Skrb za obmejno šolstvo. Na delegacijskem zborovanju »Zveze slov. učiteljev in učiteljic na bivšern Štajerskem« je bila sprejeta resolucija, ki zahteva podvojeno skrb za obmejno šolstvo in gmotno izboljšanje položaja ohmejnega učiteljstva. Pomembna in sila resna je ta resolucija! — Vedno bolj se oč.tuje, da šolska uprava ne posveča več obmejnemu šolstvu nikakršne pažnje. V času osvobojenja sta storila politična in šoiska uprava, kar je velevala ura! A sedaj? Prevladuje menda skrajno zmotna sodba. da vsled napreduloče notranje konsolidacije države obmejni kraji niso več problem, temveč utrjeni, nerazdružni deli državne celote ter se je obmejno prebivalstvo že vživelo v jugoslovansko idejolcgijo. Da je to skrajno zmotna sodba, nas prepričuje med drugim tudi dejstvo, da nemška bojna društva, med vsemi »Schulverein« in »Siidmarka« že zopet navdaja nekaljeni optimizem, si je v prvih letih ujedinjenja že nekaj utrpel na jakosti. Govorim zlasti o obmejnih krajih mariborske oblasti. Učileljstvo službuje pod zelo težkimi političnimi in socialiii-mi razmerami. Ker vžiga učiteljstvo v mladini ljubezen do skupne domovine ujedinjenih bratskih plemen ter deluje m.ed najširšimi plastmi na ojačenju narodnega in državnega jedinstva, je izpostavljeno premnogokrat najpodleišim kletvam in deiiunciacijam prikritih in cxlkritih nasnrotnikov. Vsai losično bi bilo, če že ne iz drugih razlogov, da bi pristojne oblasti v pravem in moraličnem oziru najkrepkeje podpirale stremljenja obm.ejnega učitcljstva. Pa kaj doživljamo? Obmejni šolnik je osamljen in samcat se mora psihično in fizično ubijati v korist ciljev vzgojc, narodove probuje in Ijudske prosvete. Nemška bojna društva so svoječasno najizdatneje podpirala nemške ali nemško orientirane šolnike v sedanjih obmejnih krajih. Skrbela pa so tudi za lepo opremo učilnic in preskrbovala deco s šolskimi potrebščinami in s samoučili. Nemških patnotskih knjiž.c je kar deževalo na mladino. A sedaj? Povesimo poglede! Zloben slučaj hcče, da so ravno vzdrževatelji šol, krajni šolski sveti v obmejnih krajih povečinoma največja coklja šol. napredku. (Nekaj je izjem, čast istim!) Seveda je potem ves napor učitelja zaman, da bi dvignil šolo na tisto stopnjo, ki odgovarja njeni organizaciji! Pa še nekaj je treba povedati. V obmejnih krajih. zlasti vinoirradnih, se je Lrrdo razpasel alkoholizem. Le en primer: Ali potrebuje vinogradni kraj z jedva 1200 duš, kjer itak uživa pretežni del prebivalstva svoj lastni pridelek, še 6 gostiln? — Tu ne pomaga moralizirati. snovati društvo Prerod, Mladc iuiiake itd. Treba se je postaviti na radikalno stališče! »Narod se da spametovati z modro besedo ali s korobačem«, pravi pisatelj Finžgar. — Oblastva, zganite se! Učiteljstvo pa osnuj v svojih društvih odseke za težnje obmejnega šolstva, ali pa še boljše, osnuje se naj društvo obmejnega učiteljstva! Če so si osnovale učiteljice še lastno društvo, tem bolj upravičeni smo obmejni šoiniki, da si zasnujemo društvo. koii člani bi bili vsi učitel.i in učiteliice obmejnih kra.iev mariborske oblasti! To društvo bi naj zbralo vse upravičene težnje in stremljenja obmejnega učiteljstva in zaklicalo krepko v nierodajno iavnost: ali hočete, da postanejo obmejni kraji res nerazdružni deli države, ali pa naj ostanejo še vedno to, kar so povečinoina nanireč — problem! Če žele merodajni činitelji prvo, tedaj ven z vsakojako pripotnočjo, če žele druira. pa ostani, kakor je! Aibin Spreitz.