DUNAJSKO PISMO. M ŽIVLJENJE BEGUNCEV NA DUNAJU. — NOVICA O MIROVNIH POGAJANJIH S ČRNOGORO Med razne kraje, kjer so se ustanovili begunci v večjem šte¬ vilu, spada tudi mesto Dunaj. Po¬ sebno iz obmejnih krajev Galici¬ je jih je tu na stotine. Po izbruhu italijanske vojne je došlo tod tu¬ di mnogo ljudi iz našega Primor¬ ja in iz Tirolske. Kakor Poljake in Ukrajince so sprejeli Dunajča¬ ni s sočutjem tudi južne begunce, katerim so posvetili še večjo skrb že iz jeze nad perfidnim Italija¬ nom. A naši begunci so pa tudi veliko bolj hvaležni in dosedaj ni še bilo glede tega nikakih pritožb, kakor so se večkrat dogajale gle¬ de drugih. Nas Slovence bo pa v prvi vrsti zanimalo, koliko je Slo¬ vencev na Dunaju in kako sc jim godi. Kolikor sem mogel poizvedeti potom poizvedovanja pri central¬ nem begunskem odboru, ki pa ra¬ di obsežnosti delokroga in obilo posla, ki ga imajo uradniki, ni prav natančno, posebno tudi ker ne pišejo imena pravilno, sc na¬ haja na Dunaju okoli 60 sloven¬ skih beguncev. Raztrošeni so pa sem pa tja po mestu, tako da ni¬ majo nobenega stika med sabo. Samo nekaterim begunkam iz Brd se je posrečilo, da so sprejete v begunski dvorce (Fliichtlings- heim) X., Quellcnstrasse 135. Tam imajo zastonj stanovanje, ki je prav čedno, čudno je samo, da je v tem begunskem dvorcu tako malo Slovencev. Razen že omenje¬ nih Slovenk iz Brd se ne nahaja nihče. Vse polno pa je Italijanov iz Pulja in potem tudi iz Gorice. Radi tega je razumljivo, da se o- menjene ne počutijo tam preveč domače, a uprava naj zato skrbi, da se ne bo delalo nobenega raz¬ ločka med Slovencem in Italija¬ nom. Kakor že morda znano, obstoje dalje na Dunaju razni pomožui uradi za begunce iz juga, kjer uradniki jako dobro obvladajo samo italijanski jezik. Tu uradi so določeni za vse begunce iz ju¬ ga sploh, torej tudi za one, ki ne bivajo na Dunaju. Taki uradi so: pomožni urfld za begunce iz ju¬ ga, IV., Favoritenstrasse, in pod¬ oddelek deželnega odbora za po¬ moč beguncem, I.,. Uerrengasse 13, Za one begunce pa, ki so sc vsled vojne stalno naselili na Du¬ naju, pa skrbi centralni begunski urad dunajskega mesta, kateremu načeljuje občinski svetnik dr. Rudolf Schwarz-Hiller. Ta urad podeljuje stalno podporo v zno¬ sim 90 vin. na dan in preskrbi ja¬ jc obleko, perilo in obuvala. Po- trebnejšim daje tudi izi’edne pod¬ pore. Ta dnevni znesek 90 vin. do¬ bi vsak begunec, naj si bo iz juga ali s ver a, kateri sc je vsled vojne naselil tu na Dunaju. Pozneje do¬ bi navadno vsak tudi poboljšek ali „Aufbesserung“, kakor se ofi- cijelno imenuje. Ta znaša vsakih 14 dni 4 krone. Torej vsak begu¬ nec dobi mesečno 35 kron. To pod¬ poro pa dobi šele potom prošnje na omenjeni centralni begunski urad dunajskega mesta in ako pride prošnja ugodno rešciut. Pro ti odločbi centralnega urada ni dovoljen noben priziv, sme se pa obnoviti prošnjo. Ako centralni urad dovoli beguncu to podporo, dobi ta takozvano legitimacijo, s katero šele sme iti po podporo. Isto izplačujejo v Pratru, v dvo¬ rani „Rocmersaal“ nekdanjega „Venedig in AVien“. Izplačuje se vsaki dan od 8 . do 13. ure pred¬ poldne in popoldne od 3. do 6 . Uvažujoč nauk, da mora človek biti previden z denarjem, so urad- niki-izplačevalei jako natančni in počasni. Presedeti moraš v tisti dvorani vsaj poldrugo uro, pre¬ den prideš na vrsto. Sicer je to vsled velikega števila beguncev tudi razumljivo. Težko je to pa posebno materam, ki so pustile doma otroke, in imajo silo v za pri¬ ti zopet domov, a drugače ne gre. Dovoljeno pa je, da dvigne ena oseba za več drugih, samo mora prinesti njih legitimacije. Podpo¬ ro dajejo 14dnevno, ne mesečno. Umevno je, da na Dunaju v se¬ danji draginji s tistimi 90 vinarji ni mogoče živeti, zato si poišče vsakdo kak zaslužek, da mora vsaj za silo izhajati. Zaslužek do¬ biti na Dunaju ni težavno, samo nekaj korajže je treba. Tu pri- mankuje namreč delavcev vsake stroke in razne tovarne in druga podjetja so še zadovoljna, če do¬ bijo kakega starega, Omenil sem torej tukaj na krat¬ ko begunsko življenje na Dunaju, ki ni bogve kako izvrstno, a vse¬ eno se eni počutijo bolje kot v raznih drugih begunskih središčih Hotel sem. že > končati pismo, a. naenkrat začujemo na ulici: „Ex- traausgabe“. Navajeni smo sicer na te izdaje, a samo zvečer, a se¬ daj je poldne. Odprem okno in pogledam na ulico. Ljudje se ne¬ navadno derejo k raznašateljem teh extraausgab, ki venomer kri¬ či: „Friedensverhandlungen mit Montenegro!“ Stvar postane tu¬ di meni zanimiva in odidem na ulico ter kupim en izvod. Res, Cr- nagora. je odložila orožje in sto¬ pila v mirovna pogajanja z nami. •••••••••••••••••••••••••••••••••••»••••••••••••••••a J POZOR • : j l DELAVCI V PENNSYLVANI.II! • S S I. januarjem letošnjega leta je stopila v državi Pcnnsyl- • • vania v veljavo postava, ki pomeni v tej deželi velikanske in- • dustrije resničen napredek k zboljšanju soeijalnih razmer med ?• delavstvom. Postava se imenuje — AVorkmen ’s Compensation a Lav, -- ali delavska odškodninska postava, za katero sc je bilo velike, boje, predno je bila sprejeta v sedanji obliki. Slovenci, živeči v Pennsvlvaniji, morajo biti bolj kot drugi interesirani na tej - postavi, ker so povečini zaposleni v nevar¬ nih podjetjih kjer jim preti skogo vsaki dan pogibelj ali trajno poškodovanje. V najvee.em interesu vsakega delavca pa je, da pozna po¬ stavo, katero se je uveljavilo izključno v njegovo korist. Kajti le v tem slučaju ve, do česa je upravičen in le v tem slučaju se more izogniti velikim stroškom, ki nastanejo, ako vzame odvetnika. Uredništvo „Slovenskega Naroda 41 je v polnem uvaževa- nju važnosti te postave za naše delavstvo v Pcims.ylvani.ii pri¬ neslo natančni prevod te postavo ter ta prevod tudi odtisnilo v lično brošure, katero bi sl moral omisliti vsak delavec, zapo¬ slen z kateremkoli podjetju v Pennsvlvaniji. Brošura obsega poleg uvoda sledeče točke navedene n postavi: Podpora, do katere je upravičen delavce v slučaju ponesrečenja; Odškodnina za izgubo posameznih udov; Pravica do odškodnine; Pravica starišev, bratov, sester i t. d.; Pojasnila o pravicah udov in otrok; davljenje poškodbe ali smrtne ponesrečim; Način iz plačevanja podpor ali odškodnine; Zadnje določbe glede podpore ali odškodnine; Opomin dedičem. Cena posamezne brošure je 12 centov, za dvanajst iztisov pa le $ 1 .—. Poštnina je v to svot.o že vračunana. Rojaki v Pennsvlvaniji, naročajte, dokler zaloga ne poide. ..Slovenski Narod“, — 45 Vesey St., — New York, N. Y. : s Kakor zgodba iz daljnjih dni se zdi ta govorica o miru. Mir, čudo- tvorna beseda! Kakor električna moč je prešinile ta. beseda vse du¬ hove. Vse govori le o miru! Res je, da je Črnagora majhna, a vseeno a potem gre že lažje. Tako bo tu¬ di sedaj. Za prvim mirom upamo, da bodo sledili še drugi in tretji in končntrda pride tudi zadnji, ki spremeni popolnoma to grozno klanje v mirno, človeku spodobno j’e dobro. Vsak začetek je težaven, J življenje. PISMO Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA. Mogoče bo koga zanimalo, ako napišem par vrstic, kako smo pre¬ živeli v bližini italijanske fronte Sv. večer. Ni bilo posebnosti. Vse jc kazalo bolj vojno lice tako dre¬ vesce kakor darovi. Vendar spo¬ min je bil, spomin na zlati mirni Opoldne smo poslali pridcljcne- ga ordonanca. naj poišče kje v bli žini primerno 1 drevesce. Čeprav ni blizu smrekovih gozdov, tudi borovje je že precej trpelo vsled vojne, smo bili vendar prepriča¬ ni, da sc naš iznajdljivi in prebri¬ sani Mihel ne vrne prazen, Po’pre- teku par ur vstopi veselega obra¬ za, v roki‘držeč drevesce. Smre¬ kovo, borovo? Ne, Lepo, ravno zrastlo brinjevo drevesce jc bilo. Trnjev čas, trnjevo drevesce! Voj na podoba, pravi simbol. Sedaj pa le urno na delo! Mihel je napravil leseno stojalo, mi na okraske. Iz barvanega papirja smo naredili nekaj raznobarvnih cvetlic ter pritrdili na veje, iz žice držala za svečke. V barvani na¬ zobčani papir smo zavili koščke čokolade in sladkorja, pripravili nekaj biškotov, ter navezali na vejice. Drevesce smo postavili na zaboj sredi sobe. Nad njim je vi¬ sela. od stropa papirnata krogla. Delo jc bilo dovršeno. Ob 8 . uri zvečer smo se zbrali za mizo ob božičnem drevescu. Po¬ častil nas je tudi naš računski častnik, oče šestih nedoletmh otrok. Prižgali smo svečke ter na¬ to nekaj časa sedeli tiho. zamiš¬ ljeno. Vsakemu posamezniku se je poznalo domotožje. Več navzo¬ čih obha ja lepi večer že drugič na bojnem polju. Nihče izmed njih si ni mislil tega pred letom. Za¬ hvalil se je ginjen Onemu, ki mu je obvaroval dragoceno življenje v težkih, hudih bojih tekom leta. Mislil jc na svoje drage domače, ki se enako zbirajo okrog božič¬ nega drevesca. Toda tudi njim se pozna, da pogrešajo nekoga, ki se nahaja daleč tam na bojnem po¬ lju. Pred seboj vidijo temno ne¬ gotovost, ki jih navdaja s stra¬ hom, se li še povrne oče, brat, sin, zdrav in srečen. Nehote jim pri¬ vre vroč, pobožen, proseč vzdih: ..Božje dete- varuj ga!“ Beseda častnika nas je predra¬ mila iz globokih misli. Kje so da¬ rovi ?“ sc je pošalil. Ni jih. Morila so damoči pozabili na nas? Ne! Poštni promet je ogromen. 600 pošiljk je napovedanih. Dobrodo¬ šle kasneje! Ob priprosti boljši vojni večer¬ ji smo kramljali o dogodkih iu pripovedovali svoje doživljaje. Čas je potekal hitro. Bliža se pol¬ noč. Kmalu se začne sv. maša, ki se je nismo smeli udeležiti. Cer¬ kev s stolpom je podrta. Ni je si¬ cer porušila sovražna granata. A bila je za sovražnika dober cilj, ki je moral izginiti radi varnosti vasi in prebivalstva. Sv. maša se vrši v sobi župnišča, kjer je le ma¬ lo prostora. Zato je bil vstop vo¬ jaštvu zabranjen. Polegli smo. V goreči priprošnji do novorojene¬ ga Deteta sem zaspal. Vojaštvo v strelnem jarku ni imelo na Sv. večer mnogo opra¬ vila. Tu in tam se je slišalo p osa mezno streljanje pušk. Topovski grom je bil redek. Lahko rečem, da je bil na Doberdobu skoro po¬ poln mir. Sveti dan so menda sklenili praznovati nezvesti zavezniki po¬ polnoma mirno. Ves dan ni bilo nikakega streljanja. Ali so to sto¬ rili namenoma ali iz spoštovanja- do Svetega dne, ne vem. Vem pa, da so hoteli zvečer oh 11. Liri pre¬ senetiti našo trdno in čuječo fron¬ to. Oglasili so se čez ves Dober¬ dob daleč tja čez Gorico naši to¬ povi. Grmelo in treslo se je, da je bilo joj! Kratko, a uspešno in izdatno. Marsikateri Italijan se je preselil koncem Svetega dne boljšo bodočnost. Drugih posebnih novic tu ni. Razni poročevalci in dopisniki so opisali že vse, kar bi moglo zani¬ mati bralec. ,Smelo lahko trdim, da so pisarn' vsi dopisi zanimivo ter odgovarjajo do cela resnici. Na italijanskem bojišču, dne 28 decembra 1915. DOMOTOŽJE. Bil je svoli večer. V baraki sc 33 zbralo moštvo 'okoli bornega, a dokaj lepega božičnega drevesca. Lučiče so veselo plapolale, vzra- doščena srca so hrepenela koprne- nja, duša je žejna pila sladke spo¬ mine. na davne Prečne čase. Iz oči udaiiih v usod« je sijal žarek ra¬ dosti, veselja, žarek upanja. Sve¬ čanosti) o razpoloženje je vladalo med ubogimi, ki so ostavili doma¬ čo grudo ter se podali nejasni, megleni bodočnosti nasproti. Po dolgem, trudapolnem času so se sešli hoteč skupno praznovati sve¬ ti večer, ki ni enak vsakemu veče¬ ru. Veselili so se kot se niso že dolgo časa, kot se niso radovali že leto težkih dni j. Sveta noč, bla¬ žena noč... Vzraduj se, žalostna duša, saj daijes je rojen On, ki je poslan v tolažbo žalostnim, v rešitev obu¬ panim. In veselili so se vsi, prav vsi v Njegovem imenu. Vdihnil jim jc sladke, upapolne misli in te so zletele tja daleč daleč v daljne domače kraje, med ljubo, drage svojce. Drenovec je mislil na bla¬ ženo domačo zemljo zelene Spod¬ nje Štajerske, Pokorny je premi¬ šljeval o svojih ljubih v daljni Moravi, Gorczany se j c mudil v mislih v svoji rojstni vasi tam ne¬ kje v rodovitni Poljski, Kernove misli so uhajale k svojim dragim v gorati Tirolski. In te misli so bi¬ le nepopisano lepe, neizrečeno blažene, izlile so se v krasno me¬ lodijo : ,,Kjo dom je mojTe¬ lefonist Vencelidcs je zapel'to pe¬ sem. v svojem maternem jeziku v tolefonični aparat in na postajah daleč naokoli so sc duše radovale oh milih koprnečih zvokih : Kdo domov muj, Kde vlasti raa, Tam daleko za horamy... Zasanjali so ubogi sladke sa¬ nje ... „Pozdravljena solnčna domača zemlja! Pozdravljeni domači, po¬ zdravljeni !“ Trume veselja pija¬ nih se vračajo v ljubo zlato do¬ movino, nazaj med svoje drage. Na pragu pred hišo stoji ona z «>- troei 1 er gleda z strahom na mi¬ moidoče. „Pride naš, se vrne?' Da, njen Tone pride!... Oj Vrba srečna, draga vsa domača! Jane¬ zu se potoči solza veselja po use- hlih licih, ko zagleda zopet no dolgem času vas, kjer stoji hiša njegovega očeta. A r rnili so se vsi prav vsi, nobenega ni manjkalo. Izpolnile so se jim srčne želje, edi¬ ne želje, ki so jih gojili ecl čas svojega bivanja, na tuji krvavi zemlji. Glej, zdaj se vračajo do¬ mov, v domovino, v deželo miru. Pozdravljeni! Zvonovi zvone milo melodijo, o vrnitvi, ptičice jo žvr gole, cvetlice jo oznanjajo. Nebo je odprto, božji blagoslov lije i:a vračajoče se trume plačilo za pre¬ slano trpljenje. Izginili so oblaki teme, tuge, žalosti, solncc sije v vsem svojem zlatu in blišču... Bilo blisk nagel.upanje je celo, Zbežale so 1 e sanje kratkočasne Ki le temnejši noč stori, ko vgasue A r eliko nesreče bo nakopala voj¬ ska človeštvu. Kakor pa ima sko¬ ro vsaka navidez še tako slaba stvar več ali manj dobrih lastno¬ sti oziroma dobrih posledic tako tudi vojska ne bo brez teli ostala. Kar preje ni zmogla prepričeval¬ na, svarilna beseda dobrega rodo¬ ljuba, učitelja, kar ni zmogla ce¬ lo, lepa proseča materina beseda, glej ,to je zdaj storila vojska. Raz vozljala je gordijski vozel — re¬ šila je vprašanje, kako ohraniti ljudstvu zvestobo in ljubezen do rodno grude. To je pač precej smela trditev, a težko bi se našel človek, ki ne bi bil prepričan o njeni resničnosti. Ni potreba, da bi govoril osebno z vojakom, ki ima doma ženo in kup revne dece, z mladeničem, ki se je poslovil od staršev, bratov VL-sester, iz njego¬ vega pisma spoznaš, da se mu toži po domu, da si želi po vrnitvi med domače, da vse njegove misli iz¬ virajo iz ljubezni ene, iz ljubezni Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. WP' - ‘Tml'misiji. ko«»= bolezm,sla« tan ./ “ 'mbost, moška onemoglost, seme no . ^kapavica, mven 1 teško ce, nalezljive in dm Re *tok, niehumc m M « mi spo |„o-unmmnh organih, moške ze, ;ff n ‘nvatno doma in z majhnimi stroški. vspešno z raa. vsneŠnom zdravljenju drugih zapeka, zlata v o našem vspešnem zdravljenju drugih POVC dnosti želodca in jeter, žolčmea, zapeka, 2 l 4tl bolezni, kakor «0 nerednos^e nc lcgkofie . . . _ žila, revmatizem, katar, nadima - ali trpite . 1 olo.lnc v križu, bolečine v zgibih, K ] a . 1 izmed sloAočib simptomov- n - j 0 hrano, bljuvanje, žnlf no na hatorom >zmcJ -> ob jutrih, črni l.olohart Si/enost, nervoznost in družbe, nemarnost, bojazen in H rč„ a po vf< „i „je na *vete m podatke,: svežosti, da so zopet možje. Zal „ ^ ženska, posebno jm tisti, ki se name. katere bi moral znati vsak moHM 1 ^ vzro];0 sv njega trpljenja in kako hi * = ravnjo ženiti. Iz nje 1“ J ' ]- n U/ico. kažipot k zdravju, in okoristit«'' vaše teškočo obvladale. Citajic Pošljite ta kupon še danes. . 00 "» 208 N. 5th Are.* CbicsSo, 111. nn. j. ROSSELL PRICE C * zdravniško knjižico popolaonia Cenjeni doktorji:— Pošljite mi m* J zastonj in poštnine prosto. Ime. Štev. in ulica ali Box No. ** ..... Država ,.....- (UlO . . . ....r- v- *... - : : • do doma. Med ljudstvo, so trosili krivi preroki ljulkino seme, zape¬ ljali so ga na kriva pota, na po¬ ta brezdomovinstva, ki jc strup za ljudsko dušo. Koliko truda, po¬ žrtvovalnosti stanc prave prija¬ telje naroda, da zacelijo tako rak- rano v telesu ljudstva. Žalibog, da se jim premnogokrat ves nji¬ hov trud, njihovo podjetje popol¬ noma izjalovi. Prišla je vojski. S svojo kruto, neizprosno roko je iztrgala drage od ljubili svojcev izpod domačega krova ter jili vr¬ gla v vrtinec borečega se življe¬ nja. Kdor ni izprevidel preje, je moral izprevideti zdaj, da je naj dražje, kar si more človek misliti, vendarle domača streha. Začutil je v srcu žalost, v duši hrepene¬ nje po vrnitvi na dom — postal je domotožen. Domotožje gotovo ni slabosl žlo veka, pač pa je najsvetejši, naj- čistojši izraz duše hrepeneče po pravi sreči, zlata nit, ki nas veže v mislih z domom. Naravna pro- paliea mora biti oni, ki v zapušče¬ nosti v tujini ne začuti tega poja¬ va duše, katerega vest .je nespre¬ jemljiva za opomine sedanjega časa. Nazaj k ljubezni domačije! To naj bo naše geslo, vodilna mi¬ sel našega življenja! A'sn dela ni¬ ša naj bodo posvečena domu, nje¬ govemu napredku in blagostanju! Poslušajmo glas časa! Kaj je dom? Ni res, tisti košček zemlje, kjer sl zagledal luč sveta, kjer si preživel srečne dni svoje mladosti. Gore, ki so jih zrle sre¬ čne oči, polja, po katerih so te no¬ sile mladostne nožiče,- nebo, ki te je obsevalo nedolžno stA’arieo, kaj ne, to je tvoj dom?! Dolinica, po kateri so sc razlegale nedolžne, ljubke pesmice, kajžica tvojega očeta sredi dolinice in vrtovi, ki jo obdajajo, da je tvo dom. A' dolinici prijetni je ljubi moj Nikoli od njega podal se ne bom.. Prav imaš, da ljubiš svoj dom, dom Mesto saj je le eden. tvoj na širnem sve¬ tu. Revež bi bil, če ga ne bi imel, zato ljubi ga kot biser svojega živ ljenja. Tu je začetek tvojega žu¬ ljenja, tu si dobil prve vtise, ki še¬ ne izbrišejo nikdar iz tvoje duše. Smrt jili more izbrisali, sicer no¬ bena sila nn svetu. Življenje je razburkano morje, ki nas meče od pečine do skal in o, od čeri do čeri, iz ene nevarnosti v drugo. Koliko jih utone, pogine v neizmernih vodah, za kolikimi izgubljenimi sinovi žaluje tužna domovina! Blagor mu, kdor na j¬ de pot iz vrtincev življenja nazaj v naročje ljube domačije. Tu ne div,ja’jo viharji, tu ne pljuskajo valovi, tu ni nevarnih vrtincev, ki nam groze v svetu s pogubo. Žalibog, da premnogi spoznajo razloček med domovino in tujino, med srečo, zadovoljstvom in ne¬ srečo šele v nesreči, v tujini, ko jc premnogokrat že prepozno. Iz¬ gubljeni sinovi! Odtujeni domo¬ vini ste se zavedli, da ste prišli ne iz dežja pod kap, o ne, zavedli ste se, da ste prišli s čistega, jasnega v blato in meglo. Prepozno spo¬ znanje ! ,,Da bi vsaj še enkrat videl sre¬ čne Rovte, kjer mi bivajo ubogi stariši, ljubi bratje, drage sestre! Kje so moji prijatelji, s katerimi sem se tolikokrat veselil v vcss'i družbi! Skoro vsi so šli k voja¬ kom, Mnogo jih jc že na bojnem polju, nekaj jih je žalibog padlo. Log ve, če se bodo sploh še kdaj vrnili oni davni zlati časi. ko še nismo niti sanjah, kaj je vojska. Aleš, veš, če bi sc reklo: „Abg >- blaseiT‘, to se pravi, da bi bilo zdaj te nesrečne vojske konce, jaz ne vem, kaj bi storil od veselja. Sicer je res, da se prav malo bo¬ jim gledati sovražnika iz obličja v obličje in da prav rad vse sto¬ rim, kar zahteva dolžnost, a ver¬ jemi mi, vseeno bi šel raje domov med divji grom. *Ic res, kar so ai tolikokrat pravili ljuba mati; '.Povsod lepo, doma najlepše". Tako nekako večkrat modruje Ji nez s Klan in njegov najboljši to¬ variš Aleš iz Razora ga prav ra¬ do posluša. Kar velja za posameznika, to velja za celo človeštvo. Kje dom je moj? Da, ljudstvo, narodi, kje je vaš dom, kje je vaša domovi¬ na? Kje biva vaše blagostanje, vaš napredek, \ie je vaša sreča? Kje je ljubljena dežela, kjer sije večno svobodno solnee, kjer izvi- rajo studenci življenja, praveza veselja ? Sprava jc vaš rešitelj, ni/ir jc vaša domovine, h Žive naj vsi narodi, * Ki hrepene dočakat' dan, Da. koder solnee hodi, Prepir iz sveta bo pregnan: Da rojak Prost bo vsak Ne vrag, le sosed bo mejak! ELEKTRIČNA VOJNA BODOČNOSTI. < V pogovoru s so t rudnikom „Echo de ParisV je izjavil Marco¬ ni, da bodo bodoči vojni na raz¬ polago še druge iznajdbe, ki bodo prekašalo najdrznejšo predstave We 11 so ve in .Inles Vernove. Dana¬ šnji „uspehi“ ne pomenjnjo ni¬ česar v primeri s presenečenji, ki j A L I Š E N E • da bi morali kupovati svoj o • In v Amer • mah & Osgood mirno vasico. Klanc kot v boj škili žrelih. jili je elektrika pridržala tehnič¬ nemu obratu bodoče vojske. Pr f d seboj vidim, jiravi Marconi, boji¬ šča brez topov, brez pušk, brez bomb. Ni dvoma, da bo vojna ka¬ kor hitro se nam posreči iznajti električni stroj z zadostno močjo, da potom električnih učinkov '2 velike daljave užgemo municijsk 1 snovi, popolnoma izpremenila vse svoje bist vo. Oklopne križarke M visokem morju, municijske z al °’ ge bodo na en mali eksplodirale začenši pri srapnelih v topo * 4 VESTE? rili' je Miti le eno tako mSto tabli 10°™°!!,?.,' naibol i še bla e° najmanjši denar’ sgood v Pittsburgh, Pa. Z1Mma Prodajalna pijač na debelo - Bre- 1 rečitajte pazno sledeči cenik: 4 L stari, beli ali rdeči li &. O rženi whiskcy, gal. $1.75 i! .. .. .. ’’ ” $2.00 $2. no li' " •• xxx .. -. „ „ »3.0« Pristni fini TV.rkr.ly, zn srnlnnn r,0 do 45 'o■»..i::::fcTž?Hh k i.r rJ ‘. poj za pravico . ? , rD . Ja ° . Burska vojska . « ', rp r ! nc E ysen . ."sega Huronskega, glavar! Car in tesar Cesar Jožef II. Cvetina Borograjska Darinka . Darovana . EvstaHija .. Fabijola . Izdajavec I. zvezek H. zvezek . III. zvezek . Kraljičin nečak . Kratke zgodbe .......... Korejska brata . Ljubite svoje sovražnike . Ljubljanske slike Maksimilijan I. . Malo življenje $—.1t $ L- « • $—.60 • $—.85 • $—.25 ■ $—.75 • $—.25 • $—.25 • $—.50 v • $—.50 ■ $—.25 . $—.40 • $—.65 ■ $—.25 ■ $—.35 ■ $—.30 • $—.50 ■ $—.85 • $—.20 ■ $—.25 • $—.25 . $—.25 ■ $—.25 • $—.85 • $—.45 • $—.25 . $_.or . $—.75 • $—.95 . $—.50 $—.25 Nastopila je tista noč, ki se je tako vesele srca vernih ljudi pod domačim krovom. Pozabljeno je ta dan vse gorje in‘nadloge in se sečini od nas dobro videl, počiva danes zavit v meglo, Lani je bilo v njem na ta dan: še življenje. V hišicah so gorele svečice na božič- srea napajajo z mehkoto, blaže-i nih drevesih,-zvonovi so ganljivo res, kar so ni *jnba mati; >ma najlepše", rat modruje ,T) :ov najboljši to- >n» ga prav ra- "isameznika, to ■stvo. Kje dom narodi, kje )•• vaša domovi- blagostanje, ih- ilnčakat' dan, er >ml ure hodi, 1 • tu, pregnan: |,- soboti bo me.jnk' CTRICNA VOJNA lODOČNOSTI. EOž ::::: fcSKSKSS Sirr« .$—.45Romarica . . .$—.25 Roparsko življenje ’;;;;. .$—-35® prestola na morišče .$—. 20 Stanley v Afriki. . .$ .40 Strelec .. ” izaujavcv. . ijj_ 4 (j Stezosledec . Iz dnevnika malenoga poredneža $_,95 Stoletna Pratika Jaromil . .... $—, 20 ^ re ?! n ‘ katekizem . Juan Miseria . ^Šaljivi Jaka. Juri Baron Vega .._25 _ ^' m .°^ e '* Pilemon . Kaj se je Makarju sanjalo.$— 140 m' tr,l ? k . i . .' Kar Bog stori vse prav . $— 50 v ”?.*?*. , tar . Kako sem se jaz likal (J. Alešovec) ' Venček 6 * rt M*"".« "I baron Tegetthof $_' 25 *—.90Vrtomirov prstan . «_oc ••• $—.90V srca globini . ^ ... $—,35Zadnja kmečka vojska . s uio ,.. $—.35 obl j u ba . $ t 25 .. $—.35 ziatok t>pi. $_; 40 ... $—. 3 C z ' atar jevo zlato (Hist. povest) . $ 1.10 .$ 1.30 ? n amenje štirih-Darovana .$ 1 . 1 ( .$—.25 ?alost in veselje .; $_ ^5 .$—.70 Življenje trnjeva pot .. . " $_ 45 Maron, deček iz Libanoma . $—.30 Poštarina je vračunana, z naročilo:- Maršal grof Radecki .$—.25 i e treba poslati tudi dotično svoto. Mlada mornarja : . $_ 35 __ _ Mladi samotar . 5 — 2 0 ~ '- SfSSlJ*™ j:::::::::::::: ts 81 *™" in Na divjem zapadu . $_ . 60 ^® »Slovenski Narod 11 , najbolj- Na krivih potih . $—.50 si slovenski list, v Ameriki! SAMO ZA NAŠE N A R 0 0 N I KE FONOGRAF brez roga, najmoder- *?<>» «-»-- . nejši zadnji model, velik T 6 vl(ix 8 pal¬ cev, izdelan iz na.jbo- . Ijcga lesa, uku- sno pol iti ran s fi¬ no ponikl.janimi ko- vinaslimi tleli. Igra vse Columbia in Vic- tor ploščo Daje čist in močen glas, km lo¬ ri se lahko po poljub¬ ni hitrosti uravnava. Navija sc lahko med sviranjem. Znano nam je, da naš narod rad posluša lopo glasbo. Da pa ne pide v kremplje raznim sleparijam, kolere so so v zadnjem času /vi n/ihavLjanjn Injitmrafov dogajale, mn s lom mulimo priliko, da si lahko brezskrbno’nabavi dobe* glasbeni stroj. Pogoj je sledeč: Vsak naš naročnik, kateri ponovi svojo naroč nino, »Ti nam pošlje novega celoletnega naročnika v znesku *L— in priloži še za fonograf $ 10 .—, prejel ga bo z obratna pošto, /a fonograf jamčimo. Komur bi ne ugajal, naj ga vrne na nase stroške, in povrnili rini bomo plačanih jdf). . Za dobavo teh fonografov, katerih vsak je vreden nnjmlnnj $25. _ in ga izpod to cene ne morete nikjer kupiti, smo sklenili po¬ godbo z dotično izdelovalnico fonografov in je gori imenovana cena izključno samo za naše naročnike tako nizka. Imenik plošč s slovenskim napevi nahaja so malo nižje. Kdor Želi preživeti vesele unčo ob poslušanju krasne godbe in domače pesmi v dolgih jesenskih in zimskih \uiin, n-M po¬ te nad vso ugodne prilika nostjo. Sveta noč doma in — prt nas. Kaka razlika. Ne sliši se mi- lodoneei glas zvona, le kak glas topa- ki nosi smrt tudi na sveti v očer, se prireži skozi deževno, težko noč. Začuje se pok puške vabili in orgije so pole ,..Sveta noč, blažena noč 11 .' Danes, po enem lotu ga objema smrtni sen. Miše so razdrapane, strehe udrte. Le zidovje še stoji po koncu nootita ja no in kljubuje vmes. Sicer mir tudi pri nas. Blaž- še nadalje sovragu. Sicer vso mn ja čuvstVa so "morda napolnila tn-ivo. Njegovi prebivalci pa tuguje di srca našega sovražnika, zato I jo na današnji dan daleč v tuji miruje. Morda ga teži zavest, da ! ni. Njih misli morda romajo na nam je s svojo verolomnostjo -:dom, na uničeni dom. — krivoprisežnostjo oskrunil ta j Ždimo v luknji. Rosne kaplj sveti. dan. j padajo in cedi se skozi streho i Sveta noč, že druga na bojnem j moči v našo „,sobo“. Boren dom polju. Lani v Galiciji. Bili smo!— in na tak dan! Njegov v betic tedaj pobiti. Lačni, razdrapani : n i bernskem hlevu je bil morda bolj utrujeni do smrti smo se pomikali I ši. Tako je na ti planoti naše pr. proti madjarski meji. Šli smo sko- j bivališče, naš dom m morda, celo zi gozd. Smreke sc, nas spominja-1 kmalu, naš grob- v skalo izklesan le na božično drevo v domovini, j kakor je bil njegov, ki mu ga je A na smrekah niso viseli zlati ore- podaril Arimatojec. Brez božične bi in sladkorčki, le primrzli sneg j ga drevesa bomo zopet. Bač ne je visel tu in tam z zelenih vej. 1 Tovariš je ravnokar.dobil s pošt ža nami so pa igrali ruski topovi i omot, v katerem je malo drevesci mrtvaško melodijo. Naša srca .,o! dober pedenj visoko. Vendar n- bila strta in obup je polnil naša! kaj, ki nas spominja na dom. n- srca. Takrat so bila srca mehka : i | prijazno sobo, kjer gori peč in ■ dostopna blažjim čustvom. Sedaj * kotu smrekovo drevo, obloženo je eno leto za nami. In kdor je različnimi stvarmi in nobroj sve preživel celo leto na bojnih polja-) čil gori na njem. nah, temu izgine vsa mehkota iz prs, sreč prevleče kamenit oklep, ci zapira pot žarkom sentimental¬ nosti. Vojna podivjuje! Takrat si pač nismo predstav¬ ili, da nas. še drugi sveti večer zaloti na ognjenih tleli. Evo teh težkih dni danes zopet za nami. Lines je bil dolgočasen deževen dan in nastopila jo enaka noč. Do¬ berdob, ki sc je sicer v jasni mo- vatskega, naš Boroevič je prišel, da vidi, čestita in se divi svojim Dalmatincem. S ponosom zmagovalca-voditelja stopa pred svoje lirvatske juna¬ ke. Videti je kakor mladenič -, i e- kel■ bi: v junaštvu svojih sokolov se je pomladil. Izpod čela mu si¬ jejo lepe, bistre,.velike oči; v njih čitaš energijo, vero in ljubezen do vladarja m- domovine. Razu¬ meš, samoposebi se ti vsiljuje za¬ vest. da je on v tej svetovni kata¬ strofi naj večji iti najboljši protl- stavitelj vsikdar zvestega našega naroda predevzvišenim Prestolo m. Samo da ga ugledaš, se ti sam i, i sebi izvije vzklik: Kakor bn tako bodo vsi! on, loxol m i m\\ -ti : -'V I w ' W |toh-expelleI|' ni f a*ei»spMO!, ; Vrl Ii!49%AI COHOI -J '' f L RICHTER t Co š':j č zlati e nekdaj. Tukaj temno in mrtvo. !, svetilna raketa prodre od časa d časa temo. začuje se rezek pok pn ško moža na straži in zopet niolk. in tema, kakor preje. To so po navija celo noč. In tako jo minul ta sveti dan. Vasovalci sveto un¬ či — spomini so so razpršili. Spo¬ znali so, da pri nas ni gostoljubne¬ ga mesta zanje. V SORICI IMAJO MIRNO KRI, Uprav a. SLOVENSKE PESMI: SLOVENSKA KMEČKA GODBA, • •••* „ 00 inl 'j4> i iVr .0 ‘ 10 « 4 . 0 » S ^ ! »o A>#o oRt m no l n ? fhi c(l a? 0 ' j S i i * y R G H. p A* »•••• ••• I V- I i 4 i i * f * i % % I i 4 (i % k I t 'I z vris* Igra 10-lnch 75c. (Canada $1.00). K C0H7 Pastirska, Mazurka. Maškera, Polka. P G058 Domžalski, Valček. Marzolin. Tl C050 Mazurka Ljubica. Kmečki tramplan. P G060 Planinski, Valček. Ribenška, Polka. ŽANE IZ LJUBLJANE. 10-lnch 75c. (Canada $1.00). 15 C0C2 Mastne pripovedke. 1. Mastne pripovedke, 2. K 1626 Nov štajerski ples. Štajerska polka L 1627 Štajerski kmetski ples kanjem, I. del Štajerski-kmetski Dles kanjem, 2 . del. 15 1628 Kmečka 1 det lendler. Kmečka 2 del leiidler. 15 1629 Koračnica grenadirjev netvyorška vojaška godba. Zaročna mazurka. KVARTET PEVCEV ..GLASBENE MATICE* 1 , LJUBLJANA. 10-lnch 75c. (Canada $1.00). K C063 Domače veselje (narodna). Fantovski nabor (narodna). 15 6661 O ja, zmiraj vesel, vesel (nar.l a) Bog je vstvaril zemljico, (narodna). . b) Tam za goro škrjanoki pojo, (narodna). 15 6065 Na planincali, narodna.^ Krogospev: a) En hribček; h) Kranjski fantje. 15 6066 Šopek narodnih, t. Šopek narodnih, 2. 15 6067 Dva nesrečna Italijana, naro. Oj ta soldaški boben, narodna. 15 6068 Soča voda je šumela. Po polju že rožce cvetejo. n.u- K 6126 Ne bom se možila. Slovenska kmečka godba. Ljubljana. Glihenga na semnju. Komi« prizor. Kvartet slovenski i pevcev. •1 J137 Sijaj, sijaj solnčece. K'- 11 1 slovenskih pevcev. Ponočni nozdrav. Storch- Lu- dovik Bajde, z spremljeva- niem glasovirja, Ljubljana. ( VORK z ORKESTROM. 12 -lnch $1-55- (Canada $1.50.) E 5064 Mornar Nezvesta, Bodi zdrava N rSM,H. - C^). F JS?Z i Ki- (Volarič). °u " e mi me kaži. ( - Cvati, Cvati 1 * 1S7 ' K “š ic rvmmr. /. glasevirjem O zakaj si se mi vdala. <*’> q premijovanjem orkestra E 1871 Oj rožmarin, oj rožmarin. (VOlal milo se glasite. (Jenko) . 18 I , S r*S n .d všUli". oKo. Nedve^- E 1 x 1-5 rM, ( vilbar.) Gospodični Kati Kodre v Yrli- |»oi,ju piše njena prijateljica Ueh- eita. iz Gorico : Draga Kati! Naj Ti opišem ne¬ koliko o granati ki je padla v naš vrt. Bilo je 2. decembra ob 5. uri! popoldne, ravno mračilo se je, sca la sem pri oknu v kuhinji, kur' prigrmi in prižvižga; odletim proč od okna, ki je šlo v hipu na tisoče kosov. (Zdaj kuham brez okna, imam vedno lepo zračno, ni mi ga treba več odpirati.) Le¬ lini k vratom, zdelo se mi je, da se hiša podira; moje sobe vrati so se savna odprla, ključavnica .;<> odletela in vse je šlo narobe. Go¬ spod je mislil, da som že mrtva, Iver mo je klical pa se nisem mo- gl a odzvati, trenotno sem zgubila las. moč in zavest. Potem smo sc začeli skupaj zbirati. Ko smo vi¬ deli, da smo še živi, začnemo misli i i. kako je z gospodom monsg. Ko avčič, ali še živi? Njegove služki¬ nje so bile ena pri meni, druga slučajno v kleti, torej sam gospod v drugem nadstropju. Hitro zbe- rem vse moči in grem prosit voja¬ ke. naj grejo gledat, kar so takoj naredili. On je pa ostal čisto hla¬ den in prav mirno vprašal voja¬ ke. kaj da je? Potem pridejo vsi iz drugega nadstropja k nam ka- >. ki je prereza! lialli, tisti l-i ga medve naredile. Uvala Ružiči. K*»* K1 Tk R, lJž a p N ' D A D N' L k*- P - R ° Z "SUMI«' GIBABDI. 10 -lncl, 75«. S ’ M >' E ' m s$s»zszr E 1S27 Kohn na „ (z godbo). Cirkus „zv aw *| E 1828 Naše k ab " C ^' je ; e poezija tvoj j presern , Kje j Jerala „frajtar“ postal Oj ga časa- Ka Na m°,lka K Tchnei D ova. 10-lnch 65c. (CanadaSS). ^ r ' 121 K : k . # hid:vuwi-« k i h - , m poJ E GOSPA M EZZO -SOP P_A_N; , nOV A. kor, da je pri nas bolj varno, pa najbolj je naše stanovanje priza¬ deto. Čakamo vsi zbrani kedaj b.> še kaj, ali nič ni bilo več tisti ve¬ čer. Gospod Lah je prizanesel! Dne f>. decembra se -nas je zopet spomnil. Okoiu pol 11. ponoči, ko smo že sladlo spali, prižvižga en šrapnel in razpoči se na ulici rav¬ no pod oknom gospodove spalne sobe, ou kos prileti na njegovo po¬ steljo, smo ga Bogu, gospoda 'iti ranilo nič. Zdaj som pa vstala ob (5. uri ker so za¬ čele padati bolj gosto granato, po ni nobena več zadela. Dne in. di- eembra opoldne so postregli v se¬ menišču z njimi: ena jo padla ra¬ vno na stolp, kjer je plapolala za¬ stava Bdečega križa“, druga Ibi¬ zo stolpa, dve na hišo, 25 v bliži¬ ni. .Mi smo pri glavnih vratih ven gledali, bili smo vsi besni, da n? prizanesejo niti ubogim ranjen¬ cem. Tako znajo naši „zavezniki’‘ Še nekaj, bvtvj gardolin je celo ti¬ sto noč na oknu med deli šip pre¬ bil, prav ghtoVO sem mislila, da je poginil, pa je prav korajžno pre¬ stal, zdaj ga še-le čislamo, ščinkc- vee se je pa dan popre]) „obesil“, da ni vžil več toliko strahu. GENERAL BOROEVIČ MED DALMATINCI, Profesor Lovri* - poroča v „Na- šem Jedinstvu“ : 4. januarja. To je dan blažene- ga zadovoljstva in slave za sinove jnnapke Dalmacije. Danes je v priznanju nesmrtnega nam vodi¬ telja zažarelo: celo bitje Dalmatin¬ ca v silnem ponosu, ki izvira j ž nočuvenega junaštva. Da ; silili lev Karpatov m orel hladno Soče, on — dika in ponos prejasnegu Prestola, on — slava naroda hr- ■.i...iiiimi.»»m?.»ii)iHmnnnn/-ifii ii|il((«*»*n»>iniim.Hm.*n*. . ,, nal Bolka hitra. E 1609 Držimo skup J k| hram . Sezidal sem si E 1630 P° lka . na T -?;° ca Narodni napev. Tiček m Ticiea- * Veseljaška PoJk a - gv o Je Natočimo v cas ££2%. f"-)- S •»tfSSSi***;.**'* - - E 1631 E 1632 NAZNANILO. Vsem cenjenim rojakom v Greater Nev Torku in oko¬ lici je Že ^tovo znano, kot, je bilo opetovano že nazna¬ njeno na 'tem mestu, da ifiredi Slov podporno društvo Oref štev 90 -J S. K. J. v Nev Torku plesno veselico in sicer v soboto dne 26. februarja 1916 v Schiitzen Hall štev 12 St. Mark’s Plače, N. T. Ker je cisti dobiček name¬ njen'le slovenskim ranjencem V stari domovini, upamo m smo docela prepričani, da se bodo cenjeni rojak, m rojak,- nje te prireditve zagotovo vdeležili v kar najolnlnejsem številu, za kar se zahvaljujemo že vnaprej. VŠPOR K D. Prosta zabava; šaljiva pošta in žrebanje lepe podobe ..Blejsko jezero 1 -, katero je »podaril rojak gosp. -Takob Vstopnina ni določena in sprejemalo se bode le proste prispevke pri vstopu. Sviral bode znani orkester Albert I* nelis. Za mnogobrojno udeležbo najiiljudncje vabi Odbor. Slavni vodja je najprej pozdra¬ vil z lovorom ovenčane častnih* dalmatinskega polka št...... ..Pri šel sem, da vidim, da čestitam, da se divini junaškim, neeuve.nim delom, ki jih je izvršil polk tu oh Soči, vrhu onih na Balkanu. Hva¬ la vam, gospodo moja, v prvi vr¬ sti junakom oolka št.... Kadar¬ koli je sovražnik napadel dalma tinske polke ali v obče moje Dal matinee. sen, mogel vselej pokoj no spati, bil sem prepričan, da h , dete z znanim junaštvom sovraž¬ nika popolnoma potolkli, -laz sem vsako in poedino vaše j,,našlo, delo javil Njegovemu Veličan¬ stvu. Naj se /godi karkoli, goto sem, da se boste Uidi v naprej ju¬ naško borili kakor doslej". Nato .je v maternem jeziku na¬ govoril moštvo, naše sokole: .Dra¬ gi vojaki, sokoli moji! Prišel sem. da vas pozdravim, vas slavno de- co junaškega polka št.... Kj*.-, - koli stoji Dalmatinec, sem gotov, da tam sovražnik ne bo prodrl vr¬ te. Preko Dalmatinca niti san, vrag ne pride. Vi sto v vsakem času veličastno vršili svojo dol¬ žnost, preliva.;,.č svojo plemeni 1 -) kri za cesarja m domovino. Po¬ kazali ste Habjanom, kaj so Dal¬ matinci. Vaša junaška dela niso znana samo po celi monarhiji, marveč ves svM pozna junake ob Soči, med katerimi ste vi v prvi vrsti. Hvala vsem. ker je vsak iz¬ med vas junak! Gotov sem, da bo ste sovražniku zopet pokazali, ko¬ ko Dalmatinnec junaško prelivi kri za svojega cesarja in domo¬ vino. Vi ste Hrvati, pa tudi mene je rodila hrvntska mati. livarn vam še enkrat! Živeli, moji soko¬ li!" Nato so bratska hrvntska gr’a urnebesno zaorila Živio! Njegove mu Veličanstvu cesarju in kralju ter nesmrtnemu vodju. Potem i a stopi pvod N.j. prevzvišenost pro¬ slavljeni major Turudija ter m pokorilo prosi za nadaljnja pove¬ lja. Nj. prevzvišenost general P>< roevič mu zakliče brvatsko: ..Ži¬ vio Turudija!" Tisti, ki mu bije v srcih brvatsko srce, kakor našim junakom, je mogel občutiti čar, milino, pomen in moč tega po¬ zdrava. Sedaj 'so čete ob zvokih korač¬ nice: ...lunak sam iz Like 1 dcfili- rale pred našo dilco in ponosom. Ko smo njim na čelu ugledali na¬ šega Turudijo, so mimo naših du¬ šnih oči hitela vsa njegova .ju,ri¬ ška dela —; bili smo do solz. ga¬ njeni. Naši sokoli so stopali juna¬ ško isprseni. Iz oči jim jo sijal po¬ nos, na ustnicah drhtel smehljaj zadovoljstva, kakor bi vsak svoje¬ mu Boroeviču hotel reči: ..II u va¬ tni. il’ u boj: dušorn, — tijoloui svak .je tvoj! Krv i život sve za Gara, sve za Dom!" Na razstanku nam je rekel Nj. prevzvišenost: svojih skrbeh, ki jih imam kot vodja, mi je da¬ našnji dan praznik 11 . Nato je dru- gipot /. daljšim nagovorom poča¬ stil tudi mojo malenkost in za¬ ključil: „Veseli me in posebna čast mi .je, da sem Vas mogel tu¬ di osebno spoznati". Ne, slava, vodja, ako si se udostojil, da tudi v meni počasi iš svoje- Dalmatine*:, Ti tudi jaz. kakor Vsak, gromka kličem v imenu vseh sinov obale sinjega nam morja: „Mi se pono¬ sno ponašamo, nam je preveliki čast, da imamo Tebe za vodjo!' NOČ V BLATU IN MOČVIRJU. i |ii I I DR. RICHTERJKV P Al N EXPELLER ZOPER REVMATIZEM, NEV- RALGIJO, OTRPNELOST SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬ PER INFLUENCO, GLA¬ VO IN ZOBOBOL. Pravi lok se dobiva v zavitku, kot ga slika predstavlja. Od¬ klonile ga, ako na zavitku ne najdete varnostne znam¬ ke „S i d r o“. Po 25 in 50 centov v lekar¬ nah ali pa naročite naravnost od F. AD. RICHTER & CG. 74—80 Washingion St., N E W Y O R K, N. Y. voz nazaj na široko cesto, konje je bil stari dobro nakrmil. Nat < lezejo vsi trije na voz in takoj le¬ dno z.aspe — France brez kap Forznarič brez bluze, voznik brez krme in s prebito črepinjo. Ko . c o zjutraj France prebudi, se najp;- vo ne more domisliti, kaj in kje je. Potem vidi, da se nahajajo zo¬ pet v cestnem jarku, nedaleč od prvega ležišča. Tedaj se oddaleč prikaže na k i liju lrajtar Toni in si* na vse gr..> smeje. Pričel jih je iskat zjutraj .ob lepotn dnevu in jim prinesel steklenico ruma. To je Forznavi- ča tako razveselilo, da je zavri¬ skal. čeprav je imel polna usta bia ta. Ko so se malo okrepčali, so si pomagali naprej in srečno dospe¬ li do svojega oddelka. Tu so jih stvom in France m Forznarič siu žela obilo pohvale, ker sla celo voz pripeljala s seboj. SREDSTVO PROTI — SMRČANJU. Razrdečena megla se vlači skozi borove gozde in po močvirnih travnikih. Po cestah se vali ne¬ znansko blato, da plavajo veliki kosi lesa po njem. Vse je zalito čez in čez in gorje človeku, kadar' je na takem potu. Tu in tam se na¬ hajajo strašne volčje jame, napol¬ njeno z redkim blatom; uboga vprežna žival se z vozom vred po¬ greza vanje in se z naporom vseli sil, tresoča se po vsem telesu, sku¬ ša izkopati iz. njih. Najhujše je pa ponoči. Tema, kakor bi bil pftd zemljo, a naprej moraš, brez Inči. Seve, čevlji morajo biti dobro pri¬ vezani, drugače bi ostali v blatu. Neko noč začetkom decembra. Polovica oddelka je imela služVo celo noč, zjutraj na je moštvo le¬ glo k počitku. Že so ljudje misli¬ li. da‘bodo'ppali kakor kralj Mat¬ jaž, pa so se zlomkov o varali. Ko¬ maj si zamižal, že privpije lrajtar Toni: „Auf, Abmarsch! 11 Kakor bi te z vodo polil. Vos nevoljen si; že dva dni nisi spal, sedaj ti pa zopet ne privošči#) počitka. K > pa pravi Toni:.,,Tu so... 11 , si bil takoj pokonci, povezal prtljago prijmno, kadar ti na po in odrinit na cesto. , vanju «h kje. koli moti nočni po- Noč se je približala. Temno ;.> *•*<* smr « an -I® sopotnika, tovnri- hilo. da si videl komaj par kora-j ša - Nekl Tržač ‘ an P ci P oro5a v » ll kov predse. Tiho so se pomika Ti m m m g mr.uimngommtaffniti ff n il T ]f|Tifl'i amiUll l l C g 6fahllillUtluiulllltllil)i]IUUI11l Lavrinov France pošilja po šest najstrnesečnem bivanju na sever¬ nem bojišču prisrčne pozdrav vsem znancem in prijateljem. Prve dni minolega decembra ji bilo v zasedenem ozemlju tako: Padal je mrzel dež, ne močno, a •gost, kakor bi ga skozi sito sej. kolone, mali konjiči so plaskohdi po redki cestni brluzgi. Vso je bi¬ lo že trudno, a do cilja še daleč. Lavrinov France ,ie imel vrlin i :■- ga to smolo, da jc zgubil stekleni¬ co s črno kavo. Daši ta pijača ri bila bogvekako dobra — tisto noč mu je bilo toliko zanjo, da jo je šol cel kilometer daleč nazaj iskat in jo tudi ros našel. Naenkrat jo pritolče po cesti zaostali Forznarič, doma tam ne¬ kje od Vipave. Pripoveduje, da so je zgubil, da je žejen in bogve kaj še vse. ..No", mu pravi Lavri¬ nov Franc, ,,pa potegniva te čr¬ ne, potem, jo bova pa .vlekla na¬ prej. dokler bova mogla 11 . In zopet sta imela smolo. Zašla sta v neko kotlino, iz katere ni bi¬ lo najti izhoda. Forznarič je obup no tarnal in klica! na pomoč, da je bilo joj. No, pa bi kaj takega res nikomur ue privoščil. Brodila st i nekaj časa po močvirju sem in tja „Devetsto petelinov, to nama je pa prav zaeoprano!" zarenta* i "orznarie. France so zasmeje m glas. Tedaj zasliši ta od nekje ne¬ ki glas — vr — vr. Obrneta se y listo smer, iščeta. Kar pridrvi eden zaostalih voznikov konji so se mu bili splašili — in se s pol¬ nim vozom zvrne v jarek. ..Ta . * pa lepa 11 , pravi France, ,.koliki pa nas pride še skupaj tu-le?" Druzega ni kazalo, nego voz z- vleči na pot in si pomagali na¬ prej. Pa kam. ko se nič ne vi li. Lačni so bili vsi in /mučeni, na¬ prej ni mogoče. Odločili so se, *'- ma, ko začne po durih razbijali neki dragonec s tako silo. da - : mu morali odpreti. Imel je 1 , 011,1 in rad bi se bil kam vlegel. kei - j * bil zdelan kakor oni trije. Privo¬ ščili so mu počitek, a Lavrinov**- ga Franceta je pa le prijela neka jeza. Vstane in zvleče kvišku lu- di ona dva, da gredo skupaj po Neki Cittadino di Triestc 11 kot izkuše¬ no sredstvo, da prekineš smrčača, to-le: Pokaj z ustnicami na način, kakor bi poganjal konja v tek. Smrčeči se bo takoj obrnil na drugo stran in tako vsaj za nekaj časa prekinil smrčanje. Vsakemu so znane posledice starega prehlada, katere pa je kljub temu mogoče odstraniti, če se pravočasno uporabi izvrsten L- nimeut. Zelo potrebno zdravilo v svaki lekarni je na vsak način li- njment. Že mnogo let se uporab¬ lja „Pain Espeller* 1 dr. Richter¬ ja in to z. velikim uspehom. V Ameriki ga je mogoče dobiti > - vsaki lekarni steklenica po 25 centov. Treba je le paziti, da s* dobi pravi lok s pravim zavaro¬ vanim znakom sidra. (Ad • VES PREROJEN, Bolesti v ledjih so minule in sedaj je težji za 5 funtov- 7jO\o nam jo dratfo, da dobivamo vsaki dan toliko priznnvalnih pisem od naših ozdravljeni ih bolnikov, kajti to samo znaoi, da jo Bolgarski Krvni Čaj v resnici tako izvrstno sredstvo proti raznim bolestim želodca, jeter, ledvic, čreves mehurja, proti glavobolu, revmatizmu, prehladu, slabemu teku, neprebavnosti. žaprtju, pokvarjeni krvi, slabosti i. t. d. kot pravimo to mi v svojih oglasih, - pravi H. TT. von Schliok, izdelovatelj slovitega Bolgar¬ skega K rvnega' Ca ja. ki je v stalni zve¬ zi tisoči bolnikov. L. Laslosv, IS Bovrman St.. Kintrs- ton. Pa. piše o tem Čudotvornem na¬ ravnem zdravilu: / radostjo vam morem reči, da ni¬ sem ,šo nikdar našel boljšega zdravila kut je Bolgarski Krvni Pa j. Jaz som hil bolan devet mesecev, poskusil sem vsakovrstne zdravnike in zdravila, a niti ono mi bilo lako koristno kot na« Bulvarski Krvni Čaj. Vaši izvrstni iz¬ najdbi so moram zahvaliti, kajti odkar uporabljam Bolgarski Krvni Čaj. sem kot prerojen, moje bolečine v ledjih so izginile in sedaj sem težji za 5 funtov. Dohiti je lahko en velik zavoj, ki traja skozi r> mesecev, za 1 dolar na ka¬ terikoli naslov. Maivel Products Company 4 MARVEL BLDG. PITTSBURGH, PA. »BLOVEjNSKI NAR.OD",. 21 februarja 191$; (SLOVENIC PEC P L E.) Established 1906. Puhlished ©very Tliursda.5 Inf*. lart, ^<'c'y ;i \ <; h: ('»NMA. IM J. the Slovenic j»eoi»l0 in the Canadfj* 6nte ed as /natter at Iho leresrf of JUarch New Vork Post Office under 3. 3 879- po P c s- ali Bank Mor ti Dtsnni na: ey Orderju. ali pa »SLOVENS lOth YEAR. :i n; 45 V esej St. N e w Y o r k, N. Y. n Ml 0V Thursday, Febrnary 24. 1916. IC SO - No 3. kravato, a pozneje je bil „prenobel“ za to, ne da bi se s tem op^jel kakega- drugega političnega evangelija. Bil je vse prej kot politik in, raditega si tudi ni mogel naprtiti politič¬ nih nasprolstev. \ ? e. drag; Sakser, ta pes nikamor tace ne moli Boj proti Snksnrju v Amerik* je boj za princip, ne za neznatne osebno- P0ZORISGE . KAVKAZ U, su. lo ie IL tj 2 si >\or D, rodno jasnilo" je prinesel „G!as Naroda" opravičilo, ki je slično pranju zamorca, a se 'e uvedlo proti n;emu kazensko po-. vi. da je bilo vojno sodišče v Avstriji popolno- ormirano. Mi pa vemo, da je bilo popolnoma Pori nekako r Sakser iz stopanje ske lige"- Sakser f. ma napačno informirano kajti vsak, ki se je vdelezil velesrbskega kongresa Phicapi, je bil eo ipso proti sedanjemu ustroju avstro-ogrske monarhije ter vključno tudi proti javno pro¬ glašen; nevtralnosti Združenih držav- To ie dejstvo katerega se ue da zanikati. V tern smislu sc ;e glasila tudi obsodba in se je izrekla 2 apimš ! je skozi njega denar* On za svom osebo jamči, da bodo pošiljatve, poslane -kozi mega, v resnici dospele v roke naslovnika. On pa ni¬ kakor ne more obenem jamčiti za druge b8nke, — resnične banke in ne agenture — ki dobijo od njega denar, da ga pe¬ ljejo v roke onim, katerim je namenjen. Te banke se nahajajo v glavnem v Evropi ter imajo v Ameriki svoje podružnice in agenture. Za varnost in sigur¬ nost teh bank pa Sakser nikakor ne more jamčiti, ker bi s svojim denarjem nikakor ne bil v stan pokriti eventualne primanjkljaj. Tak? e stvar in nič drugačna. Je pa tudi nadaijno vpra¬ šanje. na katero mora Sakser javnosti odgovoriti, To je to, zakaj ni Sak er obvesti! slovenske javnosti o tem tako važ¬ nem koraku, vded katerega je izgubil značaj samostojnega pošiljalca ter pade! na stopnjo pod-podagenta teh i onih bank? Če ie bil prepričan, da se Slovenci v Ameriki ne bedo zmenil: za njegovo obsodbo v Avstriji, da ne bodo dah nič za to, da je postni nodagent drugih bank, zakaj ni prišel ta¬ krat z barvo na dan ter obvestil o tem javnost? To je glavno vprašanje na katero mora Sakser odgovoriti. Ker pa ne more imeti v Avstriji nobenega premoženja, se tudi ne more v svojem imenu potegniti za tega ah onega, ki bi eventhelno kaj izgubil vsled propada te ah one banke, katere podagent je sedaj Sakser. To „Pojasnilo" je torej obelodanil Sakser, predno se je še izvedelo o njegovi obsodbi. To predčasno opravičeva¬ nje je zelo značilno, ker kaže, kako dobro se je zavedal Sakser učinka, katerega bo imela ta vest na slovensko jav¬ nost. Po metodi starega lisjaka je hotel ta učinek vnaprej ublažiti ter izjavil, da je prepričan o tem, da se ga bo v neka¬ terih listih radi te zadeve napadlo ter slednjo izrabilo proti njemu. Višek abotnosti pa je razkramal ,,Glas Naroda" v svoji zadnji sobotni šcevilki, kjer nadaljuje svojo polemiko pod zaglavjem ,.Koncem ledna". V prvem duševnem utrinku se glasi, da je obsooiia Av¬ strija Sakser ja radi političnih homatij Ah vedo pri Sakserju, kaj se pravi homalija? Nemški bi se nekako reklo ,Wirwavr‘ in to je bil tudi namen teh ljudi, ki so hoteli napraviti iz Sak- serjeve akcije nekaj nedolžnega. V drugem članku se uporablja denuncijanstvo nekega reveža, ki je popolnoma postavljen na led, ker se ga je spo- Konečno pa pravi Sakser zelo preračunjeno na razpo- 'oženje naroda, da bo Avstrija klicala po končani vojni vse hudi domov, če so bili s Sakser jem ah proti njemu. Kaj bo avstrijska vlada storila, ni nikomur znano, najmanj pa Sak- 'erju. Da se bo imelo pazne oči na rovarje od zunaj, je go¬ tovo in vsled tega naj bodi vsak previden ter uravna svoje postopanje po svojem lastnem sklepu. Iz nerodnega opravičevanja Sakserja pa je razvidno, da mu je pričela pohajati sapa in da se ga zadelo v živo. BANKA KOT ZAŠČITNO DENARJA, Vsakdo mora imeti pri sebi nekoliko gotovine; vsakdanje živ- i jenske potrebščine potrebujejo pač gotovega denarja. Koliko de¬ narja moramo nositi pri sebi, To je vprašanje. Pravilno, ne več ka¬ kor ga je treba od dne do dne. Kajti človek, ki nosi s, seboj velike svote denarja, je ne le v nevarnosti, da denar izgubi ali' da mu je ukraden, marveč zagrešuje s tem trojno krivico: nasproti samemu sebi, banki in javnosti. Nasproti samemu sebi, ker prevzema s tem na-se riziko izgube in se istočasno odreka obrestim, ki bi jih mu banka izplačevala za vloženi depozit; nasproti banki, ker isto pri- krnjšuje za denarno zalogo, ki bi jo banka znala plodonosno izrabiti; nasproti javnosti s tem, da isti odteguje del denarne zaloge, naha- joce se v cirkulaciji, in ga spravi pri sebi stran od prometa ter tako povzroča javnemu kreditu, ki je temelj vsega modernega gospodar¬ nega življenja, veliko škodo, katera se pa končno prej ali slej mo¬ ra tudi na njeni maščevati. Kjer ni bank, mora vsakdo skrbeti sam za varnost svojega de¬ narja. Da ga obvaruje, ga skriva. Denar, ki je za to ustvarjen, da kroži, postaja, skrit zaklad, ki, vsaj dokler ni dvignjen, ne prinaša nikomur nobene koristi in je za to brez vrednosti. Toda vsako skri¬ vališče ima veliko hibo: to namreč, da se jo lahko odkrije. Če bi iie bilo bank, vrnili bi se k barbarstvu; pohlepnost po sosednem zakla¬ du bi naganjala siloviteže k tatvini, roparstvu in ubojstvu, miro¬ ljubne k zavisti, liezaupnosti in človekomržhji. Ali, hvala Bogu, imamo banke, Ako pride k banki nekdo, ki ima več denarja, kakor mu ga je treba za vsakdanje potrebe, mu tanka reče: »Shraniti in obvarovati Vaš denar, to je naša stvar. Kaj¬ ti mi imamo sigurne podzemeljske shrambe, alarmne aparate prod vlomilcem in straže. Mi plačujemo mnogo denarja, da ščitimo denar, ki je pri nas. Mi že vemo kako — saj so banke za to tukaj' ‘. Gotovo ste že slišali o neštetih slučajih, ko ko ljudje svoj denar izgubili, ker niso zaupali bankam in so sami prevzeli shrambo svo¬ jega denarja. Enega so tatovi olajšali, drugi je izgubil denar sam ne ve kje, tretjemu so bankovci zgoreli itd: Ali še enega sovražnika našega denarja treba jemati v ozir: to smo.mi sami. Pride-li skušnja¬ va čez nas, pa imamo veliko denarja pri sebi, bo denar kmalu šel v krtovo deželo. Če se pa naš denar nahaja v banki, se bomo vendarle parkrat premislili, predno ga dvignemo, in ne postanemo žrtve vsa¬ ke skušnjave. Vsakemu svoje: Vsak pri svojem poslu. In baučin posel je ta, 'iia shrani denar in da ga ščiti. To je njena prva in poglavitna nalo¬ ga. Seveda, banka ne drži vse denar, ki ga dobiva, pri sebi v goto¬ vini; — saj to bi bilo brezmiselno in ne bi prinašalo nobene koristi. Ali ona drži pri sebi zadostno gotovino, kakijšno potrebuje za svo^e sakdanje potrebe, ostalo posojujc proti • gotovim garancijam. Tu znalo v njegovi pravi luči. Sakser se poslužuje znanega \a- un ate drugo veliko nalogo bani«,: podelitev kiedita; iz tega ona u- v i i T v • i , 'pa dobiček za-se in za svoje depozitorje. cela: Namen posvečuje sredstva. Nadalje pravi Sakser v nadaljnem članku, da se druži ljubljanski »Slovenec" s sleparji, ker je Sakserjev poklicni nasprotnik, la je zelo dobra. Sakser je nosil nekoč rdecoiv stanu, da Vam je v vsaki stvari koristna. Kajti banka mora biti Ali to si zapomnite: Pravo mesto za Vaš denar je v banki; saj za to so banko tu.' Kot svojo banko izberite si banko, ki Vam vsled svoje denarne sile in svojega dobrega imena vzbuja posebno spoštovanje in ki jo Slika nam kaže okolico Erzeruma ter način ruskega vo- ievanja, ki je privedel do zavzetja te trdnjave. * šice kažejo smeri iz katerih so Rusi napredovali. _ obenem prijatelj in svetovalec. Vsaka banka je stvor jena za post mo vrsto občinstva. Za to ni treba hiteti kar k prvi banki, ki jo lma pri roki. Čemu pa imamo pošto. . Pred vsemi bankami je brez drugega priporočljiva našim J oja- kom Prva Druga Narodna Baiik a v Pittsburghu. _ L ZA RDE ČI KRIŽ V LJU BLJANI. Osrednji odbor »Rdečega križa v Ljubljani" sestoji iz nasled¬ njih članov: Predsednik: PETER PETEK, 308 — iS. — 6th St. New-York City. Tajnik: JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City. Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn N. Y. Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E. - lOth St. New-York City. Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Newark N. J. Nadzorniki: JOHN JURKAS, star., 640 Warren St. Brooklyn, N. Y. ALOIS HENIGMAN, 331 — E. - 24th St. New-York City. JOHN PETERKA, 124 First Ave., New-York City. Krajevna nabirališča, odbore in zaupnike »Rdečega križa v Ljub¬ ljani" prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseh zadevah, tičo- čih se »Rdečega križa v Ljubljani", na gori imenovanega tajnika: Mr. JOS. PAVLIC, 341 — E. — 9th St. New-York City, nabrane pris¬ pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr. JOHN JURKAS, ml., 640 iVarren St. Brooklyn. N. Y. predno to pismo dobite, uo že do. kuj drugače? morda že mir. Bog daj! . , jv koncu iskren pozdiav vsem reloškim župljanom in vsem, ki L,\ darujejo, v blmgi namen. 8t u . ter« povrne dobri Bog. Na Pretoki, dne 17. decembra Jos. Bambič, župnik, „noč nTddnaju". Med številnimi dobrodelnimi prireditvami, katere se je vpri Zo . rilo v korist vsled vojne trpečim v Evropi, ni kila še nobena posve- cena posebnemu namenu, da se prinese pomoč ol rokom vojne. ' Teinu velikodušnemu namčnu ko služila prireditev, katero pri. ,. et u Mrs. Pauline Hamilton p 0 j imenom »A niglit in Vieuna" j u pod geslom : »Otroci so nevtralni', ___ Ta akcija stoji pod nadzor- st vom avstro-ogrskega odbora, obstoječega iz odličnih Avstrij. cev iti Ogrov kot so naprimer gre. lica Berchtold,', soproga bivšega avstro-ogrskega ministra za zuna. nje zadeve, profesor baron Eisels- berg, grofica llcdcrvarv ter šte¬ vilni drugi. Številne odlične ose- l) C v Združenih državah so obljij. bile svojo pomoč in vodstvo se na- baja v rokah Mrs. Hamilton, ki bo brez dvoma zagotovila »Dunaj¬ skemu večeru", podpirana od ko- rnitoja, kar liujvečji družabni uspeli. Ker je dobiček prireditve na mo njen najbolj nedolžnim na vojni, — majhnim vojnim detetom. — .je pričakovati, da bo vzbudila pri- reditev v bolj kot običajni meri radodarnost miših sodeželanov in da se bodo vsi združili, da zagoto¬ vijo prireditvi popolen uspeli. Prireditev se vrši dne 6. marša ob 9. uri zvečer v veliki plesni dvorani hotela \Valdorf-Astoria, Bilcte za ceno treh dolarjev je do¬ biti pri avstro-ogrskem general- nem konzulatu ali pri Mrs. Pauli¬ ne Krueger-IIumilton, 29 "V. 33, Lesti. Ai stro-ogrski ameriški po¬ možni komitej za vojno deci. DOPIS. Butte, Mont. — Skoraj vsaki dan čitam dopise iz različnih slo¬ venskih naselbin, toda Slovenci v Butte se le kaj redkokedaj ogla¬ šajo. Ne vem, kaj je temu vzrok ’ Mogoče smo imeli prehudo zimo kot je ni bilo že dolgo Zet v Butte Na bogatem hribu stoječe me¬ sto je skoro polno rudnikov, ki obratujejo vsaki dan, izvzemši ne¬ delje. Plačo so nam tudi zboljšali od novega leta za 25 centov, tako da dobiva sedaj vsak delavce, Li je zaposlen v rudniku, po $4.25 na dan. Delo se dobi težko ter skoro lahko rečem, da jc toliko ljudi brez dela kot jih je zaposlenih: V mestu Butte je velika sloven¬ ska naselbina, ki jina tudi več pod pomili društev, ki pripadajo k različnim Je d not a ni. Posebno dru¬ štvo »Zlata medalja, pripadajoče k S. S. J., če ravno ni šc staro, prav dobro napreduje. Večkrat se oglašajo dopisniki iz raznih su¬ hih krajev ter se pritožujejo' da jim manjka jfečmenovca. V Butte pajje v tem oziru vse drugač" DrfastVa prirejajo večkrat veseli¬ ce, na katerih igra slovenska god¬ ba, po imenu East Butte Band Pa tudi Boulevard kluba ne smem izpustiti. Priredili bomo četrto ve¬ selico dne 27. februarja v znani dvorani Boulevard Club Hall j., čisti dobiček se bo spravilo v dru¬ štveno blagajno. Da ne bodo' čitatelji mislili d , se slišijo iz Butte same vesele’ no vice, moram tudi sporočiti žalo-' m dogodek, ki sc je pripetil nro -1 kratkim. Dne 34. februarja plič-v lo je goreti v P C iinsylvam a Hi-m m požar je zahteval tudi več člo¬ veških žrtev. Trudili so se na „° načine rešiti delavce iz rudnika t plin jc bil tci-ko močan, da .so mo¬ rali umreti tudi oni, ki so sli de¬ lavcem na pomoč. Slovenci so sc rešili vsi, raz ven Leo \ idmar ja, ki so je trudil, da bi rešil svojeua tovariša, a velikemu ognju se ni¬ sta mogla zaustavljati ter sta o Pa umrla v veliki globočini. Drugih posebnih novic nimam sporočiti. Ko'se delavske razmere izboljšajo, bom že sporočil Pavel Majerle. ŽUPNIKA 12 mgvine, Župnik Josip Bambič iz PrHu- i e ’.'T 1 1 ) ! ,Slal Joe Simčiču v Piti.,, nirgh 1 a., sledeče pismo : nroiefr amei : ik:msko Pismo sem j - J 1 lavno cez dva meseca. Il n - la zanj Me v'«i; n . 1 , v J , ^seh, da se zanmnpe llaso ma] ° cerkvico ter ji hoče- e pomoči odpomoči. Seveda povečanje ecrkvice če ■ POPLAVA NA BA¬ VARSKEM. m Mm Amsterdam, Holandsko, 21. feV -— Iz Turinškc, različnih drugih poroča o veliki!) kurjih. Nekateri man, varskem so pop pod vodo. G la soi uilo veliko števi dosti živine je pi Pri "VVuerzburj ma ustavilo sni situaciji lice mesta stopila čez sosedne- km P Ma »avarske tori; lov Nemčije si oplavah ter vi¬ hra ji na Ba¬ noma stavljeni poročil je uto- ■ otrok in tudi inilo v valovili, se j c popolno- rodstvo in o rc- i poroča iz oko¬ va .M a as j: n poplavili Ro jc S Ce f“t Uti ’ kcr t0 »tani de! S* 111 tisočev, posebno p,.... T l v0 30 Vsc dvakrat do t-i kmt dražje. Nabrani za pr mene. '™ ;'ožje- Nabvaej Jenu, "'P' Lene 1 * “ 0l) ‘“ C V a m tu tri nole - Pečatom, da Vo lažje okoli aj bei ’ete ondi 0 Vo ; Ka J objektivnih, — n; pravi — ] ist tov ; »malo. 111 ’• Imate govore n.i delajo. V-sa Srbijiro d ° bl ° že zavzeta in p/J. :- " nova , f e Žore. Italijan j S’ 1 ^ Ci- bl1 od začetka. Dozda i •’ vj< ‘ r ^ znano da sta padla k >msne,nu Slovenec poveljnik ca < - —- Kakor s ročalo, je 5 t Jce »Warasdi„er“ u podmorski čoln sadko ujela. Teu slal Varaždinski rišem enako! njo brzojavk prečastiiih v mornarice in svoje imei niki in moštvo Varaždinskeg 1 pešpolka št. 16. da sc sporoče lira- ' ,,- i posadki Ni. V. ladie ..WaW* diner" n jil stitke. \ edr »Varaždin- voj čas po- -. m. I. N. V. ladja uiii.-ila francoski ..Fresnel" in po¬ ni povodom j? p 0- i polk št. 16 tova- liske ladje naslod- Navdušeni vsled uspehov naše slavne u ponosni na junaštva ke sestre, prosijo čast¬ ni nai ■ j. V. ladje ve občudovalnc čc- s polno paro naprej obsovraz’ v bodoče strnit kot aresmič. X 0 fovci ovo z e od dor » Pa to in drzni ruš 'temu sovragu tudi m trepet. Polkovnik Budiner". Mornariško poveljstvo je. odpt- volilo: ..Polni veselja nad Vašo navdušeno izjavo, Vam pošiljaj. 0 častniki in moštvo naše mornari- ee najprisrčuejšo zahvalo i« oi) ' en<‘m naj iskrenejša voščila za u 3 ' tlaljno sijajno bodočnost časti i 3 uspehov prebogatega hrabrega varaždinskega polka. Mornari^ 0 poveljstvo". I oveljnik „Varaždinca". vvtni kapitan Adolf Potočnik- J c Poslal javko: ..Bi vznesenimi Čestitkami P° s ' ... «vo.i° iu posadke Nj. V. ^ ” arazdin er “ p r i sl ^ 110 zalt'^ sestrskemu polku. . ln ,u Tuka. pr ' - u poroemk- sip ničarja i'> v ', i&d m*: e dni .)>• Sl a v, ' n »nllldm ; V sl P° n-riin- * gotovi mL ' or° z '!‘ prag 01 1,1 xna ,n g t petra fl ^cištenčni z k r '. , ie l* l>ll a' 1 Rdečega 1 belica »a V 3(0 u-žavnent" »iu kome sl^J-u l*ovž Umrli so v U posestnik« ^ ini !>eti»a» Al°J Zi 'l Sl ,ša. jlate vz 1 , L Ivan 0*»«*, —— /J ubog«- ‘ 1 , sebnica. ff irth, hr-i vrt Fran Kristi 56 ki- - AJ‘ železnice vrat. pjebveiss, hmn _ pavun K ra Belič, sin J deseti ]et . Marii jeva vdova, > Lig, prokumt in hišni pose-- hael Trigelj. č hiralec, 49 h’ rejenec, 1 leto Umrljivost ta 1915. je v I civilnih oseb i nišniei 320, n njih, odnosu jih, hiralnica 812. Izmed «1« jih je blo 63 tujcev. Izui' ' umrlih 320 domačinov h jenccv je M!, ni bolnici. 62 devetindvajst V osmi čil meščeni s ]. dr- Pavel Ko aa I- drž. gj Germ na Mestu, Antoj Kinger, dr. ) ar - Andrej rca| ki v l,j u tajniška st y a v Post. t-iska jionioč iavcl Boršti Požar v u v tovarni za T op u začelo itor ii za I« j T' !*‘ii ' ai ’ n i, iu ( sek »a O go Pazariia ,,r a f ? I 11 uduši L kron. 'p tW *J‘ POŽ01- w Pad el i,» SČll stavec Padel Fr le r ki VŠi «o.le,u kovi tiku i- ■ Sr-tan k ’ >.K ra skegj 1 Urf 891 svotj , (1 ahu a t°UZ ^ Alfo, ^ a Plei,j c gaee po navadi ,Ua s Poročiii° lV!, U1 Tl" no bfubrim Varaždinceffl v v °jskinem času ! JUe liste prizadevajoč p° su ,, Njegove čudovite slavne zgl®®’ 1 Po 500o •Wačo k s U t>or a ‘ ®a o*- Andrej Puschnig na državni rea ^i v Ljubljani. Pisarniška oflcianta pri glava stvu v Postojni sta postala pisar¬ ja pomočnika Franc Vilhar ri " av el Borštuar. Požar v usnjarni. — 5 . jan. jo ^ tovarni za usnje Freuncl v Mari- oru z očelo goreti, in sicer v pro- °ru za loj. Prvi so zapazili ogenj , *i ujetniki, ki so zaposleni v in takoj začeli metati po- e ua ogenj. Nato jc prihitela ozania hramba, ki je ogenj omc- jla in udušila. Škoda znaša 30 ti- v®. on - To je bil tekom let žo Hi požar v tej tovarni aael je na italijanskem boji- : daveč Alojzij Šuler. Istotam . Padel Fra;,,, Peršak iz Šal inče, gojenec salezijancev na Ra- 'iiiku, k; j ( , p 0Zlie j e vstopil v los tan kartuzijancev v Plctcr- “o Kranjskem. 5 l rot * uradniku dež. gospodar- ^ SVe ta Alfonzu Hribarju .; ^“uatinski dež. odbor vložil lož- f 0 ’t Poneverjcnja, ker je Al- 5 qqq Hribar samovoljno dvignil 'Plač , n bot Predujem za svojo p 0 ^edaj jc njegova soproga tožb'" ala * a t 0 *B' ih dež. odbor .; h e ,° umaknil. Kje se nahaja po- Ea ,^ 011z IL-ibav, se ne ve. lasi ^ ea i cno premoženje. — Ob- q r ? v zaplenila vse premoženje g' H Liankinija iz Starograda Gi H 2a domovino. — V Celov¬ iti/,.' bobl *uuici umrl domobra- v , ; alentin Kocijančič iz S asi v Bohinju, star 30 let. priznanje je bilo Iz lib , T"' 1,111 Kocijančič iz Srcd- jZho r .__ »s Z |° °d poveljstva 16. armado a rač, podčastniku 22. pp C 0u Ra,u ° v ' tj,];' /'ueiiovani je bil odlikovan tj 0 hrabrostno sveli- Se nahaja že od začetka ter 'Ujue Ua bojnem polju. vojne v , . - sc odlikoval v h H U u: ' Krm ’ drugod V Jtgovl tovariši mu ohranijo ve cen spomin! - Slovesni pokop padlega junaka se je vršil na Sv Stefana dan popoldne; sprevod f TOcU1 župnik svctolucijski na lamo pokopališče pri Sv. Mavru lu, v zemlji slovenski počivaj zdaj, hrvatski junak! Dober boi si bojeval, tek dokončal' General Boroevič se zahvaljuje obmejnim Slovencem. — Občin sko predstojništvo pri Sv. Križu l.od Mariborom je dobilo od'gene¬ rala Boroeviča sledečo zahvalo: „ jd odlikujoče me imenovanje častnim občanom slavne občine iz rekam svojo srčno zahvalo. To od¬ likovanje smatram za proslavo rnojih vojakov, ki sc borijo ob So z neprimerljivo hrabrostjo, i.n ired katerimi stoje tudi sinovi slavne občine, ki me navdajajo s ponosom. Z odličnim spoštova¬ njem bilježim udarii Boroevič, g r.cral pehote 1. v. Vojna pošta 30 dne 13. prosinca 1916," Vojskovodja Boroevič častni občan obmejne občine. — Občin¬ ski odbor občine Selnica ob Muri je v svoji seji dne 16. .jan. imeno¬ val generala Boroeviča za svoje¬ ga častnega občana. Kardinal Skrbensky izvoljen za olomuškega nadškofa. — „* korespondenca" poroča iz Olo¬ muca 18. jan.: Danes dopoldne je bil s postulacijo izvoljen za olo muškega nadškofa kardinal Lev baron Skrbenskv. V Prago pride krnski škof grof Huvn. Izpremembe v vodstvu vojnega arhiva. — Ravnatelj vojnega ar¬ hiva, general pehote Emil Woi- novich, je odstopil. Njegovo me sto prevzame generalni major Maksimilijan vitez pl. Ilocn. Odlikovanja: Viteški križec Ivanc Jožefovega reda na. trak vojaškega zaslužnega križca so dobili polkovnik v rez. Jakob Baz lag, pri 7. pp,; polkovnik v r Mavricij Moliseh, pri 97. pp.; pod polkovnik v rez. Alojzij Lubcnik pri 87. pp. Najvišje pohvalno pri znanje je dobil: polkovnik v rez Evgen Kainer, pri 87. pp. Ponovi i. o uajvisje pohvalno priznanje ;c dobil stotnik 97. pp. Franc Kru šič. Vojaški zaslužni križec 3. ste z vojno dekoracijo sta 'dobila podpolkovnik 17. pp. Franc Mal t;.s in ranam podlegli poročnik 87. ])|). Vinko Lapajne. Najvišj pohvalno priznanje jc dobil mu j or 87. pp. Bogomir Kern. Srebr v zaslužni križec s krono na trak. hrabrostno svetinje so dobili: rac podčastnik 47. pp. Vinko Pavalec in tit. narednika 97. pp. Franc Grzetič in Ivan Kompare. Srebru zaslužni križec na traku lirabros ne svetinje do dobili: četo vodju 97. pp. Ivan Škerbcc, desetnik 9J pp. Gustav Gra>:r in tit. desetnik Franc Sevšek, pri 8. san. oddei ku. Srebrno hrabrostno svetinjo 2 vrste je dobil stražmojster 3 trmi. divizije Ferfschnigg Jakob Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili ognjičar Ferk Frane, prod mojster Kril Josip, topničarji. Lu iič Josip, Požar -Matej in Rabar Gašper, vsi pri 6. trd. top. p.; P'0 n ir brzojavnega p. Badjura h dinami. . . Ministri potujejo. —- J as u-anji minister princ Ilohenlohe j, obiskal v Budimpešti grofa L i szo, ki je pa včeraj pr,sc na Du naj. Dan poprej jc pnsel na Du ' minister baion II.. ekscelenca dr. Frančišek B. Sedej se je z novim letom stalno naselil v zatiskem samostanu, dokler tra¬ ja vojska ob goriški meji. Stcinklamm, 7. jan. 1916. Za cerkvah. Za živo in mrtve se da¬ ruje vsak mesce ena sv. maša. Noj se to. društvo lepo razvijalo šc nadaljna, desetletja in privabilo mnogo novih članic! Osebne vesti od južne železnice. • Imenovan je g. revident Alo.j- zuj \ eliove v Logatcu za postaj > načelnika Trnovo Bistrica. Pn - meščeni so,gospodi: Ivan Gnezda, postajenačelnik v Postojni kot nadrevident v Gradec; na njego!- vo mesto v Postojno pa postaje¬ načelnik iz Trnovega Bistrice, re- videut Frane Koeiančič. Slovenski odvetniški uradnik v italijanskem ujetništvu. — !z Monreala na otoku Sicilija je do- šla te dni dopisnica bivšega od¬ vetniškega uradnika pri dr. Le¬ skovarju v Mariboru, enoletnega prostovoljca Ah Gomzi. Gomzi pi¬ še, da se nahaja v ujetniškem ta¬ boru v Monrealu pri mestu Paler¬ mo v bližini staroslavuc katedra¬ le. Na otoku'je sedaj vse v najlep- šem, cvetju. Vsi vojniki ujetniki trpe zelo veliko vsled domotožja in si žele v kratkem nazaj v svo¬ jo ljubo domovino. Odlikovani usmiijeniki. — V Slovenjegraški bolnišnici sta bili odlikovani s srebrno svetili )■ »Rdečega križa" /. vojnim okra- di nevarnosti smo bili vnovič cep n> raj honvedni Češk zai. . . ., Nemški uradni jezik. n„mc s . U lk J C vjem c -a ura dom poslal odlok, da j ; i ^l, jezik državnih, pohUcniji službi in dopisovanju s * držav,simi oblastim I« 1 s > ' 11 v„o sedaj so vojni ?£?, »li Potrebo v resu ii, "e pomcnj.JO uoben.. zapostavljanja kake L -< sc jezika. Namestnik zah cv ^ uradništvo strogo di« «‘ V pisov; vsako kršitev naj se mu hoj naznani Iz Tržiča. društvo je -'i'haja ^ letnico obstoja. Je t g .ustni'. V*35 i» daj šteje 39 clanie ^ "Smr^sdve-dnbov Žensko pokopahm Jo te dni deset ko ui zvonjenjem pri trdi " ■ i • ' !>•■ i se je vsled tega obrnil na re» mala vso korespondenco domačih silno postajo za pomoč, do vojakov. Narodu italijanska'. V morje je padel 9. jan, zvečer oblastnost ni hotela dati šol, zato delavec Sebastijan Comelli v Tr- toliko analfabetov. Da malo od-'stu; bil je vinjen. Pomoč je prišla pomoremo, smo odprli v naši dru- j ravočasno ter so še živega poleg- žbeui šoli pri Sv. Luciji analfa- nili iz vode in odpravili v bolniš- betske večerne tečaje, za katere mco. s.e je zavzel z vso gorečnostjo naš v tržaško bolnico jc poslal zdra novi učitelj g. Marot. ^ L aik rešilne postaje 71 letnega Lu Nadškof dr, Sedej v žatičini, —*zea* Gunsberti, h kateremu je bil Prevzvišeni knezonadskof golhški poklican radi hude eruije, ker r.vu •Irseelenen tir Frančišek B. Sftrtei o,‘iv _ zdravnik ni mogel dati potrebne pomoči. Umili ho v Trstu: Batič, Marija stara 30 let; Kodermac Eliza, sta¬ ra 2 leti: Duriana Ana, stara skom usmiljenki častiti sestri Ge¬ novefa Mesaretz in Florina Neža Bezjak. PRIMORSKO. <•1: Berto Ana, stara 40 let; De- vescbvi -Margareta, stara 80 let; Gombač Jijlija, stara 67 let. uugdalehski bolnici: M ar izza Lin no. star 1 leta. Božič smo dobili k naši leseni čer-j] t . t .. (; e nizzi Franc, star 60 let k vici zvonik in zvonček. Na sv. ve (,'assig Josip, star 87 let: Jakoba čer je prvikrat zazvonil ..Ave Mn- Ivan. star J7 let. V mestni bolui- rijo". Poprej nismo slišali zvona dva meseca. — Na novo loto smo imeli 4 krste. Dva Slovenca, -ene-' ga Istiijaua in enega Dalmatinca. Umrlo je v uveli mesecih 442 oseh večinoma otiuk. Med odraslimi je umrla na gloma Frančiška Saksi¬ du doma iz Dornbcrga, šivilja-br- gunka iz Aleksandrije. Zadnji dan leta jc umrl Matija Cotič iz Sovo¬ denj, star 57 let na pljučnici. - Iz Gmunda so nam za novo leto prinesli /. zadnjim transportom istrskih beguncev tudi koze. Ra- RAZNO. Od aprovizačne komisije za Trst in Primorsko se poroča, da se bo v tekočem tčduu od 3. jan. do 9 jan. 1916 ■ XIX teden razdelcvanja žita od strani komi¬ sije). razdelilo med ljudstvo pro¬ ti iskaznicam; pol kg. riža po 2 K kg; četrt kg kave po K 3.80 kg in bela moka proti krušnim izkaz¬ nicam. Aprovizacijonska komisi¬ ja je upala, da bo v stanu žc ta teden razdeliti koruzno moko za polento. Ker pa še ni zmleta za¬ dostna količina te moke, se jc uje razdelitev prenesla na prihodnji teden. Drobiš s Krasa. — Odlikovan je bil meseca novembra na trgu v Šempolaju z bronasto hrabrostno svetinjo Milovanovič Svetozar, doma iz Hume, ker je kljub naj¬ hujšemu sovražnemu ognju spra¬ vil »španske jezdece" na določe¬ no mesto. 100U kron podpore jc dal voditelj cv-kivukr. glavarstva v Sežani g. dr. AVlcek župauštvu Scmpolaj (GOO K) in županstvu Slivno-Pržnik (400 lv). — Podpo¬ ra se mora razdeliti v blagu, in sicer najrevnejšim družinam. — Odkar je nastopil svojo službo se¬ danji voditelj glavarstva, se je marsikaj izpremenilo na bolje. — Vojaštvo se veliko trudi, da na¬ pravi red v naših kraskih občina u Zlasti skrbi za snago, popravlja, vrata pri hišah in okna, da obva¬ ruje sebe in ljudstvo občutnega mraza. — Ceste so ponekod kakor ua Dunaju, drugod pa se širijo m boljšajo. Tudi to jc ena dobrota, ki jo nosi vojska s seboj. Marsi¬ kateri komandant bo ostal ljud¬ stvu v hvaležnem spominu. Oprtalj, Istra. — Pred par dne¬ vi smo z veseljem poročali, da sc jc legar v naši fari omejil. 14 dni res ni bilo nobenega slučaja. Zau- uji čas je pa okužena zopet nova vas. Dozdaj 9 novih slučajev. L- mrlo .je zopet par mladih oseb. Vas je izolirana. Samo zdravnik, duhovnika in orožniki smejo va¬ njo. Kav jih je umrlo, so bili vse prcvideni. Po 3 in 4 naenkrat. St rali je med ljudmi. Vas je daleč od fare. pot prav po istrsko sla¬ ba. Mladih mož ni doma. Mrličev skoro nima kdo nositi. Ljudje sc žal, kljub vsem opominom zdravo i kovini in duhovščine ne drže pred pisane dijete in tako je moral več kot eden dati slovo svetu, ko bi Lil še lahko živel. Pri nas jc sedaj dozorela oljika. Lani je bila izre¬ dno dobra, letina za olje. Tudi le¬ tos ni slabo, le-mraza želimo, da bi bilo moč drevesa obrati. Vino je vsled zapore vse doma. Dobro, da naš narod v Istri ni udan pi¬ jančevanju, drugače bi bila veli¬ ka nesreča, tla je vse vino donni. V naši dekaniji je malo duhovšči¬ ne. Komaj čakamo novih, ki letos v Ljubljani študirajo. Naš narod, ki jc jako nadarjen, jc bil posili od italijanske liberalne in ireden¬ tistične politike umetno ohranjam v nevednosti, je zdaj oči odprl m vidi, da ima v svojem svečenstvu in učiteljstvu svojo edino oporo. Duhovnik v Istri mora biti za vse, ker druge inteligence manjka. Po sebno zdaj v vojskinem času <> ljani. Sedaj imamo tudi »loven ikega zdravnika v osebi g. ib’. Vvei.\l-a iz Maribora. Z novim. le¬ tom sc je začelo misliti na šolo. Vseh šoloobveznih otrok bi -bilo okoli 2000. Danes imajo interni¬ ranci drugi božični praznik o njih koledarju. Umrl je v Gradcu bivši prista¬ niški poveljnik v Pulju, admiral v p. tajni svetnik Franc baron pleni. Minutillo, stal' 77 let. Hud »mrtvec". — Tržaški n<,- cialiiodemokratieni ..Lavaratoiv'’ je 5. jan. poročal, da jc nenadoma, zadet od kapi. umrl uradnik e. k", skladišč in predsednik sociala - demokratičnega društva skladiš¬ čnih liastiivljeucev. Ivan Giacomi- ni, ter mu posvetil topel nekrolog. Giaeomini, zdrav in krepak slej ko prej, se je nad teni tako razje¬ zil, da je hitel v uredništvo „La- varatore" in ondi tako hrumel, da se jc zbralo na cesti vse polno radovednežev. Smrt zvestega sluge, T - Dne 4. jan. popoldne je umrl v bolnici »Rdečega križa" v Zagrebu 69 let ni starček Anton Noe. sluga pri baronu Loeuiellijti v Goric;, Z-a časa laškega bombardiranja Gori¬ ce je ostal v hiši svojega gospo¬ darja ter ga je ob tej priliki za¬ del šrapnel v levo nogo. Prepelja¬ li so ga v Zagreb in mu odrezali nogo, pa je vsled zastrupljen,ia krvi umrl. Dan nezgod sc lahko reče, so imeli Tržačani 7. jan. Na rešilno postajo so se zatekli: Spetič Dani¬ ca, stara 3 leta, ki si jc igraje po dvorišču zlomila desno nogo. Od¬ dana je bila v bolnišnico. Pe¬ čar Alojzij, star 10 let, si jc spa- hnil levo nogo. Trošt Jordan, star 6 let, si je spahuil. mezinec. Bartoli Alojzij, star 23 let, se je pri delu vrezal v kazalec leve roke ter si odrezal kos mesa. Furlan Alojzij, star 4 leta, je padel ter si prese¬ kal čelo. Dobil je štiri šive. Vee- chiet Marija, straa 20 let, se je piv. delu vrezala v desni palec. Vsi so dobili potrebno pomoč. Pomanjkanje mleka v Trstu se kaže od dne do dne bolj občutne. Najboljše mleko, ki sc ga dobi na tržaškem trgu. prihaja od Mlekar¬ ske zadruge v Hrušici, a še to ja¬ ko neredno, ker se vsled danm razmer zakaša dovoz kar po cele vre. Cena mleku v Trstu jc 60 vin. liter. Bril se je in pri tem urezal V' ik- tor Orsetič, stavbenik v 'Prstu. Na rešilni postaji -so mu rano zašili. Nagla smrt. — Pomorska vlada v Trstu je telefonično pozvala re¬ šilno postajo k 73 letnemu vpoko- jencu Josipu Dubovica, stanujo¬ čemu. na'trgu Cornclia Romana šsv 2-V. Zdravnik se je takoj podal na lice mesta, kjer pa je našel Du bovieo že mrtvega, vsled česar je zamogel le sc konstatirati smit, nastopivšo vsled srčne kapi. tru¬ plo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. Zblaznela jc MarcelasZustaviz, stara 40 let in stanujoča v Trstu, ulica Beccherie št. 7-11. Policajski inšpektorat v Slovenske žrtve za domovino. Franc Brilej, pešec, umrl. ■ Janko Kolar, p. d. Bezjakov, iz Griž pri Celju/ iti se jc boril na laškem bojišču, jc padel dne 10. nov. 1915. — Franc Kovačič, j t || Dol pri i »režicah, pešec 88. dom.; ji! p., je umrl dne 2. julija 1915 ua! |j| Ogrskem s bolnici, vsled ran iu;jij prehlajen ja- dobljenega na sever-j |j{ nem bojišču. — Jernej Kuclerju. |j! d. Kovačev, iz Galicije na »Staje;- skem, jc padel na laškem bojišču. Na istem bojišču je umrl za lo¬ garjem Anton Cokan iz Galicije na Štajerskem. — Posestnik v Ku petincih ha Štajerskem Franc Lasbaeher, podčastnik 5. drag. p. je žrtvoval svoje mlado življenje za cesarja in domovino ua srb¬ skem bojišču. — Alojzij Post ra k iz Moravcev pri Mali Nedelji je padel na severnem bojišču. — Na laškem bojišču je padci zadet ul sovražne granate trgovski sotrud- nik Franc Rudolf, doma v Mali Nedelji. — Z Mestnega vrha pri Ptuju poročajo, da je padel ua ruskem bojišču zaveden katoliški fant Alojzij Seliušek. -— Martin »Štuhec, doma iz Runča pri Veliki Nedelji, jc padel dne 14. dec. 1915 na laškem bojišču. —.Anton Vcidi in Josip Goličnik sta položila svo¬ je življenje na oltar domovine. Padla sta na laškem bojišču. An¬ ton Veidl je bil doma v Šmihelu na Štajerskem. . I' prepad jc padci na laškem bojišču dne 16. dec. 1915 Rudolf Lušnik, p. J. Bunček iz Lovank na Koroškem, Pokopan je v neki vasi pri Toi- minu. — Pri zadnji laški ofenzivi koncem novembra 1915 jc padel Josip Čurf, p. d. Vošuikov iz Go- selucvasi na Koroškem. Ta je w drugi sin iz te hiše, ki je padel v tej vojni. — Padel jc na tirolskem bojišču poročnik Ciril Hrast, ju¬ rist in sin vpok. nadučitelja m prefekta v ljubljanski gluhonem¬ nici. — Na doberdobski planoti jo padel Jožef Fujan iz vasi Polje- p. Vodice. De, BUKKFS MEDIDAL INSTITUTE 407 E. 58 St. NEW Y0RK, N. Y. (Med First Avcuue in Avenuc A. blizo First Avenue.) Zdravnik u. stare domovine, zdravi z velikim uspe¬ hom vse bolezni želodca, pluč, ledic, mehurja in vse ostale notranje bolezni. Izvrstno zdravi slabokrvnost, bolečine v \ kosteb (rheumatizem), tajne inož- M I ke in ženske bolezni, padavico, bolezni na maternici in raznovrst- ^ ne kožne bolezni, kakor tudi vsa- rs kovrstne otročje* bolezni i rane. Sam zdravnik govori tudi sloven- Uraduje m drži odprlo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9 ur«■ zjutraj ck> 7 ure zvečer. Obrnite se nanj ustmeno ali pismeno. Do lir. Bu-kkiN Medical Institute'na,jložje jtridete, aku vza met" ..Elcvafed" vlak ali ,.Trolley car" ua prvi. drugi ali tretji avenue do 58Ih Ul. in 5‘ltli. 8t. ..< 'rtjssl.mvn rur''. bolniki. ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE! Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer lahko že na prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi¬ kajo razne vojske. Poleglega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno, in to pa v njihovih najzadnjih fotografijah. Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo poseči v boj. Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari¬ sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od Washingtona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti. To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra¬ vo »Slovenskega Naroda". li:!«’" Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski narod“, najboljši slovenski list v Ameriki! POZOR ROJAKI! Kdor želi prevzeti zastop in na¬ birati naročnike za »Slovenski Narod" v naših naselbinah po Združenih državah in Canadi naj nam to naznani. Uprava. OKLICI. Uradni oklici c, kr. oblastev v stari domovini, so velike važnosti za tiste¬ ga. kogar se tičejo. Ker so utegne ugo¬ diti, da bi ta alt oni v oklicih priza¬ deti rojak ne čital našega lista, opo« zarjamo »cenjene citatelje -,Slov. Na¬ roda", naj dotičnika obvestijo o okli¬ cu, ki se ga tiče. 3433' 3_.2 t J i .Julo UVEDBA POSTOPANJA DA SE ZA MRTVEGA PROGLASI JOŽE SUHOREPEC. Dne 12. februarja 1868 rojeni Jo:ie Su-horepcc, bivši posestnik iz Zajčjega, vrha St. 2, so je izselil leta 1890 v Ame¬ riko ter od tega Časa ni nikakor,a .Ča¬ su več o njeni,- Ker utegne potemtakem nastopili zakonita domneva smrti po zmisiu S 2-1. St. 1 obe. drž. zak.. se uvaja po prošnji Marije Suhorepec. vzit kari ac na Zajčjem vrhu št, 2, po Ivanu Ušla- kar, notarskem .substitutu v Črnom¬ lju, postopanje v namen proglasitve pogrešanega, za mrtve--;,. Vsakdo se torej poživlja, da spo¬ roči sodišču ali skrbniku gosp'-la .‘n- nezu Spreicer, posestniku v laleje-.n kar bi vedel o imenova- VVH. š M c* KDOR ŠE NI DRŽAVLJAN naj prebere tale oglas. V zalogi imamo knjižice katere vsebujejo vpraša¬ nja in odgovore, katere je splošno potrebno znati odgovoriti pred sodnikom, kut en podeli tiovijcnjc za iz- danje državljanske pravice. Ta knjižica vsebuje vprašanja in odgovore v sloven¬ skem in angleškem jeziku in jc urejena tako, da se lahko vsak sam nauči, kako mu bo pri sodniji treba odgovarjati, za dobiti državljansko pravico. Razim tega vsebuje ta knjižica še druge za vsakega v Ameriki živečega rojaka potrebna navodila v pogledu državljanstva, poštnih hranilnic, paket¬ ne pošte i t. d. Cena tej prepotrebni knjižici je 25 centov, katere pošljite na upravo tega lista. m ‘k . C k f'pl m k U.T-V ATV-; ' -v • - ;10 10 2512 3-1 V POKLIC dediča neznanega bivališča. Lovro Jernejčič, posestnik na Unuu št. 44, je dne 1. marca 1915 umrl. Po¬ slednja volja se ni našla. Zapustnikov sin Anton Jernejčič, ka¬ terega bivališče sodišču ni znano, ud poživlja, da sc tekom čreva leta o.l danes naprej zglasi pri tem sodiš' i. Po preteku toga roka razpravljala vo bode zapuščina z ostalimi dediči in /. gospodom Avgustom Belic-lom iz l.n- ca, ki se je postavil za skrbnika od¬ sotnemu Anionu Jernejčiču. C. kr. okrajna sodnija v Ctrknici. odd. i.. dne 27. decembra 1915. 1103 14G XI 5 rok rstu, ulica Mutla 5 VTllu 12 - , -, »nem. vecclna, ,]e tcloi:oiucuo pozval ro-| lo ^ e sahorepec. d.i. Silno postajo, katere zdravnik je zglasi pri podpisanem »odi.v-.a pohitel mi'lice mesta in bolnico’“ a v| drus nacul ^ dal. prepeljati v opazovalnico. | p» 10 . januarju i#u razsodilo Pri delu ie ranila elektrika r.a sodišče po zopetni prošnji o prosu v . ' . i i , , , sitvi za mrtvega, obeli ocen 2 o letnega eleKtroteiiui- < c = kr okrožno sodišče v Rudoifo ka Karola Vatovac v Trstu, ha- vem, odd. t., dne 21 . decembra iu; Ji mu da še bo 142,151 in OKLIC. O tožbah: Ant; BrunskoU*. iz \ u* if )i. št. i, zoper neznano kje v Ameriki Odsotno Alojzijo Macole, roj. Gdiol n’ iz Kleča h. št. 7 radi odstopa pred¬ nosti s pp. in b) Štefana .Mra vinu u iz Obrha t. št. 15. zoper neznano ki * v Ameriki odsotno Nežo Adami' . r**.>• Mušič tam h. št. 15, radi prizna.ija plačila in izbrisa terjatve po 50 h s. pp.. odredil se je m ustno razpravo na dan 31. decembra 1915 ob 10., odnosno 11. nvl dop. pri • n sodišču, v sobi št. T. Tožcnkama imenovani «krt*t'iA c Josip Stariha iz Črnomlja zastopal ju po v oznamonjžnih pravnih stv.;- rrh. dokler se ah ne oglasita pri sod¬ niji ali no imenujeta pooblaščenca. C. kr, okrajno sodišče Crnomojj, odd. II.. dne 22. decembra 19J 5. 3158 l a 47:15: i OKLIC. Vri tem sodišču toži Miliael Za- )o);ar iz Zaboršta št. 2, dr. Žitku v Rudolfovem Franceta Pave, posestni¬ ku iz Malega bana. sedaj neznano ' v Ameriki, radi 1000 K. Prvi narok bo 7. januarja 1H1G dopoldnne od pol 9. uri tusodno n so¬ bi št. 58. Kuratorjem za čin imenovan dr. Jakob Schegula v Rudolfovem. 2‘a bo odsotnega Franca Pave zast-.*.• ’l dotlej, da se isti ali sam zglasi, uii pa naznani sodišču pooblaščenca. C. kr. okrožno sodišče v Hudobo • vem. odd. 1., dne 24. decembra 1915. BOJNE MAPE f evropskih v boj zapletenih ; držav v obliki velike knjige j: —:-z 20 stranmi.-jj; — Samo 25 centov. — ijj »-t Za 50 centov. |[ Dobite pa veliko knjigo {;: istotako s tolikimi stranmi IP in s slikami vladarjev vseh i[ sedaj v boj zapletenih dri II! žav, polegste pa šc eno knji- jil go s slikami z bojišča, ki vse- || — bilje 50 krasnih slik. — II! prvo, samo jj; »mapo s sli- jj! naj takoj jji KJur torej želi mapo, ali drugo, k a mi /. bojišča", naroči ter pošlje obenem 25 ijj ali 50 centov na upravo ..Slo- !j! ; — venskega Naroda". —- jj- DR. DRINKOVIČ OBSOJEN I/. Gradca poročajo, da s«' to tamkaj vršila dne 23. decembra smlna obravnava proti /.nanemu dalmatinskemu politiku dr. Drui- koviču, pri kateri je bil obsojen i.u 6 meseci ječe. Ker je bil eno le¬ to in pol v preiskovalnem /.uporu in se mu j«' ta vračunal v kazen. j»» bil izpuščen na svobodo. Ruzpra \a je trajala od 13. do 23. decem¬ bra. Branil j«a je dr. Laginja. So¬ dilo je tržaško sodišče. Državni pravdnik je vložil proti obsodb' priziv. V ) ! Roman iz življenja.) Za „S1. N.“ — r. (Nadaljevanje.) Ko sta si liila predstavljena, .j-' priredila liana par iger, tekmi knjili je imel Ivan priliko obve¬ stiti baronici, da ji preti nevar nost. Potoni nekega sodnijskega ura¬ dnika. ki je bil v zvezi vrnili bra¬ tov. je izvedel Ivan. da je bi! sod nik Kubov, ki je imel razsoditi o zapuščini pred par dnevi v Mo¬ skvi pri generalu Trojekurovu in da je slednji sodnika gotovo pod¬ kupil. nakar bo razsodil, vprid ge¬ nerala in na škodo Naliide* To pa ni bilo še najhujše. Odredilo .se je baje že zaporno povelje proti ba¬ ronici. ker je osumljena, da je umorila kneginjo. Naliida je vspvieo te novice pn bledela, a se je kmalu ojunačil; ter rekla: — Snežnik kubov me gotovo n bo pustil aretirati, ker me je šele I red kratkim prosil za roko. < Katero si mu odbila? — Seveda. Raditega se je tudi zvezal z generalom. Prihod Sanda je po¬ kvaril celo stvar, ker si' smatra slednjega v celem mestu za tvoje¬ ga ženina. Kubov, ki je hotel ' s tvojo roko dobiti celo premože¬ nje kneginje Damarov, si hoče še¬ finj zagotoviti vsaj del, do kate¬ rega mu bo pripomogel general. Taka je stvar! — je končal Ivan. - To so res lepe stvari, katere mi la ko mirno pripoveduješ, — je rekla Naliida. Paso tudi brilka resnica. N ' smeš namreč pozabiti, da si v Ru¬ siji in da so tukaj uradniki vsi podkupljivi. - In kaj naj storim vspričo teli razmer? — je vprašala baro¬ nica. — Moj svet je ta, je rekel Ivan. - da pobegneš že v.lej noči. Lah ko te primejo vsako minuto in jaz sem odredil ži vse potrebno. O boš danes zvečer ob enajsti uri čakala pri vrtnih vratih, te bova počakala .jaz in Ciril ter te piv-! vedla v Kistenovko. Tam boš t- hlekla možkn obleko kot .jo ima tudi Sonja, ki je že okrevala i.i tam boš tudi ostala, dokler no odrinemo spbnrdadi v Turinsk. Na+iida se je nasmehnila. mei, temveč v predmestje, naha¬ jajoče se daleč zunaj. Pred nizko hišico so sani obste- •Ig. Sand se je prebudil iz svojih sanj ter zapazil, da se ne nahaja v bližini bolnišnice, temveč v kra- Ali misliš, da je nevarnost ju, ki je bil ujemi popolnoma ne¬ resnici tako velika. 7la je tre- znan. — Kam pa si zavozil, Štefan, — je vprašal, — Tukaj vendar ni bolnica! - Ne, gospod, — je odvrnit ko¬ lin bežati že v tej noči? - -laz smatram takojšni b> za najboljšo in najvarnejše, je odvrnil Ivan. - vendar pa p če hočeš upotevati čijaž, ki je skočil s kozla ter tri •laz te opominjam, 1 krat potrkal na okno. puščam tebi, moje svarilo, -laz te opominjam.' krat potrkal na okilo. -laz ni- da so grozote naili ječ preveč znn-!sem Štefan, temveč Ciril, katere- ne.'da bi želela seznaniti se z nji-'ga dobro poznate. Pripeljal pa mi. ! sem vas sem v interesu baronice Ali bi pa ne postala še bolj Brandt,' katero je treba odvesti se sumljiva vsi od popolnoma neti-j to noč, če noče pasti v roke sodni- (pra vajenega bega iz. pastorjeve '.ji. — Vendar pa vstopite! hiše? j Vrata hiše so se odprla in pri- je mlad deček, držeč \ — Težko; ljudje pri sodišču bo-i kazal sc do k večjemu domnevali, da se to roki svetilko. Bila |5 ji. je v resnici je pravočasno posvarilo. deklica, Sonja, preoblečena v rao- Aii pa bi bilo tebi in črnim., ško obleko. bratom pa mogoče, iz Sand je skočil iz sani ter stopil ječe, ce bi se me slučajno preved oprostiti me pred vrata. V hiši. katero je obstajala le iz Na vsak qpčiu mora proč še to noč, ker bi bila izgubljena, če bi se jo zalotilo še danes, .le pa še ena stvar: predlagal sem baroni¬ ci, naj se umakne v Kistenovlo in naj se mudi tam nekaj časa. oblečena v možko obleko. Ona nn tega noče. Ali bi je ne mogli skri¬ ti v svojem stanovanju v bolnici, vsaj za prvi čas ali pa bi hoteči priti sami z njo v Kistenovko? Mislim, da morete sprejeti moje gostoljubje. Pripravljen sem za vse. go¬ spod Markov, ter vam izrekam ti¬ sočero hvalo za svarilo ter /a skrb, katero kažete za Nabido, — je odvrnil Ivana. Karel ter stisnil roko tjakaj ? — Mislim, da bi bilo to mogoče.' dveh prostorov, ji' pričakoval mh. Dobro! Potom imam rajši'. Diega zdravnika Ivan in štirje m Na- ski kmetje, ki so imeli na obrazne! črne maske. Ivan je prijazno pristopil da pride do tega, — kida- ter vstala. Kot želiš. Jaz je rekla bom na vsak način ostal v mestu ter ti prihitel zdravniku in ga povedek v drugo kakor I Ivan. hitro bo treba. na pomot — je rek Kartki pogovor, po katerem si je Ivan takoj poslovil, je ostal po polnoma neopažen in Sand je bi edini, ki je nekaj videl. Krog desete ure si' je družb; razkropila. , I Pri slovesu je zašepetala Naln- da svojemu ljubčoku še sledeč:' besede: Pričakujem le v tej noči ob eni uri; okna moje sobe gredo na cesto ter so od hišno) vrat tretjo in četrto. Okna bodo le priprta. Pridi gotovo, kajti govo¬ riti imam s teboj važne stvari. Vslod veselja ni vedel Karel, kaj bi storil in ves zamišljen j - stopil na dvorišče, kjer je vstop•! v pripravljene sani. Drča le ' so sani po cestah, po¬ kritih s snegom in mladi zdrav¬ nik je razmišljal o zadnjih bese¬ dah Naliide, ki so ga tako prese¬ netile. V tem razpoloženju ni za¬ pazil, da ga ni vodil voznik k bol- sobo. ki ni bila razsvetljena. - Oprostite mi, gospod Sand, — je pričel Ivah, ko sta oba sed 1 a ter se je Sonja zopet odstranila. — Oprostite mi majhno vožnjo, katero sem priredil. Gre se pa za j osebo, ki jo nama obema enako draga in ki se nahaja v veliki ne¬ varnosti, za baronico Brandt. Nad vse presenečenemu zdrav¬ niku je sporočil nato, kar je že povedal Nabidi v hiši pastorja ter oljenem dodal, da, jo izvedel od ‘Cirila, katerega je bil poslal med¬ lem na ogledovanje, da se ima iz¬ vršiti aretacija baronice še v isti noči. krog drugo ure. -—'Dobro, dobro, gospod Sand. To je moja prva dolžnost, ker pri¬ pada ^lahida črnim bratom. Se¬ daj pa poslušajte moj načrt. Krog polnoči se odpeljeva oba k pastorali!. V prvih saneh se bo¬ ste vozili vi, jaz in Ciril, v drugih pa štirje močni možje, ki se-na¬ hajajo zunaj. Koncem ceste, kjer stoji hiša pastorja, bomo obstati, j Ciril bo spravil na stran nočnega čuvaja, ki bi se ovntuelno polca- jzal in vi boste skočili ob pr ime r- v jnem času k Nabidi v sobo ter jo [privedli ven. Jaz ostanem pri ko- lijih in oni štirje možje, katerim jsem odločil čisto druge vloge, bo¬ do ostali v rezervi, da spravijo s poti katerekoli zapreke, ki bi se mogoči' pojavile. Deček, ki je pravzaprav deklica, pn bo poča¬ kal tukaj' na Nabido ter je spre¬ jel. Od tam jo bodo lahko odvedli v Kistenovko'ali pa v vašo bolni¬ co in sicer pod to ali ono pret¬ vezo. Sand je takoj izjavil, da je. za¬ dovoljen s tem in oba sta se vrni¬ la v prvo sobo, kjer se je nahajal Ciril. je vprašal Ivan, ki je po ogledoval dečka. Ničesar veselega. k oS l Ravnokar je šel sodni.isk, slu a v vojašnico, da skliče oddelek ko¬ zakov, ki mora bili v 0° "" sodnijskem poslopju. 1,1,1 s ' takoj po ledu semkaj, < ■' sporočim to važno vest. - Vsi vragi! Stvar postaja sna - je vskliknil Ivan. — Hitro na sani, kajti mi moramo takoj lla noge. Sicer je šele enajst ura in v hiši pastorja niso morda s.; vsi v postelji, a sedaj je zadnji čas, da se .odredi vse potrebno. Ti vragi bodo tam najpozneje o,> enih in jim ne smemo dovoliti, da bi nas prehiteli. Ker se je naroči¬ lo kozake, znači. da hočejo spla¬ vili Nabido Še danes proč. Sam Bog ve, v katero ječo jo hočejo prevest i. Ciril in dva druga moška sta o.l Šla na dvorišče in kmalu nato bilo čuti konje, ki so rezgetan Sand se je vrlo prestrašil ter povedal Ivami/da se ima še v ti¬ sti noči sestati z Nabido pred nje¬ nim oknom. .• —To se dobro ujema, — je re¬ kel Ivan, katerega jo vest zelo razveselila, — Moje odredbe? ka¬ tere sem odredil v prid baronice, so postale vsled tega nepotrebno. pred durmi. Vsa k je sedel na si "J prostor, oborožen z revolveiji. Ne sinete odpreti hiše niko¬ mur in naj bo ta ali oni, J e ! ■' kel Ivan Sonji in Miši. ki sta te. koj izginila ter zaprla vrata /a seboj. Sani so si' odpeljale. Vladala je.teina in cesto je o- svetijevala lo snežna odeja, ki jo je krila. Kmalu so se nahajale sani pred hišo pastorja. Sand je izstopil, dočim so se od¬ peljale sani počasi proti bregu reke. 1 Sand se je približal hiši pastor¬ ja. lTi četrtem oknu, v katerem je bilo zapaziti luč, se ji' ustavil. Okno je bilo lo priprto. Potrkal je in Naliida je - dvo¬ rila. Sonja je medtem pripravila čaj! katerega so skupno zavžili. vprai Prihajaš že sedaj? -— je vprašala. Kmalu nato pa je bilo slišati odi Karel je skočil v sobo ter zapn- zunaj pritajen žvižg, ki se je e-jzil s presenečenjem, da jo bila ba- glasil dvakrat zaporedoma. ironica popolnoma napravljena Sonja je odšla ven. Culi je bilo. ter da se jo pečala s spravljanjem kako so se odprla vrata tor zopet kot da se pripravlja na daljše po¬ zaprla: tovanje. V sobo je slepil zanemarjeni Sand je na to hitro povedal, (dečku. kar je bil izvedel in da ga Ivan — No, Miša, kaj prinašaš? -- zunaj čaka. dobro, da sem pri- je odvrnila ona. - iti proč, a ne v Ki¬ to si ti tukaj, sten o v ^a5.>7šVp denarnico m, oblekla koznb. si gotova Ali je vpra Karel. D; InČ ter stopila če: Ciril, jo vzel Ugasnila jr okno. Zunaj -K čaka' , „ naročje tei J" c svojo sani. ji j,, sledil. lv»n J" s ' JStoUl i" “tmed štirih m«, ki » ^ liali celo družbo, sla sed < S! Ivana, dn.ga dva pa i-, ter prilepila na vrata pasto. j. - hiše listič. Nato so se sam odpeljale. Cilj sani je bilo predmestje. X' že omenjeni predmestni Kisi e vožnja ustavila. Sonja je on sestanku z baronico ter ni mo- roko. možko oble ve se- je glasil duhovnika. Ko so so vrata . napolnil luso oddelek ’ 3 e I m dočim so kozaki Kt*»*'P 0 V hode. Zl1 ' v S[ Na tozadevno V] , m ka se je odprla s 0 l M t’ i.; i.. _ ’ »a pa ,|e bila prazna. ""H, Zavladalo je velik« nje in vše iskanje .J^ ostalo brezuspešno- H Zjutraj pa so našli kat orom spravit nabit listič, na napisano: — Rešena in 111 ”i" a vije- no po družbi ornih brat krivičnim sodnikom in ° V ' . .£SSj| gaeern S tem listkom v stranili policisti in roki s« V mestu pa se j P pr j?^ pripovedovalo najbolj t* stvari glede heg a baronih priljubljenega nemške«/ se je vožnja .. • . nika. Zopetnem sestanku z ’ Edini, ki je slutil »el- • prelivala solze veselja tei in > " j ( , |,j| p as tor, ki je rek ^^ gl a prenehati poljubljat) J. roko. „ Va|a R * ***: Naliida se je oblekla v mozko ob.«-| . ^ Ja » ko in tudi Sand je moral prom--- baronice p a niti svojo obleko. Oba sta dobile' Pa se h. , oficirske uniforme in bele cepi«-.- Tudi ,Sonja je bila preoblečena ’ vojaka. Ciril je obril Sancin s« brado ter pustil le brki. vršilo to preobla izkazala. S! ° bo v kr at ' 14. POGLAVJE Slaba kupčija 1 van. gospodar Kistea,. kjer sta našla Naliida ' u D.ocim se je čevanje. sta prišla tudi oba možu.1 ki so ostala pri hiši pastorja. ; . Vsi so sedli v sani in bilo v sani m mio yj ravno krog polnoči, ko so se odpe¬ ljali. Malo pred koncem mesta jim .f prišla nasproti kozaška patruhi in častnik, ki jo je vodil, je vpra¬ šal svoje dozdevne tovariše : — Kam pa ? _ Na volčji lov. — se je gla-'l odgovor. ,— Tudi mi se nahajamo na lo¬ vu.. Veliko sreče! Hvala vam-. je odvrni* Sand, in kozaki so jahali naprej, j proti hiši pastorja. Obe sani pa I sta odpeljali proti Kistonovki. Pol ure pozneje se je prebiv i i-1 ce v pastorjevi hiši neljubo pr - ; motilo iz spanja. kaj časa v mestu, da bi iie zbudil s gubernijske* m Slf.ii ' (h a ; 7“ |,r ") «>C """ u ‘ kneginje Dam| namen loti se svojega posestva k,. našel kupca.;, tli raditega generala T ral v kratkem puščine Ivan je imel tudi Sand i odrezala Naliida, Ki jo jjj^; svoje lepe l aso ' živeli povsem mirno. I Da prilil ••••••• ••••••••••Miam Slovenci in Slovenke, na ..Slovenski narod", utoj slovenski list v Amerild! : ** ********I MutUi PRVA-DRUGA NARODNA BANKI **> + *** * *-*<***:■* h***** ***•»< *-k * + ****.*•(<.>(* * * ** « g-K-*(-te-K -e«-*<-*f ** + ♦•***( l.***fK** * ¥ ZGODOVINA PRVE-DRUGE NARODNE BANKE, Že lela ,1852. obstojala je Pr.va-Druga Narodna Banka v Pitlsbiirgu, Pa. Usta¬ novil jo je dne 28. januarja pokojni James Bauglilin, vtemeljitel.j današnje velike .limes and Baiiglilin jeklarske družbe, kakor ,.1’ittsb.urg Trust. & Savings Banka še ,je tedaj nahajala na Pelina A ve., hlizo 11. ulice. V aprilu I. IS.>2., kupila in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Uiftli Ward Banko. v. I. 185;!. imenovala se je Pittslnirg Trust. Co., leta 185-1. se je glavnica povišala na $200.000. V lem času preselila se je na. \Yooil Street poleg. Pilili A vernic in to zemljišče je del lota, na kterem danes banka stoji. L. 1863. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh, Pa. (Pr¬ va Narodna Banka). To je bila prva banka v Pittsburghu in ona izmed prvih, k to¬ re so zaprosile za čarter nacijonalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne, 1. -sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v letu 1802. se je dodalo glavnici nadaljnih $100.000. Dne 1. avgusta 1001. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po konzulu Mak Seliambergu, poznan pod imenom Max Seharnberg & Co., kupljen' in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki. Mr. NYm. P. Benkiser, ki je bil s tvrdko Max Selmmhorg & Co. od leta .1801. postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in razim upravnika v lem inozem¬ skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest, oseb. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1901. temveč se je osolijo tega oddelka že leta 1912. povišalo na 41 oseb. V letu 1013. spojila'se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ no Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prvn-Druga Narodna Banka v Pittsbur¬ ghu. Pa. Glavnice ima $4,000.000 in prebitka $1,168.027.03. Dalje poglejte Snitoment od 2. septembra 1015. CO Cs < oc a E- m < > pilili č SSM Jflfiiis®; PButOBniiDeefff- jEtM« 11 • PBaBBOBDOOEBeo 0 }JflEft {-lltil£fl!lCCJliU!!!Si! cn 1 —1 u- O pa 'j> a CD POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA. IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANY PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega nrada. poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu¬ bil jejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč- * * M * * it * * ★ * it it 1 k ★ * it ir ir ir it * it ☆ A lir it A ir it it it it it it it it it it A* S * a it m it A A A A A A A A ★ A A A S T A TEME N T () F THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK 0 F PITTSBURGH [I Al THE CLOSE OP BUSINESS DECEMBER 31 . 11 ) 15 . 38.94 3,601.000.00 • 4,463.051.23 1,237.113.88 RESOURCES Loans and Discounts_ $ 8,721 041 17 Overdrafts . u. S. Bon ds, at Par. Other Stocks and Bonds Real Estate, Furniture and Fixtures Cash on hand $1,901.412.43 Dne from Pittsburgh Banks . Otte from other Banks Dne from Treasurer U. s"" LIABILITIES Capital . Surplus and Prottts. 1,231831$ j Reserves Por Interest and T -™es . $ 44.355.85 552.005.84 2,042.636.60 „ ,,, O F F I C F. k j , U vp|!v p Y : of Boam SANDS, President AMV ^ BR ° 0KS - Vice Presidcnt and C CLYT)E c. TAVI or A ■ .."" o. o«, S ftsliler V J nost in varnost je naše geslo. VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, Rbnkiskr ^ • -P FRANK NAS N FIR8T-BE00ND NATIONAL ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SAMO V A********* A S L O V V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLAST- ‘"ERIKI, ‘ D Assistant to I»re S id ijr ■ f . l>n s ° naju '! ' J. Ni "Pravi j ■“ur- 'h* kn,i? N k *«ki?i v ' :i " ^ ' n,,m£ k^ fl n % z "*b % -T nek «j rj •K' 1'okrO . W rta »kol. so 11,1 'arnom. " l>ii v,. | ' "" ' '»N, 4 poglavje. s »nba k«pči ja ' , . 1 | l ' , Kif,tc novk ( t ■! t m * and 4 . •" "-tal 5 fi i '" ,jsk °m glavne, se ud ■ *« 11 P' " akuje prihoa ki bi m "' |,r "! v zadevi za. ' n< Kn, ja Itnmaro?, namen, i zn5 . ■' posestva ter bi rad "' ‘" l;l ' bi je medtea ' P' b'Pe lase, p a str n mirno. prihodnjič.) •••••••••••••M#*** n Slovenke, naročajte so en;Ui narod' 1 , najboljši n .ki list v Ameriki! »••••••••••■••••••« BANK 11)1: F.S 5.8. r > 0.G6 0 00 0.00 5 4,000.000.00 1.231 839-56 104.246.51 14,768 064.02 3406.250.00 —^75.0 09 it [nient inu-iii ,4i0if**”'****; mali oglasnik. cl assified ad s ^0nt«a i l*tmrw* lr llf,| P •' w ork (or frlen.ln e"' . for 0"« Insertli orn« 1 ' k.IU'- ZA OGLASE Kito' šE PLAČA: » 1 — ■—60 «—-05 ■—26 —50 r ^_. (lelav* - *" J (liitliipa'’ •• itrl" „ r !jai' , ')e na- tt drug« objav« sktkrat . t 1— . —50 . •—05 ...». —25 . —50 NAŠI TfiRITORIJALNI ZASTOPNIKI: -/■i Calumet, Mich. in okolico: fl( j s|) . Dr. JOSEPH PLAUT 2 . /a Mesaba Ranch: gosp. FRANK RANTASHA. Za Cleveland, Ohio: gosp. C. M. SPIGELSKI. Za New York in okolico: D osp. JOSIP LAPAJNAR |.. l(l re rojakom najtopleje priporočamo. Upri va. NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI. joe Adamich, Kitzvillc, Murn. Frank Ambrož, Tonete, ttnh. Jakob Ambrožič, Eveleth, M ion. joa, Aidich, MiUvankee. \via. Joe Abel, Uloctovn Alab. John Andolšek, Cleveland, O. Mas Arnšek, Kan Krnnciseo, Cal. Anton Babnik, Eveleth. Mimi. j er ry B. Bartl, Butte, .Mont. Frank Bregar, Clinton, lml. f on y Bakše, So. Chicago 111. Ignac Čeligoj’, Kcllog lrlalin. Frank Cerjak, Lendvllle, Colo. T .Chariez. za. Jtf liance, U yo. jos. Crainz, [mflanapoli . lml. Conrad Contz, Radiev, Kans. John Debelak, Eveleth, Minn^ Leo Dolenc, Export, Pa. Peter Erzar, Chicago. III. John Fetlran, Povt \Vashington, Wls. Tony Fedran, Litin Falls N. Y. peter Fugina, So. Chicago, 111 Jos. Goričan za Chicago, lil. John Grsich, Calumef. Mich. Ant. Gačnik, Cleveland Ohio. Joe Gamaz, ruebU>, < ’ol •. Frank Hajny, l.nsk. Pa. Joe Hribernik, Olencoc, Ohio. Frank Hrovatich, Virginia. Milin. Mihael Jakofčič, Bradley. lil. Frank Janškovech. Teoria Ul. Ant. Jazbinšek, Rillton, l a. Jerry Jerich, Puehlo, Colo. Anton Komar, MlUvitnkee, Wis Frank Koren. Miltvnukoe. Wls. John Koren, Milwaukee. Wis. Frank Križnar,.Chisholm. Minit. Frank Lesar. Calumet, Mich. Louis Lesjak, Brldfjeport. O. Frank Leskovec, T.ittle Tv i lis, N. Y. Mat. Leskovec, (tirani. < diio. Frank Luzar, Intllanapoli*. Ind. Lovr. Mesarič, Milvvatlke ■ \Vis. Ignacij Medved, Collimvood O. E. J. Mensinger, Puehlo. Colo. Mike Muhvič, Bal tli’ Mich. AndnffiPirc, Ic 1 >'. Minil. MifiFT^lažek, itoKVcU, Pa. Ivan Purnat, I.ittle Puli N. V. Frank Pgcelj, A uro ra, lil. Rudolf Puzelj, ISurbertoii, O. Frank Repenšek. Alihvankce, Wis. Matt Reven, Moundsville. \V. Vh. Frank Rotar, Tioga, Colo. Anton Sakrajsek, Shohovg.am, \\ r iM. Mike Škufca, Ilostolier. Pa. Jos. Simčič, Pittshurg. Pa. A. Sneller, Pittshurg. Pa. Frank Smuk, Clurldge, Pa. Jos. Stariha, Ičnst Helena, Moi . Joe Starina, Indianapolis. Ind. Anton Stavahja, Cle\'eln.ntl, Ohio. Ciril Svetlin, r»nryea. Pa. Peter Ušaj, Pnrhin. \V. \'a. R* Valto, Milwnnkee, Wis. John F. Vesel, Ahineek. Mich. John Vodovnik, MiKvattla e. VVis. Ant. Zidanšek,'Pittsburg. Pa. POD SVOBODNIM S 0 L N G E M. POVEST DAVNIH DEDOV. Spisal F 1 r. p \ n /■ g n r. ri in mu zagrozil rodi šotor, (Ta vrlo zanimiv roman se le »nf« . .. ea želi Citati in ni prejel tp,.. • \ ' estl Številki Slovenskega Naroda- Kdor ’ ' - Ps,e 1,1 "»daljnih številk. „a.l si ,ih naknadno n»voč) T> j (Nadaljevalne.) ^Kodovan. ti so vrneš v . 1 Niimida . bežim s teboj. K Kpnfroditrt bežim!“ kor olivo \Ioi' 1 f 10 7'. S f *° * zt oka ! Izroči mu pismo! Čuvaj ga ka- ■ enov' T . • '' n s I >rom l. 1 °valei ne smejo zvedeti, cin sem prijatelj Slo- . t nov! orej _ moram bežati! Ti pa nazaj !“ 1T1 p.' 11 ',.'?. in so °6°tavljal. Preden jo pa mogel izgovo- *. '*‘dviid \nmida Iztokovo pismo v nedr m tarče, slnšaj. ee ti je milo življenje" bodeč se je komaj dobro zavedel, ko je stal sam sre ■\imuda j e pa odvihral za bežečim vozom proti jug,,. EN1NDVAJSETO POGLAVJE. Iz ožganih hlodo^ sc jo kadil siv. smrdeč dim. Kroginkrog opu- s o i ij ( , ( do \ stopo so sedali osmojeni klini trave, katero jo užgal požar. Piuntam je še tlela ruša, včasih se je posvetilo v grmu, dim se JC dvignil visoko. Na holmu so krakali gavrani. Jastrebi na Ho mu so zadnhah vonj po osmojenem mesu. V jatah so priveslali in krožili nad bojiščem. Dolga in široka proga po severni Moesiji je bilo samo hrezmej- uo razdejanje. Nobena koča ni več stala, vse staje so bile prazne, ircja pohojena in pomandrana : celi gozdi izpaljeni,- Strašno je go¬ spodarila \ ojska Slovanov. Na stotine robov je ždelo v brezupu 'i; se poslavljalo_ z grenkostjo v sren, s proldetstvom na suhih ust¬ nicah od spal j enih domov. Kakor tovori so ležali povezani v gostih gmčah pod milim nebom i ir čakali usode. Meč Slovanov je pisal, po¬ močen v kri, vsepovsod, kamor jo zasegel — z divjo slastjo grozno iv sedo: Osvcta! Noč je prižgala krvave.plamenice in po vsem nebu e je raztočila z grozno roko napisana beseda: Osvota. osveta! /n iksti očetov, za srca sinov in bratov — zob za zob — glavo za glavo Dan plačila .-- Iztok je ležal sam, daleč od tolpe ,vrhu griča. Ob njem šlem, rnzvoznjena prnja in neokrvavljeni meč. Roke pod glnvofi oči za¬ prto, uho gluho za divji raj pobesnele tolpe, ki je v omotici zmage uživala s slastjo razbesnele prirode — zaseženi plen. Iztok ni užival. Osvctil se je za kosti padlih Svarunieev — bra- *!.•••, Toda taka osvetli mu je mrzela. To ni bila vojna, to ni bil boj, to je bil rop, naval, mandranjc, klanje zverine, požig, pohod krvo- žejnih pantrov. Njegove misli so bile visoko gori nad krvavim pla¬ menom. njegov cilj jo bil daleč preko ožganih grobelj — njegov moč. ni zamahnil ni enkrat' odkar so se spopadli Sloveni in Huni. Tolpa je napol trudna napol pijana goltala zmago s požirki pobesne¬ le strasti — on je stradal vrhu griča, njegovo dušo je žejalo, njego¬ va roka je bila trudna od brezdelja. Na dnu srca je začutil iskreno žalost, da je razvaljen Hilbudijev ostrog, da trohni on — tako vrl vojnik, v soteski blizu gradišča. Da je živ! Da niso razgnane nje¬ gove kohorte! Da bi vsaj prišel kdo drugi in bi se vgnezdil za Dona¬ vo’ Azbad! O! Da bi srečal vsaj Tunjuša! Tedaj bi bil skrhan nje- ,v 0V meč, njegova roka bi ne bila trudna od brezdelja. In če bi pn- , 1 ,.) _ on — še zadnji Svarunič — kaj za to. Padel bi junak - za¬ del od junaka. l/.tokov.o srce je za brenči o čez llem. Zazde lo se mu je. kakor da bi ~gii klicala usoda, bogovi, in mu pokazali proti jugu. Po lien sč mu V razlila skepsa. V soda? Bogovi? Ne usoda in ne bogovi - nihče me no kliče. Kliče me ljubezen do naroda in do Irene. In za "'lasom to ljubezni pojdem. Pojdem! Takoj do nje. Cc bi moral do Deu če bi potoval celo zimo — dobiti jo moram. X njo m z njenim ovnimn se vrnem. In potom? X vojsko na jTtg. ker me kliče ljubezen. Iztok je potegnil odločno roko izpod glavo, sedel, vstal m se ozrl na bojišče in pogorišče. Dovolj! _ , . \’-i njegovem obrazu se je črtala sled studa m gneča. 1 lovni j "klanja ! (»svetili ste se. Sedaj hočem boja. Boja, da sf prestraši Tpravda. ko zve, kako so pogažene legije hoplitov od Oriona. pošten delitvi si lahko Znali!/ V svojem F f °- steni času neko liko dolarjev na teden, ako se ta koj obrne na upravo ,,Slovenskega Naroda" za pojasnilo. ! POŠLJITE SAMOj • 25 centov : J na upravo , SLOVENSKE • 5 GA NARODA' kot četrt- S 5 letno naročnino in dobi- • 5 vali boste najuglcdneji in • • najneodvisneji časnik v • • Ameriki. • Polletna naročnina . $ 0.50 d Celoletna naročnina .v $'• ' • (Opozarjamo vas na našo kra- •••••••*«###**•*•••••••••• SLIKE Z BOJIŠČA. PRIHAJAJO vsak teden nove in jih lahko tobite popolnoma BREZPRAGNO. V a koinu našemu tiaručnikii, ka- nam najde novega naročnika }' sa :i za pol leta in pošlje .njegov" lrnf! >n naročnino (najnianje ;>0e) 11a upravo bode dobil na zahtev kori imenovane, bojne slike za p»k j an brezplačno in poštnine prosto Slovenci in Slovenke, naročajte Se n a ..Slovenski Narod 1 najbolj- si slovenski list v Ameriki! Tako i ie segel po prnji in si jo tesno pripel krog prsi m na- Konil' jermonje^od ledjih. Opasal jo moč. pokril slom m se navav- 115,1 'Spodim jih domov! Jesen se-bliža-Pozimi jih vojaki Sloveni j* Bizarno, zvadijo v orožju - jaz pa poiščem Ireno. In ko se vrnem, je zapazil, da se je zdravili. Ko se jo približal Rado, se je godce preplašil. Iztok pa mn je vzkliknil : ..Dobil jo je!“ Rado je zgrabil starca za roko in ga stiskal, kakor hi v rokah Dkal Ljubimec, da bi jo pritisnil k sebi. ..Očka! Kje je? Govori' — pripoveduj! In če je v samem Bizan¬ cu, ponjo gremo. Takoj!‘‘ ,'Vihar! Potrpi, da se oddahnem. Jn tudi potem se boš še postil. Najpreje govorim s 1eboj, Iztoee! Pri bogovih, da se ranplakaš in poskočiš, kakor kozlič, ko zveš, kar nosim na sren". Pomenljivo je pritisnil roko na prsi, kjer je počivalo Kpafrodi- tovo pismo. Ko se je Radovan pokrepčal z mesom in medico in pozvedel vse novice, kako so Ihine napadli, kako vojevali in ropali, je pomignil Iztoku, kakor mož. ki ima oblast, in se odaljil z njim od vojske. .■Kakor som li rekel”, mu je govoril starce potoma, ,,pripravi se na veselje, da sc ti ne zavrti v glavi. Cul boš skrivnosti in bral jih boš. Nato se je ozrl in potegnil iz nedrij Epafroditovo pismo. Iztok .je takoj uganil pisavo. Kakor solnee se je zasvetila radost na nje go vem licu. Suha. neprebrana črka mu jo govorila toliko upov, da. so se junaku tresli prsti, ko je razgrinjal pismo. Radovan je stal razkoračen pred njim in pasel oči ob Iztokovi sreči in užival pre nemo sadove svojega truda. Epafrodit je pisal na.jprvo o svoji rešitvi, nato-o tonr. kako je »tel Ireno, ki biva sedaj pri njem v Solunu. Pismo je sklenil: ..Pridi torej, ti izbrani od usode, in kaznuj! Dvigni svoj na rod še to jesen. Odpora se ne boj ! — Ni vojakov. Belizar je zapu¬ ščen v Italiji. Kroži vesi, da je pisal Upravd i: Oe hočeš, da se bo j njem- pošlji vojakov. Če hočeš, cla živimo, pošlji nam hrane. .- Vidiš, napočil je dan. Pridi in požanji. Njiva je zrela. Mod tvoj lavor li vplete Epafrodit' beli evet . Ireno. — Toda ne mudite so! Meni pešajo moči. Že me vabi Baron, naj sodem v brod in odveslam preko meje življenja. Ko vaju blagoslovim, tebe in Ire¬ no. porečem s Pavlom: Tek sem dokončal, pridi, smrt!” Ko je Iztok prebral, je držal krčevito med prsti pergament, oči so obvisele na črkah, na besedah. Kakor v sanjah so se gibale pred njim sence. Bral je drugič — tretjič — prsi so se mu širile, čezdalj. globlje in hitreje je dihal, dokler nj zmogla radost junaškega srca Prekipel je. Kakor omamljen je razprostrl roke in segel po Radova n n in ga stisnil k sebi na mrzli oklep, da je starce zaječal. ..Očka' ti tvoriš čuda!" ..To so ukane, sinko!" ..Da sem despot, pa bi ti še ne mogel povrniti radosti, katero si mi napravil, ( asiit in slavljen boš v rodu Svarunieev!" Iztok je v hipni radosti pozabil Ljubimce. Vprašanje za vpraša¬ njem je vrelo na starca. Kako je dobil pismo? Ali je videl Epafro- dila? .Morda njo samo? Ali .je vesela? Zdrava? Toda Ljubimce ni pozabil Rado. Odda leč. je strmel na Iztoka in Radovana. Hrepenenje, strah in up mu je polnilo dušo. Čakal je, gledal, nogo so se mu začele premikati, bližal se je čimdalje bolj. '.'idol je, kakor je Iztok čital- kako je objel Radovana — kakor solneni žarek ,je zagorelo v njegovih prsih, posvetilo v temo, v gro¬ zi., in'nžgalo. Odtrgal se je od čakajočih vojnikov-in hitel k Rado¬ vanu in Iztoku. ..No prebijem več! Razodeni še meni. očka! Kje je Ljubimca Tedaj se je zdrznil Iztok, kakor bi mu sredi sladkega napoja pripolzela velika grenka kaplja. Radovan je onemel m ni mog.-l in ni upal pogledati v oči Radu. Vsi so za. hip obmolknili. Radu jo cima slutnja zadrgnila grlo — srce se m uje vznemirilo, čele. zmračilo. ..Očka, ti skrivaš tajnosti! Ona je mrtva". ..Bogovi jo čuvajo", je odvrnil godce plaho in zmeden. Radu so se zablisnile oči. Topotnil jo z nogo. dvignil pesti in Mopil pred godca z nagnjenim životom, da je Radovani, polila vro¬ ča sapa iz pihajočih nosnic. ..Ne skrivaj!" je zakričal v bolesti. ,,Ubijem te!” Iztok je stopil med starca in razgaljenega mladeniča. Radovan je pa hitel s.povestjo, kako je iskal Ljuhinico, kako ji sledil in našel celo konja, ki jo poginil — ne pa ni našel. O volkovih je molčal „Bogovi jo čuvajo! Išče jo Numida" — je agal v strahu. ..Išče 'm — in jo najde, kakor je našel Ireno". Radu so omahnile dvignjene roke, napete mišice so odnehale, po obrazu se je razlila bolest. Škrt nil je /. zobmi. ..Izgubljena! Osvotim to, Ljubimca! Iztok, jaz grem za Tiinju sem — in za njo!" Zasukal se je, utripajoč po životu. Iztok ga je prijel za roko. „Ne pojdeš sam, vsi gremo!” F ft A AH kašljate? Ako kašljate, odpravite vaš kašelj? To lahko storite, aKo vzamete d 52 n Severa’s Balsam for Lungs | (Severov Balzam za pljuča) ob pravem času-. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle. Cena 25c in 50c v vseh lekarnah. Bolečine v prsih, in razne druge bolečine se lahko odpravijo z-nadrgnjenjem delov s SEVERA’S GO- THARD OIL [Severovo C'othardsko Oljel. Je to mazilo velike tešilne vrednosti. Cena 25c in 50c v vseh lekarnah. Severov Almanah la Slovence _L z:i leto 1916 sc sed; ati od nas. Zagot zek ter ga imejte teto. v lekarnah dobite sve* i skozi celo W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, 10WA li -daj udarimo!" 'ih-iv ko se je bližal Iztok vojski Slovenov. veliko veselje. Tolpa je bučala radost, m/se gnet - krenil proti oboroženim četam, kjer je taboru dvignilo v 'ležišču . la krog jezdeca, ki ,i< Iztok*se ll je"oprl na težki meč in motril jezdeca sredi mnozu-e. bil IlitiC I" ventili i' ni. n™ s »ee bi 'Irlinl »me,,.'!.- «n». I/ sredo gomezecih vojakov se je lazlego. t« ™,.,uj-- „ Radovan!" jo izpregovoril prineslo! Prazen se vrača vso d omislil Ljubiniee. Prevzela ^ S v * vn(i okrenil godec do vojn Tov in so razsrdil. ^ Morani!" Nato se jo okrc....^ dia! zija]a! Pi j . in(li! asete kakor mlada praseta Pomagajte nn y- j a? pil trpim za vas žejo in lakoto!” , ov je s smehom priskočila k je zavpil povcljcvajc. Radovanu m ga la sl c šeni kot kobila P 00 ^ ' iprav ij 0 za Radovana jedi in medice, ztok je takoj v eie- * wkdfll mrko godec preko rame. ' pela četa vojnil Ivignila s konja. noveljevajc. ..Zakaj njuhal sem si nogi Počasi!' je^v^P j« srcdi poto ka !" leseni kot kobila P nrt , j?nd Iztol ..Nimaš vina ..Nimam!" ,.Pa medice! nimaš, nimaš!" s0 ziba j e ob Iztoku proti taborišču, Radovan je stopa _ T z t 0 kovi oklepniki. Vsi so ga bučno po- -jer je bilo jedro vojske ga je P°S Večkrat me je sicer že črvičilo po njej. Toda če ŽEPNO PERO, in Z IMENOM IN PRIIMKOM SAMO ZA NASE NAROČNIKE. Napišite svoje ime nn priimek, poš na upravo lista, navedite svoj točni naročilo se bode t.-ilc OJ IZV CLEVELAHD.GHIO 2537 St. Clair Ave. Prva slovenska veletrgovina domačega tropinovca in domačega tuna. Domači tropinovce po gal. .$3.00; 3.35; 3.50 Domače belo vino, galona po $1.00 in $1.50 Domače rdeče vino, galona po . 50c iu $1.2u Za vse druge nasvete sc obrnite ustmeno ali — •> — pismeno na-r ~ - I : J0HN POPOVICW//( A HAV >:*:■ ■»> •» k 1 E M -t* Še tisti dan je Iztok pozval vse starejši ne v posvet. Enoglnsn i iu hrupno so brez ugovora sprejeli njegove nasvete. Zakaj narod ,j veroval vanj vsled zmag. ki jih je izvojeval pod njegovim poveljem. Slepo Li šel za njim, čeprav Morani v naročje. Drugo jutro'se je dvignila vojska na .sever proti Donavi. Meke¬ tajoče in mukajoče blago so tirali prod seboj, dolga vrsta ujetnikov ie bila obložena z naplenjenim žitom, platnom, orožjem in orodjem. Brez skrbi, brez opreznosti in brez bojazni so se gnali prati domu, pijani zmag iu nasičeni z bojnim plenom. Iztok ni šel z njimi. Od bral je petdeset najboljših konjenikov in krenil z njimi proti vzhodu — da morda Zilj a ni e Tunjuša. Rado¬ van je preračun il, da se utegne tekom desetih dni že vrniti i/. Bizan¬ ca. Zakaj mudilo se mu bo k Ljubimci. ,,lii kam ti. očka?" Ko so že se,deli na konjih, in jo zadnja tolpa odhajajočih vojni- kov ginila v daljavi, .je vprašal tako Iztok Radovana. ..Greš v gra¬ dišče ? Ali z nami? Koristen hi nam bil". Radovan- odel v novo prtono halja, z razpuščenimi ncinazilj" uimi lasmi in z belo kratko brado, kakor Strnišev, plunko oprtnim in konja obremenjenega z bogatim brašnom —- jo odgovoril naglo in odločno: ..Ne grem ne v gradišče, in ne grem z vami". ..Zakaj bi ne šel? Ljubimo le. očka. Ne bo ti sile!” „No grom v gradišče, kor s takimi kričači pevce ne potuje. Oglu¬ šil hi. Ne grem pa z vami, ker greste nad Tunjuša. Prevelik .je moj srd na tega smrdljivca. Ko bi ga zagledal, kako bi se premagal? Od¬ jedal bi sladkost temu-le", — pokazal je na Rada- — „ki ima edini pravico do tega pasjega goltanca. Poru n z vami in Morana naj ža¬ nje. Pevec gre svojo pot. Ge udarite na jug, se snidemo, Pi i bogovih, da bo tedaj veliko naše veselje!" ,,Godce je zamahnil v slovo in odjezdil v yeselem diru proti jugozapadu. Vojaki so gledali za njim. On se ni ozrl. .Mislil je na ukane brez trpljenja. ,,Y gradišče da bi se vračal ? Ali da bi hodil z vami, mladi vol¬ eje? Oj ne! Radovan ne nosi zastonj modrosti v glavi. Tako blizu sem pravzaprav Epafroditu — in njegovemu vinu — pa bi hodil v gradišče po sesirjeno mleko — ali — kar je še bolj nespametno Hunom pod nož. Nisem udarjen po pameti. K njemu!" Pognal .je konja in si zažvižgal okroglo pesem. Osem dni so čakali Iztok, Rado in vojaki qb cesti, ki vodi iz Bi¬ zanca, na Tunjuša. Iztok .jo te dni užival naslado poveljnika. .Maj¬ čkena je bila njegova legija — komaj pol kohorte. Toda poslušna brezpogojno. Še misel se ni upala roditi v teh glavah samih junakov, ki hi nasprotovala Iztokovemu povelju. In mladi Svarunič je raz¬ mišljal ob dolgih nočnih stražah in pojezdih: Dve jezeri takih voj- mfcov! Ha! Potrkal bi na adrijanopeljska vrata. Po osrednji cesti «• i j m d CELE EVROPE; 50 palcev Širok in 40 palcev dolg. SAMO 30 CENTOV, } Vsak naš naročnik, kateri nam pošlje vsaj enega celo- Š letnega novega naročnika in naročnino, dobi na zahtev § la veliki zemljevid kot darilo. § :♦> »; <♦> •:♦> :*:• :«• :«• :«• <♦> :♦> m <♦> <♦>' ctali v Bizancu Li zaklepetala kopita. Pred liipod i: en j i Blevenev. Tedaj ni' Li želel biti Gpravda! In (lespo.jni bi bile bolje, da je grška cvet ličil rica na kanipu- kjer hi ponujala n,že ;a lat inskim čast¬ nikom. Napočil je deveti dan preže in čakanja. ()■’ vseli vetrov so se vračali jezdeci - poizvedovalni. Samo nevesele novice so pripove¬ dovali. Tunjušev tabor je Li i prazen, p žgan. kakor so ga> razdejali Sloveni. Gez Donavo so se selili številni rodovi Atilov. Od.vzhoda so pritiskali Varliuni. Nekdo je celo zvedel, da. je vojska Ilerulov divg- nila kojija in da preti Slovenom. Samo o Hunih, o Balambakn. o Ttinjušu ni bilo sledu. Iztoka je zaskrbelo. ,,Da se sqlijo Anti čez Donavo? Brat, ..Izdajstvo?" .je zamrmrala četa in „Tnnjuš je Lil v Bizancu. Prehod At gibljejo llernli. jih .je naščuval t Tpravda iu prostrana. Ne hi bodili na vojno. In či gubi jeni. Bratje- Sojenice še niso doplei moramo dotnov! Naša zemlja .je nevarnosti!" Santo z Radovanovega obraza je blisnil v tem tniiolku upor. \li samo blisnil. Hitro je upognil glavo. Geta .je zaobrnila konje iu pognala za Iztokom proti severu proti Donavi, V lagotnem diru je jezdila konjenica, nema in zamišljena, za poveljnikom. Vseli se .je polastila tiha žalost, nezadovoljnost. Praz¬ nili rok se morajo vrniti domov. Zastonj so tratili cas, zastonj bedeli l>enoči. Tunjuš jezdi kdovekje in se smeje ter prešteva izdajovsko zlato, katero mu je dal l pravda. Na.jnc>rcciiejši nn I njimi .je bil Rado. Brez misli, brez na d e je topo zrl na kon.jr\o grivo. Koka ii vodila povodcev. Konj je nesel gospodarja za tovariši, kakor bi dirjal brez njega. Ko ni mogel mladi Klovnu pi' i; ti bridkosti po iz gubl.joni, prisrčno .ljubljeni v gnev in nasitili 'učim duše vsaj s curki osvete, so mu omagale peruti, in kakor bolehen sokol na veji j" visel Rado v sedlu. Kakor je ljubil Iztoka, pa sc mu je šiloma zajedala v srce zavist. — ... _ (Dalje prihodnji*.) „>s _ mu je še ..preje prav glasno žabi Gal: ,,Samo glej, da nam vsega iv pokvariš, Ge ne te vržemo Grcz ži¬ čno ograjo; poteki greš lahko Rri¬ som kuhat". Samo nekaj nas skrbelo; — masti nismo imeli. American Line POD AMERIŠKO ZASTAVO PLOVEČI PARNIKI SLOVENSKI NAROD 4 *, 24, februarja 1916, _____ -.— .- - - -" *... , r *.-A.*++r* ********** *» **'+~*******'*jf**i^'^r^^a^n^ ta,r ZAV01) - " ' e e .* IM • trgih tl : j>o Mici iii. d j srečaš mnogo, mnogo ra- njeueev. A' kavarnah kipi življe¬ nj e. kar zaačt jug. Mnogo pozornosti vzbuja zdaj obravnava proti voditeljem srb- „Nič se ne bojte!" je dejal kuhe • s k ogli sokolstva, dr. Popoviču mm N EW Y 0 R K - LIVERPOOL TEDENSKA VOŽNJA. DOBRA HRANA. KRASNE UDOBNOSTI. DOBRA KUHINJA. Parobrodi z dvostrokimi vijaki. „ST. LOUIS" . 11.629.ton „NEW YORK“ . 10.800 ton ..ST. PAUL“ . 11.629 ton ..PHILADELPHIA- ..10.800 ton New York D Broathray. Washington 1300 r St. N. W. Minneapolis 121 So. Thlrd St. Quebec C3 Dnlhousie St. URADI AMERICAN LINE: San Francisco Boston 31'J Guary St. Pittsburgh 330 Oliver -Avo Seattle (UL) Secuutl A v Toronto 41 King st*, i: 81 Stulu SL. St. Louis lllli & i^ocual St New Orleans 213 SL Charles St. Philadelphia 1319 Walnut St. Chicago 11 NorlL* Doarbuni Sl Portland, Me. 1 lutLia St, Montreal VVinnipeej 118 Notre Damo SIW S33 Mniu St. s SVETI VEČER DRAGONCEV NA .PREDNJIH STRAŽAH' Muršek ,,jaz vam že napravim 1 '. Zrezal .je meso na primerne kose, ;-a loj »o narahlo zložil v kotel , po- solil iu nalil samo osmino kopa vode; katerega je zakril in posla vil k ognju. Ni minulo pol ure n meso je bilo pečeno. (Tako pečen¬ ko, lahko naredi vsakdo, ako uium masti, ali pa se mu ista zdi pre¬ draga.) Lahko rečem, da tako okusne pečenke šte nikdar nisem jedel, čeravno je bila pečena-brez masti. Napekli smo te pečenke štiri kot¬ le, katero smo takoj pojedli. Osla lo meso pu shranimo za jutri. Na¬ to smo pu še zapeli: ,,Moj fantič je za frajtarja. pa nima nobenga krajcarja' Pajgl pa je rekel: ,,Saj solu ja/, lcorporal pa tudi nimam nobenga krajcarja". Rusi nam na nocoj¬ šnji večer niso delali sitnosti. D ra. goneč Jan je celo rekel: „Kaj se boš bal Rusa. Pred. nami je 'žična ograja, v rokah imamo puško, v kotlu pa pečenko". Nato smo razuu zunaj stoječe straže vsi legli k počitku. Govoril ni nihče več, pač pa so usta vsake¬ ga šepetala molitev zbrano, i.i prosečo... Zunaj pa je bilo svečano tiho. Noben strel ni počil in tudi sovra¬ žnik si ni upal kršiti miru earob- uotihe svete noči... Zopet je nastopil sveti večer, že drugič na bojišču, kakor nekdaj, nudil, ji; postavil kotel na ogenj, sc malce vsedel poleg in kuha PISMO IZ ZAGREBA. ko smo bili še doma, z islo tiuo.P-r kadil cigarete, svečanostjo in čarobnostjo. Ko tako sedimo, pravi naš d-> Tisooc mladih l/edabudnih inla- j Setnik: ..Vsi smo tu, samo drago- deničev, ki so lani z nami prazni vali sveti večer, obhaja sedaj t.i praznik tam gori, kjer ni boja i| muk. Tudi letos nam ni. usojeno pra¬ znovati svetega večera doma med svojci, kajti sedaj se nas deset mož nahaja na prednji straži. Na¬ redili smo si že preje imenitno stanovanje pod zemljo. Tej sobi oziroma hiši smo dali ime „Vila Dunkel". Imenovali smo jo tako zato, ker je vedno teina v njej, čeravno ima tudi par oken, seve¬ da ne tako velikih, kakor v ljub¬ ljanskem hotelu ...Union". Ker smo pod zemljo in nimamo v iu- nee Škraba manjka. Kje pa je on r 1 Dragonec Baraga Jakob, pa odgovori: ..Sel je malo po gozdu, rekel je ako bode šlo po sreči, u- streli srno, da ne bodemo na sveti dan brez pečenke". ,.Dobro jo je pogdoil, prinese nam gotovo kaj, kajti vem kak lovec je Škraba", je, pripomnil dragonec Vinko Šuštar. Med tem našim besedovanjem je bil čaj go¬ lov iu Jakob ga je še pohvalil, da bode zelo dober in močan, ker je polno skodelico čaja zakuhal. ..No ti si nam pa sedaj že zopet j eno zagodel, ali meniš, da se čaj | tako kuba kakor ka va, misliš, da ši vili nič večjih oken, kakor s.D.je čaj dober, ako ga toliko zaku- lince v spovednici, smo podnevi in ponoči vedno v —- temi. I’a zmisli- li smo si drugače. Iver prodajajo Židje sveče j mi¬ kaš?" ga je ozmerjal dragonci Lovro Jan. ..Danes se pa sami ta¬ ki kuharji vrstijo, da nam. sveti večer popolnoma pokvarijo" je drago in mi nimamo preveč de- j povdaril nekoliko jezno dragonec nar ja, smo si luč, dokler še nismo j Kukovec. .ffasali" svetilke, naredili sami. Petrolej smo dobili in naredili n takozvaui .,Fleiselikonservi" na vrhu malo luknjico, nalili v njo petrolej in mala vrvica je služila kot „taht". Svetila nam ni ta luč bogvekako, ali toliko, kot v prej¬ šnjih časih leščerba vendarle. Ker nismo imeli cedila, smo pr. cedili čaj v skodelice skozi boli 'takozvaui „Sclineemantel". Gaj je bil res močan, ali sladkor in rum se ni poznal, bil je, takorekoč ] pelinova voda. Spili smo ga vse ! (-no, ker kava se nam je razlila in j da bi čaj drugič kuhali nismo ime- Oprava v naši vili ni preveč j ii ne ruma ne sladkorja, kor smo moderna. Stene niso tapeciram-, zlili rum prej v čaj, kakor smo ga in strop ni bilo mogoče polyu-vati, | pokusili. Tudi ta nesreča ni tra¬ kci- nam služijo za stroj) debčli ; .jaht dolgo, kajti dobili smo po- hlodi in na njih leži 1* m debelo ' što, skoro vsak je nekaj dobil pi- zemlja, ki nas ima nalogo bran n i j smo ali karto od doma ali pa od pred ruskimi šrajnu-ri in granata¬ mi.'Preprosto narejena miza nam služi, kadar jemo ali pišemo. Po dolgem ob steni pa imamo ležišč,-, vzdignjeno nekoliko od (,al in na¬ stlano s pilanico. Ležimo precej natesno, kar nič ne škoduje, kol¬ je gorke je. Peč smo si naredili v zidu, in ker nimamo nikakega pravega dimnika, se skoraj bolj kadi noter kakor ven in je zato vsak izmed nas okajen kakor dim nikar. Danes, ker je sveti večer, se -ne ljubi nikomur izmed nas spati, ker smo v službi iu je vsak skoraj več zunaj na straži, kakor notri. Pogovarjamo se sede okrog mize o* domu in prejšnjih časih... De¬ setnik Vinko Fajgel nam pripo- vedujc povesti in dovtipe, dolge in kratke, smešne in resne. Mene so določili, da jim sku¬ ham kavo, ali nekoliko po nesi-i ■ či, nekoliko po nerodnosti sem prevrnil vso kavo po ognju. Raj¬ gelj je šaljivo pripomnil -. ..Zakaj nisi kave raje včeraj prevrnil in ne danes, ko je sveti večer in mi še kave ne. bodemo imeli". Ta- naša nesreča pa - ni trpe ut neveste. Fajgel je bral svoje ljub¬ ko rdeče barvano pisemce bolj v kotu. Ko pa je dragonec Alojz Jane razvil svoj zavoj, ki ga jo prejel od doma, je dal vsakemu nekaj cigaret in peciva. Vse, kar je dobil, se je po bratovsko raz¬ delilo. . Kmalu nato pa je prisopihal dragonec Škraba ves premočen od vročine in snega na naše veli¬ ko začudenje z veliko srno, ki je tehtala naj manj e 25 kilogramov. Vsi smo zavriskali .veselja. Škra¬ ba pa je rekel: ..Jaz sem skrbel, da imamo mesa, drugi pa skrbite, da,bomo to po polnoči jedli". Takoj se je pripravil Kukovec, ki je nekako kos mesarja iii odprl ter očistil srno. Med tem časom pa je pripovedoval Škraba, kako ga je zeblo, ko je čakal na srno, in kako mu je bilo zopet vroče, ko je tekel za njo, ker ni takoj padla, ko ju je zadel. Raztrgal si je precej vidno tudi hlače, Iste pa mu je takoj zašit dragonec Kenk, ki je krojač jio poklicu. Ko je bila ura, ž.e erez polnoč in je bi¬ la srna očiščena in zrezana na ko¬ ši kuhar, da bi nam še pečenke ne dolgo, kajti „fasali" smo. ker je j zažgal iu pokvaril kakor kavo in sveti večer, eel hleb kruha, dve klobasi, vsak po šest „šport“-ci¬ garet ter nekaj čaja in ruma. ,,Šeda.j bodem pa jaz kuhal čaj", se je oglasil dragonec Ja¬ kob. No, ker se ni nihče več pe¬ čaj. Izvolili smo enoglasno dra¬ gonca F. Muršeka, ki se je takoj opravil prav po kuharsko. Slekel si je jopic, odkril čepico in si opa¬ sal kot predpasnik za vse pripra¬ vni ..Sehneemantel". Škraba na O divna si, o krasna si,- ti zelen goro zagrebačka. (šenoa.) Zagreb — ta beli labud sredi morja luvatske ravnine — je ka¬ zal do zadnjih dni pred prazniki pravo pomladansko lice. Zadnje dni pred Božičem pa-je padel dro¬ ben sneg in pokril ceste in strehe- lepih hiš z belo odejo. Deviške smrečnice, pripravljene za božič¬ na drevesca, tam na Jelačičevem trgu, so bile pokrite z belimi, sne¬ žnimi biseri tako, da je bil trg -po¬ doben mlademu gorenjskemu go¬ zdu sredi, zime. Tam -doli po Iliči, ki se blišči vsak večer v morju tisočerih električnih luči, tam do¬ li pa vre večer na večer življenje nizkotnega, modernega mesta. Ci¬ ne bi bilo med šctalci toliko uni¬ form. hi se komaj poznala vojsk i. Med vsem tem vrvenjem pa gre pesem, ppesem mehka iu prisrčna pesem iz ust elegantne zagrebške krasotice, pesem iz ust krepkega hrvaškega seljaka, pesem milo Jo noče hrvaščine. Mehki in srce bo¬ žajoči so ti glasovi; mehki kot .«o besede naših mater in deklet.. . čuj! Drugačna pesem! Zvoki god¬ be... Tam od vojašnice, ki leži blizu južnega kolodvora, priha¬ jajo ti glasovi, — Maršbataljon! Zopet maršbataljon' Za Božič gredo na bojne poljane. Mladi inomei na konj ima, kitnih), cviječem za kapama, crnom puškoni o remenu, svijctlom sabljom o remenu. Neko p.jeva. uskog nosi brza miso rodno j kosi. rodnoj kosi, tihom selu... Pesem jih spremlja in solze jim blišče na pot. Seljaki — |pfo jaki — junaki! Moje srce naroča pozdrave bra¬ tom. 'Mladi momci na konj ima, kitnim cviječem za kapama, Ali res? Več* za gorom, za visokom, S j en ih čeka smrti pri jeke! . Draginja kot povsod! Ampak to je, da se tul-ra.j še vse dobi, če¬ prav za clrag denar, črn kruli po¬ leg najlepšega belega se je prika¬ zal šele prejšnji mesec na mizah v gostilnah in kavarnah. Gledališče je večer za večerom razprodano. O naši Irmi Polako¬ vi pravijo Zagrebčani, da je ne¬ nadomestljiva. . Poleg nje vidimo na odru lahko še mnogo drugih izbornih slovenskih moči: Boršt¬ nik, Križaj, Nučič. Poleg gledališča imajo Zagreb¬ čani še polno drugih zabav: strel¬ ski jarki po dunajskem vzorcu, dobrodelni koncerti, kinov vse polno, orfej itd. Res moderno me¬ sto. Raz šol,, muzejev, akademij, ga lerije slik. in drugih javnih, po¬ slopij pa plapolajo zastave z zna¬ menjem Rdečega križa. Bolnišni- dr. Sodba se bo izrekla te dni. Ob¬ ravnava sc je vlekla dolgo časa iu je bila zelo zanimiva. ..llrvatsku" je prinesla poziv, naj bi se postavil lir.vaskim juna¬ kom. Ivi so padli za domovino, spo¬ menik.. Zdaj prinaša razne toza¬ devne nasvete. Zelo pameten j > ta-le: V Zagrebu naj bi se posta¬ vil velik dom, V katerem uaj bi se brezplačno vzgajale sirote padlih vojakov, To uaj bi bil večen, lep spomenik. Pa tudi zelo praktičen! Časopisje prinaša te dni oklic, da se bo izdala „Zlata knjiga hr¬ vaških junakov", v kateri bodo popisani junaški čini hrvaških vo¬ jakov, ki so se dogodili tekom se¬ danje strašne vojske. Sodelova¬ nje je obljubilo mnogo odličnih hrvaških, književnikov. I' hrvaškem saboru, ki je zbo¬ roval pred Božičem in se,sestane zopet te dni, se je slišalo marsikaj 'zanimivega. Strankarske! politi- čke razmere so zelo zamotane. Ča¬ sopisov je vse polno, izrazito poli¬ tično smer pa je težko zaslediti. Za praznike je bila obdarovana hrvaška književnost s prevodom znanega Zolajevega romana ..De bacle". Pri nas že imamo prevod tega dela. Pozna se, da v hrvaški književnosti zavzemajo veliko, m-: sto prevodi francoskih del. Tudi reportoir gledališča letos ni nad nivojem drugomestnih gledališč, v katerih prevladuje lahkotna opereta. „Bosonoga plesaeiea" t pozdravlja vsak teden parku it raz gledaliških lepakov. Večerno solnce je zlilo vse poi- nozlata na belo cesto pod mojim oknom. Po cesti gre vojak Dalma¬ tinec. ob njem pa žena, oblečena v navadno obleko. Zakaj se ozira vse po njima? Zakaj stopa žeuu poleg njega tako ponosno iu obra¬ ča v eno mer svoje poglede vanj? Vojak, nima rok. Daroval jih j domovini. Ampak ua njegovem obrazu ni žalosti in ne luge. iu po gled njegove matere je ves bla¬ žen. „To je moj sin-junak!" Tako govori eel obraz sivolase žene. Tako govori njen pogled vsem, ki ju srečavajo in se rado¬ vedno ozirajo po njima. Da, to so junaki — tvoji sinovi — zemlja hrvaška! In naši nič manjši! PIT TSB URGU USTANOVLJENA LETA 185 2. USTANOV*- ŽKEIN plačujemo obrest, j N A uuuz, KA ke ODPOVEDI. * - o D D K L E K. B A N K E. L staro domovino i N o Zdaj pošiljamo 100 kron za S>14. ZAJAMCENJE m. $ THE FIRST-SECOND NATIONAL B AN k| 25 pg| ; SD BOSB tiBSBBDBB LjUfc nonnntinpriiiiin j iC»BDČBDOBBljrSF| • : nnnnnniiŽi-rirMuj * oapnim im debdoFI ea sv fi c rfu-t aimgi Lastno poslopje Pišite po CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. pittsburg, pa. ii , 1 Papir Vanj J Kolar Jožef, peš. p. p. 17. 6. Ptuj, Štajersko, 1886. ranjen. Košmrl Franc, peš. p. p. 3.7. 0. k. Loški potok, Kranjsko, 1893. r. Kovač Jožef, peš. p. p. 17. 6. k. Celje. Štajersko. 1892. ranjen. Kramar Anton, peš. p. p. 17. 6. k. Ljubljana, Kranjsko, 1893. ... Kržišnik Peter, peš. p. p. 17. 5. k. Logatec, Kranjsko, J-888. rani. Kisovar Anton, nad, res. p. p. k. 1882. ujet Rusija.) Lazinšek Anton, gofr. P- P- k. Dolenja, Štajersko, Ibb. • (Obojan, Kur.sk, RusijaD ^ Levanič Franc, peš. p. P- S/ - Ptuj, Štajersko. 1892. uj. 1 (Obojan, Kursk, Rusija--) ^ ^ Lisec Anton, peš, p. P- 8/. ■>- •; Slov. Gradec, Štajersko, 3.8J-> (Obojan, Kursk, Rusija- 87. ujet. 3. k. Celje Štajersko, 1879. ti. ( Lokošek Ivan, pes. p. P- »'• -• (Nižnij Novgorod, Rusija.) Celje, Štajersko, 189.>. nji POGOVOR Z BOLGARSKIM PESNIKOM IVANOM VAZOVOM. t' ...Več. Listu", poroča prof. Šak o Svojem razgovora z znanim bolgarskim pesnikom Ivanom Ve¬ zuvom, ki je dejal: ..Povejte Va Šim na Češkem, da smo morali za grabiti za orožje, da osvobodimo svoje macedonske brate sramot¬ nega hlapčevstva. Povejte jim, da se lahko le posamezen človek sam umori, da pa eel narod ne mora izvršiti samoomora* *. AAAAA AAAAAAAAAA AAAAAAAAAJi Ali ste že kaj darovali za Rdeči križ v Ljubljani ? SEZNAME! IZGUB. od 15, do 31. julija 19.17. (Nadaljevanje.) Klemenčič Franc, lov. lov. bao.t 20. 3. k. Ljutomer. Štajersko. 1892. ranjen. Klemenčič Maitin t peš. p. p. 87. 3. k. SLuietim-i. Štajersko, 1891. ujet. (Bogorodskoje, Nižnij Novgorod, Rusija.) Kokolj Ivan, peš. p. p. 87, 11. k. Sv. Barbara, Štajersko, 1891. ujet. (Rusija.) Kolar Simon, peš, p. p. 87. 2. k. Slov. Gradec, Štajersko, ujet, (Bogorodskoje, Nižnij Novgo¬ rod, Rusija.) Kolenc Mihael, korp. dom. p. p. 26. 12. k. Celje, Štajersko, 1888. ranjen. !Koren Ivan, orožnik, odd. 7. Mer¬ sko, Goriško, 1876. ujet. Kos Ivan, peš. p. p. 87. 9. k. Ce¬ lje, Štajersko. 1891, ujet. (Niž¬ nij. Novgorod, Rusija.) Kosec Franc, peš. črnovoj. baon. 157. -1. k. Št. -Jurij, štajersko, 1880. ranjen. Košir Martin, peš. p. p. 87. 3. !, Celje, Štajersko, 1892. ujet. (Bogorodskoje, Nižnij Novgo¬ rod, Rusija.) Kostevc Ivan, peš. p. p. 87. 12. k. Brežice, Štajersko, 1890. ujet. (Bogorodskoje, Nižnij Novgo¬ rod, Rusija, i .'Kotnik Jožef, nad. res. p. p. 87. 4. k. Slovenji Gradec. Štajersko, 1886. ujet. (Bogorodskoje, Niz ni j Novgorod, Rusija.) Kotnik Leopold, peš. p. p. 87. 2. k. Celje, Štajersko, 1893. ujet. (Srbija, i Krajnc Rudolf*, peš. p. p. 87. 1. k. Slov. Gradec, Štajersko. 1893. ujet, (Bogorodskoje, Nižnij Novgorod, Rusija, i Kramer Alojz, nad: res. p. p. '87. 2. k. Celje, Štajersko, 1891. ujet (Bogorodskoje, Nižnij Novi-n- rod, Rusija. ■ Krampršek Miha, sanitejec. Ce¬ lje, Štajersko, 1886. ujet. (Bo¬ gorodskoje, Nižnij Novgorod. Rusija.) ‘ Krašovc Ivan, voznik, k. Loka, Štajersko. 1885. ujet (Bogorodskoje. Nižnij Novgo¬ rod, Rusija.) Križanec Franc, g 0 fr. p. ^ -, k- 1’tuj. Štajersko. 1885. u jet' (Bogorodskoje. Nižnij Nov**-. ,vwl T>,-.c.:,*.. N « • Mlinar Alojzij, peš. p. p. 37. ]j j, Levce, Štajersko, 1892. ujet Mlinarič Franc, peš. p. p. 87.3 \ Jastrovec. Štajersko, 1885. « (Obojan, Kursk, Rusija ) Mlinarič Matija, korp. p. JX ^ Ptuj. Štajersko, 1885. U J' (Obojan, Kursk, Rusija.) Močnik Anton, korp. p. p ^ „ k. V resno, Štajersko, 1889. uje- (Obojan, Kursk, Rusija.) Modec Slrimus, peš. p. p. 7.15 Velikovec, Koroško, 1881. m ' Novak Ivan, n-s. peš. p. p. 87. lj k. Pleterje, Štajersko, 1887, p (Obojan. Kflrsk, Rusija.) Nachtigall Ivan, k. Vinice, Kr Novak Ivan, peš, Krka. Kruujsk v VaUNI gerlih ’r vi i’ . pri sV "'!' 1 I Man' fort. (Obojan, Kursk, RusijaJ Leban Giordani, peš. p. p. 17. 9. k. Trst, 1894. ranjen. Lorenčič Franc, peš. p. p. 58. L k. Radgona, Štajersko, 1895. ranj. Laharnar Ignac, lov. lov. baon. 20 3. k. Tolmin, Goriško, ranjen. Lebič Matija, res. p. p. 87. 3. k. Celje, Štajersko, 1888. uj ! -‘-. (Obojan. Kursk, Rusija.) Lenart Jožef, nad. res. p. p. 87. -3. j k. Gelje, Štajersko, 1884. uje (Obojan, Kursk, Rusija.) Lesjak Karol, peš. p. p. 7. 15. Velikovec, Koroško, 1888. m Lindič Ferdinand, peš. p. p. 87. k. Celje, Š(:ajersk\. 1893. ujet. | Ogrizek Frane, | Lipovšek Anton, nad. res. p. p. 87. j gat<-<-. Stajcrsl L k. Pletrovče, Štajersko, 4*883. Obojau. Kur** ujet. (Bogorodskoje. Nižnij | Okorn Jožef, p.-: Novgorod, Rusija.) j Velik.»v*-*-. K01 Lančarič Rudoli, korp. p. p. 87. j Okrogelnik Ivan, k. Celje, Štajersko. 1891. uj.-t. 1 K s /’’*■ (<'barko v, Rusija.) i _ j 11 ' *■ Onsnik Pavel, p. Velikovec. Kor Ogris Matija, p. Sveta Ana. K i Ošaben Henrik, j Trst. 1881. 11 j. ■el o v. p, p. p • ujsko, 1888. m. • I>. P* 17.8. j, 1888 . ranjen. P- ]>■ 7.11,![. jsko. 1892. Ll , • P- P-17.6. ( t. ■ošk Veli Lukovnjak Franc, nad. res. p. ; j 87. 4. k. lijutomer. Štajersko,! . . 1881. ranjen in ujet. (Oboja*), j ® S0 J ni ^ F Kursk, Rusija.) Makovec Avgust, peš. dom. p. p 5. 12. k. Sežana, Goriško. 1884 ranjen. Mak Matija, peš. p. p. 87. 3. , Bizelje. Štajersko. 1893. (Rusija.) Mec Ivan, nad. tes. ]>. p. 87 G o no bi e. Š v a j er s k o. c, pc K uje i Osojnik Franc, torne p. Staje; (Barnaul, Ti j Ozir Vincenc, O) bo jan, Ku 1 Peklar Albin. I 1882. uj. Miklošič Martin, peš. p. p. k. Brebovnik, Štajersko, 189‘; "jet. (Moskva. Rusija - Moličnik Franc, nad.Dvs. ,, „ s, m k ' Jjey ce, Štajersko, lss. ujet. (Rusija, i Marcinko Ivan, peš. p. p. ; K s. , Slov. Gradec, Štajersko. Mi. mrtev. Mežnar Anton 1888 . ujet. Perne Matije ee. Krai Prosin Kam Pavlič i 12 I jan. K-: Jožef, in k, Ki\i Anton, J), p. ti. 6, 1879. fjit, JiaMjh ». p. 7.Vi. . 188U »rp- P- *t u jersko. IBM lisi ja.) p. p. 7.16. k. 10, 1895. ranj. p. ]). 7.15. L io, 1894. ram. p. p. 87. Ljn- 1886. uje*. . Rusija.) . )). i>. 87.1 ko, 1891. ujet- Rusija. • dom. p. P- il ■j., štajersku. mi n 7. Vadi- P- P- * 12. ranj- ko 1891' inajh' 11 Dose< ! P «je Pop''! p ..N« r skimi sP°I ,Jzto. ravnost dc v tej o ,,V " in Blati/':' Vilk ter z, Pariz. poročiln s- 1 .Inna z nezi ostri infind ponovno <1" distriktu se 8treljevnn.il' rili nato 1' je vasi. ‘ V večei sons in U" nastal vsi-- d Severne opaziti zino bojih so ne Nil razi 0 vol Ban-do-S,- coskili zn! Dva * lo na tla. Frnno Verdunom v tej ak.-i, Pariši, Dejstvo. .1 da je ne,»j*: haiiooskiu ; . Vojok ter izjavi i,- bi se vrš." Jz Ve, civilistov. Chicar Dailv ,\p u sfateua, i lMi l thi milj.* fiaas s. ^oto iztoči J 0* ^ i Vsi. »fegovii hod Fra sevu L< ran 1 j Puc Andrej, j' k - Podkra. Puc Jakob, j . et'r, p. j,, l ■ Kamnik, Kianjško, 1891 Mrgole Franc. peš. p. p. 17. . , , , Skocijan, Kranjsko. 1890. ran- L V *’ Muravec Jožef, peš. p. 17 7 {. Pa J se r Alojzij, - . M V . 1111CI ' Kranjsko, 1887 . rani,.-' "' k - s|, ' v - « ' * M ^ Jc . en Jožef, midi. res. - I , "7!« vnrs Glav (l f tjo v- °* reko Kralj Ivan, peš. p. p. 87. L k. Blanca, Štajersko. 1891. ujet. (Moskva, Rusija.) Kraner Simon, peš. p. p. 97. 32. k. Maribor, Štajersko, 1893.... ujet-. (Obojan, Kursk, Rusija.) Krumpačnik Franc, nad. res. p. p. 87. 12, k. Celje, Štajersko, 3,892. ujet., (Obojan, Kursk, Rusija.) Kumberger, Peter, nad. res. p. p. 87. 2, k. Celje Štajersko, 1897. ujet. (Obojan, Kursk, Rusija.) Kušljan Jožef, peš. p. p. 87. 4. k, Brežice, Štajersko, 1893. ujet. (Obojan, Kursk, Rusija.) . Kleinegger Anton, peš. p. p. 17. 5." k. Kamnik. Kranjsko, 1888. Koblar Franc, peš. p. p. 17. 6. k. Selce, Kranjsko, 1889. ujet. Kocjančič Franc, peš. p. p. 17. 8. k. Dvor, Kranjsko, 1879. ranjen Kogavšek Franc, gefr. p. p. 17. s. Larger Anton 1 k. Vrhnika. Kranjsko, 1891. r. I p. 87. štab • j'es. korp. - rt uj, Štajersko. rod, Kosija. Kirstan Blaž, nad. res. p. S7 j k. Podgorje, Štajersko Ig')-*' , ' (Bogorodskoje, Nižnij Novgo¬ rod, Rusija, i Krivec Matija, uad. re s p .. -- -■ k : ''■■"»vij*-. -Štajo«u. "is f "• ‘»o^odskoje, Nižnij \v' goi-od. Rusija.) Kukovič Štefan, nad. res . p „ 2- ■!- K D.lje, Štajersko. 1889 " u j. (Kasin. Iver. Rnsis., , J ' Kutin Franc, ga Consko, UJet Lomte FerdtaM, dw „ „ 1884. mrtev* U ““ J ' Kr ™)*k". orožnik, odd. 7 /• Gonsko, 1884. ' P P- 87. 1882. Iljer. tja. tja.' uje' ujet :! - k - p tuj, Štajersk ' bogorodskoje tod, Rusija.) Malec Franc, gefr. p. Satove i. Štajersko. Maliffi Rusii ,, ,. a ?> k °rp. j), p ^7 -D - Štajersko, 1882. 1 ensa, Rusija. 1 Marcol, J„ žef , , A j, j™ °- t* 1 ™ 1 *«. 1890. Coojan, Kursk, R lls ; Martinjak Miha, pe ;. ,, K Bedemee, Korošk Mastnak Rajko, peg. p . p ^ „ ( .Mje. Štajersko. ‘ 18 g 0 (Bogorodskoje, Nižu • J '°d, Rusija. ' J X,JV - Matjašič Anton, Ua d. , -■ k. Sromlje š t .,: ' j P’ uiet p J ' >td jersko. jm Bogorodskoj,. v . . Novgorod. R Usi : ■' ■ ■' t Z11: I Mihelač Karol , J " ^aje^CisV-. ^ R i^un. Rusija 0 ^’' Rusi Ivo. 1886. uje' i D N 0Vlt0 : erger Karol > lir 188<. t- . p. P- ? K«* .87. Id 1893. * ZAOF Petelivšek Franc, aa« Ob p. P- štaj Kui®’ I Petre Alojzij, Fcdbarnik Franc, Ri gi . 1 891 . P- f to.. 1 sk;i S(. U Mi Podlesnik Avguštin, 1S88. ujet * C Rusija.) Pogorelc Marko, | k-. Spodnje Po 1879 uje, p Rusija. 1 ’ ' | p ovalej Valentin, k. Olj,. j er (Rusih, i ’ ske Rusija iCfll ICb' „ tr )ia«- ■ Por,,,-.;, A, '"V dospe fci-osi! 01 ;; 1 l Ua lov Ih* bv | f'h) j "!. ; JApQ I Ga T °kio 1^ S D. % I «le. | ho olp. Je Lin v? tzl k-,,*"-