B URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 1	Ljubljana, sreda 15. januarja 1975 Cena 24 dinarjev	Leto XXXII
1.
Na podlagi 15. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, it. 4-15/67) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo SR Slovenije
ODREDBO
o	preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1975
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne ■ bolezni, morajo lastniki oziroma posestniki živali (v nadaljnjem besedilu: posestniki) v letu 1975 izvajati preventivne ukrepe' iz te odredbe.
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarske postaje in obratne veterinarske ambulante (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavodi).
Veterinarski zavodi so dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti občinskega veterinarskega inšpektorja. O opravljenem delu mu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4
Stroški za preventivno cepljenje goved zoper slinavko in parkljevko in pregledi krav z mlečno obročkasto preizkušnjo na brucelozo po tej odredbi gredo v breme sredstev posebnih računov za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri'občinah (tretji odstavek 24. člena zakona, o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine), stroške za druga cepljenja in preiskave pa plača posestnik živine.
5
Veterinarski zavod, ki opravi preventivno cepljenje ali diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živine, o opisu živali, o proizvajalcu in seriji cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod iz prejšnjega odstavka mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski upravni organ.
II. PREVENTIVNI UKREPI
6
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naslednjih občinah: Ajdovščina, Brežice, Celje, Črnomelj,. Domžale, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Koper, Lendava, Metlika, Novo mesto, Ptuj. Radovljica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Tolmin in- Velenje ter v občinah, kjer se pojavi vranični prisad.
Zaščitno je treba cepiti živali v soseskah, kjer je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen.
Cepljenje opravijo veterinarski zavodi do 30. aprila 1975.
7
Proti šumečemu prisadu se mora preventivno cepiti govedo pred odgonom na pasišča, na katerih je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen.
Cepljenje opravijo veterinarski zavodi do 31. maja 1975.
8
Preventivno cepljenje psov, starih več kot tri mesece, proti steklini, se mora opraviti do 30. aprila 1975.
Na območju, ki je okuženo ali neposredno ogroženo s steklino, se morajo preventivno cepiti proti steklini psi takoj, ko dopolnijo tri mesece starosti.
Cepljeni psi se vpišejo v register psov, ki ga vodi pristojna veterinarska postaja.
Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.
Zaščitno cepljenje proti steklini opravijo veterinarske postaje z mrtvo antirabično vakcino.
9
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih kmetijskih posestvih;
—	v naseljih, kjer so obrati družbenih kmetijskih posestev ali večje individualne reje;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost;
—	v naseljih, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih.
Preventivno cepljenje se opravi z vakcino proti atipični kokošji kugi. ki vsebuje žive ali mrtve viruse in je pripravljena Iz splošno priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje opravijo veterinarski zavodi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
10
Valilna jajca izvirajo le iz jat perutnine, ki so pregledane na kokošji til in zaščitno cepljenje proti kužnemu tremorju perutnine.
Pregled z antigenom kokošjega tila po metodi Hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarske postaje z ekipo obratne veterinarske ambulante. Cepljenje proti kušnemu tremorju opravi z registrirano AE vakcino obratna veterinarska ambulanta.
11
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v aglomeracijah in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje opravijo veterinarski zavodi s sevom K lapiniziranega virusa.
12
Proti slinavki in' parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo družbenih posestev In bike v osemenjevalnih središčih.
Preventivno cepljenje opravijo veterinarski zavodi s polivalentno AOC vakcino.
13
Četrta splošna tuberkulinizacija, goved se mora začeti v naslednjih občinah:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gornja Radgona, Hrastnik, Idrija, Kočevje, Kranj, Krško, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Metlika, Novo mesto, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Dolenjskem, Sevnica, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Velenje in Zagorje.
Četrto splošno tuberkulinizacijo goved in sanacijo okuženih gospodarstev in gospodarstev sumljivih, da so okužena v občinah iz prejšnjega odstavka, se mora dokončati do 31. decembra 1976. Četrto splošno tuberkulinizacijo in tuberkulinizacijo osnovne goveje črede družbenih posestev na področju teh občin opravijo pristojne veterinarske postaje.
Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede družbenih posestev in bike v osemenjevalnih središčih.
Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede družbenih posestev na področju ostalih občin opravijo obratne veterinarske ambulante.
Tuberkulinizacija osnovne goveje črede družbenih posestev in sanacija okuženih gospodarstev in gospodarstev sumljivih, da so okužena v cit. občinah se mora dokončati do 31. 12. 1975.
Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnih centrih opravi Veterinarski zavod Slovenije do 31. 12. 1975.
14	,
Četrta splošna tuberkulinizacija goved se začne tudi v naslednjih občinah:
Dravograd, Izola, Jesenice, Koper, Mozirje, Ormož, Piran, Radovljica, Slovenj Gradec, Trbovlje, Tržič, Žalec.
Četrto splošno tuberkulinizacijo goved opravijo Veterinarske postaje.
Četrto splošno tuberkulinizacijo goved in sanacijo okuženih gospodarstev in gospodarstev sumljivih, da so okužena v cit. občinah se mora dokončati do 30. 6. 1977.
1«
Glede na brucelozo se morajo pregledati:
—	z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v obratih individualnih proizvajalcev, in sicer dvakrat na leto v presledku 5 do 7 mesecev;
—	z enkratnim laboratorijskim pregledom krvi osnovne goveje črede v obratih družbenih kmetijskih posestev;
—	z enkratnim laboratorijskim pregledom krvi in enkratnim laboratorijskim pregledom semena bikov v osemenjevalnih središčih, in sicer v presledkih šestih mesecev med obema pregledoma;
—	z enkratnim laboratorijskim pregledom kryi plemenskih živali na družbenih prašičjerejskih obratih.
Mlečno obročkasto preizkušnjo krav opravijo veterinarske postaje.
Odvzem krvi osnovne goveje črede in krvi plemenskih živali na družbenih prašičjerejskih obratih opravi pristojna veterinarska postaja z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Odvzem krvi bikom plemenjakom v osemenjevalnih središčih opravi veterinarska postaja.
Odvzem in pregled semena bikov v osemenjevalnih središčih opravi Veterinarski zavod Slovenije.
16
Na govejo levkozo je treba pregledati vzorce krvi novo uvoženih plemenskih goved.
Kvantitativno in kvalitativno preiskavo bele krvne slike opravi v času karantene Veterinarski zavod Slovenije.
17
Na kužno malokrvnost konj je treba pregledati vse plemenske žrebce.
Kri odvzemajo veterinarske postaje.
Pregled krvi z metodo precipitacije v agerskem gelu opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.
18
Na pršičavost čebel se pregledajo čebelje družine, ki se vozijo na pašo. Vzorci čebel mrtvic morajo biti poslani na preiskavo v času do 30. 3. 1975.
Na hudo gnilobo čebelje zalege morajo biti pregledane čebelje družine v čebeljnjakih, kjer je bila v preteklem letu ugotovljena huda gniloba čebelje zalege.
19
Na vrtoglavost postrvi se pregledajo enkrat letno postrvske vrste rib, kb se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, kadar to odredi občinski veterinarski inšpektor, ne glede na letni čas.
20	•
Občinski veterinarski inšpektor določi naselje In obrate ter program izvršitve posameznih preventivnih ukrepov iz te odredbe.
21
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 322/A-034/74
Ljubljana, dne 15. decembra 1974.
Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo ■ Milovan Zidar, dipl. inž. L r.
2.
Na podlagi tretjega odstavka 23. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74) izdaja republiški sekretar za finance
PRAVILNIK
o spremembi pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev
1.	člen
V 6. členu pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev (Uradni list SRS, št. 40-230/70 in št. 10-114/72) se v 1. in 2. točki znesek »100.000 din« nadomesti z zneskom »150.000« din.
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 401-4/74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Republiški sekretar za finance Jože Florjančič L r.
3.
Na podlagi 42. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26-235/73) izdaja republiški sekretar za finance v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo
PRAVILNIK
o vodenju poslovnih knjig, blagajne in skladiščne evidence v pogodbeni organizaciji združenega dela
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen	,
Pogodbene organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: POZD), ki poslujejo po določbah 20. do 41. člena obrtnega zakona, vodijo dvostavno knjigovodstvo v obliki kartoteke po kopirni metodi z dnevnikom, ob uporabi sistema enotnih računov, ki so predpisani s tem pravilnikom.
2.	člen
Knjigovodstvo POZD zagotavlja naslednje podatke:
1.	o stanju in gibanju sredstev in njihovih virov;
2.	o stanju in neodplačani vrednosti sredstev, ki so jih ustanovitelji vložili v POZD;
3.	o spremljanju delovnega procesa;
4.	o ugotavljanju celotnega dohodka;
5.	o izplačevanju osebnih dohodkov delavcem in ustanoviteljerti POZD po ustanovitveni pogodbi, po samoupravnem sporazumu ali družbenem dogovoru;
6.	o povečanju vrednosti posameznih vrst osnovnih sredstev za odstotek, ugotovljen po uradnih statističnih Podatkih iz 4. odstavka 30. člena obrtnega zakona;
7.	za izdelavo kalkulacij, cen za proizvode, storitve ih blago, načrtov in analiz;
8.	za spremljanje rokov, v katerih zapadejo plačila terjatev in obveznosti;
9.	za poravnavo obveznosti po veljavnih predpisih.
3.	člen
POZD organizira in vodi knjigovodstvo tako, da je omogočen ob vsakem času vpogled v poslovanje. Če
združuje v POZD svoje delo več kot 15 delavcev, se način vodenja knjigovodstva ureja s splošnim aktom POZD.
Način, kako se seznanjajo delavci s podatki o poslovanju, je določen v ustanovitveni pogodbi ali v splošnem aktu POZD.
Ustanovitelj kot poslovni vodja lahko vodi sam poslovne knjige, blagajno in skladiščno evidenco v POZD.
POZD pa lahko poveri svoje knjigovodstvo posameznim osebam ali organizacijam, ki so specializirane za vodenje knjig.
4.	člen
POZD vodi tiste račune iz kontnega plana POZD, za katere izvira ta obveznost iz dejavnosti, ki jo opravlja.
Za poslovne primere, za katere niso predvideni konti v kontnem planu POZD, uporabi POZD konte iz osnovnega kontnega plana za organizacije združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 71-743/72).
Enotne račune, ki so predpisani v kontnem planu, razčlenjujejo POZD po svojih potrebah (analitični konti), kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno.
5.	člen
Na analitičnem kontu sintetičnega računa 125 — Druge terjatve iz poslovnih razmerij, vodij POZD terjatve ustanoviteljev.
Na analitičnem kontu sintetičnega računa 138 — Druge obračunane pogodbene obveznosti, vodi POZD vse obračunane obveznosti iz ustanovitvene pogodbe, ki se po zakonu o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 71/72) poravnavajo iz dohoflka (30. člen in drugi odstavek 36. člena t obrtnega zakona ter 2. člen; zakona o dopolnitvi zakona o davku iz dohodka TOZD, Uradni list SRS, št. 13--91/74).
Na analitičnem kontu sintetičnega računa 238 — Druge pogodbene obveznosti, vodi POZD obveznosti za dospela odplačila za vložena sredstva iz ustanovitvene pogodbe (30. člen in drugi odstavek 36. člena obrtnega zakona in 2. člen zakona o dopolnitvi zakona o davku iz dohodka TOZD).
Na analitičnem kontu sintetičnega računa 902-10
—	Domači vlagatelji sredstev v skupno poslovanje, vodijo POZD vložena sredstva ustanoviteljev POZD (23. člen obrtnega zakona).
Na analitičnem kontu sintetičnega računa 902 — 20
—	Domači vlagatelji sredstev v skupno poslovanje, vodijo POZD vsa vložena sredstev organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti (3. točka 27. člena obrtnega zakona).
6.	člen
POZD knjižijo posamezne poslovne spremembe po časovnem vrstnem redu nastanka v kosmatih zneskih (brez pobota).
Vknjižbe se vpisujejo s črnilom, kopirnim oziroma kemičnim svinčnikom ali s strojem. Pomotoma knjižene poslovne spremembe se stornirajo z rdečim stor-nom (pri knjiženju s strojem s storno knjižbo). Vse vknjižbe temeljijo na knjigovodskih listinah (temeljnl-cah), iz katerih se da ugotoviti poslovne spremembe.
7.	člen ,
Knjigovodske listine morajo ustrezati naslednjim načelom:
1.	izdane morajo biti takrat, ko nastane sprememba, ki jo dokazujejo;
2.	pisane morajo biti s črnilom, s kopirnim ali kemičnim svinčnikom;
3.	vsebovati morajo tele podatke:
—	datum izdaje listine;
—	vsebino poslovne spremembe;
—	vrednost poslovne spremembe;
—	podpis izdajatelja listine.
8.	člen
POZD so dolžne, da za vsako prodajo proizvodov oziroma za vsako opravljeno storitev izdajo fakturo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za ^pre-jemke nad 100—500 din izdajo le oštevilčena potrdila, za prejemke do 100 din pa ni potrebno izdajati nobenih potrdil.
Pri uporabi registrske blagajne se uporabljajo za prejemke do 100 din bloki registrske blagajne kot dokumentacija za knjiženje.
9.	člen
POZD knjižijo v poslovne knjige:
1.	prejemke nad 500 din posamično, na podlagi fakture;
2.	prejemke do 500 din skupno v .enem znesku — na podlagi posebne dnevne temeljnice (evidence dnevnega izkupička), ki izkazuje:
a)	izkupičke v višini nad 100 do 500 din v skupnem znesku z navedbo tekočih številk blagajniških prejemkov, blok-kuponov ali paragonskih blokov;
b)	posebej skupni dnevni znesek vseh izkupičkov v zneskih do 100 din, ki se posamezno vpisujejo na poseben list z datumom tega dne;
c)	seštevek izkupičkov pod a) in b).
10.	člen
POZD, ki imajo registrsko blagajno, izdelajo dnevno temeljnico za knjiženje prejemkov na podlagi traku, registrske blagajne za ta dan, katerega seštevek zmanjšajo za vsebovana vplačila po izdanih fakturah za prejemke nad 500 din.
Dnevno temeljnico (evidenco dnevnega izkupička) izpolnijo POZD za vsak dan.
Izdatke v zvezi z nabavo blaga oziroma plačilom storitev knjižijo POZD v poslovne knjige:
1.	izdatke nad 500din na podlagi računa;
2.	izdatke od 100 din do 500 din na podlagi paragonskih blokov oziroma listine, ki jo napiše vodja ali odgovorni delavec POZD, podpiše pa jo prejemnik;
3.	izdatke do 100 din na podlagi listine, ki jo napiše vodja POZD ali odgovorni delavec in v kateri se navede samo znesek in namen izplačila.
Izdatke pod tč. 2 in tč. 3 knjižijo POZD lahko zbirno, če so istovetni. POZD s področja gostinskih dejavnosti in dejavnosti zbiranja in predelave zdravilnih zelišč izjemoma knjižijo izdatke od 100 do 500 din na podlagi listine, ki jo napiše vodja POZD ali' odgovorni delavec in v kateri se navede samo znesek in namen izplačila.
II.	VRSTE POSLOVNIH KNJIG
11.	člen
POZD morajo voditi poleg finančne kartoteke z dnevnikom tudi naslednje poslovne knjige:
—	seznam osnovnih sredstev;
—	blagajniški dnevnik;
—	skladiščno evidenco;
—	evidenco o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev.
12.	člen
POZD vodijo seznam osnovnih sredstev, blagajniški dnevnik, skladiščno evidenco in evidenco o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev na obrazcih, ki so objavljeni skujjaj s tem pravilnikom in so njegov sestavni del
13.	člen
POZD vpisujejo v knjigo — seznam osnovnih sied-stčv — vsa osnovna sredstva, ki so jih ustanovitelji ah pravne osebe vložili v POZD.
Vrednost osnovnih sredstev je treba uradno oceniti. Na novo nabavljena osnovna sredstva vpisujejo POZD sproti v seznam osnovnih sredstev, to je ob vsaki nabavi.
Za vsako osnovno sredstvo predvidijo POZD toliko praznih vrst, kolikor let se bo osnovno sredstvo odpisovalo po veljavnih amortizacijskih stopnjah.
V	seznam osnovnih sredstev POZD vpisujejo;
—	v stolpec 1: zap. št., ki je istočasno invehtarska številka osnovnega sredstva;
—	v stolpec 2: datum spremembe, to je vložitve osnovnega sredstva ustanoviteljev POZD; datum nabave osnovnega sredstva, revalorizacije osnovnega sredstva, izločitve osnovnega sredstva iz uporabe ali prodaje osnovnega sredstva;
—	v stolpec 3: št. temeljnice, ki je osnova za knjiženje, datum in številko ustanovitvene pogodbe oziroma številko in datum fakture dobavitelja;
—	v stolpec 4: naslov ustanovitelja, ki je osnovna sredstva vložil v POZD, oziroma naslov dobavitelja osnovnega sredstva;
—	v stolpec 5: opis osnovnega sredstva;
—	v stolpec 6: šifro osnovnega sredstva iz nomenklature osnovnih sredstev;
—	v stolpec 7: nabavno vrednost osnovnih sredstev, ki jih je ustanovitelj vložil v POZD (uradno ocenjena vrednost po sodnem cenilcu); nabavno vrednost osnovnih sredstev (fakturna vrednost osnovnega sredstva povečana za stroške dobave in montaže osnovnega sredstva) ;
—	v stolpec 8: odstotek odpisa za posamezno osnovno sredstvo;
—	v stolpec 9: znesek odpisov, ki ga izračunajo, če nabavno vrednost iz stolpca 7 množijo z odstotkom iz stolpca 8;
—	v stolpec 10: sedanjo vrednost osnovnega sredstva, če od nabavne vrednosti iz stolpca 7 odštejejo odpise iz stolpca 9.
POZD povečuje vrednost osnovnih sredstev ustanoviteljev vsako leto v odstotku, ki ga po četrtem odstavku 4. člena zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v TOZD določi Zvezni zavod za statistiko (četrti odstavek 30. člena obrtnega zakona).
14.	člen
V	blagajniški dnevnik se vpisuje po časovnem zaporedju, s tekočo številko označeni gotovinski izkupički za prodane proizvode, prodano blago, material in oprav-
Ijene storitve ter vsa druga vplačila in izplačila, ki so v zvezi z gotovinskim poslovanjem.
Poslovni vodja POZD ali pooblaščeni delavec POZD lahko z gotovino nabavlja potreben material do višine blagajniškega maksimuma, razen repromateriala in opreme za katero uveljavlja pravico do oprostitve plačila davka od prometa proizvodov.
Blagajniški maksimum določi POZD pristojna enota službe družbenega knjigovodstva na predlog poslovnega vodje POZD. Poslovni vodja POZD oziroma pooblaščeni delavec POZD je dolžan, da obračuna pri neposredni enoti službe družbenega knjigovodstva v naslednjih treh delovnih dneh porabljeno gotovino iz blagajniškega maksimuma in sicer z bariranim čekom in barirano položnico.
' Blagajniški dnevnik se dnevno zaključuje. Prvemu izvodu blagajniškega dnevnika se priloži vsa dokumentacija za ta dan (vplačila m izplačila po 6„ 9. in 10. členu tega pravilnika) in odda v finančno knjiženje. Kopija blagajniškega dnevnika ostane v knjigi.
15.	člen
POZD ki opravljajo obrtno dejavnost (84. člen obrtnega zakona), vodijo skladiščno evidenco različno glede na število delavcev, ki v njej združujejo svoje delo in sicer:
a)	do 5 delavcev: samo finančna kartica za nabavo materiala in polizdelkov ter finančne kartice za prodajo izdelkov in storitev.
Ob zaključnem računu se opravi inventurni popis o stanju zalog, materiala in izdelkov.
Razlika med skupno finančno vrednostjo ugotovljenih zalog in skupno nabavno vrednostjo materiala in izdelkov je skupna poraba v tekočem letu;
b)	od 6 delavcev do 14 delavcev: samo finančne kartice za nabavo materiala in polizdelkov ter finančne kartice za prodajo izdelkov in storitev.
Ob periodičnem obračunu in zaključnem računu se opravi inventurni popis o stanju zalog, materiala in izdelkov. Razlika med skupno finančno vrednostjo ugotovljenih zalog in skupno nabavno vrednostjo materiala in izdelkov je skupna poraba v razdobju periodičnega obračuna ali tekočega leta;
c)	nad 15 delavcev: finančne m materialne kartice po vrstah oziroma skupinah nabavljenega materiala in polizdelkov ter zalog gotovih izdelkov in opravljenih storitev z obračunom porabe v času periodičnega obračuna in zaključnega računa na način, ki je določen v ustanovitveni pogodbi ali samoupravnih aktih POZD.
Proizvajalne pogodbene organizacije združenega dela, ki smejo po šestem členu zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72 in 28/73) nabavljati reprodukcijski material brez prometnega davka, so dolžne voditi predpisano evidenco iz 10. člena navedenega zakona.
16.	člen
POZD, ki opravljajo gostinsko dejavnost, vodijo skladiščno evidenco na način, ki je v povezavi s številom zaposlenih delavcev:
a) do 7 delavcev: knjigo evidence o nabavi in prodaji blaga. V knjigo evidence o nabavi in prodaji blaga se vpisujejo nabava in prodaja alkoholnih pijač, brezalkoholnih pijač, hrane in tobaka ter dohodki od prenočišč, igralnih naprav itd. Alkoholne pijače se vpisujejo v količinah, razvrščene po vrstah, ki ustrezajo sistemu predpisovanja prometnega davka. Skupne me-
sečne finančne podatke o nabavi in o prodaji blaga se vnesejo v finančne kartice.
b) nad 7 delavcev: finančne in materialne kartice za nabavljeni material, alkoholne pijače, prodane izdelke in alkoholne pijače, dohodke od prenočišč,- igralnih naprav itd.
POZD pod a) in b) sestavijo ob periodičnem obračunu in ob zaključnem računu inventurni popis stanja zalog in materiala (alkoholnih pijač, brezalkoholnih pijač, hrane, tobaka itd.). Na osnovi tako ugotovljenega stanja, zalog materiala, razknjižijo POZD porabljeni material in sicer količinsko v knjigi evidence o nabavljenem in porabljenem materialu in vrednostno v finančnih karticah razreda 3 in na kontih prodaje v razredu 7. Pri tem upoštevajo ustrezni kalo, razsip in lom. Delavci POZD določijo način obračunavanja kala, razsipa in loma v svojih splošnih aktih.
Obrazec knjige evidence o nabavi in prodaji blaga je sestavni del tega pravilnika.
17.	člen
POZD vodijo evidenco o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev po predpisih o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev.
POZD predložijo službi družbenega knjigovodstva obrazec P P .»obračun davka od proizvodov in storitev v prometu za dobo od ... do...« v 20 dneh po preteku meseca ali trimesečja, odvisno od načina obračunavanja davka od prometa proizvodov in storitev, ki ga določijo v svojih splošnih aktih in sporočijo službi družbenega knjigovodstva.
18.	člen
POZD uskladi stanje v knjigovodstvu z dejanskim stanjem ob začetku poslovanja, ob periodičnih obračunih. ob zaključku poslovnega leta ter ob statusnih spremembah. .
Delavci v svojih splošnih aktih določijo način poravnave ugotovljenih razlik in način uskladitve dejanskega stanja s knjigovodskim stanjem.
19.	člen
POZD hrani knjigovodske kartice in listine, ki so podlaga za knjiženje, najmanj 10 let. Pogodbe o najetih kreditih hrani POZD 10 let oziroma za čas, dokler krediti trajajo. Zaključne račune, ustanovitveno pogodbo. izplačilne sezname in dhjge listine o osebnih dohodkih delavcev hrani POZD trajno.
20.	člen
Osnovni kontni plan pogodbenih organizacij združenega dela:
RAZRED O: Osnovna sredstva
00 — Osnovna sredstva v funhpiji
000	— Zemljišča za gospodarske namene
002	— Gradbeni objekti
003	— Delovne priprave
008 — Druga osnovna sredstva
01	— Osnovna sredstva izven funkcije
010 — Trajno neuporabna osnovna sredstva
02	— Popravek vrednosti osnovnih sredstev 022 — Popravek vrednosti gradbenih objektov
023	— Popravek vrednosti delovnih priprav 027 — Popravek vrednosti trajno neuporabnih osnovnih sredstev
029	—-Popravek vrednosti drugih osnovnih sredstev
03	— Osnovna sredstva v pripravi
030	— Denarna sredstva namenjena za investicije
031	— Zaloge opreme in investicijskega materiala
032	— Investicije v teku
033	— Ustavljene investicije
04	— Sredstva stanovanjskih hiš
040	— Denarna sredstva stanovanjskih hiš
041	— Stanovanjske hiše in poslovni prostori
042	— Denarna sredstva, namenjena za investicije
043	— Investicijski material in oprema
044	— Stanovanjske hiše in poslovni prostori v gradnji 046 — Plasmaji iz sredstev stanovanjskih hiš
048	— Druga sredstva stanovanjskih hiš
049	— Popravek vrednosti stanovanjskih hiš in po-
slovnih prostorov
05	— Sredstva rezerv
050	— Denarna sredstva rezerv 056 — Plasmaji sredstev rezerv
07	Sredstva za druge namene 070 — Sredstva za druge namene
08	— Sredstva skupne porabe
080	— Denarna sredstva skupne porabe
081	— Objekti in stvari skupne porabe
082	— Sredstva skupne porabe v gradnji ali izdelavi
083	— Plasmaji sredstev skupne porabe
088	— Druga sredstva skupne porabe
089	— Popravek vrednosti sredstev skupne porabe
133 — Obračunani prispevki iz članarine 138 — Druge obračunane pogodbene obveznosti
14	— Obračunane zakonske obveznosti iz dohodka
140	— Obračunani prometni davek
141	— Obračunane zakonske obveznosti po občinskih
predpisih
142	— Obračunane zakonske obveznosti po predpisih
republike
143	—1 Obračunane zakonske obveznosti po predpisih
federacije
148 — Druge obračunane zakonske obveznosti
15	— Obračunani osebni dohodki in drugi osebni pre-
jemki
150 — Obračunani osebni dohodki
153	— Obračunani prejemki iz civilno-pravnega raz-
merja
154	— Drugi obračunani osebni prejemki
17	— Pasmaji iz poslovnih sredstev
170 — Sredstva vložena v skupno poslovanje v državi
172	— Vezana sredstva
173	— Sredstva vložena v sklad ustanoviteljev banke
178	— Posojilo za kreditiranje nezadostno razvitih re-
publik in SAP Kosovo
179	— Drugi plasmaji 'iz poslovnih sredstev
18	— Izguba
180	— Nekrita izguba
185	— Izguba, krita iz lastnih virov poslovnih sredstev
186	— Izguba, krita s sanacijskim kreditom
188 — Izguba, krita iz drugih virov proti obveznemu vračilu
19	— Aktivne časovne razmejitve 190 — Aktivne časovne razmejitve
RAZRED 1: Finančna in obračunska sredstva
10 — Denarna sredstva
100	— Žiro račun
101	— Blagajna
102	— Devize
103	— Čeki, menice, akceptni nalogi in drugi plačilni
Instrumenti
104	— Obveznice, blagajniški zapisi in drugi vrednost-
ni papirji
108 •— Druga denarna sredstva
12	— Terjatve iz poslovnih razmerij
120	— Kupci v državi
121	— Terjatve od ustanoviteljev
122	— Terjatve od delavcev
123	— Terjatve iz kooperativnih razmerij
125	— Druge terjatve iz poslovnih razmerij
126	— Terjatve s prekoračenim zakonskim rokom
127	— Popravek vrednosti terjatev s prekoračenim za-
konskim rokom
128	— Dvomljive in sporne terjatve
129	— Popravek vrednosti dvomljivih in spornih ter-
jatev
13	— Obračunane pogodbene obveznosti iz
dohodka
130	— Obračunane obresti za kredite
131	— Obračunana zavarovalna premija
132	— Obračunana provizija in druga plačila za bančne
storitve
RAZRED 2; Tekoče obveznosti
22	— Obveznosti iz poslovnih razmerij
220	—	Dobavitelji	za	osnovna	sredstva	v državi
221	—,	Dobavitelji	za	osnovna	sredstva	v tujini
222	—	Dobavitelji	za	obratna	sredstva	v državi
223	—	Dobavitelji	za	obratna	sredstva	v tujini
224	— Obveznosti za nefakturirano blago'” in storitve
23	— Pogodbene obveznosti iz doseženega dohodka
230	— Obresti za kredite
231	— Zavarovalne premije
232	— Provizije in druga plačila za bančna storitve
233	— Prispevki in članarine
234	— Obveznosti za dospela odplačila za vložena
sredstva iz ustanovitvene pogodbe POZD 238 — Druge pogodbene obveznosti
24	— Zakonske obveznosti iz doseženega dohodka
240	— Prometni davek
241	— Zakonske obveznosti po občinskih predpisih
242	— Zakonske obveznosti po republiških predpisih
243	— Zakonske obveznosti po predpisih federacije 248 — Druge zakonske obveznosti iz doseženega dohodka
>
25	— Osebni dohodki in drugi osebni prejemki 250 — Doseženi osebni dohodki
253	— Doseženi prejemki iz civilno-pravnega razmerja
254	— Drugi doseženi osebni prejemki 259 — Kazni za gospodarske prestopke
26	— Interna finančna razmerja
261 — Krediti za obratna sredstva dobljeni od drugih TOZD
27	— Obveznosti iz odtegnjenih prispevkov in davkov
in drugih odtegnitev
270	— Obveznosti iz odtegnjehega prometnega davka
271	— Obveznosti iz odtegnjenih prispevkov iz osebnih
dohodkov
272	— Obveznosti iz drugih odtegnjenih prispevkov in
davkov
278 — Obveznosti iz drugih odtegnitev
28	— Druge obveznosti
281 — Obveznosti za zapadla, toda ne izplačana odplačila kreditov
285	— Neizplačani del osebnih dohodkov
286	— Izdane menici, čeki in podobno 288 — Druge obveznosti
29	— Pasivne časovne razmejitve 290 — Pasivne časovne razmejitve
RAZRED 3: Material in droben inventar 31 — Material
310 — Material	*
36 — Droben inventar, avtomobilske gume in embalaža 360 — Droben inventar, avtomobilske gume in embalaža
369 — Popravek vrednosti drobnega Inventarja, avtomobilskih gum in embalaže
RAZRED 4: Stroški
40	— Materialni stroški
400	— Porabljeni material
401	— Proizvodne storitve drugih
402	— Neproizvodne storitve
403	— Dnevnice za službena potovanja
404	— Terenski dodatki
405	— Izdatki za reklamo in propagando
406	— Reprezentančni stroški 408 — Drugi materialni stroški
41	— Materialni stroški
411	— Proizvodne storitve drugih
412	— Neproizvodne storitve
417	— Avtorski honorarji
418	— Drugi materialni stroški
42	— Amortizacija	•
420	— Amortizacija po veljavnih stopnjah
421	— Amortizacija po stopnjah, ki presegajo mini-
malne stopnje	•
45	— Vkalkulirani del dohodka
453	— Vkalkulirane pogodbene obveznosti
454	— Vkalkulirane zakonske obveznosti
455	— Vkalkulirani osebni dohodki
456	— Vkalkulirani drugi osebni dohodki
49 — Razporeditev stroškov 49o — Razporeditev stroškov
RAZRED 5: Prost
RAZRED 6: Proizvodnja, gotovi proizvodi, trgovsko blago
60 — Proizvodnja in lastni proizvodi 600 — Proizvodnja in lastni polproizvodi
63 — Gotovi proizvodi 630 — Gotovi proizvodi
66 — Trgovsko blago
660 — Trgovsko blago
669 — Razlika v ceni trgovskega blaga
RAZRED 7: Celotni dohodek in njegova-razdelitev
70	— Stroški realiziranih proizvodov in storitev
700	— Stroški realiziranih proizvodov in storitev
701	— Stroški realiziranih neproizvodnih storitev 708 — Stroški druge realizacije
71	— Nabavna vrednost realiziranega trgovskega bla-
ga, materiala in odpadkov
710 — Nabavna vrednost realiziranega trgovskega blaga
715 — Nabavna vrednost realiziranega materiala In odpadkov
719 — Stroški realiziranega trgovskega blaga
73	— Izredni izdatki
730	— Popravek finančnega rezultata iz naslova terja-
tev s prekoračenim zakonskim rokom
731	— Popravek vrednosti zalog
732	— Stroški sodnih sporov, takse, škode in zamudne
obresti
733	— Odpisane terjatve
734	— Drugi izredni izdatki
74	— Drugi stroški realizacije 740 — Prometni davek
75	— Realizacija proizvodov in storitev
750	— Realizacija proizvodov in storitev
751	— Realizacija neproizvodnih storitev 758 — Druga realizacija
76	— Realizacija trgovskega blaga, materiala, odpad-
kov idr.
760 — Realizacija trgovskega blaga 765 — Realizacija materiala in odpadkov
78	— Drugi dohodki
780	— Dohodki od obresti
781	— Dohodki od dotacij, subvencij ipd.
788	— Dohodki iz naslova popravka finančnega re-
zultata
789	— Izredni dohodki
79	— Razporeditev razlike realizacije
790	— Razporeditev razlike realizacije
RAZRED 8: Finančni rezultati
80	— Vkalkulirani del dohodka
800 — Vkalkulirani del dohodka
809 — Razporeditev vkalkuliranega dela dohodka
/ ' .
83 — Doseženi dohodek
830	— Doseženi dohodek
831	— Sredstva, ki se ne vštevajo v celotni dohodek 839 — Razdelitev doseženega dohodka in sredstev, ki se
ne vštevajo v celotni dohodek
85 — Izguba
850 — Izguba
859 — Kritje izgube
RAZRED 9: Trajni viri sredstev
90	— Trajni viri poslovnih sredstev 900 — Viri poslovnih sredstev POZD
902	— Domači vlagatelji sredstev v skupno poslovanje
903	— Tuji vlagatelji sredstev v skupno poslovanje
909	— Obveznosti za del trajnih virov poslovnih sred-
stev uporabljen za kritje izgub
91	— Dolgoročni krediti za poslovna sredstva
910	— Krediti za osnovna sredstva
911	— Dolgoročni krediti, dobljeni od organizacij zdru-
ženega dela in drugih organizacij za osnovna sredstva
912	— Dolgoročni krediti, dobljeni iz tujine za osnovna
sredstva
913	— Dolgoročni krediti, dobljeni od bank za obratna
sredstva
914	— Dolgoročni krediti, dobljeni od organizacij zdru-
ženega dela in drugih organizacij za obratna sredstva
915	— Dolgoročni krediti, dobljeni iz tujine za obratna
sredstva
916	— Dolgoročna obligacijska posojila
917	— Dolgoročni krediti, dobljeni od upnikov za sana-
cijo
918	— Dolgoročni krediti, dobljeni od bank za sanacijo
919	— Dolgoročni krediti, dobljeni od organizacij
združenega dela drugih organizacij za sanacijo
92	— Srednjeročni krediti za poslovna sredstva
920	— Srednjeročni krediti, dobljeni od bank
921	— Srednjeročni krediti, dobljeni od organizacij
združenega dela
922	— Srednjeročni krediti, dobljeni iz tujine za os-
novna sredstva
923	— Srednjeročni krediti, dobljeni od bank za obrat-
na sredstva
924	— Srednjeročni krediti, dobljeni od organizacij
združenega dela in drugih organizacij za obratna sredstva
925	— Srednjeročni krediti, dobljeni iz tujine za ob-
ratna sredstva
926	— Srednjeročna obligacijska posojila
927	— Srednjeročni krediti, dobljeni od upnikov za sa-
nacijo
928	— Srednjeročni krediti dobljeni od bank za sana-
cijo
929	— Srednjeročni krediti, dobljeni od organizacij
združenega dela in drugih organizacij za sanacijo
93	— Kratkoročni krediti za poslovna sredstva
930	— Kratkoročni krediti, dobljeni od bank za osnov-
na sredstva
931	— Kratkoročni krediti, dobljeni od organizacij
združenega dela in drugih organizacij za osnovna sredstva	'
932	— Kratkoročni krediti, dobljeni iz tujine za osnov-
na sredstva
933	— Kratkoročni krediti, dobljeni od bank za obrat-
na sredstva
934	— Kratkoročni krediti, dobljeni od organizacij
združenega dela in drugih organizacij za obratna sredstva
935	— "Kratkoročni krediti, dobljeni iz tujine za obrat-
na sredstva
94	— Viri	sredstev	stanovanjskih	hiš	in	poslovnih
prostorov
940	— Lastni viri stanovanjskih hiš in poslovnih pro-
storov
941	—	Viri	sredstev	stanovanjskih	hiš	in	poslovnih
prostorov, dobljenih v upravljanje od družbenopolitičnih skupnosti
942	—	Viri	sredstev	stanovanjskih	hiš	in	poslovnih
prostorov,.dobljenih v upravljanje od organizacij s področja negospodarstva
943	—	Viri	sredstev	stanovanjskih	hiš	in	poslovnih
prostorov, dobljenih v upravljanje od organizacij združenega dela s področja gospodarstva
944	— Viri sredstev stanovanjskih hiš in poslovnih pro-
storov, dobljenih v upravljanje od drugih
946	— Krediti za graditev stanovanj in poslovnih pro-
storov, prevzeti v upravljanje od dajalcev stanovanj in poslovnih. prostorov
947	— Krediti za graditev stanovanj in poslovnih pro-
storov
948	— Drugi viri sredstev stanovanjskih hiš in poslov-
nih prostorov
95	— Viri sredstev rezerv
950 — Viri lastnih sredstev rezerv 958 — Drugi viri sredstev rezerv
98" — Viri sredstev skupne porabe
980	— Viri lastnih sredstev skupne porabe
981	— Krediti za skupno porabo
988 — Drugi viri sredstev skupne porabe
99 — Izvenbilančna evidenca 990 — 994 — Aktivni konti 995 — 999 — Pasivni konti
21.	člen
Vsebina posameznih kontov v kontnem planu POZD
Razred O: Osnovna sredstva, sredstva stanovanjskih hiš, sredstva skupne porabe m sredstva rezerv
1.	Na kontih skupine 00 — Osnovna sredstva v funkciji, se vodijo vsa osnovna sredstva v funkciji. Na kontih te skupine se vodijo tudi osnovna sredstva vlagateljev. razčlenjena po kategorijah osnovnih sredstev.
Na kontu 000 — Zemljišča za gospodarske namene, se vodijo tista zemljišča, ki jih pogodbena organizacijo združenega delu uporablja v svojem poslovanju.
Na kontu 002 — Gradbeni objekti, sc vodijo vsi gradbeni objekti gospodarskega značaja.
Na kontu 003 — Delovne priprave, se vodijo naprave, stroji, transportna sredstva, poslovni in obratni inventar, veliko orodje in vse druge delovne priprave.
Na kontu 008 — Druga osnovna sredstva, se vodijo vsa druga osnovna sredstva, ki niso zajeta na prejšnjih kontih te skupine kot: zagonski stroški, patenti, licence in druge pravice in podobno.
2.	Na kontih skupine 01 — Osnovna sredstva izven funkcije, se vodijo vsa osnovna sredstva, ki so trajno izven uporabe.
Na kontu 010 — Trajno neuporabna osnovna sredstva, se vodijo osnovna sredstva, ki jih je POZD trajno nehala uporabljati in osnovna sredstva, ki jih daljši čas, najmanj pa več kot 1 leto ne bo uporabljala. V okviru tega konta se vodijo tudi osnovna sredstva, ki jih namerava POZD izločiti iz uporabe, do njihove dokončne likvidacije.
3.	Na kontih skupine 02 — Popravek vrednosti osnovnih sredstev, se vodijo knjigovodski odpisi, ki ustrezajo obračunani amortizaciji in odpisi za tista osnovna sredstva, za katera se v skladu z veljavnimi predpisi ne obračunava amortizacija.
Na kontu 023 — Popravek vrednosti delovnih priprav, se vodijo odpisi, ki ustrezajo obračunani amortizaciji in odpisi delovnih priprav, za katere se v skladu z veljavnimi predpisi obračunava amortizacija.
Na kontu 027 — Popravek vrednosti trajno neuporabnih osnovnih sredstev, se vodijo odpisi trajno neuporabnih osnovnih sredstev s konta 010 v skladu z veljavnimi zakoni.	/
Na kontu 029 — popravek vrednosti drugih osnovnih sredstev, se vodijo odpisi drugih osnovnih sredstev, za katera ni posebnih sintetičnih kontov v skupini 02, oz. sredstev, ki se vodijo na kontu 008.
4.	Na kontih OS — Osnovna sredstva v pripravi, se vodijo denarna sredstva, namenjena za investicije, vrednost opreme in investicijskega materiala v zalogah, vrednost osnovnih sredstev v gradnji oziroma izdelavi, kot tudi investicije, na katerih so bila dela ustavljena.
Na kontu 030 — Denarna sredstva, namenjena za investicije, se vodijo denarna sredstva, izločena za investicije na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva (v nadaljnjem besedilu: služba), sredstva, ki so izločena po posebnih predpisih in je njihova uporaba omejena v dobi investiranja, akreditivi in predujmi, odprti oziroma dani za investicije, kot tudi druga sredstva, namenjena za financiranje investicij v skladu z veljavnimi predpisi.
Na kontu 031 — Zaloge opreme in investicijskega materiala, se vodita vrednost opreme, katere montaža se še ni začela in vrednost investicijskega materiala v zalogah.
Na kontu 032 — Investicije v teku, se vodi vrednost osnovnih sredstev, katerih gradnja oziroma izdelava se je začela, ni pa še končana. Na tem kontu se vodi tudi vrednost opreme, katere montaža je v teku.
Na kontu 033 — Ustavljene investicije, se vodi vrednost investicij, katerih gradnja oziroma izdelava je bila ustavljena na podlagi predpisov, odločitve investitorja ali iz drugih razlogov.
5 Na kontih skupine 04 — Sredstva stanovanjskih hiš, se vodijo vse oblike sredstev, ki sestavljajo sredstva stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, katere v skladu z veljavnimi predpisi upravljajo organizacije združenega dela za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.	,
Na kontu 040 — Denarna sredstva stanovanjskih hiš se vodijo denarna sredstva stanovanjskih hiš, ki so na posebnem računu pri službi, in denarna sredstva amortizacije stanovanjških hiš.
Na kontu 041 — Stanovanjske hiše in poslovni prostori, se vodijo vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ugotovljeni po posebnih predpisih.
Na kontu 042 — Denarna sredstva, namenjena za investicije se vodijo denarna sredstva za investicije v stanovanjske hiše in poslovne prostore, izločena na poseben račun pri službi, akreditivi in predujmi, odprti oziroma dani za investicije, kot tudi druga sredstva, namenjena za gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov.
Na kontu 043 — Investicijski material in oprema, se vodita vrednost investicijskega materiala v zalogah in vrednost opreme, katere montaža se še ni začela.
Na kontu 044 — Stanovanjske hiše in poslovni prostori v gradnji, se vodi vrednost stanovanjskih »hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, katerih gradnja je v teku.
Na kontu 046 — Plasmaji iz sredstev stanovanjskih hiš, se vodijo sredstva stanovanjskih hiš, naložena za daljšo dobo, kot so vloge v sklad ustanoviteljev banke, vezana sredstva in podobni plasmaji, v skladu z veljavnimi prepisi.
Na kontu 048 — Druga sredstva stanovanjskih hiš, se vodijo sredstva stanovanjskih hiš, ki nišo zajeta na drugih kontih skupine 04 — Sredstva stanovanjskih hiš.
Na Kontu 049 — Popravek vrednosti stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov se vodijo odpisi, ki ustrezajo obračunani amortizaciji, in odpisi stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, v skladu z veljavnimi predpisi.
6.	Na kontih skupine 05 —r Sredstva rezerv, se vodijo denarna sredstva rezerv, ki so izločena na poseben račun pri službi in plasmaji iz teh sredstev v skladu z veljavnimi predpisi.
Na kontu 050 — Denarna sredstva rezerv, se vodijo sredstva rezerv, ki so na posebnem računu pri službi v skladu z zakonom o sredstvih rezerv (Uradni list SFRJ, št. 26/72, 71/72 in 40/73).
Na kontu 056 — Plasmaji sredstev rezerv, se vodijo sredstva, ki so v skladu z veljavnimi predpisi, vložena v obveznice, druge vrednostne papirje in vezana sredstva.
7.	Na kontih skupine 07 — Sredstva za druge namene, se vodijo sredstva za druge namene, ki jih ima pogodbena organizacija združenega dela v skladu z veljavnimi predpisi.
Na kontu 070 — Sredstva za druge namene, se vodijo denarna sredstva za druge namene, ki so izločena na posebne račune pri službi.
8.	Na kontih skupine 08 — Sredstva skupne porabe, se vodijo sredstva skupne porabe, ki se oblikujejo in uporabljajo v skladu z veljavnimi predpisi oziroma družbenim dogovorom.
Na kontu 080 — Denarna sredstva skupne porabe, se vodijo denarna sredstva skupne porabe, ki so na posebnem računu pri službi.
Na kontu 081 — Objekti in stvari skupne porabe, se vodi vrednost objektov in stvari skupne porabe, kot so počitniški domovi, otroški zavodi, športni objekti, oprema in drugo.
Na kontu 082 — Sredstva skupne porabe v gradnji ali izdelavi se vodi vrednost objektov in stvari skupne porabe, katerih gradnja ali izdelava se je začela, pa
še ni končana. Končane stanovanjske hiše oziroma stanovanja se prenesejo v upravo organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskinrii hišami, evidenca q njih pa se vodi na kontih izven bilančne evidence.
Na kontu 083 — Plasmaji sredstev skupne porabe, se vodijo sredstva skupne porabe, ki so vložena v obveznice m druge vrednostne papirje, vezana sredstva, sredstva, vložena v sklad ustanoviteljev banke, krediti, dani delavcem za stanovanjsko gradnjo in drugi plasmaji ,iz sredstev skupne porabe.
Na kontu 088 — Druga sredstva skupne porabe, se vodijo druga sredstva skupne porabe in terjatve iz naslova skupne porabe, ki zanje v tej skupirti kontov ni posebnega konta.
Na kontu 089 — Popravek vrednosti sredstev skupne porabe, se vodijo odpisi sredstev skupne porabe.
Razred 1: Finančna in obračunska sredstva
9.	Na kontih skupine 10 — Denarna sredstva, se vodijo denarna sredstva, prejeti čeki, menice, akceptni nalogi in drugi plačilni instrumenti, obveznice in drugi vrednostni papirji.
Na kontu 100 — Žiro račun, se vodijo denarna sredstva na žiro računu. Na tem kontu se evidentira ves promet denarnih sredstev prek žiro računa.
Na kontu 101 — Blagajna, se vodijo denarna sredstva, in evidentira gotovinski promet, ki gre prek blagajne pogodbene organizacije združenega dela.
Na kontu' 102 — Devize, se vodi dinarska protivrednost deviz na računih pri bankah posebej za vsako valuto.
Na kontu 103 — Čeki, menice, akceptni nalogi in drugi plačilni instrumenti, se vodijo vrednosti prejetih čekov, menic in drugih plačilnih instrumentov kot tudi akceptnih nalogov z akceptom’ dolžnika, ki so izročeni službi v izvršitev.
Na kontu 104 — Obveznice, blagajniški zapisi in drugi vrednostni papirji, se vodi vrednost obveznic, blagajniških zapisov in drugih vrednostnih papirjev.
Na kontu 108 — Druga denarna sredstva, se vodijo med letom dosežena sredstva dohodka, izločena na poseben račun pri službi, in druga denarna sredstva, za katera v tej skupini ni posebnega konta.
10.	Na kontih skupine 12 — Terjatve iz poslovnih razmerij, se vodijo terjatve iz prodaje proizvodov, blaga in storitev, prodaje osnovnih sredstev ter iz drugih pdslovnih razmerij.
Na kontu 120 — Kupci v državi, se vodijo terjatve od kupcev v državi iz prodaje proizvodov, blaga in storitev, in prodaje osnovnih sredstev.
Na kontu 121 — Kupci v tujini, se vodijo terjatve od kupcev iz naslova prodaje proizvodov, blaga in storitev.
Na kontu 122 — Terjatve do delavcev, se vodijo terjatve do delavcev iz akontacij za službene opravke in iz drugih obveznosti delavcev do pogodbene organizacije združenega dela.
Na kontu 123 — Terjatve iz kooperativnih razmerij se vodijo terjatve od kooperantov in kooperativnih razmerij, razen iz kreditnih razmerij, ki se vodijo na kontih skupine 17 — plasmaji.iz osnovnih sredstev.
Na kontu 125 — Druge terjatve iz poslovnih razmerij, se vodijo terjatve iz poslovnih razmerij, ki niso zajete na drugih kontih te skupine. Na tem kontu vodijo POZD tudi terjatve od ustanoviteljev.
Na kontu 126 — Terjatve s prekoračenim zakonskim rokom se vodijo terjatve, ki so bile prenesene s kontov 103, 120. 123, 125, 174, 175 in drugih kontov in so po zakonu o ugotavljanju vrednosti zalog in popravka finančnega rezultata za del v določenem času neizterjanih terjatev (Uradni list SFRJ, št. 39/72, 40/73 in 16/74 v nadaljnjem besedilu: zakon o popravku) podlaga za popravek finančnega rezultata po periodičnem obračunu in zaključnem računu.
Na kontu 127 — Popravek vrednosti terjatev s prekoračenim zakonskim rokom, se vodi popravek vrednosti s prekoračenim zakonskim rokom, ki je knjižen v breme konta 730 —' popravek finančnega rezultata iz naslova terjatev s prekoračenim zakonskim rokom.
Na kontu 128 — Dvomljive in sporne terjatve iz poslovnih razmerij, se vodijo terjatve, za katere teče pri pristojnem sodišču postopek za izterjavo, in terjatve, pri katerih je po oceni pogodbene organizacije Združenega dela' izterjava negotova.
Na kontu 129 — Popravek vrednosti dvomljivih in spornih terjatev, se vodi popravek vrednosti dvomljivih in spornih terjatev, knjižen v breme konta 734 — Drugi izredni izdatki. Vrednost teh terjatev se popravi po sklepu organa upravljanja, sam popravek pa ne sme biti manjši od popravka finančnega rezultata po zakonu o popravku.	/
11.	Na kontih skupine 13 — Obračunane pogodbene obveznosti iz dohodka, se vodijo obračunane pogodbene obveznosti iz dohodka, knjižijo pa se v dobro ustreznih kontov skupine 23. Na koncu leta se pri dokončni ugotovitvi dohodka in njegovi delitvi obračunani zneski krijejo v skladu z zakonom o ugotavljanju In obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 71/72 — v nadaljnjem besedilu: zakon o dohodku).
Na kontu 130 — Obračunane obresti za kredite, se vodi znesek obračunanih obresti za kredite, razen inter-kalarnih obresti. Na koncu leta se obračunani zneski obresti za kredite krijejo v skladu z zakonom o dohodku.
Na kontu 131 — Obračunana zavarovalna premija, se vodijo obračunani zneski zavarovalnih premij, razen zavarovalnih premij, ki bremenijo sredstva skupne porabe. Na koncu leta se krije obračunani znesek zavarovalnih premij v skladu z zakonom o dohodku.
Na kontu 132 — Obračunana provizija in druga plačila za bančne storitve, se vodijo obračunane provizije in druga plačila za bančne storitve. Na koncu leta se krije ves obračunani znesek provizij in plačil iz dohodka.
Na kontu 133 — Obračunani prispevki in članarine, se vodijo obračunani prispevki in članarine, kot so: prispevki gospodarskim organizacijam, prispevki skupnosti jugoslovanskih železnic, skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva, skupnosti JPTT, poslovnim združenjem idr. Na koncu leta se krije ves obračunani znesek iz dohodka.
Na kontu 138 — Druge obračunane pogodbene obveznosti, se vodijo obračunane druge pogodbene ob-
veznosti, za katere v tej skupini kontov ni posebnega konta, ki pa se po zakonu o dohodku poravnavajo iz dohodka. Na tem kontu vodi POZD tudi vse obračunane obveznosti iz ustanovitvene pogodbe, ki se po zakonu o dohodku poravnavajo iz dohodka (30. člen in drugi odstavek 36. člena obrtnega zakona ter 2. člen zakona o dopolnitvi zakona o davku iz dohodka). Na koncu leta se krije ves obračunani znesek iz dohodka.
12.	Na kontih skupine 14 — Obračunane zakonske obveznosti iz dohodka, se vodijo zneski iz naslova zakonskih obveznosti, obračunani med letom, knjižijo pa se v dobro ustreznih kontov skupine-24. Na koncu leta se krijejo obračunani zneski v celoti.
Konto 140 — Obračunani prometni davek, se uporablja po posebnih predpisih.
Na kontu 141 — Obračunske zakonske obveznosti po občinskih predpisih, se vodijo obračunani prispevki, davki in druge davščine v dobro občine in drugih upravičencev v občini. Na koncu leta se krije ves obračunani znesek.
Na kontu 142 — Obračunane zakonske obveznosti po predpisih republike, se vodijo obračunani zneski prispevkov, davkov in drugih davščin v dobro republike in drugih upravičencev v republiki. Na koncu leta se krije ves obračunani znesek.
Na kontu 143 — Obračunane zakonske obveznosti po predpisih federacije, se vodijo obračunani prispevki, davki in druge davščine v dobro federacije. Na koncu leta se krijejo obračunani zneski v celoti.
Na kontu 148 — Druge obračunane zakonske obveznosti, se vodijo obračunane druge zakonske obveznosti, za katere v tej skupini kontov ni posebnega konta.
13.	Na kontih skupine 15 — Obračunani osebni dohodki in drugi osebni prejemki, se vodijo obračunani zneski za izplačilo akontacij osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov. Obračunani zneski akontacij osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov se knjižijo v dobro ustreznih kontov skupine 25. Na koncu, leta se obračunani zneski krijejo v skladu z zakonom o dohodku.
Na kontu 150 — Obračunani osebni dohodki, se vodijo akontacije osebnih dohodkov, obračunane po osnovah in merilih iz splošnega akta organizacije združenega dela. Pri delitvi dohodka se iz zneska, izločenega za osebne dohodke, krijejo obračunane akontacije do višine, določene v prvem odstavku 9. člena zakona o dohodku.
Na kontu 153 — Obračunani prejemki iz civilnopravnega razmerja, se vodijo obračunani zneski iz ci-vllno-pravnega razmerja. Na koncu leta se krije ves ugotovljeni znesek.
Na kontu 154 — Drugi obračunani osebni prejemki, se vodijo obračunani zneski za izdatke iz 3. odstavka 7. člena zakona o dohodku.
14.	Na kontih skupine 17 — Plasmaji iz poslovnih sredstev, se vodijo terjatve iz naslova naložb iz poslovnih sredstev.
Na kontu 170 — Sredstva, vložena v skupno poslovanje v državi se vodijo sredstva, ki jih je pogodbena organizacija združenega dela vložila v skupno poslovanje z drugo organizacijo združenega dela v skladu z veljavnimi predpisi.
Na kontu 172 — Vezana sredstva, se vodijo poslovna sredstva, naložena z odpovednim rokom pri bankah.
Na kontu 173 — Sredstva, vložena v sklad ustanoviteljev banke, se vodijo sredstva, ki jih je organizacija združenega dela vložila v sklad ustanoviteljev banke v skladu z veljavnimi predpisi.
Na kontu 178 — Posojilo za kreditiranje nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo, se vodijo terjatve iz posojila po zakonu o sredstvih obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SFRJ, št. 33/71 in 23/72) in po republiških predpisih. Za del posojila, za katerega so bile prejete obveznice, se zadolži konto 104.
Na kontu 179 — Drugi plasmaji iz poslovnih sredstev, se vodijo druga kreditna razmerja in naložbe, za katera v tej skupini kontov ni posebnega konta.
15.	Na kontih skupine 18 — Izguba, se vodijo nekrita izguba in zneski kritih izgub.
Na kontu 180 — Nekrita izguba, se izkazuje del izgube, ki ni bila krita tako, kot je določeno v zakonu o dohodku, s prenosom s konta 859 — kritje izgube. Kontu 180 se odobri znesek, prejet za kritje izgube brez vračilne obveznosti (od drugih prejeta sredstva, odpisane terjatve ipd.).
Na kontu 185 — Izguba, krita iz lastnih virov poslovnih sredstev, se izkazuje del izgube, ki je bila krita iz trajnih virov poslovnih sredstev, sredstva pa so bila nadomeščena s sanacijskim kreditom. V tem primeru se zadolži za sanacijski kredit konto 185 — Izguba, krita iz lastnih virov poslovnih sredstev, v dobro konta 180
—	Nekrita izguba. Hkrati se opravi vzporedna vknjižba z zadolžitvijo ustreznega konta skupine 90 v dobro konta 909 — Obveznosti za del trajnih virov poslovnih sredstev, uporabljen za kritje izgub (16. člen zakona o pogojih in postopku za sanacijo organizacij združenega dela — Uradni list SFRJ, št. 39/72, 5/73 in 71/73
—	v nadaljnjem besedilu: zakon o sanaciji).
Na kontu 186 — Izguba, krita s sanacijskim kreditom, se izkazuje del izgube, za kolikor niso bili zmanjšani trajni viri poslovnih sredstev, izgubljena sredstva pa so bila nadomeščena s sanacijskim kreditom. V tem primeru se zadolži konto 186 — Izguba, krita s sanacijskim kreditom, v dobro konta 180 — Nekrita izguba.
Na kontu 188 — Izguba, krita iz drugih' virov proti obveznemu vračilu, se izkazuje del izgube, krit iz drugih virov proti obveznemu vračilu v skladu z veljavnimi predpisi. V tem primeru se zadolži konto 188 — Izguba, krita iz drugih virov proti obveznemu vračilu v dobro konta 180 — Nekrita izguba.
16.	Na kontih skupine 19 — Aktivne časovne razmejitve, se knjižijo izdatki, ki so predmet razmejitev.
Na kontu 190 — aktivne časovne razmejitve, se knjižijo izdatki, ki v času, ko nastanejo, niso stroški ali ne bremenijo tekočega dohodka, in so zato predmet razmejitev. Na tem kontu se knjižijo zakonske in pogodbene obveznosti, ki se časovno razmejujejo.
Razred 2: Tekoče obveznosti
17.	Na kontih skupine 22 — Obveznosti iz poslovnih razmerij, se vodijo obveznosti, nastale iz poslovnih razmerij in nakupa osnovnih sredstev, materiala, blaga in storitev.
Na kontu 220 — Dobavitelji za osnovna sredstva v državi, se vodijo obveznosti do dobaviteljev v državi za osnovna sredstva in druge investicije.
Na kontu 221 — Dobavitelji za osnovna sredstva v tujini, se vodijo obveznosti do dobaviteljev v tujini za osnovna sredstva in druge investicije.
Na kontu 222 — Dobavitelji za obratna sredstva v državi, se vodijo obveznosti do dobaviteljev v državi za dobavljeni material, blago in storitve.
Na kontu 223 — Dobavitelji za obratna sredstva v tujijii, se vodijo obveznosti do dobaviteljev v tujini za dobavljeni material, blago in storitve.
Na kontu 224 — Obveznosti za nefakturirano blago in storitve, s a. vodijo obveznosti dobaviteljev za prejeto blago, material in storitve, za katere še niso dobljeni ustrezni obračuni oziroma fakture. Na tem kontu se vodijo obveznosti do komitentov, od katerih je blago prejeto v komisijsko prodajo oziroma konsignacijo.
18.	Na kontih skupine 23 — Pogodbene obveznosti iz doseženega dohodka, se vodijo pogodbene obveznosti iz doseženega dohodka v višini obračunanih zneskov ter obveznosti. V breme kontov te skupine se opravljajo izplačila po teh naslovih. Ce se roki obveznosti plačila in roki obveznosti obračunavanja ne ujemajo, se pogodbene obveznosti iz doseženega dohodka razmejijo prek kontov aktivnih in pasivnih časovnih razmejitev.
Na kontu 230 — Obresti za kredite, se vodijo zneski obveznosti iz naslova obresti za kredite. S tega konta se opravljajo med letom izplačila iz teh naslovov.
Na kontu 231 — Zavarovalne premije, se vodijo obveznosti za zavarovalne premije. S tega konta se opravljajo med letom izplačila iz teh naslovov.
Na kontu 232 — Provizije in druga plačila za bančne storitve, se vodijo obveznosti za provizije in druga plačila za bančne storitve. S tega konta se opravljajo izplačila iz naslova provizij in drugih plačil za bančne storitve.
Na kontu 233 — Prispevki in članarine se vodijo obveznosti iz prispevkov m članarin. S tega konta se opravljajo izplačila iz naslova prispevkov in članarin.
Na kontu 234 — Obveznosti iz skupnega poslovanja — domači pogodbeniki, se vodijo obveznosti do domačih pogodbenikov iz dohodka, doseženega v skupnem poslovanju. S tega konta se opravljajo vsa izplačila iz naslova udeležbe domačih pogodbenikov pri dohodku.
Na kontu 238 — Druge pogodbene obveznosti, se vodijo pogodbene obveznosti, za katere v tej skupini ni posebnega konta. Na tem kontu vodi POZD tudi obveznosti za dospela odplačila za vložena sredstva Iz ustanovitvene pogodbe (30. člen in drugi odstavek 36. člena obrtnega zakona ter 2. člen zakona o dopolnitvi zakona o davku iz dohodka TOZD).
19.	Na kontih skupine 24 — Zakonske obveznosti iz doseženega dohodka, se vodijo zakonske obveznosti iz doseženega dohodka v višini, ki je določena v posebnih predpisih. S kontov te skupine se opravljajo izplačila teh obveznosti med letom.
Konto 240 — Prometni davek, se uporablja po posedenih predpisih.
Na kontu 241 — Zakonske obveznosti po občinskih predpisih, se vodijo obračunani prispevki, davki in druge davščine v dobro občine in drugih upravičencev v občini, kakor tudi vsa izplačila iz tega naslova.
Na kontu 242 — Zakonske obveznosti po predpisih republike, se vodijo obračunani prispevki, davki in druge davščine v dobro republike m drugih upravičencev v republiki, kakor tudi vsa izplačila* iz tega naslova.
Na kontu 243 ,— Zakonske obveznosti po predpisih federacije, se vodijo obračunani prispevki, davki in druge davščine v dobro federacije, kakor tudi vsa izplačila iz tega naslova.
Na kontu 248 — Druge zakonske obveznosti doseženega dohodka, se vodijo druge zakonske obveznosti iz dpseženega dohodka, za katere v tej skupini kontov ni posebnega konta, in sicer tako, kot je predvideno za konte te skupine,
20.	Na kontih skupine 25 — Osebni dohodki in drugi osebni prejemki, se izkazujejo osebni dohodki iz delitve dohodka in del dohodka izločen za druge osebne prejemke kakor tudi izplačila iz teh naslovov.
Na kontu 250 — Doseženi osebni dohodki, se izkazujejo med letom obveznosti iz naslova akontacij osebnih dohodkov in obveznosti iz naslova določanja dohodka za osebne dohodke, ki presegajo znesek, s katerimi so bile krite izplačane akontacije osebnih dohodkov S tega konta se opravljajo vsa izplačila iz naslova osebnih dohodkov. Pri izplačilu osebnih dohodkov se obremenita konta za prispevke iz osebnih dohodkov v dobro konta 271 — Obveznosti iz odtegnjenih prispevkov iz osebnih dohodkov. S tega konta se knjižijo v dobro ustreznih kontov skupine 24 — Zakonske obveznosti iz doseženega dohodka iz naslova osebnih dohodkov iz dohodka predhodnega leta.
Na kontu 253 — Doseženi prejemki iz civilno-prav-nega razmerja, se vodijo obveznosti iz civilno-pravnega razmerja. S tega konta se opravljajo izplačila iz tega naslova. Pri izplačilu obveznosti iz civilno—pravnega razmerja se obremeni ta konto v dobro konta 272 — Obveznosti iz drugih odtegnjenih prispevkov in davkov.
Na kontu 254 — Drugi doseženi osebni prejemki, se vodijo obveznosti iz naslova izdatkov za druge osebne prejemke iz< tretjega odstavka 7. člena zakona o dohodku, razen izdatkov knjiženih na kontih 253 in 259. Pri izplačilu teh obveznosti se obremeni ta konto za prispevke iz osebnih prejemkov v dobro konta 272 — Obveznosti iz drugih odtegnjenih prispevkov in davkov.
Na kontu 259 — Kazni za gospodarske prestopke, se knjižijo v njegovo breme kazni, plačane za gospodarske prestopke, v smislu 3. odstavka 7. člena zakona o dohodku. Na koncu leta se ta konto odobri ža ves znesek v breme konta 839 — Razdelitev doseženega dohodka iz sredstev, ki se ne vštevajo v celotni dohodek.
21.	Na kontih skupine 26 — Interna finančna razmerja, se izkazujejo interna razmerja.
Na kontu 261 — Krediti za obratna sredstva dobljeni od drugih temeljnih organizacij združenega dela, se vodijo obveznosti iz kreditov za obratna sredstva, ki jih je pogodbena organizacija združenega dela dobila od temeljnih organizacij združenega dela.
22.	Na kontih skupine 27 — Obveznosti iz odtegnjenih prispevkov in davkov in drugih odtegnitev, se vodijo prispevki in davki, ki jih mora pogodbena organizacija združenega dela odtegniti zavezancem in jih v določenem roku odplačati, kot tudi druge odtegnitve.
Na kontu 270 — Obveznosti iz odtegnjenega prometnega davka, se vodi davek od prometa blaga in
storitev, ki je bil pri realizaciji obračunan oziroma zaračunan kupcem, v vičini obračunanega zneska. Ce se obveznost obračunavanja ne ujema z obveznostjo vplačila, lahko vodi pogodbena organizacija združenega dela obračunane zneske tudi prek konta razmejitve, pri čemer knjiži znesek, iz katerega izhaja obveznost vplačila, v dobro tegh konta. Prometni davek se vplačuje v breme tega konta.
Na kontu 271 — Obveznosti iz odtegnjenih prispevkov iz osebnih dohodkov, se vodijo obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, ki jim je osnova za obračun osebni dohodek, poravnavajo pa se iz dela dohodka, izločenega za kosmate osebne dohodke. Te obveznosti se knjižijo v breme konta 250 — Doseženi osebni dohodki. Vplačani zneski teh prispevkov bremenijo ta konto.
Na kontu 272 — Obveznosti iz drugih odtegnjenih prispevkov in davkov se \»jdijo odtegnjeni prispevki in davki iz naslova izplačil, evidentiranih na kontih 253 in 254, kakor tudi tisti, za katere v tej skupini kontov ni posebnega konta.
Na kontu 278 — Obveznosti iz' drugih odtegnitev se vodijo od delavcev odtegnjeni zneski za katere v tej skupini kontov ni posebnega konta, kot so sodne, administrativne in druge izplačilne prepovedi.
23.	Na kontih skupine 28 — Druge obveznosti, se vodnu obveznosti ‘z drugih poslovnih razmerij, ki niso hrkamne na kontih drugih skupu, kontov.
Na kontu 281 — Ooveznosti za zapadla toda ne izplačana odplačila' k-editov, se vodijo zapadla toda ne plačana odplačila. Ce pogodbena organizacija združenega dela ne izviSi odplačila v dogovorjenem roku, se prenesejo zapadla odplačila v dobro tega konta, In v breme ustreznih kontov iz skupin 91, 92 in 93. Za izplačana kreditna odplačila se obremeni ta konto.
Na kontu 285 — Neizplačani del osebnih dohodkov, se vodijo obveznosti iz naslova delavcem neizplačanih osebmr dohodkov, ki so deponirani na izločenem računu pri službi do končnega izplačila.
Na kontu 286 -r- Izdane menice, čeki in podobno, se Izkazujejo obveznosti po izdanih menicah, čekih, danih akceptih in akceptnih nalogih ter drugih pačilnih todrv uientih. Ob izdaji menice, čeka ali drugega plačil/-?ga nstrumenta oziroma akceptiranega akceptnega naloga pogodbena organizacija združenega dela zadolži konto, na katerem vodi obveznost, ki je za njeno poravnavo izdala enega navedenih plačilnih instrumentov. Po	izdanih menic, čekov ali akceptnih nalo-
gov pa zadolži za vplačane zneske ta konto.
Na kontu 288 — Druge obveznosti, se vodijo druge obveznosti, za katere v tej skupini kontov ni posebnega konta.
24.	Na kontih skupine 29 — Pasivne časovne razmejitve. se obračunavajo materialni in drugi stroški, ki so predmet razmejitev.
Na kontu 290 — Pasivne časovne razmejitve, se izkazujejo v naprej izračunani zneski materialnih in drugih stroškov, ki nastanejo neenakomerne in so odvisni od obsega proizvodnje ali dobe vkaH-vk'-anja. Plačani izdatki so izkazani na kontu 190 -- Aktivne časovne razmejitve. Prek tega konta se knjižijo tudi obračunani zneski pogodbenih in zakonskih obveznosti, ki se časovno razmejujejo.
Na koncu leta se obračunani zaneski na kontu 290 — Pasivne časovne razmejitve medsebojno zapro s stanjem, izkazanem na kontu 190 — Aktivne časovne razmejitve. Razlika med aktivnimi in pasivnimi časovnimi razmejitvami gre v breme ali v dobro rezultata tekočega leta, če se ne prenese v naslednjo dobo kot tranzitoma pasiva oziroma tranzitoma aktiva.
Razred 3: Material in droben inventar
25.	Na kpntih skupine 31 — Material, se vodijo vse zaloge namenjene za reprodukcijo.
Na kontu 310 — Material, se vodijo zaloge goriva, surovin, materiala, pomožnega materiala, kupljenih proizvodov in delov ter drugih materialov, namenjenih za reprodukcijo, ki so bodisi v skladiščih, bodisi na poti, v obdelavi, dodelavi in manipulaciji.
26.	Na kontih skupine 36 — droben inventar, avtomobilske gume in embalaža, se vodijo zaloge drobnega inventarja, avtomobilskih gum in embalaže in popravki teh vrednosti.
Na kontu 360 — Droben inventar, avtomobilske gume in embalaža, se vodijo droben inventar, avtomobilske gume in embalaža, ki so v zalogi in v rabi.
Na kontu 369 — Popravek vrednosti drobnega inventarja, avtomobilskih gum in embalaže, se vodi odpisani del vrednosti drobnega inventarja, avtomobilskih gum in embalaže. Odpisi se opravijo v skladu s splošnim aktom pogodbene organizacije združenega dela. Pri dokončni izločitvi iz uporabe se zadolži ustrezen račun stroškov za neodpisani del vrednosti, nabavna vrednost s konta 360 — Droben inventar, avtomobilske gume in embalaža, pa se prenese na konto 369.
Razred 4: Stroški
Na kontih razreda 4 — Stroški, se knjižijo stroški, ki se nadomeščajo iz celotnega dohodka (materialni stroški poslovanja in amortizacija) in izdatki, ki se nadomeščajo iz dohodka (pogodbene in zakonske obvez- ■ nosti, osebni dohodki in drugi osebni prejemki).
27.	Na kontih skupine 40 — Materialni stroški, se knjižijo materialni stroški poslovanja v skladu z zakonom o dohodku.
Na kontu 400 — Porabljeni material, se knjiži vrednost materiala (surovin, materiala, pomožnega materiala, pisarniškega materiala, polproizvodov, goriva in maziva, energije in pod.), porabljenega v zvezi s poslovanjem pogodbene organizacije združenega dela obračunan po nabavnih cenah.
Na kontu 401 — Proizvodne storitve drugih, se knjižijo stroški, ki jih ima pogodbena organizacija združenega dela v zvezi s storitvami domačih in tujih organizacij, kot so: popravila in vzdrževanje materialnih dobrin (strojev, orodja, vozil, stavb in drugih), prometne storitve, poštne telegrafske in telefonske storitve, montažne in druge storitve organizacij združenega dela s področja gospodarstva in proizvajalnih temeljnih organizacij združenega dela v sestavu negospodarskih Organizacij združenega dela.
Na kontu 402 — Neproizvodne storitve se knjižijo izdatki za storitve organizacij s področja negospodarstva: kot so storitve neproizvodne obrti (nomen-klaturni skupini 770-10 in 770-20), s področja stanovanjske dejavnosti (nomenklaturni skupini 811-10 in 811-20) in komunalne dejavnosti (nomenklatume
skupine 812-20, 812-30, 812-40, 812-50, 812-70 in 812-80) ter vse storitve s področja kulturne in socialne dejavnosti (področje 9 brez skupine 915-60) in dejavnosti družbenih ter državnih organov in služb (področje 0), včtevši upravne in druge takse (razen sodnih).
Na kontu 403 — Dnevnice za službena potovanja, se knjižijo stroški iz naslova dnevnic za službena potovanja v državi in tujini v skladu z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti.
Na kontu 404 — Terenski dodatki, se knjižijo izdatki iz naslova terenskih dodatkov, dnevnice izvršilnega osebja v prometu, nadomestil za ločeno življenje in podobno v skladu z družbenim dogovorom, samoupravnim sporazumom in splošnimi akti.
Na kontu 405 — Izdatki za reklamo in propagando, se knjižijo izdatki za reklamo in propagando.
Na kontu 406 — Reprezentančni izdatki, se knjižijo izdatki za reprezentanco.
Na kontu 408 — Drugi materialni stroški, se knjižijo drugi materialni stroški, za katere v tej skupini kontov ni posebnega konta.
28.	Na kontih skupine 41 — Materialni stroški v razmerjih z zasebniki, se knjižijo izplačila zasebnikom v poslovnih razmerjih z organizacijami združenega dela.
Na kontu 411 — Proizvodne storitve drugih, se knjižijo izdatki, ki jih pogodbena organizacija združenega dela izplača zasebnikom v zvezi z raznimi popravili strojev, orodja, vozil in stavb ter za prometne in druge storitve.
Na kontu 412 — Neproizvodne storitve, se knjižijo izdatki, izplačani zasebnikom za neproizvodne storitve, kot so najemnine, zakupnine in druge neproizvodne storitve.
Na kontu 417 — Avtorski honorarji, se knjižijo izdatki za avtorske honorarje.
Na kontu 418 — Drugi materialni stroški, se knjižijo drugi materialni stroški, nastali v razmerjih z zasebniki, za katere v tej skupini kontov ni posebnega konta.
29.	Na kontih skupine 42 — Amortizacija, se knjiži znesek obračunane amortizacije po zakonu, pri čemer se posebej izkaže znesek amortizacije, obračunan po predpisanih minimalnih stopnjih, in posebej znesek, obračunan po stopnjah, ki presegajo predpisane minimalne stopnje.
Na kontih 420 — Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah, se knjiži znesek amortizacije osnovnih sredstev, obračunan po predpisanih minimalnih stopnjah, ter znesek amortizacije, obračunan po 4. členu zakona o dohodku.
Na kontu 421 — Amortizacija po stopnjah, ki presegajo predpisane minimalne stopnje, se knjiži znesek amortizacije, obračunan po stopnjah, ki presegajo minimalne stopnje.
30.	Na kontih skupine 45 — Vkalkulirani del dohodka, se knjižijo izdatki, ki se nadomeščajo iz doseženega dohodka po zakonu o dohodku.
Na kontu 453 — Vkalkulirane pogodbene obveznosti, se knjižijo vkalkulirane pogodbene obveznosti, ki se nadomeščajo iz dohodka kot so: obresti za kredite,
zavarovalne premije, provizije in druga plačila za bančne storitve, prispevki, članarine idr. Te obveznosti se vkalkulirajo z odobritvijo konta 800 — Vkalkulirani del dohodka.
Na kontu 454 — Vkalkulirane zakonske obveznosti, se knjižijo vkalkulirane zakonske obveznosti, ki se nadomeščajo iz dohodka, kot so: zakonske obveznosti po predpisih občin, avtonomnih pokrajin in republik, zakonske obveznosti po predpisih federacije idr. z odobritvijo konta' 800 — Vkalkulirani del dohodka.
Na kontu 455 — Vkalkulirani osebni dohodki se knjižijo osebni dohodki, določeni po osnovah in merilih, predpisanih v splošnem aktu pogodbene organiza* cije združenega dela, z odobritvijo konta 800 — VkaU kuliranl del dohodka.
Na kontu 456 — Vkalkulirani drugi osebni prejemki, se knjižijo vkalkulirani izdatki, predpisani v tretjem odstavku 7. člena zakona o dohodku, razen kazni za gospodarske prestopke, knjiženih na kontu 259.
31.	Na kontih skupine 49 se razporejajo stroški na koncu obračunske dobe v dobro stroškov, ki se knjiženi v breme drugih skupin kontov v razredu 4.
Kontu 490 — Razporeditev stroškov, se odobri na koncu obračunske dobe znesek stroškov, ki so knjiženi v breme drugih skupin kontov v razredu 4.
Za znesek, ki se odobri kontu 490 — Razporeditev stroškov, se obremenijo ustrezni konti v razredih 6 ali 7, oziroma v morebitnem razredu 5, kar je odvisno od tega, kako se evidentirajo stroški.
Za trgovinsko dejavnost se zadolži ob koncu obračunske dobe konto 719 — Stroški realiziranega trgovskega blaga, ob poprejšnji uporabi kontov razreda 5 ali brez te uporabe, in odobri konto 490 — Razporeditev stroškov.
Za gostinsko dejavnost se zadolži konto 700 — Stroški realiziranih proizvodov in proizvodnih storitev, ob poprejšnji uporabi konta razreda 5 ali brez te uporabe, in odobri konto 490 — Razporeditev stroškov.
Razred 5: Prost
Uporaba tega razreda je prosta tako glede vsebine kakor tudi glede razčlenitve na skupine kontov In na sintetične in analitične konte.	,
Razred 6: Proizvodnja, gotovi proizvodi, trgovsko
blago Idr.	*
' Na "kontih razreda 6 — Proizvodnja, gotovi proizvodi, trgovsko blago idr., se knjiži proizvodnja in vodijo zaloge nedokončane proizvodnje, polproizvodov, gotovih proizvodov, trgovskega blaga in blaga v komisijski prodaji in konsignaciji.
32.	Na kontih skupine 60 — Proizvodnja In lastni polproizvodi se vodi vrednost tekoče proizvodnje in zaloge lastnih polproizvodov.
Na kontu 600 — Proizvodnja in lastni polproizvodi, se vodi vrednost tekoče proizvodnje in zalog, lastnih polproizvodov, odvisno od izbranega načina obračuna, v skladu z zakonom o dohodku In zakonom o popravku.
33.	Na kontiri skupine 63 — Gotovi proizvodi, se izkazuje vrednost gotovih proizvodov.
Na kontu 630 — Gotovi proizvodi, se izkazuje vrednost gotovih proizvodov, odvisno od izbranega načina, obračuna, v skladu z zakonom o dohodku in zakonom o popravku.
34.	Na kontih skupine 66 — Trgovsko blago in
na kontu 660 — Trgovsko blago, se izkazuje kupljeno trgovsko blago po nabavni ali prodajni ceni, kot tudi zaloge trgovskega blaga. Ce se vodi blago po prodajni ceni, se odobri za fakturni znesek konto dobavitelja, za odvisne stroške kupljenega blaga ustrezen konto, za razliko v ceni pa konto 669 — Razlika v ceni trgovskega blaga.
Vrednost zalog,' izkazana na kontih skupine 66, mora biti v skladu z zakonom o popravku.
Razred 7: Celotni dohodek in njegova delitev
35.	Na kontih skupine 70 — Stroški realiziranih proizvodov in storitev, se izkazuje vrednost realiziranih proizvodov in storitev, v skladu z veljavnimi predpisi.
Na kontu 700 — Stroški realiziranih proizvodov in proizvodnih storitev, se izkazuje vrednost realiziranih proizvodov in proizvodnih storitev v skladu z zakonom o popravku.
Proizvajalne organizacije zadolžijo pri knjiženju realizacije proizvodov konto 700 — Stroški realiziranih proizvodov in proizvodnih storitev v dobro konta 630 — Gotovi proizvodi, pri realiziranih proizvodnih storitvah pa v dobro konta 490 — Razporeditev stroškov, ali konta 600 — Proizvodnja in lastni polproizvodi.
Na kontu 701 — Stroški realiziranih neproizvodnih storitev, se izkazuje vrednost realiziranih neproizvodnih storitev, ugotovljena v skladu z veljavnimi predpisi. Neproizvodne storitve obsegajo storitve neproizvodne obrti (nomenklaturni skupini 770-10 in 770-20), storitve s področja stanovanjske dejavnosti (nomenklaturni skupini 811-10 in 811-20) in komunalne dejavnosti (no-menklaturne skupine 812-20, 812-30, 312-40, 812-50, 812-70 in 812-80).
Na kontu 708 — Stroški druge realizacije, se izkazujejo stroški v zvezi z realizacijo drugih proizvodov in storitev, ki niso zajeti s konti te skupine, kot so stroški v zvezi z investicijskimi deli v lastni režiji in drugimi deli, ki se izvajajo iz lastnih sredstev in pomenijo končno porabo.
36.	Na kontih skupine 71 — Nabavna vrednost realiziranega trgovskega blaga, materiala, odpadkov idr. se izkazuje vrednost realiziranega trgovskega blaga, materiala in odpadkov, obračunana po nabavni ceni.
Konto 710 — Nabavna vrednost realiziranega trgovskega blaga, se zadolži za vrednost realiziranega trgovskega blaga, obračunanega po nabavni ceni v dobro konta 660 — Trgovsko blago. Ce se vodi vrednost trgovskega blaga po prodajni ceni, se ta konto bremeni z vrednostjo, obračunano po tej ceni, v dobro tega konta se knjiži razlika v ceni trgovskega blaga s konta 669 — Razlika v ceni trgovskega blaga, tako, da nastane na tem kontu nabavna vrednost realiziranega trgovskega blaga.
Na kontu 715 — Nabavna vrednost realiziranega materiala in odpadkov, se izkazuje nabavna vrednost realiziranega materiala in odpadkov.
Za nabavno vrednost realiziranih količin materiala in odpadkov se zadolži ta konto v dobro ustreznega konta v razredu 3: Material in droben inventar.
Na kontu 719 — Stroški realiziranega trgovskega blaga, se izkazujejo stroški trgovskih organizacij, ki so bili knjiženi na kontih razreda 4. Stroški na ta konto se prenesejo prek konta 490 oziroma kontov razreda 5, če se ta razred uporablja.
37.	Na kontih skupine 73 — Izredni izdatki, se izkazujejo stroški, ki so posledica dejavnosti pogodbene organizacije združenega dela, pa niso pogojeni z opravljanjem rednega poslovanja in se javljajo praviloma od časa do časa.
Na kontu 730 — Popravek finančnega rezultata za terjatve s prekoračenim zakonskim rokom, se knjiži popravek finančnega rezultata v skladu z 9. členom zakona o popravku.
Na kontu 731 — Popravek vrednosti zalog, se knjiži popravek vrednosti zalog'gotovih proizvodov, trgovskega blaga, nedokončanih proizvodov in polproizvodov po 6. členu zakona o popravku.
Na kontu 732 — Stroški sodnih sporov, takse, škode in zamudne obresti, se knjižijo stroški sodnih sporov, sodne takse, škode in zamudne obresti, ki so nastali v zvezi s poslovanjem POZD.
Na kontu 733 — Terjatve, odpisane v postopku sanacije drugih organizacij združenega dela se knjižijo terjatve odpisane v skladu z zakonom o sanaciji in zakonom o prisilni poravnavi in stečaju (Uradni list SFRJ, št. 15/65, 55/69, 39/72 in 16/74).
Na kontu 734 — Drugi izredni izdatki, se knjižijo drugi izredni izdatki, ki niso zajeti s konti te skupine, kot so: primanjkljaji, ugotovljeni pri inventuri, odpisi terjatev in drugi izredni izdatki.
38.	Konti skupine 74 — Drugi stroški realizacije, se uporabljajo po posebnih predpisih.
Konto 740 — Prometni davek, se uporablja po posebnih predpisih.
39.	Na kontih skupine 75 — Realizacija proizvodov in storitev, se izkazuje vrednost realiziranih proizvodov in storitev po prodajni ceni brez prometnega davka.
Na vrednost realiziranih proizvodov in storitev po prodajni ceni se odobrijo ustrezni konti skupine 75 — realizacija proizvodov in storitev in konto 270 — Obveznosti iz odtegnjenega prometnega davka, če gre za proizvode, od katerih se plačuje prometni davek, in hkrati zadolžijo ustrezni konti (na primer kupcev) za ves znesek s prometnim davkom.
V breme kontov skupine 75 se knjižijo priznani rabati, drugi popusti in vnaprej dogovorjeni blagajniški skonti, odobreni kupcem za prodane proizvode in opravljene storitve, ter stroški s prodajo proizvodov in storitev (na primer stroški transporta, pakiranja in podobno).
Na kontu 750 — Realizacija proizvodov in proizvodnih storitev, se izkazuje vrednost realiziranih proizvodov in proizvodnih storitev po prodajni ceni brez prometnega davka.
Na kontu 751 — Realizacija neproizvodnih storitev, se izkazuje vrednost realiziranih neproizvodnih storitev. Z neproizvodnimi storitvami so mišljene posamezne
storitve s področja obrti, stanovanjske dejavnosti in vse storitve s področja kulture in socialne dejavnosti. Natančnejši podatki o teh storitvah so navedeni pri kontu 701 — Stroški realiziranih neproizvodnih storitev.
Na kontu 758 — Druga realizacija, . se izkazuje vrednost drugih proizvodov in storitev, za katere v tej skupini ni posebnih kontov, kot je realizacija investicijskih del v lastni režiji in drugih del, ki se izvajajo v breme lastnih sredstev in pomenijo končno porabo.
40.	Na kontih skupine 76 — Realizacija trgovskega blaga, materiala, odpadkov in dr., se izkazuje vrednost prodanega trgovskega blaga, materiala in odpadkov po prodajni ceni brez prometnega davka.
Vrednost realiziranega trgovskega blaga, materiala in odpadkov, brez prometnega davka se odobri kontom te skupine, medtem ko se prometni davek odobri kontu 270 — Obveznosti iz odtegnjenega prometnega davka, oziroma kontu 290 — Pasivne časovne razmejitve, če se roki obračunavanja in vplačevanja ne ujemajo. Za skupen znesek vrednosti trgovskega blaga, materiala in odpadkov, se zadolžijo ustrezni konti (na primer: kupcev, blagajne, žiro računov itd.).
V breme kontov skupine 76 — Realizacija trgovskega blaga, materiala, odpadkov in drugo, se knjižijo rabat in drugi popusti ter blagajniški skor.ti, ki so bili vnaprej dogovorjeni, kot tudi stroški s prodajo (npr.: stroški transporta, pakiranja ipd.).
Na kontu 760 — Realizacija trgovskega blaga, se izkazuje vrednost realiziranega trgovskega blaga po prodajni ceni brez prometnega davka.
Na kontu 765 — Realizacija materiala in odpadkov, se izkazuje realizirana vrednost prodanega materiala in odpadkov, obračunana po prodajni ceni brez prometnega davka.
41.	Na kontih skupine 78 — Drugi dohodki, se izkazujejo: del dohodkov po drugem odstavku 1. člena zakona o dohodku, kot tudi dohodki, ki se občasno javljajo v pogodbenih organižacijah združenega dela, pa jih ni mogoče izkazati kot dohodke na kontih skupine 75, 76 ali 77.
Na kontu 780 — Dohodki od obresti, se izkazujejo dohodki od obresti od naloženih sredstev in od deleža v skladu ustanoviteljev banke, dohodki obresti od posojenih sredstev, obresti, zaračunane od vrednosti na kredit prodanega blaga oziroma na kredit opravljenih storitev,, če se po posebnih predpisih ne vlagajo v druga posebna sredstva organizacije združenega dela.
Na kontu 781 — Dohodki od dotacij, subvencij ipd. se izkazujejo dohodki iz naslova dotacij, subvencij ipd., ki se vštevajo v celotni dohodek, izvzemši dotacij, subvencij, idr., ki se po posebnih predpisih in sklepu dajalca vlagajo v druga posebna sredstva (namenske dotacije) ali so namenjene za kritje izgub.
Na kontu 788 — Dohodki iz naslova popravka finančnega rezultata, se izkazuje dohodek, dosežen s popravkom finančnega rezultata, opravljenim v prejšnjih letih, če je bila terjatev, ki je bila podlaga za popravek finančnega rezultata, izterjana v skladu s tretjim odstavkom 14. člena pravilnika o načinu in postopku za ugotavljanje vrednosti zalog ter popravka vrednosti zalog in finančnega rezultata za del v določenem času ne-
izterjanih terjatev (Uradni list SFRJ, št. 63/72, 11/73 in 32/74).
Na kontu 789 — Izredni dohodki, se izkazujejo dohodki, ki se občasno javljajo v pogodbeni organizaciji • združenega dela, pa jih ni mogoče izkazati na kontih skupin 75 in 77, kot so: inventurni presežki materiala, drobnega inventarja, avtomobilskih gum in embalaže, nedokončanih proizvodov, lastnih polproizvodov, gotovih proizvodov in trgovskega blaga; izterjane odpisane terjatve; odškodnina iz naslova zavarovanja obratnih sredstev; odpis obveznosti na podlagi prisilne poravnave, razen, če se odpišejo za kritje izgube, in podobno.
42.	Na kontih skupine 79 in
na kontu 790 — Razporeditev razlike realizacije, se periodično prenašajo stroški fealizacije, izkazani na kontih skupin 70 — 74, in vrednost realizacije, izkazane na kontih skupin 75 do 78.
Na koncu obračunske dobe oziroma na koncu leta se prenese saldo na kontu 730 — Razporeditev razlike realizacije, na konto 830 — Doseženi dohodek, in hkrati zadolži ali odobri ta konto. \
Razred 8: Finančni rezultat
43.	Na kontih skupine 80 in
na kontu 800 — Vkalkulirani del dohodka, se izkazujejo vkalkulirani deli dohodka iz naslova pogodbenih in zakonskih obveznosti, osebnih dohodkov ter drugih osebnih prejemkov; pri tem se zadolžijo konti skupine 45 — Vkalkulirani del dohodka.
Na koncu obračunske dobe oziroma na koncu leta se prek konta 809 — Razporeditev vkalkuliranega dela dohodka, prenese del vkalkuliranega dohodka, ustrezajočega delu, ki se nanaša na poslovanje, iz katerega je bil dosežen dohodek, oziroma toliko, kolikor dohodka je vkalkuliranega v stroških realiziranih proizvodov in storitev na kontu 830 — Doseženi dohodek.
Na koncu leta se saldo konta 809 — Razporeditev vkalkuliranega dela dohodka, prenese na konto 800 — Vkalkulirani del dohodka. Po prenosu pomeni saldo na kontu 800 — Vkalkulirani del dohodka, ki je vsebovan v vrednosti zalog nedovršene proizvodnje in gotovih proizvodov.
44.	Na kontih skupine 83 — Doseženi dohodek, se izkazujejo dohodek organizacije združenega dela, sredstva, ki se ne vštevajo v celotni dohodek, kot tudi razdelitev dohodka iz teh sredstev.
Konto 830 — Doseženi dohodek, se odobri za pozitivno razliko oziroma zadolži za negativno razliko s konta 790 — Razporeditev razlike realizacije. Ta konto se odobri tudi za del vkalkuliranega dohodka, in hkrati zadolži konto 809 v skladu s 44 točko tega člena.
Konto 831 — Sredstva, ki se ne vštevajo v celotni dohodek, se odobri za znesek prejetih nagrad in drugih dohodkov, ki se po posebnih predpisih ne vštevajo v celotni dohodek pogodbene organizacije združenega dela.
Na kontu 839 — Razdelitev doseženega dohodka in sredstev, ki se ne vštevajo v celotni dohodek, se izkaže razdelitev doseženega dohodka na koncu leta po; zaključnem računu in sredstev, ki se ne vštevajo v celotni dohodek.
Ob končni razdelitvi dohodka se zadolži konto 839
—	Razdelitev doseženega dohodka in sredstev, ki se ne vštevajo v celotni dohodek, izkazani pa so jia kontih 830 in 831, v dobro:
1)	kontov skupine 13 — Obračunane pogodbene obveznosti iz dohodka za zneske posameznih vrst obveznosti, obračunane v skladu z zakonom o dohodku;
2)	kontov skupine 14 — Obračunane zakonske'obveznosti iz dohodka, za celotne obračunane zneske posameznih vrst obveznosti;
3)	konta 150 — Obračunani osebni dohodki za kritje obračunanih akontacij osebnih dohodkov med letom v skladu s prvim odstavkom 9. člena zakona o dohodku;
4)	kontov 152, 153 in 154, za celotne zneske, ki so izkazani na teh kontih;
5)	konta 250 — Doseženi osebni dohodki, za znesek, namenjen za osebne dohodke delavcev, kolikor ta presega znesek, s katerim so bile krite med letom obračunane akontacije osebnih dohodkov vendar največ do zneska, ki je določen z zakonom, družbenim dogovo-vorom, samoupravnim sporazumom in splošnim aktom; ali ustanovitveno pogodbo pri pogodbeni organizaciji združenega dela;
6)	konta 234 — Obveznosti iz skupnega poslovanja
—	Domači pogodbeniki, za znesek dohodka, ki pripada po pogodbi iz skupnega poslovanja domačim pogodbenikom;
7)	konta 238 — Druge pogodbene obveznosti, za del dohodka, namenjenega za druge pogodbene obveznosti kot: plačila za vložena sredstva iz ustanovitvene pogodbe po 30. členu in drugem odstavku 36. člena obrtnega zakona, ter po 2. členu zakona o dopolnitvi zakona o davku iz dohodka TOZD;
8)	konta 259 — Kazni za gospodarske prestopke, za ves znesek, izkazan na tem kontu;
/	9) konta 900 — Viri lastnih poslovnih sredstev, za
zneske delov dohodka, izločenih za tele namene in sicer: del za posojilo za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo, in del za druge namene;	>
10)	konta 180 — Nekrita izguba, za znesek poslovnih sredstev, namenjenih za kritje izgub iz prejšnjih let;
11)	konta 186 — Izguba, krita s sanacijskim kreditom, za znesek poslovnih sredstev — del za odplačilo sanacijskih kreditov. Za ta znesek se zadolži konto 909 v dobro konta 900;
12)	konta 950 — Viri lastnih sredstev rezerv, za znesek, ki je bil iz dohodka izločen za rezerve in je najmanjši znesek določen z zakonom o sredstvih rezerv;
13)	konta 980 — Viri lastnih sredstev skupne porabe; za del dohodka, ki je namenjen za skupno porabo;
14)	konta 970 — Viri sredstev za druge namene, za del dohodka, ki je po posebnih predpisih izločen za druge namene.
Pogodbena organizacija združenega dela, ki ne doseže tolikšnega dohodka, ki bi bil zadosten, da bi krila zneske, navedene v petem odstavku 45. točke tega člena pod 1), 2), 3), 4), 6), 7) in 8), krije te zneske v brente konta 850 — Izguba (11. člen zakona o dohodku).
Če se pojavi po prenosu ustreznih zneskov s kontov 790 in 809 na,kontu 830 — Doseženi dohodek, dolgovni saldo, se ta izravna z zadolžitvijo konta 850 — Izguba.
45.	Na kontih skupine 85 — Izguba, se izkazujeta izguba in kritje izgub v skladu z zakonom o dohodku.
Na kontu 850 — Izguba, se izkazuje izguba v dejanskem znesku v smislu 11. člena zakona o dohodku, v in sicer tako, da se ta konto zadolži v dobro konta 830 za izgubo na substanci in v dobro ustreznih kontov nekrite pogodbene obveznosti, zakonske obveznosti, izplačane akontacije osebnih dohodkov, obračunane minimalne osebne dohodke, obračunane za dobo, v kateri niso bile akontacije osebnih dohodkov izplačevane najmanj v višini minimalnih osebnih dohodkov.
Na kontu 859 — Kritje izgube, se izkaže kritje izgube v breme:
1)	konta 127 — Popravek vrednosti terjatev s prekoračenim zakonskim rokom, največ do zneska, ki je bil v letu, v katerem je izguba nastala, knjižen v breme konta 730 —’ Popravek finančnega rezultata iz naslova terjatev s prekoračenim zakonskim rokom (12. člen zakona o dohodku);
2)	konta 950 — Viri lastnih sredstev rezerv, do višine virov sredstev rezerv;
3)	konta 980 — Viri lastnih sredstev skupne porabe, do zneska denarnih sredstev skupne porabe;
4)	konta 288 — Druge obveznosti, do zneska sredstev, dobljenih dotacij ali do zneska sanacijskih sredstev, dobljenih brez obveznosti vračanja, za kritje izgub;
5)	konta 234 — Obveznosti iz skupnega poslovanja — domači pogodbeniki, do zneska do katerega so pogodbeniki iz skupnega poslovanja dolžni kriti izgubo, nastalo s skupnim poslovanjem;
6)	konta 24 — zakonske obveznosti iz doseženega dohodka, do zneska zakonskih obveznosti, ki jih pogodbena organizacija združenega dela po 13. členu zakona o dohodku ni dolžna plačati ali se ji vrnejo;
7)	konta 271 — Obveznosti iz odtegnjenih prispevkov iz osebnih dohodkov, do zneska davkov in pri-
* spevkov iz osebnih dohodkov, ki jih organizacija združenega dela po 13. členu zakona o dohodku ni dolžna plačati ali se ji vrnejo;
8)	konta 180 — npkrita izguba, za izgubo, ki ni krita v breme kontov navedenih v tem odstavku pod 1) do 7).
46.	Na kontih skupine 90 — Trajni viri poslovnih sredstev, se izkazujejo viri lastnih poslovnih sredstev in viri sredstev za skupno poslovanje.
Na kontu 900 — Viri lastnih poslovnih sredstev, se vodi stanje lastnih virov poslovnih sredstev pogodbene organizacije združenega dela.
Na kontu 902 — Domači vlagatelji sredstev v skupno poslovanje, se vodijo sredstva, ki so jih ustanovitelji pogodbene organizacije združenega dela vložili po 22. členu obrtnega zakona v POZD (analitični konto 902-10). Na analitičnem kontu tega računa (902-20) vodijo POZD vsa združena sredstva organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti (3. odstavek 27. člena obrtnega zakona).
Na kontu 903 — Tuji vlagatelji sredstev v skupno poslovanje, vodijo POZD sredstva tujih vlagateljev vloženih" v skupno poslovanje.
Na kontu 909 — Obveznosti za del trajnih virov poslovnih sredstev, uporabljen za kritje izgub, se izkazuje del teh sredstev, uporabljen za kritje izgub. Konto 909 se odobri v breme kontov 900, .902 in 903 za znesek izgube, za kolikor so izgubljena sredstva nadomeščena s sanacijskim kreditom ali iz drugih virov z vra-čilno obveznostjo. Hkrati s tem knjiženjem se zadolži konto 186 oziroma konto 188 v dobro konta 180.
47.	Na kontih skupine 91 — Dolgoročni krediti za poslovna sredstva, se vodi stanje dolgoročnih kreditov iz raznih virov. Z dolgoročnimi krediti so mišljeni krediti, pri katerih je pogodbeni vračilni rok daljši kot 5 let.
Na kontu 910 — Dolgoročni krediti, dobljeni od bank za osnovna sredstva, se vodi stanje dolgoročnih kreditov za osnovna sredstva, dobljenih od bank.
Na kontu 911 — Dolgoročni krediti, dobljeni od organizacij združenega dela in drugih organizacij za osnovna sredstva, se vodi stanje dolgoročnih kreditov, dobljenih za osnovna sredstva od odrugih organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in interesnih skupnosti, Samoupravnih in drugih skladov in drugih družbenih pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: druge organizacije).
Na kontu 912 — Dolgoročni krediti, dobljeni iz tujine za osnovna sredstva, se vodi stanje dolgoročnih kreditov za osnovna sredstva, dobljenih iz tujine.
Na kontu 913 — Dolgoročni krediti dobljeni ,od bank za obratna sredstva, se vodi stanje dolgoročnih kreditov za obratna sredstva, dobljenih od bank.
Na kontu 914 — Dolgoročni krediti, dobljeni od organizacij združenega dela in drugih organizacij za obratna sredstva, se vodi stanje kreditov za obratna sredstva, dobljenih od drugih organizacij.
Na kontu 915 — Dolgoročni krediti, dobljeni iz tujine za obratna sredstva, se vodi stanje kreditov za obratna sredstva, dobljenih iz tujine.
Na kontu 916 — Dolgoročna obligacijska posojila, se vodi stanje dolgoročnih obligacijskih posojil za osnovna in obratna sredstva.
Na kontu 917 — Dolgoročni krediti, dobljeni od upnikov za sanacijo, se vodi stanje sanacijskih kreditov, dobljenih od upnikov v smislu zakona o sanaciji. •
Na kontu 918 — Dolgoročni krediti, dobljeni od bank za sanacijo, se vodi stanje teh kreditov v smislu zakona o sanaciji.
Na kontu 919 — Dolgoročni krediti, dobljeni od organizacij' združenega dela in drugih organizacij za sanacijo, še vodi stanje teh kreditov, dobljenih od drugih organizacij v smislu zakona o sanaciji.
48.	Na kontih skupine 92 — Srednjeročni krediti za poslovna sredstva, se vodi stanje srednjeročnih kreditov iz raznih virov. S srednjeročnimi krediti so mišljeni krediti, pri katerih je pogodbeni vračilni rok od enega do petih let.
Na kontu 920 — Srednjeročni krediti, dobljeni od 'bank, za osnovna sredstva, se vodi stanje kreditov za osnovna sredstva, dobljenih od bank.
Na kontu 921 — Srednjeročni krediti, dobljeni od organizacij združenega dela in drugih organizacij za osnovna sredstva, se vodi stanje kreditov za osnovna sredstva, dobljenih od drugih organizacij.
Na kontu 922 — Srednjeročni krediti, dobljeni iz tujine za osnovna sredstva, se vodi stanje teh kreditov, dobljenih iz tujine.
Na kontu 923 — Srednjeročni krediti, dobljeni od bank za obratna sredstva, se vodi stanje teh kreditov, dobljenih od bank.
Na kontu 924 — Srednjeročni krediti, dobljeni od" organizacij • združenega dela in drugih organizacij za obratna sredstva, se vodi stanje teh kreditov, dobljenih od drugih organizacij.
Na kontu 925 — Srednjeročni krediti, dobljeni iz tujine za obratna sredstva, se vodita stanje in gibanje teh kreditov, dobljenih iz tujine.
Na kontu 926 — Srednjeročna obligacijska posojila, se vodi stanje obligacijskih posojil za osnovna in obratna sredstva.
Na kontu 927 — Srednjeročni krediti, dobljeni od upnikov za sanacijo, se vodi stanje teh kreditov v smislu zakona 'o sanaciji.
Na kontu 928 — Srednjeročni krediti dobljeni od bank za sanacijo^ se vodi stanje teh kreditov v smislu zakona o sanaciji.
Na kontu 929 — Srednjeročni krediti, dobljeni od organizacij združenega dela in drugih organizacij za sanacijo, se vodi stanje teh kreditov v smislu zakona o sanaciji.
49.	Na kontih skupine 93 — Kratkoročni krediti za poslovna sredstva, se vodita stanje in gibanje kratkoročnih kreditov iz raznih virov. S kratkoročnimi krediti so mišljeni krediti, pri katerih je pogodbeni vračilni rok do enega leta.
Na kontu 930 — Kratkoročni krediti, dobljeni od bank za osnovna sredstva se vodi stanje teh kreditov, dobljenih od bank
Na kontu 931 — Kratkoročni krediti, dobljeni od organizacij združenega dela in drugih organizacij za osnovna sredstva, se vodi stanje teh kreditov dobljenih od drugih organizacij.
Na kontu 932 — Kratkoročni krediti, dobljeni iz tujine za osnovna sredstva, se vodi stanje teh kreditov, dobljenih iz tujine.
Na kontu 933 — Kratkoročni krediti, dobljeni od bank za obratna sredstva, se vodi stanje teh kreditov, dobljenih od bank.
Na kontu 934 — Kratkoročni krediti; dobljeni od organizacij združenega dela in drugih organizacij za obratna sredstva, se vodi stanje teh kreditov, dobljenih od drugih organizacij.
Na kontu 935 — Kratkoročni krediti, dobljeni iz tujine za, obratna sredstva, se vodi stanje teh kreditov, dobljenih iz tujine.
50.	Na kontih skupine 94 — Viri sredstev stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, se vodi stanje vseh virov sredstev stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v organizacijah za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
Na kontu 940 — Lastni viri stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, se vodijo viri sredstev, stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov.
Lastne vire stanovanj, stanovanjskih hiš neposlovnih prostorov tvorijo vrednosti, ki so bile prenesene na organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami brez vračilne obveznosti ali so dosežene z delitvijo njihovega celotnega dohodka in dohodka.
Na kontu 941 — Viri sredstev stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, dobljenih v upravljanje od družbenopolitičnih skupnosti, se vodijo vrednosti stanovanj,
stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, dobljenih v upravljanje od družbenopolitičnih skupnosti.
Na kontu 942 — Viri sredstev stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov dobljenih v upravljanje od organizacij s področja negospodarstva, se vodijo vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, dobljenih v upravljanje od organizacij s področja negospodarstva.
Na kontu 943 — Viri sredstev stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, dobljenin v upravljanje od organizacij združenega dela s področja gospodarstva, se vodijo vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, dobljenih v upravljanje od organizacij združenega dela s področja gospodarstva.
Na kontu 944 -* Viri sredstev stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, dobljenih v upravljanje od drugih, se vodijo vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, dobljenih v upravljanje od drugih organizacij.
Na kontu 946 — Krediti za graditev stanovanj in poslovnih prostorov, prevzeti v upravljanje od dajalcev stanovanj in poslovnih prostordv, se vodi stanje teh kreditov.
Na kontu 947 — Krediti za graditev stanovanj in poslovnih prostorov, se vodi stanje kreditov za graditev stanovanj in poslovnih prostorov, ki jih je organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami dobila od bank in drugih organizacij.
Na kontu 948 — Drugi viri sredstev stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, se vodijo viri sredstev stanovanj. stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, za katere v tej skupini kontov ni posebnega konta.
51.	Na kontih skupine 95 — Viri sredstev rezerv, se vodijo viri sredstev rezerv organizacij združenega dela.
Na kontu 950 — Viri lastnih sredstev rezerv, se vodijo viri lastnih sredstev rezerv, oblikovani po zakonu o sredstvih rezerv.
Na kontu 958 — Drugi viri sredstev rezerv, se vodijo viri sredstev rezerv, ki se oblikujejo po posebnih predpisih.
52.	Na kontih skupine 98 — Viri sredstev skupne porabe, se vodijo viri sredstev skupne uporabe.
Na kontu 980 — Viri lastnih sredstev skupne porabe, se vodijo lastni viri sredstev skupne porabe.
Konto 980 — Viri lastnih sredstev skupne porabe, se zadolži tudi za znesek odpisa sredstev Skupne porabe z odobritvijo konta 089 — Popravki vrednosti sredstev skupne porabe.
Na kontu 981 — Krediti za skupno porabo, se vodijo krediti, dobljeni za nabavo oziroma graditev objektov in stvari skupne porabe.
Na kontu 988 7- Drugi viri sredstev skupne porabe, se vodijo drugi viri sredstev skupne porabe, za katere v tej skupini kontov ni posebnega konta.
53.	Na kontih skupine 99 — se vodijo aStivni konti izven bilančne evidence in pasivni konti izven bilančne evidence na katerih se izkazujejo spremembe, ki neposredno ne vplivajo na sredstva in njihove vire, ki so izkazni v aktivnih in pasivnih kontih.
V izvenbilančhi evidenci se izkazujejo zlasti: vrednost stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, viri teh vrednosti, račun amortizacije in odpis sredstev, ki so prenesena v upravljanje organizacijam za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami; dane in prejete garancije; tiskani vrednostni papirni, ki niso v obtoku in drugi podatki, ki so pomembni za pogobene organizacije združenega dela.
Na kontih 990 — 994 — Aktivni konti izvenbilanč-ne evidence in na kontih 990 — 999 — Pasivni konti izvenbilančne evidence, se izkazujejo spremembe, ki neposredno ne vplivajo na sredstva in njihove vire. Za njihovo izkazovanje uporabljajo organizacije združenega dela prosto aktivne in pasivne konte.
Znesek izvenbilančne evidence se izkazuje v bilanci stanja po seštevku bilance (pod črto).
22.	člen
POZD izkazuje stanje sredstev in njihovih virov ter poslovni uspeh v zaključnih računih, v bilanci stanja, v bilanci uspeha in v. zaključnem listu na obrazcih, ki so objavljeni v prilogi in so sestavni del tega pravilnika. Zaključni račun sestavi POZD za vsako poslovno leto.
23.	člen
POZD sestavi zaključni račun, ki vsebuje tele podatke:
1.	o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka (36. člen obrtnega zakona);
2.	o delitvi dohodka (37. člen obrtnega zakona);
3.	o stanju obveznosti iz ustanoviteljske pogodbe za vložena sredstva ustanoviteljev in višini deležev ustanoviteljev;
4.	o višini družbenih sredstev, s katerimi razpolaga POZD po poravnavi obveznosti iz ustanoviteljske pogodbe.
24.	člen
POZD pošlje en izvod zaključnega računa do 28. z. v tekočem letu za preteklo poslovno leto enoti službe družbenega knjigovodstva, kjer ima svoj žiro račun.
25.	člen
POZD iz 15. člena pod točko b) in c) tega pravilnika sestavlja med letom periodični obračun dne 30. 6. in ga pošlje pristojni enoti službe družbenega knjigovodstva do 30. 7. v letu,	v
26.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS; uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 401-2/74
Ljubljana, dne 3. julija 1974.
Republiški sekretar za finance
Jože Florjančič 1. r.
Republiški sekretar za gospodarstvo
Drago Petrovič, dipl. oee. 1. r.
DNEVNIK
Stran dnevnika								
Protl- konto								
	V dobro							
								
								
								—
	V breme							
								
								
								
—	V dobro							
								
								
								
	V breme							
								
								
								
	V dobro							
								
								
								
	V breme							
								
			•					
								
Besedilo						Vsota:	Prenos s prejšnje strani:	Prenos na naslednjo stran:
Temelj- nica								
i S								
i
O
§
M
H
id
H
H
O
6~
K
<
id
til
!K
•C
£
.E
y
S
Cč
<
id

Stran dnevnika						
Proti- konto				•		
-	V dobro					
						
						
						
	V dobro	:	V breme					
						
						
						
						
						
						
		-				
	V breme					
						
			.			
				-		
	V dobro					
						
						
						
	V breme					
						
						
						
Besedilo —						Prenos:
Temelj- nica						
! S						
SEZNAM OSNOVNIH SREDSTEV
Sedanja vrednost osnovnega sredstva		3	
Odpisi	* c		
	5	"	
Nabavna vrednost osnovnega sredstva		*-	!
Šifra osnovnega sredstva			
Opis osnovnega sredstva			•
Naslov ustanovitelja oziroma dobavitelja osn. sredstva			
Štev. temeljnice za knjiženje		"	
Datum vložitve nabave revaloriz. Izročitve prodaje		\	‘
Zap. štev. inventarska štev.			
M
ra
S
I
i
Vknjižil:
BLAGOVNI DNEVNIK za mesec.......... 197——	Skupina:
Stran dnevnika										
Proti- konto	Strošk. mesto									
Vrednost	saldo									
										
										
										
	v dobro									
										
										
										
	v breme									
										
										
										
Cena										
										
Količina	zaloga									
	oddaja			'						<
	prejem			- ‘						
Besedilo	j								Vsota:	Prenos s prejšnje strani:	Prenos na naslednjo stran:
Temelj- nica										
. s;											
						|			-	
KNJIGA EVIDENCE O NABAVI IN PRODAJI BLAGA
\
l

Prodane pijače v litrih	specialna vina ln desertne pijače, če znaša nabavna cena za en liter	nad 10	"	-
		7 do 10 din	”	
		do 7 din		
	umetno žganje	nad 25 vol. stopenj		>
		do 25 vol. stopenj	”	
Pivo			-	-
Številka listine prodaje			"	
Datum prodaje				i
I”			h	
ta
rt
I
I
o3 o c >
1
c
;SŠS^
Šalijo.
£
U
šg
a>
1|
ii
<u (U
Sg.
ss
Sg
SS
ra n
s>
ol
sS
£5
1“
*§1
rt
6
a
•n
&
rt
bfl
o
tm
3
•O
>o
5
o
4)
0,
rt
ni
ili
o|a
s
§1™
1|S
«
lf
Ww
rt
a
5 >
SE
SS
ZAKLJUČNI LI!
I
o
§
cd
V
'O
H
T3
ed
C
cd
a

o
I


jd
'o
T3
cd
W)
<u
ti
<L)
»N
ti
'O
N
cd
I
cd
od
O
Saldo	terja	5					Rekapitulacija											
	dolguje	5			!													
																		
Skupaj promet od 1. januarja 19	 do 	 		— 19	-	terja																	
	dolguje	“						-										
Promet od 1. januarja 19... do 			 19.... brez začetnega stanja .	terja																	
	dolguje	<s																
																		
Začetno stanje 1. Januarja leta 19		terja	m																
	dolguje	-																
Konto	Ime	«						Razred 0	Razred 1	Razred 2	Razred 3	Razred 4	Razred 5	Razred 6	Razred 7	Razred 8	Razred 9	—	Skupaj
	s																	
o, .		-	•	/														
oŠ
<y
ti
Q
Vodja računovodstva	Direktor
<	E
i2 £ i
5 I
<	S
5 § W >0
rt
e
<
▻
<
Stanje 31. decembra	tekočega leta	glavni stolpec					V •	' '	1 ; vi	' | '														
				S																	
				3																	
				$																	
				S																	
				S																	
				3																	
				3																	
				3																	
				S 3																	
																					
		predstolpec	e	—	X	X															
					X	X															
				3 3	X	X															
					X	X															
				it	X	X															
					X	X															
				$	X	X															
				s	X	X															
				3	X																
				S	X	X															
				%	X	X															
				3	X	X							i								
																					
	prejšnjega leta	glavni stolpec	«	—			1	'rt														
																					
				3																	
				3																	
				S "U																	
																					
				$																	
				J5 3																	
																					
				3. S																	
																					
																					
		predstolpec	*		X	* 1															
					X	X															
					X	X															
					X	X															
					X	X															
					X																
				$	X	X															
				5. i	X	X															
					X	X															
					X	X															
				S	X	X															
				3	X	X															
Oznaka za me-hano-grafijo			4	3	-			-	.n	S			CT>	=	-	(M			ul	to	r-
				3	O	o	o	o	=	=	s	=									
				S	O	C>	O	S	=	»	O	e		e	o	e	o		O	O	o
Postavka			•*		A. POSLOVNA SREDSTVA	< > h C/) 5 M o: 01 < £ E-* < K m 0 M	> i 5 S§ h = E 5S	c	Devize	Cekl, menice, akceptni nalogi In drugi plačilni instrumenti	Obveznice, blagajniški zapisi In drugi vrednostni papirji	Druga denarna sredstva	b) Terjatve iz poslovnih razmerij Kupci v državi	Kupci v tujini	Terjatve od delavcev	Akontacije dobaviteljem	Terjatve tz kooperacijskih razmerij		Druge terjatve iz poslovnih razmerij	Terjatve s prekoračenim zakonskim rokom	j Popravek vrednosti terjatev j s prekoračenim zakonskim rokom
Konto			«				$	101		s	104	1	120	121	E		123		125	126	127
I45			-					•*	«	*	cn	”	*	*		5	5	5	3	=	b»
1	2	3	A		
			38 |	39	40
16	130	c) Terjatve Iz dohodka Obračunane obresti za kredite	0	1	8
17	131	obračunana zavarovalna premija	0	1	9
18	132	Obračunana provizija In druga plačila za bančne storitve	0	?	0
19	133	Obračunani prispevki in Članarine	0	'2 "	i
20	138	Druge obračunane pogodbene obveznosti	0	2..	2
21	140	Obračunani prometni davek	0	2	3
22	141	Obračunane zakonske obveznosti po občinskih predpisih	0.	2	4
23	142	Obračunane zakonske obveznosti po predpisih republik in avtonomnih pokrajin	0	2	5
24	143	Obračunane zakonske obveznosti po predpisih federacije	0	2	6
25	148	Druge obračunske zakoiiske obveznosti	0	2	7
26	150	Obračunani osebni dohodki	0	2	8
27			. 0	2	9
28	153	Obračunani prejemki iz civilnopravnega razmerja	0	3	9
29	154	Drugi obračunani osebni prejemki	0	3	1
30		d) Sredstva v obračunu	0	3	2-
31			0	3 •	3
32			0	3	4
33			0	8	5
34			0	3	6
36			d	d	7
36			0	s	8
37			0	3	9
38			0	4	0
39	190	Aktivne časovne razmejitve	0	4	1
40	310	e) Zaloge Zaloge materiala	0	4	2
41	180, 366	Zaloge drobnega Inventarja, avtomobilskih gum in embalaže	0	4	3.
42	600	Zaloge nedovršene proizvodnje In lastnih polproizvodov	0	4	4
43	630	Zaloge gotovih proizvodov	0	4	5
44	660, 669	Zaloge trgovskega blaga	0	4	6
46	'70, 679	Zaloge konsignacijskega in komisijskega blaga	0	4	7
1	2	3	A		
			38 |	39 |	40
		II. PLASMAJI IZ POSLOVNIH . SREDSTEV	0	4	8
46	170	Sredstva, vložena v skupno poslovanje v državi	0	4	9
47			0	5	0
48	171	Vezana sredstva	0	e	1
49	173	Sredstva, vložena v sklad ustanoviteljev banke	0	5	2
50			0	5	3
51			0	5	4
52			0	6	5
53	•		0	5	6
54	178	Posojilo za kreditiranje nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo	0	5	7
55	179	Drugi plasmaji poslovnih sredstev	0	5	8
		m. OSNOVNA SREDSTVA	0	t	9
56	000	a) osnovna sredstva v funkciji zemljišča za gospodarske namene	0	6	0
57	001	Gozdovi in dolgoletni nasadi	0	6	1
58	002	Gradbeni objekti in rudarska dela	0	6.	2
59	003	Delovne priprave	0	6	3
80			0	6	4
61	008	Druga osnovna sredstva '	0	6	5
62		Vsega osnovna sredstva v funkciji po nabavni vrednosti (zap. št. 88 do zap. št. 61)	0	6	6
63	023	Popravek vrednosti delovnih priprav	0	6	7
84	02«	Popravek vrednosti drugih osnovnih sredstev	0	6	8
65		Vsega osnovna sredstva v funkciji po sedanji vrednosti zap. It. 62 manj (zap. it. 63 + + zap. št. 64)	0	6	9
68	030	b) Osnovna sredstva v pripravi Denarna sredstva, namenjena za investicije	0	7	0
67	031	Zaloge opreme in investicijskega materiala	0	7	1
				X	
68	032	Investicije v teku	0	7	2
PASIVA
1	2	3	A		
			38	| >9	| 40
		A. VIRI POSLOVNIH SREDSTEV		0	6
		I. KRATKOROČNI VIRI POSLOVNIH SREDSTEV	1	0	7
96	930	a) Tekoče obveznosti Kratkoročni krediti, dobljeni ori bank za osnovna sredstva	1	0	8
97	931	Kratkoročni krediti, dobljeni od organizacij združenega dela in drugih org. za osnovna sredstva		v	9
98	932	Kratkoročni kreditk dobljeni iz tujine za osnovna sredstva	1	!	U
99	933	Kratkoročni krediti, dobljeni od bank za obratna sredstva	1	1	.
100	934	Kratkoročni kredit;, dobljeni od organizacij združenega dela in drugih org. za obratna sredstva	1		2
					
101	935	Kratkoročni krediti, dobljeni iz tujine za obratna sredstva	1	1	3
102	220	Dobavitelji za osnovna sredstva v državi	1	\	4
103	221	Dobavitelji za osnovna sredstva v tujini	1	1	5
HM	222	Dobavitelji za obratna sredstva v državi		1	6
105	223	Dobavitelji za obratna sredstva v tujini	1	1	7
106	224	Obveznosti za nefakturirano blago in storitve	1	.	8
107	120 121	Akontacije, prejete od kupcev	1	1	9
108	286	Izdane menice, čeki ipd.	1	2	0
109.	230	b) Obveznosti iz dohodka Obresti za kredite	1	2	1
110	231	Zavarovalne premije	1	2	2
111	232	Provizije in druga plačila za bančne storitve	1	2	3
112	233	Prispevki in članarine	1	2	4
IV	234	Obveznosti Iz skupnega poslovanja — domači pogodbeniki	1	2	5
114			1	2	6
116	238	Druge pogodbene obveznosti	1	2	7
116	240	Prometni davek	1	2	8
117	241	Zakonske obveznosti po občinskih predpisih	1	2	9
118	242	Zakonske obveznosti po predpisih republik in avtonomnih pokrajin	1	3	0
119	243	Zakonske obveznosti po predpisih federacije	1	3	1
120	248	Druge zakonske obveznosti iz doseženega dohodka	1	3	2
121	250	Doseženi osebni dohodki	1	3	3
122			1	3	4
123	253	Doseženi prejemki iz civilnopravnega razmerja	1	3	6
124	254	Drugi doseženi osebni prejemki	1	3	6
126	259	Kazni za gospodarske prestopke	1	3	7
1	2	3	A		
			38	I 39	1
		IV. POSLOVNA SREDSTVA IZVEN FUNKCIJE	-	7	3
69	010	Trajno neuporabna osnovna sredstva	0	71	4
70	027	'Popravek vrednosti trajno neuporabnih osnovnih sredstev	0	7	6
71	033	Ustavljene investicije	0	7	t
72	126	Dvomljive in sporne terjatve iz poslovnih razmerij	0	-	7
73	129	Popravek vrednosti dvomljivih in spornih terjatev	0	7	8
74	23, 24	Preplačane obveznosti iz dohodka	0	7	9
76	180	Nekrita izguba	0	"	0
76	185	Izguba, krita iz lastnih virov poslovnih sredstev	0	s	1
77	186	Izguba, krita s sanacijskim kreditom	0	8	2
78	188	Izguba, krita iz drugih virov proti obveznemu vračilu	1)	6	3
		b) Sredstva stanovanjskih hIS	0	8	4
79	040	Denarna sredstva stanovanjskih hiš	0	8	5
80	041	Stanovanjske hiše in poslovni prostori	0	8	6
81	049	Popravek vrednosti stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov	0	8	7
82	042	Denarna sredstva, namenjena za investicije	0	8	8
83	043	Investicijski material in oprema	u	8	9
84	044	Stanovanjske hiše in poslovni prostori v gradnji	0	9	0
85	046	Plasmaji iz sredstev stanovanjskih hiš	0	9	1
86	048	Druga sredstva stanovanjskih hiš	0	9	2 j
		c) Sredstva rezerv in drugi viri	0	9	3
					
87	050	Denarna sredstva rezerv	0	9	4
88	056	Plasmaji sredstev rezerv	0	9	6
89	070	Sredstva za druge namene	0	9	6
		č) Sredstva skupne porabe	0	9	7
90	080	Denarna sredstva skupne porabe	0	9	8
91	081	Objekti in stvari skupne porabe	0	9	9
92	089	Popravek vrednosti sredstev skbpne porabe	1	0	0
93	082	Sredstva skupne porabe v gradnji ali Izdelavi	1	U	1
94	083	Plasmaji sredstev skupne porabe	1	0	2
96	088	Druga sredstva skupne porabe	1	0	3
		SKUPAJ AKTIVA	1	0	4
		Izvenbilančna evidenca — aktivni konti	J	0	6
1	2	3	A		
			38 j	39 |	40
126		c) Obveznosti v obračunu	1	3	8
127	261	Krediti, dobljeni od drugih temeljnih, organizacij združenega dela za obratna sredstva	1	3	9
128	262	Krediti, dobljeni od drugih temeljnih organizacij združenega dela za osnovna sredstva	1	4	0
129	263	Krediti, dobljeni od drugih temeljnih organizacij združenega dela za sanacijo	1	4	1
130			1	4	2
131			1	4	3
132			•	4	4
133			1	4	5
134	290	Pasivne časovne razmejitve	1	4	6
135 136	270	d) Druge tekoče obveznosti Obveznosti iz odtegnjenega prometnega davka	1	4	7
	. 271	Obveznosti iz odtegnjenih prispevkov iz osebnih dohodkov	1	4	8
137	272	Obveznosti iz drugih odtegnjenih prispevkov in davkov	1	4'	9
138			1	5	0
139	278	Obveznosti iz drugih odtegnitev	1	5	1
140	281	Obveznosti za zapadla toda neizplačana odplačila kreditov	1	5	2
141	285	Neizplačani del osebnih dohodkov	1	5	3
142	288	Druge obveznosti	l	t5	4
143	800 in 809	e) Del dohodka, vkalkullran v vrednosti zalog Del dohodka, vkalkullran v vrednosti zalog	1	5	5
	.	11. SREDNJEROČNI VIRI POSLOVNIH SREDSTEV	' 1	5	6
144	920	Srednjeročni krediti, dobljeni od bank za osnovna sredstva	1	5	7
145	921	Srednjeročni krediti, dobljeni od organizacij združenega dela in drugih organizacij za osn. sred.	1	5	8
146	922	Srednjeročni krediti, dobljeni iz tujine za osnovna sredstva	1	5	9
147	923	Srednjeročni krediti, dobljeni od bank za obratna sredstva	1	6	U
148	924	Srednjeročni krediti, dobljeni od organizacij združenega dela in od drjugih organizacij za obr. sred.	1	6	1
149	925	Srednjeročni krediti, dobljeni iz tujine za obratna sredstva	h	6	2.
150	926	Srednjeročna obligacijska posojila	1	6	3
151	927	Srednjeročni krediti, dobljeni od upnikov za sanacijo	1	6	4
152	928	Srednjeročni krediti, dobljeni od bank za sanacijo	1	6	5
163	929	Srednjeročni krediti, dobljeni od organizacij združenega dela In drugih organizacij za sanacijo	1	6	6
154			1	6	7
1	2	3	A		
			38 |	39 j	40
		III. DOLGOROČNI VIRI POSLOVNIH SREDSTEV	1	6	8
155	910	a) Dolgoročne obveznosti Dolgoročni krediti, dobljeni od baxk za osnovna sredstva	1	6	9
156	911	Dolgoročni krediti, dobljeni od organizacij združenega dela in drugih organizacij za osn. sred.	1	7	0
157	912	Dolgoročni krediti, dobljeni iz tujine za osnovna sredstva	1	7	i
158	913	Dolgoročni krediti, dobljeni od bank za obratna sredstva	1	7	2
159	914	Dolgoročni krediti, dobljeni od organizacij združenega dela in drugih organizacij za obr. sred.	-	7	3 ,
160	915	Dolgoročni krediti, dobljeni iz tujine za obratna sredstva	1	7	4
161	916	Dolgoročna obligacijska posojila	1	7	5
162	917	Dolgoročni krediti, dobljeni od upnikov za sanacijo	1	7	b
163	918	Dolgoročni krediti, dobljeni od bank za sanacijo	1	7	7
164	919	Dolgoročni krediti, dobljeni od organizacij združenega dela in drugih organizacij za sanacijo	1	7	8
165	900	b) Trajni viri poslovnih sredstev Viri lastnih poslovnih sredstev	1	i	9
166	902	Domači vlagatelji sredstev v skupno poslovanje	1	8	0
167	903	Tuji vlagatelji sredstev v skupno poslovanje	1	8	1
168	909	Obveznosti za del trajnih virov poslovnih sredstev, uporabljen za kritje izgube	1	8	2
		B. TRAJNI VIRI SREDSTEV STANOVANJSKIH HlS IN POSLOVNIH PROSTOROV	i	8	3
169	940	Lastni vin stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov	1	8	4
170	941	Viri sredstev stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, dobljenih v upravljanje od družbenopolitičnih skupnosti	1	8	5
171	942	Viri sredstev stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, dobljenih v upravljanje od organizacij združenega dela s področja negospodarstva	1	8	6
172	943	Viri sredstev stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, dobljenih v upravljanje od’ organizacij združenega dela s področja gospodarstva	1	8	7
173	944	■ Viri sredstev stanovanjskih hiš 1 in poslovnih prostorov, dobljenih v upravljanje od drugih	1	8	8
174	948	Drugi viri sredstev stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov	1	8	9
175	946	Krediti za graditev stanovanj in poslovnih prostorov, prevzetih v upravljanje od dajalcev stanovanj in poslovnih prostorov	1	9	0
176	947	- Krediti za graditev stanovanj in poslovnih prostorov	1	9	i
1	r 2	3	A		
			38	49	"40
		C. VIKI SREDSTEV REZERV IN SREDSTEV ZA DRUGE NAMENE	1	9	2
177	950	Viri lastnih sredstev rezerv	1	9	3
178	958	Drugi Viri sredstev rezerv	1	9	4
179			i	9	5
		D. VIRI SREDSTEV SKUPNE PORABE	1	'9	6
180	980	Viri lastnih sredstev skupne porabe	1	9	7
181	981	Krediti za skupno porabo	:	9	8
1	2	3	A		
			38	39	40
182	988	Drugi viri sredstev skupne porabe	1	9	9
		SKUPAJ PASIVA	2	0	0
		Izvenbllančna evidenca — pasivni konti	2	0	1
Dne —............................................ 197—
Vodja računovodstva:
«
BILANCA USPEHA od 1. januarja do 31. decembra 197.
Zap. St.	Konto	Elementi	Oznaka za me-hanp-grafljo			Znesek .																							
						prejšnjega leta .												tekočega leta											
1	2	3	A			4												5											
			38	39	40	41	42	43	44	45	4(	47	48	49	50			51	52	53	54	55	56	67	58	59	60		
1	600, 630	A. UGOTAVLJANJE DOHODKA I. Izdatki Zaloge nedovršene proizvodnje, lastnih polproizvodov In gotovih proizvodov (vrednost substance) v začetku leta	2	0	‘2												-												
2	400	Porabljeni material	2	0	3																								
3	401, 411	Proizvodne storitve drugih	2	0	4																								
4	402, 412	Neproizvodne storitve	2	I)	8																								
5	403, 404	Dnevnice za službena potovanja tn terenski dodatki	2	0	6																		-						
6	405, 406	Izdatki za reklamo, propagando in reprezentanco	2	0	7																								
7	408, 417, 418	Drugi materialni stroški	3	0	8	-																							
8	420	Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah	2	0														-						-	-	-	-	-	-
9	421	Amortizacija nad predpisanimi minimalnimi stopnjami	2	1	"			i																					
10		VSEGA (zap. št. 1 do zap. št. 9)	2	1	1																								
11	710, 715	Nabavna vrednost realiziranega trgovskega blaga, konsignacijskega in komisijskega blaga, materiala In odpadkov	2	1	■ 2 3	-		-																					
12	730, 731	Popravek finančnega rezultata	2	1																									
13	732, 733, 734	Izredni Izdatki	2 2	1	4				—		-					-	-									-	-	-	-
14		SKUPAJ (zap. št. 10 do zap. Št. 13)		1	5																								
1	2	3	A		
			38	39	40
15 16	600, 630 300, 809	Zaloge nedovršene proizvodnje, lastnih polproizvodov in gotovih proizvodov (vrednost substance) na koncu leta	2	1	6
		VSEGA PORABLJENA SREDSTVA (zap. št. 14 manj zap. št. 15)	2	1	7
17 18 19	830	DOSEŽENI DOHODEK (zap. št. 33 manj zap. št. 16)	2	1	8
		SKUPAJ (zap. št. 16 + zap. št. 17 — zap. št. 35)	2	1	9
	750	11. Dohodki Realizacija proizvodov In proizvodnih storitev	2	2	0
20			2	2	1
21	751	Realizacija neproizvodnih storitev	2	2	2
22	760, 765	Realizacija trgovskega blaga, konsignacijskega In komisijskega blaga ter materiala In odpadkov	2	2	3
23			2	2	4
24			2	2	5
25	758	Druga realizacija	2	2	G
26			2	2	7
27 28 29			2	2	8
			2	2	9
	780	Dohodki od obresti	2	3	0
30	781	Dohodki od dotacij, subvencij in podobno	2	3	1
31	789	Izredni dohodki	2	3	2
32 33 34	788	Dohodki Iz naslova popravka finančnega rezultata	2	3	3
		CELOTNI DOHODEK (zap. št. 19 do zap. št. 32)	2	3	4
	del. 850	IZGUBA PRI SUBSTANCI (zap. št. 16 manj zap. št. 33)	2	3 )	5
35		. SKUPAJ (zap. št. 33 + zap 34 - zap. št. 18)	2	3	6
1	2	3	A '		
			38 j	39 |	40
36	$39, 850	B. RAZDELITEV DOHODKA I. Razdelitev dohodka po namenu Obresti za kredite	2	3	7
37	$39, 850	Provizija in druga plačila za bančne storitve	2	3	8
38	$39, 850	Zavarovalne premije	2	3	9
39	339, 850	Prispevki in članarine	2	4	0
40	$39, 850	Druge pogodbene obveznosti	2	4	1
41	$39, 850	Prometni davek	2	4	2
42	$39, 850	Zakonske obveznosti po občinskih predpisih	2	4	3
43	839, 850	Zakonske obveznosti po predpisih republik in avtonomnih pokrajin	2	4	4
44	839, 850	Zakonske obveznosti po predpisih federacije	2	4	5
45	339, 850	Druge zakonske obveznosti	2	4	6
46	839, 850	Za osebne dohodke	2	4	7
47	839, 850	Za druge osebne prejemke	2	4	8
18	839	Del dohodka, ki gre drugim pogodbenikom v skupnem poslovanju	2	4	9
49	839	Del dohodka, za kritje izgube drugih temeljnih organizacij združenega dela	2	5	0
50	839	V sredstva rezerv	2	5	1
51	839	V poslovna sredstva — del za posojilo gospodarsko nezadostno razvitim republikam in SAP Kosovo	2	5	2
52	839	V poslovna sredstva — del za skupne rezerve	2	5	3
53	839	V poslovna sredstva — del za odplačilo sanacijskih kreditov	2	5	1 4
54	639	V poslovna sredstva — del za druge namene	2	5	5
55	839	V poslovna sredstva — del za kritje izgub iz prejšnjih let	2	5	6
56	J39, 050	V sredstva skupne porabe	2	5	7
31	839	Del dohodka za potrebe družbenih služb	2	5	8
58	839	Za druge namene	2	5	9
59		SKUPAJ (Zap. št. 36 do zap. št. 58 - zap. št. 75)	2	6	0
POSEBNI PODATKI
Zap. št.	Postavka	Oznaka za me-hano-grafijo		
1	2	A		
		38 |	39 |	40
1	Odtegnjeni davek od prometa blaga na drobno	2	9	3
2	Odtegnjena pristojbina od nadrobne prodajne cene bencina in plinskega olja namenjena za vzdrževanje cest	2	9	4
3	Dani pogodbeni rabati, super rabati, bonillkacije in druge ugodnosti pri prodaji	2	9	5
4	Izplačn! osebni dohodki brez prispevkov	2	9	6
5	Izplačni prispevki iz osebnega dohodka	2	9	7
6	Davek na dobiček tujih oseb	2	9	8
7	Povprečno uporabljena osnovna sredstva	2	9	9
8	Povprečno uporabljena obratna sredstva	3	0	0
9	Povprečni plasma poslovnih sredstev	3	0	1
10	Povprečno število zaposlenih po stanju na koncu meseca	3	0	2
11	Povprečno število zaposlenih na podlagi vkalkuliranth ur dela med letom	3	0	3
12 	 13	Izdatki za strokovno izobraževanje kadrov	3	0	4
	Proizvodne storitve drugih (konto 411)	3	0	5
14	Neproizvodne storitve (konto 412)	3	0	6
15	Avtorski honorarji (konto 417)	3	0	7
16	Drugi materialni stroški (konto 418)	3	0	ti
17	Stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev	3	0	9
18	StroSki za obnavljanje, vzdrževanje in raziskovanje rezerv rudnega in drugega mineralnega bogastva, stroški za uvajanje nove proizvodnje in stroški za proizvodno odkrivanje mineralnih surovin	3	1	0
19	Sredstva skupne porabe, porabljena za stanovanjsko izgradnjo	3	1	1
20	Sredstva skupne porabe, dana v sklade solidarnosti	3	1	2
21	Sredstva skupne porabe, porabljena za druge potrebe	3	1	3
22	Osebni prejemki v breme sredstev skupne porabe	3	1	4
23	Stanje sredstev skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo od dela, ki se izloča ori Izplačilu osebnih dohodkov	3	1	5
24	Del lastnih virov poslovnih sredstev, ki se uporabljajo za obratna sredstvo	3	1	6
25	Del lastnih virov poslovnih sredstev, ki s#- uporabljajo za olasmale	3	1	7
1	2	3	A		
			38 |	39 |	40
		II. Struktura dohodka in Izgube	2		
60	800	Del dohodka, vkalkuliran v začetnih zalogah		6	1
Gl	453	Vkalkulirane pogodbene obveznosti	2	6	2
G2	454, 740	Vkalkulirane zakonske obveznosti	2	6	3
63	455	Vkalkuliran! osebni dohodki	2	6	4
64	456	Vkalkuliran! osebni prejemki	2	6	5
65	800	VSEGA VKALKULIRANI DED DOHODKA (zap. št. 60 do zap. št. 64)	2	6	6
66	800, 809	Del dohodka, vkalkuliran v končnih zalogah	2	6	7
67	809	DEL DOHODKA, VKALKULIRAN V FAKTURIRANI REALIZACIJI (zap. št. 65 manj zap. št. 66)	2	6	8
68	790	Razlika v realizaciji	2	6	9
69	del 850	IZGUBA	2	7	0
70	830	DOSEŽENI DOHODEK	/ (zap. št. 67 + zap. št. 68 manj zap. št. 69 = zap. št. 17)	2	7	1
71		Povečanje dohodka	2	7	2
72		Zmanjšanje dohodka	2	7	3
73		DOHODEK ZA RAZDELITEV ' (zap. št. 70 + zap. št. 71 manj zap. št. 72)	2	7	4
74	del 850	IZGUBA ZARADI NEDOSEŽENEGA DOHODKA (zap. št. 59 manj zap. št. 73)	2	7	5
75		SKUPAJ (zap. št. 73 + zap. št. 74 — zap. št. 59)	2 —	7	6
76	180	C. IZGUBA IN KRITJE IZGUBE I. Ugotovitve izgube Prenesena nekrita izguba (konto 180)	2	7	7
77	del 850	Izguba pri substanci = zap. št. 34	2	7	8
.78	del 850	izguba zaradi nedoseženega dohodka — zap. št. 74	2	7	9
79		Povečanje izgube	2	8	0
80		Zmanjšanje izgube	2	8	1
81		SKUPAJ (zap. št. 76 + zap. št. 77 + zap. št. 78 f zap. št. 79 manj zap. št. 80 -= 91)	2	8	2
82	del 859	II. Kritje izgube Kritje izgube v breme popravka vrednosti terjatev, pri katerih je zakonski rok Iztekel	2	8	3
83	del 859	Kritje Izgube Iz sredstev rezerv	2	8	4
84	del 859	Kritje Izgube iz skupnega poslovanja — delež drugih pogodbenikov	2	8	5
85	del 859	Kritje izgube iz dohodka drugih temeljnih organizacij združenega dela	2	8	6
86	del 859	Kritje izgube iz drugih virov brez obveznega vračila	2	8	7
87	skupina 24	Kritje izgube v breme zakonskih obveznosti iz dohodka	2	8	8
88	kupina 27	Kritje izgube v breme prispevkov In davkov Iz osebnega dohodka	2	6	9
99	del 18?	Kritje izgube v breme lastnih virov poslovnih sredstev	2	9	0
90	del 18(	Nekrita izguba	2	9	1
—
5H«i
35	Izplačana nadomestila za bolezenski dopust do 30 dni	3	2	7
36	Popravek finančnega uspeha iz naslova terjatev (konto 730)	3	2	8
37	Popravek vrednosti zalog (konto 731)	3	2	9
38	Stroški sodnih sporov, takse, škode in zamudne obresti (konto 732)	3	3	0
39	Terjatve, odpisane v postopku sanacije drugih organizacij združenega dela (konto 733)	3	3	1
40	Drugi izredni izdatki (konto 734)	3	3	2
41	Znesek vloženih osnovnih in obratnih sredstev vlagateljev v POZD ob ustanovitvi	3	3	3
42	Znesek že odplačanih osnovnih in obratnih sredstev vlagateljem v preteklih letih	3	3	4
43	Znesek odplačanih osnovnih in obratnih sredstev vlagateljem v tekočem poslovnem letu	3	3	5
44	Stanje neodplačanih osnovnih in obratnih sredstev vlagateljem na dan 31. decembra 19		3	3	6
45	Odstotek neodplačanih osnovnih in obratnih sredstev vlagateljev v primerjavi s poslovnim skladom POZD	3	• 3	7
1	2	A		
		38	39	40
26	Del lastnih virov poslovnih sredstev, ki se upbrabljajo za osnovna sredstva	3	1	8
27	Del obratnih sredstev, uporabljen za investicije	3	1	9
28	Odplačila kreditov za osnovna sredstva, za začetni sklad obratnih sredstev in za trajna obratna sredstva v tekočem letu	3	2	0
29	Odplačila kreditov za občasna obratna sredstva v tekočem letu	3	2	1
30	Zapadla toda ne vplačana odplačila investicijskih kreditov za osnovna in trajna obratna sredstva	3	2	. 2
31	Odplačila investicijskih kreditov za osnovna in trajna obratna sredstva, ki zapadejo v naslednjem letu	3	2	3
32	Izguba iz prejšnjih let, krita v breme lastnih virov poslovnih sredstev	3	2	4
33	Izguba iz prejšnjih let, krita v breme sanacijskih kreditov	3	2	5
34	• Izguba iz prejšnjih let, krita v breme drugih virov	3	2	e
Dne .
197.
Vodja računovodstva:
Direktor:
POSLOVNI USPEH MED LETOM
od 1. januarja do ................................. 197....-
			Konto	Elementi	Znesek																							
	it.				prejšnjega leta												tekočega leta											
i			2	3	4												5											
38	39	40			41	421 43		44	45	46	47	48	49	50			51152		53	54	55	56	57	:.s	59	60		
0	0	1	600, 630	A. UGOTAVLJANJE DOHODKA I. Izdatki Zaloge nedovršene proizvodnje, lastnih polproizvodov in gotovih proizvodov (vrednost substance) v začetku leta																								
0	0	2	400	Porabljeni material																								
0	0	3	401 in 411	Proizvodne storitve drugih																								
0	0	4	402 in 412	Neproizvodne storitve	-																							
0	0	5	403, 404	Dnevnice za službena potovanja in terenski dodatki																								
0	0	6	405, 406	Izdatki za reklamo, propagando . in reprezentanco																								
0	0	7	408, 417 in 418	Drugi materialni stroški																								
0	0	8	420	Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah																								
0	0	9	421	Amortizacija nad predpisanimi, minimalnimi stopnjami																								
0	1	0		VSEGA (znp. št. 1 db zap. št. 9)																								
0	1	1	710, 715	Nabavna vrednost realiziranega trgovskega blaga, konsignacijskega in komisijskega blaga, materiala in odpadkov									<															
0	1	2	730 in 731	Popravek finančnega rezultata																								
0	1	3	732, 733 In 734	Izredni izdatki																								
0	1	4	1	SKUPAJ (zap. št. 10 do zap. št. 13)																								
1			2	3
38	39 I 40			
0	1	5	600, 630 800, 800	Zaloge nedovršene proizvodnje, lastnih polproizvodov in gotovih proizvodov (vrednost substance) na koncu obračunskega razdobja
0	1	6		VSEGA PORABLJENA SREDSTVA (zap. Št. 14 manj zap. št. 15)
0	1	7		DOSEŽENI DOHODEK (zap. št. 33 manj zap. št. 16)
0	1	8		SKUPAJ (zap. št. 16 + zap. št. 17 - zap. št. 35)
0	1	9	750	II. Dohodki Realizacija proizvodov in proizvodnih storitev
0	2	0		
,0	2	1	751	Realizacija neproizvodnih storitev
0	2	2	760 767 765	Realizacija trgovskega blaga, konsignacijskega in komisijskega blaga ter materiala in odpadkov
0	2	3		
0	2	4		
0	2	5	758	Druga realizacija
0	2	6		
0	2	7		
0	2	8		
0	2	9	780	Dohodki od obresti
0 0	3	0	781	Dohodki od dotacij, subvencij in podobno
	3	1	789	Izredni dohodki 1	
0	3	2	788	Dohodki iz naslova popravka finarfčnega rezultata
0	$	3		CELOTNI DOHODEK (zap. št. 19 do zap. št. 32)
0	*	4		IZGUBA PRI SUBSTANCI (zap. št. 16 manj zap. št. 33)
0	3	5		SKUPAJ (zap. št. 33 -h zap. št. 34 - zap. št. 10)
1			2	3
38	30	40		
0	3	6		B. ZAČASNA RAZDELITEV DOHODKA I. Razdelitev dohodka po namenu Obresti za kredite
0	3	7	♦	Provizija in druga plačila za bančne storitve
0	3	8		Zavarovalne premije
0	3	9		Prispevki in članarine
0	4	0		Druge pogodbene obveznosti
0	4	1		Prometni davek
0	4	2		Zakonske obveznosti po občinskih predpisih l
0	4	3		Zakonske obveznosti po predpisih republik in avtonomnih pokrajin
a Ć	4	4		Zakonske obveznosti po predpisih federacije
	4	5		Druge zakonske obveznosti iz doseženega dohodka
0	4	6		Za osebne dohodke
0	4	7		Za druge osebne prejemke
0	4	8		Ostanek dohodka '
0	4	9		SKUPAJ (zap. št. 36 do zap. št. 48)
1			2	3
38 | 39 | 40				
1	0	1		POSEBNI PODATKI Osnovna sredstva v funkciji
1	0	2		Popravek vrednosti osnovnih sredstev v funkciji
1	0	3		Denarna sredstva — žiro račun
1	6	4		Druga denarna sredstva
1	0	5		Omejena in vezana sredstva
1	0	6	1	Potrošniški krediti
1	0	7		Sredstva, vložena v kreditni sklad in v skupno poslovanje
1	0	a		Kupci in dobavitelji
1	0	9		Denarna sredstva rezerv, skupne porabe, stanovanjskih hiš idr.
1	1	0		Zaloge materiala in drobnega inventarja
1	1	1		Zaloge nedovršene proizvodnje in lastnih polproizvodov
1	1	2		Zaloge gotovih proizvodov
1	1	3		Zaloge trgovskega blaga
1	1	«'		Zaloge konsignacijskega In komisijskega blaga
1	1	5		Dani pogodbeni rabati, super rabati, bonifikacije in druge ugodnosti pri prodaji
1	1	6		Lastni viri poslovnih sredstev
1	1	7		Dolgoročni krediti za osnovna sredstva
1	1	8		Dolgoročni krediti za obratna sredstva
1	1	9		Srednjeročni krediti za osnovna sredstva
1	2	0		Srednjeročni krediti za obratna sredstva
1	2	1		Kratkoročni krediti
1	2	2		Drugi viri poslovnih sredstev
1	2	3		Dobavitelji in kupci
1	2	4		Krediti za sredstva stanovanjskih hiš in sredstva skupne porabe
1	2	5		Izplačani osebni dohodki brez prispevkov
1			2	3
38	39	40		
0	5	0	800	II. Struktura dohodka in izgube Del dohodka, vkalkullran v začetnih zalogah
0	5	1	453	Vkalkullrane pogodbene obveznosti
0	5	2	454, 740	Vkalkulirane zakonske obveznosti
0	5	3	455	Vkalkulirani osebni dohodki
0	5	4	456	Vkalkulirani drugi osebni prejemki
0	5	5	800	VSEGA VKALKULIRANI DEL DOHODKA (zap. št. 50 do zap. št. 54)
0	5	6	800, 809	Del dohodka, vkalkuliran v končnih zalogah
0	5	7	809	DEL DOHODKA, VKALKULIRAN V FAKTURIRANI REALIZACIJI (zap. št. 55 manj zap. št. 56)
0	5	8	790	Razlika v realizaciji
0	5	9	del 850	Izguba
0	6	0		DOSEŽENI DOHODEK (zap. št. 57 + zap. št. 58 manj zap. št. 59)
0	6	1		/ Povečanje dohodka
0	6	2		Zmanjšanje dohodka
0	6	3		DOHODEK ZA RAZDELITEV (zap. št. 60 + zap. št. 61 manj zap. št. 62)
0	6	4		IZGUBA ZARADI NEDOSEŽENEGA DOHODKA (zap. št. 49 — zap. št. 63)
0	6	5		SKUPAJ (zap. št. 63 + zap. št. 64 = zap. št. 49)
1			2	3		1			2	’	3
33	J 39	| 40	1			38	I 39	| 40		
1	2	6		Izplačani prispevki iz osebnega dohodka		1	4	4		Stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev
1	2	7		Povprečna uporaba osnovnih sredstev		1				Stroški za obnavljanje, vzdrže-. vanje in raziskovanje rezerv rudnega in drugega mineralnega
1	2	8		Povprečna uporaba obratnih sredstev	-		4	5		bogastva, stroški z^a uvajanje nove proizvodnje in stroški za proizvodno odkrivanje mineralnih surovin
1	2	9		Del lastnih virov poslovnih sredstev, ki se uporablja za obratna sredstva		1	. 4	6		Proizvodne storitve drugih (konto 411)	,
1	3	0		Del lastnih virov poslovni!} sredstev, ki se uporablja za osnovna sredstva		1	4	7		Neproizvodne storitve (konto 412)
1	3	i		Del lastnih virov poslovnih sredstev, ki se uporablja za plasmaje		1	4	8		Avtorski honorarji (konto 417)
1	3	2		Del obratnih sredstev, ki je bil uporabljen za investicije		1	4	9		Drugi materialni stroški (konto 413)
1	3	3		Povprečno število zaposlenih po stanju konec meseca		■ 1	5	0		Izguba iz prejšnjih let, krita iz lastnih virov poslovnih sredstev
1	3	4		Povprečno število zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur dela med ' obračunsko dobo		1	5	1		Izguba iz prejšnjih let, krita v breme sanacijskih kreditov
1	3	5		Sredstva skupne porabe, porabljena za stanovanjsko izgradnjo		1	5	2	•	Izguba iz prejšnjih let, krita v breme drugih virov
1	3	6		Sredstva skupne porabe, dana v sklad solidarnosti		1	5	3		Izplačana nadomestila za bolezenski dopust do 30 dni
1	3	7		Sredstva skupne porabe, porabljena za druge potrebe		1	5	4		Popravek finančnega rezultata iz naslova terjatev (konto 730)
1	3	8		Osebni prčjemki v breme sredstev skupne porabe		1	5	5		Popravek vrednosti zalog (konto 731)
1	3	9		Stanje sredstev skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo od dela, ki se plača iz osebnih dohodkov		1	5	6		Stroški sodnih sporov, takse, škode in zamudne obresti (konto 732)
1	4	0		Odplačila kreditov za osnovna sredstva, za začetni sklad obratnih sredstev in za trajna obratna sredstva v 'tekočem letu		1	5	7		Terjatve, odpisane med postopkom sanacije drugih organizacij združenega dela (konto 733)
1	4	1		Odplačila kreditov za občasna obratna sredstva v tekočem letu		1	5	8		Drugi izredni izdetkt (konto 734)
1	4	2		Zapadla, toda ne vplačana odplačila investicijskih kreditov za osnovna in trajna obratna sredstva						
1	4	3		Odplačila investicijskih kreditov za osnovna In trajna obratna sredstva, ki zapadejo v naslednji obračunski dobi	Vodja računovodstva:	Direktor: 			 w					
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN
skupščina mesta Ljubljane
4.	I
Na podlagi 24., 25., in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) ter 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/ 73) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 in na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o vzdrževanju javne snage na ureditvenem območju mesta Ljubljane
1.	člen
V	odloku o vzdrževanju javne snage na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72 in 35/72) se v, prvem odstavku 3. člena v prvi vrstici za besedo »podjetje« črta beseda »Snaga« in nadomesti z besedo »Ljubljana«.
2.	člen
V	4. členu se spremeni drugi odstavek in se glasi:
»Mesta na katerih so postavljeni koški za odpad-
-ke določi pristojni upravni organ občinske skupščine, njihovo obliko pa določi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, na predlog pooblaščene komunalne delovne organizacije.
•	3. člen
V	25. členu se zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Pooblaščeni organi (komunalni in sanitarni inšpektorji) komunalni redarji in delavci milice lahko za navedene prekrške izrečejo kršiteljem mandatne kazni 50 din.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 442/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
5.
Na podlagi 1. člena zakona o'urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 37-313/73), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 7-31/73) ter 24. in 125. člena statuta mesta Ljubljane je SML na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 in na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del na območju mesta Ljubljane
>	1. člen
V odloku o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanj v gradbenih del na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 18-56/68) se 9. člen dopolni in se glasi:
»Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja komunalna inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.«
2.	člen
V 1. odstavku 10. člena se število »2000« nadomesti z »10 000«, v 2. odstavku istega člena pa število »200« s »1 000«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 443/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
6.
Na podlagi 2. in 14. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2-15/74) 24., 25. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298'74) in 3. ter 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-13/73) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 in na 6. seji zbbra občin dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni deratizaciji na območju mesta Ljubljane
1.	člen
V odloku o obvezni deratizaciji na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 15-28/67) se spremeni 4. člen in se glasi:
»Načrt obvezne deratizacije z ukrepi in načinom izvajanja izdela pooblaščena delovna organizacija, ki jo določi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
Obvezno deratizacijo po tem odloku sme izvajati samo pooblaščena delovna organizacija. Pooblastilo ni prenosljivo na drugo delovno organizacijo.
Nadzor nad izvajanjem načrta obvezne deratizacije opravlja sanitarna inšpekcija.«
2.	člen
Prvi odstavek 7. člena se spremeni in se glasi:
»Cene posameznih storitev s področja deratizacije določi pooblaščena delovna organizacija, ki izvaja deratizacijo. K cenam daje soglasje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.«
3.	člen
Spremeni se 9. člen odloka in se glasi:
»Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija, katera v okviru akcije izvajanja obvezne deratizacije, po tem odloku, pooblasti za izvedbo deratizacije drugo delovno organizacijo, kot jo je pooblastil izvršni svet: Skupščine mesta Ljubljane.
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija, ki ne dovoli ali
onemogoči izvajanje deratizacije po pooblaščeni organizaciji.«
4.	člen
Spremeni se 10. člen odloka in se glasi:
»Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki ne dovoli ali onemogoči izvajanje deratizacije po pooblaščeni organizaciji v stanovanjskih zgradbah in pripadajočih skupnih napravah, kot so dvorišča, drvarnice, kleti, skladišča, podstrešja ter hišna kanalizacija.«
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 444/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
7.
Na podlagi 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74 in druge alinee
3.	člena sklepa o potrditvi razvojnega programa komunalne delovne organizacije Komunalne energetike Ljubljana za obdobje 1973—1976 (Uradni list SRS, št. 26-716/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 in na
6.	seji zbora občin dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o soglasju k prispevku na zagotovljeno priključno
moč toplotne energije Komunalne energetike
Ljubljana
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k prispevku na zagotovljeno priključno moč komunalne delovne organizacije Komunalna energetika Ljubljana. Višina prispevka znaša 1,085 din kcal/h.
2.	člen
Sredstva prispevka na zagotovljeno priključno moč služijo za financiranje investicij po razvojnem programu Komunalne energetike Ljubljana za obdobje 1973—1976, ki ga je potrdila Skupščina mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26-717/74).
3.	člen
Prispevek za zagotovljeno priključno moč je namenski in se uporablja za izgradnjo vročevodov in energetskih virov, je nevračljiv in je obveznost investitorja.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 446/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
8.
Na podlagi II. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 in na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o soglasju K najvišji ceni za prevoz potnikov v mestnem potniškem prometu
I
Organizaciji združenega dela Viator — temeljni organizaciji združenega dela Mestni potniški promet, se daje soglasje k naj višjim cenam za prevoz potnikov v mestnem potniškem prometu na vseh progah in si-
a)	priložnostna vozovnica	2,00
b)	cena žetona za eno vožnjo (vozovnica
kupljena v predplačilu)	1,50
c)	priložnostna vozovnica s popustom	1,00
d)	mesečna dijaška a vista vozovnica	35,00
e)	mesečna delavska a vista	vozovnica	70,00
f)	mesečna a vista vozovnica za vse proge 200,00
g)	letna a vista vozovnica za vse proge 2000,00
II
Brezplačne vozovnice in vozovnice s popustom daje mestni potniški promet za naslednje kategorije občanov:
a)	brezplačen prevoz
—	narodni heroji
—	nosilci »Partizanske sporrtenipe 1941«
—	španski borci
—	vojni vojaški invalidi z nad 60 °/<. invalidnosti
—	borci za severno mejo (Maistrovi borci)
— Slovenski vojni dobrovoljci 1912—1918 (Solunski borci)
—	slepi s spremljevalcem
—	otroci do 4. leta starosti
—	delavci OZD Viator
—	civilni invalidi vojne z nad 60 %> invalidnosti
—	zmerno in težko duševno nezadostno razvite osebe s spremljevalcem.
b)	vozovnico s popustom
—	vojni vojaški invalidi z 20—50 %> invalidnosti
—	otroci od 4.—10. leta starosti.
III
Kriteriji izdaja in veljavnost mesečnih vozovnic:
1.	Za delavske mesečne vozovnice:
—	redna zaposlitev: potrdilo
—	omejena relacija in neomejeno število voženj
—	pravica do vožnje ni prenosljiva
2.	Za dijaške mesečne vozovnice:
—	reden dijak ali študent — potrdilo
—	omejena relacija in neomejeno število voženj
—	časovne omejitve: a) ne velja med 24. in 5. uro b) ne velja v juliju in avgustu
—	pravica vožnje ni prenosljiva.
IV
Členitev tarife za 1. 1975 bo določena po analizi zaključnega računa za leto 1974 in potrditvi programa za leto 1975. Tako ugotovljena členitev bo veljala od 1. I. 1975 dalje. Skupščina mesta Ljubljane pooblašča izvršni svet da potrdi členitev cene za leto 1975.
V
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k tarifam za prevoz potnikov v mestnem potniškem prometu (Uradni list SRS št. 26-720/74).
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 446/preds.-74
Ljubljana dne 26. decembra 1974.
Hredsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
9. v
Na podlagi 47. in 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list- SRS, št. 36-196/64, 40-302/68 in 42-232/70) ter 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1974
1.	člen
V odloku o proračunu mesta Ljubljane za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 13/74) se spremeni 1. člen tako; da se glasi:
din
Skupni dohodki mestnega proračuna za leto 1974 znašajo	136,391.000
Od tega za razporeditev v posebnem delu proračuna	136,391.000
— za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
Drugi člen se spremeni tako, da se glasi:
Od zneska 136,391.000 din pripada:
Skupščini mesta Ljubljane za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti	125,049.000
občini Ljubljana Moste-Polje	1,759.000
občini Ljubljana Vič-Rudnik	2,412.000
za solidarnostno prelivanje med občinami v SR Sloveniji	7,171.000
2.	člen
Po prejšnjem členu spremenjeni pregled dohodkov mestnega proračuna za leto 1974 in njihova raz-poreditev sta zajeta v bilanci mestnega proračuna za leto 1974, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna.
3.	člen
Tretji člen se spremeni tako, da se glasi.
Sredstva za mestni proračun v znesku 125,049.000 din in za solidarnostno prelivanje dohodkov v Ljubljani v znesku 4,171.000 din tet solidarnostno prelivanje med občinami v SR Sloveniji v znesku 7,17l.UOo din, združujejo občine Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Center in Ljubljana Šiška. Te občine s svojimi odloki o proračunih v skladu z družbenim dogovorom o programiranju nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v Ljubljani določajo način združevanja sredstev za mestni proračun in solidarnostno prelivanje.
Dohodki mestnega proračuna so tudi del republiških sodnih taks, komunalne takse (razen turističnih), del republiških denarnih kazni in drugi dohodki mesta.
4.	člen
Višina proračuna iz 1. člena tega odloka se lahko spremeni zaradi uveljavitve pravice do povečanja obsega porabe po 10. členu posebnega družbenega dogovora o višini splošne porabe v občinah v letu 1974.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je pooblaščen, da izvrši razporeditev sredstev iz 1. člena tega odloka v soglasju z izvršnimi sveti občin Ljubljane. Razporeditev pa ne sme posegati v znesek 125,049.000 din.
5.	člen
Ta odlok velja takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 447/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
• 10.
Na podlagi 47. in 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64. 43/67, 40/68 in 43/70) ter 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane /Uradni list SRS. št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v I. trimesečju 1975
'	1. člen
Do sprejetja proračuna mesta Ljubljane za leto 1975 se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1975. financirale zadeve, ki so skupnega pomena za mesto, na podlagi trimesečnega načrta dohodkov ter njihove razporeditve in v skladu z določbami odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1974.
2.	člen
Razporeditev sredstev proračuna iz 1. člena ne sme preseči četrtine vseh razporejenih sredstev v letu
1974. Višino trimesečnega načrta posebnega računa določajo dohodki in obveznosti, ki izvirajo iz pogodb in sprejetih sklepov.
3.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje dela državnih organov mesta Ljubljane.
4.	člen
Doseženi dohodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna mesta Ljubljane za leto 1975.
5 člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je pooblaščen. da v primeru neenakomernega dotoka sredstev proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada mesta. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1975.
6.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. januarja 1975.
St. 448/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra-*974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
/■ - .......................
11.
Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občih (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73) ter 24. in 144. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 in na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o	prenehanju veljavnosti odloka o določitvi tarif v mestnem potniškem prometu	y
1.	člen
Odlok o določitvi tarif v mestnem potniškem prometu (Glasnik, št. 36/65) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 449/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
12.
Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem, planiranju (Uradni ilst SRS, št, 16-119/67 in 22-255/72) ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela 26. decembra 1974 in na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za spremembo namembnosti zazidalnega otoka ŠI-3
1.	člen
Z namenom, da se namembnost površin prilagodi obstoječim in nastalim potrebam, se odlok o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) spremeni ih dopolni po določbah tega odloka.
2.	člen
Območje, ki je- po generalnem planu opredeljeno kot površina za šolstvo, inštitute in zdravstvo — zazidalni otok Sl-3 spremeni svojo namembnost in postane površina za proizvodnje, servisne in skladiščne dejavnosti, ter sestavni del zazidalnega otoka SP-5.
3.	člen
Ta sprememba se označi v vseh obveznih grafičnih prikazih generalnega plana in se mora upoštevati ob njegovi novelaciji.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 450/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
13.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 22-225/72), 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 in na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urbanističnem programu in odloka o dopolnitvi urbanističnega programa mesta Ljubljane — za opredelitev območja Medvod
1.	člen
Urbanistični program mesta Ljubljane se spremeni zaradi razširitve ureditvenega območja Medvod, ki se ureja z urbanističnim načrtom.
2.	člen
S tem odlokom se spremeni urbanistični program mesta Ljubljane.
V	grafičnem delu urbanističnega programa mesta Ljubljane se spremeni meja ureditvenega območja Medvod, ter uskladi namembnost zemljišč znotraj tega območja po določilih noveliranega urbanističnega načrta Medvod, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta št. 1595/72 v novembru 1974.
V	odloku o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu mesta- Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2-18/ 73) se v tretji alineji 1. člena izpusti zazidalni otok SS 232 Zgornje Pirniče.
i	3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 451/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
14.
Na podlagi 3. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 22-255/72) 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 in na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o sprejetju noveliranega urbanističnega načrta Medvod
1.	člen
Sprejme se noveliran urbanistični načrt Medvod, ki ga je izdelal ljubljanski urbanistični zavod pod šifro projekta 1595/72 v novembru 1974.
2.	člen
Načrt obravnava ureditveno območje Medvod znotraj meje, ki je razvidna iz grafičnega dela načrta v merilu 1 :5000.
3.	člen
Ta urbanistični načrt Medvod je izdelan v skladu z določili zakona o urbanističnem planiranju, določili sprejetega urbanističnega programa in urbanističnega načrta mesta Ljubljane ter upošteva interese dejavnikov razvoja na tem območju.
Posamezna ožja območja, katerih obseg in meje so določene v grafičnem delu načrta in so predvidene za usmerjeno izrabo, so po namembnosti:
1.	površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti sestavljajo zazidalni otoki:
MeS 4, MeS 5, MeS 5A. MeS 6, MeS 7, MeS 13, MeS 14, MeS 15, MeS 16. MeS ,17, MeS 18. MeS 19, MeS 20. MeS 22, MeS 24. del MeS 25 in MeS 26.
2.	površine za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti sestavljata dve večji območji:
—ITSC 1
— ISO 2
— ter otoki MeP 4, MeP 4A, MeP 6, MeP 7.
3.	površine za centralne dejavnosti:
MeC 1, MeC 2, MeC 3.
4.	površine za rekreacijo z oznako RC.
5.	površina severno od MeS 25 in vzhodno od MeS 22 v velikosti 4,31 ha je opredeljena kot »rezervat za šolo«.
6.	»površine pod posebno presojo« so nezazidljivi otoki MeS 8, MeS 21, MeS 23, del MeS 25 in MeS 28, ki se vključujejo med zazidljive površine po postopku, ki je predpisan za spremembo oziroma dopolnitev urbanističnega načrta.
4.	člen
Stopnja dokumentacije, režim urejanja posameznih zazidalnih' otokov.
1.	S tem urbanističnim načrtom, neposredno z lokacijsko dokumentacijo se urejajo otoki:
— MeS 4, MeS 5, MeS 6, del otoka MeS 7, MeS 17, MeS 22, MeS 24, MeS 26
— MeP 4, MeP 6, MeP 7
— gradnja v območju rezervata za šolo v Pirničah.
2.	Z zazidalnim načrtom se urejajo otoki:
— MeS 5A, MeS 7, MeS 13, MeS 14, MeS 15, Mes 16, MeS 18, MeS 19, MeS 20, MeS 25 (del)
— ITSC 1, IŠC 2, MeP 4A
— MeC 1, MeC 2, MeC 3.
5.	člen
Na površinah naštetih v šesti točki 3. člena in v drugi točki 4. člena tega odloka se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepoved graditve.
6.	člen
Na površinah naštetih v tretjem in četrtem členu tega odloka velja prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zdnjljišč in graditve na zavarovanih terasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane po določbah sprejetega odloka (Uradni list SRS, št. 17-411/74).
7.	člen
Noveliran urbanistični načrt Medvod je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Šiška, ki je pristojen za urbanizem, pri službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu, ter pri Geodetski upravi Ljubljana.
8.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
9.	člen
Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, s čimer preneha veljavnost odloka o sprejetju urbanističnega načrta Medvod (Glasnik, št. 25-189/68 in sprememba Glasnik, št. 10-73/69).
Št. 481/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
15.
Na podlagi prvega odstavka ia. ciena zajcona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št 23-52/67) ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 in na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 sprejela
-ODLOK
o spremeuiv-iii in dopolnitvah odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika Brod— Medvode, odsek Brod—Medno
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi smotrna oskrba s kanalizacijsko mrežo območja Medvod in Stanežič ter prilagodi namembnost površin nastalim potrebam, se odlok o sprejetju generalnega plaip urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) spremeni in dopolni po določbah tega odloka.
2.	člen
Iz prve točke 3. člena odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane, se del nezazidljivih površin, ki so opredeljene kot površine za avtoceste, primarni in sekundarni mestni sistem, izloči in prenese v drugo točko četrtega odstavka 3 člena -tega odloka, kot površne za komunalne naprave, ki se uporabijo za izgradnjo kanalizacijskega zbiralnika Brod—Medvode.
Nove površine komunalnih objektov in naprav vključujejo potek trase zbiralnika v širini 10 m. Od Broda proti naselji’ Medno poteka trasa kanala južno od železnice Ljubljana—Jesenice.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane po določbah tega odloka so prikazane na grafični prilogi M 1 : 5000, ki jo je pod šifro proj. 1927 v septembru 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod; grafična priloga je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 482/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
16.
Na podlagi 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem paniranju (Uradni Ust SRS, št. 27-255/72) ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta .Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 in na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane — za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika Brod—Medvode, odsek Brod—Medno
1 člen
Da se omogoči izgradnja primarnega kanalizacijskega zbiralnika Brod—Medvode se izvzame del trase kanala in splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 17-411/74).
2.	člen
Predlog izvzetja 10 m pasu trase kanala iz območja veljavnosti v 1. členu citiranega odloka ponazarja urbanistična dokumentacija, ki jo je pod šifro proj. 1927 ■> septembru 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ta dokumentacija je usklajena z interesi izgradnje predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju poteka trase kanala.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 483/preds.-74.
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
17.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, Št. 16-119/67 in 27-225/72) ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974 in na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66), odloka o splošni prpoVedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju Ljubljane (Glasnik, št. 39/67) in odloka o določitvi območij za katere se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/67) za osnovanje območja SS 11 — Stanežiče na površinah, ki se na novo določajo za stanovanjsko gradnjo in posebne namene — za , gradnjo kanalizacijskega zbiralnika Brod—Medvode
1.	člen
4.	členu citiranega odloka se doda četrti odstavek, ki se glasi:
Na območju zazidalnega otoka ŠS-11 Stanežiče ne velja prepoved graditve ter prepoved parcelacije zemljišč za graditev komunalnih objektov in naprav, ter objektov posebnega družbenega pomena, če na pozitiven predlog pooblaščene strokovne delovne organizacije za področje urbanizma, tak predlog potrdi Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška ter izvršni svet mestne skupščine.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 484/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
•	Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane 'Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
18.
Na podlagi 124. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974, na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 in na 0. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o Zupančičevih nagradah za posebne dosežke na področju kulture
1.	člen
Odlok o Zupančičevih nagradah za posebne dosežke na področju kulture (Uradni list SRS, št. 11-104/ 70) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 485/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
•	Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Koviči dipl. inž. 1. r.
19.
Na podlagi drugega odstavka 74. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 183. člena sta-
tuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974, na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o izvolitvi predstojnika organa za kaznovanje prekrškov v Ljubljani
Za predstojnika organa za kaznovanje prekrškov v Ljubljani se izvoli tovariš Boris 2 i b e r t.
Št. 470/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
20.
Na podalgi drugega odstavka 74. člena, zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 183. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) Je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974, na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnikov za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov v Ljubljani
Za sodnike za prekrške v organu za kaznovanje prekrškov v Ljubljani se izvolijo Vera Laboda Marjan Marinček Sonja Miller-Labernik Bogomir Samsa Marija Snoj Rudi Z a j k o Franc 2 a g a r.
Št. 471/preds.-74.
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
21.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974, na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnikov Občinskega sodišča I Ljubljana
I
Za sodnike Občinskega sodišča I Ljubljana se izvolijo
Maruška de Galerija Maša Konvalinka Jernej Potočar.
2
Sklep začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejme tudi Skupščina občine Litija.
St. 472/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. I r.
22.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67. 20/76 in 31/71) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/'74) in 10. člena statuta Šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani, je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26 decembra 1974, na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
e imenovanju ravnatelja šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani
Za ravnatelja Šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani se imenuje tovariš
Ferdo Sešek.
Št. 473/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
23.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in št. 20/70, 31/72), 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/ 74) in 38. ter 48. člena statuta doma srednjih šol v Ljubljani je Skppščifta mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974, na 6. seji zbora občin dne 26. decembra 1974 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o razrešitvi ravnatelja Doma srednjih šol v Ljubljani, Gerbičeva 51a
Dosedanji ravnatelj tovariš ,* Ludvik U r e k a r
se z 31. XII. razreši dolžnosti ravnatelja Doma srednjih šol v Ljubljani, Gerbičeva 51a.
Št. 474/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. L r.
24.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70, 31/72), 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list ŠRS. št. 13/74) je Skupščina mesta ^jubijane na 6. seji zbora združenega dela dne 26. decembra 1974, na 6 seji zbora občin dne 26. decembra 1974 in na 6 seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Doma sred- • njih šol v Ljubljani, Gerbičeva 51a
Za vršilca dolžnosti ravnatelja Doma srednjih šol v Ljubljani se imenuje tovariš
Alojz Špeh.
Št. 475/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. I r.
25.
Na podlagi odloka o imenovanju predstavnikov Skupščine Socialistične republike Slovenije v svete temeljnih organizacij združenega dela SNG v Ljubljani in v svet zavoda slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 27/47) ter 125 člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13/ 74) je Skupščina mesta Ljubljane na 6. seji zbora združenega dela dne 26 decembra 1974. na 6. seji zbora občin dne 26 decembra 1974 in na 6. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnikov družbenopolitične skupnosti v svete temeljnih organizacij združenega dela SNG in v svet zavoda slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani
V	svete temeljnih organizacij združenega dela SNG se imenujejo
v svet TOZD — Drama se imenujeta tovariša
Slavko Belak
Dušan K a m p a r e
V	svet TOZD — Opera in balet se imenujeta tovarišica in tovariš
Zlata Šilih
Vladimir Zupan
v svet TOZD — Slovenski gledališki muzej se imenuje tovapiš
Avgust Vižintin
v svet zavoda slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani se imenuje tovariš
Henrik Hvastja-
St. 476/preds.-74
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
/
26.
Na podlagi 54. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, st. 18/67, 20/70, 31/72 in 18/74), 78. člena statuta Tehniške šole za KMRLP stroko ter 36. in 166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 87. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovemu vpisu v sodni register (Uradni list SFRJ, št. 22/73) je Skupščina mesta Ljubljane na 2. seji zbora združenega dela dne 28. junija 1974 in 2. seji zbora občin dne 28. junija 1974 sprejela
<	ODLOČBO
o razdelitvi Tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7 na več delovnih organizacij
1
Tehniška šola za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7, se razdeli v Tehniško šolo za lesarstvo in Tehniško šolo za kemijsko, metalurško in papirno stroko.
2
S to odločbo se odpravi odločba o ukinitvi tehniške šole za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7 (Uradni list SRS. št. 26/74).
3
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10/114-74
Ljubljana, dne 6. januarja 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
	Bilanca dohodkov in splošnega	razporeda
	Vrsta dohodka	Dohodki skupaj
1.	Davki na osebne dohodke in skupne	
	dohodke občanov	17,340.000
2.	Davki na promet in premoženje	51,790.000
3.	Takse	3,234.000
4.	Denarne kazni	5.550.000
5.	Drugi dohodki	300.000
73,214.000
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
27.
Občinska skupščina Celje je po 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67. 40/69 in 43/ 70) ter po 146. členu statuta občine Celje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Celje (občinskem proračunu) za leto 1974
1.	člen
V	odloku o proračunu občine Celje (občinskem proračunu) za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 15/344), se prvi člen spremeni tako, da se glasi:
Skupni dohodki občinskega proračuna din za leto 1974 znašajo	73,214.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	71,451.900
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	1,762.100
2.	člen
V	smislu prejšnjega člena spremenjen pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1974 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1974, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
3.	člen ,
Ta odlok začne veljati osmi dan po od ja vi v uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 400-6/74-4
Celje, dne 26. decembra 1974.
•' , \
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
dohodkov proračuna občine Celje za leto 1974
namena	Razporeditev dohodkov	/		
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	20,129.400
02	Narodna obramba	1,604.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij In društev	2,253.900
04	Negospodarske investicije	16,141.000
07	Kultumoprosvetna 'dejavnost	740.000
08	Socialno skrbstvo	12,080.800
09	Zdravstveno varstvo ,	813.000
10	Komunalna dejavnost	12,519.400
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	2,800.000
16	Intervencije v gospodarstvu	955.000
17	Proračunske obveznosti preteklih let	673.000
18	Rezervni sklad	742.400
19	Nerazporejeni dohodki	1,762.100
73,214.000		
28.
Občinska skupščina Celje je po 52. členu zakona o financiranju družbeiy>političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) in 146 členu statuta občine Celje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Celje v prvem trimesečju 1975
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1975 se bodo potrebe občine za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1975 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev, določenih v občinskem proračunu za leto 1974, vendar največ do zneska 18.303,50 din.
2.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1975 in njihov razpored po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v občinskem proračunu za leto 1975.
3.	člen
Določila odloka o proračunu občine Celje za leto 1974 se bodo smiselno uporabljala tudi v prvem trimesečju leta 1975.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS, in začne veljati s 1. januarjem 1975.
Št. 402-58/74-1
Celje, dne 28. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
29.
Občinska skupščina Celje je po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) in po 148. členu statuta občine Celje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	.odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 24/74) se za 8. členom doda nov 8a člen, ki se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po stopnji 24 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodkov iz gozdov. Tega davka iz osebnega dohodka jz kmetijske dejavnosti ne plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.«
2.	člen
V	prvem odstavku 23. člena se stopnja »3« nadomesti s stopnjo »15%«.
V drugem odstavku 23. člena se stopnja »10 %« nadomesti s stopnjo »35 %«.
3.	člen
ra odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 422-20/74-4
Celje,, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
30.
Občinska skupščina Celje je po 1.. 5. in G. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in po 146. členu statuta občine Celje Ua sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik Celje. št. 10-127-66. 18-271/66. 1-4/67, 29-360/67. 5-65/68, 29-306/68 in Uradni list SRS, št. 17-415/72, 29-663/72 in 10-161/73) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Celje se plačuje prispevek.
2.	člen
Za mestno zemljišče po tem odloku se štejejo zazidana in nezazidana zemljišča, ki leže v mejah urbanističnega načrta Celja, v mejah ureditvenega načrta Vojnika in v mejah prispevnega območja Dobrne ter so komunalno urejena.
Meje urbanističnega načrta Celja, ureditvenega načrta Vojnik in prispevnega območja Dobrna so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Poleg primerov, določenih v 3. členu zaKona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, ni mogoče predpisati plačevanja prispevka za parkovno urjene zelene površine.
4.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča mora plačevati tisti, ki ima na zemljišču pravico uporabe, oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe oziroma dela stavbe na njem (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati zavezancu iz prvega odstavka tega člena v povračilo ustrezen del prispevka, ki ga je določil občinski upravni organ za komunalne zadeve v smislu 21. člena tega odloka, če zavezanec od njega to zahteva.
Imetnik stanovanjske pravice, ki misli, da mu zavezanec ni pravilno odmeril prispevka, lahko zahteva od občinskega upravnega organa za komunalne zadeve, naj izda odločbo o tem, kolikšen prispevek za uporabo mestnega zemljišča je dolžan plačati.
. 5. člen
Plačila prispevka se lahko oproste nosilci stanovanjske pravice, ki so socialno ogroženi. Navodilo o tem izda vsako leto izvršni svet občinske skupščine.
Plačila prispevka za dobo 10 let od pridobitve zemljišča se oprosti tisti zavezanec, ki je zaradi gradnje individualne stanovanjske hiše ali nakupa dela stavbe, že plačal dejanske stroške za gradnjo komunalnih naprav individualne in kolektivne potrošnje.
Zavezanec se oprosti plačevanja prispevka po tem členu na njegovo zahtevo..
6. člen
Mestno zemljišče se, glede na namen, razdeli:
— na stanovanjska območja,
•— na industrijsko-poslovno območje.
• 7. člen
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki zemljišč pri stanovanjskih stavbah, se razdeli mestno območje na tri kategorije, ki jih pogojujejo naslednja merila:
a)	lega zemljišča
b)	motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi nečistegp zraka, smradu in ropota.
8.	člen
V	stanovanjsko območje I. kategorije se uvrsti predel, ki ga obkrožajo Jurčičeva ulica, Trubarjeva ulica, zahod rob gimnazijskega športnega igrišča in Malgajeva ulica.
9.	člen
V	stanovanjsko območje II. kategorije se uvršča
celotno mestno zemljišče, razen predelov, navedenih v 8. in 10. členu tega odloka.	;	,
10.	člen
V	stanovanjsko območje ITI. kategorije se uvršča predel, katerega meja se prične na stikališču meje urbanističnega načrta Celja (UNC) z jugozahodnim robom pare. št. 911 k. o. Teharje. Poteka proti severu po zahodnih mejah pare. št. 911, 909 in 914 k. o. Teharje ter zahodni meji pare. št. 1665 k. o. Celje do Popovičeve ulice, ki jo preseka na južni vogal pare. št. 1520 k. o. Celje. Dalje poteka proti severu po zahodnem robu Popovičeve ulice do jugovzhodnega vogala pare. št 1575 k. o. Celjfe. Meja nadalje poteka po južnih mejah pare. št. 1575, 1574/1, 1573/2, 1579/2, 1598/2. 1599. 1600. 1270, 1271/1, 1272/2, 1272, 1274, 1278, 1279, 1280, 1294/2, vse k. o. Celje. Od tu dalje po vzhodni meji parcel iste kat. občine št. 1282, 1283, in po južni meji parcel št. 1283, 1287. 1286/2. 1286/3. 1286/1 do Teharske ceste (pare. štev. 2546/1 k. o. Celje). Tu zavije na jug ter poteka po vzhodnem robu iste ceste do jugovzhodnega vogala pare 2546/1 k. o. Celje, kjer zavije na zahod ter poteka' po južnem robu Teharske ceste do zahodnega vogala železniškega nadvoza. Od tu dalje poteka po zahodnem robu železniške proge Celje—Velenje proti severu, nato zahodu do Travniškega potoka ter po njem proti severu do Dečkove ceste, ki
jo preseka na jugovzhodni vogal Opekarniške ceste. Dalje poteka po vzhodnem robu Opekarniške ceste proti seyeru do jugozahodnega vogala pare. št. 899 k. o. Sp. Hudinja, tu se obrne proti vzhodu ter poteka po južni meji te parcele do njenega jugovzhodnega vogala. Se nadalje poteka proti vzhodu po južni meji pare. št. 868/1, 869/1, 870/1 (nogometno igrišče »Olimp«), 867/1, 874/1, 874/3, 851/5 ter 851/1 — vse k. o. Sp. Hudinja. Se naprej poteka proti vzhodu, tako da zajame pare. 848/4 k. o. Sp. Hudinja do njenega severovzhodnega vogala in - dalje po južni meji pare. št. 842 iste k. o. do Mariborske ceste. Dalje poteka proti severu po zahodnem robu Mariborske ceste do mejnika na vzhodni strani pare. št. 881 k. o. Sp. Hudinja, kjer preseka Mariborsko cesto na južni vogal Ceste v Trnovlje ter poteka po njenem južnem robu proti vzhodu do meje UNC od tu dalje po meji UNC proti jugovzhodu vse do izhodiščne točke.	*
11.	člen
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki zemljišča za industrijsko-poslovne namene, se razdeli mestno zemljišče na industrijsko-poslovno območje in posebno pridobitno poslovno območje.
Merilo za uvrstitev je lega zemljišča glede na pogoje za opravljanje poslovne dejavnosti.
12.	člen
V	industrijsko-poslovno območje se uvrščajo vsa zemljišča v prispevnem območju, ki se uporabljajo v industrijsko-poslovne namene in ki niso uvrščena v posebno pridobitno poslovno območje.
13	člen
V	pdsebno pridobitno poslovno območje se uvršča predele, katerega meja poteka od križišča Ulice XIV. divizije in Savinjskega nabrežja, po Savinjskem nabrežju do potoka Sušnica, po potoku Sušnica do križišča Ceste na Ostrožno in Ipavčeve ulice, od tod proti vzhodu po južni meji bolniškega kompleksa do križišča s Kersnikovo ulico, po severnem robu šolskega igrišča II. osnovne šole, do Ulice 29. novembra do južnega roba obstoječih objektov do Vrunčeve ulice, po njej do križišča z železniško progo Celje—Velenje, po opuščeni strugi Travniškega potoka do kompleksa JLA, po južni meji kompleksa JLA do Mariborske ceste, po njej do križišča z železniško progo, po progi do zadnjega objekta železniške postaje Celje od tu na zahod do izhodišča.
14. člen
Razširjeno prispevno območje se uvrsti v tisto kategorijo, na katero meji.
.15. člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se plačuje od površinske enote gradbenega zemljišča, oziroma od površine zgrajenega koristnega prostora.
Površinska enota je m*.
Imetnik pravice uporabe oziroma lastniki stanovanjskih prostorov plačajo prispevek od zgrajene koristne stanovanjske površine, ki je, oziroma bi bila osnova za določitev stanarine. Uporabniki zemljišč za industrijsko-poslovne namene plačujejo prispevek od koristne zazidane površine in od nezazidane površine.
Zavezanec mora prijaviti pristojnemu organu površine iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh potem, ko pridobi pravico uporabe ali postane lastnik zemljišča ali stavbe, oziroma dela stavbe na njem.
16.	člen
Višina prispevka se določi s točkovanjem.
17.	člen
Za določitev števila točk pri uporabnikih zemljišč za stanovanjske namene, se uporabljajo naslednja merila:
a)	lega zemljišča,
b)	komunalna opremljenost zemljišča,
c)	racionalnost. uporabe zemljišča,
č) starost stanovanjske stavbe.
18.	člen
Za določitev števila točk pri uporabnikih zemljišča za industrijsko-poslovne namene se uporablja kot merilo lega zemljišča.
19.	člen
Pri stanovanjskih prostorih se določijo točke na
1 m2 koristne površine takole:
a)	za lego zemljišča:
točk
—	v	stanovanjskem	območju	I. kategorije	18
—	v	stanovanjskem	območju	II. kategorije	11
—	v	stanovanjskem	območju	III. kategorije	4
b)	za komunalno opremljenost zemljišča:
—	pristop po sodobno urejeni cesti
(asfalt, beton, pločnik)	5
—	pristop po makadamski cesti	2,5
—	možen priključek na javno kanalizacijo	2,5
—	možen priključek na električno omrežje	1
—	možen priključek na vodovodno omrežje 1
—	javna razsvetljava dostopne	javne ceste	1,5
—	zelene površine ob stavbi	1
c)	za racionalnost uporabe zemljišča se število točk pod a) in b) tega odloka zniža:
—	pri stavbah z enim stanovanjem za	0
—	pri»stavbah z 2—4 stanovanji za	8
—	pri stavbah s 5—10 stanovanji za	15
—	pri stavbah z 11—20 stanovanji za	20
—	pri stavbah z 21—30 stanovanji za	30
'	— pri stqvbah z 31 in več stanovanji za	40
V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori, je šteti vsakih 70 m2 koristne poslovne površine za eno stanovanje.
č) za starost stanovanjske stavbe se število točk,
ugotovljenih pod 2b) in c) tega člena, zniža:
X	‘/l
—	za	stavbe	zgrajene	po letu 1930 za	0
—	za	stavbe	zgrajene	od leta 1920—1930 za	5
—	za	stavbe	zgrajene	od leta 1900—1920 za	10
—	za	stavbe	zgrajene	od leta 1860—1900 za	20
—	za	stavbe	zgrajene	pred letom 1860 za	40
d)	za nezazidano gradbeno zemljišče, za katero je ureditveni oziroma zazidalni načrt sprejet, se odmeri prispevek od koristne površine predvidene zgradbe, pri čemer se vzame za osnovo obračuna pri enodružinski hiši 80 m2 koristne površine pri večstanovanjskih hišah pa 60 m1 koristne stanovanjske površine na stanovanje
20.	člen
Pri zemljiščih, ki se uporabljajo v muuswusKu-po-slovne namene, se v smislu 11. in 18. člena tega odloka določijo točke za 1 m2 koristne zazidane in 1 m2 nezazidane površine takole:
— v industrij sko-poslovnem območju 25 točk ,	— v posebno pridobitnem poslovnem
območju	60 točk.
21.	člen
Za določitev vrednosti točke je potrebno ugotoviti letne stroške, ki so potrebni za gradnjo, dograditev, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivno potrošnje primarnega in sekundarnega pomena ter skupno število točk v ožjih gradbenih okoliših.
Vrednost točke znaša 0,018 dinarjev.
22.	člen
Mesečni znesek prispevka posameznim zavezancem določi z odločbo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. V obrazložitvi odločbe navede elemente, na podlagi katerih je prispevek odmeril. Zoper odločbo je dovoljena pritožba.
23.	člen
Mesečni znesek prispevka mora zavezanec plačati do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
*Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora zavezanec — fizična oseba plačati prispevek za preteklo trimesečje do 5. dne v mesecu po preteku trimesečja.
Od prispevka, ki ni plačan v predpisanem roku, se plačajo zamudne obresti.
24.	člen
Izvršni svet občinske skupščine lahko na zahtevo zavezanca odloži plačilo prispevka temeljni organizaciji združenega dela; ki je poslovno leto zaključila z izgubo.
Ponovna obveznost plačila prispevka iz prvega odstavka- tega člena nastane po preteku leta, v katerem je temeljna organizacija združenega dela zopet poslovala brez izgube.
25.	člen
Prispevek se sme uporabljati za namene, ki jih določa zakon in za kanalizacijo, ker v ceni niso vsebovani vsi stroški za graditev kanalizacijskega omrežja za odplako atmosferskih in odpadnih voda.
26.	člen
Zavezanci so bili dolžni do 15. aprila 1966 prijaviti oddelku za gradbene in komunalne zadeve občine Celje površine iz 15. člena tega odloka.
Zavezanci z območja, na katerem je bilo uvedeno plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS št 17'72) so bili dolžni prijaviti površirie iz 15.. člena tega odloka do 1. aprila 1973.
27 člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba
1.	če v določenem roku ne prijavi površine iz 15. člena tega odloka,
2.	če prijavi nepravilne površine iz 15. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
28.	člen
Natančnejša navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi izvršni svet občinske skupščine.
29.	člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-19/74-1
Celje, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
31.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta na seji dne 26 decembra 1974 po 105. in 146. členu statuta občine Celje sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o posebni družbeni pomoči borcem
1.	člen
V odloku o posebni družbeni pomoči,borcem (Uradni vestnik Celje, št 21-161/70) se v 2. členu doda nova
3.	alinea, ki se glasi:
— »slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918;«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 59-18/1974-3
Celje, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
32.
Zbor združenega dpla in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta na seji dne 26 decembra 1974 po 146. in 152. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 11/74) sprejela
ODLOK
o pooblastitvi izvršne?;« sveta občinske skupščin* da Predpisuje razpored delovnega časa v občinskih organih
1	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblašča, da predpisuje razpored delovnega časa in čas sprejemanja strank pri občinskih organih.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o razporeditvi delovnega časa in o sprejemanju strank pri občinskih organih (Uradni list SRS, št. 25-570/72).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-6/74-1
Celje, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.	^
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA
33.
Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64), 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64), 168. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. januarja 1975 do 31. marca 1975
x 1. člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun 'za leto 1975 se bodo proračunske pouebe Občine Cerknica začasno financirale, za dobo od 1. januarja 1975 do 31. marca 1975, na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Cerknica za leto 1974.
2.	člen
Izdatki ne smejo presegati 25 °/o skupnih Izdatkov izvršenih po predračunih posameznih občinskih organov v letu 1974.
3.	člen
S	sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih dohodkov.
4.	člen
Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in Izdatkov občinskega prbračuna za leto 1975.
5 člen
Ta odlok z^čne veljati od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
Št. 400-7/74-1
Cerknica, dne 26. decembra 1974.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 34.
Na podlagi 65. in 66. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 m 43/70) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, dne 23. oktobra 1974 in zbora krajevnih skupnosti dne 24. oktobra 1974 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Grosuplje za leto 1973
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Grosuplje za leto 1973, katerega sestavnh del je tudi zaključni račun rezervrtega sklada proračuna občine Grosuplje za leto 1973.
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1973 so znašali:
—	skupni dohodki po bilanci proračuna 15,575.344,00
—	skupni razporejeni dohodki	14,535.291,25
—	presežek dohodkov nad izdatki	1,040.052,75
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaKij učnem računu proračuna za leto 1973 v znesku 1,040.052,75 din še prenese na posebni račun za intervencije v gospodarstvu in pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada občine Grosuplje za leto 1973 izkazuje dohodke v znesku 895,380,10 dinarjev, kateri se prenesejo kot dodatek tega sklada za leto 1974.
■	5. člen
Pregled doseženih dohodkov proračuna in izvršenih izdatkov je zajet v pregledu izvršitve bilančnega dela proračuna za leto 1973, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa,
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-11/74
Grosuplje, dne 23. oktobra 1974.
'	I
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
Zbirni bilančni pregled. o izvršitvi proračuna občine Grosuplje za leto 1973
Vrsta in viri dohodkov 1
1	Vrsta — Prispevki
2	Vrsta — Davki
3	Vrsta — Takse
5	Vrsta — Dohodki po posebnih predpisih
6	Vrsta — Drugi dohodki
7	Vrsta — Dopolnilna sredstva
8	Vrsta — Prenesena sredstva
Vsega doseženi dohodki za razpored
Glavni namen — razporejenih sredstev
03	Kulturnoprosvetna dejavnost
04	Socialno skrbstvo
05	Zdravstveno varstvo
06	Komunalna dejavnost
07	Delo državnih organov
12	Dejavnost krajevnih skupnosti
13	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
14	Negospodarske investicije
15	Gospodarske investicije
16	Gospodarski posegi
18	Rezervni sklad
19	Nerazporejeni dohodki
Vsega izvršitev razporejenih dohodkov
Presežek dohodkov nad izvršenimi razporejenimi dohodki
	Po rebalansu	
Po proračunu	proračuna oz. pozn. sprememb	Doseženo
2	3	4
5,310.000	5,790.000	6,625.804,30
5,540.000	7,158.000	7,217.038,25
850.000	800.000	772.154.00
201.000	201.000	197.902,90
200.000	220.000	243.249,55
650.000	571.000	518.900,00
661.000	—	—
13,331.000	14,740.000	15,575.344,00
480.000	590.170	590.120,20
1,748.000	1,924.600	1,921.378,80
1,331.000	1,695.360	1,049.821,00
700.000	768.200	723.781,75
4,806.000	5.098.300	5,043.401.60
600.000	600.000	600.000,00
705.400	803.90°	803.700,00
881.000	1,366.600	1.334.631,35
783.000	1.082 400	1.059.896,30
108.500	135 500	133.675,75
1,233.100	674.970	674.884,50
13,331.000	14,740000	14,535.291,25
		1,040.052,75
35.
Na podlagi 47. in 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 40-302/68 in 42-232/70) ter 22. in 183. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na sej. zbora združenega dela, dne
27.	decembra 1974, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1974 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1974
1. člen
V odloku o proračunu občine Grosuplje za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 16/74) se spremeni 1. člen tako, da se glasi:
Skupni dohodki proračuna občine
din
Grosuplje za leto	1974	znašajo	16,087.700
od tega:
—	za razporeditev v posebnem aera
proračuna	14,856.100
—	za razporeditev v tekočo proračunsko
rezervo	700.600
—	za solidarnostno prelivanje med
proračuni občin	v	SR	Sloveniji	531.000
2. člen
Po prejšnjem členu spremenjeni pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1974 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1974, ki je sestavni del‘ splošnega dela tega proračuna.
(3. člen
5.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Izvršni syet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejehih dohodkov do zneska 200.000 din v posameznem primeru. O odobritvi uporabe sredstev je svet dolžan poročati občinski skupščini.
Izvršni svet skupščine občine lahko nerazporejene dohodke razporedi na posamezne glavne namene, na katerih bi bile do konca leta izkazane večje potrebe oo sredstvih.
4.	člen
Ta odlok velja takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 400-37/73
Grosuplje, dne 27. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov spremenjenega proračuna občine Grosuplje za leto 1974
dohodkov	Imenovanje dohodkov		Skupaj	Glavni• namen	Razporeditev dohodkov		Skupaj
1	Prispevki	6,740.000	03	Kulturnoprosvetna dejavnost	60.000
2	Davki	7,700.000	04	Socialno skrbstvo	2,260.000
3	Takse	■ 880.000	05	Zdravstveno varstvo	782.000
5	Dohodki po posebnih predpisih	120000	06	Komunalna dejavnost	421.000
6	Razni dohodki	340.000	07	Delo državnih organov	7,355.300
7	Dopolnilna sredstva	307.700	12	Dejavnost krajevnih skupnosti	750.000
	Z		13	Dejavnost, družbenopolitičnih organizacij in društev	943.210
	vZ		14	Negospodarske investicije	976.420
	>Z		16	Gospodarski posegi	1,153.170
			18	Rezervni sklad	155.000
	/		19	Nerazporejeni dohodki	700.600
	/			Skupaj	15,556.700
	/			Sredstva za solidarnostno prelivanje med proračuni SRS	531.000
	Skupaj dohodki	16,087.700		Skupaj razporejeni dohodki	16,087.700
36.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) ter 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1974, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1974 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine ■ Grosuplje v I. trimesečju 1975
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Grosuplje za leto 1975 se bodo začasno, najdlje pa do 31. marca 1975, financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in njihove razporeditve.
2.	člen
Trimesečni načrt razporeditve sredstev ne sme presegati ene četrtine razporejenih dohodkov po proračunu občine za leto 1974.,
t
3.	člen
Doseženi dohodki in razporejena sredstva po tem odloku bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu občine Grosuplje za leto 1975.
4.	člen
Splošne določbe proračuna občine Grosuplje za leto 1974 se bodo smiselno uporabljale tudi v I. trimesečju 1975 pri izvrševanju trimesečnega načrta.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih potreb ustrezno višino posojila iz sredstev rezervnega sklada proračuna.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 400-21/74
Grosuplje, dne 27. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občihe Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LENART 37:
Skupščina občine Lenart je po 52 čletiu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36-196/64. 43-334/67, 40-302/68, 43-232/70' in 165 členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 19. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v I. trimesečju 1975
1.	člen
Potrebe organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev občine Lenart se v 1. trimesečju 1975 financirajo na podlagi splošnih. določil proračuna občine Lenart za leto 1974.
• 2. člen
Izdatki v tem času ne smejo presegati 25%. izdatkov proračuna občine Lenart za leto 1974.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1975.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objav' v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 400-7/74-20
Lenart, dne 19. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
36.
Po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72), po 6. točki odloka o načinu oblikovanja rabatov In marž v prometu blaga na debelo in drobno (Uradni list SFRJ, št. 39-726/74) in po 6. členu odloka o družbeni kontroli cen v občini Lenart (Uradni Hat SRS, št. 23/73) je Izvršni avet Skupščine občine Lenart na 21. seji dne 30. decembra 1974 eprejel
ODREDBO
o maržah v prometu na drobno za določene prehrambene proizvode
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno spodaj navedenih prehrambenih proizvodov, smejo zaračunavati -za svoje trgovske stroške maržo v odstotkih od nabavne cene do naslednje višine:
•Z«
— mesni izdelki	največ do 15
— mlečni izdelki	največ do 17
— mesne in ribje konzerve	največ do 15
— jedilne maščobe	največ do lo
— sol	največ do 15
— riž	največ do 15
— testenine	največ do 15
— konzervirano sadje in zelenjava	največ do 20
— suho sadje (slive, fige, orehi,	
rozine)	največ do 20
— suha zelenjava (fižol)	največ do 15
— kava, prava	največ do 15
— kavni nadomestki	največ do 15
— čokolada, bonboni, keksi	največ do 20
— začimbe, čaji	največ do 20
— ’ brezalkoholne pijače	največ do 20
— naravno vino in pivo	največ do 25
— sveže sadje in zelenjava	največ do 20
— krompir za ozimnico	največ do 10
.— krompir v maloprodaji	največ do 20
— bučno olje	največ do 15
— žgane pijače	največ do 36
2.	člen
Ta odredba začne veljati 1. januarja 1975 in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-8/74
Ljubljana, dne 12. decembra 1974.
Predsednik Izvršnega sveta
,	Skupščine oMine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA
39.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, ČL 36/64, 10/65, 43/67 in 40/68) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, šL 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1974
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Litija za leto 1974 se spremeni in se glasi:
Proračun občine Litija za leto 1974 obsega:
din
—	dohodke v znesku	13,590.000
—	razporejene dohodke v znesku	13,484.900
—	nerazporejene dohodke v znesku	105.100
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 010-11/63
Litija, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 'L r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Litija za leto 1974.
d^hod.	Dohodki		Skupaj	namena	Razpored dohodkov		Skupaj
	Saldo na žiro računu na začetku leta	102.930	01	Dejavnost organov družbenopolitičnih	
1	Davek na dohodek in davek na osebni			skupnosti	6,347.690
	dohodek	3,270.900	02	Narodna obramba	220.000
2	Prometni davek, davek na premoženje		03	Dejavnost družbenopolitičnih	.
	in na dohodke od premoženja	5,074.000		organizacij	670.200
3	Takse	584.000	04	Negospodarske investicije	1,254.000
6	Dohodki upravnih organov in drugi		08	Socialno skrbstvo	■	1,840.400
	dohodki	80.000	09	Zdravstveno varstvo	129.000
7	Dohodki od drugih družbenopolitičnih		10	Komunalna dejavnost	1,592.610
	skupnosti	4,478.170	11	Dejavnost krajevnih skupnosti	755.000
			15	Gospodarske investicije	30.000
			16	Gospodarski posegi	135.000
			17	Tekoča proračunska rezerva Obveznosti iz prejšnjih let	483.600 132.500
			18	Vlaganje v rezervni sklad	
	Dohodki skupaj	13,590.000		Razpored dohodkov skupaj	13,590.000
■e
40.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, ŠL 36/64, 10/65, 43/67 in 40/68) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, ŠL 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Litija za I. trimesečje 1975
1.	člen
Potrčbe organov Skupščine občine Litija in njenih skladov se v I. trimesečju 1975 financirajo na podlagi proračuna za leto 1974.
2.	člen
Izdatki v I. trimesečju ne morejo presegati 25 Vo skupnih izdatkov, doseženih po proračunu za leto 1974.
3.	člen
Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih do-
hodkov in izdatkov proračuna občine Litija za leto 1975.
4.	člen
Izvršni svet občinske skupščine Litija je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov, najame za nemoteno financiranje proračunskih izdatkov, ustrezno višino kredita iz rezervnega sklada.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 010-11/63
Litija, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek L r.
f
41.
Na podlagi 48. člena temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 27-479/65, 30/68), zakona o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili (Uradni list SRS, št. 4/71) ter 162. člena statuta občine Litija je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o ureditvi mestnega potniškega prometa v občini Litija
1.	člen
s tem ocuoKom se določijo pristojnosti občinske skupščine in njenih organov pri urejanju potniškega prometa, proge mestnega prometa, njihove ureditve, pravice in dolžnosti delovne organizacije, ki opravlja potniški promet ter pravice in dolžnosti potnikov.
2.	člen	>
Za proge mestnega potniškega prometa se na območju občine Litija štejejo:
— Šmartno—Litija—Graška dobrava
— Gabrovka—Litija
— Dole—Litija
— Šmartno—Javorje—Vmtarjevec
— Šmartno—Cerovica
— Šmartno—Kostrevnica
— Šmartno—Reka Gozd
3.	člen
Mestni potniški promet je komunalna dejavnost, ki je organizirana za prevoz potnikov na območju mesta Litija in prej naštetih prog in jo opravlja SAP Ljubljana.
4.	člen
Delovna organizacija je dolžna skrbeti za sodoben način prevoza potnikov, za točno upoštevanje voznih redov ter zagotoviti varen in kulturen prevoz potnikov.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Litija določa sporazumno z delovno organizacijo, Id opravlja mestni potniški promet po tem odloku, proge, linije in tarife za mestni potniški promet, popuste, regrese, brezplačne vožnje in druge olajšave.
6.	člen
Avtobusne postaje na posameznih progah določi delovna organizacija sama v soglasju s pristojno krajevno skupnostjo.
7.	člen
Uspostavitev novih prog, spremembe oz. ukinitve prog in postajališč predlaga delovna organizacija v soglasju s pristojno krajevno skupnostjo.
8.	člen
Ulice in ceste, po katerih potekajo proge mestnega prometa, morajo biti primemo urejene in vzdr-
ževane tako, da lahko vozila mestnega prometa nemoteno obratujejo in pri tem ne ovirajo rednega prometa.
Kadar so posamezne ceste v takem stanju, da bi bil lokalni promet otežkočen ali onemogočen, lahko delovna organizacija predlaga začasno ukinitev ali preusmeritev posamezne proge.
9.	člen
Na vsen progan mestnega potniškega prometa morajo biti označena in urejena postajališča. Postajališča in obračališča določi pristojni upravni organ občine na predlog delovne organizacije potem, ko je ta dobila mnenja prizadetih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
10.	člen
Delovna organizacija je dolžna opravljati mestni potniški promet po utrjenem voznem redu, ki mora biti prilagojen potrebam v teku dneva. Vozni red in frekvenco vozil na posameznih progah določi delovna organizacija v soglasju Izvršnega sveta Skupščine občine Litija. Vsako spremembo proge ali frekvence ter vsako preusmeritev ali ukinitev proge mestnega prometa je dolžna delovna organizacija pravočasno predložiti v soglasje Izvršnemu svetu Skupščine občine Litija in objaviti spremembo pravočasno na krajevno običajen način.
11.	člen
V rednem obratovanju mora vozno osebje mestnega potniškega prometa ustavljati vozila na vseh postajališčih določene proge po voznem redu. Izven postajališč se vozila zaradi vstopanja in izstopanja potnikov ne smejo ustavljati.
12.	člen
Vozniki v ozdi v mestnem prometu morajo voziti tako, da ne ogrožajo varnosti potnikov in ostalih udeležencev cestnega prometa.	.	. .
Vozno osebje mora posebno paziti, da spelje vozilo s postajališča z zaprtimi vrati in da ne odpira vrat med vožnjo, dokler se vozilo na postajališču popolnoma ne ustavi.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE, KI OPRAVLJA PREVOZ POTNIKOV
13.	člen
Vozno osebje mora biti ustrezno uniformirano. Način uniformiranja določi delovna organizacija sama. Vozno osebje je dolžno dati potnikom vsa potrebna pojasnila s primerno vljudnostjo. Voznik se med vožnjo ne sme pogovarjati s potniki.
14.	člen
Vozno osebje je dolžno zagotoviti kulturno vožnjo in red v vozilih. V vozilo se sme sprejeti le toliko potnikov, kolikor je za posamezno vozilo predpisano. Prometno osebje je dolžno preskrbeti sedež nosečim ženam, invalidom, staršem z otroki ter starim in bolnim osebam.
Način vstopanja in izstopanja določi delovna organizacija, vendar mora pri tem zagotoviti najlažji način vstopanja slepim in njihovim spremljevalcem,
invalidom nad 80 % invalidnosti, uniformiranim delavcem milice in uniformiranim delavcem delovne organizacije.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI POTNIKOV
15.	člen
Potniki, ki se vozijo v mestnem avtobusnem prometu, so se dolžni ravnati po določilih tega odloka ter navodilih voznega osebja.
16.	člen
z.a prevoz v mestnem prometu si mora vsak potnik nabaviti vozovnico, ki jo je dolžan hraniti do konca vožnje. Potniki, ki imajo predplačilno vozovnico ali izkaznico za prosto vožnjo, morajo to pokazati vozniku oz. spremljevalcu brez predhodnega opozorila. Potniki, ki imajo po veljavnih predpisih pravico do popusta, morajo obvezno pokazati vozovnico ali ustrezno izkaznico. V primeru, da pooblaščena oseba delovne organizacije ugotovi zlorabo predplačilne vozovnice ali drugo izkaznico, jo sme potniku takoj odvzeti.
17.	člen
Potniki smejo vstopati v vozila in izstopati le skozi za to določena vrata. V vozilih se morajo ravnati tako,- da omogočajo čim hitrejše vstopanje in izstopanje. Ce je vozilo polno In vozno osebje ne dovoli vstopa, potniki ne smejo na silo vstopati v vozilo. Obešanje na vozilo in vožnja na zunanjih delih vozila nipta dovoljena.
18.	člen
V	vozilih mestnega prometa potniki in vozno osebje ne smejo kaditi, razgrajati, odmetavati vozovnic ali kako drugače onesnažiti vozila, prinašati v vozila predmete, ki ogrožajo varnost potnikov, ne smejo odpirati vrat s silo, nepooblaščeno uporabljati drugih naprav ali kako drugače povzročati škodo na vozilih. Vsako škodo, povzročeno s takim ravnanjem, so dolžni poravnati potniki sami.
19.	člen
V	vozila mestnega potniškega prometa je prepovedan vstop:
. — vijenim osebam,
—	slaboumnim osebam brez spremstva odraslih oseb,
—	otrokom do 5 let starosti, če so brez spremstva,
—	osebam, na katerih so očitno vidni znaki kožnih in drugih nalezljivih bolezni,
—	osebam, ki imajo tako prtljago ali obleko v takem stanju, da lahko povzroči škodo drugim potnikom ali zamaže notranjost vozila.
20.	člen
Prevoz drobne ročne prtljage je brezplačen, za vsak večji kos ročne prtljage pa so potniki dolžni plačati voznino. Voznino za prevoz ročne prtljage plačajo tudi potniki s predplačilnimi in prostimi vozovnicami.
21.	člen
Prepovedano je vnašati v vozilo predmete, ki so lahko vnetljivi, eksplozivni, smrdljivi, ranljivi ali ta-
ki, da lahko kako drugače ogrožajo varnost potnikov. Prav tako je prepovedano vnašati hitro lomljive predmete in vse druge predmete, ki niso primerni za prevoz v javnem potniškem prometu:
22.	člen
V	vozilo mestnega prometa je dovoljeno pripeljati pse le v času izven prometnih konic (prometne < konice so v času med 5.30 uro in 6.30 uro ter 13. in 14.30 uro), pod pogoji:
—	da je pes čist in zdrav,
—	da je na vrvici in ima nagobčnik,
'	— da ima znamkico o cepljenju proti pasji stek-
lini.
Za prevoz psa se plača normalna prevozna tarifa, le prevoz psov — vodičev slepih, je brezplačen.
Prevoz ptic in ostalih malih živali je dovoljen le v kletkah.
23.	člen
Predmete ali denar, najden v vozilu mestnega prometa, so potniki dolžni izročiti voznemu osebju, ki poskrbi, da se. najdena stvar izroči lastniku, če pa to ni mogoče, jo mora vozno osebje po 24. urah oddati na urad za najdene predmete pri delovni organizaciji.
24.	člen
Delovna organizacija ni dolžna dati povračilo za izgubljeno, ukradeno, neizkoriščeno ali poškodovano vozovnico, vendar je lastnik predplačilne izkaznice v tem primeru dolžan pismeno ali ustno obvestiti delovno organizacijo o dogodku in prenehanju veljavnosti legitimacije.
25.	člen
V	primeru nezgode oziroma škode povzročene meo vožnjo ali pri vstopanju ali izstopanju iz vozila, mora potnik to takoj sporočiti sprevodniku ali vozniku, če pa hoče uveljaviti odškodninski zahtevek, mora pismeno javiti delovni organizaciji nezgode in poškodbe, čas dogodka, kraj, številko vozila ter znesek, ki ga zahteva kot povračilo za povzročene škode.
Ce nima podatkov o višini škode, sporoči to delovni organizaciji pozneje, vendar je dolžan hraniti poškodovani predmet do konca odškodninskega postopka.
KAZENSKE DOLOČBE
26.	člen
Potnik mora na zahtevo voznega osebja takoj zapustiti vozilo mestnega prometa:
—	v vseh primerih iz 19. člena tega odloka,
—	če s svojim obnašanjem ogroža javni red in varnost prometa,
—	če noče plačati predpisane voznine ali pokazati veljavne vozovnice,
—	če kljub opozorilu ne upošteva določil tega odloka in navodil prometnega osebja.
27.	člen
V	primero, ko kontrolni organ delovne organizacije ugotovi, da je v vozilu potnik, M:
—	je brez vozovnice ali ima neveljavno vozovnico,
—	se vozi z mesečno vozovnico, ki je neveljavna ali na tej relaciji ne velja,
—	uporablja mesečno ali letno vozovnico, ki glasi na ime drugega, mora v tem primeru potnik plačati ceno nove vozovnice in sicer dvojno ceno za prepotovano pot. Ce le-te ni mogoče ugotoviti, plača potnik za pot od začetne postaje tega avotbusa do namembne postaje potnika. Za zlorabo kakršnekoli vrste vozovnice plača potnik dodatno še 5 din. Potnik, ki odkloni plačilo voznine, se izključi od prevoza; prevoznik pa izterja upravičeni znesek po pristojnem organu.
28.	člen
Občinski sodnik za prekrške uvede na podlagi predloga postaje milice ali pristojne inšpekcijske službe oz. na predlog ustreznega organa, ki ga o kršitvi odloka obvesti delovna organizacija ali prizadet občan, postopek za prekršek in kaznuje storilca z denarno kaznijo v naslednjih primerih:
a)	z denarno kaznijo do 100 din;
—	kdor hoče s silo odpreti vrata in tako vstopiti ali izstopiti iz vozila,
—	kdor med vožnjo skače na ali z- vozila ali se obeša na vozilo,
—	kdor v vozilu kadi, razgraja ali ga onesnaži,
—	kdor prinaša v vozilo predmete, ki ogrožajo varnost potnikov ali vodi psa, ki ni zdrav in čist, nima nagobčnika in ni cepljen proti steklini,
—	kdor najde v vozilu predmet ali denar in ga ne izroči voznemu osebju;
b)	z denarno kaznijo od 100 do 150 din se kaznuje vozno osebje delovne organizacije:
—	če spelje iz postajališča z odprtimi vrati,
—	če vozno osebje do potnikov ni vljudno in ustrežljivo ali ne da potrebnih pojasnil;
c)	z denarno kaznijo od 150 do 500 din se kaznuje odgovorna oseba delovne organizacije, z denarno kaznijo do 1.000 din pa delovna organizacija:
—	če ne opravlja prometa po voznem redu,
—	če pravočasno ne objavi preusmeritve prometa,
—	če se vozila ne ustavljajo na vsakem postajališču,
—	če so vozila pomanjkljivo opremljena in ni poskrbljeno za red in čistočo v vozilu.
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/71
Litija; dne 26. decembra 1974
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
42.	\
Skupščina občine Litija je po 3. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) na skupni seji zbora združenega lela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
4 podrobnejši določitvi, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini
1.	člen
S tem odlokom se v skladu s 5. členom ‘zakona o stanarinah določa, kaj se šteje za stroške:
—	investicijskega vzdrževanja
—	revitalizacijo stanovanjskih hiš
—	tekoče vzdrževanje
—	upravljanje sklada stanovanjskih hiš
—	obratovanje stanovanjskih hiš.
2.	člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj in poslovnih prostorov se šteje celotna In delna zamenjava dotrajanih konstrukcij, elemeAtov in opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijah, elementih ter opreme. Za taka dela štejejo zlasti:
1.	obnova ali zamenjava strešne konstrukcije in kritine,
2.	obnova ali zamenjava dimnikov in zračnikov,
3.	obnova ali zamenjava strelovodov, skupnih televizijskih in radijskih anten,
4.	obnova ali zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov,
5.	obnova fasade hiše,
6.	obnova ali zamenjava instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah,
7.	obnova stopnišča in balkonov,
8.	obnova ali zamenjava stropov, stropnih konstrukcij in podov,
10.	obnova ali zamenjava dotrajane vodovodne in elektro instalacije, hišne kanalizacije In kanalizacijskega priključka,
11.	popravilo in odstranitev škode, ki so nastale vsled pokanja kanalizacijskih in vodovodnih instalacij,
12.	obnova ali zamenjava dotrajane centralne kurjave. toplotne instalacije in hišnega priključka,
13.	obnova ali zamenjava vertikalne ter horizontalne hidroizolacije,
14.	obnova ali zamenjava drvarnic in drugih pomožnih prostorov, ki spadajo k zgradbi,
15.	popravila, ki so potrebna zaradi zamakanja strehe, pokanja vodovodne instalacije; kanalskega omrežja in instalacije centralne kurjave, kakor tudi odstranitev škode, ki je zaradi tega nastala, če to ni posledica nepravilnega ravnanja in upravljanja s strani imetnika stanovanjske pravice,
16.	pleskanje kompletnih oken in vrat na pročeljih hiš. rolet, balkonskih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovov in strelovodov,
17.	obnova dostopnih poti, parkirišč, zelenic in igrišč.
3.	člen
Zamenjava posameznih elementov in opreme iz
2.	člena tega odloka se izvaja po predhodni ugotovitvi, da je element ali oprema resnično dotrajana ob normalni uporabi in po poteku določene dobe trajanja.
Stroški zaradi poškodbe elementov in opreme v stanovanjih po krivdi imetnikov stanovanjske pravice gredo v njihovo breme.
V breme imetnikov stanovanjske pravice gredo tudi stroški, ki nastanejo vsled nepravilne uporabe posameznih elementov in opreme v stanovanju.
4.	člen
Med stroške investicijskega vzdrževanja v breme stanarine spadajo tudi zamenjava elementov stano-
vanjske opreme, upoštevajoč tekoča vzdrževalna dela (našteta pod posameznim elementom), ki jih mora izvrševati imetnik stanovanjske pravice na lastne stroške, kot:
let
1.	Zidani štedilnik	40
čiščenje štedilnika, plošče in dimne cevi, popravilo ali zamenjava Samotne obloge, pekači, kotličkov za vodo, grelne plošče, šamotne obloge, kurilne rešetke, obročev, vratič in posode za pepel
2.	železni premični štedilnik	10
ista vzdrževalna dela kot pod točko 1 ter redna zaščita z grafitnimi premazi
3.	emajliran železni štedilnik	20
ista vzdrževalna dela kot pod točko 2
4.	plinski štedilnik	30
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev stikal, gorilne šobe, gorilcev, gumbov in priključne cevi
5.	električni štedilnik	15
redno čiščenje, vzdrževanje, popravila in nadomestitev grelnih teles, stikal in kontrolnih luči termostatov, gumbov in priključnega kabla
6.	lončena peč (kurjenje z drvmi ali lignitom) 15 čiščenje peči in vratič, popravilo in prelaganje, nadomestitev kurilnih rešetk, vratič in pločevinastih vložkov
7.	železna peč — litoželezna	20
čiščenje peči, plošče in dimnih cevi ter zaščita z grafitnim premazom, popravila in nadomestitev šamotne obloge, kurilne rešetke, dimnih cevi, obročkov, vratič in posode za pepel
8.	železna peč — pločevinasta	12
vzdrževanje enako kot pod št. 7
9.	lutzova peč	20
vzdrževanje enako kot pod št. 7
10.	termoakumulacijska električna peč	20
vzdrževanje in nadomestitev priključnega kabla glercev, stikal, gumbov ter kontrolnih luči
tl.	emajlirana peč na plinsko olje	15
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev gorilni-■ ka, dimnih cevi in gumbov
12.	trajno žareča peč na trdo gorivo	20
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev kurilne rešetke, vratič, dimnih cevi in gumbov
13.	toplovodni pločevinasti radiator	20
vzdrževanje in popravilo stikov, ventilov, tesnil.' zamenjava koleščka na ventilu in pleskanje
14.	toplovodni litoželeni radiator	40
vzdrževanje in popravilo ventilov, tesnil in zamenjava koleščkov na ventilu ter pleskanje
15.	plinski radiator	35
čiščenje gorilcev, mazanje pipe. pregled vleka dimnika in nadomestitev metuljčka^tega gorilca ter pleskanje
IG. infra peč	*	10
vzdrževanje in nadomestitev stikala, spirale ter potezne vrvice
17.	peč v kopalnici na trdo gorivo	15
(kurjenje z drvmi ali lignitom)
čiščenje, popravilo in nadomestitev kurilnih rešetk, obloke, dimne cevi, vrat posode za pepel, spajkanje kotlička, nadomestitev armature
18.	WC školjka in bide iz fajanse ali porcelana 30 redno čiščenje, popravila in nadomestitev sedežne deske in gumi manšete, nadomestitev škatle in nosilcev za toaletni papir
19.	umivalnik iz porcelana	30
redno čiščenje, popravilo in zamenjava sifona
ter nadomestitev zamaška in verižic
20.	WC rezervoar — emajliran	20
popravilo in nadomestitev tesnil, plaveča, potezne vrvice in odsesača
21.	WC rezervoar — plastični	25
vzdrževanje enako kot pod tč. 20
22.	pločevinasto pomivalno korito — emajlirano 15 čiščenje, popravilo in zamenjava sifona, nadomestitev tesnila, zamaškov z verižico in lesenih okvirjev
23.	litoželezno pomivalno korito — emajlirano 30 vzdrževanje enako kot pod tč. 19
24.	pomivalno korito iz nerjaveče pločevine	40
vzdrževanje enako kot pod tč. 19
25.	plinski bojler	20
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna na najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje in nadomestitev gorilca
26.	električni bojler	15
redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna na najmanj vsaki dve leti, vzdrževanje
in nadomestitev gorilca
27.	pločevinasta kopalna	kad	—	emajlirana	30
čiščenje, vzdrževanje in nadomestitev odtočnih ventilov, sifona, tesnil, zamaška, ter verižice
28.	litoželezna kopalna	kad	—	emajlirana	50
čiščenje,, vzdrževanje in nadomestitev odtočil nih ventilov, sifona, tesnil in zamaška z verižico
29. vgrajeno kuhinjsko pohištvo
a)	mehki les	35
b)	trdi les	45
redno čiščenje in vzdrževanje s pleskanjem, oziroma lakiranjem, nadomestitev okovja
30.	vgrajeno sobno pohištvo
a)	mehki les	*	40
b)	trdi les	50
vzdrževanje enako kot pod tč. 29
31.	naveden lesen in ladijski pod
a)	položen na izolirano podlago	25
b)	položen na neizolirano podlago	10
redno vzdrževanje, manjša popravila
32.	lamelni parket (jesenov, bukov,	hrastov)	30
rednr vzdrževanje z loščenjem ali lakiranjem, manjša popravila
33.	bukov in jesenov parket	50
redno vzdrževanje s struženjem, loščenjem alt lakiranjem manjša popravila
34.	hrastov parket	go
vzdrževanje isto kot pod tč. 33
a)	guma, linolej, podolit, likolit	20
b)	topli podi, vinaz	10
redno vzdrževanje z umivanjem in loščenjem
z dovoljenimi loščili
36.	ksUolit tlak	25
redno vzdrževanje z loščenjem
37.	teraco in venecianski tlak	80
redno vzdrževanje (pranje in mazanje)
38.	betonska tla	40
redno vzdrževanje (pranje, mazanje)
39.	tlak iz keramičnih ploščic	40
redno vzdrževanje s čiščenjem in nadomestitev razbitih in poškodovanih ploščic
40.	tlak iz marmorja	100
redno vzdrževanje (čiščenje, pranje)
41.	lesene rolete (esslinger in polkna)	30
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice, avtomata in okovja
42.	pločevinaste ali plastične žaluzije	40
redno vzdrževanje, popravilo in nadomestitev okovja, pleskanje
43.	platnene zavese s samonavijalci	10
vzdrževanje in nadomestitev potezne vrvice in avtomata
44.	lesena vrata	50
redno vzdrževanje, popravila in nadomestitev ključavnice, ključev, kljuk, ščitnikov, tečajev in drugega -okovja ter pleskanje
45.	leseni vratni okvirji	60
redno vzdrževanje, pleskanji
46.	lesena okenska krila in okvirji na fasadah 40 redno vzdrževanje, oliv, profilov in ostalega okovja
47.	lesena notranja okna	50
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov, oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
48.	kovinska krila in okvirji na fasadi	80
redno vzdrževanje in nadomestitev zaključkov. oliv, profilov, ostalega okovja ter pleskanje
49.	keramična zidna obloga	50
redno vzdrževanje in čiščenje, nadomestitev razbitih in odlepljenih ploščic ter -stičenje
50.	električna instalacija
a)	nadomestna	20
b)	podometna	50
redno vzdrževanje, nadomestitev varovalk, stikal, vtičnih doz, svetlobnih teles
51.	demofonska instalacija in električna ključavnica	20
redno vzdrževanje in nadomestitev tipkal, slušalk, mikrofonov in priključnih vrvic.
5.	člen
Tudi po poteku dobe trajanja navedenih elementov in opreme nabavi Samoupravna stanovanjska skupnost Litija nov element le v primeru, če obstoječega ni mogoče popraviti
Za elemente, katerih pred Iztekom dobe trajanja ni mogoče usposobiti za uporabo s popravilom prispeva izjemoma Samoupravna stanovanjska skupnost Litiia amortizirani del stroškov le. če je nastal element neuporaben brez krivde imetnika stanovanjske pravice.
6.	člen
Imetnik stanovanjske pravice ali uporabnik poslovnega prostora lahko zamenja elemente stanovanjske opreme ali preuredi prostore pod naslednjimi pogoji:
a)	da pridobi soglasje upravljalna stanovanja,
b)	da nosi vse stroške zamenjave oz. preureditve,
c)	da se obveže v primeru izselitve, prepustiti vsa vložena sredstva brez povračila upravljalcu stanovanja.
■	7. člen
Stroški za revitalizacijo starih hiš in stanovanj, ki gredo v breme stanarine, so stroški za obnovo ali zamenjavo konstrukcije in gradbenih elementov stanovanj v Sodobnejših izvedbah zaradi njihove zastarelosti in, istočasno dotrajanosti, če se s tem poveča:
1.	funkcionalnost stanovanja,
2.	uporabna vrednost stanovanj,
3.	stanovanjski standard.
Po izvršitvi revitalizacije se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjske hiše in stanbvanja v skladu z odlokom o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
8.	člen
Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se štejejo vsa manjša popravila stanovanjske hiše ter vsi stroški v zvezi z normalno uporabo stanovanjskih hiš.
a) Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki gredo v breme stanarine so:
1.	čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in na-puščev,
2.	popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič in izžlganje dimnikov,
3.	delna zamenjava in popravilo strešne kritine (podstrešja),
4.	slikanje in pleskanje skupnih prostorov in stopniščnih vrat,
5.	popravila svetlobnih jaškov in zaščitnih mrež,
6.	popravila kleparskih izdelkov,
7.	čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov,
8.	popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras,
9.	popravila strelovodov in meritve provodnostl.
10.	popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih.
Tl. popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb,
1'2. popravilo podov, pragov, tlakov in prelaganja
parketa,
13.	pleskanje kompletnih vhodnih hišnih' in stanovanjskih vrat s stopniščnega vretena ali hodnika,
14.	popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih,
15.	popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno
16 popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciti.
17.	popravila električnih instalaciiskih vodov.
18.	zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah,
19.	popravila in pleskanje instalacij centralne kurjave in radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu,
20.	nabava požarno varnostnih naprav in opreme za civilno zaščito,
21.	nabava drogov ,za zastave in zastave,
22.	stroški deratizacije, dezinfekcije in sanitarnih pregledov,
23.	vzdrževanje zvoncev s skupnimi napravami domofonov,
24.	vzdrževanje in pregled skupnih TV anten in naprav,
25.	čiščenje in odmašitev vertikalne in horizontalne kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbo,
b) stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, ki bremenijo imetnika stanovanjske pravice obsegajo:
1.	beljenje stanovanja,
2.	pleskanje notranjih oken, ki niso na fasadnih zidovih,
3.	popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal, električnega zvonca, telefonov, domofonov itd.,
4.	nadomestitev električnih svetilk in žarnic.
' 5. popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk, oliv in okovja,
6.	nadomestitev vseh vrst iztočnih pip, tesnil pri vodovodnih pipah, umivalnikih, sifonih, kopalnih kadeh, vodovodu itd.,
7.	nadomestitev in popravilo umivalnikov, pomivalnih korit in kopalnih kadi,
8	čiščenje in odmašitev straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi.
9.	popravilo in nadomestitev straniščnih desk in škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem in plavačev v rezerv'oar j ih,
10.	pleskanje oljnih površin v kuhinji, kopalnicah in straniščih,
11.	nadomestitev otekel na oknih in vratih,
12.	redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju,
13.	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja in zaradi poškodb s strani uporabnika,
14.	barvanje vgrajenih elementov in opreme.
—	stroške investicijskega vzdrževanja skupnih naprav in prostorov stanovanjske hiše v sorazmerju med vrednostjo njihovih posameznih delov in skupno vrednostjo vse stavbe.
Sorazmeren del stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj morajo etažni lastniki plačevati v obliki akontacije, ki mora biti najmanj tako visoka, kakor znaša stopnja za tekoče vzdrževanje po odloku, če se pogodbeno ne zavežejo, da bodo v celoti krili stroške IV, ko ti stroški dejansko nastanejo,
—	stroške za tekoče vzdrževanje skupnih prostorov in naprav. Te stroške plačujejo etažni lastniki trimesečno po enakem kriteriju kot imetniki stanovanjske pravice,
—	obratovalne stroške mesečno po enakih kriterijih kot imetniki stanovanjske pravice,
—	stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš iz člena 9. tega odloka in sicer v sorazmernem delu teh stroškov v <•/# na celotne dejanske oz. planirane stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš. Osnova za delitev so površine v m2 katere sklad vzdržuje.
Dokler etažni lastnik pismeno ne obvesti stanovanjske skupnosti o morebitni spremembi lastništva, je zavezanec za plačilo obveznosti po tem členu in drugih določilih tega odloka, lastnik sam.
11.	člen
Etažni lastniki so dolžni zavarovati proti požarom in drugim uničenjem svoje stanovanje za valorizirano vrednost, ki jo vodi stanovanjska skupnost ter skupnosti vsako leto predložiti ustrezne dokaze, kolikor prispevek etažnih lastnikov ne zajema stroške zavarovanja.
• 1 (
12.	člen
Sklenjene pogodbe etažnih lastnikov, ki niso v skladu z določili tega odloka, se morajo uskladiti na zahtevo stanovanjske skupnosti v 30 dneh od dneva, ko je taka zahteva postavljena, sicer pa je etažni lastnik dolžan plačati znesek, ki ga določi stanovanjska skupnost v 8 dneh po* izstavljenem računu.
9.	člen
Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, ki jih obsega stanarina so:
1.	zavarovanje zgradb,
2.	bančni stroški in stroški denarnega prometa,
3.	pisarniški material za potrebe hišnih svetov,
4.	stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ki so namenjena hišnim svetom, stanovalcem v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pri vzdrževanju stanovanjskih hiš,
5.	stroški za gospodarjenje s stanovanji v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami
10.	člen
Etažni lastniki v stanovanjski hiši so dolžni stanovanjski skupnosti plačevati:
13.	člen
Za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši se sme uporabiti do skupno zbranih stanarin in najemnin v določeni skupni zgradbi naslednja višina sredstev:
odstotek stanarine glede na starost hiše
	0-20	21-40	41-60	61-80	nad 80
starost z amor. dobo 100 let %	8	12	14	16	20
14.	člen
Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice obsegajo zlasti:
1.	porabo vode in elektrike za skupne prostore in naprave,
2.	čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, kurjači itd.),
3.	čiščenje snega in ledu po veljavnem odloku o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom,
4.	zamenjava žarnic v skupnih prostorih 'in hišnih varovalk,
5.	popravila ključavnic in zamenjava razbitih stekel v skupnih prostorih,
6.	nadomestitev in vzdrževanje drogov za zastave, oglasnih desk, okvirov za hišni red, poštnih nabiralnikov, seznam stanovalcev ter nabava in vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov in nadome-sitev poštnih nabiralnikov.
7.	redno vzdrževanje in obnova požarnovarnostnih naprav,
8.	nadomestitev in vzdrževanje opreme za civilno zaščito in reševalne 'garniture,
9.	stroški organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, če opravlja na podlagi odločbe pristojnega upravnega organa občinske skupščine zadeve, ki bi jih moral opravljati hišni svet,
10.	vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov oz. dvorišč, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter ostalih naprav, na funkcionalnem delu hiše oz., ki spadajo k stanovanjski hiši,
11.	stroški za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah hiše, če krivce ni bilo mogoče ugotoviti,
12.	redno čiščenje in pregled kotlovnic ter kurilnih naprav na vsaki 2 leti.
15.	člen
Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice so tudi stroški komunalnih storitev individualne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, PTT, plin, smeti, fekalije, dimnikarske storitve, centralno ogrevanje stanovanj vključno z amortizacijo, investicijskim in tekočim vzdrževanjem kotlovnic in obračun obratovalnih stroškov), ki so jih dolžni plačevati dobaviteljem na krajevno običajen način.
16.	člen
Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev organizacijam, ki opravljajo te usluge, dokler se zbor stanovalcev, Samoupravna stanovanjska skupnost in organizacije ne sporazumejo drugače.
Obratovalne stroške plačujejo imetniki stanovanjske pravice v višini dejanskih stroškov.
Samoupravna stanovanjska skupnost določi akontacijo in plačilo obratovalnih stroškov za dimnikarske storitve in amortizacijo, investicijsko in tekoče vzdrževanje kotlovnic. Ta akontacija se plačuje skupno s stanarino pri skupnosti.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za etažne lastnike.
Samoupravna stanovanjska skupnost določi s splošnim aktom amortizacijsko stopnjo kotlovnic in v skladu s to stopnjo višino prispevka.
17.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost predpiše s splošnim aktom kako se določi višino sredstev za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš.
18.	člen
Organ upravljanja stanovanjske hiše je dolžan v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka pismeno sporočiti stanovanjski skupnosti, katera dela v zvezi z obratovalnimi stroški bodo po medsebojnem sporazumu opravljali stanovalci sami, sicer je stanovanjska skupnost pooblaščena, da v breme stanovalcev naroči storitve v zvezi z obra luvalnimi stroški.
To pooblastilo je stanovanjski skupnosti dano tudi takrat, kadar organ upravljanja stanovanjske hiše ali stanovalci zanemarijo svojo dolžnost v zvezi z vzdrževanjem hiše na račun obratovalnih stroškov.
19.	člen
Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice stanovanje zapisniško oddati stanovanjski skupnosti in sicer v enakem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne rabe stanovanja.
Ce se ne da ugotoviti, v kakšnem stanju je bilo stanovanje prevzeto, mora Imetnik stanovanjske pravice ob izselitvi stanovanje dvakrat zidarsko prebeliti in očistiti.
Imetnik stanovanjske pravice, ki ne odda stanovanja po določilih iz prejšnjih odstavkov nosi stroške odprave pomanjkljivosti, ki jih na račun dotedanjega nosilca stanovanjske pravice naroči stanovanjska skupnost.
Določila tega člena veljajo oz. se smiselno uporabljajo tudi za najemne poslovne prostore.
20.	člen
izvršni svet Skupščine občine Litija je pooblaščen v spornih primerih tolmačiti kaj spada v investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ali za tekoče vzdrževanje stanovanja ali stroški uporabljanja stanovanjske hihe.
21.	člen
z. dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj .in poslovnih prostorov v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 38-404/70).
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-16/72
Litija, dne 26 decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
43.
Na podlagi 161. člana statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1974, skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o priznanjih občine Litija
1.	člen
S tem odlokom se določa postopek in pogoje za podelitev priznanja občine Litija.
2.	člen
Priznanja občine Litija so pismena in se podeljujejo v obliki svečane listine. ,
3.	člen
Priznanje se podeljuje za dolgoletno izredno uspešno družbenopolitično delo, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine na področju:
i — kulture in prosvete
—	vzgoje in izobraževanja
—	zdravstva in socialnega varstva
—	gospodarstva
—	turizma
—	kmetijstva
—	narodne obrambe
—	telesne kulture
—	delavskega in družbenega samoupravljanja.
4.	člen
Priznanje se podeljuje posameznikom, delovnim organizacijam in delovnim skupinam, društvom in družbenopolitičnim organizacijam.
5.	člen
V enem letu lahko podeli občinska skupščina le troje priznanj.	,
6.	člen
Priznanja so praviloma enkratna in se podeljujejo vsako leto na svečanosti ob praznovanju občinskega praznika.
7.	člen
Predlog za podelitev priznanj posreduje komisiji za odlikovanja in občinska priznanja, občinska kon- 1 terenca SZDL.
8.	člen
Sklep o izbiri predlogov za podelitev priznanj sprejme komisija za odlikovanja in občinska priznanja Skupščine občine Litija.
Komisija lahko za posamežna področja, za katera se podeljuje priznanje, formira podkomisije.
9.	člen
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja sPrejme poslovnik o delu. katerega potrdi družbenopolitični zbor občinske skupščine Litija.
10.	člen
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja obravnava predloge iz 7. člena tega odloka, izdela dokončni predlog ter ga predloži v odločitev družbenopolitičnemu zboru občinske skupščine.
Predloge za podelitev priznanj mora predlagatelj iz 7. člena predložiti komisiji najkasneje do 15. oktobra za tekoče leto.
11.	člen
Občinska skupščina zagotovi v proračunu potrebna sredstva za stroške, ki nastanejo s podelitvijo priznanj.
12.	člen
O podeljenih priznanjih se vodi posebna evidenca pri občinski skupščini.
13.	člen
Ta odlok prične veljati 8 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
14.	člen
Z dnem uveljavitve tega odlotta prenena veijan Odlok o priznanjih občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/71) s spremembami in dopolnitvami (Uradni list SRS, št. 46/73).
St. 010-17/71
Litija, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. ,r.
44.
Na podlagi 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 16/74) ter 204. Člena statuta občine Litija- (Uradni list SRS, št. 23/74) je zbor združenega dela na svoji seji dne 26. decembra 1974 in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 26. decembra 1974 sprejel
ODLOK
o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Litija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se kaznujfejo prekrški, ki motijo mir in delo občanov, se povzroča nemir, nerazpolože-nje, ovira izvrševanje pravic in dolžnosti občanov, organizacij združenega dela, ovira izvršitev zakonitih ukrepov državnih organov in uradnih oseb, moti javna morala, ogroža družbeno in privatno premoženje, prometa in zdravje ljudi in kvari ugled kraja in mir ljudi v organizirani družbeni skupnosti.
II.	VARSTVO DRUŽBENE DISCIPLINE
2.	člen
Prepovedano je:
1.	izzvati k pretepu, neredu ali prepiru, smešiti, nadlegovati ali kako drugače ogrožati občane,
2.	zadrževati se na določanih prostorih kljub uradni prepovedi, ali kako drugače poškodovati javne dobrine,
3.	voditi pse v lokale, kjer je to prepovedano,
4.	taboriti na prepovedanih prostorih ali brez dovoljenja lastnika ali uporabnika zemljišča nad 10 ur,
5.	kuriti ogenj, kjer je to nevarno za zanetke požarov, ali pustiti ogenj brez nadzorstva,
6.	kričati, vpiti po mestnih ulicah, stanovanjskih cestah in trgih ponoči,
7.	gojiti male domače živali v strnjenih stanovanjskih soseskah v mestu Litija.
8.	v stanovanjskih soseskah mesta Litija opravljati takšno obrt izven družbenih prostorov, ki s svojim ropotom občutno moti mir stanovalcev,
9.	puščati na prostoru kjer se tabori smeti in odpadke,
10.	v lokalu igrati karte kljub opozorilnemu napisu, da igranje kart ni dovoljeno.
3.	člen
Prireditelji vseh vrst prireditev morajo poskrbeti, da prireditve ne trajajo prek določenega roka, ki je določen z dovoljenjem.
4.	člen
Vse gostinske delovne organizacije v družbeni, privatni lastnini, morajo imeti na vidnem mestu razobe-šen obratovalni čas in čas točenja alkoholnih pijač po družbenem dogovoru, ki velja na območju občine Litija.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
5.	člen
Prepovedano je:
1.	poškodovati ali odstraniti svetilke javne raz-svtljave ali druga svetilna telesa, ki so namenjena za javno razsvetljavo,
2.	opuščati namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih,
3.	neupravičeno opustiti popravila zgradb in objektov ter naprav ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost,
4.	puščati ograjo in živo mejo ob poteh v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet, kazi zunanji izgled kraja ali opremiti ograjo ob javnih poteh z bodečo žico,
5.	trgati ali pobirati sadje ali druge poljske pridelke brez dovoljenja lastnika ali upravitelja ali poškodovati sadno drevje na tujem zemljišču, %
6.	zažigati odpadke, kuriti ogenj v bližini stavb ali drugih objektov tako, da moti okolico s smradom in dimom, odmetavati cigaretne ali druge ogorke na krajih, kjer to lahko povzroči požar,
7.	ovirati promet na hodnikih za pešce in drugih javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov prek časa, ki je nujno potreben, da se to pospravi,
8.	puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali drugih nevarnih mestih,
9.	metati kamenje ali druge predmete, streljati s fračo ali loki po mestnih ulicah, parkih in naseljenih krajih,
10.	prislanjati kolesa ob stene, robove cest ali hodnikov ter izložb, kjer lahko ovirajo promet, kjer je to izrecno prepovedano ali posebej urejeno,
11.	poškodovati ali odstraniti opozorilne razglasne in druge javne table ter prometne znake,
12.	prenočevati v senikih, kozolcih in drugih gospodarskih objektih brez dovoljenja lastnika ali odr govornega upravitelja,
13.	puščati perutnino na prometne ceste ali tuja zemljišča,
14.	opuščati namestitev opozorila »HUD PES«, če je pri hiši tak pes,
15.	puščati živino in drobnico izven določenih prostorov ob sejmih, kakor tudi nakladanje živine in drobnice izven nakladalnih ramp,
16.	voziti z dvokolesi, vprežnimi in motornimi vozili po stezah in poteh, ki so namenjene samo za pešce.
17.	postavljati vrtiljake in druge zabavne parke na kraje, kjer s svojim hrupom ovirajo počitek in delo občanov,
18.	igranje in kotalkanje po mestnih ulicah,
19.	deponiranje drv ob fasadah stanovanjskih objektov.
* IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE
6.	člen
Prepovedana so dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi ali nasprotujejo pravilom čistoče:
1.	nakladati, prevažati in razkladati meso, mesne izdelke, kruh in pecivo proti pravilom čistoče in higiene.
V prvem odstavku navedeni izdelki se smejo nakladati in razkladati samo na za to določenih prostorih,
2.	'meso, mesni izdelki in kruh ter pecivo se smejo prevažati samo v čistih, s pločevino obloženih vozilih, zaprtih pločevinastih zabojih ali drugi zaprti embalaži, ki je varna pred zunanjim higienskim oporočnim vplivom.
V. KAZNI
7.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7*, 8., 9. in 10. točke 2. člena tega odloka. Pravna oseba se iz prvega odstavka te točke kaznuje od 1.000 do 5.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa od 50 do 100 dinarjev.
8.	člen
Za prekrške iz 3. in 4. člena tega odloka se kaznujejo pravne osebe in privatni gostinski obrati od 1.000 do 2.000 dinarjev.
9.	člen
Za prekrške iz 1. do 19. točke 5. člena tega odloka od 50 do 500 dinarjev. Pravne raebe 2., 3., 4., 6., 7., 15 in 17. točke 5. člena od 1.000 do 3.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz drugega 'odstavka od 500 do 1.000 dinarjev.
•	10. člen
Pravna oseba za prekrške 1. in 2. točke 6. člena se kaznuje od 2.000 do 10.000 dinarjev.
Odgovorna oseba pravne osebe pa za prekrške iz prvega odstavka tega člena od 200 do 1.000 dinarjev.
11.	člen
Ce stori mladoletnik izpod 16 let starosti katerikoli prekršek iz 2. in 5. člena tega odloka se kaznujejo njegovi starši po določilih 7. in 9. člena tega odloka.
12.	člen
Nadzorstvo nad določili tega odloka opravlja Postaja milice Litija in občinski upravni organ za notranje zadeve.
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o redu in miru na območju občine Litija, ki je bil objavljen v Glasniku, št. 37/65 in spremembe in dopolnitvi odloka o javnem redu in miru na območju občine Litija, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 43/69.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS.
Št 010-31/62
Litija, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Litij e Jože Dernovšek 1. r.
45.
Na podlagi 2. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74) in 204. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o ouvezni splošni in občasni deratizaciji v občini Litija
1.	člen
Zaradi preprečevanja in zatiranja nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo glodalci in zaradi zaščite živilskih in drugih artiklov pred glodalci se mora izvajati splošna m občasna deratizacija.
2.	člen
Obvezna splošna deratizacija se mora opraviti v mestu Litija in Šmartnem pri Litiji dvakrat letno in sicer v spomladanskem in jesenskem času.
Občasno deratizacijo na območju občine Litija odredi po potrebi občinska sanitarna inšpekcija.
3.	člen
Pri deratizaciji je potrebno zajeti vse komunalne naprave, stanovanjske, poslovne, gospodarske in druge objekte in mesta, kjer je možnost za obstoj in razmnoževanje glodalcev.
4.	člen
Obvezno splošno in občasno deratizacijo izvaja, organizira in vodi specializirana organizacija združenega dela. ki izdela program, čas in načrt deratizacije 2 vsemi ukrepi in načinom izvajanja.
5.	člen
Sanitarna inšpekcija občinske skupščine je dolžna spremljati izvajanje določil tega odloka in nadzirati izvajanje programa in načrta obvezne splošne in občasne deratizacije.
6.	člen
Izvajalec deratizacije je dolžan:
—	pred pričetkom deratizacije pridobiti pooblastilo in soglasje organa sanitarne inšpekcije občinske skupščine,
—	podvzeti vse potrebne ukrepe za varnost občanov ip domačih živali,
—	primerno obvestiti vse (prizadete) zainteresirane in občane o času,, kraju in obsegu deratizacije,
—	vsa mesta, kjer so nastavljene vabe, posebej označiti,
—	po končani deratizaciji dati poročilo o izvedbi in uspešnosti deratizacije in o tozadevni problematiki, sanitarni inšpekciji občinske skupščine Litija.
7.	člen
Izvajalec deratizacije mora uporabljati strupe v skladu z zakonom o prometu s strupi (Uradni list SFRJ, št. 40/73).
8.	člen
• Stroški za izvedbo deratizacije bremenijo:
—	lastnike, upravljalce oziroma uporabnike objektov, površin,
—	sredstva za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš za stanovanjske prostore s pripadajočimi objekti in površinami,
—	sredstva za redno vzdrževanje javnih prostorov,
—	upravljalce za javne komunalne in druge naprave.
9.	člen
Stroške deratizacije določi izvajalec del po dejanskih stroških opravljenega dela in po številu nastavljenih vab.
10.	člen
Vsi zavezanci deratizacije so ob času deratizacije in kontrole njenega poteka dolžni:
—	omogočiti strokovnemu osebju, zaposlenemu pri deratizaciji, dostop v vse objekte in površine s katerimi upravljajo in jim dati potrebna obvestila, ki so v pomoč pri izvajanju deratizacije,
—	omogočiti sanitarnemu Inšpektorju kontrolo izvršene deratizacije,
—	ravnati se po navodilih, ki jih izda izvrševalec deratizacije, da ne bi prišlo do nesreč (zastrupitve ljudi in živali, kontaminacijo živil in podobno),
—	obvezno pred vsako deratizacijo očistiti vse površine in prostore, ki pridejo v poštev za deratizacijo.
11.	člen
Kdor ne ravna v skladu z določili 6., 7. in 10. člena tega odloka stqri prekršek.
Za prekršek po prvem odstavku tega člena se kaznuje:
—	pravna oseba od 200 do 20.000 dinarjev
—	odgovorna oseba pravne osebe od 200 do 2000 dinarjev
—	posameznik od 500 do 5000 dinarjev.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obvezni splošni in sistematični deratizaciji na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 38/68).
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/68
Litija, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
46.
Na podlagi 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni čas za trgovske poslovalnice, trgovine, gostinske organizacije in gostišča določijo delovne skupnosti teh organizacij, oziroma zasebni lastniki obrtnih delavnic in gostišč.
Ta odlok določa najkrajši delovni čas trgovskih poslovalnic, obrtnih delavnic in manjši čas gostinskih poslovalnic in zasebnih gostišč.
2.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za gostinstvo in trgovino lahko v izjemnih primerih da soglasje, da se delovni čas poslovalnice podaljša ali da so poslovalnice med delovnim časom zaprte. Za podaljšanje v primerih prireditev in javnih shodih, daje soglasje oddelek za notranje zadeve.
3.	člen
Poslovni čas mora biti v vsaki trgovini in gostinski poslovalnici ter obrtni delavnici vidno izobešen.
4.	člen
Za poletni čas se po tem odloku šteje čas od l. aprila do 30. septembra, za zimski čas pa od 1. oktobra do 31. marca.
II.	POSLOVNI CAS OB DELAVNIKIH
1.	Trgovina
5.	člen
1. Trgovine morajo biti odprte:
— v poletnem času od 7,30 do 12.30 ure ter od 17. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure. trgovine s prehrambenimi predmeti pa ob sobotah od 8. do 18. ure,
— v zimskem času od 8. do 12,30 ure ter od 15,30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, trgovine s prehrambenimi predmeti pa ob sobotah od 8. do 18. ure.
2.	Za trafike velja enak delovni čas kot za trgovine.
3.	Trgovine z reprodukcijskim materialom in nekatere poslovalnice v manjših krajih lahko svoj poslovni čas prilagode krajevnim potrebam. Delovne organizacije pa si morajo poprej izposlovati izjemno dovoljenje od pristojnega občinskega organa.
4.	Bencinske Črpalke morajo poslovati neprekinjeno v letnem in zimskem času ter v času turistične sezone od 6. do 20. ure.
2.	Gostinstvo
6.	člen
1.	Sprejemanje gostov na prenočišča je časovno neomejeno.
2.	Za ostale gostinske poslovalnice se določi najdaljši obratovalni čas od 6. do 23.30 ure, najkrajši obratovalni čas pa je 8 ur dnevno oziroma 42 ur tedensko. Ob dnevih pred državnimi prazniki, na pustno nedeljo in pustni torek smejo biti gostinski obrati odprti vso noč.
3.	Gostišče je lahko na delovni dan zaprto, s soglasjem pristojnega organa za izdajo obrtnih dovoljenj.
4.	Gostinski obrati, ki imajo izdano obrtno dovoljenje za obratovanje ob sobotah, nedeljah in praznikih, imajo lahko krajši delovni čas kot to določa drugi odstavek tega člena.
3. Obrt	I
7.	člen
1.	Obrtne delavnice samostojnih obrtnikov, ki poslujejo neposredno s strankami, morajo biti odprte tako kot je določeno za trgovske poslovalnice.
2.	Izjemno pa morajo biti odprte brivsko-frizerske delavnice ob ponedeljkih pred prazniki od 8. do 14. ure. Delovni čas pa lahko prilagodijo krajevnim potrebam.
Ne glede na določbe prvega odstavka obrtne delavnice ostalih strok obratujejo tudi drugače, vendar najmanj dve uri tedensko za stranke.
8.	člen
Fodrobnejsa navodila o izvajanju tega odloka daje oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Litija.
III.	KAZENSKE DOLOČBE
9.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek delovna organizacija:
1.	če nima poslovalnice odprte v določenem času,
2.	če ima gostinske enote odprte dalj časa kot to določa odlok.
10.	člen
Z denarno kaznijo do 400 din se kaznuje za prekršek delovna organizacija:
1.	če nima v enoti vidno obešenega obratovalnega časa,
2.	z denarno kaznijo 400 din se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne prganizacije, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
I
11.	člen
Z denarno kaznijo do 400 din se kaznuje za pre-krSek samostojni obrtnik ali samostojni gostinec, če stori kakšno dejanje Iz 9. člena tega odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-12/74
Litija, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek Lr.
47.
Na podlagi 152. in 183. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1974 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Litija za sprejemanje ter podpisovanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov
I •
Izvršni svet Skupščine občine Litija sklepa družbene dogovore in saipoupravne sporazume iz pristojnosti občinske skupščine, s katerimi se izvaja z družbenim planom ali na drug način izražena politika Skupščine občine Litija.
»	II
Podpisnik družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma je predsednik ali član izvršnega sveta, ki ga za vsak primer posebej pooblasti izvršni svet
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati osmi dan po objavi.
St 010-14/74
Litija, dne 26. decembra 1974.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
48.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, St. 36/64, 40/68, 43/70) ter 159. in 204. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1975
1.	člen
Do sprejema proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975 se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1975, financirale proračunske potrebe občine na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in njihove razporeditve ter v skladu z določbami odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 18/74).
2.	člen
Razporeditev sredstev proračuna po načrtu iz 1. člena ne sme preseči 25 % razporejenih sredstev za preteklo leto.
3.	člen
Doseženi dohodki in uporabo sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine za leto 1975.
Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno najkasneje do konca oktobra 1975.
4.	člen	x
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1975.
St. 400-9/72-1
Ljubljana, dne 27. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA SISKA 49.
Na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 z ločenim glasovanjem sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu Občine Ljubljana Šiška za leto 1974
.	1. člen
Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 14/74 in 33/74) se spremeni in dopolni:
v 1. členu se znesek »76.835« nadomesti z zneskom »78.358« in znesek »76.447« z zneskom »78.000«
v 2. členu se odstotek »36 °/o« nadomesti z odstotkom »41,2 %>«.
2.	člen
Višina proračuna iz 1. člena tega odloka se lahko spremeni zaradi uveljavitve pravice do povečanega obsega porabe pb 10. členu posebnega družbenega dogovora o višini splošne porabe v občinah SR Slovenije v letu 1974.	s
Izvršni svet skupščine je pooblaščen, da izvrši razporeditev sredstev, pridobljenih po osnovah iz prejšnjega odstavka na podlagi soglasja med izvršnimi sveti ljubljanskih občin in izvršnim svetom skupščine mesta.
Ta razporeditev pa ne more posegati v druge spremembe proračunske porabe, ki je po tem odloku že razporejena do višine 64,259.000 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 1-400-025/74
Ljubljana, dne 23. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
50.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 z ločenim glasovanjem sprejela
ODLOK
o začasnem rinanciranju proračuna občine Ljubljana Šiška v prvem trimesečju 1975
1.	člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1975 se bodo potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1975*začasno financiranje v višini ene četrtine sredstev, določenih v proračunu za leto 1974.
2.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1975 in njihov razpored po 1. členu tega odloka bodo sestavni del dohodkov-in njihovega razporeda v občinskem proračunu za leto 1975,
3.	člen
Določila odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1974 se bodo smipelno uporabljala tudi v prvem trimesečju leta 1975.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je pooblaščen, da v primeru nenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnfeno do konca oktobra 1975.
5.	člen
»
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. januarja 1975.
St. 1-400-028/74
Ljubljana, dne 23. decembra 1974.
51.
Na podlagi 8. in 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72 ter 155. člena statuta občine Ljubljana Siska je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 z ločenim glasovanjem sprejela
ODLOK X
o sprejetju zazidalnega načrta za gramoznico Stanežiče G4
1.	člen
Sprejme se zazidalni način za eksploatacijo gramoza gramoznice Stanežiče — G 4. Navedena gramoznica obsega predel med Celovško cesto, Guncljami, vznožjem Stanežiškega hriba in vasjo Stanežiče.
Ta zazidalni načrt sta izdelala Ljubljanski urbanistični zavod v novembru 1972 pod šifro 1627 in Industrijski biroji Trbovlje v novembru 1972 pod šifro 3203/022-051.
2.	člen	'
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični dei. Tehnični del vsebuje:
—	arhitektonski zazidalni načrt,
—	tehnološki del za separacijo,
—	idejne projekte vseh komunalnih naprav.
3.	člen
Zazidalni: načrt je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Šiška, ki je pristojen za urbanizem. Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu ter strokovni službi za urbanizem in geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Lokacijsko dovoljenje za objekte in naprave za gramoznico in komunalne naprave na območju, ki ga pokriva zazidalni načrt G 4 — Stanežiče, se sme izdati na podlagi dokumentacije tehničnega dela zazidalnega načrta detajlnega projekta.
'K vlogi za izdajo lokacijskega dovoljenja za gramoznico Stanežiče G 4 mora investitor predložiti detajlni projekt tehnološkega postopka pridobivanja gramoza z vsemi potrebnimi soglasji.
5.	člen
• Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-012/74
Ljubljana, dne 23. aecemura i»it.
52.
Na podlagi 3. in 8. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16'67 in 27/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih kupnosti dne 23. decembra 1974 z ločenim glasovanjem sprejela
ODLOK
o noveliranem zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov ŠP 4 in ŠP 5
1.	člen
Sprejme se novelinari zazidalni načrt za zazidalna otoka ŠP 4 in ŠP 5 (industrijska cona v Šiški), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. projekta: (LUZ št. 1621. oktober 1974).
Ta načrt obravnava območje med Celovško cesto in Gorenjsko železnico ter med Djakovičevo ulico in vključno Tovarno dekorativnih tkanin. To območje je po GUP Ljubljana predvideno za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti.
2.	člen
Ta načrt je vsem zainteresiranim na vpogled pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Šiška, ki je pristojen za urbanizem in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, s čimer preneha veljavnost odloka o potrditvi zazidalnega načrta za ŠP 4, ŠP 5, ŠI-3 — Regulacijsko-zazidalni načrt industrijske cone v Šiški (Glasnik, 29-80/66).
St. 1-350-013/74
Ljubljana, dne 23. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
53.
Na podlagi 155. in 234. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 z ločenim glasovanjem sprejela
ODLOK
a nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Šiška se po 31. decembru 1974 še naprej uporabljajo naslednji odloki, kot odloki Skupščine občine Ljubljana Šiška.
1.	odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS,
■ št. 54/72, 7/73 in 45/73),
2.	odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 11/72),
3.	odlok o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 45/70. 16/71. 7/73 in 31/74).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 1-423-04/74	•
Ljubljana, dne 23. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
54.
Na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1974 z ločenim glasovanjem sprejala
ODLOK
o stalnih sredstvih občine Ljubljana Šiška
za financiranje dejavnosti občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Šiška
1.	člen
Občina Ljubljana Šiška prispeva za financiranje dejavnosti občinske organizacije Socialistične zvezč delovnega ljudstva Ljubljana Šiška stalna sredstva.
2.	člen
sredstva iz prejšnjega člena izloča občina Ljubljana Šiška vsako leto iz svojih dohodkov in sicef po stopnji 0,025 »A od družbenega proizvoda, ki je bil dosežen pred dvema letoma od leta v katerem se sredstva izločajo s povečanjem za 4 din od stalno prijavljenega prebivalca (občana) na območju občine.
Podlaga za izračun teh sredstev je družbeni proizvod, ki ga na podlagi organizacijskega principa ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko in statistični podatki mestne skupščine o številu prebivalcev po stanju 31. XII. preteklega leta.
3.	člen
Letni trend sredstev, ki pripadajo občinski Organizaciji Socialistične zveze na podlagi določil 2. člena tega odloka se vsako leto primerja s trendom dohodkov občine, ki jih planira na podlagi z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih davščin. Ce- se oba trenda razlikujeta za več kot 20 °/o, se s spremembo odloka popravi osnove.
S popravljeno osnovo se morata planirana trenda občinskih dohodkov in sredstev Socialistične zveze izravnati.
4.	člen
Za izvrševanje tega odloka skrbi oddelek za gospodarstvo in finance občine Ljubljana Šiška.
5.	člen	.....
Ta odlok začne veljati Osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 1-400-027/74
Ljubljana, dne 24. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stanc Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
55.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in:eb smiselni uporabi 179. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 27. decembra 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega 'načrta za območje zazidalnega otoka SS 4/1 — Stara cerkev
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 4/1 Stara cerkev, ki ga je izdelal ljubljanski urbanistični zavod v decembru 1974 pod št. projekta 1966.
Razgrnjeni načrt obravnava območje med Vodnikovo cesto, Tržno ulico, Celovško cesto in Staro cerkvijo v Šiški.
2
Navedeni osnutek se javno razgrne v prostorih KS Hinko Smrekar, KS Milan Majcen in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, od 13. januarja do 13. februarja 1975.
r
St 1-350-158/74
Ljubljana, dne 27. decembra 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška
Jože Dimnik 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 56.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 38/64, 43/67, 40/68 in 43/70) -ter 135. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine L°8atec v I. trimesečju 1975
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Logatec za leto 1975, se bodo potrebe občine, za katere se zagotavljajo sredstva v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1975 začasno financirale v višini ene četrtine srčdstev, določenih v občinskem proračunu za leto 1974.
2.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1975 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu občine za leto 1975.
3.	člen
Določila odloka o proračunu občine Logatec za leto 1974 se smiselno uporabljajo tudi v prvem trimesečju leta 1975.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
Št. 010-13/74
Ljubljana, dne 30. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r.
57.
Skupščina občine Logatec je na podlagi 13. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 30. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
1.	člen
V	2. členu odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 40/73) se za točko 7 doda točka g, ki glasi:
— pridobivanje kamna, peska in gramoza.
Potrebe za opravljanje obrtne dejavnosti »pridobivanje kamna, peska in gramoza« ugotavlja Izvršni svet Skupščine občine Logatec.
V	drugem odstavku istega člena se »Svet za gospodarstvo nadomesti z — Izvršni svet«.
St. 010-29/73
Logatec, dne 30. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
58.
Na. podlagi 46. in 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/1974) 42. in 135. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Logatec
1.	člen
6.	člen odloka o uvedbi samoprispevka'za financiranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 16-397/74) se spremeni in na novo glasi:
»Samoprispevek se plačuje v poseben sklad za gradnjo in obnovo šol in objektov za otroško varstvo, ki ga ustanovi skupnost otroškega varstva Logatec in skupnost za izobraževanje občine Logatec.«
2.	člen
Spremeni se 7. člen in se na novo glasi:
»O upravljanju z zbranimi sredstvi skleneta samoupravni interesni skupnosti iz prejšnjega člena in Skupščina občine Logatec družbeni dogovor, ki mora med drugim zagotoviti, da se bodo zbrana sredstva uporabljala le za realizacijo sprejetega programa izgradnje in obnove šolskih in otroškovarstvenih objektov.
O uporabi s samouprispevkom zbranih sredstev mora sklad najmanj enkrat letno poročati občinski skupščini. Svoja poročila mora objavljati v občinskem glasilu ter na zborih delovnih ljudi in občanov.«
3.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti sklada za financiranje izgradnje šolskih in zdravstvenih objektov se po stanju 31. 12. 1974 prenesejo na skupnost za izobraževanje občine Logatec in skuppost otroškega varstva Logatec oziroma na sklad iz 1. člena tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 014-1/74
Logatec, dne 30. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 59.
Na podlagi 24., 26. in 25. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/1974) in 75. ter 76 člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Mozirje za leto 1974
1.	člen
Proračun občine Mozirje za leto 1974 obsega
—- dohodke	11,965.235
—	razporejene dohodke	11,859.970
—	nerazporejeni dohodki	105.265
2.	člen
Od dohodkov občinskega proračuna ža leto 1974 pripada:
—	rezervnemu skladu 1 •/o vseh dohodkov, doseženih v letu 1974, po odbitku zneska, ki je namenjen samoupravnim interesnim skupnostim.
3.	člen
Sredstva, ki so razporejena v določenih zneskih za financiranje redne dejavnosti organov, zavodov, skladov in organizacij, se odvajajo na njihove žiro račune po njihovih finančnih načrtih.
4.	člen
Dohodki, ki jih organ uprave skupščine občine, Občinsko sodišče Šoštanj in Javno pravobranilstvo Celje ustvarjajo s svojo dejavnostjo, se neposredno odvajajo v dobro njihovih finančnih načrtov.
5.	člen
Dohodki, ki jih zveza in republika odstopata za odmero in izterjavo njihovih dohpdkov od prebivalstva, so dohodki organa uprave Skupščine občine Mozirje za redno dejavnost.
6.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da najema posojilo iz rezervnega sklada v primeru neenakomernega priliva dohodkov do višine 300.000 dinarjev. Najeto posojilo je treba vrniti najkasneje do 30. 11. 1974.
7.	člen
Izvrsni svet skupščine občine Mozirje jr pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov v sklada s 35. členom prej navedenga zakona.
8.	člen
Bilanca dohodkov in njihove razporeditve, ki je zajeta v posebnem delu proračuna za leto 1974 je sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 010-8/74
Mozirje, dne 27. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.
60.
Na podlagi 27. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 75. in 76. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-297/74) je Skupščina občine Mozirje na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Mozirje za I. trimesečje 1975
1. člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov splošne potrošnje v prvem trimesečju 1975 se bodo do
sprejetja občinskega proračuna za leto 1975, najdalj pa do 31. marca 1975 financirale do največ ene četrtine sredstev porabljenih v letu 1974.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1975.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje pooblašča Skupščina, da odloča o kratkoročnih zadolžitvah za kritje potreb splošne porabe, če dohodki ne bi pritekali skladno z izdatki.
4.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje vseh proračunskih koristnikov.
5; člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 010-47/74
Mozirje, dne 27. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Sarb 1. r.
61.
Na podlagi 5. člena zakona o inšpekcijah (Uradni list SRS, št. 13-399/74) in 136. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12-287/74) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1974 sprejela
SKLEP
I
s katerim pooblašča Veterinarsko postajo Mozirje za opravljanje strokovno operativnih nalog veterinarske inšpekcije Skupščine občine Mozirje. Veterinarska postaja opravlja naslednj naloge s področja veterinarske inšpekcije:
1.	zdravstvene preglede živine (diagnostične ter druge preiskave na TBC, brucelozo in podobno). 40. člen in 1. točka 77. člena temeljnega zakona;
2.	ugotovitev vzroka pogina živali, če je podan sum kužne bolezni (41. člen temeljnega zakonŠ);
3.	veterinarsko sanitarni pregled klavne živine, niesa, mesnih izdelkov, jajc, mleka, rib ter njihovih izdelkov pred oddajo v promet za javno potrošnjo in sicer v Klavnicah, mlekarnah in drugih obratih za Proizvodnjo živil živalskega izvora ter na tržnicah (pre-Sled živil individualne proizvodnje pred oddajo v pro-0161 (48. in 49. člen temeljnega zakona);
4.	pregled pošiljk živine, mesa in mesnih Izdelkov *er surovin živalskega izvora pri nakladanju, razkladanju v notranjem prometu (53. in 54. člen temeljnega ?-akona).
II
Ostala opravila s področja veterinarske inšpekcije opravlja veterinarski inšpektor.
III
Ta sklep začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu SRS.
Mozirje, dne 27. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 62.
Na podlagi 41. in 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65, 43/67, 40/68, 43/70) ter 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/ 74) je skupščina občine Sevnica na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1974
1. člen
1. člen odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 17/74) se spremeni tako, da se glasi:
»Proračun občine Sevnica za leto 1974 obsega:
din
dohodke v znesku	14.770.000
razporejene dohodke v znesku	14.725.614
nerazporejene dohodke v znesku	44.386
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 400-1/75-3
Sevnica, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
63.
Na podlagi drugega odstavka 52. in 76. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, St. 36-196/67) In 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju občinskih potreb v I. trimesečju 1975
1. člen
Potrebe občinskih organov občine Sevnica se bodo • v I. trimesečju 1975 do sprejetja občinskega proračuna financirale na podlagi finančnih načrtov skladov in finančnega načrta občinske uprave za leto 1974..
2. člen
V omenjenem obdobju se smejo izdatki izvrševati do višine 25 °/o izdatkov občinskega proračuna, finančnih načrtov skladov in finančnega načrta občinske uprave za leto 1974.
3.	člen
S sredstvi določenimi v 2. členu tega odloka, se mora predvsem -.agotoviti kritje osebnih izdatkov in najnujnejših materialnih izdatkov.
4.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev se sme za nemoteno izvrševanje izdatkov najeti kratkoročno posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Sevnica.
5.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna, finančnih načrtov skladov in finančnega načrta občinske "prave in se morajo prikazati v zaključnih računih za leto 19,75.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 400-2/75-3
Sevnica, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
64.
Na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji vseh zborov dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o določitvi lokalnih cest na območju občine Sevnica
1.	člen
Zaradi posebnega gospodarskega in prometnega pomena za občino Sevnica ter povezave z drugimi občinami ter kraji se določijo lokalne ceste na območju občine, ki so naštete v 2. členu tega odloka.
2. člen
Za lokalne ceste na območju občine Sevnica se določijo naslednje ceste: ,
1.	cesta Radulje—Raka od km 6,752 do km 7,551
—	dolžina 0,799 km,
2.	cesta Impoljca—Studenec—Rovišče od km 0,000 do km 6,040 — dolžina 6,040 km,
3.	cesta Sevnica—Blanca — Rožno od km 15,265 do km 25,149 — dolžina 9,884 km,
4.	cesta Brunk—Tržišče od km 4,000 do km 14,894
—	dolžina 10,894 km,
5.	cesta Bistrica—Krmelj—Gaber j e od km 3,521 do km 10,450 — dolžina 6,929 km,
6.	cesta Lončarjev dol—Zurkov dol—PreŠna Loka od km 0,000 do km 4,480 — dolžina 4,480 km,
7.	od ceste Radeče—Brestanica odcep Brezovo— Lončarjev dol—Pod vrh—Zabukov j e—Dol od km 0,000 do km 10,040 — dolžina 10,040 km,
8.	cesta Podvrh—Trnovec—Poklek od km 0,000 do km 5,500 —dolžina 5,500 km,
9.	cesta Blanca—Poklek—Selce od km 0,000 do km 5,188 — dolžina 5,188 km,
10.	cesta Sevnica—Drožanje—K umen od km 0,000 do km 6,000 — dolžina 6,000 km,
11.	od ceste Radeče—Brestanica odcep od Kolodvorske restavracije v Sevnici—Prvomajska cesta od km 0,000 do lyn 1,000 — dolžina 1,000 km,
12.	od ceste Šmarje—Planina odcep Kopitarna— Prvomajska cesta od km 0,000 do km 0,167 — dolžina 0,167 km,
13.	od ceste Radeče—Brestanica odcep Šmarje— Zajčja gora od km 0,000 do km 0,583 — dolžina 0,583 kilometra,
14.	od ceste Radeče—Brestanica odcep Kolodvorska restavracija v Sevnici—Cesta na Dobravo od km 0,000 do km 1,144 — dolžina 1,144 km,
15.	od ceste Radeče—Brestanica odcep Florjanska Ulica—Praznik od km 0,000 do km 0,973 — dolžina 0,973 km,
16.	cesta Florjanska ulica—Drožanjska cesta od km 0,000 do km 0,583 km — dolžina 0,583 km,
17.	Savska cesta čez nadvoz do Šmarja od km 0,000 do km 1,001 — dolžina 1,001 km,
18.	od ceste Radeče—Brestanica odcep Plavštajner —Kragl—obvozna cesta od km 0,000 do km 0,366 — dolžina 0,366 km,
19.	od ceste Radeče—Krško odcep novi most—Bo-štanj—Grahovica—Križišče od km 0,000 do km 8,570 — dolžina 8;570 km,
20.	od ceste Radeče—Krško odcep Radna—železniška postaja Boštanj—Dolenji Boštanj—Boštanj—graščina od km 0,000 do km 2,650 — dolžina 2,650 km,
21.	od ceste Šentjanž—Brunk odcep Šentjanž—Kal od km 0,000 do km 5,400 — dolžina 5,400 km,
22.	cesta Šentjanž—Podboršt—Veliki Cimik—Jesenice od km 0,000 do km 7,000 — dolžina 7,000 km,
23.	od ceste Sevnica-—Trebnje odcep Tržišče—Telče —Laze—Radna od km 0,000 do km 15,000 — dolžina
15.000	km,
24.	cesta Malkovec—Pavla vas od km 0,000 do km
3.000	— dolžina 3,000 km,
25.	od ceste Sevnica—Tržišče odcep do železniške postaje Jelovec — dolžina 0,500 km.
Skupna dolžina lokalnih cest je 113.700 km.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o kategorizaciji cest IV. reda na območju občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 12-274/62 In Uradni vestnik Celje št. 19/66).
4.	člen . i
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
St. 34-11/74-3
Sevnica, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč I r
85.
1.	člen
Člen 4 odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 10/74) se spremeni in se glasi:
Kadar se spremeni namembnost kmetijskega zemljišča v nekmetijske namene, se na osnovi 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) plačajo naslednji prispevki po m2 kmetijskega zemljišča:
1.	za zemljišča, ki so že obdelana z urbanističnim programom, zazidalnimi načrti In urbanističnimi redi:
a)	5 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda,
b.) 3 din od njiv, travnikov, .vrtov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda,
c) 1,50 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VII. katastrskega razreda,
2.	za ostala kmetijska zemljišča:
a)	10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda,
b)	6 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda,
c)	2 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda.
3.	Prispevek v višini 2 din se plača ne glede na boniteto od m2 gozda in drugih kmetijskih zemljišč, ki niso omenjena v prejšnjih odstavkih.
4.	Za gradnjo bolnišnic, zdravstvenih ter socialnovarstvenih domov, šol, vrtcev, cest in kmetijskih proizvodnih objektov, ki služijo izključno temu namenu, znaša prispevek po m$ 0,50 din, toda le pod pogojem, da se ti objekti gradijo na zemljiščih od 5—8 kakovostnega razreda.
5.	Za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v gramoznice in peskokope znaša prispevek 50 din od m1.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-13/75-3
Sevnica, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r.
Na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Urad-nl list SRS, št. 20/74) Je Skupščina občine Sevnica na skupni sci zbora združenega dela in zbora krajevnih
skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela	,	mmmm
ODLOK
0 spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Sevnica
66.
Na podlagi 214. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na skupni seji vseh zborov dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o priznavalninah v občini Sevnica I
1.	člen	,
Borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne, predvojnim revolucionarjem in borcem — prostovoljcem za severno mejo 1918—1919 se lahko dodeli priznavalnina kot materialno priznanje družbene skupnosti za njihove zasluge pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Priznavalnina se lahko dodeli tudi zakoncem pokojnih oseb, navedenih v prvem odstavku tega člena, če jih je pokojni preživljal.
2.	člen
Priznavalnina je lahko stalna, začasna ali enkratna.
3.	člen
Pravico do priznavalnine imajo osebe iz 1. člena tega odloka, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	da so stare nad 50 let (ženske) oziroma 55 let (moški), mlajši pa le, če dokažejo, da so pridobitno nesposobni,
2.	da niso v rednem delovnem razmerju,
3.	da osebna, družinska gli invalidska pokojnina ne presega 1.000 din mesečno na družinskega člana,
4.	da ne opravljajo samostojnega poklica ali samostojne obrtne dejavnosti,
5.	da dvakratni katastrski dohodek gospodinjstva ne presega 1.000 din mesečno na člana gospodinjstva,
6.	da imajo priznano posebno dobo, ki se všteva po veljavnih predpisih v pokojninsko dobo.
Ce ima upravičenec do priznavalnine dohodek iz
3.	in 5. točke tega člena, se mu pri izračunu za pridobitev pravice do priznavalnine upošteva oba dohodka.
Pridobitno nezmožnost iz 1. točke 3. člena tega Odloka dokazujejo upravičenci z izvidom invalidske komisije.
4.	člen
Udeležencem NOV pred 9. 9. 1943 se dodeli priznavalnina tudi. če ne izpolnjujejo pogojev iz 1„ 3. in 5. točke 3. člena tega odloka s tem, da jim dohodek iz 3. točke 3. člena tega odloka ne presega 1.500 din, iz 5. točke 3. člena tega odloka pa 400 din mesečno na člana gospodinjstva. Nosilcem »Partizanske spomenice«, udeležencem NOV od leta 1941 in predvojnim revolucionarjem, se dodeljuje priznavalnina ne glede na pogoje iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Stalna priznavalnina se dodeljuje v naslednjih zneskih:
za udeležence NOV, ki jim je priznano dvojno štetje:
din mesečno
—	od leta 1941	360
—	od leta 1942	300
—	v letu 1943 pred 9. 9. 1943	240
—	od leta 1944 in borcem prbsto-
voljcem za severno mejo 1918—1919	165
Upravičencem, ki imajo priznano enojno štetje pokojninske dobe, se lahko dodeli priznavalnina v višini 75% od zneskov, ki so določeni v prejšnjem odstavku tega člena.
Kmetom-borcem NOV pred 9. 9. 1943. ki so stari nad 60 let, se dodeli priznavalnina v naslednjih zneskih:
din mesečno
udeležencem	NOV od leta 1941	500
—	udeležencem	NOV od leta 1942	450
—	udeležencem	NOV pred 9. 9. 1943	400
Udeležencem NOV pred 9. 9. 1943, ki pridobijo pravico do varstvenega dodatka po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, priznavalnina po tem odloku ne pripada.
6.	člen
Začasna priznavalnina se lahko dodeli, če je upravičenec zaradi bolezni ali drugih vzrokov prišel v začasne težave, in se predvideva, da bodo te v krajšem času odpravljene.
Začasna priznavalnina se dodeljuje v zneskih kot je . določeno v 5. členu tega odloka.
7.	člen
Enkratna priznavalnina se dodeljuje upravičencem, ki so zaradi izjemnega stanja zašli v take" težave, da jim je pomoč potrebna in se predvideva učinkovitost dodeljene priznavalnine.
Enkratna priznavalnina znaša največ 1.500 din in se lahko dodeli le enkrat letno.
8.	člen
S sprememlio premoženjskega stanja in drugih razmer se priznavalnina lahko poveča, zmanjša ali ukine. Odločba, s katero se priznavalnina na novo odmeri, velja od prvega naslednjega meseca po nastali spremembi.
9.	člen
Osebi,. ki prejema stalno priznavalnino in nima pravice do zdravstvenega zavarovanja iz drugega naslova, se ta pravica prizna na podlagi dodeljene priznavalnine.
II POSTOPEK
10.	člen
Postopek za uveljavitev pravic po tem odloku s® začne na predlog upravičene osebe preko organizacij® Zveze združenj borcev NOV ali občinskega odbora Zveze borcev prostovoljcev za severno mejo 1918 1919.
11.	člen
Postopek za priznanje pravic po tem odloku vodi na prvi stopnji upravni organ Skupščine občine Sevnica, pristojen za zadeve borcev NOV,
Postopek se vodi po določilih zakona o splošnem upravnem postopku in po določbah tega odloka.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

12.	člen
Premoženjski cenzusi in zneski priznavalnin, določeni po tem odloku, se vsako leto usklajujejo z gibanjem življenjskih stroškov.
Usklajevanje opravlja izvršni svet skupščine občine na predlog komisije za zadeve borcev in invalidov NOV občinske skupščine.
13.	člen
Priznavalnine, dodeljene pred uveljavitvijo tega odloka, se morajo uskladiti z določbami tega odloka do 31. decembra 1974.
Kmetom-borcem NOV pred 9. 9. 1943 se izplačujejo priznavalnine po tem odloku od 1 1 1974,
14.	člen	,
l
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah in študijskih pomočeh občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 43-995/73).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-1/75-2
Sevnica, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Valentin Dvojmoč 1. r.
67.
Na podlagi 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-602/74) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji vseh zborov dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu v občini Sevnica
•	I. SPLOSNE določbe
1.	člen
Pokopališča na območju občine Sevnica so ko-n^unalno-sanitarne naprave, namenjene za pokopavanje umrlih oseb ne glede na veroizpoved, narodnost *n raso.
2.	člen
S pokopališči na območju občihe Sevnica uprav-jnjo krajevne skupnosti, če ni pokopališče prenešeno
v upravljanje komunalni delovni organizaciji (v nadaljnjem besedilu »upravljalec pokopališča«).
Za opravljanje pokopališke službe in pogrebne dejavnosti imenuje upravljaiec pokopališča pokopališko upravo, sestavljeno iz 3 do 5 članov, ki ji predseduje član sveta krajevne skupnosti ali komunalne delovne skupnosti.
,	3. člen
Na pokopališču se pokopavajo:
—	vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču. ali če tako želijo svojci.
—	vsi, ki umrejo v sosednjih naseljih ali v kakem drugem kraju, če tako želijo svojci ali če je tako želel pokojnik,
—	vsi, ki umrejo izven pokopališkega okoliša, če izda dovoljenje za prevoz mrliča pristojni občinski organ.
4.	člen
Pokopališča v občini Sevnica obsegajo naslednje okoliše:
1.	Pokopališče Sevnica:
naselja: mesto Sevnica in Šmarje, Drožanje, Gornje Brezovo, Dolnje Brezovo, del Čanja, Ledina, Lončarjev dol, Metni vrh. Orehovo, Orešje, Pečje, Prešna Loka. Vranje, Zigarski vrh, Zurkov dol, Stržišče in del Podvrha.
2.	Pokopališče Rožno spada
pod občino Krško. Upravljalec pokopališča je Krajevna skupnost Blanca. Ta pokopališki okoliš obsega naselja Blanca, Kladje, Krajna brda, Poklek, Selce, del Čanja.
3.	Pokopališče Boštanj:
naselja Boštanj, Dolenji Boštanj, Apnenik, Vrh, Jelovec — del. Novi grad, Jablanca, Mrtovec — del.
4.	Pokopališče Kompolje:
naselja Kompolje, Smarčna, Mrtovec — del.
5.	Pokopališče Log:
naselja Log, Radna, Konjsko, Lukovec, Laze, Preska.
6.	Pokopališče Bučka:
naselja Bučka, Dule, Gornje Radulje, Jarčji vrh, Jerman vrh, Močvirje, Štrit. Zaboršt.
7.	Pokopališče Dolnje Radulje:
naselje Dolnje Radulje.
8.	Pokopališče Loka:
naselja Lpka, Račiča, Celovnik. Radež, Žirovnica, Obrežje — del.
9.	Pokopališče Razbor:
naselja Razbor, Okroglice, mdgorica — del, Sela — del.
10.	Pokopališče Šentjur:
naselji Šentjur in Breg.
11.	Pokopališče Studenec:
naselja Studenec, Arto, Ponikve, Gornje Orle, Dolnje Orle, Brezovo — del. Primož, Dedna gora, Dolnje Impolje. Gornje Impolje. Velika Hubajnica, Mala Hubajnica. Osredek, Zavratec — del.
12.	Pokopališče Rovišče:
naselja Rovišče, Hudobrezje, Zavratec — del.
13.	Pokopališče Šentjanž:
naselja Šentjanž, Birna vas, Budna vas, Cerovec, Goveji dol, Kamenca, Kal — del, Koluderje, Krmelj — del, Leskovec, Mali Cimik — del, Osredek — del, Podboršt — del, Srednik, Stajngrob, Veliki Cirnik — del.
14.	Pokopališče Kal:
naselja Kal — del, Klad j e, Osredek — del.
15.	Pokopališče Veliki Cirnik:
naselja Veliki Cirnik — del, Mali Cirnik — del, Svinjsko, Kostanjevica — del, Roženberk — del.
16.	Pokopališče Tržišče:
naselja Tržišče, Malkovec, Pavla vas, Trščina, Skovec, Zgornje Vodale, Spodnje Vodale, Vrhek, Kaplja vas, Skrovnik, Gaber j e, Križ — del, Jelovec — del, Krmelj — del, Polje — del.
17.	Pokopališče Drušče:
naselja Male Drušče, Velike Drušče, Rogačice, Češnjice, Znojile.
18.	Pokopališče Gabrijele:
naselja Gabrijele, Krmelj — del, Polje — del, Spodnje Mladetiče, Pijavice, Zgornje Mladetiče.
19.	Pokopališče Slančji vrh:
naselja Slančji vrh, Kresinji vrh, Gor. Stara vas, Otavnik, Jeprjek.
20.	Pokopališče Telče:
naselja Telče, Križ — del, Telčice — del.
21 Pokopališče Zabukovje:
naselja Zabukovje. Mrzla planina, Podgorje — del, Podvrh — del, Trnovec. Stranje.
22.	Pokopališče Podgorje:
naselje Podgorje — del, Podgorica — del.
5.	člen
Vsako pokopališče mora imeti eno ali več mrliških vež za polaganje umrlih na mrtvaški oder. prostor za obdukcijo, shrambo za orodje, urejeno smetišče, ograjo in komunalno — sanitarno ureditev.
6.	člen
Vsak upravljalec pokopališč? vodi za pokopališče načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove v merilu 1 : 100, evidenco grobov z izkazom pokopanih oseb, datumom pokopa in zaznambo groba.
7.	člen
Grobovi so: vrstni, ločeni za odrasle in otroke, enojni, družinski in žarni grobovi, grobnice, grobišča in kostnice.
Minimalne mere grobnega prostora so: dolžina 2,60 m in širina 1 m. Za umrle otroke do 10 let zadostuj ez polovična mera.
Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2.20 m, širina 0.80 m in globina 1.80 m Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke Če je več istočasnih pokopov v isti grob. mora biti plast zemlje nad zadnje pokopanim najmanj 1.50 m.
8.	člen
Upravljalec pokopališča lahko na predlog pokb-pališčne uprave določi na pokopališču poseben prostor
za pokopavanje otrok v starosti do 10 let in prostor za skupni pokop občanov v primeru večjih elementarnih nesreč.
9.	člen
Pokop umrhn se opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop v rodbinske grobove ali grobnice.
Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po 10 letih, če je pokop izvršen v navadnih krstah iz mehkega lesa, sicer je ponoven pokop dovoljen po 15 letih.
Odpiranje grobov pred rokom iz drugega odstavka tega člena je dopustno le z dovoljenjem za zdravstvo pristojnega občinskega organa ali po odredbi sodišča.
10.	člen
V grobnice se smejo pokopavati le mrliči v kovinskih krstah ali v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom. V druge grobove je dovoljen pokop v navadnih krstah iz mehkega in trdega lesa,
11.	člen
I
Nestrohnele kosti, ki se odkrijejo pri prekopavanju grobov, se zberejo v plastični vrečki in pokopljejo v kostnici na način, ki ga odredi upravljalec pokopališča ali se ppkopljejo na dnu groba.
12.	člen
Prostor za grobove, grobnice, rodbinske grobove ali grobove, namenjene določenim osebam, oddaja upravljalec pokopališča v najem z najemno pogodbo, ki jo sklene z zainteresiranimi osebami.
Najemna pogodba mora zlasti vsebovati:
a)	čas uporabe grobnice oziroma groba,
b)	rok dograditve,
c)	določilo o odstranitvi gradnje, če ta ni zgrajena v skladu z načrtom pokopališča in gradbenim načrtom in
č) višino najemnine.
Pogodba se sklene le. če se zainteresirani. obvežejo zgraditi grobnico oziroma urediti grob v roku enega leta ter ju vzdrževati.
13.	člen
Grobovi borcev NOV in zavezniških armad, žrtev fašističnega nasilja in grobovi zgodovinskega pomena so pod zaščito občine Sevnica.
Za grobove iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo določbe 9 člena tega odloka. Če take grobove svojci opustijo, jih vzdržuje upravljalec pokopališča.
14.	člen
Za grobnice m grobove padlih borcev NOV in zavezniških armad, žrtev fašističnega nasilja do 15. 5 1945 in grobove zgodovinskega pomena, ki so pod zaščito občine Sevnica, se ne plačuje pristojbina.
15.	člen
Ce se pravica do uporabe prostora za grobove to grobnice, določena 's pogodbo po 12. členu tega odloka, ne podaljša ali če lastnik tudi v šestih mesecih P°
/
preteku dogovorjene dobe spomenika ne odstrani, se smatra grob za zapuščen in se spomenik odstrani na stroške lastnika.
Z zapuščenimi grobovi in s tistimi, za katere ni bila podaljšana najemnina, razpolaga upravljalec pokopališča.
16.	člen
Grobovi in grobnice morajo biti vedno v redu vzdrževani. Popolnoma očiščeni morajo biti grobovi vsaj enkrat letno, ostala ureditev grobov pa mora biti v skladu z načrtom pokopališča.
Grmičevje in drevje se sme zasaditi samo po načrtu pokopališča.
Šteje se, da je grob zapuščen, če tako propade ali če je toliko zanemarjen, da ogroža varnost ljudi ali sosednih grobov ali če kvari dostojanstvo pokopališča.
17.	člen
Lastnike spomenikov ali grobnic zapuščenih grobov (15. člen in 3. odstavek 15. člena tega odloka) pozove upravljalec pokopališča neposredno ali z javnim razpisom, da s njimi razpolagajo.
Ce je poziv brezuspešen, proda upravljalec pokopališče v treh mesecih po pozivu predmete na javni dražbi.
Predmete, namenjene prodaji na javni dražbi, oceni tričlanska komisija, ki jo imenuje upravljalec pokopališča. En član komisije mora biti gradbeni ali kamnoseški strokovnjak. Javna dražba se objavi na krajevno običajen način en mesec pred narokom.
Izkupiček od predmetov, ki so bifi prodani na javni dražbi, deponira upravljalec pokopališča na posebnem računu do izteka zastaralne dobe.
18.	člen
Cene za pogrebne usluge vseh vrst določijo upravljalni pokopališč. Kontrola nad cenami pogrebnih storitev spada v pristojnost organa za cene Skupščine občine Sevnica.
H. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJAVCA POKOPALIŠČA
19.	člen
Upravljavec pokopališča zlasti:
—	ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov,
—	določa pristojbino za grobove, grobnice, pogrebne in druge pokopališčne storitve,
—	izdeluje ustrezne proračune dohodkov in Izdatkov in vodi v zvezi s tem ustrezno finančno poslovanje,
—	določa čas, v katerem je pokopališče odprto,
—	rtastavlja in razrešuje grobarja s sklenitvijo pogodbe ter določa njegove dolžnosti,
—	določa mesto, dan in uro pokopa, praviloma v sporazumu z naročnikom,
—	opravlja pokope, ekshuminacijo in prekope,
—	oddaja prostore za grobove in sklepa najemne Pogodbe za grobnice in grobišča,
—	daje soglasje k načrtom za postavitev nagrobnih spomenikov ter grobišč,
—	skrbi za red in snago na pokopališču ter za vzdrževanje zelenic, ograj, objektov in naprav,
—	vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah,
—	po naročilu oziroma sklepih organov upravljanja pokopališča, opravlja storitve v zvezi z izvrševanjem grobov,
—	sklepa pogodbe in izdaja splošne akte, s katerimi se ureja upravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev, v skladu s tem odlokom,
—	izvaja potrebna dela v zvezi s ponesrečenimi in tragično preminulimi občani.
—	skrbi za izvrševanje občinskega odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Sevnica,
—	opravlja druge naloge po veljavnih predpisih.
III.	OSTALE DOLOČBE
20.	člen
Pokop se prijavi upravljavcu pokopališča takoj po ugotovljeni smrti ter hkrati dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
21.	člen '
Za naselja v območju občine Sevnica, ki imajo na pokopališču urejeno mrliško vežo, je praviloma obvezno polaganje pokojnikov na mrtvaški oder v mrliški veži.
Za območje pokopališča v Sevnici je obvezno polaganje pokojnikov na mrtvaški oder v mrliški veži za mesto Sevnica in naselje Šmarje. Le v izjemnih primerih se .lahko v tem območju v soglasju z uprav-Ijalcem pokopališča odloži obvezno polaganje pokojnika na mrtvaški oder v mrliški veži. V tem primeru mora pokojnik ležati najmanj dve uri pred pokopom v avli mrliške veže. Za izjemni primer se šteje, če so vse mrliške veže polno zasedene. Za ostala naselja v območju pokopališča v Sevnici (1. točka 4. člena tega odloka) velja, da mora pokojnik ležati najmanj eno uro pred pokopom v avli mrliške veže.
Iz območja mesta Sevnice je glede obveznega polaganja pokojnika na mrliški oder v mrliški veži izvzeto območje Drožanjske ulice od hišne št. 101 dalje in območje Florjanske ulice od hišne št. 44a dalje v smeri Škovca in Glinih jam.
Pokojnik na mrtvaškem odru v mrliški veži mora ležati v krsti.
Na željo svojcev umrlega je krsta s pokojnikom lahko ves čas zaprta.
22.	člen
Vsak, ki obišče pokopališče, mora opustiti vse kar bi bilo zoper pieteto umrlih in dostojanstvo kraja.
Prepovedano je zlasti jemanje paov in dvokoles na pokopališče, poškodovanje pokopaliških naprav, nasadov in grobov. Prepovedano je tudi odlaganje smeti in odpadkov na pokopališču, razen na za to določenem prostoru.
23.	člen
Za red in oskrbovanje pokopališča je odgovoren upravljavec pokopališča oziroma za to določena oseba ■s strani upravljavca.
Mesto grobarja razpiše upravljavec pokopališča. Grobarja postavlja upravljavec pokopališča. Medsebojne pravice in dolžnosti med grobarjem in upravljavcem pokopališča se uredijo s pogodbo.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
24.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 500 din se kaznuje za prekršek osebe, ki:
1.	se nedostojno vede na pokopališču (glasen smeh, vpitje, žvižganje, razgrajanje in podobno — 22. člen tega odloka)
2.	hodi zunaj dovoljenih poti po pokopališču (22. člen tega odloka)
3.	se vozi s kolesom ali kakršnim koli drugim vozilom znotraj meje pokopališča (22. člen tega odloka)
4.	privede na pokopališče psa ali kakšno drugo žival (22. člen tega odloka)
5.	odlaga smeti, plevel ali odpadke na pokopališču ali njegovi bližini zunaj prostora, ki je za to določen (22. člen tega odloka)
6.	odnaša s pokopališčnih poti pesek k posameznim grobovom (22. člen tega odloka).
25.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 1.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki:
1.	si prisvoji z drugega groba nagrobne predmete (vence, sveče, vaze, itd.)
2.	poškoduje tuj grob ali grobnico, nagrobnik ali spomenik, oziroma drug objekt na tujem grobu (22. člen tega odloka)
3.	poškoduje pokopališčno napravo ali objekt, vštevši živo mejo in okrasne nasade (22. člen tega odloka)
4 ne upošteva predpisanega obveznega odlaganja mrličev na mrliški oder v mrliški veži (21. člen tega odloka)'
Za prekršek, ki ga stori po tem členu pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 3.000 dinarjev, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 20 do 1.000 dinarjev.
26.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 3.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki:
1.	pokoplje mrliča v tujem grobu ali grobnici brez dovoljenja lastnika ali pokoplje mrliča v prazen grob ali grobnico brez dovoljenja upravljavca pokopališča (9. člen tega odloka)
2.	zgradi grobnico brež dovoljenja upravljavca pokopališča (12. člen tega odloka)
3.	proda grobnico ali grobni prostor brez dovoljenja upravljavca pokopališča,
4.	krši določbe 9., 10. in 16. člena tega odloka.
Za prekršek, ki ga stori po tem členu pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 6.000 dinarjev, odg.ovoma oseba pa z denarno kaznijo od 20 do 1.500 dinarjev.
V.	KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Sevnica se pooblasti, da po potrebi izda navodilo za izvajanje tega odloka.
28.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-1/75-3
Sevnica, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
68.
Na podlagi 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-602/74) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji vseh zborov dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o pogrebnih svečanostih na območju občine Sevnica
1.	člen
Z odlokom o pogrebnih svečanostih se uveljavljajo ustaljeni običaji pri pogrebih na območju občine Sevnica. Pogreb s pokopom umrlega je javna manifestacija in ima javnopravni pietetni značaj S tem odlokom se določa vrstni red pogrebnih svečanosti in zagotavlja slehernemu umrlemu občanu dostojen pogreb.
2.	člen
Od vsakega umrlega občana se skupnost in sredina, v kateri je pokojnik delal ali živel, uradno poslovi.
Pri tihih pogrebih se skupnost praviloma ne poslovi od pokojnika.
3.	člen
Pogrebna svečanost se začne z dvigom pokojnika iz katafalka, mrliškega odra v mrliški vežici oziroma na pokojnikovem domu, ali ko mrliški voz pripelje pokojnika na mesto, od koder se začne pogrebni sprevod.
4.	člen
Ob žačetku pogrebnih svečanosti zaigra godba oziroma zapojejo uvodno žalostinko pevci, če so pri pogrebu prisotni.
Po uvodni žalostinki sledi kratek, topel in človeško občuten nagovor predstavnika krajevne skupnosti, v kateri je imel pokojnik svoje zadnje prebivališče.
Po obveznem nagovoru sledijo govori predstavnikov delovne skupnosti, organizacij in društev, katerih član je bil pokojnik, in drugi poslovni govori ter govor predstavnika verske skupnosti, kolikor je ta prisoten.
5.	člen
Pogrebni sprevod se odvija od katafalka, mrliške vežice, pokojnikovega doma ali iz določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
6.	člen
Na čelu sprevoda sta zastavonoša in vodja pogrebnih svečanosti. Zastavonoša nosi praviloma slovensko zastavo oziroma zastavo nacionalnosti, kateri je pokojnik pripadal. Udeležbo drugih zastav in praporov v sprevodu, ki gredo prav tako na čelu sprevoda, določijo družbenopolitične organizacije sporazumno z naročnikom pogreba.
Za zastavo gredo prapori, pevci, godba, venci, odlikovanja in priznanja pokojnika, pogrebni voz s krsto, najožji svojci in nato ostali udeleženci pogreba.
Cerkvena obeležja gredo v sprevodu za ostalimi obeležji in sicer pred predstavnikom verske skupnosti, če je navzoč, ki gre pred krsto s pokojnikom.
Prostor, od koder naj gre zastavonoša z zastavo na čelu sprevoda, določi vsaka krajevna skupnost za svoje območje.
7.	člen
Ko pride sprevod do groba, odloži moštvo vence ob grobu, položi krsto s pokojnikom v grob, nato pa se po skupnem pozdravu moštvo odstrani. Pri odprtem grobu ostanejo, zastavonoša in praporščaki, sledijo še poslovilni govor predstavnika skupnosti, če ni bilo poslovitve po uvodnih žalostinkah, in govori drugih. Po končanih govorih zaigra godba in zapojejo pevci, nakar sledi zadnji pozdrav z zastavo in prapori. S tem je pogreb uradno zaključen.
Kolikor je prisoten predstavnik verske skupnosti, lahko opravi svoj obred. Nato sledi še poslovitev oziroma mimohod ostalih udeležencev pogreba.
8.	člen
Ce pri pogrebnih svečanostih sodeluje tudi častna straža z lovskim ali vojaškim orožjem, da bi izstrelila častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost občanov, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote. Častna salva se izstreli pred zaključkom uradnega dela pogreba.
9.	člen
Pol ure po končanem pogrebu se grob obvezno zasuje.
10.	člen
Ce se pokojnik upepeli, se praviloma opravijo pogrebne svečanosti pred prevozom pokojnika v krematorij.
11.	člen
Krajevna skupnost ali druga organizacija, ki opravlja pogrebno službo, je dolžna o datumu in url Pogreba pravočasno obvestiti delovno organizacijo, k j or je bil pokojnik zaposlen ter družbenopolitične organizacije in društva, katerih član je bil pokojnik in f-agotoviti govornika, ki se bo poslovil od pokojnika v 'onenu družbe.
Zagotovitev predstavnika verske skupnosti za pogreb si mora naročnik pogreba preskrbeti sam brez posredovanja organizacije, ki izvršuje pogrebno službo.
12.	člen
Kdor ravna v nasprotju s 6., 7. in 11. členom tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo:
—1 pravna oseba	od 1.000 do 10.000 din
—	odgovorna oseba
pravne osebe	od 500 do 2.000 din
—	fizična oseba	od 500 do 2.000 din.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 512-8/74-2
Sevnica, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč L r.
•	69.
Na podlagi 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-602/74) je Skupščina občine Sevnica na skupni seji vseh zborov dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih organih v občini Sevnica
1.	člen
Zadeve državne uprave iz občinske pristojnosti opravljajo v občini Sevnica občinski upravni organi, ki se organizirajo kot oddelki in uprave.
2.	člen
Občinski upravni organi so:
— Oddelek za gospodarstvo in finance,
— Davčna uprava,
— Oddelek za notranje zadeve in občo upravo,
— Oddelek za narodno obrambo in
— Geodetska uprava.
3.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance:
—	opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju industrije, kmetijstva, gozdarstva, trgovine, gostinstva, turizma, obrti, lova in ribolova,
—	proučuje razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v občini in pripravlja o tem analize in poročila, pripravlja osnutke občinskih družbenih planov, spremlja in analizira izvrševanje občinskih družbenih planov ter predlaga potrebne ukrepe za zagotavljanje izvrševanja družbenih planov,
—	spremlja in analizira obveznosti glede zadovoljevanja splošnih in skupnih potreb delovnih ljudi in predlaga potrebne ukrepe,
—	opravlja zadeve inšpekcije za delo, gozdarske inšpekcije, kmetijske inšpekcije, tržne inšpekcije, cestne inšpekcije, gradbene, komunalne in urbanistične inšpekcije, veterinarske inšpekcije, elektroenergetske inšpekcije in vodnogospodarske inšpekcije,
—	opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašaj b na urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve, na vodno gospodarstvo, na premoženjsko pravne zadeve, na označevanje imen naselij, ulic in hiš ter imenovanje naselij in ulic.
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na dokumentacijsko in statistično službo, zlasti na urejanje in dajanje podatkov o statistični in upravni dokumentaciji, ki ima pomen za občino,
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvrševanje občinskega proračuna in finančnih načrtov družbenih skladov ter na nadzor nar računovodskim poslovanjem občinskih organov in, organizacij, katerih sredstva so zagotovljena v občinskem proračunu ter pripravlja podatke za sestavo predloga občinskega proračuna,
—	skrbi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju.
4.	člen
Davčna uprava:
—	opravlja ppravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov in drugih družbeni obveznosti,
—	zbira podatke in vodi evidence o dohodkih posameznih vrst prispevkov in davka, sestavlja predračune in zaključne račune dohodkov o posameznih virih oziroma vrstah davkov in prispevkov,
—	proučuje in analizira davčno politiko v občini in pripravlja predloge za usklajevanje in izpopolnjevanje na tem področju,
—	opravlja zadeve davčne inšpekcije in davčne kontrole,
—	vodi postopek o prekrških, za katere tako določa zakon, ter opravlja posamezna dejanja v upravnem postopku po pooblastilu komisije za ugotavljanje izvora premoženja ter opravlja druge upravne zadeve na tem področju,
—	skrbi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju.
5.	člen
Oddelek za notranje zadeve in občo upravo:
—	opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, varstvu pred požarom, državljanstvu, potnih listinah za prehod čez mejo, prebivanju tujcev, osebni izkaznici, matičnih knjigah osebnih imenih, prijavljanju bivališča in prebivalstva, varnosti cestnega prometa in druge upravne zadeve, ki so dane v pristojnost organom za notranje zadeve.
—	opravlja upravne in strokovne zadeve varstva vojaških vojnih invalidov in borcev NOV ter upravne zadeve, ki so s predpisi dane v pristojnost občinskemu
upravnemu organu iz področja izobraževanja in vzgoje, kulture in prosvete, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva,
—	opravlja zadeve požarne in sanitarne inšpekcije, ,
—	opravlja splošno pisarniško službo (sprejemna in glavna pisarna), personalno službo, službo ekono-mata in vzdrževanje prostorov in stavb ter tehnično službo za občinske upravne organe, občinsko skupščino in izvršni svet,
—	je pristojen za odločanje v upravnih stvareh, za katere s predpisi ni določeno, kateri občinski upravni organ je stvarno pristojen za odločanje v posamezni upravni stvari,
—	skrbi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju.	•
6.	člen
Oddelek za narodno obrambo:
—	opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov vojaške, naborne in materialne obveznosti, gradnje in vzdrževanje zaklonišč, izvrševanje obveznosti v civilni zaščiti ter dejanja v zvezi s pridobivanjem kandidatov za vojaške šole in akademije,
—	pripravlja gradivo za občinski razvojni in obrambni načrt, daje strokovno pomoč pri izdelavi obrambnih načrtov in načrtov civilne zaščite v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih,
—	oblikuje, opremlja in usposablja štabe in enote civilne zaščite ter organizira In izvaja pouk iz obram-; be in zaščite,
—	skrbi ža organizacijo in izvajanje nalog službe za opazovanje, obveščanje in alarmiranje,
—	opravlja dejavnost vojaške mobilizacije,
—	skrbi za izvajanje varnostno-zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav,
—	razporeja prebivalstvo v enote JLA, partizanske enote teritorialne obrambe, enote civilne zaščite in na delovne dolžnosti v vojni v organizacijah združenega dela in druge organizacije,
—	vodi ustrezne evidence in razvide ter sestavlja letno in občasna poročila o stanju obrambnih priprav.
7.	člen
Strokovna služba poveljstva partizanske enote in teritorialne obrambe je samostojni upravni organ. Strokovno službo vodi načelnik štaba partizanske enote. Pristojnosti in naloge strokovne službe poveljstva partizanske enote in teritorialne obrambe so določene s posebnimi predpisi
8.	člen
Geodetska uprava vodi razvid zemljišč in površin, razvid kultur ter evidenco splošnega ljudskega premoženja, izračunava katastrski dohodek ter opravlja upravne in druge zadeve iz občinske pristojnosti po zakonu o zemljiškem katastru, zakonu o temeljni geodetski izmeri, zakonu o katastru komunalnih naprav ter drugih predpisih s področja katastra zemljišč in komunalnih naprav.
9.	člen
Za opravljanje določenih zadev iz pristojnosti občinskih upravnih organov delujejo krajevni uradi s sedeži v Šoštanju, Blanci, Bučki, Studencu, Loki pri Zidanem mostu, Šentjanžu, Tržišču in Zabukovju.
Krajevni uradi opravljajo zlasti naslednje zadeve:
—	vodijo matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdajajo izpiske iz teh knjig,
l— izdajajo živinske potne liste in vodijo pragled izdanih živinskih potnih listov,
—	opravljajo prijavno in odjavno službo in vodijo razvid občanov,
—	dajejo pravno pomoč na zaprosila državnih organov,
—	opravljajo administrativna in druga strokovna opravila za krajevno skupnost, če ta nima lastne administracije,
—	opravljajo določena opravila s področja narodne obrambe in obrambnih priprav, za območje ene ali več krajevnih skupnosti,
—	opravljajo druge zadeve po predpisih in zadeve, ki jim jih naloži izvršni svet občinske skupščine, svet krajevne' skupnosti ali pristojni občinski upravni organ.
Krajevni urad vodi šef krajevnega urada, ki ga Imenuje občinska skupščina za dobo 4 let. Po preteku te dobe je lahko ponovno imenovan. Kadar imenuje krajevna skupnost šefa krajevnega urada za tajnika krajevne skupnosti, mora imeti soglasje občinske skupščine.
Nadzor nad strokovnim delom krajevnih uradov opravlja predstojnik občinskega upravnega organa za botranje zadeve in občo upravo.
10.	člen
V delovno področje občinskih upravnih organov spada tudi strokovno in administrativno delo za občinsko skupščino, izvršni svet in njuna delovna telesa, če njihove strokovne službe nimajo sistemizira-bih potrebnih delovnih mest.
Delo iz prvega odstavka tega člena opravlja tisti občinski upravni organ, v čigar delovno področje spa-^sjo zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, izvrš-bega sveta in njunih delovnih teles.
11.	člen
Zaradi uspešnega izvrševanja nalog za opravlja-bje poslov iz delovnega področja občinskih upravnih organov se znotraj teh organov ustanovijo notranje 0r8anizacijske enote.
Notranje organizacijske enote so odseki, službe in referati.
Za opravljanje administrativnih zadev se ustano-viio pisarne.
12.	člen
Za obravnavanje načelnih in drugih pomembne]-8*b strokovnih vprašanj iz delovnega področja občin-.-h upravnih organov se lahko ustanovi kolegij kot Posvetovalni organ predsednika izvršnega sveta.
13.	člen
Oddelek vodi načelnik oddelka, upravo pa načelnik uprave (v nadaljnjem besedilu — predstojnik).
Predstojnik organizira delo in skrbi za uspešno izvrševanje nalog organa, katerega predstojnik je. Predstojnik skrbi zlasti za pravilnost in zakonitost dela, za racionalno poslovanje in za izboljšanje delovnih metod.
Predstojnik izdaja odločbe v upravnem postopku v upravnih stvareh, za katere je pristojen občinski upravni organ. Predstojnik je pooblaščen da za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev pooblasti drugo uradno osebo istega organa.
Predstojnik je osebno odgovoren za delo občinskega upravnega organa, ki ga vodi.
14.	člen
Predstojnik je dolžan poročati občinski skupščini ter izvršnemu svetu o stanju na določenem upravnem področju in o delu občinskega upravnega organa, če občinska skupščina ali izvršni svet to zahtevata.
Na zahtevo občinske skupščine ali izvršnega sveta so predstojniki dolžni pojasnjevati vprašanja iz delovnega področja občinskih upravnih organov in so dolžni odgovarjati na vprašanja delegatov.
15.	člen
Kadar je predstojnik odsoten ah zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča delavec občinskega upravnega organa, ki ga določi predsednik izvršnega sveta,
16.	člen
Občinski upravni organi, službe občinske skupščine in službe Izvršnega sveta veljajo glede samoupravljanja delovnih ljudi za en sam organ (v nadaljnjem besedilu: upravni organi).
17.	člen
Pravice samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v upravnih organih s samostojnim odločanjem v soglasju s predsednikom izvršnega sveta in z odločanjem v soglasju z izvršnim svetom.
Delovni ljudje v upravnih organih odločajo o pravicah samoupravljanja s prejemanjem splpšnih aktov in odločanjem v posameznih primerih iz notranjih odnosov v upravnih organih.
18 člen
Delovni ljudje v upravnih organih samostojno:
—	urejajo uporabo sredstev skupne porabe in odločajo o uporabi teh sredstev.
—	volijo in odpoklicujejo člane sveta delovne skupnosti,
—	odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v upravnih organih, kadar je to z zakonom ali splošnim aktom upravnih organov tako določeno.
19.	člen
Delovni ljudje v upravnih organih v soglasju s predsednikom izvršnega sveta:
—	odločajo o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu,
—	skrbijo za strokovno izopolnjevanje delavcev, za izboljšanje organizacije dela in za izboljšanje svojih delovnih pogojev,
—	odločajo o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v upravnih organih, kadar je z zakonom ali splošnim aktom upravnih brganov tako določeno.
20.	člen
Delovni ljudje v upravnih organih v soglasju z izvršnim svetom:
—	sprejemajo splošne akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, o delitvi sredstev upravnih organov in osebnih dohodkih, o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter druge splošne akte, s katerimi urejajo notranje odnose v upravnem organu,
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun upravnih organov,
—	sprejemajo delovne programe upravnih organov,
21.	člen
Predstojnik občinskega upravnega organa samostojno:
—	organizira in vodi delo v okviru delovnega področja upravnega organa,
—	daje delavcem navodila za delo,
—	izvršuje pravice s področja disciplinske odgovornosti delavcev, ki so mu dane po zakonu,
—	odloča o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v mejah zakonskih pooblastil,
—	odloča o drugih vprašanjih, za katera je to določeno z zakonom ali splošnim aktom upravnih organov.
22.	člen
S splošnim aktom upravnih organov se določi, katere izmed pravic in dolžnosti pri uresničevanju samoupravljanja delovnih ljudi v upravnih onganib izvršuje delovna skupnost neposredno, katere pa po svetu delovne skupnosti,
23.	člen
Ce se v zadevah, o katerih odločajo delovni ljudje v soglasju s predsednikom izvršnega sveta, ne doseže soglasje, odloči o spornem vprašanju izvršni svet.
Če se ne doseže soglasje v zadevah, o katerih odločajo delovni ljudje v soglasju z izvršnim svetom, odloči o spornem vprašanju zbor združenega dela občinske skupščine.
24.	člen
Sredstva za delo upravnih organov se določajo skladno z zakonom o sredstvih za delo upravnih organov. Sredstva, ki jih upravni organi uporabljajo zarodno dejavnost, se zagotavljajo v proračunu občine.
Za svojo redno dejavnost lahko upravni organ1 uporabljajo tudi' dohodke, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo.
25.	člen
Določbe tega odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih veljajo smiselno tudi za Občinsko sodišče Sevnica in za sodnika za prekrške.
26.	člen
Upravni organi se morajo organizacijsko oblikovati in prilagoditi svoje delo določbam tega odloka do 28. februarja 1975. Delovni ljudje v upravnih organih morajo svoje splošne akte uskladiti z določbami tega odloka najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
27.	člen
Ta odlok,začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 021-46/74-1
Sevnica, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Valentin Dvojmoč 1. r.
70.
Volilne komisije krajevnih skupnosti Krmelj, Šentjanž in Tržišče dajejo na podlagi 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72))
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja cest na relaciji: Šentjanž— Krmelj—Tržišče in Krmelj—Pijavice, ki je bil 8. 12.
1974 v krajevnih skupnostih Krmelj, Šentjanž in Tržišče
Na, podlagi drugega odstavka 6. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje cest na relaciji Šentjanž—Krmelj—Tržišče in Krmelj—Pijavice.
1
Krajevne skupnosti Krmelj, Ščnjanž in Tržišče so s sklepom, ki je bil objavljen dne 21. 11. 1974 v Dolenjskem listu, razpisale referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja cest v omenjenih relacijah treh krajevnih skupnosti.
'2 /,
Komisije za izid referenduma so dne 8. decembra 1974 izvedle referendum v krajevni skupnosti Krmelj, krajevni skupnosti Šentjanž in krajevni skupnosti Tržišče.
3
Krajevna skupnost Krmelj
Od skupnega števila 637 glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 815 ali 96.6 'V,, Za uvedbo samoprispevka jih je glasovalo 530 ali 90.1 °/o. Proti jih je g'3' sovalo 58 ali 9.9 "/n. Neveljavnih glasovnic je bilo 27.
4
Krajevna skupnost Šentjanž
Od skupnega števila 1181 glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 1140. Za uvedbo samoprispevka jih je' glasovalo 966 ali 86,3 °/o. Proti jih je glasovalo 162 ali 13,7 %. Neveljavnih glasovnic je bilo 12.
5
Krajevna skupnost Tržišče
' Od skupnega števila 1124 volilnih upravičencev jih je glasovalo 1089. Za uvedbo samoprispevka jih je glasovalo 903 ali 82.77 °/o. 35 volilnih upravičencev ni glasovalo. Neveljavnih je bilo 26 glasovnic. Proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 157 volilnih upravičencev. .
6
Na podlagi navedenega izida glasovanja so komisije za izvedbo referenduma ugotovile, da je referendum uspel, ker se je za uvedbo samoprispevka odločilo:
—	v. krajevni skupnosti Krmelj: 90,V/o volilnih upravičencev,
—	v krajevni skupnosti Šentjanž: 86,3 °/o volilnih upravičencev,
—	v krajevni skupnosti Tržišče: 82,7 %> volilnih upravičencev.
7
Na podlagi odločitve glasovalnih upravičencev, ko-•hisije ugotavljajo, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet.
8
Krajevne skupnosti Krmelj, Tržišče in Šentjanž imajo na podlagi 9. člena zakona o referendumu in 2. členu zakona o samoprispevku zakonito podlago za sPrejem sklepa o uvedbi samoprispevka.
Predsednik
komisije za izvedbo referenduma
KS Krmelj
Zvone Hočevar 1. r.
Predsednik
komisije za izvedbo referenduma KS Šentjanž
Alojz Flajs 1. r.
Predsednik
komisije za izvedbo referenduma
KS Tržišče
Mirko Fugina 1. r.
Člani komisije 2a izvedbo referenduma
Marija Starič 1. r.
Breznik 1. r.
Alojz Udovič 1. r.
71.
Sveti krajevnih skupnosti Krmelj, Šentjanž in Tržišče so na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku, v skladu z določili statutov krajevnih skupnosti - Krmelj, Šentjanž in Tržišče in izidom referenduma z dne 8. decembra 1974 na svoji' skupni seji 17. decembra 1974 sprejeli
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje asfaltiranja cest: Šentjanž—Krmelj—Tržišče z naseljem in Krmelj—Pijavice
1.
Za krajevne skupnosti Krmelj, Šentjanž in Tržišče, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 8. decembra 1974 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja cest na omenjeni relaciji.
2
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let od L- januarja 1975 do 31. decembra 1979. Samoprispevek se plačuje v denarju.
3
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa 10. člen zakona o samoprispevku v SR Sloveniji.
4
Samoprispevek bodo plačevali občani po naslednji stopnji:
a)	občani v delovnem razmerju 1,5 °/o od neto osebnega dohodka,
b)	upokojenci 1,5 %> od pokojnin in' invalidnin,
c)	obrtniki 2 % od odmerne osnovne dohodnine,
č) obrtniki-pavšalisti 2 °/o od pavšalne osnove dohodka,
d)	kmetje 20/o od katastrskega dohodka.
Občani, upokojenci in delavci v delovnem razmerju, fei ustvarjajo dohodek iz dveh ali več virov, plačujejo samoprispevek od vseh ustvarjenih skupnih dohodkov (dopolnilno delo, delo na domu) v znesku 1,5 V« kot navetieni pod a).
• .
5
Sredstva zbrana iz tega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo za vsako krajevno skupnost na njenem žiro računu.
6
Od občanov, ki svojih obveznosti iz samoprispevka ne bodo v rokih izpolnjevali, se obveznosti izterjajo prisilno po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo prispevkov in davkov občanov v občini Sevnica. Obveznosti prisilno izterja davčna uprava občine Sevnica.
7
Sveti krajevnih skupnosti Krmelj, Šentjanž in Tržišče so dolžni na zborih objSanov dajati informacije o
zbranih sredstvih. Po končanem obdobju samoprispevka je vsak svet dolžan podati zaključni obračun zboru občanov.
8
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 30. januarja 1975.
Predsednik sveta	Predsednik sveta
KS Krmelj	KS Tržišče
Milan Levstek 1. r.	Igor Malus 1. r.
Predsednik sveta KS Šentjanž
' Alojz Flajs 1. r.
-
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 72.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 64. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36-196/64, 43-334 67 in 40-302/68) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 27. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1974
1.	člen
V odloku o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 17-461/74) se prvi člen spremeni in se glasi:
»Proračun občine Slovenske Konjice za leto 1974 obsega dohodke, ki	znašajo	skupaj	12,388.010
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	12,288.010
—	za razporeditev v tekoče proračunske
rezerve	100.000
2.	člen
Pregled zvišanja in znižanja dohodkov občinskega proračuna za leto 1974 ter zvišana in znižana razporeditev dohodkov, sta	zajeta	v	bilanci proračuna občine
Slovenske Konjice	za leto	1974,	ki je	sestavni del
splošnega dela proračuna.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-15/74-1
Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1974.
73.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 52., 107. in 109. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/ 64, 43-334/67 in 40-302/68) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščin^ dne 27. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Slovenske Konjice za prvo trimesečje 1975
1.	člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev v prvem trimesečju 1974 se bodo do sprejetja občinskega proračuna za leto 1975, najdlje pa do 31. marca 1975 financirale tako, da se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor je bilo sorazmerno porabljenih v istem obdobju po proračunu občine 1974. vendar največ 1/4 dohodkov, ki so bili razporejeni (planirani) v proračunu za leto 1974.
2.	člen
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1975.
3.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti, da odloča o kratkoročnih zadolžitvah za kritje izdatkov po proračunu občine, če dohodki ne bi pritekali skladno z realizacijo.
4.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje samoupravnih interesnih skupnosti in občinskih skladov, za tiste vire dohodkov skupnosti oziroma skladov, ki se določajo z občinskim proračunom.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-14/74-1
Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
74.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. točki 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter 134. členu statuta občine Slov. Konjice (Uradni list SRS, št. 10-235/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 27. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Slovenske Konjice
1.	člen
Za kritje izdatkov za sanacijo škode nastale v jesenskem obdobju 1974, kot posledica elementarnih nezgod — nalivov, dežja, poplav, drsenja zemljišča, uničenja posameznih cestnih odsekov, mostov, brvi in drugih objektov na območju občine Slovenske Konjice se uporabi 255.000 din rezervnega sklada občine Slovenske Konjice.
2.	člen
Sredstva rezervnega sklada iz 1. člena tega odloka se uporabijo za navedene namene brez obveznosti vrnitve, dodelijo pa se posameznim krajevnim skupno-
stim oziroma se uporabijo za namene:	^
Krajevna skupnost	Zreče	50.000
Krajevna skupnost	Stranice	30.000
Krajevna skupnost	Loče	50.000
Krajevna skupnost	Vitanje	25.000
Krajevna skupnost	Slovenske	Konjice	20.000
Krajevna skupnost	Zbelovo	60.000
Nakup obveznic za	posojilo federaciji	20.000
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-58/74-1
Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Bcškovnlk 1. r.
75.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 12. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št, 16-119/67 in 27-255/72) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 27. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Rogla na Pohorju
1.	člen
V 2. členu odloka o zazidalnem načrtu Rogla na Pohorju (Uradni list SRS, št. 5-147/74) se dodasta nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Kot posebna priloga zazidalnega načrta Rogla na Pohorju je dopolnitev zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju in, ki obsega ureditev smučišča in gradnjo smučarske žičnice.
Osnutek dopolnitev zazidalnega načrta Rogla na Pohorju je sprejel izvršni svet občinske skupščine in je bil razgrnjen na javni vpogled za čas 30 dni, po sklepu izvršnega sveta občinske skupščine o razgrnitvi osnutka dopolnitev zazidalnega načrta Rogla na Pohorju (Uradni list SRS, št. 30-878/74).
Grafični prikaz dopolnitev odloka je priloga tega odloka
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-121/74-3/3
Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
76.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (tlradni list SRS, št. 10-236/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27, decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni denarni pomoči borcem
1.	člen ,
V	odloku o družbeni denarni pomoči borcem (Uradni vestnik Celje, št. 29-319/68 in Uradni list SRS, št. 51-1044/72) se 8. člen spremeni in se glasi:
»Višina družbene denarne pomoči znaša od 200 dinarjev do 30 % od vsakoletnega povprečja osebnih dohodkov zaposlenih delavcev na občinskem območju.
Enkratna ali občasna družbena denarna pomoč se podeli v ustrezni višini praviloma največ 1.000 din.
V	posameznih primerih, ko gre za posebne zasluge je družbena denarna pomoč lahko tudi večja, o čemer se izda posebej obrazložena odločba.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pe objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1974 dalje.
St. 021-46/74-1
Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r.
77.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 32. členu zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67) in 134. členu štatuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na ločenih sejah vseh zborov občinske skupščine dne 27. decembra 1974 sprejela
din
—	za vse vrste svežega mesa	0,06
—	mesne in mlečne izdelke	0,03
Za pregled kož in odpadkov se plača 50 din za va-
gonsko ali kamionsko pošiljko do 10 ton, za vsako nadaljnjo tono pa 5 din.
ODLOK
o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede
1.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled klavne živine in mesa se določa skupna pristojbina, in sicer:
din
—	za goveda in kopitarje	25,00
—	za male živali (prašiči, teleta, drobnica) 15,00
—	za pierutnino	0,15
2. člen
Za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled živil živalskega izvora na tržnicah, prodajalnah in skladiščih
ob dostavi se določa pristojbina:
din
—	za pregled zaklanih odojkov, zaklane drobnice in zaklane ali žive perutnine, za kg 0,06
—	za pregled jelenov in košut, od kosa	10,00
za pregled divjih prašičev s trikinoskopskim pregledom,	od kosa	15,00
—	za	pregled	srne, od kosa	55,00
—	za pregled zajcev, od kosa	*	1,00
—	za	pregled	divje perutnine, od kosa	0,20
—	za	pregled	rib, rakov, žab in školjk, od	kg	0,010
—	za	pregled	mlečnih in mesnih izdelkov, od	kg	0,010
—	za pregled vseh vrst mesa od 800 do 1000 kg,
od	kg	0,08
—	za	pregled	vseh vrst mesa nad 1000 kg	50,00
3.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled svežega mleka, odvzem in kontrola vzorcev mleka brez stroškov laboratorija, na higiensko kakovost se določi pristojbina od litra zbranega mleka po 0.01 din.
Ob pregledu se plačajo tudi prevozni stroški organa veterinarsko-sanitame kontrole.
Za obvezni veterinarsko-sanitami pregled prometa živine pri nakladanju, ki se na prenosnih sredstvih odpravlja izven občine ali goni več kot 20 km, se do-
ločijo tele pristojbine:
din
a)	za. vagonske in kamionske pošiljke
do 10 ton	50,00
za vsako nadaljnjo tono po	5,00
b)	za kosovne pošiljke:
za vsako veliko žival oziroma za vsakih začetih 10 kosov drobnice, telet ali perutnine 10,00
c)	za živino, ki se goni:
za velike živali za vsako po	10,00
za male živali za vsako po	5,00
4.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju in razkladanju vseh vrst mesa se plača pristojbina, in sicer:
Ce pošiljatelj ali prejemnik ne pripravi pravočasno prijavljenega blaga za veterinarsko-sanitarni pregled, plača za vsako uro čakanja 50 din zamudnine. Prav tako plača tudi prevozne stroške organa veterinarsko-sanitarne kontrole.
6.	člen
Pristojbine iz tega odloka se plačujejo na poseben račun in so namenjene za pokrivanje stroškov obveznih veterinarsko-sanitarnih pregledov in laboratorijskih preiskav.
7.	člen
Ce veterinarski inšpektor opravi pregled izven rednega delovnega časa, se pristojbine povečajo za 50 odstotkov.
8.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede (Uradni vestnik Celje, št. 8-83/67).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-47/74-1
Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice [	Filip Beškovnik 1. r.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 37. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18-175/74) in 135. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o razdeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga kot stanodajalec Skupščina občine Slovenske Konjice
1
V pravnmicu o razdeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga kot stanodajalec Skupščina občine Slovenske Konjice (Uradni'vestnik Celje,,št. 35-483/66) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve:
Prvi odstavek 1. člena se spremeni in.se glasi:
»Po določbah tega pravilnika se v skladu z določili zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS. št. 18-483/74) razdeljujejo stanovanja, ki jih je kpt investitor zgradila občina za potrebe državnih organov ter družbenih in političnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: stanovanja za določene namene).«
2
7. člen se spremeni in se glasi:
»Zoper odločbo o izdaji stanovanja lahko vloži v 15 dneh od dneva, ko mu je bila odločba vročena oziroma ko je bila objavljena, ugovor na izvršni svet občinske skupščine, tisti, ki je določen z odločbo za imetnika stanovanjske pravice, ter vsak kdor meni, da po tem pravilniku lahko dobi stanovanje.
Tisti, ki z ugovorom po prvem odstavku te točke ni uspel, lahko predlaga sporazumno odpravo spora pri poravnalnem svetu stanovanjske skupnosti.
Vložitev ugovora zoper odločbo o oddaji stanovanja ali vložitev zahteve pri poravnalnem svetu zadrži izvršitev odločbe.
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-2/74-1
Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
79.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 87. členu zakona o konstituiranju organizacije združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Uradni list SFRJ, št. 22'73) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na predlog Društva upokojencev Slovenskč Konjice na seji vseh zborov občinske skupščine dne 27. decembra 1974 izdala
ODLOČBO
o prenehanju zavoda v ustanavljanju »Dom upokojencev« Slovenske Konjice
1
Zavod v ustanavljanju »Dom upokojencev« Slovenske Konjice, Ulica Toneta Melive. št. 1, v’ Slovenskih Konjicah ustanovljen po odločbi Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 23-631/71) preneha z 31. decembrom 1974. zaradi tega, ker ni dejanskih možnosti za začetek dela in konstituiranje zavoda.
2
Likvidacija zavoda se ne opravi, ker zavod. še ni pričel z delom Premoženje, ki je bilo dano zavodu ob njegovi ustanovitvi, prevzame društvo upokojencev Slovenske Konjice.
Društvo upokojencev Slovenske Konjice prevzame tudi druge pravice in obveznosti prenehalega zavoda, ki so nastale v času od izdaje in ustanovitvene odločbe, do pravnomočnosti odločbe o prenehanju zavoda.
3
Odločba o ustanovitvi zavoda »Dom upokojencev« Slovenske Konjice (Uradni ist SRS, št. 23-631/71) preneha veljati.
V register zavodov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju vpisani zavod v ustanavljanju »Dom upokojencev« Slovenske Konjice se briše iz registra.
' 'l'
4
Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-9/74-1
Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik ‘ r.
skupSCina občine Šentjur pri celju ' 80.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 64. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 137. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) na seji dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1974
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 17-468/74) in se glasi:
»Skupni dohodki proračuna občine	dln
Šentjur pri Celju za leto 1974 znašajo	14,469.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	14,330.420
—	tekoča proračunska rezerva	138.580
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi , Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.
St. 400-24/74-4
Šentjur pri Celju, dne 26.' decembra 1974.
Predsednik
x	Skupščine občine
Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
81.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi
52.	člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36-196/74) in 137. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Šentjur pri Celju v I. trimesečju 1975
1.	člen
Do sprejetja proračuna Skupščine občine Šentjur pri Celju za leto 1975 se bodo začasno, vendar najdalj do 31. marca 1975, financiralo na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov.
h
2.	člen
Pri začasnem financiranju se sme uporabiti največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1974.
3.	člen
Dohodki in izdatki, doseženi oziroma porabljeni po tem odloku, so sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1975.
4.	člen
Pa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 402-215/74-4
Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1974.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič L r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
82.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 5. seji zbora Združenega dela dne 23. decembra 1974, na 5. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1974 in na 5. seji družbenopolitičnega zbora dne 16, decembra 1974 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju članov upravnega odbora sklada za urejanje mestnega zemljišča
I.	Razrešijo se člani upravnega odbora sklada za urejanje mestnega zemljišča, ker jim je potekla mandatna doba.
II.	V upravni odbor se na novo imenujejo:
1.	Vinko Ravbar
2.	Franc Jelovšek
3.	Danilo Makovec
4.	Franc Pečnik
5.	Peter Gabrijel
6.	Remigij Beden
7.	Avgust Kobi
8.	Marinka S t u 1 a r — tajnik
Člani upravnega odbora izvolijo predsednika izmed sebe.
III.	Pravice, dolžnosti in odgovornosti upravnega odbora določa odlok o ustanovitvi sklada in statut.
'IV. Ta sklep stopi v veljavo takoj.
St. 1/1-02-032/74
Vrhnika, dne 24. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
Predsednik
zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r.
Namestnik predsednika zbora krajevnih skupnosti Stane Savič 1. r.
Predsednik
družbenopolitičnega zbora
Milan Bradač 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 83.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 64. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 36-196/64, 43-334/67, 4(i-302/68 in 43-232/70), 3. člena zakona o ukrepih za zagotovitev dogovorjene ravni splošne porabe v občinah za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 39-462/74) in 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Žalec za leto 1974
1	1. člen
Spremenijo se prvi- drugi, tretji in četrti člen odloka o proračunu 'občine Žalec za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 17-485/74).
2.	člen
Prvi člen se spremeni tako, da glasi »Proračunski dohodki občine Žalec za leto 1974 znašajo skupaj 23.100.000 din*.
3.	člen
Drugi člen se spremeni tako, da glasi: »Od skupnih dohodkov občine se razporedi:
din	din
1.	za namene socialnega skrbstva
a)	republiška	dopolnilna
sredstva za priznavalnine borcem	, 304.000
b)	republiška	dopolnilna
sredstva za izplačilo socialnih podpor	439.400	743.400
2.	za kritje proračunskih potreb (čisti proračun)	22,356.600«
4.	člen
Tretji člen se spremeni tako, da glasi:
»S proračunom občine Žalec so razporejeni dohodki za kritje proračunskih potreb 22,787.684
nerazporejeni del občinskih dohodkov znaša	312.316
5.	člen
Četrti člen se spremeni tako, da glasi: »Dohodki proračuna občine Žalec za leto 1974 se glede na namen razporedijo na:
—	socialno skrbstvo	6,626.159
—	zdravstveno varstvo	863.550
—	delo državnih organov	10,782,394
-r- dejavnost krajevnih skupnosti	800.000
—	dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	976.793
—	negospodarske investicije	1,425.936
—	gospodarske posege	517.852
—	proračunske obveznosti iz preteKlega
leta	580.000
— Izločanje v rezervni sklad	215.000
—	nerazporejene dohodke	312.316
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu ,SRS, uporablja pa se za leto 1974.
St. 402-16/73-8
Žalec, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
84.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 52. Člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji 'Uradni list SRS. št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/66 in 43-232/70) ter 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9-210'74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za I. trimesečje 1975
> .	1. člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Žalec za leto 1975 se bodo v I. trimesečju potrebe občinskih organov in zavodov financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi dohodkov.
2.	člen
Za začasno financiranje v I. trimesečju 1975 se sme uporabiti največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1974.
3.	člen
Sredstva za redno dejavnost organov: upravnega organa in drugih organov skupščine občine, občinskega sodišča, sodnika za prekrške, postaje milice, občinskega javnega tožilstva ter javnega , pravobranilstva, se v trimesečnem planu za I. trimesečje 1975 določijo v enem samem znesku, v mejah določb 2. člena.
4.	člen
Za potrebe skladov, ki se financirajo iz proračuna se določijo sredstva v trimesečnem planu za I, trimesečje 1975 v enem samem znesku, v mejah določb 2. člena.
5.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi in Izdatki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Žalec za leto 1975.
6.	člen
Ce tekoči dohodki in rezervni sklad občine ne bi zadoščali za kritje najnujnejših potreb v letu 1975, lahko občina najame premostitveni kredit, vendar samo do višine ene četrtine doseženih dohodkov proračuna za leto 1974. zmanjšanega za dejanska sredstva, ki bodo na razpolago.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St 402 17'74-3
Žalec, dne 26. decembra , 1974.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
85.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. ih 16. člena zakona o obdavčenju proizvodov irt storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-491/72 In 28-277/73) in 117. člena statuta občine Žalec (Uradni Ust SRS, Št. 9-210/74) na seji zbora združenega deia in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku
1.	člen
V	tarifi posebnega občinskga prometnega davka,
ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem prometnem davku lUradni list SRS. št. 55-1220/72, 25-707/ 73 in 33/74) se vnesejo naslednje spremembe in dopolnitve:	i
24. zaporedna številka tar. št. 5 se črta.
V	opombi tar, št. 5 se doda peti odstavek, ki se glasi:
»Davek od storitev s kmetijsko ipehanizaeijo se ne plača pri storitvah za kmetijsko proizvodnjo.«
Tar. št. 6 se spremeni in se glasi:
»Od vstopnic za prireditve, ki jih organizirajo občani in civilnopravne osebe 10 %>.
Opomba
1.	Za plačilo davka sta soodgovorna prireditelj in lastnik prostorov.
2.	Davek je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje davčni upravi v Žalcu najpozneje 5 dni pred prireditvijo.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-15/72-4/2
Žalec, dne 28. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. I. r.
86.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku občanov (Uradni list SRS, št. 3/73), 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) in na podlagi izida referenduma o uvedbi samoprispevka za financiranje Izgradnje določenih objektov. opravljenega 8 decembra 1974. na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1974 sprejela
ODLOK
o samoprispevku za financiranje Izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Žalec v obdobju od leta 1975 do 1979
1. člen
Da se zagotovijo sredstva za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Žalec na podlagi prbgrama. ki ga je sprejela Skupščina občine Žalec na seji dne 15 novembra 1974. se uvede samoprispevek, ki se pobira za dobo petih let, to je od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1979.
2.	člen
Sredstva, zorana s samoprispevkom se smejo uporabiti izključno za financiranje objektov za predšolsko in šolsko varstvo, objektov za osnovno, posebno, srednje in poklicno šolstvo, objekte za zdravstvo, za dejavnost krajevnih skupnosti ter komunalne objekte — Vodovod, kanalizacijo in ceste.
S samoprispevkom se bo od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1979 zbralo predvidoma 43,840.000 din. Ker znaša predračunska vrednost za izgradnjo navedenih objektov 146,045.000 dinarjev, se bo razlika sredstev zbrala z družbenim dogovorom s TOZD in OZD ter interesnimi skupnostmi. Kolikor bi po dokončanju izgradnje določenih objektov po sprejetem programu ostal del sredstev, zbranih s samoprispevkom neizkoriščen, se ta del sredstev prenese in uporablja za dejavnost krajevnih skupnosti.
3.	člen
Za zbiranje sredstev ter izvajanje del po sprejetem programu je odgovoren odbor za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti, ki je dolžan vsako leto poročati občinski skupščini in zborom delovnih ljudi in občanov o poteku vplačil samoprispevka in o izvajanju programa. Po zaključku del pa je dolžan sestaviti zaključni račun o uporabi sredstev samoprispevka ter ga predložiti v obravnavo zborom delovnih ljudi in občanov, v sprejetje pa občinski skupščini.
4.	člen
Samoprispevek se uvede v denarju.
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo na območju občine Žalec stalno prebivališče in imajo lastne dohodke.
Samoprispevek se.odmerja zavezancem in sicer:
—	1,5 °/n od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja zaposlenih in s stalnim bivališčem v občini Žalec
—	1 % od prispevne osnove zavezanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost
—	1,5 "/o od davčne osnove (od ostanka dohodka) zavezanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost
—	10 % od odmerjenega davka zavezanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost in plačujejo davek v pavšalnem znesku
—	2°/o od katastrskega dohodka in od vrednosti poseka odkazanega lesa zavezancev od kmptijske dejavnosti
—	1,5 "A od izplačanih zneskov pokojnin
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov,
navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, plačajo samoprispevek za vsak vir dohodkov posebej.
5.	člen
Samoprispevek obračunava in odteguje zavezancem:
—	od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in izplačanih zneskov pokojnin, izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine pri vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka oziroma pokojnine, ki mora biti nakazan v istem roku kot prispevki in davki iz naslova osebnih dohodkov;
—	zavezancem, ki samostojno opravljajo gospodarske, oziroma družbene dejavnosti ter zavezancem od kmetijske dejavnosti, davčna uprava tiste skupščine občine, ki je pristojna za odmero davka od dejavnosti.
Ce samoprispevek ni plačan v predpisanem roku. se ta izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
6.	člen
Zavezanci, ki ne presegajo 60% poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, so oproščeni plačevanja Samoprispevka. Enak toniterij velja tudi za obdane, ki prejemajo pokojnino,
Zavezanci od kmetijske dejavnosti, ki so po odloku o davkih občanov oproščeni davka od kmetijske dejavnosti, so oproščeni tudi samoprispevka.
7.	člen
Sredstva pobranega samoprispevka se zbirajo na skladu za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 420-14/74-2
Žalec, dne 26. decembra 1974.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
SPLOSNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
87.
Na podlagi 30. člena družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 19/1974) je odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o splošni In skupni porabi na seji dne 27. decembra 1974 sprejel
SKLEP	(
o spremembi prispevnih stopenj udeležencem samoupravnih sporazumov za november in december 1974 na območju občine Šmarje pri Jelšah
1
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih
skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, organiziram v ustreznih asociacijah oziroma v krajevnih skupnostih zagotavljajo sredstva za izvršitev programov samoupravnih interesnih skupnosti od 1. XI do vključno 31. XTI. 1974 po naslednjih prispevnih stopnjah iz bruto osebnega dohodka:
'	>/i
I. Prispevki iz osebnega dohodka
— Republiška skupnost otroškega varstva	1.85
— Temeljna skupnost otroškega varstva	0.45
— Temeljna izobraževalna skupnost	5.76
— Temeljna kulturna skupnost	0.61
— Republiška kulturna skupnost	0.18
— Temeljna telesnokulturna skupnost	0.51
•/«
—	Skupnost zdravstvenega varstva	8,26
—	Skupnost pok. inv. zavarovanja	11,48
—	Občinski davek iz osebnega dohodka	0,20
II. Prispevki iz doho.dka TOZD
—	Republiška izobraževalna skupnost	8,14
(osnova korigirana davčna osnova)
—	Skupnost za zaposlovanje	0,20
(osnova bruto OD)
—	Skupnost zdravstvenega varstva	2,79
(osnova bruto OD)
—	Raziskovalna skupnost	1,80
(osnova korigirana davčna osnova)
—	Skupnost pok. in inv. zavarovanja	0,35—1,35
(osnova poslovni sklad)
2
Korigirane stopnje veljajo za proračun med interesnimi skupnostmi in izplačevalci osebnih dohodkov za mesec november in december 1974. leta.
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. novembra 1974.
St. 010-123/74-2
Šmarje pri Jelšah, dne 27. decem''*^ 1974.
Predsednik
odbora za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o splošni •>	in skupni porabi v letu 1974
v občini Šmarje pri Jelšah
Anica Halužan 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA CELJE
88.
Na podlagi 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) in 175. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Celje (Uradni list SRS,, št. 43/70 in 45/72), skladno z določili republiškega družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 in 6. člena regionalnega samoupravnega sporazuma o uresničevanju programa in o osnovah za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 je skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje na seji dne 27. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o določitvi prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva, razširjene oblike zdravstvenega zavarovanja, prispevka za nesreče pri delu in poklicno bolezen, najnujnejše investicije ter prevzete obveznosti družbenopolitičnih skupnosti
1. člen
V 3. členu sklepa o določitvi prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva, razširjene oblike adrav-stvenega zavarovanja, prispevka za nesreče pri delu in poklicno bolezen, najnujnejše investicija ter pre-
vzete obveznosti družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18/74) se črta besedi: »prvem in«, nato pa nadaljuje dosedanje besedilo tako da se spremenjeno besedilo glasi:
»Prispevki po 2. členu tega sklepa se plačujejo tudi od vseh prejemkov iz delovnega razmerja upokojencev, ki iz takega dela nimajo lastnosti zavarovanca iz pokojninskega zavarovanja (1. točka 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov, Uradni list SRS, št. 3/73).
2.	člen
Zato tudi upokojencem, ki imajo prejemke iz delovnega razmerja, pa iz takega dela nimajo lastnosti zavarovanca iz pokojninskega zavarovnja (1. točka 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov. Uradni list SRS, št. 3/73), ne gredo pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja iz naslova zaposlitve, ampak le v obsegu in na način, kot ostalim upokojencem.
3.	člen
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu -SRS, uporablja pa se pri obračunanih prejemkih izplačanih od 1. januarja 1975 dalje.
St. 022-1/74
Celje, dne 27. decembra 1974.
Skupščina skupnosti
zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje
Predsednik
Franc Ban L r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA LJUBLJANA
89.
Na podlagi 85. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 44-460/70 in 13-307/72) je skupščina skupnosti na seji dne 7. januarja 1975 sprejela
SKLEP
o znesku pogrebnine za zavarovane osebe
1
Znesek pogrebnine za zavarovane' osebe znaša:
din
—	stare do 1 leta	1.090
—	stare nad 1 leto do 14 let	* 1.740
—	stare nad 14 let	2.550
2
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, neha veljati sklep o znesku pogrebnine za zavarovane osebe (Uradni list SRS, št. 5-77/72).
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 190-1/75
Ljubljana, dne 7. januarja 1975.	,
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana Predsednik
dr. Janez Pove L r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NOVA GORICA
90.
Na podlagi 168. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70), 80. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70), statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72), drugega odstavka 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 45/73), odloka Skupščine občine Nova Gorica o odpravi sklada za izgradnjo Splošne bolnice Gorica z dne 24. decembra 1974 ter v zvezi z 58. členom ustave SR Slovenije, je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica na svoji skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev zdravstvenega varstva dne 26. decembra 1974 sprejela
SKLEP
o prevzemu sklada za izgradnjo Splošne bolnice Gorica
1
Skupnost zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica prevzame s 1. I. 1975 od Skupščine občine Nova' Gorica sklad za izgradnjo Splošne bolnice Goriča.
S tem preidejo ustanoviteljske ter druge pravice in obveznosti Skupščine občine Nova Gorica po odloku o ustanovitvi sklada za gradnjo Splošne bolnice Gorica (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 7/70) in statuta sklada na skupnost zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica.
2
Dosedanji upravni odbor sklada v sestavu:
1.	Tine Remškar — predsednik
2.	Jože Eržen — namestnik predsednika
3.	Slavko Rovtar — član
4.	Tomaž Vuga, dipl. inž. arh. — član
5.	Milan Rusija — član . 6. Stane Bajuk — član
7.	- Boris Pavlin — član
8.	Franc Skok — član
9.	Franjo L o j k — član
10.	Alojz Cerkvenik — član
11.	dr. Vasja Klavora — član
12.	dr. Stane Zupančič — član
13.	dr. Ciril Šubic — član
14.	Viktor Makarovič — član 15 dr. Irislav M a r g a n — član
opravlja svoje naloge do konstituiranja sklada po statutu regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica, ki mora. biti konstituiran naikasneie v 3 mesecih po sprejemu statuta regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica; isto velja za statut sklada.
3
' Ta sklep stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se s 1. januarjem 1975.
St. 06-109/74
Nova Gorica, dne 26. decembra 1974.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica
Predsednik
dr. Edmond Kovačič 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA NOVO MESTO 91.
Na podlagi 12. člena Samoupravnega sporazuma o uresničevanju programa in o osnovah za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 (Uradni Hst SRS. št. 23-648/74) ter po 175. in 6. točki prvega odstavka 209. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53-1128/72) v zvezi z 8 točko sa- -moupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto (Uradni list SRS. št. 2-55/74) je skupščina Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovahja Novo mesto na seji dne 13. decembra 1974 sprejela
S K I. E P
o spremembi finančnega načrta Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto za leto 1974
I
V sklepu o finančnem načrtu Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 18-526/74) se spremeni
3.	točka in se glasi:
»Finančni načrt Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja izkazuje:
<tln
—	skupnih dohodkov	222.820.000
— Izločitve:
—	za investicije v zdravstvo republiškega pomena in za prenešene obveznosti
(1. odstavek 2. točka)	7.850.000
—	za sofinanciranje izgradnje Kliničnega centra (2. odstavek
2. točka)	1.520.000
—	za obvezno rezervo	4.457.000
—	čistih dohodkov	208.993.000
—	vseh izdatkov	208.993.000
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1974.
St. 400-47/74-R
Novo mesto, dne 13. decembra 1974.
Skupščina Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto
Predsednik Ciril Jarnovič L r.
V zakonu o zdravstvenem varstvu, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 38-446/74, so bile pri primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato na podlagi 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in tretjega odstavka 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem
POPRAVEK
zakona o zdravstvenem varstvu
1.	V 18. členu se v četrti alinei beseda »dodelitev« pravilno glasi »delitev«.
2.	V drugem odstavku 63. člena se besede »zveze
skupnosti« pravilno glasijo »Zdravstvene skupnosti Slovenije«.	.	,
3.	V 112. členu se besedi »zdravstveno-raziskoval-ne« pravilno glasita »znanstveno-raziskovalne«.
*	4. V peti vrsti prvega odstavka 131. člena se be-
seda »v« pravilno glasi »s«.
5.	V prvem odstavku 179. člena se beseda »začasne« pravilno glasi »začasnih«; namesto besede »prejšnjega« pa se vstavi številka »177.«.
6.	V tretjem odstavku 180. člena se beseda »četrto« pravilno glasi »tretjo«.
Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije
Jože Pacek 1. r.
VSEBINA
Stran
1.	Odredba o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim	boleznim v letu 1975	1
2.	Pravilnik o spremembi pravilnika o poslovnih knjigah
zavezancev davkov iz obrtnih dejavnosti in iz intelektualnih storitev	3
3.	Pravilnik o vodenju poslovnih knjig, blagajne In skla-
diščne evidence v pogodbeni organizaciji združenega dela	3
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
4.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o vzdrževanju javne snage na ureditvenem območju mesta Ljubljane 37
5.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ravnanju
s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del na območju mesta Ljubljane	37
6.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni
deratizaciji na območju mesta Ljubljane	37
#'
7.	Sklep o soglasju k prispevku na zagotovljeno priključ-
no moč toplotne energije Komunalne energetike Ljubljana	38
8.	Sklep o soglasju k najvišji ceni za prevoz potnikov
v mestnem potniškem prometu	38
9.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1974	39
10.	Odlok o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v I. trimesečju 1975	39
11.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi
tarif v mestnem potniškem prometu	(Ljubljana)	40
12.	Odlok o spremembi odloka o sprejetju generalnega
plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za spremembo namembnosti zazidalnega	otoka Sl-3	40
13.	Odlok o spremembi odloka o urbanističnem programu
in odloka 6 dopolriltVi urbanističnega programa mesta Ljubljane — za opredelitev območja	Medvod	40
Stran
nističnega načrta) urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika Brod— Medvode, odsek Brod—Medno	42
16.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o razglasitvi
splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane — za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika Brod—Medvode, odsek Brod— Medno	"	42
17.	Odlok o dopolnitvi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesiti Ljubljane (Glasnik, št. 6/66), odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju Ljubljane (Glasnik,
št. 39/67) in odloka o določitvi območij za katere se * izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39/67) za območje ŠS-11 Stanežiče na površinah, ki se na novo določajo za stanovanjsko gradnjo in posebne namene, — za
gradnjo kanalizacijskega	zbiralnika Brod—Medvode	42
18.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o Zupančičevih
nagradah za posebne dosežke na področju kulture (Ljubljana)	,	43
19.	Sklep o izvolitvi predstojnika organa za kaznovanje
prekrškov v Ljubljani	43
20.	Sklep o izvolitvi sodnikov za prekrške v organu za
kaznovanje prekrškov v	Ljubljani	43^
21.	Sklep o izvolitvi sodnikov občinskega sodišča I Ljubljana	43
22.	Sklep o imenovanju ravnatelja šolskega cehtra za
blagovni promet v* Ljubljani	44
23.	Sklep o razrešitvi ravnatelja Doma srednjih šol v Ljubljani, Gerbičeva 51 a	44
24.	Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Doma
srednjih šol v Ljubljani, Gerbičeva	51	a	44
25.	Sklep o imenovanju predstavnikov družbenopolitične
skupnosti v svete TOZD Slovenskega narodnega* gledališča in v svet zavoda slovenskega narodnega gle-' dališča v Ljubljani	44
26.	Odločba o razdelitvi Tehniške šole za kemijsko, meta-
lurško, rudarsko, lesno in papirno stroko, Ljubljana, Aškerčeva 7, na več delovnih organizacij	45
27.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Celje
(občinskem proračunu) za leto 1974	45
28.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Celje
v prvem trimesečju 1975	46
29.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Celje)	46
30.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku
za uporabo mestnega zemljišča (Celje)	46
31.	Odlok o dopolnitvah odloka o posebni družbeni pomoči
borcem (Celje)	49
32.	Odlok o pooblastitvi izvršnega sveta občinske skup- x
ščine. da predpisuje razpored delovnega časa v občinskih organih (Celje)	49
33.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih., -potreb
občine Cerknica za čas od 1. januarja 1975 do 31. marca 1975	49
34.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Grosuplje za leto 1973	50
35 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1974	51
36.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Grosuplje v I. trimesečju 1975	51
37.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
v občini Lenart v I trimesečju 1975	52
38.	Odredba o maržah v prometu na drobno za določene
prehrambene proizvode (Lenart)	52
14.	Odlok o sprejetju noveliranega urbanističnega načrta Medvod (Ljubljana)	41
39.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1974	53
15.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urba-
40.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Litija za I. trimesečje 1975	53
Stran
Stran
41.	Odlok o ureditvi mestnega potniškega prometa v občini Litija	54
68.	Odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine (Sevnica)	82
42.	Odlok o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za inve-
sticijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Litija)	56
43.	Odlok o priznanjih občine Litija	61
44.	Odlok o prekrških zoper javni red in mir na. območju
občine Litija	61
45.	Odlok o obvezni splošni in občasni deratizaciji v občini
Litija	63
46.	Odlok o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih (Litija)	64
69.	Odlok o občinskih upravnih organih v občini Sevnica 79
70.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja cest na relaciji: Šentjanž —Krmelj—Tržišče in Krmelj—Pijavice, ki je bil 8. 12.
1974 v krajevnih skupnostih Krmelj, Šentjanž in Tržišče (Sevnica)	82
71.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financi-
ranje asfaltiranja cest: Šentjanž—Krmelj—Tržišče z naseljem in Krmelj—Pijavice	(Sevnica)	83
72.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1974	84
73.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Slovenske
Konjice za prvo trimesečje	1975	84
47.	Sklep o pooblastitvi izvršnega sveta občine Litija za
sprejemanje ter podpisovanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov	65
48.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1975	65
49.	Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana šiška za leto 1974	66
50.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Šiška v prvem trimesečju	1975	66
51 Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za gramoznico Stanežiče G 4 (Ljubljana šiška)	67
52.	Odlok o noveliranem zazidalnem načrtu za območje
zazidalnih otokov SP 4 in SP 5 (Ljubljana šiška)	67
53.	Odlok o nadaljnji uporabi pekaterih odlokov Skupščine
mesta Ljubljane (Ljubljana šiška)	68
54.	Odlok o stalnih sredstvih občine Ljubljana šiška za
financiranje dejavnosti občinske konference Sociali* stične zveze delovnega ljudstva Ljubljana šiška	68
74.	Odlok o uporabi sredstev rezervnega sklada občine
Slovenske Konjice	85
75.	Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Rogla
na Pohorju (Slovenske Konjice)	85
76.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbeni
denarni pomoči borcem (Slovenske Konjice)	85
77.	Odlok o pristojbinah za obvezne veterlnarsko-sanitarne
preglede (Slovenske Konjice)	86
78.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pravilnika o raz-
deljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga kot stanodajalec Skupščina občine Slovenske Konjice	86
79.	Odločba o prenehanju zavoda v ustanavljanju »Dom
upokojencev« Slovenske Konjice	87
80.	Odlbk o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur
pri Celju za leto 1974	87
81.	Odlok o začasnem ‘financiranju proračunskih potreb
v občini Šentjur,pri Celju v I. trimesečju 1975	87
55. Sklep o Javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za območje zazidalnega otoka SS 4/1 — Stara cerkev (Ljubljana šiška)	68
56.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Logatec v I. trimesečju 1975	69
57.	Odlok o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj
s področja obrtnega zakona (Logatec)	69
58.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi
samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Logatec	69
59	Odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1974	70
60.	Odlok 'o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb občine Mozirje za L	trimesečje 1975	70
61.	Sklep o pooblastitvi Veterinarske postaje Mozirje za
opravljanje strokovno operativnih nalog veterinarske inšpekcije Skupščine občine	Mozirje	71
62.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu
občine Sevnica za leto 1974	71
63.	Odlok o začasnem financiranju občinskih potreb v I.
trimesečju 1975 (Sevnica)	72
64.	Odlok o določitvi lokalnih cest na območju občine
Sevnica	72
65.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispev-
ku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v občini Sevnica	73
66.	Odlok o priznavalninah v občini Sevnica	74
67.	Odlok o pokopališkem redu	v občini Sevnica	75
82.	Sklep o razrešitvi in imenovanju članov upravnega
odbora sklada za urejanje	mestnega zemljišča	88
83.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine 2alec
za leto 1974	88
84.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Žalec
za I. trimesečje	1975	89
85.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem	prometnem	davku	(Žalec)	89
86.	Odlok o samoprispevku za financiranje izgradnje dolo-
čenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Žalec v obdobju od leta 1975 do 1979	89
SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI’
87.	Sklep o spremembi prispevnih stopenj udeležencem
samoupravnih sporazumov za november in december 1974 na območju občine Šmarje pri Jelšah	90
88.	Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o odločitvi prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva, razširjene oblike zdravstvenega zavarovanja, prispevka za nesreče pri delu in poklicno bolezen, najnujnejše investicije ter prevzete obveznosti družbenopolitičnih
skupnosti (Celje)	91
89.	Sklep o znesku pogrebnine za zavarovane osebe (Ljubljana)	,	91
90.	Sklep o prevzemu sklada za izgradnjo Splošne bolnice
Gorica	92
91.	Sklep o spremembi finančnega navrta začasne skupnosti zdravstvenega varstva In zavarovanja Novo mesto
za leto 1974	92
— Popravek zakona o zdravstvenem varstvu	93
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1975 20U din, inozemstvo 300 din — Reklamacije 'se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava. Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 279'VTl — Telefon direktor, uredništvo, uorava In knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-4032:) — Oproščeno prometnega davkp po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72.