sterna       • lew xun • cene 30.000 Шп
Celle, 23. neyemOra 1000
NOVI TEDNIK JE GIASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, lASKO, МОДВЈЕ, SLOVENSKE KONJICE, SEiffJUR, SMABJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Povabljeni k
razmišljanju
K razmišljanju, ki se kot rdeča nit vleče skozi
tokratno praznično številko, smo povabili lju-
di, ki smo jih bolj ali manj naključno izbrali;
politike, gospodarstvenike, pa tudi »navad-
ne« ljudi. Postavili smo tudi zelo širok okvir
za razmišljanja - Jugoslavija danes, kje smo,
k^ bi radi in kam gremo. Vsem, ki so se
odzvali našemu vabilu, se zahvaljujemo.
Bo Emo razprodal
stanovanja?
' v celjskem Emu so prišli na idejo, da bi pro-
dali stanovanjski skupnosti svojih 830 stano-
vanj in z denaijem povrnili dolgove. Stran 3.
Jugoslavija nI
preiiodna tvorba
»Slovenska razmišljanja o odcepitvi in priključitvi - ne vem
h komu v Evropi - so nestvarna. Vsi moji stiki s tujimi diplomati,
s predstavniki tujih parlamentarnih skupin, ki prihajsgo vse bolj
pogosto v Jugoslavijo, kažejo, da v tem pogledu vssg v Evropi
obstaja popolno nerazumevanje slovenskih napovedi o morebitni
odcepitvi,« je za Novi tednik med drugim dejal Franci Gerbec,
slovenski delegat v zboru republik in pokrigin Skupščine SFRJ,
s katerim smo se pogovarjali o sedanjem aktualnem trenutku.
Intervju objavljamo na strani 4.
Sredi novembra smo se odpravili v Bosno poslušat odmeve izpred pol
stoletja, spotoma pa smo imeli odprte tudi oči. Brali smo časopise in
jedilne hste, na koncu pa so se nam v potopis prikradli Boris Kidrič,
Edvard Kocbek in Nikoletina Bursač. Prekaljeni mitraljezec pa ni še
enkrat vstal od mrtvih, da bi streljal, temveč zato, da bi se v miru zleknil
pod domačo hruško. Strani 16 in 17.
Praznična številka No-
vega tednika, ki je
pred vami, je hkrati tu-
di dvojna številka, ker
bo zaradi praznikov
naslednji Novi tednik
izšel v četrtek, 7. de-
cembra.
droga ni izbirčna, ico si jemlje družabnilia
Andreja lahko le ugiba, k^ bi bilo danes z njo, če ne bi zašla v svet droge, omame in trpljenja. Danes se zaveda le tega, da nima veliko izbirati: se odtrgati od
droge in zaživeti s sinom kot mati v pravem pomenu besede ali pa nadalje propadati in umreti. Tako kot mnogi rgeni prijatelji, narkomani. Pretresljiva
izpoved mladega človeka in številna vprašanja, naslovljena na to družbo, ki se problema zasvojenosti med mladino premalo zaveda. Stran 13.
2. STRAN - NO¥l TEDNIK
23. NOVEMBER 1989
Velenjska
»Evropa«
v regilo
Prejšnjo soboto so svo-
jo programsko volilno
konferenco opravili tudi
velenjski komunisti. Ve-
činoma so podprli že
znane usmeritve in se
posredno zavzeli za širje-
nje velenjskega modela
gospodarskih stremljenj
v vso regijo.
Drago Blagus je med
drugim predlagal, da ide-
ja o evropskem delovnem
času (ki so jo sprožili
v Gorenju, zdcO pa o njej
razmišljajo v vsej občini),
dobi regijsko razsežnost.
Zavzeli so se tudi za izde-
lavo celovitega občinske-
ga ekološkega programa
in revitalizacijo Starega
Velenja in Šoštanja. Re-
publiškemu izvršnemu
svetu so očitali prepočas-
no reorganizacijo sisov in
upravnih organov. Dogo-
vorili so se, da na osnovi
razprav s programske
konference svoje povedo
še velenjske osnovne or-
ganizacije zveze komuni-
stov, da bi šele nato sesta-
vili program delovanja
občinske organizacije. Za
predsednika OK ZKS Ve-
lenje so izvoULi Srečka
Meha, za sekretarja po-
novno Draga Blagusa, za
izvršna sekretarja pa Dra-
ga Semeta in Ivana So-
toška.
BP
Politika ne pozna prijateljev
Ko so celjski komunisti
na svoji pet ur trajajoči seji
v Narodnem domu prešte-
vali glasovnice za člane ko-
misij, delegate za oba kon-
gresa in člane komiteja, je
Tone Rozman dejal, da ko-
munisti kljub parolam
o vstopu v Evropo 92 še ved-
no delajo po metodologiji iz
leta 1892. To pa prav gotovo
ne velja za programske
usmeritve, ki jih je večina
razpravljalcev ocenila kot
dobre ali, če povzamem be-
sede Milana Bratca s CK
ZKS, manjka jim le nekaj
volilnih obljub in konkret-
nih dejstev.
O delu celjskih komuni-
stov je okrog 200 delegatom
in gostom govoril dosedanji
sekretar Darko Končan. Naj-
prej o članstvu, ki se je od
leta 86 zmanjšalo s 5775 na
4208 članov. Po Končanu je
razlog tudi previsoka člana-
rina. Predlagal je пекдј skle-
pov, ki so jih delegati tudi
sprejeli. Tako so razveljavili
samovoljno sprejete načine
in višine obračunavanja čla-
narine v nekaterih celjskih
organizacijah, ,k£Oti komuni-
sti se ne morejo deliti na sa-
movoljno manjšino in pošte-
no, poslušno večino'. Cen-
tralnemu komiteju so pred-
lagali zmanjšai\)e člsmsirine,
osnovne organizacije pa lah-
ko zmanjša o Višino članari-
ne tistim članom, ki breme-
na ne zmorejo. Za upokojen-
ce so predlagali, da plačujejo
članarino preko nakazil
SPIZ-a in sicer 0,75 odstotka
pokojnine.
Družbenoekonomski polo-
žaj mesta ob Savinji, je menil
Končan, je letos dober. Celje
se je na slovenski lestvici
prebilo z devetega na četrto
mesto po narodnem dohod-
ku na prebivalca. Nek^ za-
slug je Končan pripisal tudi
partijski organizaciji, ki je
bila pobudnik programa pre-
strukturiranja. Problemi pa
so sanacija Ema, ekologija,
družbene dejavnosti, zastoj
modernizacije bolnišnice in
gradnja avtoceste. Politični
prostor pa se odpira tudi za
različno misleče. Končan je
konferenci tudi prdiagal, da
centralnemu komiteju po-
šljejo telegram, v katerem
celjski komunisti nasprotu-
jejo mitingu v Ljubljani, ker
bi takšen shod zaostril odno-
se do skrajnih meja. Predlog
so podprli vsi, razen treh de-
legatov, ki so se vzdržan.
O programskih usmeri-
tvah je govoril Željko Cigler:
Po njegovem je zdaj n^po-
membnejša depolitizacija
državnega aparata, pragma-
tična gospodarska reforma,
kjer bomo dali prednost zna-
цји, podjetništvu in akumu-
laciji, pozabil pa ni omeniti
tudi avtoceste in večjo vlogo
terciarnega sektoija.
Razpravo je pričel Silve-
ster Drevenšek iz Socialde-
mokratske zveze. Ni verjel
v celoti, da se ZK poslavlja
od polpretekle zgodovine,
komunistom pa očital, da de-
lajo v bistveno boljših pogo-
jih, kot tisti, ki šele stopajo
na politično sceno. Pri tem je
našteval prostore, kadre, se-
stankovanje med delovnim
časom. Tisto, s čimer bi se
partija morala ukvarjati, so
po njegovem tudi tehnološki
viški delavcev, v podjetjih
pa ne bi smeli dovoliti, da
seinacije vodijo tisti, ki so po-
trebo po sanaciji povzročili.
Tomaž Jeglič je bil zadovo-
ljen, da programske usmeri-
tve govorijo o ekološki sana-
ciji, uprava pa bo morala biti
tista, ki bo znala usmerjati
investicijsko dejavnost in
obdavčevati neprijazno in-
dustrijo. Štefka Preskar iz
ZCC je komunistom predla-
gala, naj podprejo moderni-
zacijo bolnišnice v republi-
škem programu. Tone Zim-
šek je bil prepričan, da mora-
jo komunisti podpreti selek-
tivno obravnavanje kolekti-
vov v občini. Drugi problem
je po rijegovem Emo, kjer vsi
skupaj polagajo izpit, DPS
Na tokratni programsko
volilni konferenci se je za-
taknilo pri volitvah. V pr-
vem krogu so potrebne gla-
sove zbrali predlagani kan-
didati za nadzorno in statu-
tarno komisijo, tovariško
razsodišče ter komite, po-
novno pa so morali voliti
delegate za 11. kongres ZKS
in 14. kongres ZKJ. Pred-
sednika, sekretarja in izvrš-
nega sekretarja so člani ko-
miteja volili v ponedeljek.
Odločili so takole: predsed-
nik Predsedstva OK ZKS
Celje je Albert Lebič, sekre-
tar Predsedstva OK ZKS
Celje Željko Cigler, izvršna
sekretarka predsedstva pa
Janja Romih.
pa ni izčrpala vseh možnosti
pomoči. Tretje, kar morajo
komunisti podpirati, je usta-
navljaixje novih podjetij.
Magda Meštrov iz občinske
sindikalne organizacije je
spraševala, ali se je celjska
zveza komunistov odrekla
socializmu. V programu na-
mreč ne uporablja besed so-
cializem, samoupravljanje,
po цјепет mnenju pa mimo
socialne politike ne bi smela
iti. Jože Zupančič je bil pre-
pričan, da politika ne pozna
prijateljev, politika je neu-
smiljen boj za oblast in če
hoče zveza komunistov ime-
ti oblast, potem mora razči-
stiti z negativnimi stvarmi.
Tudi s tistim, kar se je doga-
jalo na Tehaiju in v Košnici.
Milan Bratec pa je Celja-
nom predlagal prevetritev in
ocenitev vloge, ki jo Celje
kot središče ima. Ob tem pa
se mora obrniti k regiji.
IRENA BASA
VEKŠ bodo
ukinili
Že pred meseci pričete
razprave ali naj celjska di-
slocirana oddelka VEKŠ
ostaneta, so dobile epi-
log; oba bodo ukinili.
Enega že ob semestru,
drugega pa ob zaključku
študijskega leta. Z odloči-
tvijo so seznanili že vseh
186 študentov ekonomije
v Celju.
Čeprav si je celjska ob-
čina prizadevala ohraniti
oba oddelka, za to so pri-
spevali izdatna finančna
sredstva, sofinancirati je
bilo pripravljeno tudi re-
gijsko gospodarstvo, pa
tega niso storile ostale ob-
čine celjske regije. Nena-
zadnje je tudi v Mariboru
dozorela odločitev, da bo-
do strategijo izpred pet-
n^stih let spremenili ter
dislocirane oddelke uki-
nili, študij pa strnili na fa-
kulteti v Mariboru. Slišati
je bilo namreč pripombe,
da kvaliteta študija v di-
slociranih oddelkih ni
enakovredna tisti, ki jo
zagotavlja matična fakul-
tetna ustanova.
N.G.
Za regionalni razvoj
Povedano na programsko
volilni konferenci ZK šent-
jurske občine je strnjeno
v njihovem geslu »Za slo-
vensko razvitost in kako-
vost življenja v šentjurski
občini«. V novem programu
za obdobje do leta 1992 so
posvetili pozornost pred-
vsem ustanovitvi projektne
skupine, kot nekakšnega ši-
rokega gibanja za napredek
Šentjurja in tudi varstvu
okolja.
Na konferenci so razprav-
Ijalci največ govorili o šent-
jurskem zadnjem mestu po
gospodarski razvitosti v Slo-
veniji. To je, so menili neka-
teri, lahko tudi varljiv poda-
tek. Drago Slakan, ki je opo-
zoril, da lahko postanejo slo-
venski »Jug«, je menil, daje
nov program neobremenjen
z realsociaUstično prete-
klostjo. Predlagal je, da se
spomladanske volitve zaradi
potrebnega dolgotrajnega
usklajevanja prestavijo na
jesen. Slavko Pečenko je po-
udaril, da je treba dati pred-
nost kadrom in znaryu ter da
je potrebna analiza razvojnih
možnosti, ker se prvečkrat
govori na pamet. Sami me-
hanizmi za vzpodbujanje
razvoja manj razvitih niso
dovolj, je menil.
Stanko Lesnika je ugotav-
ljal, da je v večini delovnih
organizacij nastal ustvarjalni
nemir, pišejo razvojne pro-
grame, ni več stagnacije.
Manjka pa novih delovnih
mest, saj posodobitev pov-
zroča nezaposlenost. Dr. Ivo
Moser, ki bo зкиргу z Mirja-
nom Bevcem predstavljal
šentjurske komuniste na slo-
venskem kongresu, je na
koncu svoje zanimive raz-
prave slikovito dejal, da ob-
čini ni potrebna pomoč v ri-
bah, ampak v podobi ribiča.
Navedel je kom^ verjetne
podatke iz dve leti stare an-
kete in testiranja občanov,
da imajo nekatere n^bolj
ogrožene skupine občanov
življenjski standard, ki je
primerljiv s kitajskim. S to
razpravo bo nastopil tudi na
kongresu.
Darko Cerovski, sicer se-
kretar šentjurske občinske
ZSMS, se je vprašal, kdo bo
zagotavljal tudi uresničeva-
nje zapisanih programov.
Povedal je, da so med pro-
gramoma obeh zvez skupne
točke, s katerimi bodo lahko
nastopali skupsg. Kompro-
misi in koalicije med zveza-
mi bodo morale biti nova
vrednost v šentjurski občini
in tudi drugje, je menil.
V programskem doku-
mentu za republiški kongres
ni omenjen hitrejši regional-
ni reizvoj, zato Šentjurčani
predlagajo pripravo posebne
resolucije na to temo.
Za predsednika šentjurske
ZK so izvolili Mirjana Bevca,
sekretar je Miran Koren, na
jugoslovanskem kongresu
pa bo šentjurske komuniste
zastopal Rado Marot.
BRANE JERANKO
Skupaj močnejši proti oblasti
¥ Celju ustano¥in Združeno demokratično opozicijo
V Celju so prejšnjo sredo
na pobudo območnega od-
bora Socialdemokratske
zveze Slovenije lokalne
opozicijske zveze ustanovi-
le tako imenovano Združe-
no demokratično opozicijo.
Okoli skupnih ciljev naj bi
sestavili tudi skupen volil-
ni program.
Brez prisotnosti novinar-
jev so se tako sestali pred-
stavniki celjskega in območ-
nega odbora Socialdemo-
kratske zveze Slovenije, celj-
skega, konjiškega in območ-
nega odbora Slovenske de-
mokratične zveze, celjskega
odbora Slovenske kmečke
zveze, celjske mladine, ob-
činskega Društva za varstvo
okolja, sodelovali pa so tudi
Neodvisni sindikati s Ptuja.
Kot Združena demokratična
opozicija so se dogovorili za
skupno delovzmje za dosego
nekaterih političnih ciljev,
ekološko koordinacijo ter za
razširjeno politično koordi-
nacijo, v katero bo vključena
tudi mladinska organizacija.
Kot so rekli, bodo delovali
na »vzpostavitvi parlamen-
tarne demokracije in zmagi
nad enopartijskim režimom
v Celju in na Celjskem«.
Predvsem pa bodo kot
Združena demokratična
opozicija najprej oblikovali
skupen voUlni program. Ne-
katere konkretizacije pro-
grama so že dorekli kar na
ustanovnem sestanku. Zara-
di obetajočega se odpušča-
nja delavcev v regiji bodo
nudili vso pomoč ob usta-
navljanju neodvisnih sindi-
katov, delavcem pa bodo nu-
dili tudi pravno pomoč.
Spregovorili so tudi o na-
povedanem mitingu kosovo-
poljcev v Ljubljani in menili,
da gre le za izzivanje, ki naj
bi povzročilo, da bi Slovenija
naredila kakšno poUtično
napako, ki bi lahko bila
opravičilo za uvedbo izred-
nih ukrepov.
BRANE PIANO
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Odprt lov na mitingarje
Prvega decembra bo v Ljubljani odprt lov na mitingaije
iz Kosovega polja (občina v ustcinavljaixju zraven Prištine,
tudi železniška postaja za Prištino), ki se bodo skozi vse
blokade le prebili do slovenske metropole. Po napovedih
naj bi nekaj sto udeležencev »mitinga resnice«, ki je
uradno prepovedan (zaradi morebitnih posledic in ker ne
more prispevati prav ničesar k razumevanju Slovencev
o kosovskih odprtih vprašanjih), le prišlo do cilja. Tukaj
jih bo verjetno pričakal tudi vodni top, preizkušena
naprava za razganjarye demonstrantov, ki je tako učinko-
vita na Kosovu.
Od prvotnih pol milijona mitingaijev so prireditelji,
združerge za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo in
v Metohijo (po veljavni ustavi je sicer še zmeraj SAP
Kosovo), zmanjšali število na 10.000, potem so ga spet
zvišali na 40.000 do 50.000, saj naj bi se Kosovopoljcem
pridružili še »pošteni« Vojvodinci, Črnogorci in Srbi
s Hrvaškega (Knin in okolica). Prepoved mitingirarya
v Ljubljani seveda državljanov neodvisne republike
Kosovo роЦе (kraj, kjer seje 26. aprila 1987 začela blisko-
vita kariera Slobodiina Miloševića, takratnega predsed-
nika predsedstva CK ZK Srbye, z nastopom pred 15.000
Srbi in Črnogorci - z obljubo, da bodo problemi Srbov in
Črnogorcev na Kosovu hitro rešeni!) ne moti; гадје ni
ovira niti to, da (razen peščice tako imenovanih slovenskih
»Jugoslovanov«, ki jih veijetno ni niti za en avtobus) vsi
Slovenci sporočajo Kosovopoljcem, da so nezaželeni.
Glavno besedo bo 1. decembra v Ljubljani tako imela
роИсца, ki bo morala skrbeti za red in mir. Predvsem pa za
to, da ne bi bilo kakšnih mednacionalnih spopadov (uvo-
ženi Srbi proti Albancem, živečim v Sloveniji, uvoženi
Srbi proti razboritim Slovencem, ki jim ni vseeno, kdo se
jim povabi v domačo hišo na obisk). To bi bila namreč
voda na mlin tistim, ki stoje za Kosovopoljci in samo
čakajo na (ponovno) priložnost, da bi Sloveniji prilepili
nalepko kontrarevolucije ali pripisali krivdo za prelivarye
krvi (s tem grozyo Kosovopoljci), ki bi zahtevalo uvedbo
izrednega stanja v naši republiki.
Da pa poštenih Slovencev 1. decembra ne bo na ljubljan-
skih ulicah, je možno vsekakor pričakovati. Še zlasti zato
ne, ker so vsi pozivi k civiliziranem dialogu, kakršen naj bi
bil na pragu 21. stoletja, naleteli pri Kosovopo^cih in
njihovih zaščitnikih na gluha ušesa.
Hočemo svinino!
Medtem ko naj bi Kosovopoljci v Ljubljani razglašali
svojo »resnico« (še zmeraj je dejstvo, da so na Kosovu vsaj
tri »resnice«: srbska, albanska in uradna), imajo njihovi
rojaki, Srbi in Črnogorci, na Kosovu dosti higše probleme.
Pravzaprav bi to sporno vprašai^e lahko označili kot
- svirysko!
Gre namreč za to, kot pravijo Nealbanci na Kosovu, da
se rxjihova neenakopravnost pozna tudi pri jedilnikih.
Tako zdaj grozi, da bo enotna fronta, ki naj bi rešila zamrz-
njene mednacionalne odnose v pokrsgini, razpadla zaradi
níñbo^j banalnega vzroka - svinine.
Že marca so v Prištini stavkali srbski in črnogorski
delavci, češ da so v podrejenem položaju, ker v obratih
družbene prehrane ne dobe svinine. Pri tem je treba pove-
dati, da imajo med Albanci veliko večino pripadniki
musliméinske vere, tem pa je i\jihov bog prepovedal jesti
nečisto, svinjsko meso. Podobno se pritožv^ejo tudi neal-
banski študenti v študentskih domovih. V nekaterih
podjetjih so pustili kozo celo in nasitili volka na ta način,
da so - potem ko so se Srbi in Črnogorci odločili za
gladovno stavko - ljubitelji svinine dobili dvakrat na
teden mesnine iz svinjskega mesa. Zdig je spet ogenj
v strehi, ker dobivajo Srbi in Črnogorci v nekaterih kolek-
tivih svinino v pločevinkah, njihovi albanski sodelavci pa
tople obroke. V Termoelektrarni Kosovo B delavci spet
groze s stavko, če jim ne bodo kuhali jedi iz svinine.
V neenakopravnem položaju so tudi člani nealbanskih
družin, se pritožigejo Srbi in Črnogorci. Medtem ko stane
kilogram svinine 350.000 din, je junetina, ki jo jedo
Albanci, samo po 150.000 din za kilogram (kako lepo bi
bilo, če bi šli slovenski mesarji in delavci v klavnicah na
obisk na Kosovo in tamošnje izkušnje - zlasti cene - pre-
nesli tudi v Slovenijo!). Zd^ pravijo Srbi in Črnogorci, da
je nacionalni jedilnik politično vprasarye in ne gre več
zgolj za hrano; pri tem opozaijajo, da Albanci celo
v zaporu v Lepoglavi dobivajo jedi brez svinine, priprav-
ljene na olju in maslu.
Res so ubogi Srbi in Črnogorci na Kosovu, ki je srce
Srbge!
Varljivi odstotki
Srbi in Črnogorci na Kosovu se pritožujejo zaradi jedil-
nika, kar jih je tako zaposlilo, da so se pozabili pritožiti čez
- plače. Zvezni zavod za statistiko je objavil podatke za
september, ki kažejo naslednje višine povprečnih plač:
Jugoslavija 9,484.705 din, Slovenija 14,151.261 din. Hrva-
ška 10,069.662 din, Vojvodina 9,752.153 din, Srbya
8,876,666 din (nekdanja ožja Srbija 9,030.216, Kosovo
5,127.131 din), BiH 7,783.943, Črna gora 7,031.141 in Make-
donija 6,246.260 din. Glede na avgust so bile povprečne
plače višje za 49,1 odstotka, primerjava september 1988
- september 1989 pa kaže, da smo zaslužili v povprečju
1.779,9 odstotka več.
Seveda so ti odstotki malce drugačni, če upoštevamo, da
smo avgusta imeli tretjino povprečne svetovne plače, sep-
tembra pa le še četrtino. Razen tega nas cene nenehno
prehitevajo. Samo v zadnjih 9 mesecih so šle nekatere
cene nekajkrat navzgor, kar nikomur ni treba posebej
razlagati. Spomnimo naj le na nekaj neslavnih »rekorder-
jev« od februarja do novembra: letalske vozovnice so se
podražile za 1666 odstotkov, bencin za 1537%, za več kot
1400 odstotkov sta se podražila mleko in junetina itd. Za
primerjavo: kosilo v boljši restavraciji je v začetku letoš-
njega februarja stalo 55.600 din, zdaj stane okrog 800.000
din; kruh je bil po 2500 din, zdaj je 29.000 din (za kilogram
belega); boljše cigarete so bile po 8000 din, zdaj so 80.000
din. Naprej rajši ne naštevamo, saj nas vsaka primerjava
samo potiska v slabo voljo. Edino veselje je še napoved
zveznega izvršnega sveta, da bo kmalu začel končni obra-
čun s hiperinflacüo...
23. NOVEIIBER 1980
NOVI TEDNIK - STRAN 3
bil Emo prodal stanovanja?
/ Izkupiùkom bi lahko porawnall áolgowe
v Celju je okoli 11 tisoč družbenih
stanovanj, okoli 830 pa jih je v lasti
celjskega Ema. Približno 100 stano-
vanj je Emo kupil za svoje delavce
v zadnjih dvanajstih letih, vse ostala
pa so starejša. Ker vodstvo Ema sku-
$a na vsak način zagotoviti zmanjša-
nje dolgov iz preteklosti, so zdaj dali
pobudo, da bi stanovanja prodali.
Odkupila naj bi jih celjska stano-
vanjska skupnost. Nekaj podobnega
JO namreč že storili v Sežani, Kranju,
I^opru in Mariboru.
Nekaj manj kot skoraj tisoč stano-
vanj je sicer dobra naložba za vsako
podjetje. Marjan Drev, predsednik za-
¿asnega kolektivnega poslovodnega
organa Ema pravi, da je zun^j naših
meja prodaja tovrstnega premoženja
povsem normalen ukrep ob reševanju
firme. V Emu namreč sedanji izračuni
llcažejo, da bi jim navkljub trenutno
dobremu poslovanju in prodaji šele po
petih letih uspelo odplačati vse obre-
sti, ki jih plačujejo zaradi lanske izgu-
be. V petih letih, poudarja Drev, pa bi
Emo tehnološko spet popolnoma zao-_^
stal in dokončno izgubil vse možnosti
za preživetje.
Marjan Drev: »Ker je po pravni plati
prodaja družbenih stanovanj zasebni-
kom precej zapletena zadeva, smo se
odločili, da poskušamo stanovanja
prodati stanovanjski skupnosti. Proš-
njo smo predali občini, ki vso stvar
zdéo tehta. Će bi predlog sprejeli, bi
bila to konkretna pomoč Celja Emu.
Seveda bi to sprožilo povišanje pri-
spevnih stopenj, razen če seveda sta-
novanjska skupnost ne bi zmarysala
obsega gradnje stanovary. Vendar bi
višje prispevke v stanovanjski sklad
tako ali tako plačevalo tudi 3 tisoč
Emovih delavcev. Če tega ne bomo
rešili, kot predlagamo, pa se bo slejko-
prej zaradi nelikvidnosti v Emu povi-
šala kakšna druga prispevna stopnja.«
Načelno se z Emovim predlogom
strìixja tudi predsednik celjskega iz-
vršnega sveta Miloš Pešec: »Vsekakor
moramo v teh časih nîqti način druž-
benega reševanja perečih problemov.
Vendar imamo v zvezi z Emovim pred-
logom za zdaj različne informacije in
ne vemo ali bi bila takšna prodaja za-
konita ali ne. Zato smo za enotno razla-
go zaprosili skupščinsko komisijo za
sistemska vprašanja.«
Drugačnega тпедја so na celjski Sa-
moupravni stanovanjski skupnosti.
Miro Gradič pravi: »Pobuda, da bi
Emo svojo likvidnost reševal tako, da
bi iz solidarnostnega stanovanjskega
sklada odkupili Emova stanovanja, je
le prelaganje denarja iz levega v desni
žep. S tem ne bi ustvarili nikakršne
nove vrednosti. Če se povrhu in obe-
nem ne bi povečala tudi prispevna
stopnja (kar je seveda še dodatno obre-
menjevanje gospodarstva), bi šel tak-
šen posel zgolj v škodo gradnje novih
stanovai4 in kreditiranja družbene in
zasebne gradnje. Stanovanjska skup-
nost naj bi financirala Emo, nihče iz
Ema pa ne more garantirati, da bo
Emo jutri, ko tudi stanovanjska ne bo
imela denarja, lahko nam pomagal.
Kai takega je torej nesmotrno, po mo-
jem pa tudi nezakonito.«
RP, TC, BP
KOMENTIRAMO
Barva časopisa
Visi smo že kar obsedeni
i pričakovanjem kaj bopovo-
Itvah 1990. Kako bo, lahko za-
aikrat kar ugibamo, s^j ne ve-
mo kakšni bodo rezultati in
njihove posledice tudi na po-
iročju obvescaiya. Verjetno
bo pri nas, kot še marsikje na
vzhodu    marsikaj    drugače
• иргЈто, da boђše. Tako vs^j
tapovedujejo (obljubUnjo) se-
iùye uradne in novonastale
joUtične organizacije v svojih,
trogramih. Mnogi se že tudi'
ivno opredeljujejo dopodroč-
Џ obveščanja, kjer naj bi pre-
aadoval pluralizem. SZDL se
avzema xa pluralbsem Javnih:
lasil in pluraliMem v njih, z«;
Honomnost, njihovo neod-
isnost. Nasprotovala pa bo
Idi kakršni koli dominacija
U področju obveščanja ter
isem morebitnim zlorabam,
hrej, se bo morala tudi SZDL
nreči dosedanji dominaciji
ffld mnogimi republiškimi
tsdstvi javnega obveščar\ja in
ndi tistim na lokalno-regi-
malni ravni. Doslej je bila
ustanoviteljica novih javnih
iedijev in vedno marj darež-
iva botra v materialnem smi-
h. To pa še ne pomeni, da ni
inogokje v popolnosti izkori-
tua sistem, s katerim ji je bilo
mogočeno imenovar^je vodil-
ih ekip in preko njih uresni-
ivati svojo (ustanoviteljsko)
oUtiko oziroma pohtiko tiste-
1, kateremu je dolga leta zve-
lo služila kot kulisa za mar-
iai.
V tem trenutku se upraviče-
5 postavlja vprašanje ah se
odo zlasti časopisi (NT) pro-
Wi tistemu, ki se bo izkazal
Ш bolji »boter" ah se bodo
kušali preživeti sami? To
Prašanje je še zlasti aktualno
^aj, ko naj bi uredništva sno-
svojo novo programsko
^meritev za prihodnje leto in
o bodo zaradi pestrega ter od-
fiega političnega prostora po-
'^a zelo povpraševano blago
* vse tiste, ki se borijo za
Wast. Odgovor na ta vpraša-
la in izhodišča za bodočo
'meritev ni dalo niti pred
'evi organizirano cehovsko
^ацје novinarjv Slovenije,
^šnih resnih zedcljučkov tu-
tù bilo pričakovati, saj nam
¡2 zgodovine poznano, da so
'^ogi novinarji (uredništva)
hb proklamirani avtonom-
"sti bih mnogokrat hitro pok-
4ivo blago. Znah so se ne-
Qetno prilagajati novim si-
na oblasti. Tudi danes
^o nekaj takih, ki so done-
^ega še prisegali na parijo
y, sedaj pa že izkoriščajo
'^j monopolni položaj in vso
črnilo polivajo po njej.
norda   pa   odgovorov   in
Meritev še ni tudi zaradi se-
negotovosti, ko se ne ve,
kdo bo zmagal na vohtvah in
prevzel vajeti oblasti. Vse sku-
paj bi seveda bilo lažje, če bi
verjeU napovedi, ba bodo vo-
dilni v časopisih v prihodnje
zavzeU (aU obdržali) svoje po-
ložaje brez vmešavanja politi-
ke in jim ne bo več treba hoditi
po svoje mnenje na ta aU oni
komite.
Za sedtd lahko s&mo upamo,
da bo tako kot je zapisala
SZDL v svoj program in kot je
zapisala tudi ZK, da se morajo
novinarske lUše organizirati
kot Javne službe in delovati
v kupnem Javnem interesu,
ne pa kot instrument stran-
karske politike. To bo morda
uspelo le tistim, ki so se že do-
slej skušah rešiti mecenstva
poUtike in se bodo s svojo last-
no ekonomsko sposobnostjo
prelevih v tržno blago, s tem
pa tudi na nivo avtonomnega
nadstrankarskega medija.
Toda, kar prelepo se vse to
sliši, da bi läJtiko bilo res. Brez
takšnega ah drugačnega me-
censtva verjetno tudi v novi
družbi ne bo šlo. Prav gotovo
bo v prihodnje nekaj takih ča-
sopisnih in radijskih hiš (tudi
v naši regiji), ki bodo strankar-
sko opredeljene. Tudi obstoje-
če hiše se bodo morale kmidu
opredehti in javnosti predsta-
viti svoje programske usmeri-
tve. Iz teh pa naj bi bilo tudi
razvidno, čigavi so.
VJKIKRAJNC
Fronta v bran miru
Predsedstvo celjske ob-
činske konference SZDL je
v četrtek najvišjim republi-
škim organom poslalo zah-
tevo po zaščiti suverenosti
Slovenije in njenih prebi-
valcev.
V njej ugotavljajo, da odlo-
čitev o odnosu do vsiljevane-
ga »mitinga solidarnosti in
resnice« odbora iz Kosovega
Polja nikakor ne more biti le
upravna zadeva, saj so cilji in
posledice takega dogodka iz-
redno politični. Zato člani
predsedstva celjske frontne
organizacije od republiških
organov zahtevajo, da zava-
ruje suverenost SR Sloveni-
je kot države in hkrati z vse-
mi sredstvi preprečijo na-
daljnje razpihovanje medna-
cionalne nestrpnosti in so-
vraštva. Izrazili so tudi priča-
kovanje, da se bodo enako
obnašali tudi slovenski pred-
stavniki na zvezni ravni.
Na petkovi seji je tudi
predsedstvo žalske občinske
konference SZDL sprejelo
izjavo, ki so jo poslali repu-
bliški konferenci SZDL. Za-
pisali so, da ogorčeni sprem-
ljajo, zadnje dni že kar ne-
sramno in skrbno necivilizi-
rano, vsiljevanje članov od-
bora za vrnitev Srbov in Čr-
nogorcev Sloveniji in Slo-
vencem. Vsem »nosilcem
resnice« predlagao, da raje
organizirsgo delovni miting
na Kosovem. Podpir^o sta-
lišče, da mitinga v Ljubljani
ne potrebujemo in zahteva-
jo, da o tem problemu ne raz-
pravljiOo samo republiški,
ampak tudi zvezni organi.
BP, SŠ
Podpisovanje delciaracile
Na septembrskem posvetu
je šentjurska ZSMS na po-
svetu s predsedniki dala
v javno podpisovanje tako-
imenovano Šentjursko de-
klaracijo. V besedilu so zapi-
sali, da ne želijo takšne šent-
jurske občine kot je, da se
niz težav rešuje prepočasi in
da nekatere občinske struk-
ture del^o neodgovorno.
Deklaracijo so nato podpi-
sovali v ki^evnih skupno-
stih in v delovnih organizaci-
jah šentjurske občine. Po
n^novejših podatkih so
zbrali 865 podpisov. Iz vseh
sredin števila podpisov še ni-
so posredovali, ZSMS pa na-
merava s podpisovanjem de-
klaracije nadaljevati do mar-
čevskih volitev. Prihodnji te-
den bodo v šentjurski ZSMS
pripravili stojnico na šent-
jurskem Titovem trgu, kjer
bodo občanom dali možnost
neposrednega podpisovanja
Šentjurske deklaracije in
pristopnih iqav v ZSMS kot
politično strank BJ
Spremembe v šentjursifi upravi
Organiziranost upravnih
organov bo po preobrazbi
državne uprave in sisov
v javno upravo v Šentjurju
ostala nespremenjena. Po
spomladanskem sprejetju
sistemskega zakona o dr-
žavni upravi predvidevajo
eno največjih sprememb
doslej. Vendar do novega le-
ta ne bodo mogoče vse
ustrezne rešitve, menijo.
Po ustavnem zakonu, ki pre-
pušča rok in pogoje prehoda
občinskim izvršnim svetom,
bo lahko šentjurski izvršni
svet brez akta prevzel neka-
tere naloge sedanjih sisov
družbenih dejavnosti in s po-
dročja materialne proizvod-
nje. Med prevzetimi naloga-
mi bo tako tudi osnovno izo-
braževanje, otroško varstvo,
socialno skrbstvo, kultura,
telesna kultura in izobraže-
vanje s področja sisov druž-
benih dejavnosti ter naloge
cestne, komunalne, stano-
vanjske, kmetijsko zemlji-
ške in skupnosti za varstvo
pred požari. Zaposlovanje
s štipendiranjem iz združe-
nih sredstev in zdravstveno
varstvo bo po novem v pri-
stojnosti republike. Na po-
dročju zdravstvenega var-
stva bodo ostala v občinski
pristojnosti denarna nado-
mestila za začasno nego in
nezmožnost za delo, povrači-
la potnih stroškov, pogrebni-
ne in posmrtnine.
Z novim letom bo izvršni
svet lahko začel uresničevati
na skupščinah sisov sprejete
planske dokumente. Teme-
lje plana bodo lahko po po-
trebi spreminjali skupščin-
ski zbori na predlog izvršne-
ga sveta. Izvajanje bodo
spremljali posebni odbori iz
delegatov sedanjih sisov, ki
pa praviloma tudi ne bodo
mogli odločati.
Organiziranost upravnih
organov bo z novim letom
vseeno ostala ista, saj bodo
naloge sedanjih sisov prev-
zeh obstoječi občinski
upravni organi. V šentjurski
občini sisi nimajo delovnih
skupnosti, zato načrtujejo
kadrovske premike. DOPS,
Delovna organizacija za
opravljanje poslovnih stori-
tev, ki je v Sentjuiju oprav-
ljal naloge takšnih delovnih
skupnosti, bo ostal gospo-
darska organizacija. Na
predlog DOPS-a se naj bi
v upravne organe vključilo
11 delavcev in tudi delavke
iz kmetijsko-zemljiške skup-
nosti. Delovna organizacija
Center za socialno delo n^
bi sčasoma postala zavod,
skupnost za zaposlovanje in
skupnost za zdravstveno
varstvo pa bosta vključeni
v republiški organ.
Dejavnosti se bodo po no-
vem letu financirale iz de-
narja, ki se bo zbiral v prora-
čunu. S poznejšim odlokom
n^ bi določili tudi višino pri-
spevkov.
BJ
SVET MED TEDNOM
Piše Darijan Košir^
BUe zadnja ura
Naposled seje zgodilo tudi tisto, kar seje moralo zgoditi
in kar so številni že dlje časa napovedovali. Po logiki
zakonitosti padajočih in podirajočih se domin je naposled
prišla na vrsto tudi Češkoslovaška, kot ena zadnjih trdr\jav
Vzhoda, ki seje še krčevito upirala spremembam. Sedarye
češkoslovaško vodstvo na čelu z Milošem Jakešem,
naslednikom Gustava Husaka, ki je odstopil pred letom
dni, bo tako verjetno kmalu doživelo svoj pohtični konec,
s tem pa bo - upajmo - tudi konec obdobja, ki ga zazna-
muje konec praške pomladi 1968, koje sedanja vladajoča
garnitura tudi prišla na oblast
V ČSSR se je v zadnjih letih narod resda že večkrat
»zgodil«, toda vedno le v mar\jših skupinicah in še to ob
obletnici konca praške pomladi, ko so sovjetski tanki
pokopali sleherno upanje Čehoslovakov po drugačnem
zivljeryu. Tokrat pa so - po zgledu Vzhodnih Nemcev, ki
so že dah skozi podobno šolo - odločeni iti do konca.
Začelo seje z demonstracijami ob 70-letnici države Češko-
slovaške, ki so jih oblasti prepovedale in pozneje tudi
preprečile, nadaljevalo pa seje te dni, koje п£(јргеј demon-'
striralo deset tisoč ljudi (padla je tudi ena žrtev). Vojska in
pohcija sta posredovah, a ni bilo posebnega učinka, zaradi
trdne odločenosti demonstrantov pod vodstvom opozicij-
ske Listine 77, da gredo na vse ah nič. Vojska in pohcija sta
spoznali, da je desettisoč demonstrantov morda še
mogoče pretepati, nikakor pa ne stotisoč ali dvestotisoč,
kolikor se jih je zbralo v zadrtih dneh. Čeprav Jakeš in
rijegovi grozijo, da lahko zahteve demonstrantov pripe-
ljejo do neljubih dogodkov, nihče v to ne verjame; gre bolj
za grožnje nekega obupanca, ki so mu dnevi očitno šteti,
pa se tega ne zaveda ali pa noče zavedati.
Zaprti kongres zaprte partije
Tokratni 14. kongres (zakaj so prav povsod v sociahzmu
letos 14. partijski kongresi?) romunske Komunistične par-
Uje bo šel verjetno - razen če nam logika zgodovine obrne
hrbet - v zgodovino kot zadnji pravi boljševiški kongres
v Vzhodni Evropi. Poteka namreč v času silnega podiranja
starega komunističnega Vzhoda, ki mu verjetno nihče ne
bo uspel pobegniti, potek paje kljub temu enak kot pred
dvajsetimi leti, ko je bila komunistična represija na
vrhuncu. Romunija je kot v šestdesetih letih zaprla
državo, da bi kongres lahko potekal v miru, obenem pa so
poponoma mihtariziraU romunsko prestolnico in izgnah
vsakogar, ki se jim je zdel sumljiv. Poleg tega so kongres
skrili za zaprta vrata, tako da o njem vemo samo tisto, kar
v svet pošlje strogo nadzorovana romunska tiskovna agen-
cija.
V času omeiijenih sprememb je takšen potek že velik
absurd, kije skregan z zgodovino in njeno logiko. Zato gre
verjeti trditvi, da gre verjetno za zadnji tovrstni kongres,
pa ne samo zaradi absurdnosti, ampak tudi zaradi dejstva,
da se bo tudi v Romuniji verjetno naposled zgodil narod,
če ne bo narava že pred tem poskrbela za svoje. Nezado-
voljstvo Romunov je namreč velikansko in lahko se le
stopnjuje, glede na dejstvo, da so kazni za prebeg čez mejo
zvišali s šestih mesecev zapora na deset let ječe, s čimer
bodo največji nezadovoljneži ostah doma. Oglasila se je
tudi ena izmed ilegalnih opozicijskih skupin, kije poslala
apel svetovni javnosti, naj pomaga zrušiti obstoječi ana-
hronistični režim conducatorja Ceausesca. Pesimisti bodo
seveda rekli, da obstaja še albanska verzija rešitve za
Romunijo, toda iz Albanije vendarle ni pobegnilo niti
približno tohkšno število ljudi kot iz Romunije. In ko
država ostane brez državljanov, se verjetno naposled tudi
sama zave, daje z njo nekaj hudo narobe.
Zayiranje perestrojlie ¥ SZ?
Medtem, ko je v državah Vzhodne Evrope perestrojka
v polnem razmahu, kaže dajo zavirajo tam, kjer seje tudi
začela - v Sovjetski zvezi. Na zasedanju vrhomega sovjeta
ZSSR so namreč na pobudo sindikatov in vlade sprejeh
paket mejnih izrednih ukrepov, ki med drugim zamrzujejo
cene večine živil in blaga široke porabe. To pa pravzaprav
pomeni administrativno zavirarje tržnih reform, še pre-
den so se te prav začele. Svarilni glasovi več deputatov, da
bodo izredni ukrepi prinesh več škode kot koristi, niso
zalegh. Eden neposrednih problenmv v zvezi z ryimi bo na
primer kmetijstvjo, ki je že tako ah tako povsem na psu.
Kmetovalci bodo namesto prostih rok za oblikovanje real-
nih in stimulativnih cen svojih pridelkov dobili smešno
nizke državno predpisane cene, ki jim ne bodo omogočale
1икаШпе£а za^užka.
Bomo žlwll ¥ topil gredi?
Od političnega ozračja se za trenutek presehmo
k tistemu »tapravemu«, ki prav tako doživlja določene
globalne spremembe. Znanstveniki namreč že nek^ časa
opozarjajo - to pa so dokazah tudi z meritvami - da se
zaradi povečane ravni določenih plinov v ozračju (zlasti
CO2, metana in klorofìuorogljikov) le-to segreva, kar
utegne imeti hude posledice. Za začetek naslednjega leta
je napovedana prva mednarodna konferenca o globalnem
ogrevanju, kjer bodo pretresli njegove možne posledice,
kot tudi ukrepe, ki naj bi jih začeli izvajati po svetu. Že, če
se bo do leta 2030 atmosfera povprečno ogrela za stopiryo
do dve (zaradi kopičenja toplote pod »toplo gredo*, ki jo
ustvarjajo omerijeni plini, pa je pričakovati še za kako
stopinjo toplejši svet), bodo posledice hude: zaradi tajarija
ledu na tečajih bodo poplavljene vehke kopenske povr-
šine, zaradi večje količine energije v ozračju bo vreme
nestanovitnejše, s sušami, hudimi viharji in povodnjimi,
zaradi nestanovitnosti letin bo več lakote itn. Se bodo naši
otroci res spraševali, zakaj smo sedeli križem rok, dokler
seje še dalo kaj storiti?
4. STRAN - NOVI TEDNIK
23. NOVEMBER 1989
Jugoslavija ni prehodna tvorha
Intervju s FrancUem Gerbcem, M napowetìule zmago demokratičnih sil
Dan republike je gotovo najprimemejâi bilančni čas za preverjanje zdravja naše
države, zato smo k razmišljanju na to temo povabili FrancijaGerbca, delegata Zbora
republik in pokrajin v skupščini SFRJ. Je eden redkih jugoslovanskih delegatov, ki ga
zaradi njegovih odkritih in brezkompromisnih razprav in vprašanj pozna takorekoč vsa
Jugoslavija. Šestletne izkušnje v Beogradu so prispevale, da tudi dobro pozna Jugosla-
vijo in odnose v njej. Poleg političnih pa ima Franci Gerbec tudi precejšnje gospodarske
izkušnje, saj je bil pred tem član izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije,
pred dvema desetletjema pa je bil tudi strokovni sodelavec vlade Staneta Kavčiča.
Francija Gerbca (z njim sem se pogovar-
jal 10. novembra) sem uvodoma vprašal
ali bomo kdaj dočakali celodnevni ali pa
nočni televizijski prenos tudi iz skupšči-
ne, ali pa bo to še naprej privilegij par-
tije?
F. Gerbec: »To, da smo doslej gledali le
prenose sej CK-ja, je svojevrsten dokaz ne-
ustreznega pojmovanja vloge družbenopo-
litičnih organizacij in tudi zveze komuni-
stov. Ni se še zgodilo, da bi gledali prenose
razprav o nekaterih zelo pomembnih vpra-
šanjih iz skupščine SFRJ. To pomeni, da
v krogih, ki odločajo, kaj se bo prenašalo na
televiziji, menijo, da so seje CK ZKJ po-
membnejše ali edino pomembne. Zelo po-
memben prispevek k demokratizaciji od-
nosov v Jugoslaviji in k izboljšanju medse-
bojnega razumevanja med ljudmi bi zato
bila uvedba prenosov s pomembnejših za-
sedanj skupščine, tako kot prenašajo parla-
mentarna zasedanja v Avstriji, ZRN ipd.
Mislim da je treba vsa vprašanja, ki so
povezana z ureditvijo Jugoslavije, prenesti
v skupščino. To ne pomeni, da ZK in tudi
druge politične organizacije ne bi imele
možnosti vključevanja v to razpravo, a ne-
mogoče je in tudi ni v skladu z ustavo, da
nekateri pričakujejo, da bo, recimo, 14. iz-
redni partijski kongres odločil o vpraša-
njih, ki sodijo v normalni postopek skupš-
čine. Nedvomno pa bi sprejem določenih
stališč, ki bi poizkušala prelomiti smer bo-
doče podobe Jugoslavije, njene ustavne
ureditve in pristojnosti federacije, vpUval
na razprave, ki potekajo v normalnem po-
stopku. A normalni postopek bo takrat, ko
bo dalo Predsedstvo SFRJ ustrezen pred-
log za novo ustavo ali pa za spremembe in
dopolnitve obstoječe ustave.
Izjemnega pomena pa je, da bi morali
v Sloveniji izoblikovati celovit lasten po-
gled na rešitve bodočih odnosov v Jugosla-
viji, jih posredovati v javno razpravo celi
Jugoslaviji, da bi popolnoma nedvoumno
pokazali, kako si zamišljamo podobo bodo-
če ureditve.
Zagovarjate stališče, da je treba najprej
počistiti mizo. ki ji pravimo Jugoslavija,
potem se šele lahko pogovarjamo enako-
pravno. Snovi za smetnjake ali pa zgolj
odprtih tem je veliko. Hrvati obtožujejo
Srbe za krajo deviz konec sedemdesetih
let, Srbi Slovence, da so jim vzeli tovarne,
Slovenci se sprašujemo, kdo nam je ukra-
Novih nadzvočnih lovcev ni
mogoče skriti in tega tudi
nihče ne počenja, ne vem pa,
pred kom se skrivajo fìnanc-
ne konstrukcije v zvezi
s tem. Ali pred jugoslovnsko
javnostjo, ki vse to čuti na
svoji koži, ah pa pred med-
narodno javnostjo, pred ka-
tero tega tudi ni mogoče
skriti.
del ceste... To je le nekaj nikoli do konca
razjasnjenih tem. Ustvarja se vtis, kot da
drug drugemu tudi v materialnem smislu
precej dolgujemo?
F. Gerbec: »Razprave v stilu, kdo je ko-
mu kaj vzel, ne vodijo nikamor in jih ni
mogoče produktivno sprejeti. Vsega tega
se ne da rekonstruirati, zato se moramo
dogovoriti predvsem o podobi bodoče go-
spodarske in ustavne ureditve. Tisto, kar
sam imenujem čiščenje mize, je problem
čiščenja materialnih, finančnih posledic in
bremen, ki jih bo nesporno potrebno razre-
šiti. A ne samo na ravni države. Zagotovo
imamo v tem trenutku ob razpravi o mate-
rialno finančnih vprašanjih in problemih
v Jugoslaviji različne poglede, v kolikšni
meri si kdo predstavlja, da bi mu morala
posledice njegovih preteklih razvojnih, po-
slovnih, investicijskih odločitev plačati dr-
žava. Tu so zagotovo velike razlike. Trditve,
omenjene v vašem vprašanju, so v bistvu
upeijene v ustvarjanje vzdušja za dokazo-
vanje, da mora država v celoti plačati posle-
dice za nazaj.«
Osebno si pri »razčiščevanju« zadev
precej prizadevate. Medijsko pozornost
ste si prislužili tudi s sicer povsem nor-
malno zahtevo po razjasnitvi nakupa vo-
zil Volvo, ki jih je beograjski Putnik kupil
brez carine pod plaščem srečanja neuvrš-
čenih v Beogradu. Kako ocenjujete raz-
plet? Nihče ni odstopil, nihče plačal raču-
nov. Putnik pa toži zvezno vlado?
F. Gerbec: »Razplet zna biti še zapleten.
ZIS je gotovo naredil napako, ko jim je
najprej, v začetku septembra, dal odločbo
oz. dovoljenje za brezcarinski uvoz teh vo-
zil, kasneje, po mojem vprašanju pa je raz-
veljavil to odločbo. Spor se je sedaj prene-
sel na relacijo ZlS-Putnik, vozila pa so pod
carinskim nadzorom, ker Putnik noče pla-
čati carine. Verjetno gre za znesek med 80
do 100 milijardami dinarjev. V Skupščini
bomo morali popolnoma nedvoumno ugo-
toviti, kakšen je bil smisel tega zakona.
V zvezi s tem zakonom obstajajo še nekate-
ri drugi problemi. Recimo vpašanje uvoza
opreme za hotel Hyatt v Beogradu, ki ni bil
dograjen pravočasno za potrebe devetega
vrha. Tu gre za 7 milijonov dolarjev, torej še
za večji znesek kot v primeru Putnika. Na
Tudi slovenske opcije o od-
cepitvi in priključitvi - ne
vem h komu v Evropi - so
nestvarne. Vsi moji stiki s tu-
jimi diplomati, s predstavni-
ki tujih parlamentarnih sku-
pin, ki prihaja o se bolj pogo-
sto v Jugoslavijo, kažejo, da
v tem pogledu vsaj v Evropi
obstaja popolno nerazume-
vanje slovenskih napovedi
o morebitni odcepitvi.
drugi strani pa gre za opremo, ki je bila
pravočasno uvožena in uporabljena za de-
veti vrh neuvrščenih, pa zaradi malomarno-
sti uvoznikov ni bila pravočasno predlože-
na dokumentacija za oprostitev carine.«
Kaj bi šele bilo, če bi še bolj dregnili
v nabavo Migov za 600 milijard dinarjev,
ki jih je menda vojska kupila s posojilom
Narodne banke Jugoslavije? Bi bil to spet
napad na JLA?
F. Gerbec: »Tudi to vprašanje je bilo
obravnavano v skupščini Jugoslavije.
Sporno je, da se vsako tovrstno vprašaiije
skoraj že v naprej kvalificira kot napad na
JLA in da se tudi številne zadeve, ki jih
moramo reševati v zvezi z nabavo oboroži-
tvene opreme, diOo pod oznako ,strogo za-
upno'. Javnost je s tem izločena, čeprav gre
za stvari, ki jih pred njo ni mogoče skriti.
Novih nadzvočnih lovcev namreč ni mogo-
če skriti in tega tudi nihče ne počenja, ne
vem pa, pred kom se skrivajo finančne kon-
strukcije v zvezi s tem. Ali pred jugoslovan-
sko javnostjo, ki vse to čuti na svoji koži, ali
pa pred mednarodno javnostjo, pred katero
tega tudi ni mogoče skriti. A ne samo v zve-
zi z nekaterimi finančnimi operacijami za
potrebe JLA, ampak tudi v številnih drugih
primerih se v zvezni skupščini na široko
uporabljajo strogo zaupni zakoni, kar je za-
me povsem nedopustno. Ne govorim o či-
sto vojaških vprašanjih, ki so povsod po
svetu pod določeno stopnjo zaupnosti, am-
pak o zadevah, kijih sprejema zvezna skup-
čina. Vladanje s tajnimi zakoni je proti-
ustavno, zato delegati nosimo velik delež
odgovornosti pri tem. Slovenska skupščina
je sicer v tej smeri že neki^krat ostro prote-
stirala, a protesti niso učinkovali.«
Kaj pa ostala »razčiščevanja«. Najprej
seveda vseh bilanc, od bank do podjetij in
tudi zasebnih računov. Ali bomo kmalu
živeli le še z namišljenim denarjem?
F. Gerbec: »To je zagotovo eno osnovnih
vprašanj, okoli katerih se zapletajo sedanji
odnosi v Jugoslaviji. Računi so prispeli in
prispevajo. Na eni strani so tuji dolgovi, na
drugi pa z vso silo pritiska celotno breme
notranjih dolgov (izgub v podjetjih, bankah
in federaciji). Ob koncu leta bodo ti računi
povsem natančni. Níúprej za banke, ker je
to tudi pogoj za ustanavljanje bank, ki bodo
zrasle na zdravih osnovah. Razčiščuje se
tudi obseg dolga na ravni narodne banke
Jugoslavije, ki naj bi ga v bodoče plačevala
federacija. Gre za približno 14 milijard do-
larjev, od česar je 10,5 milijard na račun
deponiranih deviz občanov, kjer vsak dan
nastéOígo z drsenjem tečega nove negativne
tečegne razlike oziroma stroški, ki jih je
treba poravnati. Če prištejemo k temu še
izgubo 50 nsuvečjih podjetij v Jugoslaviji,
nastaja sUka ogromnega notranjega dolga.
Če to združimo s problemi financiranja te-
kočih izdatkov za razne namene in z zahte-
vami za nov razvoj, za nova delovna mesta,
potem postane podoba velike zahtevnosti
te operacije (plačilo za пагдј, plačilo teko-
čih izdatkov, financiranje razvoja) popolno-
ma jasna. Menim, da ni druge možnosti kot,
da na eni strani s privlačnimi oblikami mo-
biliziramo sredstva prebivalstva, predvsem
v obliki obveznic in vrednostnih papirjev
z visoko pozitivno obrestno mero do denar-
ja pa priti tudi z dodatno akumulac^o
v obliki direktnih vlagaixj tujcev in пгде-
тагц kreditov. Tudi izraelski primer razbi-
janja inñacije ni šel mimo zelo velike tuje
finančne pomoči.«
Govori se tudi o obveznicah za plačilo
javnega dolga po eskontni obrestni meri?
F. Grerbec: »Ja, takšna rešitev je bila spre-
jeta na seji zbora republik in рокг£ц1п. Gre
za znesek 13 tisoč milijard dinarjev obvez-
nic, s katrimi naj bi financirali že letošnje
izdatke proračuna...«
... in kdo jih bo po vašem kupoval?
F. Gerbec: »Banke v vrednosti 10.500 mi-
lijard dinarjev, 2500 milijard pa občani, ki
bi lahko s to obveznico plačevali tudi cari-
no. Sporno je vprašanje višine obresti, ozi-
roma ali bodo te dovolj privlačne. Vlada je
i^avila, da bo to najvišja obrestna stopnja
po kateri dige kredite narodna banka Jugo-
Mi se upiramo radikalnim
spremembam davčnega si-
stema v tem smislu, da bi
federacija dobila direktno
pristojnost obdavčitve oseb-
nega dohodka in dobička po-
djetij, ker s bojimo, da bo
Slovenija morala plačati bi-
stveno več v zvezno blagajno
kot je doslej.
slavije plus en odstotek. Če bo res eskontna
stopnja NBJ niudražji denar, potem bi bila
to osnova za kolikor tolikšno motivacijo.«
Vrniva se k osnovni temi pogovora,
ogroženosti Jugoslavije. Letos smo dobili
kar nekaj novih zemljevidov Jugoslavije?
F. Gerbec: »Zdi se mi, da vsi ti novi zem-
ljevidi, ne glede s katerega konca države
prihajajo, vodijo k rušenju Jugoslavije. Me-
ja, ki so bile vzpostavljene, brez hudih pre-
tresov ni mogoče spreminjati. Zato se mi
zdijo tudi uradne pobude o ustanovitvi no-
vih pokrcyin, recimo pobuda Vojvodine da
naj se ustanovi pokrajina na Hrvaškem, sa-
mo prilivanje olja na ogenj mednacionalnih
odnosov. Osnovno je, da zagotovimo dejan-
sko svobodo in enakopravno državo za vsa-
kega, ne glede na njegovo nacionalnost. Za-
gotovo pa moramo marsikíy narediti tudi
v mednacionalnih odnosih, predvsem pa
zagotoviti visoko kvaliteto pravic tudi za
pripadnike drugih nacionalnosti v Sloveni-
ji. Absurd je, da nimamo ustreznih dodat-
nih programov na radiu in televiziji.
Absurd pa je na drugi strani, da na Koso-
vu z vso silo teče proces obveznega učenja
samo v srbohrvaškem jeziku, tako da bodo
kmalu imeli albemščino le še kot nekak fa-
kultativni jezik.
Do kdaj lahko po vešem traja ta kaos
v Jugoslaviji? Ali je poleg vojske in parti-
je, partije, ki vse bolj kaže svoj stalinistič-
ni obraz, sploh še kdo, ki bi lahko imel
odločilno vlogo pri ponovni integraciji
Jugoslavije? Obstajata namreč vsaj dve
Jugoslaviji, ki povsem različno gledata na
reformo, federacijo, ustavo, kosovski pro-
ces. Je Jugoslavija potemtakem res le za-
časna tvorba oziroma začasni zgodovin-
ski tranzit, kot je menda Edvard Kardelj
izjavil Dobrici Cosiču?
F. Gerbec: »Кгд je iqavil Edvard Kardelj
Dobrici Cosiču, ne vem. To sodi v serijo
obujanja spomina tistih, ki niso imeli korsy-
že, da bi to takrat povedali ali pa razčiščeva-
li. O tem ne morem soditi. Zame Jugoslavi-
ja ni začasen tranzit. Čvrsto sem prepričan,
da Jugoslavija mora obstati, seveda res kot
demokratična skupnost. Tudi slovenske
opcije o odcepitvi in priključitvi - ne vem
h komu v Evropi - so nestvarne. Vsi moji
stiki s tujimi diplomati, s predstavniki tujih
parlamentarnih skupin, ki prihajajo vse
bolj pogosto v Jugoslavijo, kažejo da v tem
pogledu vsaj v Evropi obstina popolno ne-
razumevanje slovenskih napovedi o more-
bitni odcepitvi. Vsi ti krogi izrazito podpi-
rajo vse slovenske in jugoslovanske napore
za demokratizacijo. Želje po odcepitvi, in to
na prehodu v 21. stoletje, ocenjujejo kot
Napovedani miting v Ljub-
ljani ne more vplivati na iz-
boljšanje odnosov. Prej bi
morda vplival dialog. Reci-
mo, da bi prišla njihova dele-
gacija in bi organizirali okro-
glo mizo v Cankarjevem do-
mu ali kjerkoli drugje.
anahronizem in predlagajo, da se borimo
v Jugoslaviji za njeno spremembo. V Jugo-
slaviji za to obstsgsgo še kako močne sile, ki
pa pod pritiskom politične oligarhije v po-
sameznUi okoljih težko prihagago do izraza.
Pri meni, poznavajoč malce širši del te
Jugoslavije, ni nobenega dvoma, da bodo
te, demokratične sile zanesljivo zmagale.
Potreben pa Je tudi drtavni udar v go-
spodarstvu. Gospodarstveniki so nezado-
voljni s tečajem, z uvoznimi omejitvami.
Ali vlada ie popnSča srbski opciji in jugo-
slovanskim monopolistom? Kakšno je
sploh stanje glede zaokroževanja spre-
memb gospodarskega sistema in kaj bodo
posamezne spremembe prinesle? Kakšna
je tu vloga Slovenije, ki na vseh poročjih
tudi ni povsem nedolžna. Vemo, da se
v načelu ne strinja z enotno davčno poli-
tiko?
F. Gerbec: »Res je. Najprej pa пгц povem,
da bi težko dobili tak zakon o podjetjih kot
ga imamo, če ne bi mnoge pozitivne ideje
nastale prav v komisiji CK ZK Srbije za
gospodarsko reformo, ki so bile formalno
potem speljane preko Mikuličeve vlade
v skupščini Jugoslavije. Res pa je, da iz
Srbije v zadnjem obdobju prihajajo prav
nasprotni predlogi, ki so pravzaprav proti-
tržno naravnani. To seveda zapleta dosled-
no izvedbo prenove gospodarskega si-
stema.
Slovenija tudi ni čisto nedolžna, ve pa se
tudi, zakîu ne. Mi se upiramo radikalnim
spremembam davčnega sistema v tem smi-
slu, da bi federacija dobila direktno pristoj-
nost obdavčitve osebnega dohodka in do-
bička podjetij, ker se bojimo, da bo na te-
melju povprečja dobička in osebnih dohod-
kov s progresivnim obdavčenjem Slovenija
morala plačati bistveno več v zvezno bla-
gajno kot je doslej. Tudi tisti, ki se zavze-
majo za drugačno pristojnost federacije, za
ukinitev konsenza, za vpeljavo večinskega
odločanja, imago pred seboj prav to mož-
nost, da bi s prelivanjem dohodka v Jugo-
slaviji razreševali tiste probleme, ki so izraz
njihove lastne nesposobnosti.
Na drugi strani paje tudi res, da sodobne-
ga jugoslovanskega trga ne more biti brez
v pretežni meri poenotene davčne politike.
Moje mnenje je, in to se razhkuje od urad-
nih stališč slovenske pohtike, da bi se mo-
rah o teh stvareh ne le načelno, ampak
konkretno materialno pogajati. To bi bil
podoben proces, kakršen poteka sedaj
v bodoči združeni Evropi, kjer so pri prila-
ganju davčne poUtike ugotovili, da so prav-
zaprav med državami veUkanske razhke.
Kot droben primer za to je, da je na Dan-
skem pivo obdavčeno desetkrat bolj kot
v ZRN!«
(Nadaljevanje na 5. strani)
KOMENTIRAmO
Še le čas! Je?
Dejstvo je, da v Sloveniji
nimamo prave predstave
o tem, kaj se bo dogajalo
v kulturi po spremembi v de-
lovanju vseh družbenih de-
javnosti. Je že res, da osnov-
ne organizacijske konture
obstajajo in da je bilo že kar
nekaj sestankov o tem, kako
naj bi postavili bodoče orga-
nizacijsko delovanje sloven-
ske kulture. Toda vse preveč
je še nedorečenega glede na
čas, ki ga ni veliko ostalo. Na
zadnji seji Sveta za kulturo
pri RK SZDL sta si predsed-
nik skupščine Kulturne
skupnosti Slovenije Sergij
Pelhan in predsednik Repu-
bUškega komiteja za kulturo
privoščila medsebojno obto-
ževanje, češ, da ni vse bilo
zanič, kar je doslej nastsyalo
v KSS in da novi načrti v ok-
viru zgolj državnega odloča-
nja o nadaljnji usodi kulture
ne morejo biti že vnaprej
okronani z uspehom.
V občinah čakajo na to, kaj
bodo rekh v LJubljani, znano
pa je le to, da bodo kulturo
v glavnem podredih državni
upravi. To je pravzaprav
grozljivo smešen stavek za-
radi enega samega vidika:
vehka nevarnost je namreč
v tem, da ne bomo kot druž-
ba spet nasedh skrajnostim
in se zapodiU iz ene v drugo.
Res je v mnogočem bil do-
sedanji sistem hipertrofiran,
torej preširoko organiziran
in v načinu organizacije pre-
drag in neučinkovit. Toda
v Sloveniji nimamo resne
anahze o tem, kako je kultu-
ra kot bistveni konstitutivni
element naroda v resnici
funkcionirala. Imamo le ana-
hze delegatskega sistema, ki
je padel na družbenem izpi-
tu, to pa še ni delovanje kul-
ture v vsej njeni specifiki.
Zato smo pred nevarnostjo,
da bo kultura, kot že toliko-
krat v družbi z drugimi druž-
benimi dejavnostmi, žrtev
grobe hnearnosti.
Kulturne ustanove regij-
skega značaja bodo skušale
priti v nacionalni program,
kar je prav, sicer bodo še bolj
ogrožene. Že tisto malo dele-
gatskega odločanja je bilo
v mnogih občinah izničeno,
ker je njegovo neučinkovi-
tost zamenjala samovolja ob-
činskih poUtičnih koordina-
cij. Nekatere so se specializi-
rale za izračunavanje pri-
spevne stopnje, kjer je kultu-
ra, razen nekaterih častnih
izjem, pristala na dnu.
Slovenci imamo toliko na-
cionalnega dogodka, da bi
lahko spodobno živele vse
družbene dejavnosti, kultura
pa še najbolj, ker bi ji morah
zaradi njenega poslanstva
dati več denarja iz državnega
proračuna, velik del njene
produkcije pa prepustiti trž-
nemu obnašanju. Toda vide-
ti je, da se bo ta delež še
zmanjšal.
Danes nimamo nacional-
nega kulturnega programa
in tudi ne vemo dokončno,
kaj bomo fìnancirah iz dr-
žavne blagajne in кџј ne, in
кџј bomo delno financirah,
kaj pa bo moralo na cesto po
ljubi kruhek. Odvisni smo
tudi od svojevrstnega balka-
nizma v jugoslovanski fede-
raciji, kjer moramo dajati
v sklad za nerazvite, od ko-
der si repubUke, ki so delež-
ne blagodati tega sklada, da-
jejo večji odstotek za kulturo
kot Slovenija, ki ima kulturo
v materialnem in tehnolo-
škem smislu na kolenih.
Tudi kot družba smo se
polarizirah na dve opciji: kri-
tika starega, torej partijsko
dogmatskega, sociahstične-
ga, delegatsko samouprav-
nega je zanič za vsako ceno,
in le plurahzem, takšen in
drugačen, bo rešil našo bo-
dočnost Spet smo v zanki
slepega priseganja na spre-
membe, ne da bi natančno
vedeh, kakšne naj bodo. No,
natančno se ne da vse vna-
prej predvideti, toda osnov-
na fìlozofìja pa mora biti iz-
delana in opremljena z mo-
drostjo. Pri njenem pomanj-
kanju pa tudi kultura, žal, ni
nobena izjema.
Še je čas, bi zapel ljubljan-
ski Prekmurec Vlado, toda
ta čas se vse hitreje izteka in
če republiški velmo^e ne
bodo takoj sedli za mizo in
naredili sintezo uporabnega
od včeraj za razpravo o tem,
kaj je pametnega obdržati in
dodati novega za jutri, bo
prepozno.
DRAGO MEDVED
23. NOVEmBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
(fjadaljevanje s 4. strani)
Včeraj so v Kosovem po-
lju sklenili, da bodo v Ljub-
ljani organizirali t. i. »mi-
ting resnice«. Mislite da bo
to kaj vplivalo k boljšemu
medsebojnemu razumeva-
nju ali pa se bodo odnosi
laradi tega še poslabšali. Po
Madžarski, Poljski, Sovjet-
ski zvezi sedaj tudi v Berli-
nu rušijo zid, ki je ločeval
narode. Tudi v Bolgariji se
ie nekaj dogaja in rekel bi,
da imajo celo Romuni po
^erontološki plati zaradi
starosti svojega predsedni-
ka nekaj prednosti pred na-
mi- Bomo res (p)ostali
sadnji?
F.Gerbec: »Žal je moč ne-
katerih, ki ta trenutek še od-
ločilno vpliveOo na politično
prizorišče v Jugoslaviji, tako
velika, da postiamo vedno
manj zanimivi za Evropo.
Spremembe na Poljskem in
v Madžarski so sicer po poli-
tični plati spektakularne,
vendar pa ni pričakovati, da
bo tam prišlo v kratkem času
do izboljšanja življenjske
ravni, kžoti potrebujejo zelo
globoke gospodarske refor-
me. Kar se gospodarskih re-
form tiče, je Jugoslavija
mnogo dlje kot pa so v teh
državah. Zato tudi perestroj-
ka v teh državah še ne djge
nobenih rezultatov. Žal smo
v položaju, da ta naša politič-
na nestabilnost, vezana na
podobo bodoče federacije,
postaja najbolj negativen
faktor za ацјадје hitrejših re-
zultatov gospodarske re-
forme.
Napovedani miting
v Lgubljani ne more vplivati
na izboljšanje odnosov. Preg
bi morda vplival dialog. Re-
cimo, da bi prišla igihova de-
legacija in bi organizirali
okroglo mizo v Cankaijevem
domu ali kjerkoli druge. Naj
se tudi organizira televizij-
ska razprava. Veijamem, da
o določenih razmerah na Ko-
sovu Slovenija še vendarle
ni zadosti informirana. Dru-
go pa je seveda vprašanje, аИ
so zdravila, ki jih ропцјгџо ti
mitingaši, ustrezna. Sodeč
po vsem, kar seje doslej zgo-
dilo na Kosovu še posebej
v zvezi z zmarvj sevanjem av-
tonomije te pokríúine, se mi
zdi, da bi se okrog teh vpra-
šanj zelo težko sporazumeli.
Mitingi so način, ki je bil
poznan na Kitajskem v ob-
dobju kulturne revolucije in
omogočeno popolnoma ne-
kontrolirano ali kontrolirano
obračunavanje z drugače mi-
slečimi in - kot je dr.F\iad
Muhič to po mojem zelo do-
bro ocenil - gre namreč za
stalinistično obračunavanje.
Jugoslavija mora za po-
novno integracijo dosledno
speljati reformo gospodar-
skega sistema, vzpostaviti
enakopravne možnosti za
vse oblike lastnin, potrebno
pa je tudi urediti pluralistič-
no organizacijo družbe - ab-
solutno tudi s strankami. Zdi
se mi, da je treba v osnovi
zadržati sedanjo ustavno
ureditev federacije. Določe-
ne spremembe so sicer po-
trebne, vendar pa se usodno
motijo tisti, ki mislijo, da bi
s poenostavljenim večin-
skim preglasovanjem
v skupščini prišlo do dobrih
rešitev. To bi še bolj zapletlo
odnose, še povečalo medna-
cionalne spopade. Povsod,
v Evropi, v svetu, v gibanju
neuvrščenih, se sklepi spre-
јетгоо s konsenzom. Torej,
v mednarodnem merilu se
zavzemamo za polno spošto-
vaixje enakopravnosti držav,
ne glede na to ali so majhne
ali velike, gospodarsko moč-
ne ali ne, doma pa zaradi že
omenjenih razlogov nekateri
hočejo uveljaviti preglaso-
valni mehanizem. To zane-
sljivo ne bi prineslo nič do-
brega.«
RADO PANTELIČ
O usodi Sipa se odloča na Primorskem
Delaycl zahtewajo odgovore na vsa vprašanja
Usoda delovne organiza-
cije SIP Šempeter je še ved-
no precej negotova. Kot je
pojasnilo začasno vodstvo
tega kolektiva prejšnji pe-
tek na zboru delavcev, je
namreč marsikaj odvisno
od razpleta stečajnega po-
stopka nekdanjega sipove-
ga tozda Krasmetal iz Seža-
ne ter seveda od tega, ko-
likšna bo prodaja v nasled-
njih mesecih. Ocenili so, da
so možnosti za obstoj pre-
cejšnje, da pa bi v najbolj-
šem primeru morali število
zaposlenih vseeno zmanjša-
ti za okoli 200.
Zbor je bU sklican na zah-
tevo delavcev, ki so že okto-
bra, na prejšnjem zboru, zah-
tevali odgovore na ključna
vprašanja, povezana z obsto-
jem tovarne. Izvedeli so, da
bo moral Sip v naslednjih
mesecih proizvigati samo ti-
sto, kar ima že prodano. Če
bi namreč nadaljevali z nez-
marvjšano proizvodnjo, bi jih
zaloge kmalu pokopale. Do-
bršen del delavcev, pred-
vsem iz montaže in lakirnice,
je na neprostovoljnem dopu-
stu in tako bo še пекгц časa.
Nujno je namreč zaloge spra-
viti v razumne meje.
Tako bodo decembra, ja-
nuarja in tudi še februarja
prihodnje leto v glavnem de-
lali le za izvoz, v ostalih štirih
mesecih pa bi proizvodnjo
glede na prodajna pričako-
vanja in tudi glede na letoš-
nji obseg prodne nekoliko
zmanjšali. Glede na ta plan
je v Sipovi proizvodnji 39 de-
lavcev preveč, glede na tržne
možnosti pa ima ludi 150 re-
žijskih delavcev preveč. Ka-
ko se bodo lotili tega proble-
ma, delavcem še niso mogli
odgovoriti, vse pa bo znano
sredi decembra, ko bo pred-
stavljen projekt reorganiza-
cije. Zaenkrat je znsino, da
bodo ta problem reševali
z rednimi in predčasnimi
upokojitvami, računajo tudi
na odkup let (seveda, če to
ne bo predrago), medtem ko
bo vse ostalo, med drugim
tudi kriteriji za določanje
tehnoloških viškov, znano
sredi decembra.
Tudi upniki Krasmetala iz
Sežane, nekdanjega sipove-
ga tozda, ki je šel v stečaj,
pritiskajo na Sip, ki ga na
upnike veže princip neome-
jene solidarne odgovornosti.
Tuje tudi kredit Ljubljanske
banke Koper v višini 57 mili-
jard dinarjev, kjer pa bi se
Sip zaradi dokaj ugodnih
kreditnih pogojev (morato-
rij) lahko izmazal. Kako se
bo vse skupaj razpletlo, bo
kmalu znano. Sip namreč ra-
čuna tudi na svoje precejšnje
terjatve do Krasmetala, med
drugim pa je Peter Kač, po-
močnik v. d. direktoija Sipa
kot aduta v pogeganjih s Se-
žano omenil tudi počitniške
hišice na Cresu. Koliko na to
prist^j^jo delavci, v petek ni
bilo slišati, že na prejšnjem
zboru pa so poudarili, da je
treba vse počitniške zmoglji-
vosti na Cresu in Kopah
v primeru steč^a pripisati
v last delavcev, ki so jih tudi
zgradili.
Na zboru v petek je začas-
no vodstvo Sipa vsekakor
skušalo ugoditi zahtevi de-
lavcev po sprotnih informa-
cijah. Popolnoma v tem niso
uspeli, saj niso odgovorili na
vsa vprašanja, ki so bila po-
stavljena na prejšnjem zbo-
ru. Predvsem gre za vpraša-
nja, kako je na poslovno po-
litiko Sipa in tudi na poslo-
vanje samo vplivala polomi-
ja z sozdom Agros in kako se
je porabljal denar v njem.
Tudi niso odgovorili, zakžg
izdelujejo na zalogo ravno
prikolice, odprto pa je ostalo
tudi vprašanje, kako so lah-
ko bivšemu direktorju Pol-
detu Rajhu v času bolniške
izplačali nadure.
Začasno vodstvo bi vseka-
kor (pa četudi se morda v tej
smeri tudi trudi) moralo
igrati na povsem odprte kar-
te, še posebej, ker v sedanji
vodilni garnituri skorigda ni
nikogar, ki ne bi bil na Idjuč-
nih mestih v tovarni že v pre-
teklosti, ko je imel vsak od
njih vso možnost spreminja-
ti položio, ko je bil že čas. Ce
so bili res tako pod vplivom
nekdanjega direktorja, v kar
verjamejo tudi mnogi delav-
ci, se bodo sed^j lahko odku-
pili le s tem, da bodo na vse
odgovore delavcev jasno od-
govorili in tudi priznali vse
stare grehe.
Želje po tem v petek ni bi-
lo, saj je delovni predsednik
zbora Stane Žagar že prvega
v razpravi, delavca, ki je vo-
dilne hotel vprašati kolikšni
so pravzaprav dejanski dol-
govi Sipa, zavrnil z beseda-
mi, da ta stvar zahteva stro-
kovno obdelavo in da bo
o tem dobil odgovor na de-
lavskem svetu, ker zbor de-
lavcev pač ni takšen prostor,
kjer bi lahko dobil takšne in-
formacije. S tem pa je bil
zbor tudi zaključen!
RADO PANTELIČ
Ро¥аШ1вп1 k razmišljan/u
Reši nas lahko delo In znanje
Gospodarski položaj v Jugoslaviji je zelo zapleten.
Pohtični konflikti ga še poslabšiu^o. Najtežje je
seveda tam, kjer tudi najmanj delajo, saj mitingi in
demonstracije resnično ne morejo rešiti zapletenega
gospodarskega položna. Povsod na svetu se veselijo
ponovnih ljudi oziroma poslovnih odnosov, pri nas pa
je vse drugače. Iz poUtičnih razlogov bojkotirßjo
nakup slovenskega blaga ter plačila terjatev. Prihaja
do absurdnih situacij, do obtoževal^, kako drug dru-
gega izkoriščamo. Vse to počnemo brez resnih argu-
mentov. Drugi pozabljßjo, da sta cena izdelka in nje-
gova kakovost v medsebojni zvezi. Zelo poceni blago
je praviloma tudi slabše kakovosti. Slovencem očitajo
na jugu visoke cene izdelkov, pri tem pa pozabljajo na
kakovost.
Skorßj celotna vzhodna Evropa je v hipu, ko je
smela, spoznala, da tako ne gre naprej. V Jugoslaviji pa
na žalost mnogi mislijo po starem in na stare čase, ki so
nas pripeljah do dvajset milijard dolarjev zunanjega
dolga in do velike anarhije ter neučinkovitost gospo-
darstva. Te sile so danes še vedno močne, toda nekaj bi
se morah naučiti od nekaterih vzhodnih dežel. Najbrž
pa bomo počakali, da bodo naše trgovine še bolj
prazne in ljudje še bolj revni. Reši nas lahko samo
delo, oplemeniteno s čim več znanja.
Obremenjenost gospodarstva z obrestmi in drugimi
dajatvami je tolikšna, da so mnoga podjetja v brezup-
nem položaju. Kot vse kaže, so sed^ prispeh računi za
naše iluzije in neracionalnosti preteklih štirih desetle-
tij. Če je tako, potem bi morah v Jugoslaviji strniti vse
sile in pričeti delati kot že delajo v mnogih naprednih
slovenskih in jugoslovanskih poveljih. Tudi íiyci pri-
znavao, da finančna baza gospodarstva Jugoslavije
niti ni tako slaba. S tem se strinjam. Imamo namreč
mnogo lepih tovarn, dosti marapa učinkovitih. Preveč
imamo ekonomskih mrtvecev, ki bi jih lahko aktivirah
г malo več znanja in volje do dela. Še dolgo bomo
delah za izvoz za nizko ceno. Takšna je pač naša
poprečna kakovost izdelkov. Še vedno nismo spo-
sobni n^ti boljših poslov. Očitamo si službene poti in
pri osebnih dohodkih se gremo veliko uravnilovko. Še
naprej bodo nizki. V podjetjih je preveč režijskega
dela, da o družbeni režiji sploh ne govorim. Podjetja in
ne samo podjetja bomo morah v kratkem očistiti nepo-
trebnega dela.
Le to bo povečalo družbeno učinkovitost Lotiti se
moramo pravih stvari in mishm, da smo se jih z neka-
1 terimi predpisi že.
IVAN KRAMER
Novi prostori -
staro poiiištvo
Iz IV. samoprispevka
v celjski občini so v zad-
njem času v celjski bolniš-
nici gradili dva objekta:
prizidek k infekcijskemu
oddelku, obnavljajo pa tudi
otroški oddelek. Oba objek-
ta sta tik pred odprtjem,
manjka samo še oprema, za
katero pa je zmanjkalo de-
narja.
Prizidek k infekcijskemu
oddelku v celjski bolninici
ne bo reševal prostorske sti-
ske, ampak bo samo ustvaril
potreben zdravstveni stan-
dard, ki ga doslej ni bilo. Šte-
vilo postelj se bo celo zniža-
lo, od 48 na 42, bodo pa te
postavljene v male sobice.
Poudarek je tudi na novem
sanitarnem vozilu, ki bo
v vsakem nadstropju, prav
tako bodo urejeni vsi dodat-
ni funkcionalni prostori.
Iz samoprispevka je bilo za
prizidek k infekcijskemu od-
delku potrošenih
6,415.382.081 dinarjev.
V spodnjih prostorih pedi-
atričnega oddelka v celjski
bolnišnici opravljajo obrtni-
ki zadnja dela. Prva faza del
je bila zaključena тдја, pod-
strešje, kjer je upravni del pa
septembra. Namesto velikih
sob so naredili več manjših,
kjer bodo nameščeni tudi
umivalniki za otroke. Nova
pridobitev so tudi prostori za
starše in obiskovalce. Sred-
stev bo zmanjkalo za opre-
mo, sicer pa jih je bilo doslej
potrošenih 8,905.490 di-
narjev.
Da bodo prostori funkci-
onalno zaživeli bodo začasno
uporabili staro pohištvo, ko
pa bo denar, bodo namestili
novega.
Člani odbora za IV. samo-
prispevek v celjski občini so
se tudi seznanili s pričetkom
del na transfuzijskem oddel-
ku; izvajalca bosta gradbeni
podjetji Gradiš in Ingrad. Za
gradr^o tega oddelka je
predvidenih 7,731.481.800 di-
narjev.
Z.S.
Carinarnica
Celle med
uspešnelšiml
V carinarnici Celje so
prejšnji petek ob prisotno-
sti gospodarstvenikov in
predstavnikov družbeno-
političnega življenja Celja
in regije s skromno sloves-
nostjo proslavili 45-letni-
co carinske službe Jugo-
slavije in 25-letnico obsto-
ja carinarnice v Celju.
Gre za pomemben jubi-
lej, še posebej, ker сеЦзка
carinarnica, ki je po številu
zaposlenih med 40 izposta-
vami v Jugoslaviji na 35.
mestu, dosega rezultate, ki
jo uvrščajo v sam vrh carin-
ske službe. So namreč na 4.
mestu po uvozu in na 7. do
8. mestu po pretoku izvoza
v Jugoslaviji. K takšnir.. re-
zultatom so največ prispe-
vali organizacija dela in
strokovno zelo visoko
usposobljen kader.
Kot je povedal vodja celj-
ske carinarnice Miloš Bla-
gotinšek, bo naslednji ko-
rak posodobitev poslova-
nja. Realnih možnosti za to,
da bi z računalniškimi ter-
minali povezali vso carin-
sko službo v Jugoslaviji,
kar bi bilo najbolj smotrno,
zaenkrat ni, zato pa bodo
v Celju izvedli interno po-
sodobitev, s tem pa tudi po-
skrbeli, da bo njihovo delo
ostalo tako ažurno kot do-
slej.
RP
6. STRAN - NOVI TEDNIK
23. NOVEMBER 1989
Bo že kdo povedal, kaj sejati?
Cellskl kmetllcl zgublMo potmUenße
Tokratna seja sveta za
družbenoekonomske odno-
se v kmetijstvu, ki deluje
pod okriljem celjske soci-
alistične zveze, je bila eko-
loško obarvana. Kmetje za-
radi vseh mogočih analiz
o onesnaženosti ne vedo
več, kaj sploh položiti
v zemljo. Zaradi neurejenih
odnosov pri plačevanju
mleka in mesa pa bodo pre-
ko delegatov postavili
vprašanje v republiški
skupščini.
Kmetijci so že na svoji ok-
tobrski seji, ki so jo pripravi-
li skupaO s svetom za varstvo
okolja in sve+om za zdrav-
stvo, odločno povedali, da so
poleg analiz potrebni tudi
ukrepi. Kmetje in vrtičkarji
od strokovnjakov in svojih
pospeševalcev pričakujejo
napotke za vzgojo rastlin, ki
so marvj dovzetne za vsrka-
vanje težkih kovin. Ker teh
navodil še vedno ni, kmetje
pač ukrepajo po svoji preso-
ji. Rezultati niso razveseljivi.
Tako je na primer kmet iz
Trnovelj razlagal, da so letos
preizkušah sejanje ajde. Pri-
delek se je enostavno posu-
šil, krivdo ljudje pripisujejo
okolju. Nič manj dilem ni pri
sejanju po vrtnin, zato kmet-
je in vrtičkarji terjíyo odgo-
vore strokovnjakov, ki n^j
končno pridejo na dan s kon-
kretnimi navodili.
Tokrat so kmetijci izposta-
yiü tudi problem pitne vode
in se spraševali, zak^j v obči-
ni dovoljujejo uporabo pitne
vode za tehnološke namene.
Po besedali enega izmed čla-
nov je bilo Smartinsko jeze-
ro zgrajeno zato, da bi to vo-
do uporabljali v tehnologiji,
namesto te vode pa delov-
nim organizacijam še vedno
dovoljujejo uporabo vitanj-
ske vode, ki v tem trenutku,
vsaj uradno, še vedno velja
za neoporečno.
Povsem drugačne težave
z vodo je pojasnjeval pred-
stavnik iz SkoQe vasi. Kme-
tom na tamkíysnjem območ-
ju povzroča preglavice Hudi-
nja, ki ob vsakem večjem na-
livu poplavlja kmetijske po-
vršine. Regulacijo Nivo ob-
ljublja že dobro leto dni, a za-
enkrat se morajo ljudje zado-
voljiti le z obljubami. Nič
drugače ni v Prožinski vasi,
kjer je potok letos petkrat
poplavil travnike in njive.
Razen ekologiji, so člani
sveta tokrat namenili sejo
vprašanju, kaj jim prinaša
predvidena reorganizacija
občinske uprave in sisa za
pospeševanje proizvodnje
hrane. Jasno je, da se po no-
vem letu ukinjajo lokalni
programi razvoja kmetijstva;
roko nad razvojem kmetij-
stva in tudi financiranja
prevzema republika. Zato so
imetijci vprašali, s kakšnimi
programi se celjska občina
vključuje v republiške raz-
vojne načrte, na osnovi kate-
rih bi celjskemu kmetijstvu
odrezali del skupnega ko-
lača.
Eden izmed udeležencev
je predlagal, пдј bi v repubü-
ški program vključili razvoj
Paškega Когуака. S tem se
ni strinjal predstavnik za-
druge. Dejal je, da je na Pa-
škem Kozjaku problem in-
frastruktura, repubhka pa
z denarjem za kmetijstvo ne
bo financirala gradnje cest,
vodovoda in telefonije. »To
je stvar proračuna, šele po-
tem lahko zahtevamo kme-
tijski dinar,« je menil Marzi-
dovšek. Drugih programov.
Problemom pri izplačeva-
nju mleka in mesa ni videti
konca. Kmetje negodujejo
predvsem zaradi dolgih pla-
čilnih rokov, zato se bodo
s člani celjske delegacije
v republiški skupščini do-
govorili, da ta problem
sproži v republiški skupš-
čini.
s katerimi bi segU po repu-
bUškem dinarju, pa očitno
ni, zato je bojazen, da bodo
celjski kmetijci ostali praz-
nih rok, upravičena.
Še o reorganizaciji kmetij-
ske zemljiške skupnosti naj
bi tokrat tekla razprava.
Stvari na tem področju niso
jasne, zaenkrat velja le tihi
dogovor, da zemljiško skup-
nost vzame pod svoje okrilje
izvršni svet, samouprava, to-
rej skupščina zemljiške
skupnosti, pa naj bi delovada
še kakšno leto dni.
IRENA BASA
Knjige za
mladino
otvoritve lepo oprem-
ljenega mladinskega od-
delka s 6 tisoč mladin-
skimi knjigami so se
udeležili številni Šent-
jurčani, ki se jim je
v kulturnem programu
predstavil kitarist Matej
Banič, kot govornik pa
je nastopil dr. Matjaž
Kmecl.
Po otvoritvi je bil dobro
obiskan koncert maribor-
ske skupine Pro musica.
V teh dneh bo šentjurska
občinska knjižnica odpr-
la tudi izposojevalnico na
Planini, kjer je še штгцо.
Mladinski oddelek
v Šentjurju, ki jim ga je
uspelo urediti iz pod-
strešnih prostorov, so za-
čeli obnavljati lani poleti.
Obnovili so tudi avlo
knjižnice   in   kurilnico.
V knjižnici pričakujejo
s primernimi prostori in
preglednimi policami
knjig povečano zanima-
nje za knjigo. O kulturi
knjige in o knjižnicah je
na otvoritvi govoril tudi
dr. Matjaž Kmecl.
V decembru bodo
v šentjurski knjižnici
predvidoma pripravili li-
terarni večer z gostom
Marjanom Marinškom iz
Velenja. V prihodnjem le-
tu nameravjgo z literarni-
mi večeri in razstavami
nadaljevati, če bo dovolj
denarja. Knjižnica ima iz-
posojevalnice že na Po-
nikvi, Dobju, Kalobju in
v šentjurskem Tolo,   gj
Trlliuna za dva
V Celju bi morala biti
pred dnevi javna regijska
tribuna o ravnanju z odpad-
ki. Iz vsega skupaj ni bilo
nič, saj sta, poleg udeležen-
cev po službeni dolžnosti in
novinarjev, na pogovor pri-
šla le dva občana. Niti vse-
lej prisotnih članov društva
za varstvo okolja ni bilo in
tako je namesto tribune na-
stal enoumi klepet o pro-
blemih okolja vsepovprek,
pri čemer se je izkazalo, da
občana, bolj kot odpadki,
zanima onesnažena zemlja.
Ob kopici problemov
z onesnaženim okoljem bi
bilo težko izdelati vrstni red
in odpadke morda uvrstiti
tam nekje pri repu. Zadnji
dogodki v Sloveniji okrog
Dravskega polja in pred leti
Krupe jasno kažejo, kako je
z (ne)urejenostjo tega pro-
blema. Komunalne deponije
se polmjo, treba bo poiskati
lokacije za nove. Posebni od-
padki se kopičijo na tovarni-
ških dvoriščih in le trije od-
stotki vseh ustvaijenih so tu-
di deklarirani, vse ostalo iz-
gine neznano kam.
V republiki so zato obliko-
vali zasnovo za ravnanje
z odpadki in z njo predložili
temelje za reševanje tega
problema v Sloveniji. Regij-
ske javne tribune pa пцј bi
odgovorile na konkretne di-
leme v posameznih okoljih
in oeenile predložene zasno-
ve. Dosedanje štiri takšne
tribune so bile menda dokag
uspešne, zato je bilo razoča-
rarye v Celju toliko večje. Je
šlo za kratek stik pri organi-
zaciji ali pa je imel prav tisti
razpravljalec, ki je stanje na
tribuni ocenil kot jasen do-
kaz, da so ekološki problemi
v Celju večkrat izpostavljeni
po nepotrebnem, brez prave
podpore ljudi?
Takšna razmišljanja so vo-
da na mUn zlasti tistim, ki so
vse preveč zadovoljni z dose-
danjim načinom resevarya
ekoloških problemov v obči-
ni. Da občane zanima, kaj se
z okoljem dog£Ùa> pa sta lah-
ko dober dokaz obe tribuni
v Tmovljah, verjetno pa
v tem trenutku predvsem
razmišljajo, kaj se dogaja
s celjsko vodo in zemljo in so
odpadki drugotnega pome-
na. Morda pa se ve^ja vpraša-
ti, kako je za organizacijo po-
skrbela Socialistična zveza.
Tribuna je bila vendar regij-
ska in na vabilu so jasno za-
pisali, da naj v občinah po-
skrbijo za »lokalno primeren
način obvestila.« Očitno pa
so obvestili le strokovne de-
lavce, ki se ukvarjajo s temi
problemi, saj je bila udelež-
ba na pogovoru, ki je bil na-
meryen le njim, dobra. Ali to
pomeni, da bo reševanje
v celoti prepuščeno strokov-
njakom, tem pa se bo kasne-
je očitalo, da svojega dela ni-
so opravih dovolj dobro? Ka-
korkoli, takšnih tribun za
dva občana v prihodnje ne
potrebujemo.
TATJANA CVIRN
V Kompoiali
deiajo igrače
Kompolski aktiv žena se
je pred tedni odločil, da bo
zbral sredstva za nakup vi-
deo recorderja otrokom po-
družnične šole Kompole.
Dekleta in žene so odhitele
v delovne organizacije na
Celjskem za ostanki blaga,
še posebej radodaren je bil
Toper.
Pobrskale so tudi po do-
mačih skrinjah in prinesle
v prostore kompolske šole,
kjer se zbirajo vsak petek,
kopico pisanega blaga. Pod
spretnimi prsti so pričele na-
stajati muce, žirafe, kužki,
klovni, žirafe...
V minulih tednih so nare-
dile že več kot sto raznih
igrač iz blaga in čeprav so se
bale, da jih bodo morebiti
težko prodale, te bojazni ni
več. Učenci, krajani in sode-
lavci v delovnih organizaci-
jah kupujejo njihove izdelke,
ki jih prodajajo od dvajset
tisoč do šesto tisoč dinarjev.
Denarja je že skoraj toliko,
da bodo lahko otrokom ku-
pile player, če bodo uspele
iztržiti še kakšen dinar, pa
bo tudi video kmalu na šoh.
Sicer pa se Kompolčanke
že tri leta, vsak petek sestaja-
jo v šolskih prostorih. Kuha-
jo, pečejo, šivajo, lani so ime-
le telovadbo, pripravile so ci-
cibanove urice,- kjer so otro-
kom prebirale pravljice; ko
bodo prenehale izdelovati
igrače, pa se že veselijo uče-
nja krojenja. Ob dnevu žena
pripraivjo praznovanje za
vse krajanke, letos pa so bile
še posebej ponosne na raz-
stavo, ki so jo pripravile ob
osrednji prireditvi sprejema
kurirčkove pošte. K sodelo-
vanju so pritegnile ves kraj,
kar pa v Kompolah ni težko.
Tako so letos septembra pre-
jeU krajani priznanje za iz-
jemno aktivnost na vseh po-
dročjih delovanja pri ureja-
nju in razvoju kraja.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Sklad za nadarjene učence
s Skladom za razvoj na-
darjenih učencev, ki sta ga
ustanovila šentjurska
Vzgojnoizobraževalni za-
vod in podjetje Alpos, želijo
v občini omogočiti razvoj
nadarjenih in uspešnih
učencev na področju razšir-
jenega vzgojnoizobraževal-
nega programa.
Osnovni namen sklada je
razvijanje šolskih dejavno-
sti, ki bodo zagotavljale raz-
voj in odkrivanje teh učen-
cev. Sporazum so sklenili za
leto dni. V letošnjem šol-
skem letu so se dogovorili za
fakultativni pouk vzpored-
nega tujega jezika v vseh pe-
tih osnovnih šolah šentjur-
ske občine, za fakultativni
pouk računalništva, za inte-
resne dejavnosti s področja
elektronike in tehnike, za
raziskovalne naloge učencev
s področja naravoslovja in
družboslovja in inovativno
dejavnost, projektiranje ter
izdelavo sodobnih učil za os-
novne šole in usmerjeno izo-
braževanje.
Alposov interes je sprem-
ljanje in evidentiranje nadar-
jenih in uspešnih učencev
ter vključitev v razvojne pro-
grame s štipendijami. Žehjo
si zagotoviti kakovostne, do-
mače kadre, ki zdaj odhaJaJo
v razvitejše sredine. V odbor
sklada želijo vključiti tudi
druga podjetja iz občine, ki
si bi s kreativno štipendijsko
politiko in spremljanjem teh
učencev prav tako zagotovi-
la kakovostne kadre. Prouči-
ti nameravajo tudi možnost
sofinanciranja razširjenega
vzigojnoizobraževalnega pro-
grama iz sredstev izobraže-
valne in raziskovalne skup-
nosti, kar je že praksa v so-
sednjih občinah.
V šentjurskem Vzgojno-
izobraževalnem zavodu so
prepričani, da bodo z razšir-
jenim vzgojnoizobraže val-
nim programom uresničih
kakovostnejšo notranjo dife-
renciacijo pouka po intere-
sih in omogočili uspešnejši
razvoj sposobnejših. Učenci
se bodo lažje usmerjali v pro-
grame usmerjenega izobra-
ževanja in pridobivali ka-
drovske štipendije, podjetja
pa bodo pravočasno vedela
komu podeliti štipendijo.
Strokovni nadzor opravlja-
jo ravnatelji in svetovalci iz
celjske enote Zavoda za šol-
stvo.
BRANE JERANKO
Koncert v Žalcu
Tistim, ki jih je pred mese-
ci prizadelo več neurij v laški
in šentjurski občini, bo na-
menjen ves izkupiček s kon-
certa, ki ga v petek, torej ju-
tri, pripravljajo žalski mla-
dinci. Od 19. ure naprej bodo
v dvorani Hmezada nastopili
AvtomobiU, Panda, Blues
connection, Ejga blues band
in še nekateri ansambli.
Vstopnice prodajajo na OK
ZSMS Žalec in Celje.
VZ
Krajani Ložnice se bojijo onesnaževalcev
Zbora so lo uđolotllo mani kralanov, ki pa so bill áovoll glasni
Kdo v žalski občini je tako pa-
meten, da praktično na istem me-
stu v svojih planih predvideva sta-
novanjsko gradnjo, razvoj indu-
strije, ki obremenjuje okolje, in
hkrati predvideva še občinsko od-
lagališče odpadkov? Tako so se
spraševali vsi tisti, ki so se udele-
žili zbora krajanov na Ložnici.
Zbora seje tokrat udeležilo za po-
lovico manj ljudi, kot na podobnem
zboru pred dobrim mesecem dni.
Med vrsticami je bilo slišati, da je
udeležba slabša zato, ker je. zbor
sklicala krajevna skupnost Žalec,
v katero pa krajani menda nimajo
ravno velikega zaupanja pri reševa-
nju njihovih problemov. A čeprav je
tokrat prišlo le okrog 50 krajanov,
pa so bili ti dovolj glasni in vztrajni,
saj so v ledeno mrzli dvorani gasil-
skega doma razpravljali več kot tri
ure. Na trenutke je bil to pogovor
gluhih, včasih celo na meji dobrega
okusa.
Skoraj dve uri se je razprava vrte-
la okrog deponije. Na Ložnici je na-
mreč osredrije občinsko odlagahš-
če, na rojem je prostora največ še za
leto dni. Krajani so bili prepričani,
da je odlagališče treba takoj zapreti
zaradi tega, ker se ne dela po pro-
jektu. Odpadke ne zasipavajo
z zemljo, na deponijo pa nekatere
delovne organizacije vozijo nevarne
odpadke, za kar deponija nima upo-
rabnega dovoljenja. Krajani so bili
prepričani, da bi inšpektorji, če bi
hoteli, že na osnovi teh dveh dejstev
lahko zaprli deponijo, ki povzroča
neznosen smrad, onesnažuje okolje
in vpliva na življenje ljudi.
O tem, da bi odpadke voziU na
deponijo po letu 91, krajani nočejo
niti slišati. Po njihovem naj se uredi
skupna deponija za vse občine, ker
bo združevanje denarja omogočilo
boljšo ureditev deponije. Decembra
naj bi delegati žalske občinske
skupščine sicer obravnavah lokaci-
jo deponije. Občini je študijo pri-
pravil Smelt, v njej pa je menda še
vedno predvidena lokacija na Lož-
nici. Menda zato, ker krajani prave-
ga odgovora, kaj je v študiji, ne ve-
do, zbora pa se tokrat ni udeležil
nihče od predstavnikov izvršnega
sveta, da bi ljudem lahko odgovar-
jal na zastavljena vprašanja. Krajani
Ložnice so izvršnemu svetu in se-
kretariatu za urejanje okolja izrekli
javno kritiko, ker se po njihovi oce-
ni premalo vključuje v reševanje
problemov na Ložnici. Občinski
skupščini pa so posladi s tega zbora
zahtevo, da razpravo o lokaciji de-
ponije umakne z decembrske
skupščine. Bojijo se namreč, da bo-
do v skupščini preglasovani.
Zatem so se udeleženci zbora loti-
li Juteksa in tudi Minerve, čeprav
niso znah natančno povedati, s čim
Minerva obremenjuje okolje. Raz-
prava o Juteksu, poleg sta bila tudi
dva njihova predstavnika, se je za-
čela mirno in se potem čedalje bolj
razplamtevala. Tokrat so si nalih či-
stega vina o tem, da Juteks za novo
proizvodnjo nima uporabnega do-
voljenja. Uporabno dovoljenje ima
samo za skladiščne prostore, za vse
ostalo je v teku postopek za spre-
membo namembnosti. Kakšen je
vphv Juteksa na окоЦе, ni vedel po-
vedati nihče. Stvari ima namreč
v rokah republiška inšpekcija, re-
zultati pa bodo znani okrog novega
leta. IRENA BASA
23. NOVEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Turizem le še zapostavUen
Gostinski In turistični He/avcl v Rogaški Slatini
v Rogaški Slatini se da-
nes začenja 37. gostinsko-
turistični zbor Slovenije, ki
bo trajal dva dni. Z leti je
postal ta zbor manifestacija
dosežkov stroke in ne na-
zadnje nekakšni delovni
praznik. V sedanjih zaostre-
nih pogojih gospodarjenja,
ko večina gostinskih in tu-
rističnih delavcev živi na
robu eksistence, ko delovne
organizacije poslujejo z niz-
ko akumulativno sposob-
nostjo, se spreminjajo tudi
pogoji organiziranja gostin-
sko turističnih shodov.
V sindikatu delavcev go-
stinstva in turizma se zave-
dlo, da brez dodatnega izo-
braževanja in prenosa novih
dosežkov in spoznaiij v prak-
so, ne bodo kos novim pogo-
jem gospodarjenja. Tudi zato
bodo danes pripravih okro-
glo mizo na kateri se bodo
skušah pogovoriti o per-
spektivi raizvoja gostinstva
in turizma v Sloveniji ter nau-
ti rešitev za izboljšanje mate-
rialnega in socialnega polo-
žaga delavcev v tej panogi.
Na okrogU mizi bodo sodelo-
vadi tudi predstavniki zvezne
vlade. Nedvomno bodo mo-
rah reči bobu bob in končno
priznati, da sta turizem in go-
stinstvo ena izmed naših naj-
večjih neto deviznih izvozni-
kov. Doslej je ta del gospo-
darstva imel od tega zelo ma-
lo ah pa je kvečjemu le iz-
gubljal.
O tem govori tudi podatek
za Rogaško Slatino; direktor
Darko Biqak je na novinar-
ski konferenci pred začet-
kom zbora povedal, da izgu-
bi zdravihšče samo zaradi te-
čajnih razlik mesečno pet-
najst milijonov dinarjev.
Takšen izpad se seveda poz-
na v nizkih osebnih dohod-
kih, kair seveda spet povzro-
ča celo vrsto problemov, zla-
sti kadrovskih.
Sicer pa bodo imeh obi-
skovalci v dveh dneh kaj vi-
deti. Med drugim si bodo
laihko ogledadi raizstavo kuli-
naričnih in slaščičarskih iz-
delkov, tekmovanja v pri-
pravljanju jedi, v postrežbi
menujev in tekmovainje bair-
manov. Tekmovadci pa se
bodo med sabo pomerih tudi
v poznavanju slovenskih
vin, pripravih bodo več stro-
kovriih razstav ter tekmova-
nje receptorjev in sobaric.
V neposrednem tekmoval-
nem delu bo sodelovalo
okrog tristo udeležencev, ob
tem pa računajo, da bo Roga-
ško obiskalo še okrog deset
tisoč gostinskih in turistič-
nih delavcev ter gostov iz
vse Slovenije pa tudi iz za-
mejstva, saj naj bi ta zbor po-
časi prerastel v manifestaci-
jo v okviru Alpe Jadrana.
JANEZ VEDENIK
Zima prihala, »Zima« le mimo
Sejem Zima, ki so ga prejšr^i teden pripravili na Golovcu, je šel dokaù neopazno mimo
Celjanov. Škoda, kajti cene nove in staire zimske, predvsem športne opreme, Id sojo ponujadi, so
bile precej ugodne, pa tudi ponudba je bila dovolj pestra. Mi smo sejem obiskadi tik preden je
zaprl vrata in tudi povprašali prodagailce, kakšen je bil posel. Vsi so zmagevah z glavo - češ, obisk
je bil preskromen, saj ljudje za sejem sploh niso vedeli. Zatradi prerevne propagamde so bih
prikrajšani oboji: prodajadci, ki bi več prodaiU, in kupci, ki bi lathko ugodno kupovaiU.
NK, Foto: E. E.
Dobrlnsko
toplice?
Raziskavo vode iz vrelca
v Dobrini pri Loki pri Zu-
smu je republiška razisko-
vadna skupiiost uvrstila
v svoj program in bo finan-
cirala prvo fazo.
Akratopogo v Dobrini,
s 15 stopinjami temperatu-
re, so raziskadi z badneolo-
ško študijo prof. dr. Janeza
Kraševca in dr. Ivana Mo-
seija pred tremi leti. Kraja-
ni maixj razvitega kraja
imajo veliko upaixja v pri-
hodnji turistični raizvoj in
so pred dvema letoma,
s prostovoljnim delom, že
zgradili skromen lesen ba-
zen. Po ustanovitvi inici-
ativnega odbora za izgrad-
rjo Dobrinskih toplic so
potrebne tudi vodnogeolo-
ške in turistične raziskave,
ugotovitev gospodarnosti
in sodobne prometnice.
Dr. Ivan Moser pravi, da
bodo z republiško raziska-
vo odgovorili ali je v do-
brinskem izviru skrita ter-
malna voda, sicer pa bo
lahko velik vir rezervne pit-
ne vode. BJ
Rogašica Slatina naj bi bila
poslej znana tudi po iconjih
v Zdravilišču Rogaška
Slatina so svoj izvenpenzi-
onski program popestrili
z novo dejavnostjo, ki ni le
vsebinsko, ampak tudi tri-
no zanimiva. Mnogim pro-
gramom za sprostitev in za-
bavo se je zdaj pridružil še
konjeniški šport.
V nekaj kilometrov odda-
ljenem Podplatu je Zdravi-
lišče najelo star hlev in ure-
dilo okohco. V hlevu je pete-
ro mladih konj, ki se jih bo
dalo naučiti zaihtevnih prvin
jaharvja oziroma usposobiti
za razhčne panoge jahalnega
športa. »Naše ambicije so
precej velike, tako na po-
dročju rekreativnega jahanja
kot v tekmovalnem športu in
dresuri. Vsekakor pa naj bi
kor\ji sluzih razhčnim struk-
turami ljubiteljev jahanja.
Zaenkrat je med našimi go-
sti največ zanimairya za tadco-
Boio Kolar
imenovauio tumo jaharye
v bližnji okohci Rogaške Sla-
tine ter, seveda, za tečaje,« je
povedal Božo Kolar, ki
v Zdravihšču Rogaška Slati-
na skrbi za rekreacijo go-
stov.
Za dresuro konj zaenkrat
še ni pogojev, saj bodo mora-
U zgraditi posebno halo,
medtem ko je zunanji pro-
stor za jaihanje delno že ure-
jen. V kratkem bodo v hlevu
tudi posebni boksi, kjer bo-
do imeli gostje lahko konje
v lastni oskrbi. Z izgradryo
nove hale naj bi se čreda po-
večala od sedamjih pet na de-
set kory in to predvidoma že
prihodrijo jesen. Trenutno se
s koryi in s šolanjem ukvarja
Mojca Besjan, tekmovalka iz
Ljubljane, ki se na te živah
dobro spozna, sčasoma pa
bodo za stalno zaposlili tre-
nerja, človeka z bogatimi iz-
kustyami, ki si jih je pridobil
v tujini in ki ima že vizijo
razvoja konjeniškega športa
v Zdravihšču Rogaška Slati-
na oziroma v Podplatu. Med
tovrstne ambicije sodi usta-
novitev jahalnega kluba in
vrhunska dresura kory.
M. AGREŽ
Novo Colle leta 1992
V predvidoma do leta 1992 obnovljenem dvorcu
Novo Celje naj bi bil svetovni hmeljarski kongres.
Na otvoritvi želijo odkriti tudi obeležji prvi sloven-
ski pesnici Fani Hausmann in začetniku savinjskega
hmeljarstva Josipu Bilgerju.
V obnovljenem dvorcu bodo prostori Hmezadove
delovne organizacije Agrina, ki je pred šestimi leti
začela s celovito obnovo, in drugi za poslovne, kul-
turne in družabne namene. V prenovljenem dvorcu,
spomeniku prve kategorije, ki se uvršča v vrh bau'oč-
nega posvetnega stavbarstva na Slovenskem, bi bile
po letu 1992 stalne in občasne razstave, kongresi, spre-
jemi, prireditve in prostor za sklepauye zadconskih zvez.
Dvorec so zgradih sredi 18. stoletja po vzgledu dunaj-
skega Schönbrunna, z lepim parkom in drevoredi vse
do zlatega križa, Petrovč in Žalca. Med vojnama je
Novo Celje postalo last Dravske banovine, ki je v njem
uredila bohiišnico. V ta namen je dvorec služil vse do
leta 1980, ko so začeh z načrti o novi prihodnosti kul-
turnega spomenika najvišje kategorije. BJ
Razstava malih živali
Kot že vrsto let nazaj, bo tudi letos ob praznovanju dneva
republike rastava malih živadi v dvorani Golovec. Člani dru-
štva gojiteljev malih živadi Celje, ki pokriva celotno celjsko
območje, bodo na tej rastavi prikazah več vrst domačih
kuncev, perutnine in golobov. Na rastavi tudi ne bodo manj-
kade nutnje in dihurji, kijih zadnje čase posamezni rejci tudi
gojijo. Pričakujejo, da bo razstava dobro obiskana, tam pa
bo mogoče kupiti tudi posamezne vrste kuncev. U
Biserna Nateicova
z Gomilsicega
v soboto sta praznovala
Pavla in Viljem Natek šesde-
setletnico skupne življenj-
ske poti. V njunem domu na
Gomilskem so se zbradi vsi
Štirje sinovi s svojimi druži-
nami ter drugi najbhžji so-
rodniki. V prijetnem družin-
skem vzdušju sta jubilanta
obudila v spominih svojo
skupno življenjsko pot, ki je
bila polna odrekanja, pošte-
nega, požrtvovadnega in ne-
sebičnega dela ter vsakda-
i\jih skrbi za dom in družino.
I  Oba zakonca izhajata iz
nekdanjih trdnih saviryskih
kmečkih družin: Rojnikove
iz Spodnjih Gorč pri Bra-
slovčah in Žagarjeve iz Pon-
dorja pri Taboru. Prirojena
ljubezen in skrb do zemlje in
kmečkega stanu ju je pove-
zovala in navdihovada. Kljub
častitljivi starosti še vedno
ne mirujeta, ampak pomaga-
ta pri domačih opravilih.
Preko časopisa, radia in
kryig pa sproti spremljata
dogodke doma in v sosed-
stvu.
TONE TAVČAR
Hitro do knjižnih
novosti
V mozirski občinski matični knjižnici
so do konca oktobra kupili 1200 novih
knjig in se lahko pohvalijo, da hitro
poskrbijo za knjižne novosti. V njihovi
temeljni knjižni zalogi je dobrih 31 ti-
soč knjig.
V Mozirju in v desetih izposojevalnicah
v delovni orgamizacji Elkroj, v Gonyem
gradu, Nazaijadi, Novi Štifti, na LJ^ib-
nem, v Lučadi, na Rečici, v Šmautnem ob
Dreti, Solčavi in Šmihelu nad Mozirjem
imajo skupno 3500 bralcev.
Največ si izposojajo leposlovna dela.
Več kot polovica obiskovalcev kryiznice
je učencev in dijakov, ki prihajajo po
literaturo za šolske potrebe. Mozirjani
prirejajo v kryiznici tudi mesečne ugan-
ke in tematske raizstave. Letos so v sode-
lovainju z občinskim arhivom kulturne
skupnosti pripravih raizstave na temo
Mozirje v času vojne, o pratikah in kole-
dairjih ter o bamčništvu, ki je še odprta.
BJ
Kviz znanla
Medobčinsko društvo slušno prizade-
tih Celje pripravlja tradicionalni kviz
znanja, ki bo 25. novembra ob 10. uri
v veliki dvorani Narodnega doma
v Celju.
Na kvizu bo sodelovado devet ekip
slušno prizadetih Slovenije. Prišle bodo
iz Nove Gorice, Kraiiya, Ljubjaine, Nove-
ga mesta, Mairibora, Dravograda, Titove-
ga Velerya, Murske Sobote, sodelovala
pa bo tudi domača ekipa iz Celja.
Tematika, ki so jo zajeU v tekmovalni
kviz, je sestavljena iz dveh področ j: s po-
dročja zadožništva (ustna vprašairja in od-
govori) ter iz pisnega dela: učimo se naše-
ga krijižnjega jezika.
Kviz bo popestren s kulturnim nasto-
pom slušno prizadetih ter z razstavo hte-
rature iz njihovega zivljerya. V teh dneh
praznujejo namreč desetletnico izhajauya
glasila »Iz sveta tišine«. Z. S.
Mavrica z vsem sijajem
Zelo dober odmev je naletela pri
poslušalcih radia Celje opoldanska
mavrica, ki zapolnjuje vrzel med do-
poldanskim in popoldanskim pro-
gramom med 11. in 14. uro. Dober
odmev predvsem zaradi mikavnih
nagrad in novega tržnega pristopa
studia Trg.
V prvi seriji mavric se do 28. no-
vembra predstavljajo butiki in za-
sebne prodajalne, od koder tečejo
tudi neposredryi radiski prenosi.
Skupaj bodo v akciji podehli 200 le-
pih nagrad, vsak dan pa tudi zlat
prstan zlatarstva Kragel iz Žalca.
Naslednja mavrica v decembru bo
turistično obarvana, v njej pa bodo
sodelovale turistične agencije na na-
šem območju s predstavitvijo zim-
skih radosti.
Na sUki del mavrice v prodajalni
Neža.
EDI MASNEC
8. STRAN - NOVI TEDNIK
23. NOVEMSER 1089
Uspešen koncert na Dobrni
Akcija »Pomagajmo DamJanu" Je naletela na velik odmev
Pred dobrim mesecem je
stekla akcija v Dobrni, ko je
krajevna organizacija Rde-
čega križa pričela zbirati
denar za Damjana Skutnika
s Klanca nad Dobrno. Nujno
potrebuje električni inva-
lidski voziček, starši pa ne
morejo zbrati sami 12 do 15
tisoč nemških mark.
Prvi rezultati, in to zelo
obetavni, so tu.
Na dobrodelnem koncertu
v soboto, 18. novembra v Do-
brni, se je zbralo toliko ljudi,
da so napolnili dvorano zdra-
vilišča v hotelu Dobrna, veli-
ko pa jih je ostalo zunjo. Na-
stopjuoča ekipa, ki jo je
v imenu Vala 202 pripeljal in
vodil Marjan Jerman, je
ogrela številno občinstvo.
Nastopili so: Marjan Smode,
Stane Vidmar, Sandra Dim-
nik ter Maijan Roblek-Ma-
tevž. Mlada skupina plesal-
cev iz Titovega Velenja, ki je
izv^jeda standardne plese, je
popestrila prisrčen večer,
Ivan Kramberger iz Negove
pa je lastnoročno izročil
Damjanu deset milijonov di-
narjev.
Bogat srečolov, kjer je za-
dela vsaka srečka, je masika-
terega obiskovalca osrečil,
njegov izkupiček pa znaša
180 milijonov. Za 70 milijo-
nov je bilo prodanih vstop-
nic, na žiro računu Rdečega
križa pa se je do zdaj nabralo
preko 150 milijonov.
Koncert v korist Damjana
Skutnika je organiziralo tudi
kulturno umetniško društvo
Ljubečna. Nastopih so
- otroška plesna skupina
Lučka, ženski in moški pev-
ski zbor domačega društva,
godba na pihala. Pepea Ula-
ga, citrarka iz Laške vasi,
Hinko Sernc, harmonikar iz
Šmartnega na Pohoiju, vo-
kalni kvartet Frankolovčani
in Živko Beškovnik iz trno-
veljske Zaije.
Damjanu pomaga tudi na-
ša hiša, časnik Novi tednik
in Radio Celje. Pomagamo
tako, kot mi lahko - z oglasi
delovnih organizacij ter zbi-
ranjem denaija, ki ga lahko
braJci in poslušalci nakažejo
na Sklad skupne porabe NT:
50700-720/3-31198. Doslej je
nam uspelo zbrati 50 milijo-
nov dinarjev!
Kulturno umetniško pro-
svetno društvo Zaija iz Trno-
velj pa bo 27. novembra ob
20. uri v Trnovljah uprizorilo
Kralja Malhusa za celjske de-
lovne kolektive in izven. Iz-
kupiček od prodanih vstop-
nic ter prostovoljne prispev-
ke namenja društvo za Dam-
jana Skutnika.
ZDENKA STOP AR
Priznanja našim najboijšim gostincem
Celjska turistična zveza je v sodelovanju z obrtnimi združenji občin celjskega območja izbrala
najboljša zasebna gostišča. V akciji, ki je trajala več kot mesec dni, so ocenili okrog štirideset
gostišč. Splošna ocena je, da se kakovost ponudbe in postrežbe izboljšuje. Razglasitev rezultatov
je bila v ponedeljek v gostišču Zvoneta in Milice Štorman, saJ je to gostišče po splošni oceni
najboljše pri nas. Med pet najboljših so se uvrstila še gostišča Raduha iz Luč, Madrugada iz Celja,
Matjaž s Polzele in Trobej iz Gornjega grada.
JANEZ VEDENIK, foto: EDI MASNEC
Zanimivo bi bilo vedeti, kakšne napotke daje Damjanu
Maja Žnidar iz Šmarja, ki sedi in se vozi v takšnem
vozičku, kot ga Damjan teli in potrebuje.
Parapiegiki so tekmovaii
Društvo paraplegikov celjske regije letos
slavi desetletnico delovanja. Korenine izhaja-
jo iz zagnéinosti nekaterih posameznikov iz
laške občine, ki so se s pomočjo Zdravilišča
Laško pričeli organizirano sestajati.
Naključje je naneslo, da so jubilej delovno
obeležili prav v laški občini. Zveza društev
paraplegikov Slovenije je po programu dela
organizirćila republiško prvenstvo ekip para-
plegikov Slovenije v košarki v Radečah.
Tekmovarvja se je udeležilo šest ekip. Prvo
mesto je osvojila ekipa Gorenjske pred ekipo
iz Maribora, ekipo z Dolenjske, Celjani pa so
osvojili odlično četrto mesto.
Društvo paraplegikov celjske regije je ob tej
priložnosti podelilo tudi posebna priznanja
Papirnici Radeče, OŠ Radeče, Zdravilišču La-
ško, Vitu Znidaiju in našemu uredništvu.
VLADO MAROT
Denar
novinarjem
Pred štirinajstimi dnevi
je velenjska skupščina po
likvidaciji Podjetja za hi-
drogradnje, gradnje pro-
metnih objektov in horti-
kulturo iz Titovega Vele-
nja, takoimenovanega
HPH, dokončno razdelila
tudi preostalo premoženje.
Večino premoženja je po-
dedovfd velenjski Vekos,
nekaj prostorov so dobili
drugi, nekaj sredstev, окоИ
4 milijarde in 3000 milijo-
nov dinarjev, pa bo dobil
tudi velenjski Center za in-
formiranje, založništvo in
propagando. BP
Srečail so se starejši
krajani
Pred nedavnim obnovljena, večnamenska
dvorana gasilskega doma na Vrhu nad Laškim
je v soboto popoldne sprejela pod streho tam-
kajši^e krajane, ki so dopolniU 80 in več let.
V uvodu je navzoče nagovorila predsednica
Krajevne organizacije Rdečega križa Vrh Olga
Lapomik.
Kot je v navadi, ob takšni priložnosti ni
nikogar v kraju, ki ne bi bil pripravljen poma-
gati in sodelovati. Na tamkígsnjem odru se je
tako zvrstil bogat kulturni program vseh delu-
jočih skupin v okviru kulturno umetniškega
društva Vrh in osnovne šole; slišati je bilo
recitacije in pesmi učencev, ljudske pesmi
pevcev iz Tevč, tamburaški orkester in na
koncu še ansambel Utrinek.
Zadovoljni so bili vsi, med drugim tudi 84-
letna Karolina Jančič in leto dni starejši Franc
Jesih, tkalski mojster iz Grahovš. VM
23. NOVEMBER 1989
NOVI TEONIK - STRAN 9
Vložili smo ogromno
denarja v oporečno vodo
Trenutna rešitev so lavne pipe In votla v tetrapaku
Problem nitratov v celj-
ski pitni vodi iz Medloga je
treba čim prej razrešiti in
s tem odstraniti vsaj enega
izmed dejavnikov onesna-
ženega okolja. Tako je pred
nekaj tedni v svojem mne-
nju o celjski vodi zapisal re-
publiški komite za zdrav-
stvo in se pridružil zahtevi
številnih Celjanov, da je
treba urediti oskrbo z zdra-
vo pitno vodo v Celju. Na-
njo potrpežljivo čakajo že
od leta 1983, ko so v celjski
vodi iz Medloga prvič ugo-
tovili povečane koncentra-
cije nitratov, pa še to men-
da povsem naključno.
Do leta 1987 tudi ni bilo
pravega razloga za razburja-
nje, saj je normativ določal,
da je lahko v litru vode tudi
do 15 miligramov dušika.
Zadeve so se zapletle, ko je
bil sprejet novi pravilnik
o higienski neoporečnosti
vode in je določil, daje lahko
v njej največ 10 mihgramov
dušika ali 45 miligramov ni-
tratov. Dotlej neoporečna
voda je po določilih pravilni-
ka postala oporečna, vendar
pa so razna poročila o pre-
skrbi v Celju še vedno pisala
o tem, da je kakovost vode
primerna, razen vsebnosti
nitratov, ki so še vedno pri-
sotni. Vse do letos, ko so
očitno tudi zdravstveni dela-
vi ugotovili, da se resevarye
vleče vse predolgo in so pr-
vič jasno zapisali, da je voda
iz Medloga po kemičnih ana-
lizah higiensko oporečna.
Občane so ponovno opozori-
li, da je takšna voda nepri-
merna za pripravo hrane za
dojenčke. To je bil tudi po-
vod za izdelavo kratkoročnih
ukrepov sanacije; čeprav so
nekateri odgovorni še vedno
prepričani, da je vsega
»kriv« le nesrečni pravilnik,
voda paje takšna, kakršna je
že nekaj let in za odrasle po-
vsem primerna. Vendar pa
bi morale biti že ugotovitve,
da voda ni primerna za do-
jenčke do 6. meseca starosti,
zadosten razlog za hitrejše
reševanje tega problema.
Povsod prisotni
nitran
v Celju porabimo letno
okrog 9 mihjonov kubikov
pitne vode, približno 40 od-
stotkov te vode pa vsebuje
povečane količine nitratov.
Gre za vodo iz medloških
vodnjakov, s katero se oskr-
buje jugozahodni del mesta.
Koncentracije so leta 1983
dosegale od 12 do 13 miligra-
mov dušika, medtem ko se
v zadnjem času povečujejo
in letos beležijo od 16 do 18
miligramov. Razmere se
slabšajo zlasti ob suši in so
v tesni povezavi z deli na
kmetijskih površinah (gnoje-
nje). V nekaterih vodnjakih
y Medlogu so te koncentraci-
je še večje, beležijo tudi več
kot 20 miligramov dušika.
Od kod nitrati v pitni vo-
di? Ugotavljajo, da se s tem
problemom ubadajo povsod
tam, kjer je podtalnica vir
oskrbe s pitno vodo in kjer
nad temi predeli opravljajo
intenzivno kmetijsko dejav-
nost. Množična uporaba du-
šikovih umetnih in naravnih
gnojil ter industrijski razvoj
sta porušila naravno ravno-
teže, namesto naravnih koli-
čin je nitratov vse več. Kopi-
čijo se v zemlji, prehajajo
^ nekatere vrste zelenjave in
^ podtalnico. Nitrate upo-
•"abljajo tudi v prehrambeni
industriji, dodajajo jih mes-
nim izdelkom in v njih so
koncentracije precej višje
kot v vodi. Vendar pa, kot
pravijo nekateri: dojenčki ne
jedo suhih salam, medtem
ko zaužijejo veliko tekočine.
Zakaj so nitrati problema-
tični? Pri nas poglobljenih
raziskav o posledicah na
zdravje ljudi ni, pač pa lahko
naši strokovnjaki le povze-
majo izkušnje v svetu. Po
dosedanjih ugotovitvah sku-
pine strokovnjakov, ki delu-
je v okviru Svetovne zdrav-
stvene organizacije ter dra-
gih raziskovalcev, predstav-
ljajo povečane količine nitra-
tov v pitni vodi nevarnost za
zdravje dojenčkov, starih do
. šest mesecev, ki so hranjeni
z mlekom v prahu ali s kakš-
no drugo hrano, ki jo je treba
mešati z vodo. Pod vplivom
bakterij se namreč nitrati
v želodcu spremenijo v nitri-
te, ki v krvi tvorijo s hemo-
globinom methemoglobin,
ki ni sposoben oddajati kisi-
ka. To pomeni, da laäiko pri-
de pri dojenčkih do pomarvj-
kanja kisika v krvi in do raz-
ličnih motenj. Takšno mne-
nje strokovnjakov v svetu so
povzeli tudi delavci celjske-
ga Zavoda za socialno medi-
cino in higieno in na tej os-
novi izdali posebno obvesti-
lo, da medloška voda ni pri-
merna za dojenčke do 6. me-
seca starosti. Kakšne so po-
sledice dolgotrajnega uživa-
nja takšne vode za odrasle,
pa si strokovnjaki niso enot-
ni. Obstaj«0o namreč raziska-
ve, ki ugotavljajo povezavo
med koncentracijami nitra-
tov in pogostostjo raka na že-
lodcu, vendar doslej niso
ugotovili neposredne zveze.
Kljub temu strokovnjaki
menijo, da bi morali zaradi
nezadostne raziskanosti ni-
trate jemati kot zdravju
škodljive in temu ustrezno
ukrepati.
Sanacijo plačevali
Občani namesto
onesnaževalcev
Seveda bi bilo nesmiselno
trditi, da se v zadnjih letih
v Celju ni ničesar storilo za
reševanje problema nitratov;
težava je v tem, da gre vse
skupaj prepočasi. Ukrepi so
vselej dragi in dolgotrajni,
medtem ko glavni problem
- kako preprečiti onesnaže-
vanje z nitrati - ostaja. Gre za
zaščito podtalnice, nad kate-
ro so intenzivna kmetijska
zemljišča, prometne poveza-
ve, silosti, farma, letaUšče...
Leta 1983 so tako v СеЦи kot
Žalcu z odlokoma zaščitili
varstvene pasove okrog vod-
nih virov v Medlogu in Lev-
cu in v njih določili ravnanje
na vodovarstvenem območ-
ju. V skladu s tem so tudi
sanirali onesnaževalce tako,
da so uredili kanalizacijo, sa-
nirali kmečka gnojišča, izde-
lali gnojilni načrt in podob-
no. Vse to pa ne zadošča, do-
kler so površine nad vodni-
mi viri namenjene intenziv-
nemu kmetijstvu in števil-
nim drugim dejavnostim.
Zato je povsem upravičena
pripomba celjskega društva
za varstvo okolja, da v tem
času vsi govorijo o sanaciji,
nič pa o preprečevanju ones-
naženja podtalnice. Tako bo-
do zbirali sredstva za semaci-
jo vsi drugi, samo tisti ne, ki
onesnažiije, meni društvo.
Kakorkoli, v celjski Ko-
munali že nekaj let načrtuje-
jo rešitev problema z infiltra-
cijo, bogatenjem podtalnice
z vodo iz Savinje. To pome-
ni, da bi preko filtrov črpali
vodo iz Savinje in jo spustili
v podtalje, kjer bi razredčili
koncentracije nitratov. Pro-
blem pa je, kje zajeti Savi-
njo: ali v Medlogu kot pred-
videva ena možnost, nad či-
stilno napravo Kasaze ali pa
nad izlivom Pake. V vsakem
primeru je projekt grajen na
predpostavki, da Savinja
v prihodnje ne bo bolj ones-
nažena. V celjskem Zavodu
za socialno medicino izraža-
jo dvom v uspešnost projek-
ta, ker vedo, k^ se sedaj izli-
va v Savinjo. Koncentracije
nitratov so res majhne, kar
pa ne daje zagotovil tudi za
v prihodnje. Zaenkrat Ko-
munala ostaja pri projektu in
Zavod je v preteklih dneh
vzorčil Savinjo, da ugotovi
najnovejše stanje. Strokov-
njaki naj bi nato presodili, ali
je smiselno vložiti sredstva
v infiltracijo. Ob tem tudi ne
gre pozabiti, da so raziskave
vode glede na vsebnost pe-
sticidov pokazale, da so
v medloški vodi relativno vi-
soke koncentracije herbici-
dov. Vse sicer precej pod do-
voljenimi, kljub temu pa de-
setkrat višje kot na primer
v vodi iz Vitanja. Kdo ve, ka-
ko bo čez leto?
Za vse enako draga
voda
Ob zadnjem opozorilu Za-
voda o oporečnosti vode je
bila reakcija presenetljivo
hitra. Odzvale so se trgovske
organizacije in nabavile vo-
do v tetrapaku, Komunala
pa je v tednu dni uredila jav-
no pipo na Hudinji. V pri-
hodnjih dneh načrtujejo še
dve: eno pri dvorani Golo-
vec, drugo pa na Lavi, kjer se
bodo občani lahko oskrbeli
z vodo iz Vitanja. Hkrati je
izvršni svet podprl nekatere
kratkoročne ukrepe za reše-
vanje problema. Komunala
je medtem že pričela z meša-
njem vode v vodovodnem si-
stemu, kar pa ne daje zado-
voljivih rezultatov. Koncen-
tracije nitratov v predelih,
kjer so imeli prej medloško
vodo, sedaj zelo nihajo in so
iz dneva v dan drugačne. Za-
to računajo na boljšo rešitev
z mešanjem vode v sami vo-
dami, kamor bi s cevovodi
pripeljali vodo iz Vitanja.
V ta namen bdtìo od Čopove
ulice do vodarne zgradiU nov
cevovod, katerega prvi del
naj bi bil dokončan že do
konca leta. Vendar pa bo tu-
di ta rešitev odvisna od po-
trošnje in tlačnih razmer
v vodovodu. Komunala se
bo lotila tudi zmanjševanja
porabe pitne vode v tehnolo-
ške namene. Po podatkih
porabi celjska industrija kar
50 litrov vode na sekundo
v tehnološke namene, sku-
paj s Komunalo pa naj bi
ugotovili, kolikšen del te vo-
de se da nadomestiti s slabšo
medloško. Tudi z višjo ceno
pitne vode naj bi industrijo
spodbudili k preusmeritvi,
vendar sedanja enkrat višja
cena kot velja za gospodinj-
stvo ni dala pravih rezulta-
tov. Izvršni svet je tudi zah-
teval dokončanje projekta za
bogatenje Hudinje iz Šmar-
tinskega jezera. Ni pa sprejel
predloga društva za varstvo
okolja, po katerem naj bi tu-
di občimi plačevali različno
ceno vode glede na njeno ka-
kovost. V Komunali so na-
mreč ocenili, daje nemogoče
natančno ugotoviti, kakšno
vodo ima kdo, zlasti sedaj,
ko jo mešajo.
Vse to so torej rešitve, ki
naj bi že v nekaj mesecih pri-
nesle izboljšave. Celjani pa
še vedno računajo na nove
vodne vire, da bi dolgoročno
uredili preskrbo. Vendar že
nekajletni neuspešni pogo-
vori s konjiško občino kaže-
jo, da se povsod zavedajo po-
mena zdrave pitne vode in je
zato vse manj realno priča-
kovati, da jo bo Celje nekoč
dobivalo iz alpskih predelov.
Zato je vse bolj nujno, da
začnemo v Celju drugače
ravnati z vodnimi viri, ki so
v naši neposredni bližini.
TATJANA CVIRN
NADA KUMER
Foto: EDI MASNEC
Volla ne priznava dialektike
Problematika pitne vode se v Celju vleče že deset-
letja. Ko smo brskali po starih časopisih, smo ugoto-
vih, da so poročevalci vsake toliko časa opozarjali na ta
pereč problem. Rešitev ali vsaj omilitev težav naj bi po
letu 1982 prinesla sredstva, zbrana s tretjim samopri-
spevkom. Načrt izgradnje vodooskrbnega sistema je
predvideval izgradnjo vodarne Medlog, nekaterih
novih vodnjakov in razširitev vodovodnega omrežja,
zagotovitev novih vodnih virov, pa tudi ureditev var-
stvenega pasu v Levcu. Ker so že takrat ugotavljali, da
onesnaževanje vedno bolj grozi pitni vodi, so v pro-
gramu predvideli tudi ureditev kanalizacije v Levcu
ter sanacijo zemljišč in spremembo kmetijske proiz-
vodnje.
Trinajstega junija 1982 smo Celjani le za las izglaso-
vali tretji samoprispevek. Udeležba na referendumu je
bila dobra: 85-odstotna, »za« pa je glasovalo komaj
54,22 odstotka volilcev.
V naslednjih letih je bila zgrajena večina načrtova-
nih objektov, še več: v sistem so vldjučih tudi nov
vodni vir na îYankolovem. V Delegato vem poroče-
valcu, ki sproti poroča o uresničevanju programa, pa
nismo uspeli zaslediti nič konkretnega o nalogah glede
sanacije gnojišč in sprememb kmetijske proizvodnje.
Se med izgradnjo vodarne v Medlogu so spremenili
prej načrtovano tehnologijo čiščenja, da bi vendarle
zagotovili stoodstotno neoporečnost pitne vode.
A kljub temu kaže, da smo si Celjani s samoprispev-
kom izglasovali le dovoü veliko količino vode, ne pa
tudi dovolj kakovostno vodo.
PovabllenI k razmišllanlu
Jože Artnak, delegat v družbenopolitičnem
zboru šentjurske skupščine in član predsed-
stva republiške konference ZSMS:
V šolskih učbenikih lahko preberemo, da so bih
glavni razlogi za razpad stare Jugoslavije v nerešenem
mednacionalnem vprašanju, v neučinkovitem gospo-
darstvu in vehki revščini ljudi ter v nedemokratičnem
in nehumanem delovar\ju države. Brez cinizma lahko
rečem, da tudi danes, po skoraj petih desetletjih življe-
nja v novi državi ni skoraj nič bistveno drugače. Sanje
o »najbolj demokratični in humani družbi na sveiu«
niso več niti sanje, zatrjevanje o »dokončni rešitvi
naconalnega vprašanja« postavlja na laž vse večje
sovraštvo med ljudmi in narodi, obljubam o »prehod-
nih težavah na zmogoviti poti samoupravnega soci-
ahzma« pa ne verjamejo več niti najbolj naivni.
Toda Jugoslavija ostaja še naprej naša skupna
domovina in tako tudi naša usoda. Kaj malo je vredno
tarnati, da ni videti rešitve, da je tako ah tako že vse
zavoženo. Namreč, ko prenehamo tarnati nad prihod-
njostjo in besneti nad preteklostjo, še vedno ostane
vprašanje, kako naprej. In prej ali slej bomo morah
zagristi v to jabolko, pa naj bo še tako kislo. Naš
odgovor ne bo mogel biti le v načelnem priseganju na
enakopravnost vseh narodov in narodnosti, revnih in
bogatih, vernih in nevernih, moških in žensk, komuni-
stov in anarhistov, ne bo mogel biti v bolj aii manj
glasnem zahtevanju pravice mishti in delati drugače,
ne bo mogel biti niti zgolj v zahtevi, da si življenje
v skupni jugoslovanski hiši lahko urejemo, vsak po
svoji meri seveda, le v demokraitčno naravnanem hiš-
nem svetu. Povedati je treba jasno in glasno, daje tisto
orožje, s katerim nas strašijo, kupljeno tudi z našim
denarjem in da pravice govoriti resnico ne more imeti
le en človek. Reševanje še tako zapletenih vprašanj
s človeško krvjo je današnji Evropi in vehkemu delu
sveta tuje in ogabno.
Prihodnost Jugoslavije si lahko predstavljam le
v Evropi, kot skupnost suverenih narodov, kjer so
zagotovljene osnovne civihzacijske norme. To so pra-
vica do dostojnega življenja za pošteno delo v sistemu,
ki omogoča učinkovito gospodarstvo, svoboščine in
pravice človeka ter pravna država. Na uspešnem reše-
vanju teh vprašanj se bo, po mojem, Jugoslavija ohra-
nila ah pa je ne bo.
SkezI zgodovino v številkah
Novembra 1908 je bil v Celju zgrajen vodovod. To
leto je zato rojstno leto celjskega vodovoda. Sklep
o izgradnji omrežja pa je bil sprejet kar 19 let prej, 1.
marca 1889, na seji mestnega sveta. Leta 1941 se je
z vodo iz mestnega vodovoda oskrbovalo že 14 tisoč
prebivalcev. Omre^e je bilo dolgo 34 kilometrov, vsak
prebivalec pa je porabil povprečno 77 htrov vode na
dan.
Sčasoma sta se v Celju oblikovala dva ločena vodo-
oskrbna sistema: Vitanjski in Medloški. Z izgradnjo
cevovoda ob Dečkovi in Čopovi cesti sta bila zatem
medsebojno povezana. Z izgradnjo novih vodnjakov,
vodohranov in omrežja je celjski vodovod sproti zago-
tavljal mestu vedno večje potrebe po vodi. Danes je na
280 kilometrov vodovodnega omrežja blizu 9000 prik-
ljučkov, vsak prebivalec pa dnevno porabi povprečno
350 litrov vode.
10. STRAN - NOVI TEDNIK.
23. NOVEIMBER 1989
V Drapšinovl merijo radioaktivnost
Kako močno sovalo zidaki, naroloni Iz šoštaniskoga popola?
Humorist je zadel žebljico
na glavico: »Življenje posta-
ja življenjsko nevarno.« Je
življenje med zidovi
v Drapšinovi 7 in 9 bolj ne-
varno od življenja v kakš-
nem drugem celjskem blo-
ku? Zaenkrat tega ni mogo-
če trditi, kajti domneva, da
zidaki, iz katerih sta zgraje-
na bloka, radioaktivno se-
vajo, še ni potrjena. A sum
je vsajen in vemo, kako se
takšne vrste plevel - tudi
brez gnojila - hitro razrašča
v človeških dušah.
S fotoreporterjem Edom
sva v mrzlem sobotnem po-
poldnevu želela zmeriti
vzdušje med stanovalci, po-
tem ko so izvedeli, da naj bi
bili skoraj tri desetletja ne-
prostovoljno obsevani. Spr-
va sva zaman zvonila pri ne-
kaj vratih. Se mar prebivalci
bloka že umikajo pred seva-
njem?
Navsezadnje sva našla do-
ma družino Veber. Nevede
sva vstopila prav v tisto sta-
novanje, kamor so strokov-
njaki iz Republiškega zavo-
da za varstvo pri delu posta-
vili merilno napravo.
»V vsakem bloku so posta-
vih napravo v eno stanova-
nje. Po dvadnsedemdesetih
urah ju bodo odnesh na ana-
hzo v Ljubljano,« pravi go-
spodar Boris.
Vebrovi res nimajo sreče
s stanovanji. Prvo, na Trgu
V. kongresa jim je odpihnila
eksplozija plina, leta 80 so
»Počakali bomo na rezulta-
te,* pravi Boris Veber. »Bo-
lje, da splob ne razmišljamo
preveč o tem, v kakšnem
okolju živimo. Saj je tudi
sicer vse zastrupljeno in
umazano. Pomagati se tako
ne da.*
pristali v tem, kjer zdaj meri-
jo sevanje.
»Saj človek ne more verje-
ti,« zamahne z roko gospodi-
V Titovem Velenju je in-
štitut Jožef Štefan že opra-
vil podobne meritve v sta-
novamjih na 50 lokacijah.
Rezultati so pokazali dolo-
čena odstopamja od stam-
dardov, vendar poročilo, ki
ga je pripravil Inštitut, ne
vključuje nikakršnih ko-
mentarjev ali obrazložitev
dobljenih rezultatov. Zade-
va je po nekag časopisnih
polemikadi bolj kot ne uto-
nila v pozabo.
Erika Potokar: »To o radio-
aktivnosti sem slišala po
radiu. Ne vem, kaj je s tem.
Ampak vse je mogoče...
Meni zdravje že osem let na-
gaja. Sem invalidsko upo-
kojena.*
nja Vlasta. »Odkar so shšah
za to radioaktivnost po radiu
in prebrah v časopisu, ljudje
veliko govorijo o tem, am-
pak najbolje je, da počaka-
mo na rezultate.«
Tudi Mairjan Grobin, so-
rodnik na obisku, je skepti-
čen: »Čudno se mi zdi vse
skupaj. Da naj bi bil pepel, iz
katerega so delah te zidake,
radioaktiven? Saj gre vendar
za čisto naraven proces gore-
nja premoga... ne vem, kaj
bi rekel...«
Kasneje se izkaže, da je tu-
di sam zgradil hišo iz osum-
ljenih zidakov. To je bil po-
ceni gradbeni material. Zdaj
ga ne izdelujejo več, a šušlja
se, da naj bi proizvodnjo ob-
novih.
Z Edom skušava vendarle
izvrtati, ah ni morda v hiši
kakšne nepojasnjene bolez-
ni, adi kakšnih drugih nena-
vadnih znamenj?
»Ah, zdravje nam kair do-
bro služi. Zaenkrat,« se na-
smehneta oba Vebrova, ki
pogruntata kam pes taco
moh. »Mogoče se bo кдј po-
kazalo, ko bomo starejši. Le
za otroke nas skrbi. Ti že ta-
ko ah tako nimajo rožnate
prihodnosti.«
»Saj je vse zastrupljeno,«
še doda svadc Marjan. »Do-
mače zelenjave naj tudi ne bi
Osumljene zidake je pred
tremi desetletji začela izde-
lovati Tovarna elektrofîl-
terskih gradbenih elemen-
tov Šoštanj. Proizvodnja je
bila dobrodošla, saj so za zi-
daike uporabili tisto surovi-
no, ki bi sicer onesnaževala
kraj: pepel, ki je ostajal po
izgorevauiju premogovega
prahu pod kotli termoelek-
trarne. Pepel je v »EFE«
prihagal po ceveh neposred-
no iz termoelektraune. V to-
vami so iz njega s primesjo
apna na povišami tempera-
turi izdelali zidne bloke.
Ugotovili so, da je pepel od-
lično hidravlično vezivo,
saj je z njim mogoče po
osemumem utrjevanju do-
seči visoko trdnost.
Novi tednik je pred dve-
ma desetletjema poročal,
da so strokovnjaki Zavoda
za raiziskavo materiala in
konstrukcij iz Ljubljane
o postopku izdelave teh
gradbenih elementov poro-
čali na simpoziju v Ham-
burgu in navdušili udele-
žence.
uživah. Ampak, če jo kupiš
v. trgovini, tudi ne veš, ah je
neoporečna.«
»Zanima me samo, kaj bo-
do ukrenih, če se bo res kaj
izkazalo,« se sprašuje Vlasta.
Boris ne dvomi: »Eh, kaj?
Nič. Saj nihče ne verjame, da
bi potem ta stanovamja poru-
ših. Pred leti so se stene tu-
kaj podirale, pravijo, da se
blok ugreza, ker stoji na
močvirju, pa. tudi niso niče-
sar ukrenih.«
Pri Vebrovih torej nobene
pamike. Najprej morajo izve-
deti za rezultate, so rekh.
Modro.
Na devetici pozvoniva pri
Potokarjevih.    Gospodinja
Erika pove, da so v bloku od
leta 62.
»Kaj vem, kaj bi rekla o se-
vanju. Vse je mogoče. Jaz
sem invadidsko upokojena.
Srce mi nagaja, pa nespeč-
nost, sladkorna...
Mishte, da zaradi sevanja?
»Ah, saj ni še nič dokaza-
nega. Možno pa je... človek
nikoh ne ve... Skrbi pa me
za mlade. Sin in snaha stanu-
jeta z nami.
Snaha je noseča. Prav zdaj je
prišla iz bolnišnice. Štiri-
najst dni je bila tam. Pa lami
decembra je bila tudi precej
bolna. Saj pravim, vse je mo-
goče...«
Tudi Erika Potokar ne ver-
jame, da bi kdo poskrbel za
družine iz teh blokov, če bi
se izkaizalo, da stene sevajo.
»Saj so zidovi vsi razpoka-
ni. Ene sobe sploh ne more-
mo preurediti, ker bi se ste-
na podrla, če bi začeh kaj de-
lati. Stanovanjska se pa za to
nič ne briga.«
V Drapšinovi 7 in 9 torej
utripa običajen vsakdan. Ča-
kajo na rezultate meritev,
a časa za razmisljarye o mo-
V vsakem premogu je do-
ločena količina radioaktiv-
nih elementov, ki se z gore-
njem precej koncentrira.
Tudi v pepelu, ki ostane po
kurjenju v domačem ognjiš-
ču so radioaktivne snovi,
vendar so kpličine zame-
marljive. Drugače pa je na
deponijah, kjer gre za
ogromne količine pepela.
Nevarnost je pravzaprav
v tem, da radij počasi raz-
pada v radon, radioaktivni
plin, ki izhaja v prostor.
Prav prisotnost radona
v prostoru tudi merijo s po-
sebnimi napravami.
rebitni nevarnosti ni kaj do-
sti. Je drugih skrbi preveč...
Dva dni po obisku v »ra-
dioaktivnih« blokih me je
napadel strašen glavobol.
Vendar: resnici na ljubo
- migrene so me mučile že
prej.
NADA KUMER
Blok v Drapšinovi 7. Na prvi pogled blok kot vsi ostali. Ali
pa se v teb zidovih skriva kßj več?
Vebrov najmlajši drži v rokah napravo za merjenje radio-
aktivnega sevanja. Gre za kovinsko škatlo, napolnjeno
z aktivnim ogljikom, ki veže nase radon. S posebno ana-
lizo bodo, po 72 urah merjenja v prostoru, določili, kakšna
je koncentracija tega plina v prostoru.
KOLINE
da se ti cedijo sline!
GOSTIŠČE NOVAK
GOTOVLJE
od petka, 24. novembra dalje
Po¥abUenl k razmlšHanJu
Verjel sem In še verjamem
v Avnolsko Jugoslavijo
Verjel sem in verjamem, še živim z vizijo, da bo ta Avnoj-
ska Jugoslavija postala tisto, kar si želijo vsi dobromisleči,
delovni in pošteni ljudje, pošteni Jugoslovani, Slovenci,
Hrvati, Srbi, Kosovci in vsi drugi narodi Jugoslavije. Živim
v prepričanju, da smo dosegli velik napredek, da živimo
v domovini, kjer je mnogo lepega, ki je dovolj bogata, da
živimo v domovini, ki delovnim ljudem mnogo nudi, čeprav
mnogim preveč, mnogim še premalo. Živim v prepričanju,
da bi lahko živeli še mnogo bolje, če bi hoteli delati, če ne bi
preveč časa porabljali z nepotrebnim besedičenjem na
neštetih sestankih, sejah, zborovanjih in mitingih, če bi
v zameno zato raje intenzivno delali na delovnih mestih, pa
tudi brez kavic in podaljšanih malic. Zelo slaba oziroma
majhna delovna storilnost velike večine državljanov Jugo-
slavije mora, normalno, nositi posledice. V zameno za inten-
zivno in produktivno delo se gremo mitinge, protestna zbo-
rovanja, pozabimo pa izračunati, koliko nnančnih sredstev
je za vse to potrebno. Seveda, lažje je mitingovati kot pa
delati.
Sem za demokratizacijo, nič nimam proti strankam,
seveda tistim, ki imajo čvrsto določen program za pot
v bodočnost, nisem pa za stranke, ki želijo samo oblast. Sem
za svobodo tiska, ne morem pa odobravati pojava, da se
preko najrazličnejših medijev širijo laži, ugotavljajo nepre-
verjena dejstva ali pa napadajo na najvulgarnejši način
osebnosti, pa naj gre za ljudi iz bliziye preteklosti ali pa
sedanjosti. Novinar, ki podleže takšnim skušnjavam, bi
moral legitimacijo novinarja izgubiti.
Obtožujem vse tiste, ki so se polastili družbenega premo-
ženja zato, da so sebi ustvarjali visok in docela neupravičen
življenjski standard. Povsem normalno za pravno državo bi
bilo, da se neupravičeno pridobljeno premoženje odvzame
in za kršitelja uvede kazenski postopek.
Mnenja sem, da bomo le z dosledno izpeljavo vseh treh
reform in če se bomo lotih vseh akcij na način, kot sem
razmišljal v prejšnjih vrsticah, dosegli tisto, kar želi, razen
nekaterih politikov s pregretimi glavami, pretežna večina
Jugoslovanov.
IVAN URAN JEK
Problem praznovanja danes
Tempo življenja je danes vedno hitrejši. Nimamo časa ne
za sebe ne za druge. Racionalizacija dela zahteva vedno
boljši izkoristek, večjo storilnost. Kdor ne more slediti temu
tempu, je brez usmiljenja potisnjen ob rob dogajanja. Ta
mrzlična dirka povzroča strah, kateremu se posameznik ne
more upreti, zato išče izhod v raznoraznih omamah, ker
misli, da se bo tako sprostil, relaksiral in odpočil. Ta
modemi človek potrebite trenutke, ki ne bodo zapolnjeni
z delom in vsakodnevnimi skrbmi. Med te trenutke spada
praznovanje. Nedvomno je, da je danes, bolj kot kdajkoli,
praznovanje človeku potrebno. Ob tej ugotovitvi se nam
zastavlja vprašanje, ah ima današnji človek še željo in smisel
za praznovanje? Na to vprašanje bi marsikdo odgovoril
negativno. Če razmishmo in se poglobimo v vzroke te ugoto-
vitve, bi najprej rekli, da danes družbeno ozračje praznova-
nju ni naklonjeno, saj že nekako sama misel na obredno
v človeku sproži čustva po formednem, praznem in prežive-
lem. Kot drugi vzrok paje v tem, ker je sodobna civilizacija
usmerjena v racionaUzacijo in pridobivanje.
Kriza praznovaiija pa je povezana tudi s krizo čuta za
vrednote. Današnji človek je zgubil smisel za vse, kar je
družabnega, veselega. Le težko se odpre drugemu, odgrne
svojo masko in se pokaže v svoji resničnosti. Nekateri vidijo
v krizi praznovanja celo znamenje splošne krize človeštva.
Ker se človek vedno bolj odtiyuje samemu sebi, zato kapitu-
lira, preneha kot osebnost za svoje življenje sam biti odgovo-
ren. Tako se prepusti toku. Postal je človek mase-množice,
brez svojega mnenja, brez pristnega prepričanja, brez zani-
manja za to, kar se okrog njega dogaja.
Ko sem nakazal nekatere težave v zvezi s praznovanjem,
ni bil moj namen iskati tudi rešitve o tem vprašanju. Morda
lahko oporekam splošno sprejeti trditvi, da današnji človek
ne zna več praznovati in poudarim: današnji človek ne more
in ni več zmožen praznovati na nekdanji način. Spremembe,
ki jih prinaša sodobni slog življenja, so tako globoke, da
v marsičem onemogočajo praznovanje. Ker se življenje
v današnji družbi v glavnem odvija na treh področjih (stano-
vanje - delovno mesto - prosti čas), mora družba težiti temu,
da človeka doseže v vseh treh situacijah. Ker je to razmišlja-
nje ob Dnevu republike, našem največjem državnem praz-
niku, želim, da bi vsi mi, ki se na ta praznik pripravljamo,
v njem odkrili tisto kar nam ta praznik resnično pomeni, da
je to dan, ki nas med seboj povežite, osrečuje in bogati. Pri
tem pa bi dodal še to, če hočemo, da bo to naš praznik,
potem.si moramo prizadevati, da nam je vsem skupaj do
tega, da bi ta dan bil dogodek skupnega veselja in prazno-
vanja. jvAN ARZENSEK
23. NOVEMBER 1089
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Minja - oblikovalec
po duši In srcu
¥lÊÊetÊ zaključek, le začetek vsake akcile In dela
Sobota popoldne. Čas, ko delovni dan ni
končan ne za oblikovalce in ne za novinar-
je. Pogovor ob kavi za sveže prepleskanim
in zdaj dobro vidnim pročeljem hiše No-
vega tednika in Radia Celje. Gost: obliko-
valec celostne podobe obeh medijev, fant,
ki je mož in oče, prijatelj in sodelavec, ki
raje riše kot govori, in ki mu je to ob
rednem delu oblikovalca v Aeru takšno
snovanje ljub konjiček: Minja Bajagič.
Celjan, oblikovalec štiriindviOset ur na
dan. No, kakšne tri, štiri urice, pravi, tudi
spi. Ko odda naročeni projekt, pravi, spi
tudi deset ur. Razkošje brez primere. Raz-
mišljujoč in razgledan, vselej pripravljen
na nove spopade z lastnimi idejami,
s predznanjem, ki mu je bilo v zibel polože-
no z maminim talentom slikarstva in očeto-
vim delom v knjigoveznici v Aeru, od ko-
der je že kot otrok dobil kakšen odpaden
papir, da je risal in risal... Všeč mu je, da
danes to počne tudi njegov sin in ga pri tem
ne ovira in ne usmeija. Hčerka je bolj pes-
niško nadahnjena. Žena in mamica Tanja
Bajagič je vsem v oporo.
Pogovor z znancem je često teže začeti
v smer resne, poslovne sfere, kako sva se
domenila z Minjo, še bolj. Pričujoče vrstice
naj bodo zato poskus posnetka večletnega
dela oblikovalca, kakor ga nama je uspelo
naplesti tisti sobotni popoldan in večer. Za-
staviva tako, kot da sva se srečala prvič, kar
je bilo o delu oblikovalca izrečeno zasebno
in za bralca morda nezanimivo, izpustiva.
- Kako si sploh »padel« v našo hišo?
»Po naključju. Kot je naključnih veliko
stvari v življenju. Z vašim propagandistom
Bojanom Batističem sva neko popoldne, ki
se tudi ni končalo z rednimi osmimi urami
dela, sklenila poskusiti z znakom za Celjske
mesne industrije. Posrečilo se je, bü je
sprejet hi v meni je dizajnerski koryicek še
boli zapeketal.«
I  - Rodil se je že nmogo prej...
' »Ja, z izborom mojega znaka za mladin-
sko evropsko prvenstvo v košarki leta 1980.
Ker je šlo za mladinsko prvenstvo, sem
namesto žoge kot simbol uporabil cvet. Po-
tem me je pot kmalu pripeljala v vašo hišo.
Iger sem vselej sproti ugotavljal, da bi se
dalo z mojega področja marsikaj ukreniti.
To je bil nov izziv, ki je dosegel vrh z novim
makom za oba medija, ki se ju ga dograje-
vati in nadgrajevati, ki je viden na fasadi,
nalepkah; priponkah in še vodi dalje v obU-
kovarvje celostne podobe.«
- Kako si se dokopal do njega?
»Kot detektiv. Pri vsakem delu je tako.
Iščeš materiale, izvor, ideje, simbole, se po-
govarjaš, predlagaš, ustvarjeno uničiš, zač-
neš znova. Če govorim o znaku NT-RC, ga
morate imeti pred očmi: iskal in iskal sem,.
kako prikazati hišo, ki razglašuje novice in
oglašuje ponudbe drugih firm. Prišel sem
do kratic za dva enakopravna medija in da
ne bi bilo predolgega podnaslova sem ju
povezal s simbolom »and«, kije hkrati stili-
zirana podoba bobna, preko njega pa sta
položeni dve pahčici za boben kot izvor
nekdanjega načina oglaševanja z bobnom.
Tudi pahčici pomenita vsaka svoj medij,
zato dve in sta v barvni izvedbi rumena in
modra, torej v barvah iz celjskega grba, kar
ponazarja tudi sedež firme.«
- Zakaj pa so potem črke NT-RC v črni
barvi?
»... da bo držalo, kot črno na belem...«
- Hitro si reagiral. V času, ki ga živimo,
je treba biti hiter in gibljiv. Kako nas boš
»vrtel« v tem znaku do izpeljave celostne
podobe? Saj se ne boš zadovoljil s fasado
in priponkami?
»Ko se lotiš takšnega oblikovalskega de-
la, moraš imeti že na začetku pred očmi
zaključek akcije, sicer se zapleteš in zadrg-
neš. Videti zaključek, je začetek vsega dela.
Najboljši pripomoček za delo je razgleda-
nost, naprej so samo sredstva za izpeljavo
ideje - vse do, na primer, glave na pisemski
kuverti in pisarniškem papiiju.«
- Tudi če si rojen pod zvezdo oblikoval-
ca, ideje ne padajo same z zvezd, če sem te
razumela. Kje so še te zvezdne poti?
»V prebiranju tovrstne literature, žal je
domače zelo malo, na simpozijih, seminar-
jih, razstavah, sejmih. Često si kakšno pot
plačam kar sam, iz honoraijev, ki jih dobim
za svoje delo, in tako se ta sredstva neneh-
no prelivajo iz materiala v ideje in obratno.
Ne, obogateti kot oblikovalec pa res ne
moreš!«
- Propaganda je večna tekma. Čas do-
govorne ekonomije ji ni bil toliko naklo-
njen kot ji je zdajšnja, tržna usmeritev
gospodarjenja. Kaj praviš ti?
»Bitka za imidž je neusmiljena. Ostajajo
samo najboljši, a samo zunanja podoba je
premalo. Z njo in za njo mora biti čvrsta
vsebina.«
- Tudi Aero, kjer si redno zaposlen, je
spremenil svoj znak. Kako ga ocenjuješ?
»Nikoli ne ocenjujem dela kolegov iz svo-
je branže. Lahko samo povem, da je nastal
izven naše hiše.«
- Izstopiva malo iz našega in tvojega
znaka, da bova v pogovoru celovita:
z lastnimi idejami in podobami si zaživel,
sicer skrit za zunanjo podobo, tako z našo
hišo, kot še z drugimi fìrmami, ki si jih
oblekel. Vsega niti našteti ne bova mogla.
»Res. Naštel bom le letošnje: ITA, Izletni-
kova turistična agencija, YU Stip "inženi-
ring, vodno kolo TOY-BOY, znak za oblet-
nico Hmezadovega Export-Importa, ki je
na njihovo željo prerasel v celostno podo-
bo. Pa še Hmezadov tozd Gostinstvo-turi-
zem, sedaj Golding. Ta čas razmišljam, dan
je dolg, o celostni podobi za proslavo ob
100-letnici organiziranega športa
v Celju...«
- Pogovor mi je dal slutiti, da si kriti-
čen do lastnega dela, da dela kolegov ne
želiš ocenjevati. Kaj pa svet ekonomske
propagande, ki dandanes bije v sleherni-
ka. Lahko rečeš kaj o tem?
»To ni sicer čisto moje področje, če si
mislila predvsem spote na TV. So pa neka-
teri, ki so vredni pozornosti doma in pri-
meijave s tujino. Mleko, na primer. Zelena
dolina, Fructal, pa še nekateri. Imamo pa še
globoke vrzeU. Dobra predstavitev zahteva
pač selektivnost in naiožbo. Če pa poceni
kupiš, drago plačaš.«
- Nič nisva rekla o barvah, pa si ven-
darle poklicno zapisan Aerovi paleti.
»Nekoč modro in rdeče, danes črno in
belo, rumeno in modro. Lahko jih
zmešaš...«
- V mavrico...
»Lahko. In pri tem uživaš. In še bolj pre-
prosto: svoje delo, svoj hobi imam rad.«
- Lahko noč, in dobro jutro, Minja! Za
nove ideje in podobe, ki so še pred teboj.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Povabl/enl k razmišllanlu
Nal postanem dopadljiv popadilivim
Kaj mislim o Jugoslaviji? brž tisto,
kar večina povprečnih Slovencev, s tem,
da sem glede na leta obremenjen s pre-
udarnostjo, izkušnjami in zato premalo
radikalen in razborit. Tako so mi pred
kratkim očitah, ko sem pozival k trezni
glavi, k premišljenim potezam, inteh-
gentnemu in dostojanstvenem ravna-
nju, vendar v smeri demokratizacije in
slovenske vizije razvoja bodoče Jugosla-
vije. Takrat so mi rekh, da sem konzer-
vativen in da sodim v zdrave sile in nič-
kaj nežno mi niso to povedah, da sem se
kar zgrozil nad bodočo demokracijo in
položnem manjšine z drugačnim mne-
njem. Ah naj tudi tokrat tvegam svojo
čast in glavo, ah pa se n^ diplomatsko
z nekeu frazami izognem lastni vesti in
postanem dopadljiv popadljivim? Nßj
bo kar bo, ostanem pri prvem in pri
svoji časti, tudi zato, ker mishm, da je
takih mnenj veUko, morda celo večina.
Dejstvo je, da se je Jugoslavija zaradi
veliko vzrokov znašla na usodnem raz-
potju poti, ki vodijo v najbolj mračno
utesnjevanje duha in svobode stalini-
stičnega tipa, nenehne diferenciacije na
geslu »kdo ni z nami, je proti nam « ali pa
poti v svetlo odprto družbo, polno
ustvarjalnosti posameznika, spoštova-
nje razhčnosti in moči argumentov, ki
ima seveda tudi svojo skrs^jnost v anar-
hičnosti in neusklajenem uresničevanju
množice interesov?
Kdo so pretežni nosilci ene in kdo
druge vizije, je znano, vendar ne tako, da
bi jih lahko enačih z enim ah drugim
narodom. Je pač tako, da so v Srbiji
uspeh z diferenciacijo, ..karizmatično
osebnostjo, močnim štabom in homoge-
nizacijo utišati številne, ki mislijo dru-
gače in predno ti na štiri oči šepnejo
svoje mnenje, se ozrejo okoh, če nimajo
stene morda ušes in če ni v bližini pred-
lagatelj diferenciacije. Res obžalovanja
vredne razmere, ki so sicer nastale zara-
di nekaterih, tudi objektivnih vzrokov,
kot je položaj Srbov in Črnogorcev na
Kosovu, brezizhodnost podjetij, borba
za preživetje, pa se dajo čudovito zlora-
biti za uresničitev ciljev oblasti željnih.
Tako je pač. In bolj kot gospodarsko
nazadujemo, več kot je ogroženih, lažje
je delo demagogov, ki pravijo, da lahko
vse reši močna federacija z močnim
predsednikom.
In кцј sedaj? Kaj naj store tisti, ki so še
odprtih oči in glave, ki vidijo prave raz-
loge problemov in celo uspešno pot iz
zagate? Pri odgovoru na to vprašanje pa
je diferenciacija tudi pri nas v Sloveniji,
ko smo eni upognjeni, preveč strpni, sla-
biči in popustljivci, skratka brez jajc in
so drugi ponosni, vzravnani, brezkom-
promisni in pravi predstavniki naroda
gospodarjev. Кцј klavrn položaj prvih,,
če ne pomislimo, kam vodi vse skupaj,
če nam je udarec v brado najuspešnejši
način prepričevanja. Ah je dostojno člo-
veka, ki da nekaj na sebe, da na primiti-
vizem reagira primitivno, ah je res naj-
bolj sladko pokončati sovražnika z nje-
govim orožjem ? Morda, kadar krvoloč-
nost zaslepi razum in ko nadvladnjo
strasti, tudi tista, ki jo imenujemo sla po
oblasti.
Pa kaj bi pravzaprav rad povedal tova-
riš Bizjak?
Rad bi opisal svoje prepričanje, da bo-
mo nijuspešnejše vphvali na razvoj do-
godkov in idej z intelektom, z argumen-
ti, s pridobivanjem somišljenikov, s po-
nujeno roko sprave, seveda tistim, ki so
sprave vredni. Rad bi povedal, da se mi
ne zdi prav nič dostojanstvena in po-
končna drža boksarja v preži ah revolve-
raša, da je dostojanstvo, pa moškost, pa
ponos, pa odločnost za mene povsem
nekaj drugega. In na koncu prispodoba:
Zgodilo se je, da so dobri družinski
prijatelji pripeljah na obisk s seboj osem
letnega Janezka in psa. In ker so naši
imeh mačka in sedemletnega Mihca in
je pes zgrabil mačka in Janezek zaradi
igrače do krvi udaril Mihca, so se spore-
kh tudi starši. Po dolgem času so se šele
pobotali in dogovorih, da se snidejo,
vendar brez psa in brez otrok.
Je sedaj jasno, kaj mishm ? Seveda, če
mishmo iskreno, da bomo živeh v jugo-
slovanski skupnosti. Če pa ne, potem pa
čimveč popadljivosti in čimveč nizkih
udarcev naravnost v moškost.
DARKO BIZJAK
Obveščamo vas, da se bodo
s 1. decembrom spremenili mejni zneski pri
poslovanju s
ČEKI PO TEKOČIH RAČUNIH:
- minimalni znesek na katerega lahko glasi ček
) 300.000,-
- maksimalni gotovinski dvig ) 3.000.000,-
- maksimalni gotovinski dvig v enoti kjer se vodi
tekoči račun ) v višini sredstev na tekočem računu
- maksimalni znesek pri brezgotovinskem plačilu
) 8.000.000,-
HRANILNIMI VLOGAMI:
- maksimalni gotovinski dvig iz HK brez primerjave
stanja ) 8.000.000,-
12. STRAN - NOVI TEDNIK
23. NOVEMBER 1089
Mojster za »ma-fi-jo« z Blagovne
Klepet z waúne naJbeUšIm Jugoslovanskim učencem fiziko
Proti Iconcu najinega pogovora je Mitja
Mastnali, najboljši jugoslovanski učenec
fizike, ki je zdaj dijak 1. letnika naravo-
slovno-matematične usmeritve celjske
srednje tehnične šole, vse bolj nestrpno
pogledoval na uro. Ko sem bil v njegovih
letih sem prav tako pogledoval na uro:
kdaj bo že enkrat konec te presnete fízike.
Mitja pa je, nasprotno ni hotel zamuditi,
sem opazil.
Kakšen je najboljši jugoslovanski uče-
nec fîzike z zadnjega jugoslovanskega tek-
movanja osmošolcev?
Naloge za zabavo
Svetlokodrasti fant z Blagovne v jeansu
in s šolsko torbo čez ramo je sicer prav tak
kot njegovi vrstniki: »Zanimam se za šport.
Rad poslušam glasbo, moderno. Velikokrat
preberem kakšno dobro knjigo. Rad gle^
dam košarko, atletiko in smučanje«.
S športom se ukvaija le na televizijskem
ekranu. Pa politika? »No, politika me vse-
kakor ne zanima«, zatrdi.
V veselje mu je reševainje nalog iz fizike
in matematike: »Naloge rad rešujem. Vča-
sih jih rešujem tudi za prosti čas, kar se
marsikomu zdi malce čudno«. Na prvi po-
gled mogoče res, čeprav ima vsak v svojem
prostem času bolj ali manj čudne konjičke.
Ah ni končno bolj čudno, recimo, zbirati
značke? Fant ima v življenju že kar nek^j
izkušenj, zato me je zanimalo, če je po lije-
govem znanje, nasploh, dovolj cenjeno:
»Mishm, da pri nas ne dovolj. Moralo bi biti
bolj, saj vodi v napredek.«
Nekatere zgrozi, že ko jim omenijo mate-
matiko in fiziko, na kratko »mafijo«. Mitja
Mastnak fizike in matematike niti ne pozna
pod to skovanko z nekohko zaničljivim in
nevoščljivim prizvokom - ali pa noče. Ne-
srečnik Marko Brecelj je »mafijo« ljubljan-
skega profesorja Alojza Podreta celo ove-
kovečil v otožni pesmici. Kaj meni Mitja
Mastnak o odporu do »mafije«: »Vsekakor
ni prav, ker sta matematika in fizika lahko
zanimivi. To ni noben zmag. Na to ne smejo
gledati kot na nekaj slabega«.
Kolektivni ponos
Ljudje pravijo, da seje za marsikaj treba
že roditi. Mitja je imel rad matematiko, zna-
nost o lastnostih in medsebojnih odnosih
vehčin, že kot prvošolček na Blagovni. Na-
darjenost ne zadostuje: »Pravo veselje do
matematike sem začutil v 6. razredu, ko me
je poučeval tovariš Vinko Frece, ki mi jo je
znal dobro približati in me navdušiti«. V 7.
razredu mu je pomagala pri fiziki in ga tudi
vzpodbujala tovarišica Mateja Sumej:
»Opazil sem, da rad rešujem tudi te naloge.
Sprva so mi bile všeč številne skupne točke
z matematiko«. Torej nekakšna Mitjeva lju-
bezen na drugi pogled še z naukom o last-
nostih in sestavi materije in osnovnih obh-
kah njenega gibanja.
Sredryesolec Mitja še vedno nosi »kroni«
najboljšega jugoslovanskega učenca fizike
in tretjega najboljšega slovenskega učenca
matematike iz 8. razreda. Kako je s člove-
ško zavistjo, ki je starejša kot obe stari ve-
di? »Mishm, da mi tega niso zavidadi. Učen-
ci, sošolci iz moje paralelke, so bili mojih
uspehov veseU, ker sem bil pač iz njihove
sredine«. Torej nekaikšen kolektivni ponos.
Kaj mu pomenijo tekmovanja? »To je za-
me predvsem primeijainje z ostahmi in pre-
verjanje samega sebe. Uspehi so bih vseka-
kor vzpodbuda. To niso tekmovanja kot so
športna, glasbena. Rešuješ nadoge in ne mi-
shš, kako bi prehitel druge. Mshš na to.
kako naloge čim boljše rešiti. Povsem se
jim posvetiš. Zelo si vesel, če rešiš kakšno
te^o«.
Potovanje v priliodnost
Preden je začel pogledovati na uro, kdaj
se bo začela ura fizike, je povedal: »Pri
pouku teh predmetov mi vsekakor ni dolg-
čas. Vedno spoznava kaj novega in pri po-
uku tudi aktivno sodelujem«. Spremembo
med osnovno šolo in sredryo, prehod, ob-
čuti: »Nekoliko je tei^e, več je tudi učenja.
Nasploh je potrebno na šolo več priprav.
Vendar mislim, da sem se dobro ujel, in da
bo kar šlo«. Seveda Mitja nima z vsemi
predmeti prav toliko veselja Jcot z matema-
tiko in fiziko. Po srednji šoli žeh študirati
matematiko ah fiziko in se po študiju po-
svetiti znanstvenemu delu: »Rad bi delal
v kakšnem inštitutu«. Govori preudarno in
jedrnato.
Mitja Mastnak je še vedno aktualen naj-
boljši fízik med osmošolci v Jugoslaviji,
ima pa še kup dobrih uvrstitev na tekmo-
vanjih: tretje mesto v matematiki med
slovenskimi osmošolci, s Šentjurčamko
Petro Debelak sta bila v paru najboljša
slovenska fizika, sodeloval je tudi v tek-
movanjih iz logike. Zmagovati pa je začel
že v sedmem razredu, ko je bil tretji med
matematiki in prvi med fiziki v Sloveniji.
Za tekmovalne uspehe je Mitja Mastnadt
letos dobil tudi posebno občinsko prizna-
nje ob šentjurskem prazniku.
Nekako »logično« je, da se fant z onesna-
žene Blagovne zanima tudi za vprašanja
varstva okolja. Koliko? »Velikokrat prebe-
rem kakšen člainek. MisUm, da bi morah
naravo bolj varovati. Kaj posebnega na po-
dročju ekologije pa ne počnem«.
Novinarska radovednost mi ni dala miru,
da ne bi povprašal še po tistih šolskih pred-
metih, ki Mitjo zanimajo тагц kot njegovi,
nekako posvojeni fizika in matematika,
a jih ima tudi rad. O teh ni želel govoriti
javno, »ker bi se profesorji morda lahko
čutih prizadeti. Moder fant ne žeh biti pre-
uranjen niti z ocervjevanjem o možnostih
njegovega nadaljnjega napredovanja. Za to
je še dovolj časa, resnično.
BRANE JERANKO
Pravi Icnap ne pozabi jame
Ivan Grobelnik, upokojeni rudar iz
Kurje vasi, ki se je včaisih vsaj v svo-
jem osrčju imenovala tudi Petelinji
hrib, pripoveduje: »Tod okoli so se
nekoč ,pau-ile' kure in so petelini peli
in verjetno je taüco kraj dobil ime.«
Njegov glais je miren, zrak raizmota-
va dim cigau'ete. Ivam stamuje taun
nad Zabukovico, to je pri Grižaui pa
blizu Liboj, kjer so še nedavno tega
kopali enega naijboljših premogov
v Sloveniji. Dajal je pravo toploto!
Ta čudovita toplotna žila se je začela
vleči od Zaigrada v Celju pri starem
Pečovniku, nadaljevala čez hribe in
prišla do krajev, kjer ima damés svoj
dom Ivam Grobelnik.
V nerazkošni, vendau" človeško topli
sobi, sediva z Ivanom drug drugemu
nasproti. Čeprav je dain in sonce rezko
reže v poznojesensko obdobje, je papi-
ga Ivi, ki preživlja življenje v kletki,
pripeti na steno, tiho. Ivan znova po-
tegne cigareto, pogleda papigo in mir-
no pove:
»Ne sme videti luči, kot bi menda čuti-
la, da sem štirideset let preživel v jami,
pod zemljo. V temi.«
Sledi nekaj spominov na mladost.
Recimo, da so leta 1947 v Zabukovici
ustanovili rudairsko industrijsko šolo
in, »če si bil priden«, si iz nje prišel kot
kvalificiran kopač. Ivan je bil priden.
Po treh letih je dobil spričevalo za kas-
nejše opravljanje težavnega, vedno
nočnega dela (»saj v jami je tako ah
tako vedno temno«), h kateremu je do-
dal še »višje« potrdilo v bhžnjem Za-
gorju.
Ivan še vedno kadi, počasi, preudar-
no, in medtem se spomni, da je bilo
takrat, ko je končal šolo, devetnajst
zabukovških fantov, ki so imeh izpit za
opravljanje odgovornih rudarskih ko-
paških del. In sledila je zaposlitev v za-
bukovškem rudniku kot kopača pre-
moga. To je delal dve leti, nakar ga je
želja po strokovnejši izobrazbi pripe-
ljala na srednjo tehnično šolo - rudar-
ski odsek v Ljubljani.
»Bili so časi, ko so me pri študiju
zavirali - tudi takrat, ko sem že imel
znanje. Eni so prihajali iz hoste, drugi
IZ šol. Pa sem zdržad! Vedno sem se rad
učil in to počnem tudi danes, ko sem
že v pokoju.«
Bil je trmast in je le dobil tisto me-
sto, ki mu je glede na izobrazbo pripa-
dalo. Postal je glavni poslovodja
v Rudniku Liboje, KJer je ostal tri leta.
Pa je znova napredoval, kajti prevzel
je delo vodje za varstvo pri delu obeh
rudnikov v Zabukovici in Libojah.
Kljub težavnemu delu je začel obisko-
vati višjo šolo v Kranju, kjer je opravil
24 izpitov. »Ko sem opravil vse izpite,
mije rekel šef: ,Imel boš isto plačo, kot
če nimaš diplome.' Zato sem še danes
brez diplome, kljub temu, da sem ob
delu vedno študirad.«
Tako je Ivan Grobelnik z benificira-
nim stanem v delovno knjižico dobil
vpisanih štirideset polnih let, od teh
polovico odsluženih in zasluženih tudi
v velenjskem rudniku.
»Zdaj sem že šest let v pokoju, ven-
dair imam časa manj, kot sem ga imel
prej.«
Nova cigareta. Umirjen pogovor se
nadaljuje.
Ko ga poslušam, imam občutek, da
mu nikoli ni žal, da je bil rudar.
Sicer pa veliko dela v krajevni skup-
nosti, kjer je predsednik sveta, je pred-
sednik odbora za obnovo rudarskega
doma v Fiesi in vodja uniformiraine
rudarske čete.
»Leta 1966 so v Zabukovici rudnik
zaprh in otroci sploh niso vedeh, da je
pred tem rudnik 200 let obstajad. To
sem hotel obnoviti, obdržati, in usta-
novih smo odbor za ohranjevanje ru-
darske tradicije na našem območju.
Najprej preko sociadistične zveze, po-
tem smo pri krajevni skupnosti usta-
novih poseben pododbor, končno pa
smo pristadi pri društvu upokojencev
v Grižadi, kjer še sedaj sodelujemo.
Imamo 43 uniform, pravih knapov-
skih! Uniforme so še dobre, samo kna-
pi smo vedno bolj stairi in vedno mairy
nas je. Morda nas je še okoh trideset
takšnih, ki jih oblečemo.«
Ob tem skrbijo za nadadjevamje tra-
dicij obeh rudrukov v Libojah in Za-
bukovici.
»Od leta 1983 dalje se vsako leto zbe-
remo v griškem gledadišču. Začetek je
Pxi griški osnovni šoh, od tam gremo
do spomenika žrtvam metanske eks-
plozije 12. avgusta 1946 (umrlo je 17
rudarjev, kasneje za posledicami še
več kot dvajset).«
Še tri milijone ton premoga
»Dokaizano je, da je še tri milijona
ton premoga pod tovarnama Sigma in
Minerva. Narobe pa bi bilo to, če bi šh
odkopavat; grdo za naravo in predra-
go. S tadcšnim posegom bi zabukovško
dohno vzel hudič! Prepričan pa sem,
da je v podkamniški dohni še in še
premoga^ trdim tudi lahko, da ga je še
več pod Žalcem v smeri Zabukovice in
Zaloške gorice. Vsi podatki kažejo, da
je glavni sloj ostal pod Savinjsko doh-
no. Med vojno je bila ob Savinji izvrta-
na 1000 metrov globoka vrtina in vse je
kaizalo na premog. Vendar zaradi sla-
bega tehničnega materiala z deli niso
nadaljevali in do premoga niso prišh.
To so delah Nemci.«
Kje je bil z«t vaše pojme najboljši
premog?
»V Pečovniku pri Celju pa v Sečov-
ljah ob morju. Tam so imeh antracit, ki
je malo manj kvahteten kot bencin.
Sledita Laško in Zabukovica.«
Od česa je odvisna kadco-
vost premoga?
»Od starosti in globine, ker
ima več kalorij.«
Koliko je imel zabukovški
premog kadorij?
»Okoh šest tisoč. In kopah
so ga samo 103 metre pod
morsko gladino!«
Bi v Zabukovici še lahko
kopah premog?
»Lani so bih pri meni
predstavniki Rudisa iz Trbo-
velj z željo, da bi začeh po-
novno odkopavati. Žal se to
v Zabukovici ne da več naire-
diti, ker bi bilo treba odstra-
niti preveč zemlje, dnevni
kop pa ne pride v poštev. Pa
mehanizacija, ljudi ni... pro-
blemi, problemi, premog pa
je. Morda kdaj kasneje, ko
nam bo resnično šlo za
nohte...«
O žal že zaprtem zabukovi-
škem rudniku, kjer je še veh-
ko premoga, segajo podatki
že v leto 1775. Pisani, seveda.
Grobelnikova družina si je
večino denarja težko priga-
rada pod tistimi rovi, saj se
Ivan spomir\ja, da so bih ru-
dairskemu stanu zapisani
njegov praded, ded, oče,
Ivan sam (vsi so v glavnem
delah v Zabukovici), Ivamov
sin pa je rudarski tehnik
v Titovem Velenju in tudi
njegov sin bo verjetno knap.
»Pet oziroma morda šest ru-
dairskih generacij, to ni ma-
lo,« skromno, vendar s pono-
som pove Ivam Grobelnik in
znova potegne cigareto. Vča-
sih pa je, globoko pod črno
zem\jo, cikal.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
PowabUenI k tazmlšl/an/u
Franc Šelih, direktor Delavske univerze Slo-
venske Konjice:
»Nisem človek, ki bi se skliceval na preteklost, saj živim
za lepši sedanji in jutrišnji dan. Zato mi prazničnost ob
rojstnem dnevu naše republike greni občutek trpkosti.
Gotovo so naši slovenski delegati v Jajcu pričakovali, da
bomo v okviru sjcupne enakopravne države Jugoslavije
lahko tudi Slovenci ustvarili čez 46 let sodoben in bogat
socializem, ki seje kot sistem človeških vrednot uveljavil
že marsikje v Evropi. Mi pa si zatiskamo oči pred pravimi
problemi in pogosto tiščimo glavo v pesek prav po nojev-
sko. Energijo porablamo žal neustvarjalno, vedno pogo-
steje za medsebojna obtoževanja, obarvana z nacional-
nostjo. Bogato Švico, na primer, večnacionalnost ne moti.
Zato mislim, da nas lahko iz nastale krize reši le delo.
s tem ne zanikam, da ni bilo nič narejenega. Ni pa prav, da
drug drugega celo oviramo pri razvoju. Sohdarnost je
človeško dejanje, ki ga priznava vsaka sodobna družba,
vendar mora temeljiti na prostovoljnosti. Ni pa vse
v denarju, mnogo večje potrebno spremeniti v naši misel-
nosti.
Normalno je, daje današnja mlada generacija drugačna
od tiste po vojni. Vsaka ima svoje vrednote in svoje сЦје,
za katere živi. Le tako je lahko človek ustvarjalen tvorec
lepše bodočnosti. »Človek je živo bitje, ne mrtev kamen,
raste in razvija se z narodom iz katerega seje razvil,* je
napisal pisatelj Ivan Cankar. Zato je življenje slovenskega
naroda naše življenje. Čeprav sem del srednje generacije,
si želim živeti v miru, v demokratični in bogatejši Jugosla-
viji. Še bolj pa takšno življenje privoščim svoji hčerki in
sinu. Globoko se zavedam, da nam prepir med prete-
klostjo in sedanjostjo le zamegluje prihodnost*
23. NOVEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Droga ni izbirčna,
Ifo si jemije družabniica
živimo v času, ki je dro-
gam vseh vrst in rangov iz
dneva v dan bolj naklonjen.
Mimo nas hodijo tudi mladi
ljudje, ki se dan za dnem
omamljajo, da bi ubeiali
stiskam, ki jih odrasli, naj-
večkrat v vlogi nadrejenih,
ne znamo ali nočemo zazna-
ti in prepoznati. Omamljajo
se, ker so, kljub nmožicam,
ki jih obdajajo, osamljeni.
Grejejo se v omami, ker jih
zebe: doma, v šoli, na ulici,
pred vrati borze dela.
Naša družba, utrujena od
problemov preživetja, obsto-
ja in od porazov, si pred po-
javi zasvojenosti med mladi-
no zastira oči. Nemočna se
boji pogledati resnici v obraz
in, ker je nemočna, se najraje
zadovolji z oceno, da pro-
blem odvisnosti pri nas še ni
tako alarmanten. Ob tem
maha s podatki iz kapitah-
stičnega sveta, menda krive-
ga za vse vrste zla tega člove-
štva in te civilizacije.
V Sloveniji, na primer,
zdravstvena evidenca toksi-
komanov sploh ni izvedena.
Podatke imajo le uprave jav-
ne varnosti, ti pa so preveč
globalni, splošni. Vemo, na
primer, da je bil Maribor že
pred leti v Sloveniji žarišče
zlorabe opiatov, tako imeno-
vanih trdih drog, kot sta na
primer morfin in heroin,
medtem ko je v Ljubljani
prevladovalo uživanje halu-
cinogenov (LSD). Kakšno je
stanje danes? Če že številke
(še) niso alarmantne, bi nas
moral strezniti podatek, da
število toksikomanov (regi-
striranih v zdravstvenih
ustanovah) iz leta v leto str-
mo narašča. In - ah sploh
slutimo, koliko mladih uži-
valcev »nedolžne trave« (ha-
šiš, marihuana) je med nami
in koliko je potencialnih
kandidatov za vstop v pekel
psihične in fizične odvis-
nosti?
Sicer pa je naša družba
nasploh bolj aktivna v kura-
tivi, kot v preventivi. O tem
govore tudi nekatere metode
današnjega zdravljenja od-
visnosti od opiatov, ki so vse
prej kot učinkovite in huma-
ne. Ena takšnih metod je ta-
kojšnja in (po možnosti) traj-
na abstinenca. V tako imeno-
vanem razvitem svetu so
гпгш1 porazni rezultati takš-
ne metode, mi pa jo v praksi
še vedno negujemo kot edi-
no zveličavno. Grešnika
(narkomana) pač mora dole-
teti pravična kazen, če hoče
spet stopiti na pravo pot!
Svetovna in napredna
praksa zdravljenja odvisno-
sti od trdih drog priznava
predvsem tri metode. Ena
teh je metadonska, izvajajo
pa jo, skupaj z ostalimi pro-
grami, na psihiatričnem od-
delku celjskega Zdravstve-
nega centra, v Vojniku.
Edini bolnik - toksikoman
)e v tem času petindvajset-
letna Andreja iz Maribora.
Zdravljenje v bolnišnici
v Vojniku je njeno zadnje
чрапје. Še enega padca na
Svoji kalvariji si ne sme in
liti ne more več dovoliti. Ji
bo zadnji poskus uspel?
Vesele trave svetega
lovrenca
Rdečih hčk in zlatorume-
•lih kodrov v laseh se je An-
'Ireja podila po travnikih in
Gozdovih Lovrenca na Po-
horju. Atek je šel v Nemčijo,
'^er bosta z mamico zgradila
^eliko hišo, v kateri bo tudi
soba za malo Andrejo. Kar
pogosto se je vračal domov,
prinašal dobrot in spet odha-
jal. Mamica je hodila v služ-
bo v dolino, v sivo mesto Ma-
ribor in se pozno popoldne
vračala. Zato je Andreja pre-
sedela nešteto ur v dedko-
vem naročju in se učila pe-
smic, ki jih je znala zapeti
samo babica. Tako je bilo iz
dneva v dan, dokler se atek
nekega dne ni odločil, da se
v Lovrenc nikoli več ne vrne.
Mamica je jokala, Andreja pa
je bUa še premajhna, da bi
razumela, kaj se dogaja. Ve-
dela je le to, da zdaj ateka ni
več in da ga zelo pogreša.
Punčka, ki »bo zdravnica,
ko bo vehka«, je rasla in pri
šestih letih spoznala moške-
ga, ki je imel rad njeno ma-
mico. Poročila sta se, si ure-
dila skromen dom v Maribo-
ru in vanj povabila tudi An-
drejo. Adijo Lovrenc, adijo
dedek in babica! Takrat,
pred šestnajstimi leti je to bi-,
lo, se je Andreja poslovila od
otroštva in od sreče, ici jo iš-
če še danes.
Luíanle v avtomobilu
Maribor, tretji razred os-
novne šole, sami novi obrazi,
ki se Andreji niso zdeli pri-
jazni. Z mamico sta si postali
bližji, očima, ki ga je klicala
tati, ni mogla sprejeti. Zanjo
je obstajal samo atek. Očim
seje trudil in, koje že kazalo,
da se bosta spoprijateljila, je
naredil usodno napako: An-
drejo je udaril. Peljala sta se
v novem avtomobilu in An-
drejo je začelo močno tiščati
na vodo. Ker tati ni hotel
ustaviti, je naredila lužo. Te
klofute mu ni mogla oprosti-
ti in zaradi nje so vik in krik
zagnali vsi ožji sorodniki, tu-
di mama. Atek se je takrat
odločil, da bo dal roke stran
od Andrejine vzgoje. Resnici
na ljubo je bila Andreja zelo
razvajen otrok.
Tobak, polit s pivom
Zadnja leta osnovne šole
so bila povezana i uhco in
skrivnimi kotički, kjer je bi-
lo mogoče kaditi, piti žgane
pijače in pokaditi zvitek
»trave«. Ona in še dve prija-
teljici, vedno skupaj neraz-
družljivi. Prvo srečanje
z »dealeriem« in prevara.
Namesto marihuane jima
je trgovec z drogo prodal to-
bak, polit s pivom. V osmem
razredu je Andrejina mama
prvič posumila, da je hčerka
v slabi družbi. Sledili so raz-
govori, prepričevanje, po-
skusi prepovedi druženja
s prijateljicama. Brez uspe-
ha, Andreja je šla naprej po
svoji poti, trdno prepričana.
da ne počne nič slabega. Ko
je koncem osemletke prvič
izostala od doma, je ukrepala
socialna služba. Dekle so po-
slah v sprejemališče, pre-
hodni dom za mladoletne
prestopnike, kjer se odloča,
ah greš takoj domov ah osta-
neš v »popravnem« domu.
Andreja je tam prebila le
kratek čas, neprestano pa je
samo poslušala, kaj ne sme,
kaj je prepovedano. In prav
to jo je močno izzivalo. Po-
sebno droga, največja pre-
poved.
Vstop v kraljestvo
omame
Internat v Ljubljani, šola
za kozmetičarke in prvi fant,
Mariborčan. Med šolanjem ji
je umrla mama, za možgan-
sko kapjo pri šestintridese-
tih letih. In prvo srečanje
z drogo.
»To je bilo srečanje z lažjo
obliko. Moj fant je bil narko-
man in to me je takrat na
njem zelo privlačilo. V druž-
bi, kjer se je kadila trava, je
joint, kot se reče zvitku trave
in tobaka, potoval od ust do
ust. Hotela sem poskusiti,
potem pa sem bila razočara-
na, ker nisem nič občutila.
Dobila sem pojasnilo, da pr-
vič ni nič in da je treba to
večkrat početi. Bila pa sem
vedno razočarana nad učin-
kom marihuane. Potem sem
poskusila z LSD-jem, imela
sem sicer nekakšne haluci-
nacije, a posebnega užitka
tudi v tej drogi nisem našla.
Pravzaprav si v tistem ob-
dobju nisem želela omame,
hotela sem samo poskusiti,
poskusiti vse, kar je prepo-
vedano.«
Po končanem šolanju
v Ljubljani se je Andreja za-
posUla v nekem kozmetič-
nem salonu. Živela je s fan-
tom, zasvojencem z opiati...
»Nekaj časa je abstiniral,
potem je nadaljeval in, ker je
jemal opij, sem ga hotela po-
skusiti tudi jaz. Spominjam
se, da sem se nekega večera
vrnila z dela in našla družbo,
ki si je v žile vbrizgavala opij.
Fanta sem videla, kako je
kuhal surovi opij, ga filtriral
in pripravil injekcijo. Opazi-
la sem, da se je družba ves
čas praskala, »kinkala«, sicer
pa so se mi zdeU dokaj nor-
malni. Rekh so mi, da se pri-
ma počutijo. Fant mi je spr-
va opij branil, aje klonil, kaj-
ti bila sem preveč vztrigna.
Hotela sem poskusiti tudi to.
Fant mi je pripravil »šus«
(enkratna doza opija), ravno
pravšnji. Občutila sem
»flash«, ki je trajal par se-
kund, prijetno toploto v hrb-
tenici. Sledilo je stanje oma-
me, ki pa se ga ne da opisati,
vsekakor pa sem dobila veh-
ko samozavesti. Z opijem
sem nadaljevala in, ne da bi
se zavedala, postala sčasoma
zasvojena. V službi sem vse
te^e delala, izostajala sem.
Takrat sem bila tudi že nose-
ča, narkotiki pa so poštah
najpomembnejša stvar v mo-
jem življenju. Dobila sem
odpoved, rodüa^^otroka, fant-
ka, Reneja. Takoj ob rojstvu
so mi dajah barbiturat, kajti
tudi otrok je bil že rahlo za-
svojen. Bila sem srečna ma-
mica. Sklenila sem, da zač-
nem znova, drugače, da si
s fantom ustvariva normal-
no, zdravo družino, da pre-
nehava z drogo.- Žid je bilo že
prepozno, nisva zmogla. Ko
je bil otrok star tri mesece, se
je fant odločil, da hoče biti
nekaj časa sam. Z Renejem
sva šla k starim staršem
v Lovrenc, vsak dan pa sem
se oglasila v Mariboru, da bi
fanta omehčala, potrebovala
sem tudi redne doze narkoti-
kov. Takrat sem se srečala
z najtežjo drogo, s heroinom.
V tem času sem morala dati
Reneja v otroški dom, ker je
kar naprej jokal. Dedek, hu-
do bolan, tega ni mogel pre-
našati.
Hepatitis, TBC,
razvalina
Andreja je hotela prekiniti
z drogo, pa ni mogla. Želela
je ustvariti dom zase in za
sina, zaživeti z njim, pustiti
za vselej družbo in fanta, Re-
nejevega očeta. Zdravljenja,
vsa po vrsti, so bila brezu-
spešna, brez uspeha so bih
pogovori s psihiatri. »Več-
krat smo se nsirkomani obra-
čah nanje, a smo dobih odgo-
vor, naj takoj prenehamo.
Nič drugega,« pripoveduje
Andreja in nadaljuje: »Zara-
di heroina sem zbolela za zla-
tenico, tuberkulozo, hitro
sem hujšala, izgubila zobov-
je. Postala sem prava razvah-
na. Droga mi ni bila več
v užitek, postala je potreba,
brez droge nisem mogla ži-
veti, sodelovati z ostaMm
svetom. Mnogi prijateji, nar-
komani, so medtem umirah
zaradi preveUkih doz mami-
la, аИ zato, ker je organizem
preprosto odpovedal. Zad-
njih šest let sena živela s člo-
vekom, ki sem ga imela zelo
rada. Bil je sin premožnih
staršev, zato z nabavljanjem
heroina nisva imela težav.
Oba sva si želela odtrgati se
od droge, a nisva uspela. Ne-
kega jutra, ni še dolgo tega,
sem ga našla mrtvega ob se-
bi. Prevehka doza...«
Zadnja postaja
Bo zdravljenje v Vojniku
uspešno? Andreja stavi na
terapijo z metadonom. Upa,
da bo zaživela s sinom, se
zaposhla, postala mati v pra-
vem pomenu besede. Zave-
da se, da je to njen poslednji
poskus, kajti ponovno sreča-
nje z opiati bi pomenilo ko-
nec. Konec vsejga. Zato: po-
gum, Andreja, in ne razoča-
raj tudi vseh tistih, ki ti da-
nes žeUjo in hočejo pomaga-
ti. Današnjo številko Novega
tednika sem ti že poslala po
pošti.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Povabljeni k razmišljanju
Robert Polnar, predsednik OK ZSMS Celje:
»Razmišljati o današnji jugoslovanski federaciji,
pomeni predvsem odkrivati velike zmote iz bližnje
preteklosti. Lahko bi rekel, da tudi Jugoslavija sodi
v tisti krog držav, za katere je zahodnonemški kancler
Kohl ob vehkih spremembah, ki se dogajajo na vzhodu
Evrope dejal, da samo praktično potrjujejo, ,da je bil
sociahzem ena sama napaka. ' Federalna država je vso
svojo notranjo trdnost gradila na iracionalnih čustvih
in kategorični privrženosti eni ideji, brez priznavanja
in upoštevanja zgodovinskih, civilizacijskih, kulturnih
in drugih razlik med narodi, ki jo sestavljajo.
Takšen razvoj nas je pripeljal na pot v balkanski
RAJ in povzročil strahovite mednacionalne razprtije,
ki niso samo plod soočanja dveh diametralno nasprot-
nih komunističnih vizij razvoja. Vsi se strinjamo, da so
potrebne temeljne reforme sistema, načinov njihovega
izvajanja pa je najmanj toliko kot nacionalnih intere-
sov. Sprijazniti se bomo morali z dejstvom, da bodo
federalne enote dobivale vse večjo samostojnost, nji-
hovo sodelovanje pa bo postavljeno na racionalno,
ekonomsko osnovo. Zelo pomembno je tudi, da prese-
žemo stanje, v katerem je najmočnejši del državnega
represivnega aparata, hkrati tudi eden njenih najpo-
membnejših integrativnih dejavnikov. Če smo si
enotni, da Jugoslavija takšna kot je, ne koristi niko-
mur, potem jo moramo spremeniti, ne glede na ideolo-
ške aii kakršnekoli druge zavore.*
14. STRAN-NOVI TEDNIK
23. NOVEMBER 1989
Muza močnejša oú ¡¡gnurjai
Akademski slikar In vseznalec Vinko Pewcin - Fowl Iz Štor
Slikar Vinko Pevcin je skraja ob našem
obisku deloval zelo zadržano. Obraz je
imel umirjen, le neprestano prižiganje pi-
pe so spremljale nervozne kretnje. Ko je
pričel s pripovedovanjem, se je za hipec
umiril in dim je z manjšo močjo puhal
prijeten vonj. Pevcin in pipa, pipa in Pev-
cin, človek in predmet, ki sta nerazdruž-
Ijivo povezana. Vmes kroti še prijazno
psičko španjelko, ki na vsak način želi
biti prisotna ob našem razgovoru. Čuva
gospodarja. Le kdo bi kaj naredil temu
prijaznemu, vserazumevajočemu člove-
ku, ki s filozofsko premišljenostjo sprem-
lja naše sedanje dogajanje, se ozira v pre-
teklost in vizionarsko gleda v prihodnost.
Ni naš папгеп lokrat predstavljati samo
umetnika, ker so to že bolje opravili drugi.
Pravzaprav samo drugi, ker je sam preveč
skromen, da bi se rinil v ospredje ali s kakš-
nimi škandali opozarjal nase.
Pač pa želimo Pevcina iz Štor, tega do-
bro tlj i vega človeka in odličnega nekdanje-
ga pedagoga, predstaviti v dejavnosti, ki
sicer krni njegovo umetniško ustvarjanje,
se pa mu ne more izogniti. Narava ga je
namreč obogatila z neštetimi darovi, kar
mu je v prid in škodo. »Ta mnogostranost
moje dejavnosti, od tega, da naredim pohi-
štvo, da mi ni tuj noben material, da se
spoprimem z vsem, da vedno iščem nekaj
novega, mi je bolj v škodo kot v korist.
Moral bi se bolj držati shkanja, potem bi
bolj uspeval, tako pa me mika vse od kraja.
In zdaj, ko sem spoznal že toliko tehnik,
delal praktično vse na svetu, šele ugotav-
ljam, da sem na tisti stopnji, da nič ne vem.
Kohko je pred mano še neznanih stvari, oh,
koliko!«
Ukradeni otrok
Shkar Pevcin iz Štor se je rodil leta 1927
v Šoštanju. Oče, tovarniški delavec je zaslu-
žil dovolj, da je petčlanska družina za tiste
čase dostojno živela. Topel dom je to bil, se
spominja Pevcin, trije bratje so bili, sestri-
ca pa jim je umrla. Šolal se je v Šoštanju in
ko je dvanajstletni fantič trgal hlače v meš-
čanski šoh, so Šoštanj zasedh Nemci.
Njegov oče je bil že pred vojno napred-
njak, pohtični aktivist in zato je bil pri
Nemcih takoj na seznamu. Družina se je
skupaj z naprednimi Šoštanjčani že od-
pravljala v partizane, pa so jih z aretacijo
prehiteli Nemci. Brata sta se rešila, a ne za
dolgo. Francija so kot aktivista ujeh in ga
leta 1942 ustrelih v Starem Piskru v Celju,
brat Maks pa je po različnih peripetyah
ušel v partizane, se boril v Tomšičevi briga-
di, po vojni pa kot polkovnik služil v mor-
narici.
Očeta, mater in malega Vinka so po areta-
ciji Nemci odpeljali na Okohško šolo v Ce-
Ob kovinski hladnosti in nenehnem dopo-
vedovanju, da je to delo človeških rok, pa
so na upodobitvah prisotni živi organiz-
mi. Tudi del debla, veja z listi, spretno,
domala ljubko stilizirani sredi realnosti
grozečega uničenja, so roke, oči, prsa, za-
sanjan obraz, iskra upanja v pogledu,
kretnja v roki, ki se vdaja. Živost duha je
prisotna, je sestavni del te civilizacijske
apokalipse in to je upanje v rešitev. Zato
so tematski sklopi Pevcinovih pastelov
tudi poziv k upanju in obenem tudi k za-
vestnemu spreminjanju odnosa do vsega,
kar nas veže na to, da smo in kako smol
(Drago Medvedi
Slikar Vinko Pevcin-Pevi je med drugimi
tudi avtor mnogih koledarjev.
Це, kjer so jih razdehh. Mati in oče sta bila
odpeljana v taborišče v Auswitzt, Vinka pa
so ločih od staršev in ga najprej dodehh
v taborišče v Avstriji, kasneje pa so ukrade-
ne otroke razdehh po nemškem rajhu.
»Delah smo pri kmetih in vadili so nas
v nemškem drilu, sicer pa nam ni bilo hu-
dega. Po otročje smo sicer v taborišču sabo-
tirsih, vendar nas nihče ni jemal kaj resno.
Jaz sem na koncu delal pri električarju in
se tam tega poklica tudi izučil. Huje pa je
bilo z očetom. Že po nekaj mesecih je v ta-
borišču umrl, baje so ga na nečloveški na-
čin usmrtih. Vse drugače je bilo z mamo.
Da je ostala živa, je pravi čudež. V Šleziji so
delah na njej eksperimente razhčnih vrst,
a ostala je živa in še danes živi, stara devet-
deset let. Ko sem prišel domov, jo nisem
spoznal, vsa je bila zabuhla od eksperimen-
talnih injekcij, strašanska debela, a se je
opomogla in preživela. Mene so osvobodih
Amerikanci in hoteh odpeljati s seboj
v Ameriko. Ni govora, jaz sem hotel domov,
saj niseh vedel, če kdo od mojih sploh še
živi. Nikogar nisem našel in da sem se pre-
živel, sem se prijavil za delovno akcijo Brč-
ko-Banoviči. S ,proge' sem odšel v Beo-
grad in postal Titov gardist. V Titovi gardi
sem služil štiri leta, vse do leta 1950.«
Gardijski slikar
»v gardi sem bil uradno radiotelegrafist,
a poleg tega sem delal še nešteto stvari.
Imel sem svoj shkarski atelje, kje sem pri-
pravljal različne stenčase, dekoracije za pa-
rade, slikal Tita v naravni in nadnaravni
velikosti, tudi generale in njihove družine.
Nekoč sem dobil nalogo, da napravim hero-
ja KovačeViča v naravni vehkosti. Naredil
sem telo, nikakor pa nisem znal narediti
glave. Poprosil sem ga, da je glavo porinil
v mivko in tako sem dobil odtis njegovega
obraza.
Ko sem delal shko Tita v nadnaravni veh-
kosti in so mi pri tem pomagali vojaki, ki na
tleh niso mogh dojeti, kaj nastaja. Potem,
ko smo dvignih sliko, so vzkhkali: ,Pa res,
to je Maršal; nikoh ne bi tega verjeli, če ne
bi sami sodelovali.' V Beogradu so me
predpostavljeni spravljah na akademijo,
a mene je vleklo domov.«
»Ko sem se vrnil v Šoštanj, sem malo
časa delal v politiki in kmalu spoznal, da to
ni zame. Privlačilo me je ustvarjalno delo,
tehnika in risanje. Najprej sem se zaposhl
v rudniku Velenje kot električar, potlej
v tovarni usnja kot strugar in ključavničar.
Zašel sem tudi v Maribor, kjer sem delal
v tovari avtomobilov kot konstruktor, za
svojo dušo pa vodil lutkovno gledališče.
Naredil sem lutke in oder, se vsedel na
kolo, naložil oder ter se odpeljal v vasi, kjer
so bili otroci lačni takšnih doživetij. Mene
pa je vleklo nazaj v Šoštanj in sem tudi šel.
Tu sem imel svojo obrt pet let, vendar mi ni
najbolje uspevala, ker sem se takrat začel
intenzivno ukvarjati s slikarstvom in tej
umetnosti sem podredil vse. Muza je bila
močnejša od denarja. V tem času sem spoz-
nal tudi svojo sedanjo ženo Tajdo Kocjan,
ki je učila v Kompolah nad Štorami. Tu sva
si ustvarila tudi dom in jaz sem se kot obra-
tovodja zaposlil pri Obnovi v Celju.«
v besLueseun leun se je siiKar fevcin
spoznal v Celju s takratnimi znanimi peda-
gogi in slikarji. Spoznah so rijegov talent
ter ga začeh usmerjati v njegovo pedagoško
ter strokovno delo. Kot pedagog je bil naj-
prej uspešen na osnovni šoh Hudirya v Ce-
lju, potlej pa je vodil (ko se je leta 1960
presehl v Store) na osnovni šoh v Štorah
hkovni in tehnični pouk ter osnoval zame-
tek mednarodne otroške kiparske kolonije.
Medtem je diplomiral na višji likovni aka-
demiji v Mariboru in se spogledoval z Žele-
zarno, odkoder je tudi dobival material za
krožke na šoh. Vehko idej seje takrat utrni-
lo in reahziralo. Likovna dejavnost takrat-
ne štorske osemletke je bila na višku, po
Pevcinovem odhodu pa je to plodno delo
zamrlo. Na tiste čase ga vežejo prelepi spo-
mini in tudi nekateri predmeti, ki krasijo
njegovo, po ustvarjalnosti, bogato stano-
vanje.
Po šoh se je zaposlil slikar Pevcin v štor-
ski Železarni. Kot obhkovalec je bil tam
zaposlen dvanajst let, od lani pa je v poko-
ju. Pa mislite, da se je umiril? Še vedno
obhkuje in snuje prospekte za Železarno,
povezuje tehnično znarye z obhkovno
umetniško inovativriostjo.
Pevcin Je slikar domala vseli
tehnik
»Risaiyu posvečam in podrejam vse. Raz-
hčne cikle sem ustvaril in več kot na petde-
setih razstavah sem razstavljal. Doma ni-
mam veliko stvari, a iz vsakega mojega sh-
karskega obdobja žehm ohraniti bistveno.
Nekaj prodam za opremo lokalov in večjih
družbenih zgradb, v delovnih organizacijah
pa ponazarjam njihove dejavnosti. Ustvar-
jam domala v vseh tehnikah, tako v olju,
pastelu, risbah, jedkanicah v lesu, itd.«
Vinko Pevcin je pesnik človekove usode,
a ne z vidika usodnosti, prepuščanja rye-
nim tokovom, ampak v obhki kronike neke
zavesti, človečenja tistega, kar je že na ro-
bu, kar so že domala odpisah, a je še vredno
naše pozornosti. Celo to se mora zgoditi, da
nas s svojo kroniko dogodkov spominja na
nevarnosti današnjih čeri, na katere bo na-
sedel naš jutrišriji dan, če ne bomo upošte-
vah navigacijskih opozoril že pozabljenih,
po krivici prezrtih, zaradi časovne mikav-
nosti modnih muh naše nečimrnosti zavr-
ženih vrednot. Toda je shkar, ne ekolog
vulgarnega programa. Imenoval sem ga
pesnik, ker je v njegovi shkarski paleti
kljub prozaičnim sporočilom toliko čudo\n-
tih mavričnih barv, kakršne premore le
nekdo, ki se je zapisal svojemu delu s sr-
cem, a na spoznavni osnovi. (Drago Med-
ved, spremna beseda h katalogu, marec
1984.)
Pevcinov izjemen kult za
starožitnost
Pevcinovo vseznedost smo že poudarili,
toda ta »tausentkinstler« presega vsa priča-
kovanja. Vse to je vidno na prvi pogled
v njegovem stanovanju, kjer ni stvari, da sc
je ne bi dotaknile njegove čudedolne roke.
Vinko Pevcin-Pevi je doslej razstavljal
v Šoštanju, Beogradu, Titovem Velenju,
Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah,
Mariboru, Celju, Trebnjem, Rogaški Sla-
tini, Kompolah, Šentjurju pri Celju, Sev-
nici, Štorah, Laškem, Rijeki, Zagrebu,
Slovenj Gradcu, v nizozemskem Alkmaar-
ju, Gronongenu in Amsterdamu, v belgij-
skem Genku ter v poljskem Bytemu, Ka-
tovicah in Varšavi, v Nemčiji, itd.
Dar, da združile tehniško spretnost z umet-
niško pronicljivosljo, ni dan vsakomur, ce-
lo zelo redek je. A Pevcin zna popraviti vse,
kar je starega, kar diši po umetnosti ah
folklori. Takšnih predmetov je polno tudi
njegovo stanovanje, v vsakega vlije svojo
dušo in ga postavi na pravo mesto. Pred-
vsem pa je velik ijubitelj vsega, kar je naše
- slovensko. Lectova srca, vehkonočni pir-
hi, butarice, raznovrstna keramika, ljudska
in umetniška, mu je izredno pri srcu in tudi
očuvati jo zna. Vsak predmet v njegovem
bivahšču ima svojo funkcijo, živi, diha, je
poduhovljen.
Nad vsem tem bedi skrbno oko soproge
Tajde, in samo z njenim razumevanjem je
mogoče to ohranjati, lepšati in plernenititi.
Tega se močno zaveda tudi slikar sam in le
tovrstna simbioza obrodi tudi sadove. Sreč-
na sta v mahh stvareh, ne hlepita po zvez-
dah, odtod tudi spokojnost že preživetega.
Dokler, dokler, se v Pevcinovem srcu ne
prebudi nov cüdus ki prinaša nemir,
ustvarjarye, polet...
ZDENKA STOP AR
23. NOVEINBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Usodni »ne« za
študente EPF
v Celju
Sklep zadnje seje sveta šo-
le EPF (bivšega VEKŠA)
v Mariboru je, da se redni
oddelek EPF v Celju ukine.
Takšno odločitev smo štu-
dentje EPF v Celu s strahom
pričakovali že od vsega sep-
tembra dalje, ko je bil po-
novno določen rok plačila
najemnine, ogrevanja in
ostahh stroškov za prostore
šole. Stroške пгц bi poravna-
le občine: Celje, Šentjur, Slo-
venske Konjice, Laško, Ža-
lec, Velenje, od oder je tudi
največ študentov obiskovalo
EPF v Celju.
Kljub temu, da omenjene
občine niso poravnale stro-
škov do določenega roka, so
se odločiU, da bo redni odde-
lek ostal v Celju, vendar sa-
mo prvi semester. Ob dani
odločitvi smo se študentje
oddahnih in hkrati upah, da
bodo občinski moi^e do dru-
gega semestra vsaj malce
premislih o svojem ravna-
гци. Toda, kot kaže, ie bilo
naše uparxje zaman. Žalska
m velenjska občina še vedno
nista poravnah obveznosti,
čeprav je bila celjska občina
pripravljena poravnati kar
50% stroškov.
Glavni krivec za usodno
odločitev naj bi bile finančne
težave občin. Vprašanje, ki
ga postavljamo predvsem
žalski in velenjski občini je,
ah jim bo zmanjkalo denarja
tudi za jubilejne proslave, fi-
nanciranje športnih priredi-
tev itd.
Pojavih so se tudi očitki,
da iz rednega oddelka v Ce-
lju prihajajo slabši kadri.
Hkrati se študentje sprašuje-
mo, ah so potem vsi tisti, ki
so nas pripeljah v sedanjo
krizo, prišh iz oddelka EPF
v Celju, ah pa je uspešnost
kadra odvisna tudi od česa
drugega. Program študija je
enak tako v Mariboru, kot
v Celju. Ah pa je to morda
samo še dodatni izgovor ob-
činskih mož.
V trenutni krizi se vse bolj
pogosto pojavlja zahteva po
strokovnjakih in visoko izo-
braženih kadrih. Sedanja od-
ločitev občinskih mož pa te-
ga vsekakor ne potijuje. Ob
svoji odločitvi pa najbrž
sploh niso pomislüi, kako bo
nič mani kot 186 študentov
reševalo problem bivai\ja
v času šolanja v Mariboru.
Podatek, da na sobe v štu-
dentskem domu (v Maribo-
ru) že od oktobra dalje čaka
približno 300 študentov, po-
ve najbrž vse. Če so se torej
že odločih za ta korak, bi mo-
rah najprej rešiti ta problem.
Nihče pa najbrž tudi ni po-
mishl aii bodo študentje spo-
sobni sami kriti stroške pre-
voza v Maribor. Študentje vi-
dimo edino upanje samo še
v lastnem finimciranju, če je
takšen način sploh mogoč.
Vsekakor smo študentje
rednega oddelka EPF v Ce-
lju globoko razočarani nad
neodgovornostjo občin
(predvsem žalske in velenj-
ske). Hkrati pa bi se radi zah-
valih vsem tistim, ki so nas
podpirah.
Študentje
EPF v Celju
Žlahtna
preizkušnja
vtisi, ki so jih dobiU mladi
gledahški ljubitelji iz Tmo-
velj na zadnjih treh gostova-
njih (gostovanje na Koro-
škem - Šentprimož, v gosteh
pri pokhcnih gledahščnikih
v Mestnem gledahšču ljub-
ljanskem in srečanju na Ču-
faijevih dnevih na Jeseni-
Cédi) so se izjemno globoko
vtisnila v njihovo »gledah-
ško ljubiteljsko dušo«.
Ti dogodki jim pomenijo
nov stimulans ter spodbudo
za bodoče delo, kajti malo je
stalno delujočih, popolnoma
amaterskih skupin, ki s tako
zavzetostjo žrtvujejo prosti
čas, rešujejo svoje osebne ter
službene težave in delajo vse
- od fizičnega do umetniške-
ga dela. Seveda pa vse to ne
bi zmogh brez velike naklo-
njenosti njihovih domačih,
vodstev organizacij združe-
nega dela in pomoči Zveze
kulturnih organizacij Celje.
Pri tem je potrebno še pose-
bej omeniti strokovno in pri-
jateljsko delo akademske sh-
karke-kostumografinje Vide
Zupan-Bekčičeve.
Morda se komu v СеЦи
zdi, da se temu ljubiteljske-
mu gledahšču posveča pre-
več pozornosti in ga kot ta-
kega tudi obravnavajo. Ah
pa je splošni odnos do ama-
terizma (uradno vse točno in
prav) še vedno tak kot je bil
v času diletantizma. To bi
lahko predvsem pripisah ne-
katerim urednikom, ki urad-
no razmišljajo zelo »na šh-o-
ko«, v resnici pa jim pomeni
kulturo le profesionaiizirana
oblika dejavnosti, vse drugo
pa je že vnaprej obsojeno na
manjvredno ah celo brez-
vredno. Kdo ve? Tudi ljubi-
teljske skupine se otepajo
slabe kakovosti: včasih jim
uspeva - drugič spet ne! Kot
pri profesionalcih! Radi bi
povedah, da ni vse slabo, kar
je ljubiteljskega, pa tudi ni
vse dobro, kar je profesional-
nega. Res pa je, da so pogoji
dela bistveno drugačni, ki
lahko vphvajo na rezultate!
Na Jesenicah imajo »pol-
pokhcno« gledahšče, čeprav
ga štejejo med ljubiteljske,
isto je s Šentjakobskim gle-
dahščem, morda bi kazalo
v tem smislu razmišljati tudi
v Celju, kajti napori, s kateri-
mi se srečujejo »Zaijani« so
več kot normalno amaterski.
Pa nič zato: take skupine bo-
do vedno delovale, dokler
bodo imele take dragocene
sodelavce in dokler bo Kul-
turna skupnost zagotavljala
sprejemljive pogoje za delo.
Pri tem so trenutno izključe-
ni vsi honorarji!
Priznanje, ki so ga dobih
s svojim skorajšnjim gosto-
vanjem v Mestnem gledahš-
ču ljubljanskem, je nadome-
stilo za vse težave, s katerimi
se srečujejo v odnosih
z Združenjem gledahških
skupin Slovenije, kajti take
predstave, kot je »Kralj Mal-
hus«, po mnenju vsemogoč-
nih selektorjev ne spadajo
na zaključna Linhartova sre-
čanja. Pozitivna kritika je
potrdila vse tisto, kar igralci
redno in resno jemljejo ob
razgovorih doma in poizku-
šajo napake sproti korigirati.
Tak ustvarjalni odnos »drži
skupine skupaj«!
Žlahtna preizkušnja spo-
sobnosti, naporov in odre-
kanj celjskih gledahških lju-
biteljev je bogata naložba za
vnaprej. Žehjo si še več go-
stovanj: Šmartno ob Paki,
Titovo Velenje, Šmaije pri
Jelšah, Ljutomer, Zidani
most in morda še kje! Dokler
je prisotna taka želja, tako
dolgo bo predstava Ervina
Fritza še živela, tudi v njego-
vo veselje ^ kot je sam dejal.
In kaj imajo sodelavci
»Zarje« od tega? O, da imajo:
veliko prijateljstva, vehko
ustvarjalnega hotenja in ne-
ustavljivo voljo ter kritični
odnos do sebe, cenijo ah pa
tudi odklanjajo slabe pred-
stave in končno živijo kul-
turno bogato življenje. Pri
tem pa nimajo nobenih fi-
nančnih zahtev, razen ureje-
nega kulturnega doma in
plačanih stroškov gostovanj.
Žehjo pa se tudi srečati
s svojimi somišljeniki v kra-
jih, kjer gostujejo.
Ta komentar se nam je
zdel potreben, kajti različne
primerjave s profesionalni-
mi gledahšči (kakršne čuje-
mo po celjskih kuloaijih) ni-
kakor niso v korist gledah-
ške dejavnosti.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
Nasille
poslovodle
- odgovor
Glede pritožbe Lucije Jor-
ge Jimenez podane v Novem
tedniku dne 26.10.1989 nad
ravnanjem namestnice po-
slovodje Marketa Dolgo po-
lje pojasnujemo, kako se je
zadeva odvijala.
Stranka Jimenez je iqavila
da je blagajničarka pri raču-
nanju prezrla del kupljenega
blaga in jo je na to hotela
opozoriti. To pa ji ni uspelo
zaradi »desanta« namestnice
poslovodje ki jo je pričakala
pri izhodu blagajne in jo ob-
dolžila kraje brez pojasnila.
Plačane stvari je omenjena
stranka pustila v trgovini in
v svoji pritožbi sprašuje ah
jih mogoče namestnica ni
porabila doma. Trditve tov.
Jimenez so popolnoma izmi-
šljene oz. bla^e rečeno ne-
resnične. Tistega dne je le-ta
plačevala blago, en artikel pa
založila za torbico v nakupo-
valnem vozičku tako, da bla-
gajničarka tega ni opazila.
To pa je opazila namestnica,
stopila do nje ter jo povabila
v pisarno in jo prosila za po-
jasnilo. Namestnica poslovo-
dje je pokhcala postno mih-
ce, katere delavci so zadevo
obravnavah na hcu mesta, za
kar obstaja zapisnik.
Poudarjamo, da trditve
o »desantu«, fizični prisih,
zmerjanju in zadržanju stva-
^ proti njeni volji niso res-
čne temveč zelo grobo žah-
jo dobro ime trgovine in na-
šega podjetja. Opisani po-
stopki so nam tuji in se jih
delavci ne poslužujejo saj se
držijo pravil in običajev tr-
govskega obnašanja. Vsi se
zavedajo da se blago prodaja
tudi s prijaznostjo in dobro
voljo. Ker žehmo imeti z vse-
mi kupci korektne odnose,
nenazadnje tudi s tov. Jime-
nez, to pot ne bomo posegh
po sredstvih ki obstajajo za
takšne žaljive trditve.
Kupcem se priporočamo
in vabimo naj se sami prepri-
čajo o naši prijaznosti ter de-
mantiraj o takšne in drugač-
ne Lgave.
POTROŠNIK
Pravna služba
Rokometni
sodniki
V številki »Novega tedni-
ka« z dne 9. 11. 1989 je vaš
novinar Tone Vrabl objavil
oceno sojenja sodnikov Če-
aka in Jovanoviča na tekmi
Spht : Aero. Vse to je, blago
rečeno, čista izmišljotina,
še posebej, ker je bilo ome-
njeno sojenje v Splitu odlič-
no! Po radiu sva se z Vra-
blom v ponedeljek, 6. t. m.
pogovaijala le o sojenju na
tekmi Sloboda : Istraturist
v Tuzh, o čemer sem ta isti
dan po telefonu dal za vaš
tednik tudi ustno izjavo no-
vinarki Nataši Gerkeš, ki pa
je ostala neobjavljena!?
Ziihtevam, da v naslednji
številki vašega tednika obja-
vite ustrezen popravek ter se
primemo opravičite - ne me-
ni, ampak obema neupravi-
čeno prizadetima sodni-
koma!
ANDREJ ŠUŠTERIČ
Medloška voda
nI za pitje
Pod tem naslovom je v No-
vem tedniku predstavnik
Komunale predstavil »krat-
koročne rešitve«, ki naj bi že
v nekaj mesecih prinesle iz-
boljšanje razmer. Medloško
vodo naj bi mešah z vitanj-
sko. Hkrati pa bodo morali
»urejati« problem industrije,
ki sedaj porabi več kot 50
htrov pitne vode na sekundo
tudi v tehnološke namene.
Vse to je povezano s pridobi-
tvijo novih vodnih virov.
Menim, da vse to ni pove-
zano s pridobitvijo novih
vodnih virov, ker je 50 htrov
rezervne vode v Medlogu,
ker te naj ne bi več dobivali
nič krivi občani. Poleg tega
imamo Šmartinsko jezero, ki
je po zagotovilih ob gradnji
nastalo le iz enega vzroka:
napajanje celjske industrije
z vodo iz jezera. Sedaj bi to
obljubo lahko izpolnili »lah-
kovernim« Celjanom, druga-
če bomo menih, da je bilo
jezero pod pretvezo narejeno
le v športne svrhe.
EDO LORGER
Breg, 24, СеЦе
Nas Je žalska
raziskovalna
skupnost
potegnila za
nos?
Mladi rEiziskovalci, ki nam
je raziskovanje pri srcu in
smo v njem našh neko res-
nično zadovoljstvo, imamo
problem. Vsako leto se v na-
ši občini (kot verjetno tudi
drugje) sestanemo v nekem
kraju (lani na primer na Pol-
zeli) in pregledamo, kaj smo
ustvarili v preteklem letu.
Na ta dan se predstavijo mla-
di raziskovalci iz cele(!) obči-
ne in predstavijo sadove svo-
jih misli in rok. Ti dnevi še
nikoh niso bih bogve kako
zanimivi (prej precej dolgo-
časni) a, saj veste, nekako se
tudi to preživi. In preživeh
smo tudi tisti dan na PolzeU.
In ravno na ta dan so nam
vsem raziskovalcem, par-
don, mladim raziskovalcem
obljubih izlet. Kot vsako le-
to. A, ker je bilo to srečanje
čisto na koncu lanskega šol-
skega leta, za izlet ni bilo več
časa. Pa so nam ga obljubih
v septembru. Dejah so celo,
da bodo lahko šli zraven tudi
tisti, ki so letos že v srednji
šoli, saj jim bodo priskrbeh
opravičila ipd.
September je že mimo, iz-
leta pa še ni bilo. Kmalu bo
tudi konec oktobra. In kćg to
pomeni? Morda to, da mladi
pač niso tako pomembni in
zato tudi ni potrebno, da jih
jemljejo resno? Lahko sejim
pač karkoli obljubi, saj bodo
do takrat že tako pozabih.
Ah pa za izlet mogoče ni bilo
denarja?
Tako ah drugače, od ob-
činske raziskovalne skupno-
sti ni lepo, da nas vleče za
nos. Že tako v tej naši dežeh
mladi skoraj vedno potegne-
mo krajši konec.
Mladi raziskovalci
(trije podpisi)
Prireditev za
starejše krajane
Ob prazniku krajevne
skupnosti Medlog so nas,
starejše občane povabili na
kulturno zabavno prireditev.
V dvorani Opreme na Bab-
nem nas je pozdravil pred-
sednik skupščine KS Mirko
Hutinski, potem paje bil pri-
srčen kulturni program, ki
so ga pripravili otroci iz VVZ
Anice Černejeve in učenci
OŠ Slavka Šlandra. Oglasila
se je tudi harmonika s stari-
mi slovenskimi vižami, ki so
nas spominjale na naša mla-
da leta, ko smo se ob takšnih
vižah tudi še zavrteh. Vsi
smo bih hvaležni krajevni
skupnosti, da nam je tako
prijetno popestrila dan.
FRANC JAGER
Babno
PRIREDITVE
V prostorih Likovnefa salona v Celju bodo danes ob 19. uri
odprli razstavo slikarsJcih del Rajmunda Kocbeka, umetnika,
katerega slikovna ploskev vsebuje polja različnih simbolnih
prispodob, ki v gibanju in prepletu ustvarjajo iluzionizem
večprostoija. Razstava njegovih del bo na ogled do 16. de-
cembra.
V Zdravilišču Dobrna bodo v soboto, 25. novembra priredili
Pevsko rajanje, ki ga organizira Mešani pevski zbor Zdravi-
lišča Dobrna. Igral bo ansambel Oliver Twist.
V ponedeljek, 27. novembra bo ob 18. uri v dvorani Zdravili-
škega doma proslava ob Dnevu republike, na kateri bodo
nastopili učenci OŠ iz Dobrne in KUD Kajuh Dobrna.
V torek in sredo bo v restavraciji hotela Dobrna večer z Oli-
veijem Dragojevičem, skupino Plaixja in Plesno skupino iz
Titovega Velenja.
V četrtek, 30. novembra pa bo ob 20. uri v restavraciji Zdravi-
liškega doma narodni večer, na katerem bodo igrali Šaleški
fantje.
V Knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu 1 a je na
ogled razstava o Otonu Župančiču in Vladimiru Nazorju. Raz-
stavo si bo mogoče ogledati do 31. januarja 1990.
V galeriji Kultumesa centra Ivan Napotnik Titovo Velerye
je do 15. decembra na ogled razstava likovnih del slikarja
Војгша Bensa.
V Muzeju revolucije v Celju so v torek, odprli stalno raz-
stavo Celje 1963-1980. S to razstavo zaokrožujejo podobo СеЦа
v letih od 1945 do 1980.
V Mayerjevi vili v Šoštanju do bo sobote, 25. novembra še
na ogled razstava akvarelov in monotipij slikarke Milice Tičič,
redne članice Društva šaleških likovnikov.
V domu kulture v Titovem Velenju bodo danes ob 19.30 uri
uprizorili delo Toneta Partljiča Pesnikova žena prihaja
v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in v rezyi Mileta
Koruna. Predstava bo za 3. gledališki abonma in izven.
V Zdravilišču Laško bo do konca meseca novembra še na
ogled razstava likovnih del Društva šaleških likovnikov na
temo: Breze 89. Razstava je prodajnega značaja, izkupiček pa
je namenjen v sklad za odpravo posledic neurja v laški občini.
V torek, 28. novembra ob 19. uri pa bo v Zdravilišču Laško
slavnostni koncert godb na pihala v počastitev Dneva repu-
blike, na katerem bosta nastopili Železničarska godba na
pihala iz Zidanega mosta in godba na pihala iz Laškega.
. V veliki dvorani Narodnega doma v Celju bo v torek, 28.
novembra ob 18. uri osrednja proslava v počastitev Dneva
republike. Nastopil bo pihalni orkester Milice iz Ljubljane.
V hotelu Sava v Rogaški Slatini bo v soboto, 25. novembra
ob 21. uri plesno zabavna prireditev, na kateri bo nastopil
Ohver Dragojevič.
V Opatijski cerkvi Sv. Danijela v Celju bo danes ob 19.30
uri baročni večer celjskega godalnega orkestra, katerega diri-
gent je Nenad First. Izvajali bodo dela Torellija, Bacha, Vival-
dija in Hàndla.
V Narodnem domu v Celju bo jutri ob 11. uri slavnostna
proslava v počastitev 30-letnice Srednje tehniške šole Maršala
Tita v Celju.
V Domu kulture v Slovenskib Konjicah pripravlja v soboto,
25. novembra ob 18. uri DPD Svoboda Slovenske Konjice
literarni večer z naslovom Miza pri rdeči vrtnici, na kateri bodo
predstavili splet ljudskih pesmi, plesov in napevov v režiji
Marije Golčer in Sergeje Komplet.
V Domu kulture v Šoštanju pa bo jutri ob 19. uri osredr\ja
proslava ob 70-letnilci DPD Svoboda Šoštary, ki bo hkrati
sovpadala tudi z osrediyo občinsko proslavo in proslavo ob
Dnevu republike. Nastopil bo Mešani pevski zbor DPD Svo-
boda Šoštanj pod vodstvom Anke Verdnik, podelili pa bodo
tudi Gallusove značke.
Kultumo-umetniško društvo Zarja iz Tmovelj pripravlja
ob Dnevu republike, v ponedeljek, 27. novembra ob 20. uri
v Kulturnem domu v Trnovljah predstavo Ervina Fritza Kralj
Malhus v rezyi Štefana Žvižeja za celjske delovne kolektive in
izven. Izkupiček od predstave bodo namenili humani akcyi za
nakup invalidskega vozička.
Kultumo-umetniško društvo France Prešeren iz Vojnika
pripravlja v petek, 1. decembra ob 19. uri v kulturnem domu
v Vojniku narodnozabavni večer, katerega izkupiček bodo
namenih obnovi kulturnega doma v Vojniku.
Zdravilišče Dobrna
_  Zdravilišče Dobrna vabi, da v prazničnih dneh
obiščete: ' ,
- v torek, 28. in v sredo, 29. 11. ob 20. uri
v hotelu Dobrna večer z Oiiverjem Dragojevičem
in ansamblom PLANJA.
Ker praznujemo letos 10. obletnico hotela Dobrna, smo pripravili
za oba večera še posebno presenečenje: žrebanje vstopnic
z lepimi nagradami: vikend paket, silvestrovanje, novoletni ples.
Vse nagrade veljajo za dve osebi v Hotelu Dobrna.
- Narodni večer v Zdraviliškem domu v četrtel<,
30. 11. ob 20. uri. Igrajo »Šaleški fantje«.
v prazničnih dneh so vam na voljo tudi:
- bazen s termalno vodo
- savna v hotelu Dobrna
- kopeli v Zdraviliškem domu
- praznična družinska kosila v obeh restavracijah in v gostišču
Triglav. Kosila za otroke do 10. leta so brezplačna.
Prijetne praznike vam želi kolektiv Zdravilišča Dobrna.
Rezervacije sprejemamo v recepciji hotela Dobrna ali na številki 778-000.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
23-NOV j
Čuvajmo naše jajce
Novembra 1089 od Cella do Jalea, od Kocbeka do NIkoletlne
V nasprotju s splošnim osnovnošolskim prepričanjem slo-
venska delegacija, ki se je prav na Martinovo pred 46 leti
odpravila na drugo zasedanje Avnoja v Jajce, večine poti ni
prehodila. Precej se je tudi vozila. Nekaj s konjsko in volov-
sko vprego, več s kamioni, avtobusom in celo z bosanskim
vlakcem. Tako letos, ko sem se na Martinovo nedeljo odpra-
vil z avtom v Jajce še sam, nisem imel prav nič slabe vesti,
čeprav naj bi šel - vsaj približno - po poteh tedanjih »vijeć-
nika«. Slovenski delegati so takrat prepotovali okoli tisoč
kilometrov, jaz sem letos naredil osemsto kilometrov poti.
Za pot v Jajce in za povratek so potrebovali 40 dni, jaz le 40
ur. Anton Bric-Sil, ki je bil v zaščitnici popotnikov, je imel
pri sebi češko brzostrelko s tremi šarže^i, štiri bombe kra-
gujevke in hereto, jaz le nekaj knjig, zemljevid, beležko,
fotoaparat in časopis Evropa zdaj. Sil v štiridesetih dneh ni
izstrelil nobene krogle, jaz sem postreljal dva fllma.
Ni oicupatorja, ni
bencina
časa za vožnjo preko Bele
krajine ni, zato se odpeljem
najprej do Karlovca. Odtod
žeUm preko Bihača naprej
v Jajce, po takoimenovani ce-
sti Avnoja, da bi se vsaj neko-
liko približal krajem in doživ-
ljajem, mimo katerih je v Jaj-
ce in nato nazaj v Slovenijo
hitela slovenska delegacija.
Pa se stvari zapletejo že v Kar-
lovcu. Čeprav namreč v do-
movini ni ne okupatorjev ne
bratomorne vojne (če odšteje-
mo pluralizem pohtičnih
zmerljivk), je z bencinom pri-
bližno tako kot med vojno.
V Karlovcu ga najprej ni. Po
dvajsetih kilometrih lo-oženja
po mestu, spraševanja in vse
bolj nervoznem utripanju luč-
ke za gorivo, ga dobim na čr-
palki izven mesta, na stari ce-
sti, ki vodi - kam drugam
- v Slovenijo.
Biznis in PUŠifO
Cesto med Karlovcem in
Reko so nekoč imenovah Lu-
sijana. Novembrsko nedeljo,
dopoldne je na njej nepriča-
kovano živo, saj sem podob-
nih slik navžOen le z voženj
med poletno turistično sezo-
no. Nemcev in drugih tujcev
v japonskih avtomobilih je na
cesti več kot med vojno, na
vsakem kilometru pa je ob
njej gostilna z vidnim ražnjem
in odojkom ali jančkom na
njem. Ustavim se na kavo in
sprašujem, kakšne so ceste.
Ce sem novinar, mi pojasnju-
jejo ob pogledovaryu na tor-
bo, pridem v Vehko Kladušo
povsod po novem asfaltu. Da
grem v Јгџсе?, me začudeno
sprašujejo oče in sin z ženo, ki
so po maši prišh na pivo. Po-
tem naj od odcepa z glavne
ceste do Bihača nič ne foto-
grafiram, ker bom imel težave
z vojsko, mi pojasnjujejo. Od-
peljem se naprej. Da je ta del
Hrvaške še vedno dobro za-
stražen, me prepričajo števil-
ni nedeljski lovci, ki kolovra-
tijo ob cestišču. Na dvajsetih
kilometrih jih naštejem štiri-
deset, potem neham šteti.
firiii piotota
še vedno po Lusijani. V va-
sici Oštarski Stanovi stoji ob
cesti vehk spomenik šesto
padlim borcem in žrtvam »fa-
šističkog terora« tega kija,
petdeset metrov pred njim pa
v vednost vsem mimodrve-
čim tabla Gostionica - Zim-
mer - Grill. Z nje binglja koža
pravkar odrte ovce. Naredim
nekaj posnetkov tega moder-
nega, nevsakdanjega nasprot-
ja, z avtobusne postaje pa me
radovedno ogledujejo doma-
čini. Nato skozi Slurxj, nad
modrozeleno Korano, do Ra-
kovice. Že nekaj kilometrov
pred krajem in nato ob sa-
mem odcepu za Bihač je ob
cesti polno kmetic s priročni-
mi mizicami, na katerih pro-
dajajo sir. Ko povprašam, ka-
ko se mu reče, pravijo kar
»Sir..., sir obični, sir dimlje-
ni...« Ko ga poskusim, ugoto-
vim, da je res le sir. Nema-
sten, brez kakšnega posebne-
ga okusa. Za švabe je že do-
ber, si verjetno mishjo kmeti-
ce, ki ga prodajajo vsakomur,
ki se ob cesti ustavi. Včasih je
v teh krajih klala vsaka voj-
ska, ki je imela malo časa,
zdaj naj sir kupi vsak naivec,
ki išče eksotiko in domačo
hrano.
»Slovenci su švabe«
Med Rakovico in Bihačem
fotografiranje res ni dovolje-
no. Na to opozarjajo obcestne
table. Celo ustavljajo se lahko
le domačini. Čeprav je pokra-
jina prečudovita, napise upo-
števam. Mudi se mi. Tudi sko-
zi Bihač kar peljem. Nimam
časa ne za ogled muzeja Av-
Lusijansi, nedelja: grill pieteta.
noja, ne za Gorergevo tukajš-
njo tovarno Bira, še manj za
iskanje sledov sojenja Fikretu
Abdiču. Nekaj kilometrov iz
mesta se moram vendarle
ustaviti. Ob cesti, nad samo
bistro reko Uno je restavraci-
ja Sunce. Za sosedino mizo
domača govorica med voja-
kom, mamo in očetom. Očit-
no so Dolenjci. Sinu, ki služi
vojsko nekje v bližini, razlaga-
ta, kaj je soseda prejšni teden
skuhala. Slovenski fantje
dandanašnji tudi sem prihaja-
jo obleči sivozelene uniforme,
sam pa se spomnim pričeva-
nja Antona Brica-Sile o do-
godku, ki si ga je zapomnil
v vasi Srbi, prav tam kjer Una
izvira: »Shšah so, da govori-
mo drug jezik in se nam čudi-
h. Nek star očanec je razlagal
bližnjim: ,Pa Slovenci, to su
neke švabe', in mi smo se mu
smej ah.« Švabe za te kraje go-
tovo nismo več, imamo pa
švabske cene. V jedilnem h-
stu piše, da stane begova čor-
ba 30, kilogram jagnjetine
500, solata 35, palačinke pa 90
tisoč dinarjev. V restavraciji
Sunce nad Uno pri Bihaču.
Goveje kosilnice
Cest, kakršna pelje iz Biha-
ča proti Bosanskemu Petrov-
cu, pa v Sloveniji skorajda ni-
mamo. Široka, ravna in skoraj
prazna je, kmalu sem v vasi
Vrtoče. Branko Čopič nekje
pravi, da so tudi v teh krajih
sosedje sosedom zmaknih
kravo, če seje le ponudila pri-
lika. V Vrtočah, kjer je Čopič
ob grobnici in spomeniku
partizanom otrokom večkrat
pripovedoval o svojih parti-
zanskih letih, se v ograjenem
prostoru, med zadrijim poči-
vahščem žrtev kraja in raz-
stavljeno zaplenjeno havbico,
paseta dve kravi. Da ni treba
kositi trave. Med pripravami
na »skupinski posnetek« se-
veda stopim v rjavo torto.
Pozdravi z Dunaja
Pot je suha, oblačno je, levo
nad Osječnico in desno nad
Grmečem se v vrhove lovijo
oblaki in razbiti v meghcah
lezejo proti Medenemu polju.
Na levi ob cesti se ustavim ob
spomeniku padhm in pobitim
med vojno in ob letalu-spo-
meniku. Letalo, s kompletni-
mi motorji in električno inšta-
lacijo, so tu postavih leta 1982.
Medeno polje je med vojno
služilo kot vojno letahšče na-
rodnoosvobodilne vojske in
partizanskih odredov Jugo-
slavije. V letih 43 in 44 so
z ryega v letahh istega tipa
evakuirah v bolnišnice v Itali-
ji več kot dva tisoč ranjenih
borcev.
Ne vem, če je šlo za ranjen-
ce v tem desetletju, toda leta-
lu je videti, da so vanj, odkar
je razstavljeno, poskušah že
večkrat vdreti. Ko jim ni
uspelo, so se nekateri podpi-
sali na oplato. Potomci tistih
(vsaj po jeziku), pred katerimi
so partizani nekoč podobna
letala skrivah, sporočajo tole:
»Pozdrave z Dunaja od Eve in
Josefa in Silvije in Kurtija in
otroka, 25. 9. 1989.«
Kontinentalne
Benetke
v Ključu prvič pridem prav
na pot, po kateri se je sloven-
ska delegacija vračala iz Jaj-
ca. Nad Kijučem, v Prevojah
še en spomenik, ki so ga po-
stavih leta 1982 na kraju, KJer
so partizani leta 1941 prvič na-
padh stotnijo ustašev iz zase-
de, jih nekaj pobili in ostale
ujeh. Bilo bi zanimivo izvede-
ti, zakaj je bilo tohko spome-
nikov in spominskih plošč
v teh krajih postavljenih prav
leta 1982; posebej redki so ti-
sti, ki spominjajo na spopade
Jajce, ponedeljek: stari del z novo blagovnico.
s četniki. Preko Mrkoryic
Grada se pripetem nato do
Phvskih jezer, ki jih navkljub
nepozabni lepoti tudi v domo-
vini premalo poznamo. Тто
sodobnega turističnega nase-
lja prispem s prvim mrakom
v Jajce, imenovano tudi Kon-
tinentalne Benetke.
Večer z miiičnikom
Namestim se v motelu Tu-
rist ob samem centru starega
mesta in se odpravim na ve-
černi ogled, da zjutraj ne bom
predolgo spraševal, KJe je kai-
Čeprav je nedelja, se okoh
sedme zvečer domačini in vo-
jaki zgrinjajo na korzo, med
svetleče izložbe starodavnega
Jajca. Ko se v petstometrski
uhci dvanajstič srečam z istim
mihčnikom, se pričnem ogle-
dovati za primemo gostilno.
Ob prvi me dohiti nek doma-
čin in zgovorno pokaže v no-
tranjost z besedami: »Nur caf-
fee!« Odidem torej dalje in se
vsedem v prazno Omerbego-
vo hišo, pred katero napisi ob-
ljubljajo bosanske speciahte-
te. Od vsega obetajočega do-
bim z jedilnega hsta le eno-
lončnico, podobno bosanske-
mu loncu, in čevapčiče s kaj-
makom v lepir\ji, solato iz ki-
shh kumaric, vino in kavo
z ratlukom. Ne pritožujem se.
Za 250 tisoč dinarjev sem po-
tolažil žejo in lakoto. Poki-
mam lokalnim fantom in pun-
cam (vse imajo lase spete
v čop), ki sedijo ob turških
kavah, lozi in sokovih, in sto-
pim na uhco. Moj mihčnik
ima zdaj pri sebi celo radio.
V hotelu so za mizami le trije
gostje, muzikant pa za sinte-
sajzerji prepeva pol repertoar-
ja Plavega orkestra in tričetrt
Bejelog dugmeta.
Resnica iz Jajca
v Jajcu je bila v začetku no-
vembra 1943 ustanovljena Te-
legrafska agencija nove Jugo-
slavije z Mošem Pijado na če-
lu, da bi »resnica o borbi ljud-
stva pod Titovim vodstvom
prodrla v svet«. Tanjug je svo-
je poslanstvo v vojni opravil,
v Večernjem hstu pa sredi
Jajca novembra 1989 prebe-
rem: »Očitno je, da bomo mo-
nološka pohtična sporočila
poslušah tudi v prihodnje,
verjetno še bolj intenzivno in
s še bolj težkimi besedami.
Kohkor pa bodo sporočila,
ocene in obsodbe močnejše,
tohko dlje bomo od razrešitve
težav. Še posebej, če bomo
vsakega posameznika, ki zah-
teva osnovne človeške pravi-
ce, razglašali za sovražnika in
kontrarevolucionarja.« Hvala-
bogu, da stričku Mosi ni bilo
treba dočakati teh časov, če-
prav ni dvakrat za reči, da od
nekod žalostno ne opazuje da-
našnje Jugoslavije: njegov
bronasti spomenik pred mu-
zejem Avnoja se je nekako še
malo skrčil.
Resnica o Jajcu
Zagrebški Vjesnik v p<i
deljek piše o pismu javno
Mirana Potrča in pravi, da
zanimiva    njegova   trdit
».. .da federacija kot taka
ma lastnih izvornih pristoj
sti, vse pravice, ki so z di
vorom republik na federa
prenesene, so le izraz suv
nih pravic republik, ki pa
na federacijo niso prene
trajno in brezpogojno.« Ni
jasno, kaj je na tem poa
zanimivega. Ko hodim se
tja po dvorani, v kateri je
drugo zasedanje Avnojt
poslušam govore Tita in
gih z zamolklega, nerazlo
ga ozvočer\ja, se spomnin
sed, ki jih na muzejskih k
tah ni. Josip Vidmar, Jj
29. 11. 1943: »...Enotnost
goslovanskega ljudstva je
za nas vedno enotnost in I
stvo suverenih enakoprai
jugoslovanskih narodov,
nes nastopa slovenski ni
prvič kot enakopraven, sa
stojen in suveren narod,
ustvarja    državno    tvo
v skupnosti z bratskimi n
di Jugoslavije...«. In Ed^
Kocbek v dnevniku, Jajci
11. 1943: »...V pretekh i
smo položih tudi formalne
melje jugoslovanski feden
ji, danes smo torej začeh ži
ti v novi državni skupne
Jugoslovanov. Slovenci s
v tej federaciji zavarovani
rodno in družbeno, izboje
smo si svojo vojsko in s
gospodarstvo, zdaj si žel
samo še to, da bi nam ko
vojne zaokrožil narodne m«
Vse drugo, predvsem varni
in neokrnjenost človekov«
duha, je poslej odvisno od
samih in od naše notn
moči...«
Pasji napisi
Med vojno, pripove
nekje Branko Čopič, je s
dentarijo prihajalo v pai
ne in na deželo tohko tuj
so si jih predvsem starejS
dje tudi dobesedno razli
Tako je nek očanec bil pr
čan, da so »pasivni kraji*
kjer je dosti psov. V i
urah sredi Jajca o dan
aktivnosti ali pasivnosti ■
nisem mogel dosti izve
psov pa imajo dovolj. Pi
dežurata pred vsako meS
sicer pa poležavajo po st
mestu na vsakem kol
Ozadja za rijimi - stare b(
ske fasade - krasijo n
z razpršilnikom, večii
kar v enakem rokopisu. ^
stu imajo očitno nekaj ä
nih heavy rockerjev, ki I
spominov na Avnoj pii
svoja gesla: Metalhca, 1
Guns'n Roses... Jajce se
noč slavnega zasedanja
balo bomb, da so pai
vsem izključih tok, dan«
ce oblegajo dolgolasci s !
bombicami. Pred odh<
se fotografiram s časop
Medeno polje, nedelja: pozdravi z Dunaja.

NOVI TEDNIK -> STRAN 17
la zdai' v roki in slavno
)0 v ozadju, pa me po-
jtarejši možakar, kaj
p. Da sem novinar iz
pojasnjujem. »Onda je
redu,« se potolaži. »Ja
u Robnoj kuči i odlično
jem sa vašom Kovino-
ц,« se še pohvali.
Ina In svlnjarlfe
iv JcQCu ni mogoče do-
íncina, zato moram po
jši poti v večje mesto,
im se za Banja Luko.
Plive in nato Vrbasa se
fem čez most, ki ga je
pto ob petindvajsetlet-
^ nedelja: goveje kosilnice.
Ponedeljek: resnica o Jajcu.
nici zasedanja Avnoja in se
zgrožen zazrem v tovarno in
svirxjarijo ob Vrbasu. Iz rečne-
ga korita se proti mestu vahjo
oblaki belega dima, mimoido-
či delavec pa pojasni, da je
tovarna sihcija prispevala
prav vse, da se je Jajca oprijel
vzdevek najbolj onesnažene-
ga mesta v Bosni. Do Barija
Luke nato vodi ob koritu Vr-
basa odhčna cesta z nekaj je-
zovi in elektrarno na reki.
NeKje ob poti mi mahajo mi-
hčniki. Kaj je narobe? Nič, ni-
so navigeni, da ima kdo v me-
gh prižgane luči.
Bencina ni dobiti niti v Ba-
nja Luki, z zadrgimi kapljami
se pripeljem v Bosansko Gra-
diško. Ko čakam v dolgi kolo-
ni, poslušam lokalno radijsko
postajo. V tričetrt ure niso za-
vrteh nobenega tujega koma-
da, vrteU so le bosanski, hrva-
ški in srbski rock. Zavij em na
cesto Bratstva in enotnosti,
kjer me prehitevajo Nemci,
Italijani, Angleži, Avstrijci,
Nizozemci... V kakšni tretjini
vozil je opaziti deco in temne
glave. Turki. Stoletja smo po-
&ebovaü, da smo pregnah
Turka, bi rekel Branko Ćopić,
zdîo pa so jih spet polne ceste.
Po dveh urah odUčne ceste
sem v Zagrebu, nato pa po
razpadlem betonu do Krške-
ga in zakrpanem asfaltu po-
trebujem še dve uri do Celja.
O tem In onem
Anton Brie - Sil pravi o poti
slovenske delegacije v Jajce
in nazaj, da so potovah v poz-
ni jeseni in zimi, v de^u, sne-
gu in mrazu, skozi območja,
ki so jih nadzirah ustaši, čet-
niki in Nemci, čez zastražene
ceste, železniške proge in re-
Jajce, ponedeljek: Evropa zdaj!
ke, mimo sovražnih položajev
in bunkerjev ter se srečno vr-
nih v Slovenijo. Šestinštiride-
set let kasneje sem hotel sam
doživeti te kraje in kulturo, pa
tudi zunarvjo podobo spomi-
nov na rojstvo Jugoslavije.
Bilo je zanimivo, poučno, dru-
gačno. Sovražnikov nisem
srečal, nihče ni silil vame, jaz
v druge ne. Jajce bo kmalu
spet proslavljalo obletnico
Avnoja, gotovo malce bolj
svečano kot ostala Jugoslavi-
ja. V tamkajšnjem muzeju bo-
do še vedno vrteh obiskoval-
cem nerazumljive kasete, na
vrhu grička nad njim pa bo še
naprej ponosno vztrajal v ve-
tru in mrazu nekaj metrski na-
pis ELEKTROBOSNA.
Potopis se sam
zakliuči
z zapisom vtisov sem lepil
nekakšno impresijo, ki je
takšne bolj grobe in površne
vrste; nekako kot preprosti
ljudje. Razmišljanj v njem ni
veliko, razmišljati je treba po-
tem, ko človek čtivo odloži.
Zato naj se potopis zdajle sam
zaključi.
Edvard Kocbek, Jajce,
29. IL 1943:
»...Šele zdaj se ustvarja
pravo Jugoslovanstvo: skla-
dje mnogovrstnosti. Šele zdaj,
ko naši narodi postajajo suve-
reni, začenjajo spoštovati
drug drugega...«
Boris Kidrič, pred 1953:
»...Ne najdeš skoraj Srba,
ki bi dolžil Hrvate za strahote,
ki so jih prizadejah ustaši. Ne
najdeš več šovinističnega iz-
raza ah šovinistične psovke
na račun drugega jugoslovan-
skega naroda. Najdeš pa veh-
ko ukaželjnost in veliko voljo,
učiti se vsega in uporabiti pri
sebi vse, kar so dobrega
ustvarih drugi južnoslovanski
narodi. Tudi v tem pogledu se
moramo Slovenci, ki smo si-
cer prispevah dostojno svoj
delež k zgradbi nove Jugosla-
vije in ki nam nihče ne more
očitati nejugoslovanske
usmerjenosti - še mnogo
učiti...«
Edvard Kocbek, Jajce,
2.12.1943:
»... in tedaj meje spreletelo.
Ah sem res samo orodje? Oro-
dje zgodovine, orodje pohtič-
ne sile, orodje kogarkoh? Ni-
koh se mi to vprašanje še ni
pririnilo tako smešno v zavest
kakor zdaj in nikoh doslej mi
še ni bilo tako nesmiselno,
kajti prevzelo me je mogočno
občutje, da sem tudi tu doma,
da sem zajadral na visoko
morje, da so okrog mene zave-
h močni, zdravi vetrovi in da
se mi dlani oklepejo varnega
krmila.«
Branko Ćopić, Doživljaji
Nikoletine Bursača:
(naj bo v originalu, saj so tudi
slovenski poslanci v Jajcu go-
vorih slovensko)
».. .Preko puste studene vi-
soravni, pod mjesecom, tetu-
raju i miču se dvije senke, dva
čovjeka. Jedan je visok i koš-
čat, strašilo u ritama, drugi
poguren i mali. S puškama
o ramenu i s praznim vojnič-
kim torbicama oni mile i bore
se s vjetrom pridržavajuči je-
dan drugoga.
- Nidžo, brate, a što si me
dizao iz mrtvih, što ti je do
toga bilo? - šapće mala sjen-
ka. - Dobro je meni bilo i do-
lje, u onoj špilji.
- Ako je več do umiranja,
onda je bolje ležati u svom
kraju - bubonji vehka sjena.
- I mrtav ja ču produžiti pre-
ma Krajini sve dok ne stig-
nem na Okanovu Bukvu. Ta-
mo ču da se prevahm pod onu
krušku kraj našeg starog lo-
gora.
- Ti si, Nikola, baš sasvim
pobenavio. Otkud mi ovaki,
da stignemo do Krajine? Zar
poslije pjegavca, dizenterye,
rana? Rođena bi se mater pre-
pala od nas.
- Niko se neče prepasti
- umorno žvače komandir...«
BRANE PIANO
PowabUenI k razmlsUanW
Lonec
Nekako s tesnobo pri srcu pričakujem dan republike.
Morda je vzrok temu počutju prvi december in napove-
dani miting resnice, kije v Jugoslaviji skoraj ni več.
Zastavlja se mi vprašanje, komu verjeti. Morda njim. ki
so pred časom pozivali k linču slovenskega vodstva? Časi
slepega verovanja so minili. V šoli so nas učili, kako ide-
alna je naša domovina. Imel sem občutek, da živim vra/u,
ves srečen, da sem se rodil v socializmu in ne v gnilem
kapitalizmu. V socializmu ni lakote, vsak ima streho nad
glavo, dela ni le za lenuhe in nepridiprave. Delavec odloča
o vsem, družbena lastnina je last vseh, privatna pa ni
zaželjena. Tako so me učih in me kasneje kar naenkrat
postavih v svet realnosti. Idealna slika o Jugoslaviji je
zbledela čez noč. Socializem sam po sebi ne pomeni nič.
Repubhke ogrožajo druga drugo. Ne ve se, kdo koga izko-
rišča. Prebuja se nacionalna zavest, pa ne v pozitivnem
smislu. Ne priznavajo nujnih razlik, zahtevajo enakost.
Vendar ne enakost možnosti, temveč popolno enakost
Delavec enake kvahfìkacije naj zasluži popolnoma enako
ne glede na njegovo uspešnost.
Po vseh teh letih svobode imamo v Jugoslaviji še vedno
razvite (seveda, če jih ne primešamo z Evropo) in neraz-
vite, ki pa se, kot vse kaže, ne bodo razvih še naslednjih sto
let. Sredstva, namenjena njihovemu razvoju, so klavrno
končala v neproduktivnih stavbah, vloženi kapital se ni
oplemenitil. Določene pohtične strukture žehjo prikazati
Slovenijo kot egoistično republiko, ki se bo kmalu odce-
pila in s tem prekinila dotok denarja v nerazvite republike.
Slovenija ruši Avnojsko Jugoslavijo. Vsak ima pravico do
svojega mišljenja, nima pa pravice, da sih v enako neargu-
mentirano razmišljanje nepoučene množice.
Polna usta so nas demokracije. Vnaprej se zahvaljiijem
za demokracijo, v kateri lahko blatiš vsakogar brez argu-
mentov, ne da bi za to odgovarjal. To ni demokracija, to je
anarhija. Kakšne možnosti ima Jugoslavija takšna kot je
danes? Postajamo zaprt lonec, v katerem pritisk narašča.
Bomo uspeh pritisk zmaiijšati, preden eksplodira?
BOJAN KONTIČ
Kal storiti
Letos je kazalo, da bo Titovo Velenje bogatejše za nov
atribut urbanega središča: skupina mladih entuziastov je
v skromnem prostoru s še bolj skromnimi sredstvi pričela
gojiti »alterkultumo sceno* in i^emen odziv publike je
takoj podehl smisel temu početju. Neverjetno hitro so se
pokazah tudi nastavki za to, da zadeva ne bo le družabno
\ in prireditveno mesto mladih, ampak bo v lokalnih mejah
i inicirala tudi alterkulturno produkcijo. Vendar, kot je bilo
, pričakovati, je bilo kmalu konec pravljice o mukotrpni
\ preobrazbi realsociahstičnega mesta v normalno urbano
\ središče, ki med drugim premore javno klubsko sceno. Po
dobrih dveh mesecih dejavnosti je bil klub prepovedan in
akteiji alterkulture so bih iz kulturne sfere potisnjeni
v monstruozno in totahtamo sfero družbenopohtičnosti.
Ker lokalna oblast sledi pohtičnim trendom, ji je jasno,
da poseganje po neposredni represiji ni več v skladu
z duhom časa. Prav tako ni več aktualno uporabljati
metod nekdanjega szdl-jevskega lokalnega predsednika,
ki je v zgodnjih osemdesetih letih ugotavljal, da »punk in
ostale ultrćirevolucioname zabavne umetnosti nimajo nič
skupnega s Titovo potjo v prihodnost* ter seje na osnovi
tega spraševal in v isti sapi ukazoval »kaj nam je treba
storita*. Z razpadom revolucionarne subjektivitete se
namreč spodmikajo tla revolucionarnemu naboju družbe-
nopohtičnosti, zato je tudi revolucionarna manira javnega
in gromovniškega spraševanja »kaj storiti* odrinjena
v sfero zasebnega šepetanja. Vendar je še vedno na voljo
mikrofizika oblasti, ki jo udejanja podobna revoluci-
onarna nomenklatura. Za protagoniste alterkulture to
pomeni, da niso več deležni poduka o vidikih idejnopoh-
tične neustreznosti njihovega početja. Lokalna oblast jim
namreč pred nosom zapre vrata kluba zaradi banalnega,
vendar utemeljenega razloga: штгџо dovoljenja za točenje
pijače. Ko so prepričani, da so zadostih vsem zakonskim
predpisom, pa se pred njimi odpre izjemno bogastvo
. empirije pred-modeme države. O sporni zadevi odločata
paralelna oblastna mehanizma, ki si poljubno izmer\jujeta
pristojnosti. In tako se zgodi, da državni uradnik arbitrira
o konceptualnih stvareh klubske scene, szdl-jevska komi-
sija pa o vprašanjih za katera so pristojni državni organi.
Podoba arhaične države pa je dopolnjena s krogom iz
katerega ni izhoda. Med drugim ga sestavljajo inšpekcij-
ske službe, ki ugotovijo, da so izpolnjeni vsi pogoji za
skromno gostinsko ponudbo v okviru klubske dejavnosti,
vendar brez szdl-jevskega žegna niso pripravljene dati
formalnega soglasja. Szdl-jevska komisija tega žegna noče
dati, ker se je pač tako odločila in kadar gre za voluntari-
zem družbenopolitičnega arbitriranja argumenti niso
i potrebni. Piko na »i* pa postavi občinski referent za javni
red in mir, ki lakonično in oblastniško ugotovi, da je
skhcevanje na zakonske predpise brezpredmetno, ker sve-
čeniki oblasti uporabljajo ritualne obrazce v obliki inter-
nih navodil in okrožnic.
Če v tej kvadraturi kroga pustimo ob strani očitno funk-
cioniranje nepravne države, se nam nič manj konkretno ne
kaže fenomen družbenopohtičnosti. S tem ko je že po
deñniciji usmerjen v pohtizacijo vsega, uniči sodobno poj-
movanje pohtike, ki je utemeljena na delnem. Ker je za
(družbeno) politiko pomembno vse (od pravilnika ribi-
škega ah kulturnega društva, do regulacije gospodarstva
in ostalih področij življenja v civilni družbi), odpravi tudi
normalno reguhranje dejanskih političnih zadev in se
sprevrže v totahtarizem. Zato demokratizacija v provinci
ni le vprašanje vphva lokalnih zdravih sil oziroma tega,
v kolikšni meri v posameznih občinah podpirajo überalno
partijsko frakcijo. V našem primeru gre še za veUko več,
k^ti tudi ukinitev enopartijskega monopola ne pomeni
nujno in pomembno spremembo, če bo lokalna pohtbiro-
kracija, ne glede na njeno strankarsko barvo, izhajala iz
konteksta družbenopohtičnosti in si v neskončnost
postavljala ideološko vprašanje »Kaj storiti!*.
SILVO GRMOVŠEK
18. STRAN - NOVI TEDNIK
23. NOVEMBER 1888
o vojvodinski siami
in obračunih na
Sicatii nišiie Wlorave
Zmote In zablodo kmetUstva v SawInßskI dolini
Brišnikova dva iz Prekope, brata Franc
in Ivan, sta se kmetijstvu zapisala pred
mnogimi leti. Franc še danes vztraja, Ivan
je s tamkajšnjim kmetijstvom doživljal
prenovo v petdesetih letih kot upravnik
zadruge.
V spominu obeh je povojna zgodovina
dolbla svoj rehef. O povojnem upanju o le-
pem in svobodnem življenju, prvih sencah,
dvomih in krivicah, ki jih je kmečkemu
življu prizadejala tamkajšnja vladajoča oh-
garhija. Spoznanja, da porajajoči se sistem
ni naklonjen dobrim, močnim gospodar-
jem. Biti kulak je bil smrtni greh in ta greh
je bilo treba v kali zatreti.
Če bi se kolo zgodovine zavrtelo malce
nazaj, potem bi Franc Brišnik prav gotovo
bil prvi na seznamu kulakov. Le kdo bi
takrat - še danes jim družba ne prizna pra-
vega mesta - prijazno gledal človeka, ki na
leto iz svojih pribhžno štirideset molznic
iztisne po 150 tisoč htrov mleka. Ah celo
192 tisoč htrov, kar je njegov rekord. Ne le
njegov, tudi naš, področni rekord, s kate-
rim se uvrščajo Brišnikovi v sam slovenski
vrh.
Povrhu vsega je Franc Brišnik človek, ki
ima bobu navado reči bob. Tistih povojnih
dni se hudičevo dobro spominja. »Nič mi ni
treba spominov iskati naokrog, kar dom
svoje žene lahko vzamem za zgled,« je začel
svojo pripoved. »Oče Martin je bil zaveden
Slovenec, dober kmečki gospodar. Na svo-
jem kozolcu je skrival piirtizane, po vojni so
ga zaprli, doma pa je nanj čakalo šest majh-
nih otrok. Človeka so zaprh samo zato, ker
ni govoril tako, kot je pričakovala oblast,«
je bila trpka njegova pripoved. Ne samo
o tatovi domačiji, tudi drugih v soseščini.
»Tu blizu nas je bila vzorna, poštena doma-
čija. Edini sin je padel med vojno v partiza-
nih. Po vojni so z očetom. Vranic se je pisal,
ravnali tako, da človek še govoriti ne more.
Vse zaradi tega^ ker so hoteh zlomiti močne
gospodarje. Če so zlomili te, potem so imeli
v rokah vso vas.
»Tudi o obveznih oddajah se je Francu
vtisnil  prenekateri  grenak spomin,  pa
o sečnjah, ki so jih organizirali takrat, ko so
ljudje imeh na travnikih največ sena.
Vse te stvari je Franc Brišnik doživljal
kot otrok, a spomini so pustili sledi, ki ne
bodo nikdar izbrisane. Kot ne bo nikdar
izbrisano dejstvo, da je dobiček, ki so ga
ustvarih kmečki žulji, šel ničkohkokrat
v roke tistih, ki ga niso ustvarjali. Pa to, da
je družbeni sektor imel vedno prioriteto.
»Družbeni grunti, tako jim pravi Franc, bi
morah biti institutska stvar. Zlagal bi se, če
bi rekel, da družbeni sektor zemje ni obde-
loval. Toda v Sloveniji imamo tako malo
zemlje in vehko hektarov ne daje tistega,
kar bi lahko v sklopu zadruge. Trdim, da
ljudje, npr, sezonski delavci, ne morejo biti
tako čutljivi, ne morejo imeti takšnega od-
nosa do zemlje kot tisti, ki od nje živi. Če
zemlje nimaš rad, ne ostaneš dolgo na njej.
Zato je zame cilj družinska kmetija. A veli-
ko napako, meni Franc, bodo naredih, če
bodo zemlji navijah ceno. Slovenski kmet
je finančno preutrujen.«
Proces v gasilskem domu
Ne samo finančno, tudi moralno utrujen
je slovenski kmečki živelj. Utrujen zaradi
krivic, ki se jih drugi Brišnik, Ivan, prav
dobro spominja. Takole je začel svojo pri-
poved: »Takoj po vojni so ljudje verjeh
v svobodo, delo in ustvarjarye. Ljudje
v Prekopi, Čepljah in Stopniku so takrat
vohh svoj krajevni odbor. Novembra 45
smo potem imeh plebiscitarne vohtve in
ljudje naj bi izvohli svojo oblast. Predsed-
nik vohlne komisije je bü napreden, pošten
kmet. Deset, petnajst let kasneje nam je
razkril resnico o vohlnih skrinjicah, o tem,
kako so na večer pred vohtvami prišh mož-
je iz Celja in mu zabičedi, da mora kroghce
iz tako imenovane črne skrinje preložiti
v tisto, kjer so volih ljudsko ft-onto. Ustra-
hovah so ga, kaj je lahko storil drugega, kot
da je ravnal po njihovem ukazu?«
Drugo, česar se Ivan živo spominja, so
bih takratni sodni procesi. Pravzaprav nič
drugačni od današnjih, do njih je prihajalo
v času, ko so ustanavljah zadruge. V zadru-
go v Prekopi so nekateri pristopih takoj.
Franc Brišnik
druge je bilo treba zlomiti. Eden takšnih, ki
bi moral kapituhrati, da bi potem zlahka
zlomili vso vas, je bil kmet Vranic. Partija
mu je na vrat poslala dva agenta, ki sta
človeka tudi pretepala. Ljudje so bih seve-
da ogorčeni in da bi si oblast oprala roke, je
celjsko sodišče v gasilskem domu v Preko-
pi pripravilo pravi proces. V prvi vrsti so
takrat sedeh celo pohtični mogotci. Takrat-
ni predsednik okraja Ivan Ocvirk, partijec
Robert Kladnik in še kdo. Agenta sta bila
obsojena na enajst, oziroma devet let zapo-
ra. »Vse skupaj je bila le farsa, po nekaj
mesecih sta bila spet zunaj. Oblast se je
hotela le pokazati v očeh ljudi,« je prepri-
čan Ivan.
Ministra nI bilo
Drug spomin seže v čas, koje Ivan uprav-
nik zadruge na Gomilskem. Ta zadruga, ki
je vključevalo Gomilsko, Šmatevž, Zakl in
Grajsko vas, je v petdesetih letih doživljala
silen vzpon. V petih letih se je npr. pridelek
hmelja povečal z 71 na 210 ton. Vsako leto
so obnovih po 40,50 hektarov hmeljišč. Le-
ta 53 so kupih prvi traktor, leto zatem dru-
gega, potem leta 58 še osem traktorjev. Za-
druga je nabavila tudi škropilnice in tako
prevzela vso obdelavo hmeljišč na tamkajš-
njem območju. Zrasel je zadružni dom, od-
pirah so sušilnice, trgovino, sanjah so
o športni dvorani, načrtovah združevanje
zemlje in kolobaijeiye, lastno pekarno,
mlekarno, pralnico in mesnico. V takrat-
nem Veleryu so v tej zadrugi nameravah
odpreti stojnico, kjer bi prodajah sadje, ze-
lenjavo in mleko. Vse to je zadrugo Gomil-
sko uvrščalo v sam vrh, zadruga je bila
zgled drugim, zato se jim je obetal obisk
državnega kmetijskega ministra. »Čakah
smo ga cel dan, dolgo v noč, ministra pa od
nikoder,« se je spominjal Ivan. Čez nekaj
dni so jim dah vedeti, da je takšnemu za-
Ivan Brišnik
družništvu, kot so ga imeli na Gomilskem,
odzvonilo. »Začel se je pritisk za ustanovi-
tev skupne zadruge, potem združitev za-
drug z državnimi grunti, kapital pa so upo-
rabih za razvoj zadružnih posesti. Tudi
traktorje so nam vzeh,« je razlagal Ivan.
Vojvodinska In slavonska
slama v Šempetru
Sicer pa ni bil samo minister tisti mož, ki
je krojil usodo drugim. Tudi znotraj občin
in okrajev so se našh ljudje, ki so ljudem
rezah zdaj debelejši, zdaj tanjši kos kruha.
Eden takšnih je bil predsednik, nekaj časa
tudi podpredsednik okraja in predsednik
kmet^sko proizvajalne zveze v Žalcu Miran
Cvenk. »Spomiiyam se, je začel Ivan, bilo
je na pepelnico leta 57. V Logarski dolini
smo imeh seminar o raznih novotarijah in
takrat je Cvenk v gostilni na škath cigaret,
niška Morava je to bila, razdelil hmeljski
dinar. Nekaj za mehanizacijo, nekaj za svoj
stolček v republiki. Kasneje je namreč
Cvenk bil repubhški finančni minister, še
danes uradno ni jasno, čigava je stavba go-
spodarske zbornice v Ljubljani. Trdim, da
je bila zgrajena s hmeljskim denarjem.«
Kako so Cvenk in njegovi pajdaši prina-
šah okrog ljudi in zapravljah prigarani de-
nar za neumnosti, priča tale primer. Nekdo
je pogruntal, da saviryskim hmlejiščem pri-
maiykuje humoza in da bi zemlji silno kori-
stila slama. Domača stelja se očitno ni ob-
nesla, zato so iz Vojvodine in Slavonije po
železnici tovorih na stotine ton slame. Raz-
kladah so jo v Šempetru, od koder so jo
kmetje vozih na svoje ryive. Denar zaiyo je
Cvenk odredil na škath cigaret. »Če bi de-
nar, ki so ga ljudje v Savinjski dolini priga-
rah, uporabih za razvoj te doline, bi imeh
resnično kaj pokazati,« je bil ob koncu pre-
pričan Ivan. In najbrž bo kar držalo.
IRENA BASA
Od Trabijev do Stajersicih 7
Med rolaki ¥ Radeifzellu ob Bodenskem Jezom
Tudi novinar mora imeti
kdaj krompir, da se nepri-
čakovano iz »raja« (Glej De-
lo, 20. 11. 1989) vsej čez vi-
kend zmuzne v gibljivo in
presenetljivo Evropo. Za
moj krompir so najprej kri-
vi člani Slovenskega dru-
štva Planinka iz Radolñcel-
la ob Bodenskem jezeru, ki
so me skupaj z vabilom za
obisk vtaknili v konjiško
sindikalno-skupščinsko de-
legacijo, nato pa še domači,
ki so me sploh spustili iz
rok.
Na prve Trabije (Trabante
z registracijami DDR) smo
naleteli že kmalu na prvih ki-
lometrih vzornih nemških
avtocest, potem pa smo jih
lahko srečevah vsepovsod
do bodenskega tridržavnega
stičišča, kako so iz svoje pla-
stike veselo puhali modri-
kast dim. DDR-državljani so
se evforično vozikali po de-
želah zahodnih rojakov in
uživah prelesti kapitalizma
od blizu, pa čeprav z osuše-
nimi denarnicami, v katerih
je bilo dostikrat pfenigov
zgolj za nekaj »luftbalonov«.
To zlobno opazko zahod-
nih bratrancev je bilo mogo-
če prebrati npr. v nedeljski
izdaji Bild am Sonntag, ki mi
ga je za premagovanje avto-
cestnega dolgočasja poklonil
moj nemški prijatelj Kurt.
JNOtPatoje_že konec zgodbe.
Med PlanInkamI so
tUdI Nemci
Posebnost slovenskega
društva iz Radolfzella je, da
so med člani uradno vpisani
tudi Nemci, četudi temu ni-
so razlog skupni mešani za-
koni in otroci. Kurt Eber-
spächer je glavni med njimi,
saj nas je že prvi dan sprejel
skoraj tako vzneseno kot
družina Miklavžin, Murko,
Fantinato in druge. Vsi ga
imajo radi in on ima rad vse
- pa je recept za bratstvo in
enotnost, ki ga je mogoče
uresničiti celo brez mi-
tingov.
Učitelji so lahko
nadučiteljl
To je čast našemu 29. no-
vembru že sobotno popold-
ne dokazal v večnamenski
dvorani v Böhringenu učitelj
slovenskega dopolnilnega
pouka Vlado Donaj iz Ra-
vensburga, ki je s pomočjo
kolegic Marjance Klepac,
Mehte Lašič, Magde Vogel-
sang in kolega Janeza Šter-
benca imenitno pripravil in
izvedel Veselo šolo, za povrh
pa še kviz za starše. Pod slo-
ganom Znanje za jutri, vese-
le za danes se je pomerilo 52
slovenskih »Nemcev«, »Švi-
carjev« in »Avstrijcev«. Vsi
so zmagah, Vlada sem v nav-
dušenju povabil za modera-
torja na našem radiu, pri tem
pa zamolčal višino honorar-
jev. Sicer pa takšen, kot je,
zaradi ljubezni do otrok mo-
goče še računal ne bi. O pro-
filu slovenskega učitelja:
edino z ljubeznijo do otrok
zmore kombinacijo čarovni-
štva in visoke diplomacije;
razumljivo, bistveno boljše
od naše »taprave«.
O.B. je običajna oznaka za
nadžupana in radolfzellški
O.B. Neurohr je uradno spre-
jel našo delegacijo. Zaradi
O.B. smo samoiniciativno
tudi našega vodjo, konjiške-
ga podžupana Jožeta Kuz-
mana takoj povišah za
ustrezno stopryo, o čemer se
je mogoče prepričati iz tek-
sta ob fotografiji v sobotni
številki dnevnika Sùdkurier,
ki v nakladi 145.000 izvodov
in v štirinajstih izdajah izha-
ja v bližnjem Konstanzu.
Edino moje malenkosti ni na
fotosu, da bi se lahko doma
hvahl, v kakšni nakladi sem
izšel, pač pa je med vrstica-
mi, da je »auch der slove-
ne zadnji stisk roke ob slovesu. Od desne proti levi: podpredsednik skupščine občine
Slovenske Konjice Jože Kuzman, predsednik Slovenskega društva Planinka iz Radolf-
zella Jože Miklavžin se rokuje s predsednikom konjiških sindikatov Albinom Borkom,
za njima Miha Fantinato z Anico Murko, Miklaviinova hčerka Sonja, učiteljica Magda
Vogelsang iz Zreč, Fantinatova iena, Kurt Eberspâcber, predstavnik nemških članov
slovenskega društva Planinka in Anton Murko.
nische Rundfunk war vertre-
ten«. Pomembno je, daje de-
legacija izrekla uradno pova-
bilo za obisk v Slovenskih
Konjicah, kar bi sodelovanje
v korist naših ljudi nedvom-
no dvignilo na višjo raven.
Pri Nemcih pač gre tako - po
regelcih, zato sem županov
sprejem kronal še sam in mu
izročil zastavico NT in RC
s pozdravi iz Saviryske - mo-
je dohne z grbom iz prekriža-
nih hmeljevk.
sindikalist in
novinar v spalnici
Naslov nima zveze z drugač-
nostjo v seksulanih odnosih,
pač pa je v zvezi z" izjemno go-
stoljubnostjo Anice in Toneta
Murko, ki sta imela na grbi po-
lovico delegacije, medtem ko
je številčnejša, predsedniška
družina Jožeta in Cilke Mi-
klavžin z otrokoma Markom in
Soryo gostila drugo polovico.
Je pa res, da sva bila Borko in
podpisani deležna sumljivih
opiizk, ki so samo dvigovale
temperaturo za blizryi obisk
posebne vrste - srecaiye z an-
samblom Štajerskih sedem.
Sedem Štajercev
brez Sneguijčice
Na sobotnem, večemo-noč-
nem srecaryu naših rojakov ni
bilo mogoče raztegniti dvora-
ne v Böhringenu, zato pa jo je
neugrianih Štajerskih sedem
dvignilo in dvigovalo na noge
daleč v noč. Radolfzellški Slo-
venci iz Planinke so se dokaza-
ti kot dobri organizatorji i go-
stitelji. Kljub stroškom je upa-
ti, da bo kaj cvenka ostalo
v društveni blagajni, iz katere
je treba financirati toliko raz-
hčnih stvari, da se ne pozabijo
korenine slovenstva, pred-
vsem pri mlajšem rodu.
Vprašanja, ki
ostajajo
Predsednik Jože Miklavžin
se je zdaj že oddahnil od skrbi.
Tudi za slovensko pesem in za-
vest ob Bodenskem jezeru ni
strahu; zaenkrat še ne. Toda,
ah bo matica Slovenija zmogla
uspešneje in izdatneje učvrsti-
ti vezi s svojimi čebelami po
svetu? To in še druga vpraša-
rya so se mi podila po glavi, še
posebej, ko sem se oziral v mo-
drikasti dim DDR - Trabyev
med prehitevanjem na poti
v domovino, iz njih pa so na
vehko kukale v svet kuštrave
otroške glavice. Evropa zdaj!
In kje smo mi? Včeraj in jutri?
Zdaj riismo nikjer!
MITJA UMNIK
23. NOVEMBER 1989
NOVI TEONIK - STRAN 19
Iz cirkuške arene v Ииуиш,
Irak in naročje Taiiji
Od pleskarja, gasilca, metalca nezew do Igralca
Slobodan Čustić - po ro-
du je Bosanec, sicer pa veči-
no svojega življenja preživ-
lja v Beogradu. Nemimi
duh je. Najprej se je izučil
za pleskarja, nato je bil ga-
silec, metal je nože v cirku-
si, z gradbenim podjetjem
je delal v Angoli in Iraku,
ko mu tam niso več ustreza-
li medčloveški odnosi, je
t dvignjenim palcem prepo-
toval več tisoč kilometrov
do doma. Pri osemindvajse-
tih je spoznal, da ga k sebi
te ves čas kliče Talija, bogi-
nja gledališke umetnosti.
Khcu se je odzval, se vpi-
sal na igralsko akademijo,
nastopil v manjših vlogah
v filinih »Že videno« in »Po-
zabljeni«, pri enaintridesetih
pa je glavno vlogo odigral
v filmu sarajevskega režiser-
ja Ademiija Kenoviča in
upodobil resnično življenj-
sko zgodbo Kuduza, v resni-
ci se imenuje Junuz Kečo, ki
zaradi uboja žene in njenega
ljubimca prestaja zaporno
kazen v Foči. Od tam ga bo-
do izpustih leta 2001, ko mu
bo 58 let.
Slobodankot Kuduz
v vlogi Kuduza smo Celja-
ni Slobodana Čustiča gledah
na nedavnem TDF. Film je
naredil močan vtis na gledal-
ce. Zgodba govori o Kuduzu,
ki se po povratku iz zapora,
kjer je bil zaradi uboja mihč-
nika, skuša vključiti v nor-
malno življenje. Pri tem
spozna natakarico Bademo
in njeno nekaj let staro hčer-
ko, na katero se Kuduz moč-
no naveže. Kuduz in Bade-
ma se poročita. Zgodba se
zaplete, ko ga Badema prič-
ne varati, vzgojo otroka pa
prepušča njemu. Mera posta-
ne polna, ko neke noči sku-
paj z dekhco pobegne od do-
ma. Ko jo Kuduz najde, jo
v pretepu ubije. Po tem deja-
дји Kuduz pobegne in med-
tem, ko se izmika roki pravi-
Dramatični so bili trenut-
ki, ko so člani filmske ekipe
Kuduza fílm v zaporu pred-
vajali Junuzu. Slobodan
pripoveduje: »Sediva in
gledava njegovo življenje,
njegov najtežji del življe-
nja, zaradi katerega je v za-
poru. Glede na zgodbice, ki
isem jih slišal, sem pričako-
val, da bo Junuz med pro-
jekcijo skočil v televizor, na
nas. Toda on je to prenašal
tako junaško... Samo zgr-
bil se je na stolu, videl sem
lahko le žilo utripalko, ki
mu je v tistih fìlmskih seg-
mentih, kjer sem pričako-
val, da bo burno reagiral,
močno bila. Ko je bilo fìlma
konec, mi je rekel: ,Dobro je
bilo. Kot da bi gledal sebe.'
To je bilo zame največje
priznanje.«
ce, ubije še njenega ijubim-
ca. Toda končno ga ujamejo
ter ga obsodijo.
Tu se filmska zgodba ix.on-
Junuzova pa se še nada-
ljuje. Tudi filmska zgodba je
nekoliko prikrojena. Slobo-
dan pravi, da bi lahko film
Posneh samo o Junuzovem
begu. Ta je v resnici trajal
»eto dni. Lovile so ga special-
ne mihčniške enote, on pa je
Jïiedtem delal pet mesecev
•tot delavec v Budvi. Ob legi-
timiranju v neki gostilni
^ Budvi je bilo svobode za
•funuza konec. Vso noč so
ба, po Slobodanovih bese-
dah, na mihčniški postaji
v Budvi pretepah, da bi pri-
znal, da se je v Budvi mudil
šele dan ali dva. S tem bi
miličniki namreč skrih svojo
neučinkovitost.
Film sedaj žanje sadove
uspeha in Slobodan se poču-
ti nelagodno, kjer meni, da
uživa slavo na račun tragične
življenjske zgodbe nekega
človeka. Z Junuzom ohranja
stike tudi sedaj, koje snema-
nje že davno zaldjučeno. »Pi-
šem mu razglednice s festi-
valov. Samo besedico ah
dve. Čeprav se počutim tako
bedno. Oglašam se mu na-
mreč od tod, iz svobode, on
pa je tam, za rešetkami. Ne
trdim, da bi se morah ljudje,
ki ubijajo, sprehajati na pro-
stosti, toda če sta ga na so-
dišču zagovaijah tašča in pa-
storka, potem mora že biti
nekaj na tem. Ne vem, pre-
več sem zabredel v to temo,
preveč sem spoznal situaci-
jo, »je razmišljal s Kuduzov-
skimi očmi Siobodan. Junuz
Kečo ima majhno, propada-
jočo hišico, ki bi se v krat-
kem sesula. Toda Slobodan
ga je prosil za dovoljenje, da
mu sme dvakrat letno popra-
viti, kar se popraviti da. »Bo-
jim se, kaj bo leta 2001, ko bo
Junuz na prostosti. Če ne bo
imel strehe nad glavo, bo zo-
pet kaj naredil. Naša družba
ne zagotavlja, da bi bui po
rojstvu vsi enaki, temveč nas
na nek način dela nesrečne,«
je še poln filmskih vtisov
razmišljal Slobodan.
Žlvlionje Jo cirkus
Preden je postal igralec, je
Slobodan, med drugim, oku-
sil tudi grenko-sladko poga-
čo cirkuškega zivljerya. Cir-
kus, v katerem je sredi se-
demdesetih let kot sedem-
najstletnik nastopal, danes
ne obstaja več. »Nekoč sem
v neki krijigi prebral, kako je
neki fant sedel dneve in dne-
ve brez dela, lačen in žejen.
Ko je v mesto prišel cirkus,
pa se je odpravil tja. Jaz sem
storil isto. Ko sem se znašel
brez dela, lačen, brez strehe
nad glavo, sem odšel v cir-
kus, prišel h ,gazdi' in rekel:
,Rad bi nekaj delal. Karkoh,
samo da bi imel kaj jesti in
kje spati.' Vprašal me je od
od sem. Ko sem mu odvrnil,
da sem Bosanec, me je pova-
bil: ,Če si Bosanec ,pridi.'«
Tako se je pričelo. Najprej je
bil asistent metalca nožev,
nato pa se je »obrti« naučil
tudi sam. »Se danes bi lahko
metal nože, če bi vadil tri
dni,« je prepričan Slobodan.
»Prve tedne v cirkusu, ko
sem asistiral metalcu no-
žev, sem držal desko, v kate-
ro je on zabadal nože. Na
prednji strani sta stali nje-
gova žena in hči. Medtem,
ko je on izvajal svojo točko,
sem jaz držal desko in se ša-
lil s cirkuškim osebjem. Ne-
nadoma so me vsi pričeli
gledati široko odprtih oči.
S prsti so kazali na moj tre-
buh. Ko sem spustil pogled
sem videl, da se mi je skozi
desko zapičil, kakšen centi-
meter globoko v trebuh nož.
Kri mi je curljala po nogi,
pa sploh nisem čutil boleči-
ne. Le ustrašil sem se.«
Slobodan se rad spominja
cirkuških doživetij. Poto-
vanj, lepih deklet, novih kra-
jev, zanimivih ljudi. Toda
cirkuško nomadsko življenje
skriva v svojih nedrjih splet
žalostnih usod. »Ljudje, ki
delajo v cirkusu, so zelo ne-
srečni. Niso več niti cigani.
Cigani imajo vsaj svoj ponos,
cirkusanti morajo nanj poza-
biti. Skušajo zabavati ljudi,
pa vedo, da jim to slabo
uspeva, da se ljudje po sih
»Ko sem asistiral artistki,
ki je izvajala pirueto smrti,
sem moral držati za vrv. Le-
to sem moral v natančno
določenem trenutku zadrža-
ti. Ker pa sem se zagledal
v neko deklico v občinstvu,
sem za trenutek zamudil in
naenkrat zaslišal krik. Po-
gledal sem kvišku in videl,
da se je artistki zadrgnila
vrv okoli vratu. V nekaj se-
kundah smo jo rešili in pre-
pričan sem bil, da me bodo
pretepli. Toda njen mož je
pristopil k meni in rekel:
,Hajde Bosanec, pridi, gre-
va na kozarček!'«
nasmihajo, ah se nasmihajo
temu, ker vedo, kako cenena
zabava je to. Vse, kar delajo,
delajo z vehko grenkobe.
Cirkuško življenje izumira.
Razmišljam, kaj bodo počeh
čez leta. Lani sem v Beogra-
du gledal metalca nožev, od
katerega sem se tega učil tu-
di jaz. Njegova žena mu še
samo asistira, lyegova hčer-
ka, ki je imela takrat, ko sem
bil v cirkusu še jaz, pet let,
pa danes izvaja pirueto smr-
ti. Ima še hčerko, ki je sedaj
stara okoh pet let in že nasto-
pa. Jaz vem, kam vodi takš-
no življenje. Občinstvo
o njih ne ve ničesar. Mishjo
si - cirkusantje, prav briga
jih za vse! Jaz pa vem, kako
hudo se po vsaki predstavi
napijejo. Žalostno je.«
Iz Cirkusa čez mejo
Pravzaprav niti ne vem,
kako zlepiti odlomke Slobo-
danovega življenja v pravil-
no, v po vrstnem redu slede-
čo si podobo. Pa saj to ni niti
pomembno. Zanimivejše je,
da se je ena izmed njegovih
zivljerxjskih epizod odvijala
tudi v Angoh, kjer je bil kot
delavec z gradbenim podjet-
jem. Gradili so vojaško leta-
hšče.
Slobodan pravi, da po na-
ravi ni len. Tudi deset in več
ur dnevno lahko dela. Le
preostah prosti čas rad pora-
bi zase in ga začini z doživetji
po lastnem okusu. »V Angoh
so v prostem času vsi spah.
Nekateri sami, drugi s kuha-
ricami. Jaz pa sem se rad po-
tikal z mačeto, ki mi jo je
podaril neki domorodec, po
okohci. Nekoč sem prišel do
skupine hiš, obdanih z ogra-
do, kjer so se igrah otroci.
Obstopih so me in radoved-
no smo se gledah. Malce me
je bilo strah. Ker človek na-
redi vedno najbolj neumne
stvari v nenavadnih situaci-
jah, sem iz žepa potegnil
bonbone in jim jih ponudil.
Razbežah so se kot da bi
imel v roki kačo. Ko sem pri-
spel do našega prebivahšča,
sem se posvetoval s kuhar-
jem, ki je njihove navade bo-
lje poznal. Prihodnji dan mi
je napolnil boršo s pašteta-
mi, klobasami in drugimi ži-
vih. Zopet sem odšel k tem
hišam sredi džungle in boršo
postavil na tla. Nekaj časa so
se vsi vedh kot da me ni. Na-
to pa so se radovedno pričeh
okoh mene smukati otroci.
Počasi sem odpiral pašteto.
Naredil sem cel ritual in jo
nato pričel jesti. Otroci so
me posnemali in za njimi tu-
di odrash. Nato so se moji
obiski s polno boršo jedil na;-
daijevah vsako nedeljo. Prav
lepo je bilo, »se spominja.«
Tudi v Iraku je delal. Toda
z medčloveškimi odnosi ni
bil zadovoljen. Zato je
z dvignjenim palcem prepo-
toval več tisoč kilometrov do
Beograda.
Bohemsko življenje
med Romi
Ko je bilo Slobodanovih
avantur za cel koš, ko se je
ločil od žene, s katero ima
dva sinova, ko se je vrnil iz
Iraka, seje poizkusil na ama-
terskih gledaliških odrih. In
ko je prvič stal pred občin-
stvom, je, kot trdi sam, začu-
til, daje končno našel pokhc.
Igral je tudi v beograjskem
»Zvezdara teatru«, l^er so ga
opažih gledahščniki iz Le-
skovca. Povabih so ga k so-
delovanju. Tam pa ga je od-
imi Milenko Maričič, profe-
sor beograjske igralske Aka-
demije in ga povabil na spre-
jemne izpite. Slobodan je po-
mišljal, saj mu je bilo že 28
let, toda končno se je odločil
in opravil sprejemne izpite
ter postal bruc. Življenjsko
akademijo pa je z odhko
opravil v tistih letih, ko o vi-
soki šoh sploh še ni razmi-
šljal. »Vse, kar igram, mi ni
treba igrati, kajti vse življenj-
ske situacije poznam. Oku-
šal sem jih na lastni koži.«
Danes živi Slobodan pravo
umetniško življenje. Na 18
k^^adratnih metrih stanuje
s perzijsko muco Minou v,
kot sam pravi, najbolj zlo-
glasnem delu Beograda.
Imenuje se Dorčev. Živi med
Romi. »Sem v centru, a v bi-
stvu na obrobju. »Prebujati
se prične proti poldnevu.
Najprej pokhče prijatelje, za
katere ima zadnje čase neko-
hko manj časa, nato se od-
pravi na sprehod do bhžnje-
ga Kalemegdana, potem na-
hrani sebe in svojo sostano-
valko. Vsak dan se mudi tudi,
v Ateljeju 212. Tam ne igra,
le čudovito igralsko atmosfe-
ro vonja. Zvečer se odpravi
na Knez Mihajlovo, ko se uri-
ni kazalci nagibajo krepko
proti polnoči, pa pogleda še
v kavarno Bojan Stupica, ju-
goslovimskega narodnega
gledahšča, kjer se zbirajo lju-
dje iz filmskega in gledah-
škega sveta. Ko se vrne do-
mov, prebere še kakšno knji-
go in okoh štirih zjutraj uto-
ne v spanec.
Razkuštrano življenje je
Slobodanu odpihnilo vse
predsodke, mu razširilo ob-
zorja in morebiti tudi zato
o jugoslovanskem trenutku
razmišlja drugače. Navdu-
šenje nad Slovenijo in pravi,
da mu je bilo povsod. Kjer je
do sedaj že bil, lepo. »Po vsa-
kem povratku v Beograd pri-
jateljem že kar presedam
s svojimi hvalospevi Slove-
niji. Prepričujem jih, naj jo
doživijo na lastni koži in naj
ne zaupajo slepo tistemu,
kar prebirajo v časopisih.«
Bilje v Zagrebu, Sphtu, na
Kosovu, skratka - obredel je
Jugoslavijo. In nikoh se mu
ni nikjer nič pripetilo. Nika-
kršnih nacionahstičnih izpa-
dov ni bil deležen. »Ves naci-
onalizem je le pranje mož-
gan,« je razmišljal ob TDF
v Celju. »Predlagam, da se
mi lepo družimo in pustimo
pohtike, naj govore svoje,« je
sklenil pogovor.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
PowabHenl k razmIšUanJu
V Jugoslavilo, ne v Evropo
čeprav je Janez Janša na portoroškem kongresu takšnih
in drugačnih mladincev izjavil, da znajo biti kandidatne hste
za spomladanske vohtve nič več in nič manj kot spiskj za
aretacije, si večina predstavnikov v vrhovih slovenslcih zvez
vendarle domišlja, da zdaj pa gre za res! V tej dirki, kjer seje
že shšal startni strel, cilj šele postavljajo in tudi vsa druga
pravila si bodo sodniki, kot izgleda, sproti izmišljah. V tej
tekmi ima ZK strahotno prednost in zdi se, da jo z uigrano
mlado ekipo še povečuje. Pospeševanje ZKS, ki jo zaenkrat
»bremzajo* le zasoph koraki t. i. zdravih sil, pa ni le v rokah
rdeče-rumenih. Videti je, da tudi predstavniki drugih partij
izdatno prispevajo k pospeševanju ZK.
Volilna zmaga bo v korist te ah one partije izbojevana
v Sloveniji, ne le v Ljubljani! To pa je edina šibka stran
komunistične ofenzive v Sloveniji, saj imajo v bazi precej
lesene kadre, ki ne dojemajo sprememb, zapisanih tudi
v ustavi. Zveza komunistov ima v Sloveniji najbolj kvah-
tetno razpredeno mrežo, medtem ko se druge partije šele
borijo z vzpostavljanjem področnih podaljškov svojih zvez.
Ravno s temi pa pogosto dajejo komunistom tisti pospešek,
ki sem ga omenil. Gre za to, da se ti področni odbori razno-
raznih strank obnašajo na las podobno občinskim komite-
jem velike komunistične sestre in namesto, da bi izkoristili
občinski vakuum pohtičnih pobud, večidel preživljajo
v debatnih večerih pljuvanja po sedanjem sistemu, hkrati pa
čakajo na ukaze« centrale. Zastrašuječe je, da prenekateri
teh mladih novopartìjcev še niso dojeli, daje lasten program
alfa in omega dela kakšnega področnega pododbora, ne pa
da kot brevir prebirajo splošni repubUški program, sestav-
ljen v centrali. Poleg tega je presenetljivo, kako se vse
partije, od komunistov naprej, v svojih splošnih programih
zazvemajo za iste cilje...! Človek že željno pričakuje kakšne
odtrgane anarhiste, ki bi zdajšnjo programsko slogo in laze-
ive za »volilci« postavih na idavo-
V tej slovenski partijski homogenizaciji (vsi smo dobri
ljudje), se zdi, da s svojo nadstrankarsko in planetarno
formo štrlijo malo stran le Zeleni Slovenije. Toda njihov
vitalni del programa je vsesala tudi ZKS, Zeleni pa si
nemalo politične škode povzročajo s svojo rahlo odleplje-
nostjo od tal. V mishh imam predvsem tiste zahteve orto-
doksnih ekologov, ki zapovedujejo prepoved vsakdanjih
mahh užitkov, če le-ti le malo smrdijo po onesnaževanju
okolja. Jaz seveda ne morem reči, da so takšna načelna
stališča slaba, toda za Zelene Slovemje ne bom volil zaradi
tega, ker ne nosijo krznenih plaščev, ne jedo mesa, ne pijejo
alkohola, ker »špecarije« ne zmečejo v PVC vrečke, ne
gledajo pornografskih shk, ker se zavzemajo za čistokrvno
slovenščino (en Toporišič na eno Slovenijo je čisto dovolj) in
ker se pred novinarji skrijejo s prižgano cigareto v stranišče.
Za Zelene Slovenije se bom odločal, če bodo resnično hoteh
zapreti NEK in RUŽV, ti dve največji rakasti buh na sloven-
skem telesu, če bodo resnično hoteh ustaviti Jesenice,
Kidričevo, Ravne, Štore... te največje požeruhe energije
v Sloveniji in če se bodo, ne čisto na koncu, zavzeh tudi za
takšne radikalne predloge, kot je legalizacija droge, kar bi
preprečilo tovrstno črno borzo in omogočilo lažjo kontrolo
ter zdravljenje in odpravljanje narkomanije.
In ko bo pomlad prišla in z njo svobodne vohtve (kdaj bo
tista pomlad in tiste vohtve, pa ne vem povedati), pa bodo
slovenski vohlci najbrž že tako zmedeni od vseh strank, da
bodo v svoji prirojeni konzervativnosti gotovo izbrah seda-
nje komuniste, ki nam tako samozavestno mahajo z modro
zastavo in nas vodijo proti evropski kvahteti življerija. Kaj
pa to je, še ne vemo in če bomo morali »šlepati« s sabo vso
jugomitingaško folkloro, ne bomo izvedeli nikdar! Našo
demokracijo pa bodo potlačili križi in težave, kot so Milana
Kučana v Mladini.
Žal Slovenija ni nedotakljivi otok v Jugoslaviji in tudi (še)
ni del Evrope. Je samo vprašanje, ah bo vsa Jugoslavija
dopustila demokratični preporod, ali pa bo buržujcem uspel
izvoz birokratske antirevolucije (kot jo imenuje Ciril Zlo-
bec) v Slovenije. Če se bo zgodilo to drugo, potem bo strah
Janeza Janše, omenjen v uvodu tega zapisa, gotovo postal
resničnost
PETER REZMAN
20. STRAN - NOVI TEDNIK
23. NOVEMBER 1989
Everest Je vse zavrnil
Vreme pod Everestom se«
tudi proti koncu septembra
ni ustalilo; kakšno dopold-
ne, ko se je zjasnilo, smo
drug drugemu dajali po-
gum, a je ponavadi že po-
poldne začelo ponovno sne-
žiti. Časa je bilo samo še šti-
rinajst dni in vedeli smo, da
se bo vreme v tako kratkem
času težko ustalilo. V sxpj
dnevnik sem takrat zapisal:
»Če bo potrebno še enkrat
v steno, me bo strah. Strah
za obstoj, strah pred resni-
co. Dvom se je naselil v nas.
Ne bo vrha. Pa tako smo si
ga vsi želeli in moja največ-
ja želja bo odplavala kot ju-
tranja rosa.«
Sosednja, japonska odpra-
va je vremenu navkljub po-
skušala. Vendar je začelo
plaziti in ostaM so ujeti v ta-
borih - alpinisti in Šerpe.
Naše Šerpe so potem cel dan
molih, da bi srečno prišh iz
stene. Tudi sam bi mohl, če
bi vedel, da bo kaj pomagalo.
Neko lepo jutro so Marjan,
Slavko, Božica in Beno izko-
ristih za vzpon na bližnjo go-
ro. Vendar pa jih je zajel plaz
in skupaj s tonami snega so
drseli 300 metrov globoko
preko skalnih skokov. Kljub
vsemu so jo poceni odnesli
- Marjan je imel nalomljenih
nekaj reber in poškodovano
ramo, Slavko pa kolenske
vezi. Ostala dva nista bila
v glavnini plazu in sta dosti
manj drsela, še dolgo po tem
pa jima je ostal strah v ko-
steh. Najhuje pa je bilo, da
smo ostah brez dveh dobrih
plezalcev.
Zadnji poisicusi
v začetku oktobra, ko se je
vreme popravilo, je stena
spet oživela; ostah smo samo
še mi Japonci in Čilenci,
ostali so med slabim vreme-
nom pospravih stvari in
odšh.
Prva skupina je naletela na
pravo razdejarye v naših
zgornjih taborih; plazovi so
nam zasuh šotor pod steno
in odnesli del snežne luknje
na dvojki. Drugi skupini je
potem uspelo, da je končno
postavila tabor III. Veter pa
je vse močneje bičal pobočja
Everesta in mraz se je
okrepil.
Beno, Božica, Bero in
2 Šerpi so bih na vrsti, da
postavijo tabor IV na višini
8200 metrov, zaradi plazov
pa so se že pred dvojko obr-
nih in sestopih, tako da je
vse ostalo na moji skupini.
Od Milana, Danija in mene je
bilo odvisno, če bo odprava
uspešna, Slavko, ki je bil ves
čas z nami, pa zaradi poško-
dovanih vezi ni mogel več
v steno. Ostah del ekipe je
naredil v steni, kar je bilo
mogoče. Veseh so bih, da jim
ni bilo potrebno več v steno.
Ostah so živi, nas tri in
5 Šerp, ki so nas spremljale,
pa je najhuje šele čakalo.
Zdravnik nas je pred vzpo-
nom še enkrat pregledal. Kar
malce siten je bil z vsemi
vprašanji. Večer pred vzpo-
nom nam je dal še infuzijo.
vsak je dobil 2 htra tekočine,
ki pospešuje apetit in nekaj
dexametazona, ki širi žile.
Ponoči nisem mogel spati;
po glavi se mi je sprehajala
ena sama želja - kljub vse-
mu, kar se bo dogajalo v na-
slednjih štirih dneh, rad bi
živel in se vrnil brez ozebhn.
Boj z vetrom in
mrazom
v temi devetega oktobra
smo odrinih in brez večjih
težav prišh v luknjo-hladil-
nik na dvojki. Vsi skupaj
smo bih nekoliko živčni in
nekdo v bazi se je spomnil,
da nam je po voki-tokiju
spustil malo zabavne glasbe.
Naslednji dan smo zaradi
megle in sneženja ostah
v luknji. Bil je to zadnji re-
zervni dan, ki smo si ga lah-
ko še privoščih. Toda čaka-
Mojo udeležbo na odpravi
so omogočile: Zlatarne Ce-
lje, Konus Slovenske Konji-
ce, ZTKO Šentjur, Obrtno
združenje Šentjur, Železar-
na Štore, Alpos Šentjur, za-
varovalnica Triglav, Metka
Celja, PD GRS Celje, SO
Šentjur, Petrol Celje, hala
Golovec, Lesnina P.C. Le-
več, Kovinotehna, Elektro
Celje. DOPS Šentjur, Lesna
Slovenj Gradec, Gorenje
Velenje, Splošna banka Ce-
lje, Komunalno podjetje
Šentjur, družina Moser,
Stanka in Dare Volk in
Branko Dobnik.
nje je še zaostrilo igro z živci;
nikoh se mi ni niti sanjalo,
da bom kdaj obremeryen
s tako skromnimi željami
- ostati živ in zdrav.
Severna stena je visoka
2900 metrov, široka pa 7 ki-
lometrov. V tem času so, po-
leg nas, poskušali priti na
vrh Američani, Španci,
Francozi, Grki, Japonci in
Čilenci. Nobenemu ni uspe-
lo, najvišje pa so prišli Či-
lenci - do 8200 metrov. Ven-
dar so precej tvegali in en
alpinist je močno pomrznil
v prste, drugi pa dobil
pljučni endem.
V dvojki smo precej pih in
jedh, do pogovora pa nam
nekako ni bilo; vsak je bil
nekohko zamišljen. Dani
nam je za večerjo odprl že ne
vem katero konzervo. Pojed-
h smo še nekaj klobas in pi-
škotov ter čokolade, popih
precej tekočine, saj človek
na takšni višini hitreje dehi-
drira.
Naslednji dan smo še
v spahüh vrečah imeh zvezo
z bazo, ob polenajstih pa
smo se odpravih proti trojki.
Veter in mraz sta vse močne-
je pritiskala.
Prispeh smo do White
Limba. Zavedh smo se nje-
gove nevarnosti, a potrebno
seje bilo nekako pregoljufati
više. Kar dvakrat so nas zaje-
h plazovi, da smo viseh kot
banane z dreves, a so napete
vrvi zdržale. Zares grozen
občutek, ko te snežna gmota
tišči proti vzno^u stene in si
odvisen samo od prižeme in
vrvi.
Pod Everestom smo preži-
veli 64 dni, od tega pa je kar
51 dni snežilo. Plezalo nas je
18 ljudi, ki smo se v pov-
prečju 2,4-krat znašli
v snežnem plazu. Tudi
zdravnik je imel precej de-
la. Zdravil je en pljučni en-
dem, dve pljučnici, en živč-
ni zlom in nekaj poškodb.
Sčasoma pa me ni bilo več
strah. Postal sem ravnodu-
šen do vsega, kar meje obda-
jalo.
Popoldne smo prišh do šo-
tora na trojki, ki pa je bil či-
sto polomljen in prekrit
s snegom. V tako nevarnih
razmerah ni bilo nobenega
upanja za vrh.
V načrtu smo imeh, da bi
naslednji dan postavili tabor
štirico na višini 8200 metrov,
potem pa še ponoči s kisiko-
vimi bombami odšh proti vr-
hu. Na trojki sem odložil na-
hrbtnik in šel pogledat,
kakšne so razmere višje. Ča-
kal me je kložat sneg in me-
stoma ledene plošče. Kar po-
zabil sem na čas, ko sem se
vzpenjal in prilezel nekako
do višine 7800 metrov. Do-
bro sem se počutil, saj sem
med fotografiranjem okohce
celo pokadil cigareto. Med
javljanjem v bazo sem sporo-
čil, da bomo naslednji dan,
nevarosti navkljub, naskoči-
h vrh skupaj s petimi Šerpa-
mi. Takrat še nisem vedel, da
sem stal na najvišji točki
v severni steni Everesta, ki
jo je dosegla naša odprava.
Spet v snežnem
plazu
Previdno sem se začel
spuščati proti trojki. Vseeno
je počila večja ledena plošča
in skupaj z večjo gmoto sne-
ga sem začel drseti proti do-
lini. S prevah in kriljenjem
(kot pri plavanju v vodi) sem
se uspel prikopati do roba
plazu in se ustaviti. Sneg je
zgrmel dva tisoč metrov glo-
boko, meni pa je sreča spet
podala roko - ostal sem živ.
V zadnjih dveh mesecih je
bil to že tretji plaz, ki sem ga
preživel.
Milan se je odločil, da bo
takoj sestopil, zakaj razmere
so bile res nemogoče, z Daru-
jem pa sva vztrajala na trojki
in preživela eno najtežih no-
či. Proti jutru je veter raztr-
gal še ostanke šotora, veter
pa je nanosil snega. Nekoh-
ko sem omrznil v palec na
levi nogi. _^
Končno je vsa ekspedicija
prišla do spoznanja, da s ci-
ljem, za katerega smo garah
dva meseca, ne bo nič. Ž me-
šanimi občutki sva z Daru-
jem sestopala; neizmerno ve-
sela in razočarana hkrati. Ko
sva sporočila v bazo, da se
vračava in da je odprave ko-
nec, je bilo vse tiho. Še veter
je utihnil. Moje mish pa so
odhitele domov k družini;
vračal sem se kot poraženec
in zmagovalec hkrati.
Konec
Na fotografìji levo je vrisana jugoslovanska smer in najvišja dosežena točka 7800
metrov, do katere je prišel Aco Pepevnik. Desno so poskušali Japonci in Čilenci, po
grebenu pa Američani, Francozi, Spanci in Grki. Letos nobeni odpravi ni uspelo priti na
vrb zaradi slabega vremena. Zadaj desno je prav tako osemtisočak Lotse. Na vrb so letos
poskušali priti Poljaki na čelu s slavnim Jerzyjem Kukuczko, ki je kot drugi človek
stopil na vseb 14 osemtisočakov na svetu. Poljaki so vztrajali v steni dlje kof Jugoslo-
vani, 24. oktobra pa se je zgodila nesreča - Kukuczka je zdrsnil na višini nekaj več kot
8000 metrov. Padel je skoraj 3000 metrov globoko pod vznožjem stene, kjer so tovariši
kasneje našli njegovo truplo.
Šerpa Dorje - tebta 50 kilogramov,
nosi pa kar 25 kilogramov.
Premaknjena baza ABC - V teb šotorih je bilo nekoliko več udobja, da smo se
lahko vsaj malo spočili med garanjem v steni.
PowabUenI k razmIšUanlu
Nepraznično razmišlianle
Sprašujem se, kako doživljati praznik naše federa-
tivne države, v kateri so odnosi med narodi in narod-
nostmi skaljeni do brezupa, gospodarske in socialne
razmere obremenjene z več tisoč odstotki inflacije,
n^širša javnost zmedena in domala paralizirana z vul-
kanskimi izbruhi novih spoznanj, idej in nasprotujočih
si pobud, poUtika pa pragmatično usmerjena zgolj
v sprotno resevaiye najnujnejšega. Kako se slovesno
spominjati II. zasedanja Avnoja, v imenu katerega
danes nastopajo vse opcije nadaljnjega razvoja Jugo-
slavije. Od tiste, ki nas želi dokončno prikleniti v real-
sociaUstični geto enakosti v bedi in brezpravju, prek
tiste, ki nas želi z zadnjimi šansami in napori priklopiti
na bliskoviti razvoj najrazvitejšega dela sveta, do tiste,
ki še vedno utopično verjame v možnost vmesnega,
kompromisnega, izvirno jugoslovanskega razvoja.
Kako praznovati agonijo države v svetu, kjer se
domala prijazno sporazumevata tradicionalno
sovražni velesili, v katerem je spontana človeška želja
po osvoboditvi dobesedno razbila berlinski zid kot
simbol hladne vojne in železne zavese med vzhodom
in zahodom, v katerem se celo južnoafriški rasisti odre-
klo načelom in praksi resnega razlikovanja... Kako
sprejemati mednacionalne nestrpnosti in sovražnosti
med jugoslovanskimi narodi v svetu, v katerem sta se
razredno in nacionalno vprašanje že umaknila vpraša-
nju temeljnih pravic in svoboščin slehernega posamez-
nika. Kot da bi se vse zgodovinske zablode in napeto-
sti, tabuji in utopije, družbene travme in mitologije iz
sveta pretočile v konglomerat balkanskega minimun-
dusa, v katerem se prepletajo odsevi idej in praks
vzhoda in zahoda, postindustrijske družbe in 19. sto-
letja. Ali bomo vse to zmogli zdržati in preobrniti
razvojne tokove v pozitivno smer?
Odgovor na vprašanje, ki si ga zastavlja vsak in od
katerega zavisi prihodnost vsakega med nami, gotovo
ni preprost niti enoznačen. Posebej se bojim pri tem
iskanju novih »nezmotljivih« prerokov, novih črnobe-
Mh poenostavitev in njihovih karizmatičnih izrekoval-
cev. Ne dvomim pa o tem, da je mogoče razvijati
nadaljnje življenje v Jugoslaviji le na osnovi trajnega
in doslednega spoštovanja suverenosti in enakoprav-
nosti narodov in narodnosti v njej ter soglasnega reše-
vanja skupnih zadev. Prav tako je nujni pogoj tudi
dosledno spoštovanje temeljnih človekovih pravic in
svoboščin na slehernem kotičku naše države. Rešitve
ne vidim v begu pred Balkanom v Evropo, sa/ nam ta
ne ponuja prav nič varnejšega zatočišča, če si ga sami
s kakovostjo in prodornostjo materialnih in duhovnih
rezultatov ne bomo izborili. In da bi bih uspešni
v Evropi, bi morali biti uspešnejši in prodornejši že
danes in tukaj v Jugoslaviji. V svojo in skupno korist.
Prav nič nemogoče ni, da bi nam velik del Jugoslavije
pri tem sledil.
SLAVKO PEZDIR
23. NOVEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 21
»Tam na klancu je vse živo
vkup so iz vasi otroci
vsak sani v premrli roci
vozi in drži se krivo«
Tudi Damjan je s Klanca,
tistega pri Dobrni!
Tudi on bi rad bil med njimi!
VSE KAŽE, DA MU BO USPELO!
Tu so imena tistih, ki so se pridružili vsem, ki so doslej zbrali že
410.000.000 din za nakup električnega invalidskega vozička za
našega Damjana.
V akciji NT&RC smo v enem tednu zbrali
50.000.000 din
22. STRAN - NOVI TEDNIK
23^0VEMBE^989
Namesto uvoila
Rojstni dan naše domovi-
ne je velik dan za prvošolč-
ke, saj jih takrat sprejmemo
med pioniije.
Spominjam se dneva, ko
sem postala jaz pionirka. Ne-
strpno sem čakala na ta dan.
Zunaj je hlo kot iz škafa, ne-
bo je bilo mračno, nad goro
so se prepletali gosti, črni
oblaki, a v naših srcih je tlelo
mnogo iskric, sßj smo se za-
vedali pomembne misU:
»Poštah bomo pionirji.*
Ko so nam starejši učenci
zavezovah rutice in na glavo
dajali pionirske čepice, smo
ponovno staM in ne samo sr-
ca tudi oči so nam žarele v ti-
sočih lučkah. Na vrsti je bila
zaobljuba. Čeprav majhni in
še neizkušeni, smo razumeli,
kaj pomenijo besede, ki smo
jih nerodno ponavljali. Ne-
koč bomo pomembni, brani-
li bomo domovino, jo reševa-
U težav... To so bile naše mi-
sli, naše želje. To je bilo ta-
krat. Sedaj je drugače, če-
prav se cicibani še vedno ta-
ko vestno pripravljajo na
svoj »veliki dan«.
Sedaj smo nekdanji prvo-
šolčki čepice in rutice že pre-
rasli, čeprav smo še vedno
pionirji. Nekdanje misli in
želje so se razblinile, v naših
glavah so se porodila mnoga
vprašanja, ki jih ne znamo
razrešiti. Kdo nam bo pri
tem pomagal? Vsak dan se
potapljamo v morje proble-
mov, kijih ne zna nihče reši-
ti. Bo to uspelo naši genera-
ciji? Bomo še kdaj lahko po-
miriU narode, ki so sprti?
Kje je naša bodočnost? Bo-
mo nekega dne zaživeli
v srečni in enakopravni do-
movini?
Kohko vprašanj se mi še
porodi ob misli na domovi-
no! Srčno si želim in upam,
da se bo našla generacija, ki
bo izboljšala naš položaj in
narode povezala v bratstvu
in enotnosti. Bojim pa se, da
so to le misli in želje...
BERNARDA LEVA, 7. b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Prispev0k sem izbrala na-
mesto uvoda v Otroški vrti-
ljak v današnji, praznični
številki. Vsem novim pi-
onirjem želim predvsem
mimo in srečno otroštvo.
Nadja
Lakota
Ko zvonec zazvoni
sošolka Mihelca
k vratom hiti.
Hiti, hiti,
ker kosilo
ji strašno diši.
MARIJA BOŽIČEK. З.Г
OŠ Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
MoJe otroštvo
živim v dobri družini. Moje
otroštvo je posvečeno zadovolj-
nemu življenju. Starši se veliko
ukvarjîgo z mano in z mojim sta-
rejšim bratom. Mama in oče nista
zelo stroga, zato se mi jih ni treba
bati in skrivati stvari pred lyimi.
Z mojim šolanjem in ocenami sta
zadovoljna. Če pa dobim slabo
oceno, mi rečeta, da se je treba
bolj učiti. Saj vem tudi sama, da
se moram učiti, a se mi vedno ne
da. Moje otroštvo je zdravo in
sito.
NATAŠA ZUPANČIČ, 5.a
COŠ Fran Roš
CELJE
Gledali smo
Copralco Zofko
Na 17. Tednu domaćega filma
v Celju smo si učenci od 1. do 5.
razreda ogledali film Copmica
Zofica. Povprašala sem sošolce,
kaj menijo o filmu. Takole so mi
odgovorili:
Copmica Zoflca je bila prijazna
inje pomagala škratu. Vse ostale
lutke pa so bile hudobne in mi
niso bile všeč. (Nežka)
V filmu dobrota zmaga nad hu-
dobijo. (Nataša)
Coprnica Zofka je dala svojo
čarobno moč, da je rešila škrata.
(Urška in Robi)
Prijatelju je treba vedno poma-
gati v nesreči, pa naj stane, kar
hoče. (Blaž)
Znak, da je copmica posta'a
človek, je solza, ki ji je na koncu
pritekla iz oči. (Nenad)
V pravljicah so coprnice hu-
dobne. V filmu pa je bila copmi-
ca Zofka prijazna. (Mateja)
Film mi ni bil všeč, ker so bile
lutke grozne. (Matej)
V filmu so bile lutke hudobne,
le Zofka in škratek sta bila do-
bra. (Zoran)
Všeč mi je bilo, ker je Zofka
postala človek, ker je svojo ča-
rovniško moč žrtvovala za to, da
je rešila prijatelja. (Tomaž)
Na splošno nam film ni bil
všeč, le Zofka nas je pritegnila.
Nežka Ceglar, 5.a
COŠ Fran Roš
CELJE
Jaz bi mi...
... pilot. Vozil bi potniško letalo.
Čeprav vem, da je to nevaren po-
klic, mi je vseeno všeč. (Tine)
...zdravnica. Zdravila bi bolne
ljudi. (Sara)
... miličnik, ki bi ustavljal šoferje
avtomobilov in delal »vinske te-
ste«. (Primož)
... učiteljica. Učila bi in vzgajala
mlade ljudi - učence. (Tanja)
...zdravnik. Dajal bi injekcije
bolnim ljudem in porednim otro-
kom. (Stani)
... lovec. Streljal bi bolne živali.
(Slavci)
...potapljač. Potapljal bi se
v morske globine in odkrival
podvodne skrivnosti. (Boštjan
V.)
...gasilec. Želim pomagati lju-
dem v nesreči - pri požaru.
(Tomas)
... pastir. Pasel bi živino. (Ljubo)
...tudi pastir. Pasel bi živino,
igral na frulico. Pastir bi bil rad
zato, ker imam rad živino.
Učenci 2. r.
OŠ KOMPOLE
Za perzijsko muco:
nedelja 10.30!
še пекгц dni in vse bo jasno: perzij-
ska muca bo dobila novega gospodar-
ja, enega od naših mladih bralcev, ki
so z risbicami sodelovah v akciji celj-
skega Felinološkega društva.
Na naš naslov je prispelo več kot 150
risbic in slik s podobami mačk in mač-
konov. Vse bodo razstavljene v Golov-
cu na 3. mednarodni razstavi mačk. Za
naše mlade risarje bo najpomembnejši
čas nedelja ob 10.30. Takrat bodo na
prireditvi razglasih zmagovalca likov-
ne akcije, tistega torej, ki bo dobil per-
zijsko muco.
Povedati pa moramo tudi še nek^j
o sami razstavi: na Golovec bodo last-
niki pripeljah blizu 400 muc vseh pa-
sem iz vse Evrope. To bo prva tako
vehka razstava v Celju in tretja v Slo-
veniji, zato je noben ljubitelj prijaznih
štirinožnih prijateljic ne bi smel zamu-
diti.
Na razstavi bodo, seveda, tudi izbirah mačje lepotice in
podehh nagrade. Vse, kar se bo dogajalo na razstavi bo
spremljal tudi Novi tednik in o tem poročal v prihodnji
številki. Najbolje pa je, da si vse skupaj tudi sami ogledate.
Pa še to: Ta teden je komsija izbrala tudi najlepše tri
risbice zadnjega »polfinala«. Imena bomo objavih prihod-
ryic.
Muca potrebuje skrb in nego. Zato
se bodo morali tudi starši nagrajenca
strinjati, da bo pri hiši še en družin-
ski član.
Piko Nogavičko Je narisala ALENKA
BISTROVJĆ, 2. b, OŠ Peter Ерпф>Јш-,
ŽALEC
NAORAJIME
ATKINE
Atkina zanka
»Pripravljena je nova nagrada za našega reševalca.
Tudi tokrat jo je prispeval AERO. Rešiti morate zgor-
nji anagram, ga napisati na dopisnico in poslati na naš
naslov. In počakati na žrebanje.
Vaša Atka*
Rešitve pošljite do torka, 28. novembra 1989 na
NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE.
Rešitev iz prejšnje številke je Tehnološko društvo.
Nagrado pa dobi: ROMANA ZAVRŠNIK, Ložnica 35/
č, 63310 ŽALEC.
Kocenova 2
OBISKI KULTURNIH PRIREDITEV:
28. 11. OPERNA PREDSTAVA
OTHELO
v CANKARJEVEM DOMU
05. 12. SOLISTIČNI KONCERT:
VICE VUKOV v KONCERTNI
DVORANI VATROSLAV LISINSKI
V ZAGREBU, GOSTI: DIANA HILJE,
sopran ansambel Ex Panonia,
voditelj: Oliver Mlakar
27. 12. OPERETA VESELA VDOVA
V CANKARJEVEM DOMU
SMUČANJE V DOMOVINI IN TUJINI
ZELO UGODNO:
TEDENSKI PAKETI Z LETALOM NA
MALTO IN TUNIS ŽE OD 251 US
$ DALJE.
HMEZAD-DURI ŠEMPETER
Nova družba z omejeno odgovornostjo HMEZAD
DURI (bivši LIK Savinja Šempeter)
objavlja,
da glede na novo organiziranost podjetja
vrši uslužnostni razrez hlodovine
za vse pravne in fizične osebe.
Podrobnejše informacije na telefonski št. 701-113,
701-232.
KOLINE
da se ti cedijo sline!
GOSTIŠČE NOVAK
GOTOVLJE
od petka, 24. novembra dalje
Komisija za delovna razmerja
DO Fotolik Celje
razpisuje
prosta dela in naloge:
1. Vodenje komerciale
Pogoji: višja šola ekonomske ali komercialne smeri
(VI. stopnja).
3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih;
aktivno znanje nemškega jezika;
delo za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece.
2. Terenski komercialist za prodajo
grafičnih storitev
Pogoji: srednja šola komercialne smeri (V. stopnja).
2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih;
prednost imajo kandidati z izpitom B kategorije In
lastnim vozilom;
delo za nedoločer. delovni čas s poskusnim delom
3 mesece.
3. Ofset tiskar
Pogoji: ustrezna izobrazba IV. stopnje;
dve leti delovnih izkušenj;
delo za nedoločen čas s poskusnim delom 2 meseca.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in
kratkim opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati
pošljejo v 8. dneh Komisiji za delovna razmerja DO
Fotolik Celje. Muzejski trg 8.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni od
dneva objave.
objavlja
javno dražbo
za nepremičnine in premičnine:
1. Brunarica - montažna hiša tip B-20 proizv.
SMREKA Gornji grad z zidano kletjo, priključki, ko-
munalno ureditvijo in opremo ter pripadajočo stavb-
no in funkcionalno zemljišče v izmeri 600 m^ Nepre-
mičnina stoji na parceli 36/2 in 41/2 k.o. Vrhe nad
Trbovljami. Izklicna cena 57.000 DEM preračunano
v dinarje.
2. Prikolica IMV tip ADR!A 305 SLB letnik 1977.
Izlicna cena 30.000.000 din.
3. Osebno vozilo LADA karavan, nevozen. Izklicna
cena 22,500.000 din.
4. Viličar INDOS 21, nevozen. Izklicna cena
50,000.000 din.
5. Kompresor TRUDBENIK z elektromotorjem 45 KW
izklicna cena 22,500.000 din.
6. Več elektromotorjev in zobniških reduktorjev
z elektromotorjem.
Javna dražba bo 15.12.1989 ob 10.30. uri v prostorih
Ferralita, Cesta žalskega tabora 10.
Ogled premičnin pod točko 2 do 6 bo organiziran 14.
12. 1989 od 10.30 do 14. ure. Interesenti naj se
zglasijo pri vhodu v Ferralit, Cesta žalskega tabora
10.
Ogled brunarice na Vrheh pa bo organiziran 13. 12.
1989. Zbirališče za vse interesente bo pri vhodu
v Ferralit, Cesta žalskega tabora 10 ob 10. uri.
Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti kavcijo
v višini 10% od izklicne cene pri blagajni Ferralita
v gotovini ali bariran ček.
Informacije lahko dobite tudi po telefonu 063 714-
151 pri tov. Dragotu Randlu.
FERRALIT ŽALEC
Cesta žalskega tabora 10
A. NOVEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
NOČNE
CVETKE
[ • Teden po petnajstem
0OČno-cvetniki niso razoča-
j^. Po plači so osvežili
5V0Ja izsušena telesca in si
dali novih moči, poskrbeh,
(Ja miličniki niso ostah brez
jela in napolniU tale časo-
pisni stolpec.
• Kaže, da človek niti
pred domačo hišo ni več
varen. Zoran P. iz Trnovelj
je pred hišnimi vrati napa-
del neznanec. Kaj je hotel,
ni znano. Mihčniki so ga
lonalu izsledih in ugotovih,
(Ja se je Zorana lotil Aco M.
i Opekeimiške. O svojih
pretepaških nagrgergih bo
Aco poročal sodniku za
prekrške.
• Nič bolje kot Zoranu
se ni zgodilo Viliju G. Ta je
na Muzejskem trgu nego-
val svojega jeldenega ko-
njička, ko so se ga lotih vro-
iekrvni mladeniči. Mihčni-
Id so izsledih Saša Š. z Do-
bojske ceste. Tudi on bo
gost pri sodniku za pre-
krške.
•S čalcai\jem pri zdravni-
kih je včasih Icriž. Viktor
K., ki je prišel na pregled
v intemistični oddelek celj-
ske bolnišnice, je povsem
izgubil živce. Namesto pri
zdravniku je pristal v pro-
storih za trezi^enje.
• Elizaljeta V. s Trubar-
jeve uhce je v petek omaga-
la pod pritislri mahganov.
Tohko je še bila pri sebi, da
seje pred mrazom zavlelda
na hodnik stavbe na Ljub-
ljanski 6. Od tam jo je odpe-
ljal rešilec, v Icratkem pa jo
pričakige sodnik za pre-
krške.
• Brez posebne najave
in propagande se je v bifeju
na celjsld avtobusni postaji
v petek odigral pretep,
v katerem so glavne vloge
odigrah Luka I. s Pohorske
ceste, Damir J. iz Vojkove
in Mirko B. iz Podgorja. Za-
stor so spustih miHčniki.
Drugo dejaixje sledi pri
sodniku za prekrške.
• V Škapinovi uhci sta
se sprla Ivan L. in Leon B.
Po besedah so začeh padati
tudi udarci, navsezadixje pa
jo je Leon ucvrl domov. Ta-
ko se mu je mudilo, da si je
sposodil« prvo kolo z mo-
torjem, ki ga je zagledal.
Mihčniki so našh Leona,
motor in lastnika. Zgodba
pa se bo nadaljevala na so-
dišču.
NK
Vlšle sodišče »zrušilo« primer Ceijsica icoča
Celjsko višje sodišče je v pretež-
nem delu upoštevalo pritožbo javne-
ga tožilca in razveljavilo poglavitni
del sodbe celjske enote temeljnega
sodišča Celje, ki je na sojenju Stanka
Zakelška oprostilo.
Za Celjane je to sojer\je bolj znano
kot »primer Celjska koča«, saj naj bi
bil Z^elšek večino kaznivih dejanj, ki
mu jih je očitala obtožnica, zagrešil
kot oslcrbnik Celjske koče. Za to soje-
цје je bilo seveda tudi veliko zanima-
дје. Višje sodišče je odločilo, da bo za
enajst primerov, ki jih obtožnica opre-
deljuje kot goljufije (deset jih je zdru-
ženo v nadaljevano kaznivo dejaiye
goljufije) novo зојецје. Prvotno sodbo
so razveljavih in zadevo vmih sodišču
prve stopile v novo sojenje - vendar
pred popolnoma spremei\jenim sena-
tom. Menijo namreč, da so se člani
sedargega senata do tega primera že
opredelih.
Na sklep o oprostilni sodbi se je pri-
tožil javni tožilec, ki je očital bistvene
kršitve določb kazenskega postopka
in zmotne ter nepopolne ugotovitve
dejanskega starya. Temeljno sodišče
je namreč menilo, da za očitana kćizni-
va dejaixja ni dovolj trdnih dokazov, ki
bi potrievah navedbe obtožbe; bilo tu-
di naj ne bi dovoü znakov, da je Zakel-
šek ta dejai\ja storil namenoma. Prav
tako naj bi se bil za večino poslov, ki
so kasneje poštah predmet obtožbe
(dvig denaria pri Ljubljanski banki,
narocaiye raznih stvari in opravil za
planinsko kočo) odločil zaradi priča-
kovanega nakazila Izletnika, ki mu je
dolgoval večjo vsoto denari a. Temelj-
no sodišče je vedelo, da je imel Stanko
Zakelšek namen vse te dolgove porav-
nati, saj je bil dolg Izletnika do i\jega
večji, kot rgegov do ostalih organizacij
in zasebnikov. Zato je temeljno sodiš-
če vse oškodovance tudi napotilo
k premožergsko-pravnim zahtevkom.
Višje sodišče na osnovi pritožbe jav-
nega tožilca le ni menilo tako: pritrdi-
lo je namreč trditvam tožilca, da te-
meljno sodišče v večini primerov ni
upoštevalo dopolnitve kazenskega po-
stopka. Prav tako naj bi zagrešilo še
več dejanj, ki so v nasprotju s kazen-
skim postopkom. Višje sodišče se tudi
ni strir\jalo s sklepom, da je celotni
dokazni postopek pokazal, da ni trd-
nih dokazov za obtožencev goljufivi
namen - po rgegovem mnenju je treba
vendarle vsako dejarge (ki so sicer za-
jeta v nadaljevano kaznivo dejarye)
obravnavati posebej in ugotoviti, če ni
elementov za dejarge goljufije. Na-
tančneje je treba tudi oceniti, če je bil
Izletnik Zakelšku res dolžan več, kot
on raznim drugim strankam, nezmož-
nost poravnave računov pa naJ bi de-
mantiral tudi nakup osebnega avto-
mobila v tem času. Temeljno sodišče
bi po mnenju višjega moralo posvetiti
več pozornosti lyegovemu celotnemu
poslovaryu v času, v katerem naj bi bil
zagrešil dejarya, ki so zajeta v obtožni-
ci. Skratka - po mnenju višjega sodiš-
ča je treba v obravnavi vendarle še
pojasniti vehko okohščin, zato je po-
trebno novo зојецје. Pri tem pa bo
moral tudi spregovoriti izvedenec fi-
nančne stroke.
Kot smo že poročah, je obtožnica
Stanka Zakelška bremenila nadaljeva-
nega kaznivega dejanja goljufije (v de-
setih točkah naj bi se pregrešil proti
Ljubljanski banki - dvig denéoja brez
kritja, ter raznim organizacijam in za-
sebnikom, pri katerih je naročal mate-
rial ah usluge, pa računov ni porav-
nal), goljufije (naročilo prevoza delov-
nega stroja - ta primer je zastaral) ter
poškodovanja tuje stvari (to oprostil-
no sodbo je višje sodišče potrdilo), na
osnovi še ene obtožbe javnega tožilca
pa še enega primera goljufije.
F. KRAMER
S icamnom do piena
v celjski bolnišnici še vedno
zdravijo hudo raixjenega Fran-
ca Valanta iz Titovega Veleria.
Tja so ga pripeljah v kritičnem
staixju v četrtek zjutraj. Tega
jutra so ga namreč mimoidoči
našh nezavestnega v bližini go-
stišča Grajski hram v Titovem
Velenju. Komisija ONZ СеЏе
je kaj kmalu ugotovila, da je
bil brutalno oropan, saj naJ bi
ga nekdo večlcrat udaril s kam-
nom po glavi.
Medtem ko so ponesrečene-
mu nudih prvo pomoč, so mi-
hčniki začeh iskati storilca. Že
v četrtek dopoldne so v Tito-
vem Velergu izsledih osum-
ljenca - roparski napad пгд bi
bil zagrešil 22-letni Boris T., tu-
di iz Titovega Velerya. Osum-
ljenca je še isti dan zashšal pre-
iskovadni sodnik, ki je zaixj
odredil pripor.
Kot so doslej ugotovih, sta se
oba prejšrvjo noč vračala iz lo-
kala. Pri spodrxjem delu ve-
lenjske skakalnice naj bi bil
Boris zbil Franca na tla, ga пгд-
prej obdeloval z rokama, nato
pa pograbil približno polkilo-
gramski kamen ter z дј im pet-
icrat udaril Franca po glavi. Ko
je videl, da je obležal nezave-
sten, mu je vzel denarnico ter
iz rge 3,5 milijona dinariev. Na-
to ga je pustil ležati tako hudo
ranjenega in je odšel. Vendar
seje po zaslugi hitre akcije mi-
hčnikov kmalu znašel pri prei-
skovalnemu sodniku in v pri-
poru.
Velenjski vlomi
v noči z nedelje na ponedeljek
so neznanci opravih v Titovem
Velerxju kar tri vlome. Prva
dva - v prostocarinsko proda-
jalno in Modni salon - sta si
tako podobna in opravljena na
tako podoben način, da sumi-
jo, daju je zagrešil isti storilec.
Iz prodajalne je odnesel deset
ročnih ur in štiri ogrhce - vse
vredno okoh 77 müijonov di-
nariev. V salonu pa je pobral
večjo kohčino oblačil.
Isto noč je nekdo nasilno
obiskal videolriub Branka Ro-
sela na velenjskem gradu.
Vzel je sto kaset, videorecor-
der in videoplayer in iz blagaj-
ne še 15 milijonov dinariev.
Lastnika je s tem oškodoval za
okoh 110 milijonov dinariev.
Vneli so se briketi
Prejšnji torek je nastal požar
na deponiji kuriave pri žal-
skem Kurivu. Tu so imeh med
drugim tudi brikete, ki so bih
polüriti s kartoni. Med briketi
je bilo tudi vehko prahu in, kot
kaže, je prav zaradi tega prišlo
do samovžiga. Odprt ogerg ni
nastal, zaradi tlenja pa seje va-
lil gost dim. Požar so pogasih
žalski gasilci, škode pa je na-
stalo za okoh 15 milijonov di-
nariev.
Nafta Iz rezervoarja
Pred dnevi so neznanci spet
obiskah Nivojevo gradbišče
v Proseniškem. Na rezervoar-
jih so zlomih obešanke ter iz
rgih izčrpah okoh 500 htrov
nafte.
Po sumljivi smrti
- pripor
v nedeljo opoldne so v sobi
v stanovanjski hiši na Vran-
skem našh mrtvega 56-letnega
Jožefa Zulofiča. Čeprav so ne-
kateri menih, daje umrl narav-
ne smrti, se je zdravniku iz Žal-
ca, kije truplo pregledal, zdela
smrt vendarle sumljiva. Zaradi
tega je kasneje preiskovalni
sodnik tudi odredil sodno ob-
dukcijo trupla. Ta je pokazala,
da je Zulofič res umrl zaradi
ran, ki mu jih je nekdo priza-
dejal.
Ker je bil Jože Zulofič prev-
žitkar pri Jožefu in Olgi U.
z Vréinskega 85, je sum padel
tudi nanju in po kasnejših po-
izvedbah so tega dejarga osu-
mih 36-letnega Jožeta U. Mihč-
niki so ga predah preiskoval-
nemu sodnUcu, ki je zarg odre-
dil pripor.
Bogastvo Iz avta
v soboto med 18. in 20. uro je
neznanec razbil šipo na oseb-
nem avtu na parkirnem pro-
storu ob Kopališki uhci v Tito-
vem Velenju. Iz avta Teodoria
G. je vzel usnjeno torbico z do-
kumenti ter sto mark, 10 gra-
mov zlata in tri milijone di-
nariev.
Za Likov stečal - oproščeni
Na celjski enoti temeljnega sodišča СеЏе med dolgo-
trajno obravnavo niso našh oprijemljivih osnov, da bi tri
nekdarxje vodilne delavce Lika Sa\dnja obsodih zaradi
povzročitve stečaja te delovne organizacije. Obtožnica je
namreč storitve takega kaznivega dejarya bremenila nek-
danjega direktoria Zvonka Perhča ter Ivana Grabrijana in
Metko Krelj.
V obravnavi je bilo še več drugih delavcev tega nekda-
njega celjskega kombinata, lei naj bi prikrojevai bilanco
ter zagreših še nekaj drugih kaznivih d^aig.
s steklenico po glavi
Pred dnevi sta se v samskem
domu celjskega cestnega po-
djetja sporekla 37-letni Slavo-
Ijub Duronič in 45-letm Pero
Mihjaš, oba delavca cestnega
podjetja, ki sta stanovala v tem
domu. Med prepirom naj bi bil
Duranič pograbil steklenico in
z njo udaril Milgaša po glavi.
Hudo ranjenega so prepeljali
v celjsko bolnišnico.
Pretesno Je
preiilteval
Na Delavski ulici v Sloven-
skih Konjicah je prejšnji torek
32-letni Srečko Sloser iz Slo-
venskih Konjic z osebnim av-
tom zbil 66-letnega kolesari a
Aleša Berdnika, tudi iz Sloven-
skih Konjic. Voznik osebnega
avta je zaradi srečevanja z dru-
gim vozilom zasenčil luči, ko
pa se je že srečeval, je zagledal
pred sabo kolesaria. Čeprav je
takoj zavil levo, je kolesarja
vseeno zadel. Berdnika so hige
ranjenega prepeljali v bolniš-
nico.
Zavil Je levo
Na Cesti na Ostrožno v Celju
je v nedeljo 54-letni voznik
osebnega avtomobila Milan
Stermecki iz Celja zbil 17-let-
nega motorista Borisa Griviča
iz Celja. Avtomobihst je na-
mreč na cesti zavil levo, ker se
je prestrašil, da voznik osebne-
ga avta, ki je pripeljal s stran-
ske ceste, ne bo ustavil pred
križiščem. Pri trčergu je bil
motorist hudo ranjen, gmotne
škode paje nastalo za okoli sto
milijonov dinariev.
Neprevidno
preiiitevanje
v ponedeljek ob 15. uri seje
zgodila hujša prometna nesre-
ča zunaj naselja Šempeter; 30-
letni Stanko Premužič s Konj-
skega vrha pri Moziriu je začel
prehitevati avtobus, tedaj pa
mu je pripeljal nasproti s to-
vornjakom Marko Bjelan iz
Maribora. Ta se je sicer umi-
kal, trčenja pa ni uspel prepre-
čiti. Pri trčenju so s tovornjaka
tudi padle jeklenke, vendar ni-
so eksplodirale. Pri trčenju sta
se hudo ranila voznik osebne-
ga avtomobila in rgegov 23-let-
ni sopotnik Bojan Žeriav iz
Moziria.
izginila torbica
z milijoni
v četrtek med 11. in 15.30
uro je nekdo obiskal gardero-
bo v prodajalni Nćirezek v Ce-
lju. Iz nezaklenjene garderob-
ne omarice je odnesel žensko
torbico, v kateri je imela lastni-
ca kar 22.500 tisoč dinariev. Za
storilcem za zdaj ni nobene
sledi.
otroka zadel tram
Kot kaže, je v soboto popold-
ne povsem naključno umrl 12-
letni Bruno Vrtačnik iz Izlak.
Fant je prišel mimo starejšega
poslopja v Širokem, ki sta ga
prav tedaj rušila 39-letni Božo
Sćgovic iz Maribora in 67-letni
Slavko Sajovic iz Zagoria.
Prav tedaj sta prežagala tréim
in okoh dva metra visoka stena
se je porušila, tram pa je ne-
srečno zadel fćinta v glavo in ga
ubil.
Ves dogodek bodo seveda
ustrezni delavci še natančno
preučih in pretehtali, če je bilo
pri rušenju le vse tako kot je
treba, ah pa gre resnično za ne-
srečno naključje.

POROČA
Gasilcem bi ta teden lahko
rekh vodovodarii, saj so imeh
največ opravka z vodnimi ne-
srečami in nevšečnostmi. Kar
štirikrat so jo morah prevažati
oziroma dovažati, v Zdraviliš-
ču Atomske tophce so opravili
tlačni preizkus bazena, v Gri-
žah pa so pohvali novo cestiš-
če. Poplavo v stanovanju so
imeli v Škapinovi ulici in Na
zelenici v Celju, od zdaj naprej
pa so v teh stanovanjih na delu
zavarovalni agenti Triglava.
No, nekaj opravka z ognjem je
le bilo: v prelepi Marlesovi ku-
hinji je zagorelo zato, ker je
imela kuhinja napo. V rgej je
nastal električni kratek stik in
revica se je začela cvreti, ostalo
pohištvo pa goreti. In to pri teh
cenah. Boljše so Marlesove ku-
hinje brez nape. V bifeju Mer-
catoria na Hudinji pa bi gasilce
lahko prihodnjič počastili s ka-
vico, kajti njihov kontejner je
ta teden spet zagorel. In spet ta
nesrečna vrata, ki se iz same
trme niso hotela odpreti. Pa
pridejo gasilci, odprejo - in
grejo. To se je zgodilo z vrati
v Podjavorškovi, v Trubarievi
in na Slomškovem trgu. To je
vse, kar je bilo povedati v to-
kratni gasilski nadaljevanki.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
23. NOVEMBER 1989
Najboliši
plavalci v Cellu
Pred dnevom republi-
ke 29. novembrom bo
osrednja športna priredi-
tev v Celju 5. mednarodni
plavalni miting na kate-
rem bodo nastopili vsi
najboljši jugoslovanski
plavalci, katerim se bodo
pridružili tudi mnogi
gostje iz sosednjih držav,
zlasti Italije, Avstrije,
Madžarske in Čehoslo-
vaške.
Organizator je plavalni
klub Khma Neptun. Tek-
movanje bo v soboto po-
poldne in v nedeljo do-
poldne na bazenu Golov-
ca. Med vidnejšimi tek-
movalci bodo tudi trije
odhčni Celjani, olimpij-
ski kandidati Tešovič,
Vračun in Jurak. Organi-
zator pričakuje predstav-
nike okoh 40 plavalnih
klubov. Miting je tohko
pomembnejši, ker pome-
ni uradni uvod v novo
tekmovalno sezono in bo-
mo lahko v Celju videli,
kako so se za nova tekmo-
vanja pripravih naši pla-
valci, .py
Denar za kakovost
Denarja je vedno тацј, kar ob-
čutijo tudi športne organizaci-
je. Premalo ga je za osnovno
dejavnost, vzdrževanje dragih
objektov, vzgojo kadrov, tek-
movanja in še bi lahko našte-
vali. Želje posameznikov pa so
vedno večje. Žal mnogokrat
neutemeljene in boH v oblakih,
kot na realnih tleh. Najhuje je
to v krajih, kjer je v registru že
preko 30 različnih športnih or-
ganizacij in se ob vsem tem
pojavljajo še nove, ki bi ob
vsem želele imeti pokrovitelje
ali vsaj sponzorje za posamez-
na tekmovanja; (zadnji primer
ekipe Penal Zvezdaš A), med-
tem ko drugi klubi, ki so nasto-
pali celo v zveznih hgah, spon-
zorja ne morejo dobiti (košar-
karji, judoisti in še kdo). De-
narja je tudi v tovarnah vedno
manj. Povsod zategujejo paso-
ve. Če se gremo rekreacijo, si
jo plačajmo iz svojega žepa,
skromno odmerjen denar pa
naj gre v nekatere prave kvali-
tetne kanale, da bomo imeh
vsaj nekaj pokazati, ne pa da
pobiramo drobtinice.
Ob vsem imamo nekaj na-
sprotnih primerov. Poglejmo
Rečico pri Laškem, majhen
kraj, kjer je doma strelstvo. Ta
družina je med najboljšimi
v Sloveniji, vendar ne razmi-
šljajo o čem drugem, ampak
samo o strelstvu. Res je, da ne
moremo primerjati Celja in
Rečice, vendar tudi pri nas bo
treba narediti konec in podpi-
rati nekaj resničnih kvahtet,
ostalo pa naj dela na soUdni
amaterski bazi. Podoben pri-
mer so odlični strelci Juteksa
v Žalcu, odbojkarji v Šempe-
tru in Braslovčah pa še bi lah-
ko kaj našli. Vem, da mi bo te
primerjave marsikdo oporekal
in dokazoval z nasprotnimi ar-
gumenti. Vendar vztrć^am pri
tem, da se streznimo, spoznaj-
mo težavno problematiko in
pomagajmo tistim od katerih
nekaj resnico pričakujemo. Ne
pa tiščati z glavo skozi zid
s kvazi kvahteto. Nismo proti
dejavnosti, smo pa proti preve-
likemu drobljenju. Žal se s tem
tudi nekateri telesnokulturni
delavci strinjajo, ko pa pride
do tega, da bi bila postavljena
v »drugi* plan »njihova* pano-
ga, je pa ogenj v strehi. Temu
je treba v korist celotnega na-
daljnjega razvoja športa, ne sa-
mo v Celju, ampak tudi drugje,
narediti konec, kajti drugače
čez leta ne bomo imeh še tega,
kar trenutno imamo.
TONE VRABL
Hokel
z mladimi
napredule
v prvi polovici meseca
so svojo tekmovalno se-
zono pričeli tudi hokeji-
sti Cinkarne Celje.
V zadnjem letu je prišlo
v klubu do sprememb
v vodstvu, kar se kaže
tudi pri bolj kakovost-
nem delu z mladimi.
Pod vodstvom trenerja
Vojka Bratca pridno va-
dijo, ustanovih pa so tudi
svet staršev, ki si prizade-
va zagotoviti varnost mla-
dih hokejistov na ledu.
Ker je pri tem zelo po-
membna oprema, so zbra-
h denar za nakup nove,
prispevki delovnih orga-
nizacij Kompas Herž
Ljubljana, Merx DO BC
tozd Preskrba Celje, Li-
bela, Etol, Emo in Ingrad
pa so bih v pomoč pri šti-
ridnevnih pripravah na
Češkoslovaškem. Lotih
so se tudi izgradile gar-
derobe, pri čemer so jim
pomagale delovne orga-
nizacije Hmezad Export-
Import, Ingrad in Steklar.
Ob teh premikih tudi tre-
ner pionirske ekipe Voj-
ko Bratec ugotavlja, da je
sedéù la^e delati in da
fantje bolj pridno trenira-
jo. Mladi igralci pa so po-
vedah, da so z dosedanjo
igro zadovoljni in da ima-
jo za seboj že dve zmagi.
Za vse, ki bi se radi uk-
vaijah s tem športom, so
pripravih hokejsko šolo,
v katero se lahko fantje
vključijo vsak ponedeljek
ob 17.15 uri.
Pomembna zmaga v gosteh
Rokometaši Aera uspešno
nadaljujejo s tekmovanjem
v 2. zvezni ligi. Tokrat so go-
stovali v Metkovičih, kjer so
z 28:23 premagali tradici-
onalno neugodnega nasprot-
nika Mehaniko. Med strelci
je bil tudi tokrat izredno raz-
položen Krka, ki je dal devet
golov. Na pragu supeha so
bili tudi rokometaši Šošta-
nja, ki so tesno, 24:22 izgubih
v Pucarevu z Borcem. Šer-
bec, Žolger in Požun so dah
vsak po štiri gole. Po 8. kolu
je Aero drugi, Šoštanj pa če-
trti. Pravi derbi bo v soboto,
25. novembra, ko se bosta ob
18. uri v hah Golovec srečah
ekipi Partizana Bjelovar in
Aero, Šoštanj pa bo v Rdeči
dvorani v T.Velenju igral
s Splitom.
V 2. zvezni igi so prijetno
presenečenje pripravile ro-
kometašice Velenja, ki so
v Zagrebu premagéile doslej
vodečo Trešnjevko z 20:19.
Karičeva je dala sicer 7 go-
lov, vendar je z odhčno igro
posebej presenetilla mlada
Odeijeva (4). Velenjčanke so
na lestvici ob 8. kohh na de-
vetem mestu, v prihodrxjem
kolu v soboto pa igr^o doma
z Jedinstvom.
Mladi celjski nogometaši so lesenski prvaki
Ekipa mladincev ŽNK In-
grad Kladivar, ki tekmuje
v slovenski območni nog:o-
metni ligi - vzhod, je v prvem
delu letošnje sezone dosegla
lep uspeh z osvojitvijo naziva
jesenskega prvaka. S tem si je
ustvarila lepe možnosti za
uvrstitev v republiško mla-
dinsko ligo.
V prvem delu letošnjega pr-
venstva so mladi celjski nogo-
metaši odigrali 10 tekem in od
teh izgubili le tekmo prvega
kola v Pragerskem. V devetih
tekmah so zmagali, osvojih 18
točk, razhka v golih pa znaša
27:6. Zadnjo tekmo jesenskega
dela so odigrali v nedelo v Ce-
lju z Osćinkarico iz Slovenske
Bistrice in jo dobili z rezulta-
tom 8:1.
Ekipo vodita mlad in ambi-
ciozni trener Janko Bencina in
tehnični vodja Tone Kelenc.
K delu sta pritegnila tudi star-
še, ki so ekipi v vsestransko
pomoč, med drugim sodeluje-
jo tudi pri organizaciji vsako-
letnih zimskih priprav.
Ob uspehu mladincev velja
omeniti tudi uspeh ekipe ka-
detov in starejših pioniijev, ki
so prav tako jesenski prvaki.
Kadetsko ekipo vodi trener
Milošin Milovanovič, pionir-
sko pa Milan Osojnik. Se celj-
skemu nogometu spet obetajo
lepši časi? Д
Odbojkarske
vesti
v repubhški moški hgi so
odigrali 6. kolo. Topolšica je
doma s 3:0 premagala Agro-
plod Ljutomer, Šempeter je
izgubil z mlado ekipo Stav-
barja MTT v Mariboru 3:1,
Braslovče pa so si dovohle
krepek spodrsljig doma, ko
so izgubile z Bledom 0:3. Le-
stvica: 5. Topolšica, 9. Šem-
peter, 10. Braslovče. Prihod-
nje kolo: Mežica - Braslovče
in Šempeter - Topolšica.
Ženska republiška hga 6.
kola: derbi so dobile odboj-
karice Topolšica K^juh, ki so
doma premagale Ljubno
Glin 3:1, Celjanke pa so od-
pravile Paloma Branik II 3:0.
Lestvica: 3. Topolšica KiOuh,
5. Celje in 7. Ljubno Glin.
Prihodnje kolo v soboto in
nedeljo:" Partizan Kamnica
- Celje, Ljubno Glin - Krim
in Cimos - Topolšica Kajuh.
Trim team ponovno najbollil
Na 13. repubhškem srečai;ju rokometnih veteranov
v Celju je tudi letos nastopilo 16 ekip. V zanimivih in izena-
čenih igrah so ob koncu znova zmagah igralci celjskega
Trim teama, ki pa bodo k^ kmalu imeh v preostalih ekipsdi
nevarne nasprotnike v borbi za primat med veterani na
Slovenskem.
Celjani so v finalu ugnah presenettjivo odhčno Minervo iz
Griž 13:8. V polfinalu so Celjani premagah Inles 10:9,
Minerva pa Slovenj Gradec 11:9. Rezultati v četrtfinalu pa
so bih: Trim team - Impol 15:6, Inles - Braik 11:9, Minerva
- Polet 12:9, Krog - Slovery Gradec 8:12.
Za n^boljšega igralca turnirja, sočasno njgboljsi strelec,
so proglasili \ñada Bojoviča, v veliki sedmerki n^boljših
igralcev pa so Zupane in Virant iz Minerve, Bojovič in
Guček iz Trim teama ter Potočnik, Turnšek m Mikulan.
Organizacija turnusa je bila odhčna.
J.KUZMA
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD BOLNIŠNICA
objavlja
po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 76.
čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem
izobraževanju in štipendiranju ZC Celje
eno specializacijo iz splošne
Icirurgije *
Pogoji:
- končana medicinska fakulteta - splošna smer
- opravljen strokovni izpit
Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8 dneh po
objavi na Delavski svet TOZD Bolnišnica Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odlo-
čitvi delavskega sveta TOZD.
Prvi poraz Korsa
v 1. B ZKL zahod je Kors
Rogaška v Sarajevu doživela
prvi poraz v letošnji sezoni.
V 8. kolu so klonile proti moč-
ni ekipi Bosne, bivši članici 1.
A ZKL, z 92:67 (39:32). Trener
Korsa Lukič je povedal, da za-
radi bolezni ni mogel računa-
ti na bolno Ciglarjevo in da je
kljub temu srečanje bilo dalj
časa izenačeno kot kaže konč-
ni rezultat.
V 28. minuti si je peto oseb-
no napako prislužila Pešičeva
in sedla na klop. Po nekaj mi-
nutah nadaljevanja je delegat
srecaixja odkril napako pomož-
nih sodnikov in Pešičeva je
lahko znova vstopila v igro,
vendar na potek in izid tekme
ni vphvala. Čudna arbitraža in
izostanek najboljše igralke
Korsa Mojce Ciglar (po okusu
pisca teh vrstic), ki nima prave
zamer\jave v ekipi, je poleg
mlačne igre v obrambi najbolj
pripomogla k visokemu pora-
zu, ki bo zaslužen za pristanek
Slatinčank na trdnih tleh po
letergu na oblaücih 1. A ZKL,
k čemer pa so vehko »prispe-
vah« hvalospevi v nekaterih
naših časnikih. Najboljša strel-
ka pri Korsu je bila Virantova
16. Slatinčanke so kljub pora-
zu ostale na prvem mestu
z zmago več od treh ekip, v so-
boto pa bodo igrale v domači
telovadnici z ekipo Dekorati-
ve, ki je na 10. mestu od dva-
najstih ekip in ima dve zmagi.
Poraz Korsa v nasledryem ko-
lu bi bil seveda prvovrstno
presenečenje.
V SKL so Ceijani po sedmih
kohh še neporaženi. S 103:89
so v Novem mestu premagah
moštvo Novolesa. Košarkarji
Celja so si dokaj izenačeno po-
razdehh koše: Buntič in Pipan
po 17, Aničič 14, Urbanija 19,
Gole 22, Medved 6, Pučko 4 ter
Sušin in Cerar po 2, v nasled-
njem kolu pa bodo znova go-
stovah in to pri Rudarju v Tr-
Dovljah, ki je z eno zmago in
šestimi porazi predzadnji na
lestvici.
V Slovenskih Konjicah je
Comet ob polčasu zaostajal za
ekipo Coloija iz Medvod za
8 točk (36:44), v nadaljevanju
celo za 13. Stojan Šmid je dose-
gel štiri zaporedne trojke in
v finišu so domači prešh v vod-
stvo. Gostje oz. njihov najbolj-
ši strelec Mitič je imel možnost
za zmago 33 sekund pred kon-
cem, vendar je zgrešil prosti
met eden za enega. Domači so
30 sekund zadrževali žogo,
v preostalih treh sekundah pa
foslje niso našli poti do koša.
mid (42) je dosegel skoraj po-
lovico točk.
Rogaška je v Ljubljani izgu-
bila z Ilirijo 104:102 (60:56).
V izredno izenačenem sreča-
nju sta se ekipi dolgo časa me-
njavali v vodstvu, na koncu pa
so Slatinčaini bili premalo
zbrani, da bi presenetili obeta-
joče Šiškaije; Volarič 28 in Vi-
rant 19 sta bila najbolj natanč-
na pri Rogaški, ki je z dvema
zmagama na 8. mestu, v pri-
hodnjem kolu pa bo gostila ID
Jezico, ki ima poraz več. Co-
met ima prav tako dve zmagi
in bo v soboto gostoval pri eki-
pi Kopra s štirimi zmagami.
V 2. SKL so v lokahiem der-
biju Polzelani doma nadigrali
dosedaj še neporažene košar-
karje Šentjurja 86:76, Zlatorog
pa je visoko izgubil na gosto-
varyu pri moštvu Trebnjega
99:71, po besedah trenerja An-
taueija predvsem zaradi zde-
setkane postave, največ košev
za Laščane pa je dal Zdolšek
25.
V 2. SKL so košarkarice
Metke v 3. kolu tretjič zmagale.
V Mariboru so visoko nadigra-
le istoimensko ekipo 83:61.
Največ košev za še neporaženo
Metko so dosegle Jurak 24 ter
Andreja Vodopivec in Čuješ
po 16.
DEAN ŠUSTER
Veliki načrti
Penal Zvezdaša A
v sadnjib letih Je ne samo
v Celju, ampak tudi v republi-
ki med najboljšimi ekipami
v malem nocometu ekipa Pe-
nal Zvadai A, ki Je tudi po-
stala občinski prvak sa tek-
movalno sesono 88/89. Ekipo
uspešno vodi Igor Kos.
»Po združitvi dveh ekip smo
uspeh postati občinski prvaki,
to pa nam odpira pot naprej in
seveda tudi večje obveznosti.
Smo dobro organizirani, redno
treniramo, samo v zadnji sezo-
ni pa smo odigrah kar 133 te-
kem, dah 529 golov, jih prejeh
213, uspešnost ekipe v sezoiü
pa je oceixjena na 79,6 od-
stotka.«
Kje vse ste nastopali v tek-
movalni sezoni 88/89?
Na razhčnih tekmovaryih
smo osvojih kar trinajst prvih
mest ter se uvrstih v zaidjučno
tekmovarxje slovenskega revi-
alnega pokala 89. Zmagah smo
na turnirjih Albatros v T. Vele-
r\ju. Lopati, Petrovčah, Rade-
čah, 29. novembra v СеЦи, na
turnirju JLA, zimski hgi. Novi
vasi, Zagrebu, Shvnici, ponov-
no Lopati, Petrovčah in občin-
ski hgi Celje.«
Kdo vse je igral za vašo
ekipo?
»Skozi vso sezono se je zvr-
stilo petnajst igralcev. Največ
tekem so oddigrali Dani Ran-
čan 122, Mirko Spiljak 117, Go-
ran Savič 109, Aleš Pečnik 107,
Vlado Bojovič 91, Darko Kopi-
tar 81, neuničljivi veteran Ivan
Hribernik-Anza 61 pa Jani Žil-
nik, Bojan Beve, Vinko Pod-
goršek, Bogdan Jurkovnik,
Martin Štancer, Mitja Marin-
ček, Vih Antlej in Gajič. Naj-
boljši strelci so bih Savič 44,
Pečnik 31, Bojovič 12, celo Hri-
bernik je dal dva.«
Načrti do konca leta?
»Sodelovarvje v play oiïu slo-
venskega revialnega pokala 89
v Ljubljani ali Slovery Gradcu,
prvenstvo Slovenije kot občin-
ski prvaki, turnir v T. Veler\ju
30. 11. do 3. 12., novoletni tur-
rür 90 v Ceiju, turnir v Rade-
čah, nastop ob 22. decembru in
sodelovanje v zimski hgi 89/
Želje?
»Izvedba postopka za regi-
stracijo kluba v Celju ter dobiti
stalnega pokrovitelja ekipe ah
sponzorjev za posamezna tek-
movaiya. Žehmo pa tudi, da
čimprej preidemo na igranje
štiri igralci in vratar, kajti mi
še vedno igramo s petimi v po-
iju, kar ni več aktualno.«
REKLI SO:
Goran Savić, najboljši stre-
lec v občinski ligi mali nogo-
met v zmagovalni ekipi Penal
Zvezdaš: »Dal sem 44 golov ali
po dva poprečno na tekmo.
Najtežje je bilo zatresti mrežo
vratarja našega najhujšega na-
sprotnika ekipe Umetnikov,
vendar sem bil vseeno dvakrat
uspešen. Kakšna je razlika
med igranjem velikega in ma-
lega nogometa? Pravzaprav ni
nobene, kajti vsaka ima svojo
draž. Res pa je pri malem no-
gometu treba pokazati več teh-
ničnega znanja in igrati bolj
zbrano, »z glavo«, ne pa »na
pamet«. Stiinje v nogometu
v celjski regiji? Še najboljši je
velenjski Rudar, razočarala sta
Elkroj in Partizan Hmezad,
Steklar ni tako slab, kot izgle-
da njegova uvrstitev na lestvi-
ci. Ingrad Kladivar bo kljub
vehkemu nakupu igralcev tež-
ko ukrotil vodečo Nafto, Dra-
vinja igra spremeljivo, ERA je
rjizočarala. Na splošno bi mo-
ral nogomet na celjskem v slo-
venskem prostoru pomeniti
več, kot trenutno pomeni. Ce-
ljani bi morali igrati ne samo
v republiški, ampak celo med-
republiški hgi.«
TV
»3. NOVEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 25
џ\п Jesenski prvak
iCončan je jesenski del prvenstva v republiški nogometni
Ijgi. Prvak je proti pričakovanju postala ekipa Izole, naj-
Ijp^jša ekipa s celjskega območja pa je velerxjsld Rudar, Id je
pristal na 5. mestu. Rezultati zadnjega jesenskega kola:
ptroj je znova razočaral, saj je igral v gosteh samo 0:0
5 povprečno ekipo Elana v Novem Mestu, Steldar je končno
rtiiagal doma, ko je premagal Vozila 2:0 (strelca Valek in
fieskič), lokalni derbi v T. Velenju pa je dobil Rudar, ki je
, goloma Boškoviča ш Tolera premagal Partizan Hmezad
Žalec.
Naš komentar: velenjski Rudar je izpohiil pričakovanja,
glicroj je igral slabše, kot smo od njega pričakovah. Partizan
llmezad se je z novim trenerjem Vladom Glinškom krepko
popravil. Steklar pa preživlja težave novinca, vendar obeta
a spomlad boljši izkupiček, kot gaje dosegel jeseni.
^ T. VRABL
Miro Kline Je presenetil dvakrat. Z izvrstno domačo glasbo in show ansamblom, s katerim nastopa v tujini
Praznik naše glasbe
Prireditev, ki izstopa
v slovenski narodno-zabav-
ni sceni, je prav gotovo Li-
bojska revija. November-
ska nedelja je bila tudi letos
največji praznik za to ru-
darsko vasico, praznik pa
tudi za številne muzikante,
ki se iz leta v leto radi vra-
čajo med prave ljubitelje
domače glasbe.
Morda je takšno trditev še
najbolje opisal vodja Celj-
skega instrumentalnega
kvinteta Mirko Polutnik, ki
pravi da je v Libojah »lušt-
no« predvsem zato, ker niso
obremenjeni z raznimi na-
gradami in priznaryi, ker je
za odrom dosti časa, da se
sreča tudi z drugimi glasbe-
niki in izmenja izkušr\je ter
morda tudi kakšno šalo. Še
največje zadovoljstvo pa je
med oziroma po nastopu, ko
z obrazov poslušalcev lahko
razberejo, da so jhn dah ne-
kaj, kar imajo nadvse radi.
Slovensko narodno zabavno
glasbo.
Letos je bilo še posebej
opaziti, kohko truda in skrbi
takšna prireditev zahteva od
organizatoriev. Nekateri an-
sambh so med drugim ude-
ležbo v zadnjem trenutku
odpovedah, bodisi zaradi bo-
lezni, bodisi zaradi »službe-
ne« zadržanosti.
In če na kratko potegnemo
črto skozi letosryo revijo,
lahko z gotovostjo zapišemo,
da je bila bolj kakovostna
kot ostala leta. Bilo je marij
nastopajočih, več dobrih, bi-
lo je manj poslušalcev, ki pa
so bih bolj zadovoljni, saj so
med drugim tudi sedeh
udobneje. Tistega, kar se je
dogajalo za odrom, poslušal-
ci niso zvedeh. Smo se pa
mednje vrinih in skušah iz-
vleči nekaj novičk in obreko-
vanj in jih na kratko strniti
v Ubojske NOTICE.
- Miro Kline, si je za to
priložnost kupil nove hlače
oziroma narodno nošo, saj je
menda staro že izrabil. Nekaj
bo na tem že držalo, saj
ogromno dela tako z ansam-
blom, ki ga ima doma, kot
z ansamblom, s katerim na-
stopa v Avstriji. Je pa tudi
res (ta trditev bo veri etno še
najbolj točna), da mu žena
Milena dobro kuha. - Za raz-
hko od nekaterih, ki so svoj
nastop odpovedah zaradi
»zadržanosti«, se je Miro od-
povedal nastopu v tujini in
celo pripeljal oba ansambla
v Liboje. - Oba sta navduši-
la, naš z dobro glasbo, av-
strijski z značilnim jodla-
njem Monike in atraktivnim
humorističnim    nastopom.
- Tudi Tine Lesjak z ansam-
blom Bratje iz Oplotnice ni
pustil poslušalcev in organi-
zatoriev na cedilu, kljub te-
mu, da je prišel na prireditev
zadnjo minuto, saj je še ne-
kaj ur poprej zabaval naše
zamejske Slovence v Italiji.
- Brane Klavžar se je že nič
kohkokrat odločil, da prene-
ha z igranjem, pa ga vedno,
ko hoče prodati ozvočenje,
zmotijo s takšnim vabilom
za igranje. Tokrat so to pre-
prečih Libojčani. - Spodbu-
Prijatelji na odru in za odrom. Na sliki del muzikantov letošnje Ubojske revije.
den nastop in dolgi aplavz so
Klavžariu dah novih moči in
med drugim se je dogovarial
z Brati iz Oplotnice za »me-
šano« podjetje. - Nekaj težav
ima letos s svojimi fanti tudi
Mh-ko Polutnik iz CiKa. Po-
tem, ko je baritonist Boštjan
Podpečan pobegnil k Avse-
nikom, je svojo predčasno
kariero končala tudi pevka
Vera Šabec. Pričakuje naraš-
čaj in nekaj dni pred nasto-
pom je Mirko povabil na za-
časno sodelovanje Valčko
Skazo  (Cmok,  Metalurgi).
- Čaka pa Mirko odgovor na
povabilo Anke Hribovšek, ki
trenutno, ko je Milena Kline
še v porodniški, pomaga an-
samblu Khnc. - Z izposojeno
pevko Sonjo Zupan so na-
stopih tudi Šaleški fantje.
Erika Potočnik je bila na-
mreč pred kratkim operira-
na na glasilkah in bo do no-
vega leta, ko naj bi igrah
v NAMI, že okrevala. - Robi
Zupan je skušal pregovoriti
napovedovalca, da s svojim
ansamblom ne bi šel prvi na
oder. Ker so pravila pač taka,
da morajo novinci naprej, se
je to tudi zgodilo, kar pa ni
bilo nič slabega, saj so fantje
tremo takoj izgubih in že na
začetku dodobra ogreh dlani
poslušalcev, zaploskali pa so
mu tudi kolegi za odrom.
- Poleg organizatoriev je naj-
bolj trmast in vztrzyen Fran-
ci Zeme, ki je nastopil na
vseh sedemnajstih revijah.
Predstavil se je z novimi
okrepitvami, Jožetom Žlav-
som, Jožetom Zehčem in
Ivanom Goležem. V podobni
sestavi so nastopah pred tri-
najstimi leti, ko so dosegah
največje uspehe. - Najmlajša
pevka je bila tudi tokrat
Zdenka Kiep iz ansambla
Griški fantje. - Podkrajski
fantje praznujejo 10-letnico
delovanja in za ta jubilej že
snemajo svojo prvo kaseto
v studiu radia Maribor.
EDI MASNEC
NA KRATKO
Idigrall so io itiri
ola
v 2. Ugi vzhod (celjsko področ-
i) so oddigrah 4. kolo v šahu,
oseženi pa so bih naslednji re-
aitati: Rudar : T.Velenje 2:4,
'.Velenje : Zagorje 3,5:2,5, Sent-
ir : Zagorje 2:4, Ravne : Šentjur
:3, Ravne : Celje 2:4, Celje : Ru-
lir 4:2 in Šentjur : Zagorje 2:4.
fo nepopolnem 4. kolu vodi eki-
H T. Velenja pred СеЦет, ki ima
ekmo mai\i. V soboto, 25. no-
embra bo srecaiye Šentjur : Ce-
je, vodeče T. Velerye pa je
rosto.
Prva zmaga Celjanov
s 4. kolom so strelci nadaljeva-
i dvoboje v I. repubUški hgi
I zračno puško. To pot so prvo
mago dosegli Celjani, ki so do-
Da premagah »UNIOR« Zreče
Robi Hostnik 347, Jože Jeram
58, Tone Jager 365 in Ervin Ser-
|m 371). Ekipo gostov so sestav-
ah Jožica Borovnik 344, Saška
amut 350, Blanka Kežmah 363
i Franc Rubin 367.
Strelci »JUTEKSA« so doma
IgubiU proti »AVGUSTU MA-
URIČU« iz Maribora. Boštjan
Tidmajer 353, Bernard Martino-
rič 359, Justin Smrkolj 366 in
iladen Melanšek 371.
Ekipa »KOVINARJA« iz Štor
je nastopila v Tišini in izgubila
ivoboj z ekipo »KOLOMAN
PLIS AR«. Franc Hočevar 358,
Ivan Kočevar 361, Vih Ravnikar
Î65 in Branko Malee odhčnih 377
krogov od 400 možnih.
TJ
Kvaliteten turnir
iHotinJivasI
v Hotinji vasi pri Mariboru je
bilo tekmovanje z zračno puško,
aa katerem je nastopilo 22 ekip iz
iiznih krajev Slovenije ter ekipi
Zagreba in Doboja. Zmagala je
fkipa Kamnika, »JUTEKS« iz
talca je bil 6. v postavi Boštjan
fidmajer 353, Bernard Martino-
k 369 in Mladen Melanšek 363,,
»KOVINAR« - Štore je bU deseb
v sestavi: Igor Drstvenšek 350,
Vih Ravnikar 368 in Branko Ma-
lee 373. Med posamezniki je zma-
gal Kamničan Marian Repič,
Branko Malee pa je bil tretji.
Uspešna tirata
HanJiek
TVD Partizan Braslovče je bil
prireditelj repubhškega tekmo-
varya v badmintonu za mladince
in mladinke, ki je bilo minulo
soboto v dvoraru osnovnošolske-
ga centra. Nastopilo je 32 tekmo-
valcev iz vseh območij Slovenije,
največ uspeha pa so imeli tekmo-
valci in tekmovalke Olimpye, Je-
zice, Mladosti iz Lendave in TVD
Partizana Braslovč.
Med posamezniki je bil Krist-
jan HarySek četrti, v parih pa je
z bratom Sandijem osvojil odhč-
no tretje mesto. Na sliki: Med na-
stopom moških dvojic.
T.TAVČAR
REKLI SO:
Viki Dom, član republiške
komisije za podelitev Bloud-
kovih nagrad in priznanj, si-
cer pa zaposlen pri ZTKO Ce-
lje: »Podehtev Bloudkovih na-
grad in priznar\j bo danes, v če-
trtek, 23. novembra ob 18. uri
v Domžalah. Na celjskem ob-
močju smo pripravili pet pred-
logov, sprejeti pa so bili trije.
Tako bodo Bloudkova prizna-
rvja dobih ženski kegljašici
klub EMO Celje, mednarodni
rokometni sodnik Štefan Jug
m TVD Partizan Kozje.«
lobili smo 72 edgoverov
Za 118. šahovsko nagradno igro smo tokrat dobih lepo število
igovorov, kar 72, od tega 43 pravilnih. Nagrajence je izžrebal
Plarko Jugovič, vodja prodaje v Pivovarni Laško.
1. nagrada: Brigita Posi, Sv. Jurij, Rogatec,
2. nagrada: Jožica Zalokar, Krivica 42, Prevorje in
3. nagrada: Vanda Planine, Kocbekova 5, Celje.
Skrivnostni gost v oddaji je bil Mihrad Džurkovič, komentator
.TV reporter iz Titograda, katerega je spoznal Polde Špmdler,
pušićeva 12, СеЦе. Nagrado je možno dvigniti v roku 30 dni
oglasno-naročniškem oddelku NT-RC.
Šahovska nagradna Igra
119
Robert Fisher je kljub sedemnajstletni odsot-
nosti iz šahovske arene še vedno idol mnogih
ljubiteljev šaha po vsem svetu. Ko je 1. septem-
bra zmagal v svoji poslednji aktivni partiji, je
postal 11. svetovni prvak. To je bilo leta
1970 1971 1972
Tokrat nagrajuje MIROTEKS, industrijska
Šivalnica, ki jo vodita Mirjana in Roman Gracer
v Okrogarjevi 4, Celje.
26. STRAN - NOVI TEDNIK
23. NOVEMBER 198|
Obadlì
piki
Odpovedali smo se
vsem mitingom. Tudi
aeromitingov se bo-
jimo!
Naši uradni podatki
so vedno dvojni. Za
navzven in za interno
uporabo.
Ob veliki skrbi za de-
lavce so nekateri naj-
bolj mislili na sebe.
Bili so dobri samou-
pravljalci, sedaj hoče-
jo biti dobri podjetni-
ki, ostali pa bodo po
vsej verjetnosti slabi
gospodarji.
Ob pomoči države, ki
propada, bo gospo-
darstvo težko
uspešno.
Država še ni na smrt-
ni postelji pa se njeni
narodi že prepirajo za
ostanke.
V socializmu je naj-
večja vrednota ob-
ljuba.
Kakšna bo šele lepša
prihodnost, če je že
preteklost za mnoge
bila raj.
Nekaterim bi tudi za
napake morali prizna-
ti dvojno štetje. Na ta
način bi se jih vsaj
prej znebili.
OBAD
Klima uspešna doma in v tujini
¥ellko naročilo Iz Sowjotsko zvozo
Prijetno je stopiti v delovne prostore,
kjer ti z veseljem povejo, da so uspešni na
domačem in predvsem tujem tržišču. Če-
prav je težavna situacija, tega zaradi vest-
nosti do dela in strokovnosti ne čutijo
v Klimi, kjer po letu dni priprav hitijo
z deli za tovarne Moskvič v Sovjetski zve-
zi, kakšnih 400 kilometrov vstran iz Mosk-
ve. V »ognju« je bilo veliko tovarn, zmaga-
la je Klima, ki bo prvo pošiljko poslala
v Sovjetsko zvezo sredi decembra in nato
v podobnem času vsak mesec vse tja do
poletja. Gre za 33 velikih central, ki jih
bodo naložili na 90 železniških tovornih
vagonov.
Alojz Zupane, direktor Klime, je s svoji-
mi delavci-strokovnjaki zadovoljen s tem
poslom: »S tem prodajamo tudi naše zna-
nje, strokovnost, uveljavljamo se v svetu.
Doma je vedno manj dela, zato se je treba
odpirali navzven. Mislim, da smo na dobri
poti in da bomo uspeli. Idejni projekt je
izdelal Tine Verhovec«
V Klimi se trudijo tudi na domačem tr-
žišču.
»Smo v reorganizaciji podjetja,« pripove-
duje Alojz Zupane. »Prej smo imeli dva
tozda in skupne službe, zd^j imamo poslov-
ne enote, na zuniu pa delamo kot družbeno
podjetje. Smo eno prvih podjetij, ki se je
organiziralo v skladu z novo zakonodajo
znotraj IMP. Priznati je sicer potrebno, da
je Khma ne glede na tozdovsko razdelje-
nost že dosed^ delovala kot doksO homoge-
na delovna organizacija. Zato sprememba
statusa iz delovne organizacije v družbeno
podjetje bistveno ne posega v samo fiziono-
mijo sedanjega podjetja, ukinih smo le de-
lavske svete tozdov in delovne skupnosti.«
S postopkom reorganizacije so začeh
v začetku septembra, ko so vsi trije delav-
ski sveti obravnavali osnutek samouprav-
nega sporazuma o organiziraiîju in osnutek
statuta družbenega podjetja IMP Khma Ce-
Це, kot se podjetje sedsg imenuje. Ta dva
osnutka so dah v javno razpravo. Strokov-
ne službe so namreč ocenile, da je za delov-
no organizacijo neo ugodnejša oblika orga-
niziranja v skladu z novo zakonodajo usta-
novitev družbenega podjetja. Tej organizi-
ranosti so prilagodih tudi notraivjo organi-
zacijo. Statut ne prinaša bistvenih spre-
memb. Zmanjšalo se je število organov
upravljanja, predvsem je tu mišljen delav-
ski svet, ki je zdaj samo eden, namesto
prejšnih treh. Referendum je bil koncem
septembra, ko so sprejeh oba akta. S spre-
jetem statuta sta ukiixjena oba tozda in
delovna skupnost skupnih služb. Ti deh
podjetja so se preimenovah v poslovne eno-
te, kjer v tej fazi poslujejo kot doslej. Prav
tako imago poslovne enote na ravni delovne
organizaçUe in sjcer komerciale, splošno
kadrovsko in enotno finančno-računovod-
ski servis.
Prehod ne bo sunkovit, s takojšnjo uved-
bo novega sistema poslovanja. Načrtujejo,
da bodo v kratkem času začeh z razpravo
o aktih o mešanem podjetju in zatem
s sprejemom teh aktov. Ce bo postopek
registracije potekal normalno, bodo že ja-
nuarja prihodnje leto ponudih, boHje pove-
dano, razpisah prodajo delnic. V prvi fazi
jih bodo ponudih zaposlenim delavcem.
Vsak delavec v podjetju se bo pri izplačilu
osebnih dohodkov, če bo šlo vse po načrtih,
lahko odločil za naikup delnic v višini, ki bo
predpisana glede na pomembnost delovne-
ga mesta oziroma delovne dobe v podjetju.
Osebni dohodki bodo v tem času nekoliko
višji, kot so bih doslej. Če se kdo ne bo
odločil za nakup, lahko denar porabi za
svoje potrebe. Delnice, ki bodo ostale, pa
lahko kupijo tisti, ki bodo zanje zainteresi-
rani. Z nakupom delnic bo vsak lastnik
nosil riziko oziroma pravice, ki izhagago iz
lastnine.
Torej v celjski Klimi je veliko novega;
žehjo pa predvsem »loviti« čas in se mu
prilagajati. Ne žehjo ostati na stranskem
tiru, ampak poskusno biti konkurenčni
vsem, ki dobro delajo.
Ak^aini veaUiatoršpnm^nm JJLftf шШтеСтег n tiramo Moakvié w Sovjetski zvezi.
Takole izgledajo klima centrale xa tovarno Moskvič. Vsega skupaj bo Klima v Sovjetsko
zvezo odpremUa 33 velikih central na devetdesetih ielezniikih vagonih.
28. STRAN - NOVI TEDNIK
23. NOVEMBER 1989
32. STRAN - NOVI TEDNIK
23. NOVEMBER 1989
Nevesta za
2,2 miliardi
Srangíirye je star slovenski
običaj, ki so ga marsikje po-
novno začeli oživljati. V so-
boto popoldne so fantje iz
Ločice pri Polzeli postavili
šrango ženinu sovaščanke
Tadeje Steiner, lyiju Ločič-
niku, ki je doma iz Zg. Gru-
šovelj.
Šranga je bila lepo okraše-
na, pripravljenih so imeh
mnogo jedi in pijač, pa še
marsikatero presenečenje za
ženina in svate. Imeh so mu-
zikanta, vsi pa so bih naprav-
ljeni v lepo slovensko narod-
no nošo. Seveda so se tudi
ženin in svatje pripravih na
besedni dvoboj, ki je trajal
kar celo uro, preden so se
sporazumeh za ceno neveste.
Za dekle so dobih 2,2 stari
milijardi. Od tega so nevesti
in ženinu kupih lepo darilo,
ki bo oba še dolgo spominjal
na poročni dan.
T.TAVČAR
Nogometail pomagalo graditi cerkev
župnijski urad Sv. Duha v Celju je preteklo soboto organiziral v dvorani Golovec nogometno srečanje Pax (slovenski
duhovniki) in skavti (taborniki iz Celja). Tekma se je končala z rezultatom 6:4 za skavte. V odmorih je nastopal plesni studi
Celje, izkupiček prireditve pa je namenjen izgradnji cerkve Sv. Duha v Novi vasi v Celju. V tej dobrodehii prireditvi so
sodelovale in jo tudi omogočile celjske delovne organizacije ter obrtniki. 2 S Foto- EDO EINSPIELER'
LISTAMO
PORUMMMEÍE
STRANI
Zbira:
Miloš Ukar
Celjski tednik,
1. december 1949
Po celjskih uhcah se je na predvečer našega vehkega
praznika Dneva repubhke riundla mogočna povorka. Več
kot 8000 glava množica je z zastavami, transparenti in
bakljami, ob vzkhkanju, petju in zvokih godb, manifesti-
ralo svojo pripravljenost za še večje napore v borbi za
izpolnitev vehkega Titovega plana, za še večjo strnitev
okrog Partije in voditelja.
Zbrani množici je o pomenu 29. novembra spregovoril
član mestnega komiteta KPS tov. Skomina Rafko. Ljud-
stvo, posebno pa vojaki so ga večkrat prekuijali z burnim
ploskanjem in vzklikanjem. Mestni odbor OF Celje je
poslal pismo CK KPS, med drugim je rečeno: »Izražamo
neomajno zaupanje v našo Partijo na čelu s tov. Titom. Ni
je sile, ki bi nas odvrnila s poti po kateri nas vodi naša
slavna, v štiriletni borbi prekaljena Partija. Odločno zavra-
čamo vse podle in nesramne klevete, ki se jih poslužujejo ^
predstavniki ZSSR in drugih demokratičnih držav na
mednarodnih konferencah proti našim predstavnikom in \
našemu partijskemu vodstvu. Kljub klevetaryu in izvaja- j
цји pohtičnega in gospodarskega pritiska na našo državo, \
bomo še z večjim poletom pri izgradryi sociahzma doka- J
zaZi vsemu svetu, da je resnica na naši strani, da je
dosledna borba, ki jo vodi naš CK s tov. Ћtom na čelu,
edina pravilna pot za uresničitev idej marksizma-leni-
nizma.* Î
Kapitalen sulec
člana Ribiške družina Šempeter Uroš Jelen s Polzele in
Aleš Sue iz Titovega Velerya sta imela prejsryi teden veliko
ribiško srečo. V Savinji pri Podvinskem jezu se je na trnek
ulovil kar 91 cm dolg in 7 kg težak sulec. To je letos prvi večji
sulec, ki je bil ulovljen v Saviiîji. T. TAVČAR
Podlistek »Čarovništvo na
Celjskem«, za katerega obja-
vo se zahvaljujem uredni-
štvu Novega tednika, je
spodbudila Štajerska dežel-
na razstava »Hexen und
Zauberer«, ki jo je gostil zna-
meniti grad Riegersburg na
vzhodu nemške Štajerske.
Že poprej me je snov privla-
čila, vendar sem jo spozna-
val le kot izročilo, kot pripo-
vedovanje, kot je bil pokojni
Anton Lokošek z Lahomske
gore pri Laškem, ki je bil,
čeravno le cesar, izredno na-
čitan in je imel za človeka
svojega stanu v tistem času
ogromno knjig - morda tudi
Kolomonov žegen. Bil je tu-
di zelo dober pripovedovalec
in pisec, saj je polnil rubriko
»Tapravi inu tazeih Colemo-
ne-Shegen« v Novem tedni-
ku leta 1969 - pred dvajseti-
mi leti torej.
Na omenjeni razstavi
v Riegersburgu sem šele do-
dobra dojel, kako razsežna,
usodna in srhljiva je bila ta
čarovniška blodnja v naših
krajih, kjer se je razmahnila
v drugi polovici 17. stoletja,
ko je drugje po Evropi že po-
nehala. In ker je bilo na tej
razstavi, predvsem pa
v spremljajočem zborniku
»Hexen und Zauberer«, pre-
cej podatkov iz slovenske
spodnje Štajerske, sem se za-
čel ozirati tudi po ustrezni
hteraturi, pri čemer mi je bil
v pomoč študijski oddelek
Knjižnice »Edvarda Karde-
ija« v Celju. Posebej sem
zahvalo dolžan prof Milošu
Rybáriu, ki mi je priskrbel
tisto gradivo, ki se nanaša
predvsem na območje krv-
nega sodišča v Laškem.
Te vrste pisanje, predvsem
pa brskanje po zgodovinskih
virih, je kot kopanje jame
v sipek pesek - večja kot je,
več zrnc se vanjo vsiplje. Ta-
ko se je širil tudi seznam
strokovne literature in prav
upirati sem se moral skuš-
njavi, da bi pisanje o čarov-
ništvu na Celjskem preveč
ne širil, tako vsebinsko kot
tudi geografsko. To bi prese-
galo moje vedenje o stvari,
pa tudi namen. Kot sem v za-
četku zapisal, kdor hoče
o tem žalostnem pojavu
v človeški zgodovini vedeti
kaj več, bo moral seči po
knjigah, ki so mi bile v po-
moč in še mnogih drugih,
kajti problematika je vehko
bolj raziskana in strokovno
obdelana kot bi sodih po slo-
venskem prispevku v ta
splet zgodovinopisja.
V vehko pomoč pa so mi
bili posredovalci ustnega iz-
ročila, ijudje, ki so me sezna-
nih s še živečim verovanjem,
predvsem pa do nedavnega
razširjenem verovanju v ča-
rovništvo v naših krajih, še
posebej Mariji Salobir iz
Trobnega dola.
Med izhajanjem podhstka
so se oglasih še ljudje, ki sa-
mi vedo, ah poznaj o ljudi, ki
vedo povedati marsikaj o teh
zadevah. Če bi kdaj naneslo,
bi zlasti s pomočjo teh pripo-
vedovalcev dopolnjeno pri-
čevanje moglo priti pred
bralce teh vrstic kot knjiga.
Morda!
Preganjanje ijudi z obrob-
ja etablirane družbe, ki jih
pogosto združujemo v pojem
lov na čarovnice, sodobni
pohtični procesi proti alter-
nativnim skupinam in posa-
meznikom, zlasti pa pritiski
na drugače misleče, mi utr-
jujejo prepričanje, da tudi to
moje pisanje nekaj malega
prispeva h krepitvi zavesti,
da moramo i^udje vpreči več
svojega uma in znai^a v gra-
ditev pravne države, rešene
ideološkopohtičnih postula-
tov - kajti tudi v pričujočih
desetletjih 17. in 18. stoletja
je bila država in njeno
pravo.
Spodbuda, viri in pomoč
LITERATURA, oziroma VIRI, po količinskem zapo-
vrstju koriščenja:
FRIZ BYLOFF »Hexenglaube und Hexenverfolgung in
den österreichischen Alpenländem«; Dr. HELFRIED
VALENTINITSCH »Hexenwahn und Hexenprozesse im
untersteirischen Markt Tüffer/Lasko in ausgehenden IT.
Jahrhundert (seperatum); Dr. FERDINAND RIEGLER
»Hexenprozesse - mit besonderer Berücksichtigung des
Landes Steiermark«; »Hexen und Zauberer« - zbornik
k razstavi v Riegersburgu - izdajatelj Helfied Valentinitsch
- v katerem 35 strokovnih člankov razhčnih avtoriev, med
njimi; SRGIJ VILFAN: »Čarovniški procesi na Kranjskem
- vprašanje pogostosti«; VINKO RAJŠP »Čarovniški pro-
cesi na Slovenskem« ZČ/42; NOVI TEDNIK leto 1969;
NIKO KURET »Praznično leto Slovencev«; VINKO"
MÖDERNDORFER »Verovanja, uvere - običaji Slovencev;
MANFRIED PAHLOW »Vehka knjiga o zdravilnih rasth-
nah«; Dr. PAVLE BOHINC »Slovenske zdravihie rasthne«;
JANKO OROŽEN »Zgodovina Celja in okohce«; NADA
KLAIČ »Zadnji knezi celjski v deželah svete krone«; LUIS
LEGER »Le mytologie Slave / slovenska mitologija; PERTL
EMAN »Pregled razvoja zdravstva v Laškem in njegovem
okohšu - ČZN« in JOŽE KOROPEC »Laško gospodstvo
v srednjem veku«.