VIETNAM-NASAVEST
Ciril   Zlobec
1
Na prvi, zadnji in četrti strani časopisa
vsak večer okrog devetih v centru  mesta
za naslednje jutro in ves dan spet do devetih
v prvi, drugi, tretji in zadnji  izdaji
z zmerom novimi novicami o zmerom  isti vojni.
z zmerom novimi novicami o zmerom  isti smrti
vsako nro v radiu,
vsak dan, po večerji na TV ekranu
otrokom širnega sveta za lahko noč
486
in hude sanje,
nenadomestljivi predmet
našega vsakdanjega življenja — Aietnam.
Čutili bi se ogoljufane.
če bi te nenadoma zaman iskali
na prvi, zadnji in četrti strani
vsak večer okrog devetih v centru mesta
za naslednje jutro in ves dan spet do večera
vsako uro v radiu.
vsak dan. po večerji, na TV ekranu.
daljni  in tukajšnji.
živi   in   umirajoči Vietnam — naša vest.
Ali samo beseda med besedami?
II Vietnam,
najbolj  ljubljena dežela v sreu dvajsetega veka. Vietnam, dvajseto stoletje s  prestreljenim  srcem. \ irliiam
z dnevi, ki so vse predolgi že za tvoja preutrujena življenja. Vietnam
s soncem, ki  na svoji poti že ne more več prešteti tvojih vsakodnevnih smrti. Daljni Vietnam.
ki nas žalost tvojih nepreštetih smrti že več ne doseže v toplo varnost našega  udobja. Toda tudi Vietnam: nova oznaka časa in prostora. nov   pomen vseh  temeljnih  besed  življenja: Vietnam: vsa prihodnost zdaj in tu, Vietnam: ljubljena dežela s srcem prestreljenega stoletja, trpljenje: Vietnam,
487
mučeništvo: Vietnam,
smrt: Vietnam,
sramota vsega našega stoletja
in upanje njegovo: Vietnam.
Tudi moja sramota
in moje upanje.
III
Nekje daleč, daleč
v deveti deželi naše vesti
krvavi
pokončni, uporni brat
naše včerajšnje podobe.
Nekje blizu, čisto že v nas preži sedmerogla\ i strah, da nas iz devete dežele naše vesti ne pokliče kdaj  težko ranjeni glas: Na pomoč! — če si mi brat.
4HS