA), ki se ga je udeležilo 227 atletov in atletinj iz 16 držav. Na letos najmočnejšem atletskem tekmovanju v državi, ki so ga domačini že desetič vzorno organizirali s pomočjo velenjskega premogovnika, so tekmovali tudi trije najboljši ptujski atleti. Pred polnimi tribunami velenjskega stadiona sta najboljša rezultata mitinga dosegla domačinka Jolanda Čeplak v teku na 800 metrov, ki je zanesljivo zmagala in prvič v tej sezoni tekla pod dvema minutama (1:59,98), in Hrvat Edis Elkasovič, ki je v suvanju krogle dosegel nov hrvaški rekord (20,94 metra), oba pa držita deveto mesto na svetovni lestvici najboljših letošnjih rezultatov v svoji disciplini.
V ženskem skoku v daljino je odlično tekmovala članica Atletskega kluba Keor Ptuj Nina Kolarič, saj ji je prvič v karieri uspelo premagati magično mejo šestih metrov, za nameček pa je osvojila tretje mesto v kakovostni članski mednarodni konkurenci. S 635 centimetri je zmagala odlična madžarska skakalka Zita Ajkler, finalistka lanskega skoka v daljino na olimpijskih igrah v Atenah, njen osebni rekord pa znaša 676 centimetrov. Druga je bila Koprčanka Snežana Vukmi-rovič (617 centimetrov), trenut-
Nina Kolarič (AK Keor Ptuj) med skokom
no najboljša slovenska skakalka v daljino in troskoku. Potrditev Ninine pripravljenosti je prišla iz Atletske zveze Slovenije s povabilom v reprezentanco Slovenije za mladinski četveroboj Češke, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, ki bo v Uherskih Hradišteh na Češkem. Reprezentančno tekmovanje je prišlo kot naročeno, kajti mednarodna konkurenca, motivacija nastopa pod državnim grbom, konec maturitetnih preizkusov znanja in spremstvo njenega trenerja Gorazda Rajherja ji lahko prinesejo še dodatnih 5 centimetrov, ki ji manjkajo v boju za normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu.
Priložnost nastopa s svetovno dvoransko rekorderko na 800
metrov, ki se je slovenski publiki predstavila prvič po dveh letih, je izkoristila tudi Natalija Sbull. Hiter tempo teka, ki sta ga narekovali Jolada Čeplak in Brigita Langerholc, jo je popeljal do za dobro sekundo izboljšanega osebnega rekorda 2:13,44. Davorin Sluga, ki je lani na istem mitingu skočil v daljino 757 centimetrov, je tokrat ostal brez veljavnega poskusa. Tako kot njegovi sotekmovalci se je tudi sam ubadal s težavami v zaletu, ki so botrovale številnim prestopom. Poleg tega mu še vedno nagaja zahrbtna in trdoživa poškodba prepone, zato še vedno ni pripravljen stoodstotno izvesti skoka.
Uroš Esih
Zmagovalna trojica med fanti
Športni napovednik
TURNIR V MALEM NOGOMETU V CERKVENJAKU
KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu vas vabi na 9. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Gostišča pri Antonu, ki bo v soboto, 2. julija 2005, ob 18. uri na igrišču pri Osnovni šoli v Cerkvenjaku. Žreb skupin bo v četrtek, 30. 6. 2005, ob 20. uri v Gostišču pri Antonu. Prijave sprejemajo do žreba skupin na: 031 665 066 (Mitja), 041 518 588 (Božo) ali 041 212 013 (Zdravko). Prijavnina znaša 13.000 SIT.
Nagrade: 1. mesto: 100.000 SIT + pokal + prehodni pokal, 2. mesto: 60.000 SIT + pokal, 3. mesto: 30.000 SIT + pokal, 4. mesto: 15.000 SIT + pokal, nagrada za NAJ strelca in vratarja.
Dosedanji zmagovalci: KMN Mak (1997, 1998), KMN Tomaž (1999, 2000), Bar Torino (2001), KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu (2002), KMN Vitomarci Petlja (2003, 2004)
Vabljeni!
Planinski kotiček
Izlet na Vogel, Rodico in Črno prst
Planinsko društvo Ptuj organizira v soboto in nedeljo, 2. in 3. julija, dvodnevni izlet v Spodnje bohinjske gore, na Vogel, Rodico in Črno prst. Izlet nam ponuja hojo med izredno bogatim alpskim rastlinstvom Julijcev, kar je pravi užitek. Raznoterost gorskih cvetlic je na teh južnih julijskih gorah izredno velika. Ob jasnih dneh se lahko na tej turi razgledujemo na jug do Jadranskega morja, na severu pa se tesno drug ob drugem vrstijo vrhovi Julijcev, nad katerimi bdi mogočni Triglav.
Udeleženci se zberemo ob 5. uri zjutraj pred železniško postajo na Ptuju. Odhod bo s posebnim avtobusom. Cena izleta znaša 6.000,00 SIT (vštet je avtobusni prevoz, gondola in sedežnica - kalkulacija ob približno 40 udeležencih). Ob koncu izleta se bo naredil detajlni obračun. Rok prijav s plačilom je petek, 24. junij 2005, v pisarni PD PTUJ. Izlet vodi Jože Dajnko (info: 040 754 499).
Jože Dajnko
0)
Človek je izumil kolo z namenom, da bi potoval hitreje
marâïbn
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
največji slovensl(i relireativni lcolesarsl(i dogodeli www.perutnina.com
Foto: UK
Foto: UK
AvtoD^M
Oktobra renault clio tretje generacije
Ste vedeli, da je Clio žensko ime? Renault s cliom tretje generacije širi ponudbo v spodnjem razredu, kupce pa bo »prepričeval« s številnimi majhnimi modeli, med katerimi najdemo clia, ki je trenutno v prodaji, modusa in clia III.
Prav zaradi pestre ponudbe naj bi bil v prihodnje cliov tržni delež v tem razredu manjši(!), kot ga dosega sedanja generacija, skupno gledano pa naj bi omenjeni modeli k Renaultu pritegnili več ljudi. Novi clio se žal ne bo več izdeloval v Novem mestu, pač pa v francoskem Flinsu in turški Bursi, medtem pa bo druga generacija clia (še vsaj eno leto kot dopolnilna ponudba za cel evropski trg) prihajala iz novomeškega Revoza.
Gledano s tehničnega vidika se bo zgledoval po večjem meganu, pa tudi ostala tehnika naj bi nakazovala Renaultovo tehnično znanje, ki ga premorejo večji modeli. Novost predstavlja robotizirani ročni menjalnik, ki ponuja sekvenčno prestavljanje z obvolanskimi stikali. Clio III je večji, njegova dolžina sedaj znaša skoraj štiri metre, kar zadostuje, da se v njem pelje pet oseb; prostornost za voznika pa praktično sodi višje v segmentu vozil. Občutek večje notranjosti daje predvsem notranja opremljenost, po želji pa bo moč naročiti tudi panoramsko streho.
Bencinski motorji zadovoljujejo sodobne euro 4 standarde, so pa naslednji: 1,2-litrski s 75 KM, 1,4-litrski s 98 KM ter 1,4-litrski s 113 KM. Novi lastniki clia bodo lahko izbrali tudi rahlo prenovljen 1,5-li-trski dizelski motor s 70, 86 oziroma 106 KM. Prenosni mehanizmi so »sposojeni«
od modusa, zelo pomemben element pa je varnost. Le-ta serijsko vključuje zavorni dodatek ABS osme generacije, osem zračnih blazin, žaromete, ki se vključijo tudi ob vožnji skozi ovinek, za ustrezno porazdelitev zavorne sile skrbita EBD ter EBA (sistem za pomoč pri zaviranju v sili), proti doplačilu pa še sistemi ESP za stabilnost vozila z ASR-jem (regulacija pogonskega zdrsa, da se na spolzkem cestišču katero od pogonskih koles ne vrti v prazno in s tem zmanjšuje trakcijo ter stabilnost) in MSR-jem (motorju povrne navor ter s tem prepreči zdrs pogonskih koles).
Oblikovne smernice clia se očitno naslanjajo na zdajšnjo generacijo megana, čeprav je dobil bolj futuristične elemente. Zraven tega ima tudi dovolj prepoznaven zadek, pravzaprav z zaobljenimi in ven postavljenimi zadnjimi lučmi prinaša pridih nekoliko manjšega modusa. Na prtljažnih vratih znova opazimo poteze megana, radikalnost večjega »brata« pa je zamaskirana v funkcionalnost. Še najizrazitejša je čez boke zapeljana zadnja šipa, ki ima trikotni spodnji rob. Notranjost je narejena na principu valovanja površin, proti zlitim in nevidnim elementom okoli zračnikov in merilnikov pa so dodali imitacijo kovin. Alternativno klasičnemu ključu za vžig motorja in odpiranje vozila je proti doplačilu možno naročiti posebno kartico z daljinskim delovanjem. Clio ponuja tudi možnost, da na srednjem sedežu zadaj sedi otrok v starosti od 6 do 10 let, brez podloženega sedala.
Za razvoj clia so porabili razmeroma majhnih 953 milijonov evrov, razvit pa je bil skoraj dvakrat hitreje, kot njegov predhodnik. Ob tem pa se pri Renaultu sprašujejo: »Ali gre v tretje sploh lahko še bolje?«
V sosednji Avstriji poslej izdelujejo chrysler 300 C
Ameriški proizvajalec avtomobilov Chrysler je začel izdelovati svojo limuzino in karavan višjega razreda tudi v Evropi. Model 300 C poslej izdelujejo v tovarni Magna Steyr v sosednji Avstriji. Omenjena
Moje cvetje
tovarna že dolga leta sodeluje s koncernom Daimler Chrysler, z njihovih tekočih trakov pa prihajajo mercedes razreda G, chrysler voyager in jeep cherokee. Glede na izredno zanimanje in povpraševanje po modelu 300 C so v Magna Steyrju dodatno zaposlili 600 delavcev in uvedli tretjo delovno izmeno. Tovarna je lansko leto izdelala 227.000 vozil.
Nikoli več popraskanih avtomobilov ^
Kamere, ki pomagajo vozniku pri preglednosti ob vzvratni vožnji, niso ravno več tako vroča novost. Zato so pri Nissa-nu sistem nadgradili; njihove kamere pa naj bi bile sposobne spremljati neposredno okolico z vseh strani avtomobila (tudi tiste dele, ki jih voznik ne vidi s prostim očesom ali s pomočjo vzvratnih ogledal). Sistem deluje tako, da majhne kamere zajemajo sliko, programska oprema pa le-to obdela in prikaže na zaslonu v ptičji perspektivi! Nissanovi strokovnjaki zagotavljajo, da nikoli več ne bomo popraskali sosednjega avtomobila, pa tudi včasih nevidni stebrički naj bi tako ostali celi (da ne omenjam raznih steklenic in drugih nevarnih predmetov, ki jih srečujemo na naših parkiriščih).
Avtomobilska »novost« naj bi se serijsko pojavila v vozilih, namenjenih evropskemu tržišču, leta 2008, ko bo Nissan začel tržiti svoj luksuzni »oddelek« infiniti.
Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Bolnišnične okužbe (infekcije) - 2. del
Delež bolnišničnih okužb se povečuje zaradi vse bolj ogroženih bolnikov, večjega deleža bolnikov v intenzivnih enotah, večjega deleža bolnikov z imunskimi okvarami, problema mikroorganizmov odpornih na več antibiotikov, vse več intenzivnih posegov, kot so: kirurški posegi, endoskopski posegi, predihavanje z umetnimi pljuči, vstavljanje urinskih in žilnih katetrov.
Zmanjšamo ga lahko z več negovalnega osebja na bolnišničnih oddelkih, z manjšim številom bolnikov v eni sobi, vsaj enim metrom razdalje med dvema bolniškima posteljama, z doslednim izvajanjem strogih pravil asepse pri intenzivnih posegih, z razkuževanjem rok zdravstvenih delavcev pred posegom in po njem, s poučevanjem vseh zdravstvenih delavcev o ukrepih za zmanjševanje bolnišničnih okužb in z jemanjem nadzornih brisov. Z nadzornimi
brisi kože in sluznic načrtno iščemo bolnike nosilce bakterij odpornih na več antibiotikov (npr. MRSA). Brise jemljemo ob sprejemu v bolnišnico bolnikom, ki so bili v zadnjem letu večkrat zdravljeni v bolnici, bolnikom, ki prihajajo iz domov za starejše občane, bolnikom, ki so se v zadnjem letu zdravili v bolnišnicah z visoko pojavnostjo MRSA in bolnikom, ki so bili že kdaj v preteklosti kolonizirani ali okuženi z MRSA. Pri njih izvajamo ukrepe kontaktne izolacije, vse dokler ne dobimo rezultatov nadzornih kužnin.
Razkuževanje rok zdravstvenih delavcev pa je po številnih raziskavah sodeč najbolj pripomoglo k zmanjšanju pojavljanja bolnišničnih okužb.
Roke si razkužimo pred posegom pri bolniku, da odstranimo s površine kože rok bakterije in tako zaščitimo bolnika. Po posegu pri bolniku si roke ponovno raz-
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Ekart Fakin, dr. med., specialist anesteziolog
kužimo, da odstranimo s površine kože bakterije, ki smo si jih morebiti prenesli nanjo z bolnika in s tem zaščitimo sebe. Pred uporabo sterilnih rokavic in po njej si moramo roke prav tako razkužiti.
Prav bi bilo, da bi si tudi svojci bolnikov, ko vstopijo v bolniško sobo, razkužili roke in si jih ponovno razkužili, ko bolniško sobo zapustijo. To dosledno izvajamo na oddelku za intenzivno terapijo, nego in anestezijo Splošne bolnišnice Ptuj. Obiskovalci si roke razkužujejo preden vstopijo na oddelek in ko ga zapustijo.
Po drugih oddelkih SB Ptuj pa so svojci poučeni o razku-
ževanju rok pri bolnikih, ki so okuženi ali kolonizirani z večkratno odpornimi mikroorganizmi (MRSA: metil rezistentni stafiloccocus au-reus).
Pri bolnikih, ki so kolonizirani ali okuženi z večkratno odpornimi mikroorganizmi (MRSA), poleg doslednega razkuževanja rok negovalno osebje in obiskovalci uporabljajo še zaščitno masko in zaščitni plašč ter zaščitne rokavice. Medicinske pripomočke: stetoskop, termometer, aparat za merjenje arterijskega tlaka ^ uporabljamo samo pri teh bolnikih. Ko takšen bolnik zapusti oddelek, opremo in medicinske pripomočke razkužimo. Bolnike okužene ali kolonizirane z mikroorganizmi, ki so odporni na več antibiotikov, ponavadi izoliramo v enoposteljni sobi. Lahko pa izoliramo več takih bolnikov skupaj v eni bolniški sobi. Pri bolnikih, ki so okuženi ali kolonizirani z mikroorganizmi, odpornimi na več antibiotikov (multi rezistentni mikroorganizmi), omejimo število obiskovalcev na najožje svojce. Prosimo jih, da dosledno upoštevajo navodila.
Vlasta Ekart Fakin,
dr. med., specialist anesteziolog
Vročina je prišla
Poletno vreme z visokimi temperaturami je že prineslo sušo in zalivanje je sedaj verjetno najpomembnejše opravilo na vrtu. Tako vreme zelo prija mnogim cvetlicam in tudi zelenjavi, zato je njihova rast sedaj bujna. Zdaj je čas, da se zvečer usedemo na balkone, terase, srečnejši pa na vrt in uživamo v cvetenju in brstenju rastlin okoli sebe. Proti večeru lahko uživamo tudi v prekrasnem vonju, saj so sedaj v polnem cvetenju vrtnice, lipe in tudi mnoge dišavnice.
Balkonske in okrasne rastline
Na pelargonijah so se že pričele težave, ki jih povzročajo resarji ali tripsi. Žal so to škodljivci, ki jim »dišijo« skoraj vse rastline, prav posebej pa jih privlači svetlo modra barva. Zato se moramo izogibati taki barvi na balkonih in terasah. Pa tudi v bližini zelenjavnega vrta je bolje ne sejati ali saditi rastlin modre barve. Na biološki način jih lovimo z modrimi lepljivi ploščami, ki pa jih je težko dobiti, na okrasnih koritih pa tudi niso v okras. Prve raziskave na biotehniški fakulteti so pokazale, da jih modre plošče pogosto privabijo, kasneje pa jim je vonj cvetja privlačnejši. Zato te plošče služijo bolj kot opozorilo, da moramo posredovati in rastline zaščititi pred tem škodljivcem. V okrasnih rastlinah so v Sloveniji za varstvo pred tem škodljivcem registrirani naslednji pripravki:
-	biološki pripravki: bio plantella flora kenyatox verde, biool, neemazal - t/s, neudosan af in spruzit koncentrat,
-	fitofarmacevtska sredstva - škropiva: confidor sl 200 in fastac 10 % sc.
Seveda moramo težave z resarji prepoznati. Na pelar-gonijah se kažejo na prav poseben način. Včasih smo poškodbe zaradi njihovega sesanja zamenjevali z drugo boleznijo na pelargonijah, kipa nima organskega izvora - plutavostjo. Najpogosteje opazimo poškodbe tripsa takrat, ko se rumeno obarvajo robovi listov. Pri pokončnih pelargonijah je to še bolj opazno, saj se robovi tudi povesijo. Obarvanje se pogosto razširi proti notranjosti lista v obliki trikotnika. Včasih dobijo rumena obarvanja tudi rjav rob. Na spodnji strani gladkih listov bršljank opazimo plutave kraste, ki pa so rahlo poglobljene, ne pa izbočene kot pri plutavosti. V začetku so navadno črte podolgovate, kasneje se združijo in listi se pravzaprav sušijo.
Foto: Miša Pušenjak
Žajbelj je pričel cveteti, potrebno ga je porezati.
Tripsi so zelo majhne in hitre žuželke, zato jih s prostim očesom ne vidimo. Nikar se ne trudite s tem. Ker se nahajajo na spodnji strani listov, škropimo tako, da s škropivom čimbolj dosežemo ravno tista mesta. Pri bršljankah je dobro v škropilno brozgo dodati nekaj kapljic detergenta za posodo ali milnice, da se škropivo bolje oprime listov. Bolje je škropiti zjutraj, ko je hladneje in so žuželke še manj aktivne.
Če se boste odločili za biološke pripravke, je potrebno škropljenje ponavljati dokaj pogosto, na tri do pet dni. Škropljenje ponovimo vsaj še enkrat tudi pri uporabi škropiv, posebej če so rastline že močno poškodovane in opazite opisane poškodbe na veliko listih. Če ste se odločili za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, škropljenje ponovimo po sedmih dnevih. Pazite, da resnično uporabite predpisane koncentracije, saj v nasprotnem primeru lahkopožgete tudi cvetove, ki so najbolj občutljivi.
Začimbe in dišavnice
Mnoge dišavnice so že pričele cveteti. Med njimi sta prav gotovo žajbelj in bazilika. Ne pozabite, da imajo dišavnice največ učinkovin ravno tik pred cvetenjem. Zato jih je takrat potrebno tudi porezati in posušiti. Tudi čez dan se količina učinkovin spreminja. Največjih je tik pred poldnevom. Ker pa se rastline ravnajo po sončni uri, ne po zakonu, ki so si ga izmislili »pametnejši« od nas, je ta ura resnično nekoliko kasnejša. Tako je najprimernejši čas okoli 11. ure dopoldan. Pri nabiranju rastlin je pomembno tudi, da smo dobre volje in sproščeni, da ne prenesemo na naše zdravilne rastline slabe energije.
Miša Pušenjak
Podlehnik • Srebrna plaketa policistu Damijanu Bračiču
Drugi najboljši v Sloveniji!
Na državnem natečaju za izbor najboljše preventivne policijske akcije v prejšnjem letu si je policijska postaja po zaslugi vodje policijskega okoliša za Podlehnik in Žetale Damijana Bračiča prislužila srebrno plaketo.
»Projekt, za katerega smo bili nagrajeni, se v bistvu nanaša na problematiko ogroženosti otrok v cestnem prometu,« pojasnjuje Damijan Bračič, ki je projekt in ostale pred tem izpeljal s pomočjo domače osnovne šole, kjer je s svojo pobudo že takoj na začetku naletel na odličen odziv.
Na podlagi večletnega sodelovanja je lani v začetku
leta nastala ideja o projektu Pustite nas živeti, ki se je nato preimenoval v Varnost za vse. Gonilna sila projekta so bili ob učiteljici Golubovi četrtošolci, sicer pa so v svoje delo vključili vse učence od prvega do petega razreda. V okviru projekta so ustvarjali najrazličnejše izdelke na temo prometa in cestne varnosti, pripravili lutkovno igrico, za povrhu
Vodja policijskega okoliša Podlehnik In Zetale Damijan Bračič prejeto srebrno priznanje deli z mentorico osnovnošolske projektne skupine Zdenko Golub.
pa so se izkazali še s posebno brošuro, primerno predvsem za mlajše osnovnošolce - udeležence v prometu.
»V brošuri so zajete vse tematike obnašanja na cesti v smeri doseganja čimvišje stopnje varnosti,« pravi Zdenka Golub, ki ne more mimo tega, da bi pohvalila delo Bračiča: »Gre za to, da je gospod Bračič izjemno hitro našel pravi kontakt z otroki, znal jih je odlično motivirati, niso se ga bali, veliko smo se pogovarjali o vsem mogočem in naše skupne ustvarjalne ure so bile res tako poučne kot zanimive.«
Ob prijavi na državni natečaj takega uspeha niso pričakovali: »Jasno je, da je za dobro delo potrebno sodelovanje, zagnanost zgolj enega, najsi bodo to otroci ali policist, ne bi bilo dovolj,« sta prepričana oba, Golubova in Bračič, ki še dodaja: »Prijavili smo se prvič, sicer pa je šlo za drugi tovrsten natečaj v Sloveniji. Za vse nas je to velik uspeh in pohvala za naše delo, hkrati pa tudi velika obveznost in
izziv za naprej. Skupno delo-mobomo nadaljevali; pa ne zaradi natečaja, ampak predvsem zaradi doseganja višje prometne varnosti in seznanjenosti učencev. Že doslej so vidni rezultati našega dela, saj se je v zadnjem obdobju zelo zmanjšalo število nesreč z udeležbo najmlajših, manj je tudi poškodovanih. To pa je bil in je prvi namen in cilj našega sodelovanja.«
To pa ne pomeni, kot pravijo vsi sodelavci v projektu (učenci, učiteljica in policist), da se v prihodnje ne bi prijavili na natečaj: »Seveda se bomo, saj že delamo na tem. Kakšna bo naša tokratna tema in kaj vse bomo naredili, pa naj ostane skrivnost. Bomo pa napeli vse moči, da bi bili naslednje leto najboljši v Sloveniji!«
Kljub temu da je srebrno priznanje prejel Damijan Bra-čič in Pp Podlehnik, kjer je zaposlen že 16 let, pa pravi, da ga ne bi bilo brez vseh njegovih otroških pomočnikov in mentorice Golubove, zato ga deli z vsemi.
SM
Ptuj • Nova nagrada za Tadeja Toša
Nagrada, ki je ni pričakoval
Ptujčan Tadej Toš, igralec SNG - Drame v Maribor, je na festivalu Alta Regia International Film Festival, ki je bil od 6. do 12. junija v Szekesfehervaru na Madžarskem, prejel nagrado na najboljšega moškega igralca za vlogo Nebojše v filmu Predmestje, za katerega je scenarij napisal in ga tudi režiral Vinko Moderndorfer. Gre za prvi mednarodni tekmovalni festival na Madžarskem.
Film Predmestje je bil nagrajen tudi na 7. slovenskem festivalu filma, kjer je prejel nagrado za najboljši film po izboru slovenskih filmskih kritikov. Ogledalo si ga je pet tisoč gledalcev.
Tadej se festivala na Madžarskem osebno ni udeležil, ker niti ni vedel, da bodo film sploh predvajali na njem. Plaketa za najboljšega moškega igralca je čast in večja odgovornost do dela v bodoče, pravi. O tem, da bo za svoje
delo nekoč prejemal nagrade, nikoli ni razmišljal, niti v najglobljih sanjah ne, po pregledu filmov, ki so sodelovali na festivali, na internetu pa se mu je sploh zdelo nemogoče, da bi lahko bil kandidat za nagrado. Nagrada mu godi, hkrati pa v svoji samokritičnosti pove, da si glede na svoj kritični odnos do samega sebe, do dela, nagrade ne bi nikoli dodelil; pravi celo, da se počuti tako, kot da se je nekdo na Madžarskem zmotil. Vse nagrade, ki jih je
doslej dobil, so bili nagrade za delo v gledališču.
Nagrada na Madžarskem je njegova prva nagrada za film, skupaj pa je to njegova četrta nagrada, od tega je tri prejel v tujini. Ne glede na vse pa se počuti počaščen, da je dobil nagrado ne samo za svoje delo, temveč od ljudi, ki nimajo nobene zveze z njim in njegovim delom. V kratkem se nadeja nove vloge v filmu, udeležil se je avdicije pri Metodu Pevcu, morda pa bo zdaj
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Toš, najboljši moški igralec na prvem madžarskem mednarodnem filmskem festivalu
ta nagrada kaj pomagala, da se bo Metod lažje odločil, se je pošalil.
Kaj pa sploh so nagrade za igralca? "Za vsakega igralca različno. Zame je največja nagrada to, da lahko poglobljeno delam dobre stvari z dobrimi sodelavci, to mi največ pomeni. Ko mi to uspe, sem najbolj zadovoljen. Tega ne odtehta niti ogromen aplavz po predstavi. V bistvu lahko povem, da mi največ od vsega pomeni to, da lahko kvalitetno delam."
Letošnja sezona se za Tadeja počasi izteka, bila je zelo naporna. Čaka ga še ena predstava na festivalu Zlati lev v Umagu, kjer bodo 16. julija igrali Debeluha v krilcih. Tudi naslednja sezona bo zanimiva in naporna. Za zdaj ve, da bo nastopil v štirih izjemnih projektih, vključno v Hamletu in Mački na pločevinasti strehi. Kaj pa igra na Ptuju? "Sodelovanje na Ptuju ni toliko stvar časa kot nekaterih drugih zadev," je povedal Tadej Toš, ki je že malo v mislih na počitnice, saj si jih je tako kot sezono splaniral do potankosti. Med gledališkim odrom in filmom odrom pa najde čas tudi za snemanje reklam, ki niso izziv, snema jih zaradi denarja, tako kot drugi igralci, poseben izziv pa mu predstavlja delo na radiu.
MG
Pa brez zamere
28. junij
Dan 91 let pred in tri dni po 25. juniju
V današnjem, modernem svetu se vse prerado zgodi, da pozabimo na to, kar se je dogajalo v preteklosti, se pravi, na zgodovino. Seveda, že sedanjost je mnogo prezapletena; že za ukvarjanje z njo nam zmanjkuje časa, kaj šele da bi našli čas za ukvarjanje s preteklostjo.
A vendar, kot pravi že stari rek "Historia magistra vitae", ki ga lahko prevedemo kot "Zgodovina je učiteljica življenja" (strokovnjakom za latinščino se opravičujem, če ni prevod čisto dobeseden), se da torej iz zgodovine marsikaj naučiti in vsekakor ni najmanj pomembno, da smo vsaj malo razgledani v rečeh, ki so se zgodile, preden smo se zgodili mi. Sicer pa se že iz firbca včasih lahko potrudite in pozanimate, kaj se je dogajalo takrat, ko se vi še niste mogli zavedati (kajti zdaj se lahko zavedate, a vseeno ogromno stvari leti mimo vas, ne da bi za to sploh vedeli).
Torej, če nadaljujemo v slogu in malce pokukamo v zgodovino; poglejmo malce, kaj se je na današnji dan v preteklosti dogodilo. V preteklosti je bil nek 28. junij zelo pomemben, hkrati pa zelo žalosten dan. Na današnji dan pred natanko 91 leti je na pločniku v Sarajevu stal fant, kateremu je moralo srce razbijati kot noro. Pa tudi potiti se je moral, kot da bi bilo zunaj toliko stopinj, kot jih je bilo pretekli vikend pri nas. Gavrilo Princip, 25. julija 1984 rojeni možakar, je na zdaj že znamenitem pločniku dvignil pištolo ter v avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda izstrelil smrtonosno salvo, pri tem pa ubil tudi njegovo ženo Zofijo. S tem je sprožil plaz , ki je v naslednjih štirih letih prinesel najbolj krvavo morijo v zgodovini človeštva. Avstro-Ogrska se je seveda takoj spravila nad Srbijo, ki ji je takrat že kar nekaj časa močno tičala v grlu, ji postavila par nemogočih pogojev, kijih naši bivši (takrat še bodoči) bratje niso niti mogli niti želeli izpolniti, nato pa "bum!" po njej in prva svetovna vojna se je začela. Kajti potem so na hitro v konflikt omenjenih dveh držav vskočile še vse večje evropske velesile, ki so seveda ena do druge tudi že kar nekaj časa gojile razne zamere, predvsem glede razparceliranja sveta. Novejše sile so, kot verjetno veste, hotele zemljiško knjigo sveta malce predrugačiti, kar pa starejšim silam ni bilo ravno najbolj všeč. Seveda seje kasneje, ko je bilo jasno, da iz vsega skupaj tudi zanjo ne bo nič dobrega, v morijo vključila tudi Amerika, kar je vsekakor pripomoglo k temu, da seje leta 1918 ta žalostna zgodba končala. Oziroma umirila, dokler ni čez približno dvajset let spet privrela na površje, tokrat v še večjih razsežnostih.
Ali lahko rečemo, da je imelo ravnanje Principa kake dobre posledice? V luči dogajanj, ki so sledila, zagotovo ne. A po drugi strani je formiranje najprej Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, kasneje pa Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v nekem pomenu zagotovo bila neka stopnica do tega, da lahko zdaj praznujemo to, kar smo - dan državnosti. Tole zgolj v premislek.
Gregor Alič
Od tod in tam
Benedikt • Župan sprejel odličnjake
V sredo, 22. junija, je župan občine Benedikt Milan Gumzar tako kot vsako leto tudi letos sprejel učence OŠ Benedikt, ki so vseh osem let končali šolanje z odličnim uspehom. Letošnji odličnjaki so Tanja Bernjak, Amadeja Koler, Barbara Leopold in Karl Vahl.
Župan je odličnjakom naklonil nekaj vzpodbudnih besed za nadaljnje šolanje in življenje in jim podelil listine in knjige (Vsevednik). Odličnjaki so bili po sprejemu skupaj s starši in učitelji povabljeni na pogostitev.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Ptuj • Proslava ob dnevu državnosti
Gomila • Srečanje veteranov vojne za Slovenijo
Strnili bodo moči in znanja Spomini na obrambo domovine
Osrednja proslava ob dnevu državnosti v mestni občini Ptuj je bila 25. junija na Mestnem trgu. Slavnostni govornik, ptujski župan dr. Štefan Čelan, se je najprej dotaknil aktualnih razmer v EU, zatem pa v Sloveniji.
Vlada Republike Slovenije je z najnovejšimi dejanji razočarala Ptujčane."Na nekaterih področjih smo kljub težavam uspeli prejšnjo vlado prepričati, da je Ptuj spomenik in biser nacionalnega pomena. Rezultati naših prizadevanj so vidni v sprejeti strategiji prostorskega razvoja, kjer smo uspeli naše mesto umestiti na zemljevid razvojnih regij in bodočih pokrajinskih središč nacionalnega pomena, ko bomo z drugo stopnjo lokalne samouprave vendarle laže vzdrževali in razvijali Spodnje Podravje. Ta dokument je bil osnova, da je prejšnja vlada sprejela dopolnitve zakona o spodbujanju skladnega re-
gionalnega razvoja in Spodnje Podravje ustanovila kot samostojno razvojno regijo s Ptujem kot središčem. Žal smo iz medijev izvedeli, da je sedanja vlada, kljub številnim pomembnim politikom iz našega prostora, sprejetim predvolilnim obljubam in sprejetim sklepom svetov posameznih strank odstopila od obljubljenega in sprejela nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, v katerem pa ni več samostojne razvojne regije Spodnje Podravje. Drage Ptujčanke in Ptujčani, evropski NE, ki nas potiska v državljane drugega reda, in vladni NE, ki nas v lastni državi potiska v razvojni zaostanek, sta dovolj moč-
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so nastopili tudi člani tamburaškega orkestra KD Cirkovce.

Štajerski TEDNIK
ŽABA REGA
GOBA PLEMENITA SIROVKA (LJ. IME)
OSEBA IZ BIBLIJE
KRAJ PRI PREMU
ŽARKO JELIČIĆ
GREGOR ILC
HINDUJSKI VERSKI PRAZNIK
KRATKE SANI ZA VOŽNJO HLODOV
OLIVER MLAKAR
PISEC ESEJEV
JEGULJA
NEMŠKI KEMIK NOBELOVEC (WALTER)
ZLITINA ZA ČRKE
RIMSKA 6
SESTAVIL
EDI KLASINC (SINDIKALEC)
TETA, UJNA
OBRTNIK, KI POKRIVA STREHE
STREŽNIK V LIVREJI
FR. SLIKAR (LOUIS)
PADEC TEČAJA NA BORZI
ROKOMETAŠI-CA (INES)
MISS SVETA 1996 (IRENE)
F. IGRALEC (JEREMY)
PRIPADNICA IBEROV
IZ BESEDE RIČET
MORSKA RIBA
NIKOLAJ OMERSA
MOJZESOV BRAT
ŽENIN ALI MOŽEV OČE
HOTEL V AMSTERDAMU
HČERKA
ITALIJANSKA RTV
NEM. GLASBENA SKUPINA
POVABLJENEC NA SVATBI
NAŠA IGRALKA ZUPANČIČ
EDO MOHORKO
ČUTILO ZA SLUH
OLGA TKAVC
ZBADLJIVA ŠALA
POMANJKLJIVA JEŠČOST
VOHALNI ORGAN
ANDREJ CAPUDER
NAŠ PESNIK IN GENERAL
(RUDOLF)
STAR SLOVAN
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PRSTAN, RATINE, EZULKA, SN, KAL, KOMAR, JOŽE, AH, MAKK, MNA, STROK, ADIKA, PREHOD, OLAF, ROKOBORBA, EM, RIKARDAS, VELIN, TIINA, OJAČEVALNIK, DAR, CARA, SO.
Na Gomili pri Kogu že nekaj let zapored območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ormož ob obeležitvi dneva državnosti in obuditvi spomina na dogodke na območju Koga v letu 1991 pripravlja veteransko srečanje in slovesnost.
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik ob dnevu državnosti je bil župan dr. Štefan Čelan.
na argumenta, da strnemo moči in znanja ter se na organiziran način upremo takšni politiki," je med drugim povedal ptujski župan.
Osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti v mestni občini Ptuj je spremljal bogat kulturni program. Nastopili so Pihalni orkester Ptuj, plesalci Plesnega kluba Mambo, razmišljanje Domovina, ljubezen moja, je predstavil Matija Puž, dijak umetniške gimnazije v Novi Gorici, nastopili pa so tudi člani tamburaškega orkestra KD Cirkovce, ki jih vodi Drago Klein.
MG
Slovesnost se je pričela s simbolnim veteranskim dejanjem - dejanjem miru, svobode, neuklonljivosti, zmage, ponosa, spomina, opomina. Nato je številne zbrane goste in domačine, veterane ter gasilce pozdravil predsednik KS Kog Slavko Perc. Med gosti je bil tudi Predsednik veteranov Srečko Lisjak, župan Vili Tro-fenik, medvojni župana dr. Jože Bešvir, podžupan Milan Čurin, predsednik slovenskih častnikov Mirko Novak in številni drugi. Osrednji govor je pripadel predsedniku združenja vojnih veteranov vojne za Slovenijo Sreč-ku Lisjaku. Ta je opozoril, da so redke generacije, ki so lahko prisostvovale rojstvu svoje države, naša generacija je bila aktivno udeležena pri tem in je s krvjo obranila slovenski dom. V najhujši stiski smo sprejeli pravo odločitev, predvsem tistim, ki so domovini darovali svoje življenje, je Lisjak namenil globoko spoštovanje in spomin, kajti spomini so ščit domovine. Zasluge za obranitev mlade domovine je pripisal veteranom in vsem prebivalcem Slovenije, ki so delovali v odporu. Boj za Kog je bil zato pomemben kamenček v mozaiku borbe za Slovenijo.
Zbrane je spomnil na znamenite Kennedyjeve besede: Ne sprašuj, kaj domovina lahko stori zate, ampak kaj ti lahko storiš za njo. Kljub temu je opozoril, da mora država skrbeti za ureditev statusa in položaja veteranov, ponos je treba pravno formalno ovrednotiti.
V kulturnem programu je
nastopala godba iz Središča ob Dravi, MPZ DU Zarja Kog, kvartet Deteljica, vokalnoin-strumentalna skupina Kog, nastop pa sta zaključila mala harmonikarja. Po svečanosti se je nadaljevalo veselo druženje pod šotorom ob pravem vojaškem pasulju in ob zvokih Veških dečkov.
vki
Predsednik veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak po opravljenem svečanem nagovoru v sproščenem klepetu s komandirjem policijske postaje Ormož Miranom Horvatom
Ptuj • Koncert ptujskega Big Banda
Drugi veliki nastop
Oktobra letos bo novi ptujski Big Band, ki nastopa pod imenom Musicology Big Band Ptuj, praznoval drugi rojstni dan.
V tem času je pripravil dva velika koncerta, oba je vezal na praznik dneva državnosti, in več manjših. 26. junija lani je nastopil na grajskem dvorišču, 25. junija letos pa na Mestnem trgu, ko so nadvse uspešno nastopili skupaj s skupino Green Tendencies. V dobro uro in pol dolgem
koncertu, preigrali so ga v enem delu, so se predstavili z novim programom, pretežno rocka in funka, zaigrali pa so tudi Beethovnovo V. simfonijo v funk verziji. Tudi tokrat so se jim kot solisti pridružili 11-letni Blaž Vidovič, ki je znova navdušil, še posebej z New Yorkom, David Mati-
či, Uroš Cingesar, Karmen Zinreich in Indijec Šiva na tablah. Dirigent Božo Ljubec je povedal, da v Big Bandu še naprej vztraja 24 mladih glasbenikov. Želijo si čim več nastopov in čim višjo kvaliteto igranja, dirigent pravi, da so šele sedaj nekako prebili led.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Musicology - Big Band Ptuj ponovno ogrel Ptujčane
Cerkvenjak • Pohod po poti generala Maistra Juršinci • Prizadevni Puhovi nasledniki
Pohod in družabno srečanje Preko tristo oldtimerjev
Letos v juniju je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Lenart organiziralo peti tradicionalni pohod po poti generala Maistra, ki je potekal na območju občine Cerkvenjak.
V soboto, ob državnem prazniku, se je v Juršincih zbralo skoraj tristo članov Društva rojaka Janeza Puha Juršinci.
Posvečen je bil 60. obletnici konca druge svetovne vojne in 15-letnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite. Na pohod so povabili veterane in veteranke vojne za Slovenijo z družinskimi člani, pripadnike policijskega združenja Sever, pripadnice in pripadnike Slovenske vojske in častnike Slovenske voj-
ske ter občane.
Srečanje se je pričelo pred gasilskim domom v Cerkve-njaku z nagovorom župana občine Cerkvenjak Jožeta Kranerja in Vlada Maherja, poveljnika 72. brigade Slovenske vojske in predsednika pokrajinskega odbora veteranov vojne za Slovenijo, ki se je spomnil dogodkov iz
"SsiivENlJO
Dobrodošli
V občini Cerkvenjak je veterane pozdravil župan Jože Kraner.
časa osamosvojitvene vojne in zaključil: "Danes živimo v samostojni državi, ki obstaja kratko obdobje. Vendar je to obdobje kljub mnogim nezadovoljstvom vendarle povezano z veliko uspešnostjo. Zato ni naključje, da smo uresničili načrtovani vstop v EU in evro atlantsko zavezništvo Nato. To sta mednarodni organizaciji, ki se ponašata z vključitvijo držav z demokratično državno ureditvijo in spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin. EU prinaša nove razvojne možnosti, Nato pa omogoča svojim članicam medsebojno sodelovanje in varnost. In v tem se vidimo tudi mi."
Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Cerkvenjak - Sv. Andraž so se udeleženci podali na 6 kilometrov dolgo pot. Med pohodom so se ustavljali pri domačinih, ki so jih postregli z domačimi dobrotami. Pohoda se je udeležilo 180 pohodnikov, največ iz Ruš in Gornje Radgone. Sodelovalo je tudi precej članov sorodnega združenja Sever. Po končanem pohodu je v Cerkvenjaku potekalo družabno srečanje s krajani. Slovenska vojska pa je po-hodnike pogostila z vojaškim golažem.
Zmago Šalamun
Društvo deluje že pet let in predsednik Vlado Slodnjak nam je povedal, da so člani društva iz vse Slovenije. Iz vse Slovenije in tudi iz Avstrije pa so prišli na srečanje oldtimer-jev v Juršince ljubitelji in lastniki starih vozil. To je že peto srečanje, ki se v Juršincih dogaja vsako zadnjo soboto v juniju, ob obletnici rojstva Janeza Puha, ki pa je tokrat sovpadalo tudi z državnim praznikom.
S starimi motorji in avtomobili so oldtimerji krenili proti Ptujski Gori, kjer jih je pozdravila majšperška žu-
panja, udeleženci pa so si ogledali tudi cerkev, v občini Majšperk so udeleženci s starimi vozili obiskali še dolino Vinetu ter se vrnili v Juršince oziroma v Sakušak, kjer so prizadevni člani Puhovega društva že tretjič obnovili in tokrat še oplemenitili Puhov muzej, ki juršinskemu piromanu ne da miru. V Puho-vem muzeju so tokrat uredili tudi spominsko sobo. Člani društva so za ponovno ureditev muzeja prispevali številne delovne ure, organizirali so tudi dobrodelni koncert in v povezavi s Pokrajinskim
Tretjič obnovljen Puhov muzej
muzejem Ptuj in predvsem s pomočjo direktorja te ustanove Aleša Ariha so uspeli muzej ponovno oživiti. Pri ponovni oživitvi je sodeloval tudi Zgodovinski arhiv Ptuj, ki je bil začetnik projekta, sodelovala pa je tudi občina Juršinci. Društvo aktivno sodeluje tudi s Puhovo tovarno iz Gradca in predstavniki lete so se udeležili tudi ponovnega odprtja muzeja.
K bivšemu obstoječemu objektu so sedaj dogradili še večnamenski prostor, ki so ga poimenovali Puhova delavnica, kjer je v sliki in besedi predstavljeno delo Janeza Puha, en pano pa je namenjen Kristini Šamperl Purg, ki je bila pobudnica muzeja.
Aleš Arih je od vsega začetka sodeloval s prizadevnimi člani Puhovega društva v Juršincih in povedal nam je, da so po drugem požaru začeli znova. Cimpračo so popolnoma obnovili v delu, ki je pogorel, dodali pa so še gospodarsko poslopje, saj brez tega ne bi dobili značilne slovenskogoriške cimprače, ki je bila vedno grajena v obliki črke L (na »hakl«). Puhova delavnica bo namenjena prirejanju raznih delavnic, v prostoru pa je tudi razstava, ki prikazuje nastajanje Puho-vega muzeja.
Franc Lačen

Foto: Fl
Otročje
Uporaba rezervoarja za plin, najbolj preprosta energija!
Izberite izredno ugcxJen energetski paket oskrbe s plinom. Za samo 1000 tolarjevvam
napeijemo piinsko inštaiacijo in vam nudimo 15 odstotni popust na dobavo plina za obdobje enega leta (mesečni obračun po piinomeru). Ob sklenitvi pogodbe vas obdarimo s praktičnim plinskim žarom ali za eno leto ponudimo brezplačni najem plinske gobice.
© 02 228 43 (35), (12), (66)
www.plinarna-maríbor.si
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POSKOČNIH fifi- miČmiH&fij'
7

7. MLADI DOLENJCI - Očka bom postal
6. Ans. EKART - Polka čez Ontario
5. Ans. PETRA FINKA - Ko padejo zvezde
4. Ans. GAŠPERJI - Sinje morje
3. IVIODRI VAL - Koštabona
2. Ans. SREDENŠEK - Gremo na Triglav
1. OKROGLI IVlUZIKANTJE - Ko zakoljemo prašiča
I .KOŠTRUNI-Mici, rad te imam
2.	boštjan konečník - Gostilna je moj dom
3.	TULIPAN - Še en liter
4.	SANDRA ŠUŠTERŠiČ - Očka, rada te imam
5.	ZLATKO DOBRIČ - Rad bi spoznal
6.	ŠTAJER BAND - Mati moja
7.	ANJA ROPOTAR - Za rojstni dan
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime In priimek: , -tel. številka: _
a naslov: MEG A MARKETING d.o.o..p.p. 318. 2250 Ptuj
Orfeičkove
SMS glasbene £el|et
041/818-666
Nagrado prejme: Angela Petek, Brezovc11, 2257 PolenSak
Prireditvenih ^	17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 20.00 Velika Nedelja, komedija Dve nevesti, predstava KD Simon Gregorčič Velika Nedelja - Ptuj, Terme, koncert New Swing Quarteta
	
Torek, 28. junij	Četrtek, 30. junij
9.00 do 12.00 Maribor, Lent, otroške delavnice 12.00 Sveti Tomaž, srečanje starejših krajanov nad 70 let v kulturnem domu pri Sv. Tomažu 16.00 Duplek, tekmovanje v streljanju z zračno puško, organizator DU Duplek 16.00 Duplek, tekmovanje v kegljanju, organizator DU Duplek 18.00 Duplek, turnir v nogometu za ekipe članov vaških skupnosti, občinskega sveta in občinskega urada 18.00 Maribor, Lent, oder Rotovž, otroška zabava z Damjano Golavšek 20.00 Terme Ptuj, Počitnice v Termah Ptuj, organizator Plavalni klub Terme Ptuj, za predšolske otroke in učence razredne stopnje OŠ, poteka vse do 15. julija	_z_A_A_ 9.00 do 12.00 Maribor, Lent, otroške delavnice 9.00 Sveti Tomaž, občinsko tekmovanje v visečem kegljanju za prehodni pokal KS Sv. Tomaž 2005 9.00 Ptuj, CID, Poletna potepanja, Na obisk k drevesom v mestu 10.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 18.00 Mestno gledališče Ptuj, na ploščadi pred gledališčem, Čarobni prah, Mini Teater Ljubljana 19.00 Hajdina, Hajdinska antična dediščina, vabljeni na Mariničevo, Spodnja Hajdina 29 20.00 Velika Nedelja, komedija Dve nevesti, predstava KD Simon Gregorčič Velika Nedelja 20.00 Ptuj, hotel Mitra, Literarno glasbeni večer S posebnim gostom Ferijem Lainščkom in glasbeno skupino Občutek za veter -	Breg, OŠ, badminton, organizator Badminton klub Ptuj -	Moškanjci, letališče, šolanje pilotov, jadralnih pilotov in padalcev, za mlade od 16. leta dalje, vse počitnice
Sreda, 29. junij	
9.00 do 12.00 Maribor, Lent, otroške delavnice 16.00 Maribor, pred Kolosejem, radijsko vodeni avtomobilski modeli	
Mali oglasi
STORITVE
NUDIM INŠTRUKCiJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanovi}, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
NEPREMIČNINE
PRODAM zemlji{~e (gozd, pa{nik in stavbi{~e) v Veliki Varnici. Janez Kmetec, Velika Varnica 34, Zg. Lesko-vec, tel. 763 16 41._
PRODAM parcelo v Kicarju, vrhunska lokacija, 23 arov. Tel. 041 349 004.
DOM - STANOVANJE
BIOGRAD na moru, center mesta, app studio, enosobni, dvosobni, TV, sat, grill, parking, 50-100 m do morja, dajemo v najem! Tel: 0038598793019._
DVOINPOLSOBNO stanovanje ali starejšo stanovanjsko hišo na Ptuju ali okolici vzamemo v najem. Tel. 040 288 953.
PRODAM 3-sobno stanovanje v Ptuju. Tel. 051 302 229._
PRODAM dvosobno stanovanje (63 m2) v Ptuju, Kraigherjeva ulica. Tel. 051 319 602, 02 777 59 01.
DELO
VOZNIKE C- in E-kategorije, IV. stopnja ali NPK za mednarodne prevoze EU, zaposlimo zaradi širitve dejavnosti, soliden osebni dohodek, urejen delovni ~as. La-motexpres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02/ 629 62 77 ali 02/ 629 62 78.

iZDBPLSi
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
NAR0ÙLN1CA ZA
^íaim/íí TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6	[
2250 Ptuj	[
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Tistih, ki ljubijo bolj kot vse na svetu, ta svet ne more ločiti, smrt ne more ubiti ničesar, kar nikoli ne umre.
SPOMIN Damjan Šmigoc
VELIKA VARNICA 70 A
1986 - 2003
Danes, 28. junija, mineva dve leti krute bolečine, ko ob pre-ranem grobu stojimo brez besed s trpko bolečino, ko solza kane iz oči.
Hvala vsem, ki mu poklonite misel spomina, prižgete svečko ali poklonite droben cvet.
Tvoji najdražji
Ata, ni te več na pragu, ni te ve~ v hi{i,
nihče več tvojega glasu ne sli{i. Ostalo grenko je spoznanje, da nazaj te ve~ ne bo, ker za vedno vzel si slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedka, pradedka in brata
Ivana Goričana
IZ KICARJA 140 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter za pisno in ustno izraženo sožalje. Posebna zahvala g. župniku Juretu za opravljen obred in sveto mašo, ge. Veri za molitev in besede slovesa, zastavonošema, pevcem DU Rogoznica, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Komunala.
Hvala dr. Milošičevi in splošni bolnišnici Maribor, podjetjem Opte Ptuj, Palfinger Maribor, Čis-team Ptuj, Agis Zavore.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Terezija, otroci Ivan, Milan, Branko, Zinka, Danica z družinami ter sestri Milka in Marija
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA]
IME IN PRimEE:
MUan Pintarič
Bratislave! 39/a, 88S7 PolenSak
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Ptuj • Mis Štajerske za mis Slovenije
Dekleta so se tudi letos potrudila
Letošnje leto na Ptuju bi lahko poimenovali tudi leto lepotnih tekmovanj. Osrednje mesto pa že osem let zavzema tekmovanje Mis Štajerske za mis Slovenije, ki je najbolj vzorno organizirano regijsko tekmovanje.
Izbor za mis Štajerske je bil letos tudi prvi regijski izbor v okviru letošnjega izbora za mis Slovenije 2005. Do srede julija jih bo še nekaj, tako da se bo na polfinalnem tekmovanju, ki bo 5. avgusta v novem amfiteatru Term Ptuj, zbralo med 20 in 22 deklet. Poskušala se bodo uvrstiti med 12 finalistk, ki se bodo 17. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani potegovala za letošnji naslov mis Slovenije 2005.
Zmagovalke izbora za mis Štajerske že po tradiciji sodijo v ozek krog favoritk. Upamo, da bo letos tako, Ptuj že dolgo čaka na svojo tretjo mis.
V soboto se je na Mestnem trgu na Ptuju za laskavi naslov mis Štajerske potegovalo 12 deklet, prijavilo se jih je šestnajst. Odstopi v zadnjem trenutku so že stalnica, trema in strah pred neuspehom naredita svoje. Na lepotnem odru se lahko sprehodijo le samozavestna dekleta. Komisiji in občinstvu so se predstavila v štirih izhodih: v športnih oblačilih iz prodajalne Dominus in očalih iz Optike Kuhar, modnih oblačilih iz trgovine Unilimited, kopalkah Beti in pisanih poletnih ce-karjih iz trgovine La Mans ter v mladostnih poletnih oblekah iz prodajalne Naf Naf. Obutev sta prispevala Peko in Kopitarna Sevnica. Za ličila je poskrbela Ksenja Pehlič, za frizure pa frizerski salon Stanka. Zmagovalka je prejela darila v
Foto: Črtomir Goznik
Izhod v kopalkah je ponavadi za dekleta najtežji. Če obleka še skrije napako, jo kopalke odkrijejo.
vrednosti okrog 350 tisoč tolarjev, prva spremljevalka 150 tisoč tolarjev in druga spremljevalka 100 tisoč tolarjev. Priložnostna darila pa so prejele vse udeleženke izbora.
Komisija je najbolje ocenila 20-letno študentko slovenščine in matematika iz Grajenšča-ka Tatjano Caf, prva spremljevalka je postala Tadeja Lašic, 24-letna študentka Ekonom-sko-poslovne fakultete, druga spremljevalka pa 19-letna študentka prava iz Dragoviča Doris Slaček.
Ptujčani so si tudi letos množično in z velikim zanimanjem ogledali izbor za mis Štajerske, ki ga je spremljal tudi izbran glasbeni program s skupino Dežur in mladimi, obetavnimi pevci: Majo Slatinšek, Nuško Drašček, Žano in Alenom Hrži-co. Žur je trajal do jutranjih ur.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Članici ocenjevalne komisije sta bili tudi mis Štajerske 2004 Tanja Hauptman in mis Štajerske 2003 Maja Tofant.
^IfKAIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
kljačavničarskadela
-	manjša gradbena dela
Foto: Črtomir Goznik
Dekleta so se predstavila v štirih izhodih. Na sliki v športnih oblačilih iz trgovine Dominus.
Napoved vremena za Slovenijo
Preveč dežja v rožnem cvetu li nič kaj po volji kmetu.
34/20
Napoved za Slovenijo
Danes bo sončno, predvsem popoldne bodo posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, ob morju 21, najvišje dnevne danes od 27 do 33, jutri od 29 do 34 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek se bo nadaljevalo vroče poletno vreme. Predvsem popoldne bodo krajevne nevihte.
Osebna kronika
Rodile so: Marjetka Milošič, Markovci 33/a - Niko; Mojca Visenjak, Arbajterjeva 3, Ptuj - Maja; Mateja Smolinger, Zg. Hajdina 84 - Laro; Irena Cafuta, Jurov-ci 22, Videm pri Ptuju - Luka; Nataša Potočnik, Dolič 26/a, Destrnik - Tima; Sonja Spindler, Prerad 40/a, Po-lenšak - Tilna; Jožica Bele, Spodnje Negonje 15/a, Rogaška Slatina - deklico; Mihaela Fergola, Desnjak 14, Ljutomer - Žiga; Milena Pintarič, Štrafelova 28, Ptuj - Antonia; Vesna Draškovič, Ul. 5. prekomorske 16, Ptuj - Jureta; Vesna Emeršič, Spuhlja 142/, Ptuj - Izo; Zlata Rep, Stojnci 17, Markovci - Daniela.
Umrli so: Ivana Ranfl, Polenci 18, umrla 17. junija 2005; Milko Kosi, Kicar 20/b, umrl 19. junija 2005; Elizabeta Golob, Tibolci 17/a, umrla 22. junija 2005; Jožef Vidovič, Stojnci 137, umrl 22. junija 2005; Jolan-da Bedo, Dobrovnik 51, umrla 21. junija 2005; Mihael Kolarič, Ljudski vrt 1, Ptuj, umrl20. junija 2005; Jernej Šošter, Lešje 25, umrl 19. junija 2005; Elizabeta Alma-si, Miklošičeva ul. 8, Ptuj, umrla 17. junija 2005; Franc Pihler, Podvinci 20, umrl 13. junija 2005.
Črna kronika
Vlomi
Neznani storilec je v času od 19. do 23. junija vlomil v stanovanjski hiši-vikenda in brunarico v kraju Gradiščak, Juršinci. Premetal je vse objekte in si prilastil kosilnice, motorne nahrb-tne škropilnice, drugo manjše delovno orodje, gospodinjske aparate, jedilne pribore, posteljnino, odeje, stenske ure, dva nova sesalnika znamke Corona, nov televizijski sprejemnik Gorenje, ekran 61, prenosno klimo z odzračevanjem, odtujil pa je tudi betonski okrasni kip velikosti 1 m s podobo "pijančka s cigaro". Dejanje je zapustil v neznani smeri. Škoda, ki je pri tem nastala, znaša okrog3.000.000,00SIT.
Neznani storilec je med 19. in 20. junijem med 11. in 17. uro vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Kovači vasi, občina Slovenska Bistrica, kjer je iz notranjosti odtujil starinsko mizo s klopjo, TV in radijski sprejemnik ter motorno strižno kosilnico. Škoda, ki jo je utrpel lastnik, znaša okrog 300.000,00 SIT.
21. junija med 1.10 in 1.50 je neznani storilec vlomil v lokal "29" v Lenartu, odtujil dnevni izkupiček in odšel neznano kam. Lastnik lokala je utrpel škode za 210.000,00 SIT.
Neznani storilec je v času od 18. do 19. junija med 20.00 in 9.30 vlomil v stanovanjsko hiši v kraju Stari Log, območje Pragerskega. Pregledal je bivalne prostore in odtujil več kosov zlatnine, gotovino in darilne bone ter povzročil škode za okoli 750.000,00 SIT.
V	noči v noči na 24. junij je neznani storilec vlomil v trgovino Jager v Kidričevem, kjer je iz blagajne odtujil 430.000 SIT. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo.
V	noči s 23. na 24. junij je neznani storilec vlomil v gostinski lokal Bar Bus na Ptuju, od koder je odtujil nekaj menjalnega denarja in cigarete. Z omenjenim dejanjem je povzročil za 100.000 SIT škode.
Neznani storilec je v noči na 24. junij vlomil v skladišče prodajnega centra Mercator v Lenartu, od koder je odtujil večjo količino alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Materialna škoda povzročena s tem dejanjem znaša 125.136SIT.
Neznani storilec je v času od 21. do 25. junija vlomil v nenaseljen objekt na Grajski ulici v Ptuju. Iz objekta ni odnesel ničesar, povzročilpa je za 100.000 SIT materialne škode.
Pogorelo gospodarsko poslopje
21. junija okoli 20.30 je zagorelo gospodarsko poslopje v kraju Sp. Prebukovje, občina Slov. Bistrica.Zgorelo je celotno ostrešje, okoli 12 ton sena, dva kompletna puhalnika s cevmi in elektromotorjem in drugi stroji. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je do požara po vsej verjetnosti prišlo zaradi pregretja elektromotorja puhalnika in nato vžiga senenega prahu na motorju in okolici, saj so ves dan na domačiji spravljali seno. Ogenj so pogasili gasilci. Škoda, ki jo je utrpel lastnik, znaša okoli 4.000.000,00 SIT.
Potrebujete premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco?
OPA! Prvič v Sloveniji zavarovanje premoženja vključuje osebno in pravno asistenco za vas in vaše najdražje. Varnost vašega doma smo razširili še na kritje stroškov odvetnikov, pravnih svetovanj, osebnih nezgod, medicinske oskrbe, prevoza v bolnišnico in drugih škodnih primerov. Doma in v tujini!
Sodelujte v nagradni igri in si s praviinim odgovorom priigrajte enega od petih masažnih stoiov vvrednosti 100.000 toiarjev. Poiščite nagradni kuponček v naših posiovainicah aii na www.opa.si in ga pošijite na naš nasiov: Zavarovalnica Maribor, d.d., Oddeiek prodajne mreže, Cankarjeva 3,2507 iUaribor.
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
d.d.l ZAVAROVALNiCA iVI A R i B O R
080 19 20 www.opa.si