ia Objedki   ica prinese dom6v škundro hrniek in jabolk,  ki jih je nabrala po vrteta. Postavi posodo na t\a, potem pa hiti na f so snpo pripovedorat očetu to-le: ,,PomisIite oče, doli pod (5no presedavko pri kozolci leži na  tlčb  vse polno  razjčdko?.    Hruške še fiisto zelene,  objedene ao na pflln do pečke: in objedkov je p6Ino, pfilno. Kdo li tako kvarljivo Tazjeda hruške p Vedite, včeraj sein videla ondii sosedovega Martinka s palico v roci.   Goto^o si je ž njo klatil hruške in jih  potloj  obgrizaval.   Zatožite ga sosedn, da ga kaznnje!"
Tako bescdici sumljiva Minica. A o(e pogledajo ohj&ike, tatere jc Mioica prinesla dotni5v, malo se namnznejo ter gredtf v kol(53iiico, od koder prines6 staro pest od strtega kolesa. Tej pesti zabijejo spodnjo lnknjo, a oa drngem, votlem konei pesti izvrtajo štiri luknjice. Vanje vtaknejo itiri stebriče, in na te stebriče naaadš lesen pokrovec takii, da ga je leliko po-mikati navidol in navzgor. Sredi pesti aaptavijo poSez lesen jezik. na katerem so poprej zaržzali stopnice. Na teh stopnicah se opira prožilo. držefe pokrorec. Vsa nastava je bila podobna 6nej za ptičji Iot pod pehdr.
To past nesii oče na drevo, pod katerim so ležali objždki. Drngo jntro pridejo z Minico, splezajo na drevo ter past pokrito s pokrovcem res6 domdtf. 1'okličejo mafka in potem priTzdignejo v prižo Miaice pokrovec. ?An\ t sivkastej kožuhOTini — glodavi polh plane iz pasti, hoSe uiti, ali joj! niačkn pride pod kremplje.
,,61ej," praTijo oče Minici, ,,to je bil tisti sosedov Martinek. ki jc lmiSke objedal. DiieSa, z oljem namazana hmSka. ki jo vidiš t« na prožilu. privabila je tolstega polha, da je butnil v pest, sprožil uastavo in tako zaprl i% seboj pokrovec. Da sera le videl objždke, tak^j sera vedel, kdo jih dela. Vender ti tega uisem hotel nžž takrat. povedati, da bi te tero bolj prepričal o krivici tvojega dolženja. Verjemi, odslej ne bodfi več oudukaj razjedkov. A Trha tega si zapomni ta oauk: Ne dolži nikogar krivice, dokler nimaš temu pra-vega povoda. Pomisli le na nasledke, ki jib ima tako krivo natoleevanje. Da 6em zatožil Martinka sosedoveinu očetn. moral bi deček po uedolžaem prestati kazen ; vrhu tega bi utegnii razvn^ti 8e prepir med nami in sose-dovimi. Glej, take poslšdice bi imclo krivično obdolženje v malej stvdri, kakšne še le pri kakej Tažnej. Zatorej ti poveni: Vartij se prenaglega ob-dolževanja in zlObnega snmaičenja povsod in vselej I"               Jos. Gradačan