^ ..................................................ni Sro.di Embalažno grafični zavod iz Škofje Loke nove proizvodne prostore. Novo stavbo, v kateri bo 5000 metrov delovne površine, so začeli graditi prve dni septembra, vselili pa se bodo ai Junija prihodnje leto. Po predračunu bodo dela veljala 13 milijonov dinarjev. Tri četrtine denarja so zbrali oziroma prihranil doma, drugo pa je posodila banka. —Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 90 ?VenVa kot celota ima vse možnosti za razvoj ^ax17la> vendar tej gospodarski panogi po-s0 premajhno skrb — Investicije v turizem reJrcyne. Prav zato jih je treba pametno razpo-lti -— Pogovor s predsednikom radovljiške občinske skupščine Stankom Kaj dižem fs^jfa Zem kot gospodarska pa-i ®Ka 1 na8 še ?daleč ni dosegel oc* nJe8a pričaku-Vt*to tem področju je še rezerv. Slo-je lepa, vendar pa .» Ue odkrivamo njene lepo-lnamo pravilno vrednotiti » ^siuj gospodarskega pomena. ^ *aaj se teh vrednot v hi-Razvoju našega gospodar-^tovj^^alo zavedamo. Pri na-v^Poh^11 *n razvoju posameznih Niji a|,skih panog smo v Slo-^o o bili priča primerom, ko 8ebi delali medvedjo 0j* *er smo premalo upošte-h hranitev naravnih lepot in jrOB svezi osnovo za turisti č-v* *CPodarstvo. Lahko bi rekli, i^njvj Prav ob sedanjem načrto-^ u®jednjeročnega razvoja na j^d^očju na razpotju. Prav e * da ^amreć Ca8, da se zave-avt0iw|.Je Slovenija sredi vseh JV1 turističnih tokov. Vi-j1Pe in bližina morja nam l2redne možnosti za turili0 republiškem gostin-CeJ zboru na Bledu so Kritično spregovorili o seda- Enoten Titov sklad Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze se je v razpravi o nadaljnjem razvoju SZDL zavzel za usposobitev organizacije socialistične zveze na vseh ravneh, predvsem pa v krajevnih organizacijah. Urediti je treba kadrovske, finančne in prostorske probleme. Razen tega je izvršni odbor sprejel stališča o uresničitvi družbenega dogovora o ustanovitvi Titovega sklada. Ustanovitev tega sklada v republiki in federaciji so podprli zato, ker omogoča štipendiranje tistih delavcev, ki so pri delu dosegli nadpopreč-ne uspehe. Dražja kava Z odlokom zveznega izvršnega sveta se je poprečna prodajna cena surove kave zvišala za 12,10 in pražene za 12,60 dinarja za kilogram. Z večjim dohodkom pri prodaji kave namerava ZIS pokriti večje stroške za nekatera uvožena živila. Medtem ko je kava v trgovinah že dražja, jo morajo v gostinskih lokalih še mesec dni prodajati po stari ceni. Največ 1,30 dinarja Komisija za presojo samoupravnih sporazumov je sklenila, da se nadomestila za uporabo osebnega avtomobila v službene namene lahko povečajo na 1,30 dinarja za prevoženi kilometer. Novo kilometrino naj bi obračunavali od 1. novembra naprej, vendar morajo predlog komisije obravnavati še skupne komisije podpisnikov samoupravnih sporazumov. Pismeno soglasje mora dati tudi večina podpisnic samoupravnih sporazumov. Naložbe v papir Predstavniki Politike in Vjesnika so s tovarno celuloze in papirja v Krškem podpisali pogodbo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju. Po pogodbi naj bi marca 1975 v tovarni stekel še tretji papirni stroj. S tem bi se proizvodnja papirja od 72.000 ton povečala na 122.000 ton na leto. Kolektiv bo k tej investiciji prispeval 70 milijonov dinarjev. Celotna investicija pa bo veljala 130 milijonov dinarjev. Društvo za šolo v Cerknem V Ljubljani so ustanovili društvo prijateljev osnovne šole »Spomenika NOB« v Cerknem. Društvo bo pomagalo pedagogom te šole uresničevati namen, s katerim so zgradili šolo. Za predsednika društva prijateljev osnovne šole »spomenik NOB« v Cerknem so izvolili Miha Marinka. Mariborsko letališče skupaj z Brnikom Mariborčani so brniškemu letališču poslali predlog, naj bi mariborsko letališče po dograditvi postalo temeljna organizacija združenega dela Brnika. Na sestanku v Mariboru so tudi podprli predlog o gradnji letališča, ki bi imelo 2200 metrov dolgo stezo. Za gradnjo t tališča se zavzemajo mariborsko gospodarstvo, zdravilišča Radenci, Rogaška Slatina in drugi. Pogodba o razvoju Kozjanskega Inštitut za *urbanizem republike Hrvatske in celjski zavod za napredek gospodarstva sta sklenila pogodbo, da bosta pripravila analize dosedanjega gospodarskega in prostorskega razvoja območja Kum-rovec in Kozjansko. Pogodba tudi določa, da bo Hrvatska za izdelavo projekta prispevala 550.000, Slovenija pa 650.000 dinarjev. Odkup tobaka V Prilepu bodo letos tobak odkupovali za 10 odstotkov dražje kot lani. Po kvaliteti je letošnji tobak enak lanskemu. Ocenjujejo, da ga bodo odkupili več kot 8,5 milijona kilogramov. 2€% M J% gg£ Sreda, 21. novembra 1973 Prebivalci Drage so sklenili: Odcepitve ne bo! Jesenice Vaščani Drage, vasice ob desnem bregu Sore, so se na nedeljskem referendumu odločili, da še naprej ostanejo pod Loko. Kot smo izčrpno pisali že pred meseci, je prebivalstvo mejnega naselja med občinama Skofja Loka in Ljubljana-Siška zadnje leto razjedala dilema, ali ne bi kazalo menjati »gospodarja«, kajti Lo-čani so ga v preteklosti hudo zapostavljali. Draga je bila dolgo »pozabljeno območje«, o čemer sta najbolje pričala napol poru- V Škofji Loki 52 aktivov Občinska konferenca ZMS Škofja Loka si je približno pred dvema letoma zadala nalogo, da bo pomagala ustanoviti mladinske aktive v vseh krajevnih v skupnostih, večjih krajih, delovnih kolektivih in v šolah. Nedvomno je bilo njeno delo uspešno, saj sedaj redno dela že 52 aktivov, 6 pa jih bodo ustanovili še pred koncem leta. Posebno skrb je občinska konferenca posvetila predvsem mladini v manjših delovnih organizacijah, kjer so bili pogoji za ustanavljanje in delo aktivov najtežji. -lb Orientacijski pohodi mlađih Komisija za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci zveze mladine Radovljica bo za letošnji praznik republike, ki bo potekal v znamenju 30-letnice II. zasedanja Avnoja in 30-letnice kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda, pripravila več akcij. Skupaj s poverjeniki za splošni ljudski odpor v mladinskih aktivih bodo pripravili orientacijski pohod od spomenika do spomenika. Organizirali ga bodo na področju Begunj in Drage. Start tekmovalnih ekip mladinskih aktivov bo v nedeljo, 25. novembra, ob 11. uri v Begunjah. Najboljša mladinska ekipa bo dobila prehodni pokal občinske konference zveze mladine. Sklenili so tudi, da bodo poslej takšna tekmovanja vsako leto za dan republike v drugem kraju v občini, organizirali pa jih bodo mladinski aktivi. JR Delovni dogovor aktivistov RK Danes popoldne bo v graščinski dvorani v Radovljici sestanek aktivistov rdečega križa radovljiške občine. Občinski odbor RK je pripravil za to priliko predavanje o nalezljivih boleznih. Predvajali bodo tudi film o koleri. Razen tega bodo razpravljali o nevarnostih alkohola, o položaju in vlogi rdečega križa v osnutkih zvezne in republiške ustave in občinskega statuta. Na sestanek so povabili tudi predstavnike občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, društev in klubov, predstavnike vseh interesnih skupnosti, šol in nekaterih organizacij združenega dela v občini. JR Skupen program izobraževanja Predavanja o družbenoekonomskem sistemu in aktualnih gospodarskih in političnih dogajanjih pri nas ter enotedenska mladinska politična šola so letos pritegnili skoraj 2500 mladih iz škofjeloške občine. Predavanja je pripravila občinska konferenca in posamezni mladinski aktivi. Le-ti so že pripravili program izobraževanja za letošnjo sezono. Čeprav se za predavanja zanima veliko mladih, pa menijo pri občinski konferenci ZMS, da bo treba tudi na tem področju bolj sodelovati s sindikati'in z zvezo komunistov. -lb Priprave na novo organiziranost sindikatov V Tržiču je bila v sredo, 14. novembra seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so obravnavali priprave na novo organiziranost sindikata v občini ter priprave na občni zbor občinskega sindikalnega sveta, ki bo februarja prihodnje leto. Na seji so se dogovorili, da bo decembra enodnevni seminar za predsednike in tajnike osnovnih sindikalnih organizacij. Na njem bodo razpravljali o novi organiziranosti sindikata, o delegatskem sistemu in vlogi, ki jo bo imela sindikalna organizacija pri spomladanskih volitvah. Na sredini seji so določili, da bodo decembra konference osnovnih sindikalnih organizacij, februarja pa ustanovne konference strokovnih sindikatov. -jk šen gos teški most ter močno načeta, luknjasta in prašna makadamska cesta. No, referendum je pokazal, da domačinom vendarle ne manjka treznosti in strpnosti. Od 54 volilnih upravičencev se jih je 16 odločilo za Škofjo Loko, 13 za Šiško, ostali pa so glasovanje bojkotirali. Morda je takšnemu izidu botroval tudi ukrep škofjeloške občinske skupščine, ki namerava do spomladi asfaltirati najbolj kritični odsek ceste v dolžini okrog dveh kilometrov, obnovitvi načetega mostu pa je namenila 150.000 dinarjev. Dražani so dejansko bolj povezani z Loko kot s Šiško. Večina zaposlenih si služi kruh v industrijskih obratih na Tratr. Kmečki del življa tesno sodeluje s KZ Škofja Loka in ne taji, da dobri poslovni stiki prinašajo obema stranema znatne koristi. Če bodo odborniki v bodoče pokazali vsaj malo posluha zanje in če bodo-z razumevanjem obravnavali njihove probleme, utegne spor kaj hitro utoniti v pozabo, menijo odgovorni. (-ig) Obisk v Brusu Na povabilo občinske koference socialistične zveze občine Brus v Srbiji bo jutri odpotovala na dvodnevni prijateljski obisk štiričlanska delegacija radovljiške občine. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine se bodo z gostitelji iz Brusa pogovarjali o navezavi stikov in nadaljnjem političnem in kuturnem sodelovanju med dvema občinama. V Brusu in okolici je našlo zatočišče med zadnjo vojno okrog 50 prebivalcev radovljiške občine, ki so jih nacisti izselili v Srbijo. Številni med njimi še danes vzdržujejo prijateljske stike z nekdanjimi dobrotniki. Slednji so tudi dali pobudo za širše in bolj organizirano sodelovanje med obema občinama. JR Kranj Radovljica Tržič Temeljni kamen že prihodnje leto 9 Škofjeloški dijaški dom praznuje letos dvajsetletnico. Ustanovljen je bil kot drugi dom dijakov tedanje nižje in višje gimnazije. Po dvajsetih letih pa bi ga laže imenovali dom učencev v gospodarstvu, saj le-ti sestavljajo večino gojencev. Gimnazijec je v domu samo eden. Dom, ki so ga uredili v starih stavbah ob Kridriževi cesti, je sprva nudil zavetišče nekaj manj kot stotim dijakom. 2e pred leti pa je število gojencev naraslo za polovico. Prenatrpani in neustrezni prostori, brez ogrevanja in veliki stroški za vzdrževanje potrjujejo, da so vse glasnejše zahteve po gradnji novega doma vsekakor upravičene. Zato smo tudi zaprosili upravnika Lada Koželja, da odgovori na nekaj vprašanj. »Koliko gojencev je letos v domu?« »Dom daje zavetje učencem v gospodarstvu lesne, kovinske in avto-mehanske stroke, ki jih je trenutno v domu 115. Imamo tudi oddelek 22 duševno prizadetih otrok, ki obiskujejo posebno šolo v Škofji Loki. Doma so iz odročnejših krajev občine in nimajo ugodnih avtobusnih zvez. 2e nekaj let je pri nas tudi oddelek za mladino z motnjami vedenja in osebnosti. V tem oddelku je 14 gojencev.« »Koliko znaša mesečna oskrbnina in kdo je plačnik?« »Mesečna oskrbnina je za učence v gospodarstvu 600 dinarjev, za duševno prizadete otroke znaša 900 dinarjev in za mladino z motnjami vedenja in osebnosti 1400 dinarjev. Za učence v gospodarstvu del oskrbnine regresira republiška izobraževalna skupnost. Merilo za dodelitev regresa je dohodek na družinskega člana. Odvisno od njega se giblje prispevek od 200 do 600 dinarjev. Za duševno prizadete otroke krije tri četrtine stroškov skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja, drugo pa starši. Za kmečke otroke pa oskrbnino plača občina. Menim, da bi prispevek staršev moral odpasti, saj je osnovno šolanje po zakonu zastonj. Za neprilagojeno mladino pa vse stroške krijejo občine, ki so posameznike poslale v dijaški dom.« »Težave?« »Da je dom prenapolnjen in v neustreznih prostorih, ne bi ponavljal. Dodal bi le, da vse to onemogoča normalno delo z učenci in to se pozna tudi pri učnem uspehu. S postavitvijo hotela Transturist pa smo izgubili tudi park, ki so ga gojenci uporabljali za razvedrilo m sprehode.« »Kdaj naj bi začeli graditi novi dom?« »Smo na prioritetni listi, ki jo je sestavila RIS za gradnjo dijaških domov v Sloveniji. Upamo, da bomo začeli graditi že prihodnje leto. Predloga o lokaciji pa sta dva. Mi se ogrevamo za predlog, da bi dijaški dom stal ob novi šoli v Podlubniku, medtem ko je Lesna šola za gradnjo na Trati.« »Bo gradnja doma velik® ložba?« . ve< »Po predračunu bo gradnja fj.^ ga dijaškega doma veljala prlb je 10,500.000 dinarjev. To Pa J-naložba, ki presega občinske m ^ nosti. Zato smo hkrati s Pror® bi sestavili tudi seznam tistih, ki ? $ po našem mnenju pomagal' v gradnji. Ker je iz naše obe«Bjj domu le okrog 40 učencev in J1". t,j v prihodnje najbrž ne bo ve Ljo občinska skupščina dala za g1"3 3,150.000 dinarjev. Republiška » braževalna skupnost naj bi Pj^e vala 5;250.000 dinarjev in del0^9e organizacije lesne stroke »z ^ Slovenije, ki pošiljajo učence v dom, pa 2,100.000 dinarjev.« »Je ta predlog že sprejet?« ,j0g, »Za zdaj je to res le še Pre o9r vendar se že pogovarjamo s,|;ugili meznimi zavezanci tudi o d možnostih oziroma kako naj u . tc-dimo njihove želje z našimi z ■ vami.« L. Boga Nov aktiv V Kranju je bila v petek poPj^v prva seja aktiva zveze komun g0 rezervnih vojaških starešin^ r0v člani občinskega odbora in °°v zveze rezervnih vojaških star g0 občini. Aktiv zveze komunist ustanovili, da bi s tem ..T^oj* vojaški starešine poglobili a\oi° idejnopolitično delovanje. To « so zapisali tudi v delovni progra emmm MEBLO razstava in prodaja od 10. do program novembra vsak d^ do 19. < KranJ Savski W sejemska l13 od 9. Pretekli teden je bila skupna sej« krajevnega odbora SZDL ^ Mojstrana in predsednikov druz^. nopolitičnih organizacij in društev v tej krajevni skupnosti. Na seji so najp evidentirali petdeset kandidatov za možne delegate v novem skupŠčinsK ^ sistemu, v raznih interesnih skupnostih in v krajevni samoupravi. Zatem razpravljali o ustanovitvi mladinskega aktiva Dovje-Mojstrana. Sklenili » da iniciativnemu odboru mladih nudijo potrebno pomoč pri ustanovitvi a* va in pri nadaljnjem delu. Mladi bodo dobili tudi primeren prostor, kjer DO" lahko razvijali razne oblike dejavnosti. Med drugim so na seji govor:ili . kuharskem tečaju za kmečke gospodinje, ki se ukvarjajo s turizmom. J*® se bo začel marca prihodnjega leta v hotelu Triglav v Mojstrani. J. Rabic V ponedeljek dopoldne je bila sej j upravnega in nadzornega od® ^^mm—mmmmm—mm—m—mmmmJ Gorenjske turistične zveze. 0t)5 V navali so predlog stališč o mestu in vlogi turistične družbene organizacij turizmu in v družbenopolitičnem sistemu Turistične zveze Slovenije. Kranj, 20. novembra — Opoldne je bila peta seja občinske konfere^j zveze komunistov. Člani so razpravljali o spremembah in dopolnil j statutarnega sklepa o organiziranju in delovanju zveze komunistov v oD ^ in ocenili družbenopolitične razmere v občini po pismu predsednika h*- ± izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter sklepov 29. seje CK ZKS. O nai^j komunistov ob pripravah na X. kongres ZKJ in VII. kongres ZKS pa je go član predsedstva SFRJ Marko Bule. Danes popoldne se bo na redni s1^ sestal komite občinske konfere q zveze komunistov in razpravljaj q organiziranosti in delovanju medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko t^ kadrovskih pripravah na izvolitev delegatov za kongresa ZKJ in ZKS. v raj pa se je sestal sekretariat aktiva komunistov — delavcev proizvaja Sekretariat je ocenil stališča zadnjega sestanka. Pri občinski konferenci zveze mladine sta se v ponedeljek sestali ko"1 J? ij za idejnopolitično delo in kadrovska vprašanja in komisija za splošni Uu £ odpor. Prva je razpravljala o programu krožkov OZN in o izhodiščih kongres ZKJ, druga pa o pripravah na orientacijski pohod. V ponedeljek popoldne se je sestal tudi medobčinski odbor sindik ^ delavcev prometa in zvez. Razpravljali so o organiziranosti sindikatov v P metu in zvezah. A. Včeraj je bilo v Tržiču posvetovanj o delavski kontroli, ki ga je orga^g --- ral komite občinske konference in se ga je udeležil tudi član republiškega sveta zveze sindikatov Slovenj Mitja Svab. Na posvetovanju so sodelovali sekretarji osnovnih organizacij stalnih aktivov ZK iz tržiške občine, člani že izvoljenih organov dela*. kontrole ter tisti predstavniki delovnih organizacij, ki odgovarjajo za uskiai vanje samoupravnih aktov podjetij z ustavnimi dopolnili. rjrro. Clan» V četrtek bo v Tržiču seja komiteja občinske konference Zk&. ^K komiteja bodo razpravljali o delovnem programu občinske organizacij v. ter formiranju komisij, ki bodo delovale pri komiteju in konferenci. U ^ navali bodo tudi osnutek nove organiziranosti medobčinskega sveta ^ Gorenjsko. w V petek se bo sestal iniciativni odbor za ustanovitev občinske kmetu ^ zemljiške skupnosti. Na seji bodo obravnavali priprave na sklic zbora km iz tržiške občine. 'J* STOLPEC ZA UPOKOJENCE Iskrin program za prihodnje P leto vzd° ^sežnih tržnih raziskavah so s «5UAe^em PocUetju Iskra v skladu g^ a?ilizacijskimi ukrepi določili HasU?06 gospodarskega načrta za pritoke leto. Predvidevajo, da bo 2o 'eto proizvodnja za okrog naj b St°tkov večJa kot letos- Tako UStv 1 tovarne v združenem podjetju hodi? • ^ milijarde dinarjev do-j0noKva-izvozile pa naj bi za 50 mili-stavP , 0'arJev izdelkov, kar bi pred-vodn ° ^ odstotkov celotne proizvod6 Uvažali bodo predvsem v l'biln 6 oziroma na konver- da b Področje. Predvidevajo tudi, posje° P°vPrečni osebni dohodek za-PodiJt • v tovarnah združenega 234» Iskra prihodnje leto znašal Pa h^narJev. Precej večji kot letos ostali fc>il prihodnje leto tudi tanek dohodka hmnišk* @ gorčica Tudi v Iskri 1 varčevanjem do stanovanja za gradnjo hiš so delavci ^ni *ezniki dobivali že vsa leta. ^nsk8 S0 v tovarni uvedli tudi na-Varčevanje za gradnjo in hiš ter nakup stanovanj. Ha zelo velik, saj se je veči- Ha (n b delavcev odločila, da bo 8Voje nafin pripomogla k reševanju SJ ga stanovanjskega vprašanja. Var(P°s°jili, ki jih bodo dobili na pri-Že 8^Van° vsoto, bodo delavci Iskre ^ kupili prva stanovanja. Hje Jjva bodo jeseni oziroma prihod-SGpl^to- Stanovanja bo zgradilo tehnik iz Škofje Loke. Vajf Pa bo s tistimi, ki ne morejo ^jak stanovanjska vpra- u 0 v k^ri reševali s pomočjo Zn e8a solidarnostnega sklada aKuP stanovanj. -lb Alpina ima Syoj računalnik petnih pripravah je v Alpini ^elo na novem računalniku. V 1ove Ve štejejo dela pri uvajanju Po 1 vse potrebno za obdelavo I °Pr«V ,iz Prodajne službe. To naj r^v>li do sredine prihodnjega Nnf 0 konca leta 1974 pa bo raču-v0stin e delal s polno zmoglji-J0' -lb Združitev ^e§e in Iskre i»l j avci tovarne aparatov ljULfl§trumentov Vega iz ni^ 'Jane so se pred nedavni ,na referendumu odlomek?® 8e združijo z Iskro— k«W?mehaniko Kranj- V V 0ilo6 . Iskri bodo ° tem Vs^^ali^**. novembra. ^roško varstvo i Jdi popoldne b0,i,?vhtevo "Škofjeloških delovnih 3 gj °v — med njimi je bila naj-I Un'Stla Gorenjska predilnica — tHi ^Pfava otroških vrtcev v Škofji pi ^ °efla urediti otroško varstvo J^tkj Popoldanskem času. Pred >r so že odprli dva oddelka, in 1% v,e^a v vrtcu na Trati in dru-It U». y°troškem vrtcu na Novem t2 dva;V'Saki skupini je nekaj manj b(7j8et otrok, katerih starši so vvK0,dne zaposleni. Najmlajši rstvu od 13. do 20. ure. -lb V ponedeljek, 19. novembra, so v avli skupščine občine Kranj odprli razstavo »5 let — 100 šol«. Razstavo je pripravil Šolski muzej v Ljubljani skupaj z Republiško izobraževalno skupnostjo v želji, da se prikaže uspeh petletnega pri-— . ^ ~ ~ v _ zadevanja za uresničitev družbenega razvojnega plana Slovenije na področ- »s let - iuu sol« ju vzgoje in izobraževanja. Gradivo, tako slikovno kot številčno, je zelo zgovorno: v petletnem obdobju od 1969 do 1973 sta bili zgrajeni v Sloveniji 102 osnovni šoli in to pretežno iz sredstev samoprispevka občanov. Doslej je razstava obšla Dolenjsko in Primorsko, z Gorenjske pa se bo preselila na Štajersko. Razstava bo v Kranju do 4. decembra. — L.M. — Foto: F. Perdan KllllCtjC [Bomo do konca leta sprejeli nov zakon o gozdovih^ in gozdarji pričakovali več! Kaj meni o osnutku novega republiškega zakona o gozdovih direktor Gozdnega gospodarstva Kranj inž. Metod Vizjak Osnutek novega zakona o gozdovih je zaradi pomembnosti področja, ki ga bo urejeval, v javni razpravi že več kot dve leti. Kaže, da bo do konca leta končno le sprejet. S tem bosta prenehala veljati sedanji zvezni zakon o gozdovih ter ustrezni republiški zakon, ki mu očitajo veliko vrzeli in pomanjkljivosti. Bo novi zakon 'te pomanjkljivosti odpravil ali vsaj omilil? se sprašujejo najpogosteje lastniki gozdov in gozdarji. Brez dvoma bo šele praksa pri uveljavljanju novega zakona pokazala, ali so določila zakona res kvalitetnejša in boljša ali pa jih bo treba spet spreminjati. Kljub vsemu pa za predloženi osnutek slovenskega gozdnega zakona lahko ugotovimo, da širi samoupravne vplive na gospodarjenje z gozdovi in pri razširjeni reprodukciji v gozdove ne zavezuje le gozdarje in lastnike gozdov, temveč tudi družbeno skupnost, predvsem porabnike lesa. »Od novega zakona smo več pričakovali,« meni direktor Gozdnega gospodarstva Kranj inž. Metod Vizjak. »Računali smo, da bo gozdarska služba poenostavljena in da bo v skladu s pc udarjenim večjim družbenim pomenom gozdov uzakonjen večji družbeni delež pri stroških gozdarstva. Pričakovali smo tudi večjo sprostitev pobude kmetov in gozdarjev v gozdnogospodarskih območjih pri iskanju najugodnejše in cenejše samoupravne organiziranosti. Prav tako osnutek zakona o gozdovih poglablja definicijo gozd: nega gospodarjenja, poudarja družbeni interes nad gozdovi ter skupno gospodarjenje ne glede na lastništvo. Osnutek tudi nakazuje spremembe pri financiranju nekaterih gozdarskih dejavnosti. Osnutek zakona ločuje gospodarjenje z gozdovi v dve dejavnosti. V prvi se kaže družbeni interes nad gozdovi in težnja po njihovi ohranitvi. Sem sodi varstvo gozdov, go-enje, urejevanje, odkazovanje itd. drugi dejavnosti pa je združeno izkoriščanje gozdov. O njej naj bi prvenstveno odločala skupnost delavcev in kmetov-lastnikov gozdov v gozdnogospodarskem območju. Sem sodi proizvodnja gozdnih sorti-mentov, njihov promet, gradnja in vzdrževanje gozdnih cest in potov itd. Da bi se povečal družbeni vpliv na gospodarjenje z gozdovi, predvideva osnutek zakona na ravni republike ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo. V gozdnogospodarskem območju pa ustanovitev zbora delegatov, ki je v bistvu tudi samoupravna interesna skupnost. V obe skupnosti bomo volili delavce gozdnogospodarskih območij in kmete, lastnike gozdov. Razen njih pa še delegate lesnopredelovalne industrije, delegate organizacij s področja varstva okolja, delegate vodnega gospodarstva, kmetijstva, lovstva, turizma, splošnega ljudskega odpora, skupščin občin in krajevnih skupnosti. Republiška samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo ne bo zgolj organizacija, temveč bo imela tudi sredstva. Uporabljala jih bo za razširjeno reprodukcijo kot osnovanje novih gozdov in gozdnih nasadov, melioracije slabo donosnih gozdov, odpiranje novih gozdov itd.« V Sloveniji je bilo precej razprav, preden je zakonodajalec zapisal v zakonski osnutek, da se mora pri vsaki gozdnogospodarski organizaciji zasebni sektor organizirati obvezno v obratu za kooperacijo, kot je to že zapisano v zakonu o združevanju kmetov. Kakšno je vaše stališče oziroma stališče Gozdnega gospodarstva Kranj do tega določila osnutka zakona? »Osnutek zakona o gozdovih predvideva, da se mora celotni zasebni sektor gozdarstva obvezno organizirati v ločenih obratih za kooperacijo s položajem temeljne organizacije združenega dela. To je novost, vendar je beseda .obvezno' dvomljiva. Sprašujem se, če ne bomo s tem uničili vsega, kar smo ustvarili v desetletnem skupnem poslovanju. Skupno poslovanje se je kazalo predvsem v racionalizaciji strokovnega in administrativnega dela ter v celovitem in skupnem reševanju gospodarskih problemov od gojenja do prometa z lesom. Strogo ločevanje obeh sektorjev za~ naše gozdnogospodarsko območje tudi ni sprejemljivo zaradi tega, ker se zasebni in družbeni gozdovi prepletajo. Investicija v prvi sektor neposredno vphva tudi na drugega. Poudarjam, da zaradi sprememb v samoupravni organiziranosti ne bi smeli povečevati stroškov poslovanja. S popolno delitvijo sredstev in kadrov po sektorjih lastništva pa ne bomo dosegli nič drugega kot prav to. Zakon o združevanju kmetov razmeram v gozdarstvu ne ustreza, čeprav ga osnutek gozdnega zakona pri organizaciji zasebnega sektorja jemlje za osnovo. V kmetijstvu gre za prostovoljno kooperacijo na ekonomskih interesih, v gozdarstvu pa je gospodarjenje skupno na osnovi zakona in ustave. V gozdarstvu je v tem primeru neprimerno več kooperantov kot v kmetijstvu, čeprav je obseg poslovanja manjši. Nadalje velja v obratih za kooperacijo izrazita prepoved prelivanja sredstev, v gozdarstvu pa brez prelivanja in solidarnosti, ki lahko traja tudi 50 in več let, ne gre. Oblikovanje obratov za kooperacijo za zasebni sektor zahteva znatna osnovna in obratna sredstva. To bi bila za gozdarstvo ponovna obremenitev. Zato bo treba pri uvajanju novih oblik upoštevati tudi racionalnost samoupravne organiziranosti.« O osnutku zakona o gozdovih ste razpravljali na zborih kmetov lastnikov gozdov in gozdarjev. Je bil osnutek zakona o gozdovih deležen podpore glede na to, da imajo kmetje že doslej precej pravic pri upravljanju gozdov in pri delitvi dohodka. »Kmetje so menili, da že vpeljano organizacijo samouprave izpopolnimo in še bolj utrdimo sodelovanje med obema sektorjema lastništva. So proti ostrejšemu ločevanju družbenega in zasebnega sektorja gozdarstva. To je rezultat dejstva, da že sedaj lahko odločajo in sodelujejo pri ugotavljanju in delitvi dohodka. V vseh gozdnogospodarskih organizacijah pa tega verjetno še ni in zato zahteve po osnovanju obratov za kooperacijo.« Veliko pripomb je bilo izrečenih na račun prometa z lesom. Ali osnutek zakona upošteva predloge, da bi se pri nas promet z lesom sprostil? »Osnutek zakona prometa z lesom bistveno ne spreminja. Obvezno mora potekati prek gozdnogospodarskih organizacij, les zasebnih lastnikov gozdov pa prek obratov za kooperacijo. Družbena obveznost v sredstvih je omenjena le v prehodnih določbah osnutka zakona. Kmetje in gozdarji pa menimo in tudi pričakovali smo, da bo družbena obveznost za sofinanciranje gozdarstva splošna.« J. Košnjek Povišanje pokojnin S 1. januarjem prihodnjega leta naj bi se pokojnine v Sloveniji povečale v poprečju za 18 odstotkov. O tem bo dokončno sklepala še pred koncem letošnjega leta skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za zdaj še ni točnih izračunov, za koliko naj bi se pokojnine povečale, znane pa so tri variante. Po prvi naj bi upokojenci dobili 117 din in še 9 odstotkov pribitka, po drugi 93,60 din in 10,8 odstotka, po tretji pa 70,20 din in 12,6 odstotka. Lani so se pokojnine zaradi porasta življenjskih stroškov dvignile v poprečju za 17,7 odstotka. Upokojenci so dobili po 85 din in še 10 odstotkov pribitka na pokojnino. Pokojnine pri nas usklajujemo od leta 1965. Takrat so se pokojnine povečale poprečno za 22 odstotkov. V naslednjih letih pa takole: leta 1966 za 8,3 odstotka, leta 1967 za 7 odstotkov, leta 1968 za 7,8 odstotka, leta 1969 za 5,6 odstotka, leta 1970 za 10,5 odstotka, leta 1971 za 11,3 odstotka, leta 1972 za 14,8 odstotka in letos za 17,7 odstotka. Prvi stanovalci v Domu upokojencev Z novembrom so se prvi stanovalci vselili v novi Dom upokojencev na Planini v Kranju. Dom bi bil moral biti nared že pred meseci, vendar pa je tolikšno zamudo povzročilo počasno izvajanje del, saj s prvimi hladnimi dnevi centralna kurjava še ni bila nared. Zdaj je dom ogrevan, vendar pa je ostalo še kup majhnih pomanjkljivosti, kot je povedal direktor Štefan Ovsenar, ki motijo redno delo zaposlenih in pa stanovalce doma. Trenutno je v domu 40 upokojencev, vsak dan pa še sprejemajo nove. Takoj prvi dan se je vselilo kar 10 stanovalcev, zaradi lažje namestitve in pa dela, ki je s tem povezano, pa sedaj sprejemajo le po par stanovalcev na dan. Trenutno je za Dom upokojencev prijavljeno 62 stanovalcev. Za stanovalce doma trenutno skrbi 20 članov osebja, vendar pa število še ni dokončno. V kratkem bodo zaposlili še medicinsko sestro, tako da bo tudi ambulantni oddelek doma upokojencev nared. Število zaposlenih se zdi morda veliko, vendar pa je treba vedeti, da bo delo v domu teklo v treh izmenah. Zelo bi potrebovali tudi socialnega delavca, ki naj bi poleg skrbi za družabno in kulturno življenje v domu skrbel tudi za vse drobne probleme starih ljudi. Vodstvo doma se je že dogovorilo s Prešernovim gledališčem za obisk gledališke predstave enkrat mesečno. Tudi knjižnico že imajo, del knjig jim je namreč odstopila Osrednja knjižnica v Kranju, za izposojo pa bodo skrbeli stanovalci doma sami. Kuhinja Doma upokojencev v Kranju je za sedaj edina, ki kuha tudi dietno hrano. Jedilnica je odprta tudi za zunanje goste. Kosilo velja 14 din, večerja 7 din, topla malica pa 6 din. Kosilo za diabetike velja 19,50 din, za ostale diete 17 din, večerja pa 9 dip. L. M. Nova stanovanjska soseska V novem stanovanjskem naselju na Planini so začeli s pripravljalnimi deli za novo sosesko, v kateri bo 1377 stanovanj. Soseska bo zanimiva, ker bodo stanovanjski bloki strnjeni v ulici. Najprej bodo zgradili nižje objekte, ki bodo imeli največ tri nadstropja, kasneje pa bodo prišli na vrsto tudi večji — takšni z 12 nadstropji. Stanovanja bosta gradila Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj in Gradbeno podjetje Gradiš, ki imata s Podjetjem za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju. Prihodnje leto bodo zgradili že prvih 400 stanovanj, naslednji dve leti pa še ostalih skoraj tisoč. 3 Sreda, 21. novembra 1973 Turizem - premalo priznana gospodarska panoga Nadaljevanje s 1. str. skem prostoru dogovoriti za usklajeno načrtovanje, hkrati pa se znebiti nekakšnih tabujev ali neprijetnega občutka, češ, toliko denarja za izgradnjo enega samega hotela, namesto da bi nabavili nekaj strojev, ki bodo hitro povrnili vloženi denar. Turizem in gostinstvo imata namreč to specifično lastnost, da ne ustvar- jata le sredstev za njun obstoj in razvoj, marveč posredno vplivata tudi na hitrejši razvoj ostalih gospodarskih panog. In po drugi strani pomenijo naložbe v tako imenovano infrastrukturo tudi naložbe v turizem. Mislim, da je takšno spoznanje za Gorenjsko, ki bi jo kot celoto lahko opredelili za turistično, še kako pomembno. To bomo morali upošte- ■i* C f m ' m H nI hffi w i [. % t j jŠM ^■■EP; | ' * mm RKSpr: ^Pj^ A^ishhb^' m T/'" HUM' ■'LISIHnHH bsiIB^ Sutjeska Premiera v kinu Center 28. novembra ob 22. uri v kinu Storžič 28. novembra ob 22.30 Na sporedu v Kranju od 28. novembra do 10. decembra > r Kranjske opekarne Kranj -j > nudijo vse vrste zidne opeke, vse vrste nosilnih, pregradnih in stropnih opečnih izdelkov. Posebno priporočamo novost norma montažni strop, s katerim se hitro in poceni gradi. 1 J Dobava je možna v najkrajšem času. Naročila sprejema komerciala podjetja v Kranju, Na skali 5. / ŽIVILA Za prijetnejše praznovanje vam nudimo p° reklamnih cenah radgonski biser 17,16 din radgonski briljant 15,63 din malinovec 12,85 din Priporočamo se za nakup Veletrgovina 2 l\/l Lh /V Kranj vati, ko se bomo odločali za srednjeročni razvoj regije. 2e zdaj ugotavljamo, da Gorenjski primanjkuje delavcev. Tej ugotovitvi bo treba prilagoditi razvoj posameznih industrijskih panog, izkoriščanje prostora in upoštevati možnosti, ki jih ima prebivalec na tem območju za turistično dejavnost in rekreacijo.« »Pravite, da smo turizmu doslej posvečali premajhno skrb, da smo bili na tem področju premalo načrtni. Kaj pa Gorenjska? Ima jasno začrtano opredelitev na tem področju oziroma razvojne načrte?« »Rekel sem, da je prav zdaj, ko se bomo odločali o srednjeročnem razvoju, čas, da to upoštevamo. Po moje ima vsaka gorenjska občina več ali manj izdelane načrte o razvoju turizma. V zadnjih letih smo bili na tem področju tudi priča precejšnjim spremembam, saj ne bi mogli trditi, da v turizem nismo ničesar vlagali. V radovljiški občini, vsaj kar načrte zadeva, imamo jasno sliko. Lahko rečem, da imamo na primer za razvoj Bleda in Bohinja kot turističnih krajev tako dolgoročne kot kratkoročne načrte. V ožjem programu za Bled imamo predvideno izgradnjo Park hotela s 460 posteljami. Sporedno s tem je zvezana prometna rešitev in izgradnja trgovsko potrošniškega centra. Združeno hotelsko podjetje Toplice namerava v prvem planu dograditi 70 ležišč pri hotelu Jelovica, prav toliko pri hotelu Lovec in dozidati pri depandansi Jadran objekt z okrog 100 novimi ležišči. Hotel Grad Podvin ima načrte za 100 novih postelj, v Bohinju pa je predvidena izgradnja depandanse pri hotelu Jezero, obnova hotela in postopna izgradnja Koble. Poleg tega poteka izgranja golf igrišča, Zatrnika in še nekaterih drugih objektov. V prvem planu je tudi izgradnja kanalizacije in umetnega drsališča na Bledu, dograditev vodovoda v zgornji bohinjski dolini ter nekaterih drugih infrastrukturnih objektov. V celoti znaša ta kratkoročni program okrog 300 milijonov novih dinarjev. Načrti so gotovi in posamezna podjetja bi z združenimi močmi lahko zbrala osnovni kapital za investicije. Seveda pa brez posojil z ustreznimi obrestmi ne bo šlo. Skratka, mislim, da se bo ob takšnih številkah kot so naše v radovljiški občini in ob drugih v slovenskem prostoru treba čimprej odločiti, kakšen naj bo in kako hitro naj poteka turistični razvoj, da bo šel kot enakovredna panoga v korak s celotnim razvojem gospodarstva.« A. Zalar Hladna valjarna na Jesenicah Med največje letošnje naložbe v slovenskem gospodarstvu sodi vsekakor naložba v izgradnjo hladne valjarne na Beli pri Jesenicah. Po temeljitih študijah in pripravah so se pred nedavnim še bolj približali začetku gradnje, saj je generalni direktor jeseniške Železarne inž. mag. Peter Kune podpisal v Washingtonu pogodbo o sovlaganju ameriškega kapitala v objekt. Za gradnjo nove hladne valjarne so se odločili delegati posameznih temeljnih organizacij združenega dela železarne in pri tem potrdili finančni načrt. Valjarna bo veljala 1,44 milijarde dinarjev, od tega bo nekaj prispevala Železarna, širša družbena skupnost, nemajhen pa je tudi delež ameriškega kapitala. Ameriški partnerji, s katerimi so predstavniki železarne Jesenice podpisali pogodbo o sovlaganju, bodo vložili skupaj 2,12 milijona dolarjev. Export-Import Bank iz Washing-tona, najpomembnejši finančni partner, bo že novembra odobrila Železarni Jesenice kredit in skupaj z ostalimi sovlagatelji omogočila nakup opreme pod zelo ugodnimi kreditnimi pogoji. Rok za vračanje tega kredita bo daljši od 13 let, več kot devet let pa bodo v železarni odplačevali kredite, ki jih bo za pokrivanje domačih stroškov nudila Pit-tsburg National Bank. Pri vseh dogovorih o financiranju hladne valjarne je precej pomagala Ljubljanska banka ter Mednarodna korporacija za investicije v Jugosla-viji. V Železarni so se tudi sicer že prej pripravljali na izgradnjo hladne valjarne, saj so že opravili nekaj potrebnih rekonstrukcij, ki so bile nujne. Tako bo izgradnja valjarne pravzaprav tudi druga etapa rekonstrukcije železarne. S. Sedej /O ljubljanska banka podružnica Kranj enota Jesenice sprejme v delovno razmerje 3 ekonomske tehnike z dokončano ekonomsko srednjo šolo Pismene prijave za zasedbo objavljenih delovnih mest s kratkim življenjepisom in dokazilom o doseženi izobrazbi sprejema oddelek splošnih poslov Ljubljanske banke, poslovne enote Jesenice, Cesta maršala Tita 8, do 3. decembra 1973. Stanovanjsko podjetje Jesenice objavlja prosta delovna mesta 1. gradbenega nadzornika I. Pogoji: a) visokošolska izobrazba — diplomiran gradbeni inženir aH diplomirani inženir arhitekture; b) dveletne delovne izkušnje; 2. vzdrževalnega tehnika Pogoji: a) srednja šolska izobrazba — gradbeni tehnik; b) dveletne delovne izkušnje; Osebni dohodki se določijo po samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke delavcev. Prijave pošljite do 1. decembra 1973 na naslov: Stanovanjsko podjetje Jesenice, splošno-kadrovski sektor, C. marašala Tita 18. K prijavi je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. promet gBA" CREinfi razglaša naslednja prosta delovna mesta: TOZD Gostinstvo in turizem 1. vodje recepcije 2. receptorja 3. kuharja 4. 4 natakarjev Pogoji: pod 1.: višješolska izobrazba, poznavanje recepcijskih poslov m metod dela, obvezno znanje angleškega in še enega svetovnega jezika, vsaj dve leti delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu; pod 2.: srednješolska izobrazba, praksa v gostinski dejavnosti, znanje dveh svetovnih jezikov, enega aktivno; pod 3.: končana poklicna šola gostinske stroke — kuhar in eno leto delovnih izkušenj; - pod 4.: končana poklicna šola gostinske stroke — natakar in eno leto delovnih izkušenj. TOZD Proizvodnja 1. 2 rezkalcev 2. 2 strugarjev 3. 3 ključavničarjev-varilcev 4. ličarja 5. 6 NK kovinarskih delavcev 6. čistilca Pogoji: y pod 1.: poklicna šola kovinarske stroke — rezkalec in eno ieiu delovnih izkušenj; pod 2.: poklicna šola kovinarske stroke — strugar in eno leto delovnih izkušenj; pod 3.: poklicna šola kovinarske stroke — ključavničar z izpitom za varilca in eno leto delovnih izkušenj; pod 4.: poklicna šola za ličarje ali pleskarje in eno leto delovnin izkušenj; pod 5.: dokončanih šest razredov osnovne šole in eno leto delovnih izkušenj v kovinarski stroki; pod 6.: dokončanih šest razredov osnovne šole, praksa v kovinarski stroki. TOZD Servis osebnih vozil 1. tehničnega administratorja Pogoji: dokončana 2-letna administrativna šola. Praksa zaželena. TOZD RTC Krvavec 1. glavnega strojnika 2. komercialnega referenta žičnic 3. tehničnega administratorja 4. čistilke pod 1.: srednja šola elektro stroke — jaki tok in tri leta del^jjj izkušenj pri vzdrževanju električnih in drugih varnostn naprav; pod 2.: srednja ekonomska ali komercialna šola, predizo-brazba strojne ali elektro stroke in pet let delovnih izkušenj; pod 3.: dokončana administrativna šola; pod 4.: nedokončana osnovna šola. Prijave sprejema kadrovsko organizacijski oddelek 15 ^n' po objavi. Kandidati naj se po možnosti javijo zaradi nejših informacij na osebni razgovor ali po telefonu št. 210-81. Pred pomembnimi kulturnimi odločitvami Bo Škofja Loka dobila Park »Staneta Severja« SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM , Jd«ja o Parku Staneta Severja, Ča ?ti®rim nftj bi Škofjeločani po-ca ♦ 8P°min na velikega igralce hkrati dali trajno priznalo- .njegovim nenadkriljivim tu®a.cijam, nikakor ni nova. Kul-krogi v mestu pod Lub-let Premlevajo že več kot nj zdaj pa, kot kaže, zače- deo °bivati otipljive oblike. 18. v_.e,nkra letos namreč namera-»Hi odkriti orjaško plastiko kin -ec Jernej«, delo znanega vjj rJa-samouka Petra Jovano-te*?' figura, izklesana iz 5 ton j® hrastove klade, bo stala Pok razsežnega travnatega Sa®?čia pod gradom, tik ob nek-f601 mestnem obzidju. Pobud-ven l®. hvalevredne akcije je Slovan °ktet, ki za slavnostni 10§,' za obletnico pobega škofje-Kln aktivistov bratov Kavčič .iz nemškega zapora, pripravlja koncert v muzejski kapeli. In kako zagovorniki spominskega parka pokojnega Severja opravičujejo svojo zamisel? Popolnoma utemeljeno opozarjajo, da Škofja Loka kot zibelka slovenske dramatike, kjer so nekoč uprizarjali slavni pasi-jon očeta Romualda, doslej še z ničimer ni ovekovečila važne kulturnozgodovinske vloge, ki ji pripada. Obenem ne gre pozabiti, da je mesto pod Lubnikom med prvimi v republiki odprlo vrata Severjevemu »Gledališču enega«. Mojstrovo izvajanje so ljudje navdušeno sprejeli in če bi mu prezgodnja smrt ne prekrižala računov, bi kraj zagotovo postal ena glavnih trdnjav revolucionarne, k najširšim množicam usmerjene re-pertoarne politike. Tretji argument v prid omenjenemu projektu pa je že sama kiparska upodobitev lika np • iv« Trnjulcica -igrica mladih za mlade g ketllPodstavo Trnjulčice na jeseniš-Je • ru Je amatersko gledališče na gfa^lcah začelo uresničevati pro-vain ^'a^inskih del, ki jih namera-sežo uPHzoriti v letošnji gledališki •Hat'111' Trnjulčico so začeli tudi z tja ^ejami in ne nazadnje dokazali, 8ton • ' najmlajši še kako radi pio na odrske deske. Cuf 1 amaterskem gledališču Tone Ho J Jesenicah že več let načrt-80 ;^ajaj? mlade igralce. Najprej l^str Pndobili z zanimivim in ^ Programom Odra mladih in o8taP 80 resnično vzljubili oder ter j'h n' 2Vesti igralstvu. Nič in ničesar ranj„l moglo odtegniti od interpreti-pon,?. novih in novih vlog, ki so se 8ti_ nJaje kot preizkušnja sposobno-deia a^arjenosti in večkrat trdega '°vHe obveznosti v šoli, na de-^ad j? .mestu ali doma niso teh 111 igralcev, ki jih vedno znova ®lektro Kranj ^vešča j l!\teresirane organizacijo bo v Ponedeljek, 26. c ^e|nbra, ob 10. uri v kon-. rtni dvorani delavskega Kranj — vhod VI — p 8t®nek interesentov za *adnjo skupnega rednega agregata. srečujemo na odrskih deskah, odtegnile od nastopanja na odru. Pravljico Trnjulčica je po dramatizaciji Saše Škufca režirala igralka amaterskega gledališča Tone Cufar Vera Smukavčeva, sceno je zasnoval Jože Bedič, igrali pa so Tatjana Koširjeva, Igor Škrlj, Nace Smolej, Borut Verovšek, Vera Staretova, Ivan Berlot, Samo Reškovac, Lidija Kržan in drugi. Poleg starejših igralcev je torej nastopila vrsta mladih in najmlajših in predvsem slednji so dajali pravljični igrici svoj poseben mik. Čeprav ne gre prezreti odlične igre Tatjane Koširjeve v vlogi Bam-bija, dvornega norčka, pa je vendar vsa vsebina izžarevala prav od najmlajših, ki vedno in povsod znajo pritegniti z neposrednostjo. In ko je mali kuharček ob naštevanju dobrot iz njegove kuhinje ohranil zelo resen videz, smo mu morali verjeti; in ko je hudobna črna vila ob učinkovitih svetlobnih in zvočnih spremljavah napolnila oder s svojo maščevalnostjo in hudobijo, nas je vznemirljivo pretreslo; in ko je hrabri princ vihtel meč nad gradom, poraslim s trnjem, smo bili vsi z njim. O ja, in kako smo jim ploskali, tem našim sošolcem, znancem in prijateljem, ko so se nam poklonili. Pravljična igrica Trnjulčica je bila za mlade in najmlajše Jeseničane svojevrsten, imeniten dogodek. Zdaj vedo, da kljub vsemu nanje vsaj pri amaterskem gledališču na Jesenicah niso pozabili. Vsaj do sedaj mladi niso imeli kam iti. V kinu ni bilo ne matinej, lutkovne predstave gostujočih skupin pa so prava redkost. In zadovoljni so lahko naposled tudi igralci, saj niso pričakovali, da bodo vse tri predstave napolnile dvorano do zadnjega kotička. To pa je najboljše in največje priznanje in spodbuda! D. Sedej Hlapca Jerneja oziroma osebnost avtorja, rojenega v poljanskih hribih, v vasici Zetina, saj kljub nespornim kvalitetam Jovanovič v preteklosti ni imel priložnosti predstaviti se rojakom drugače kot prek občasnih, terminsko omejenih razstav — dasi je drugod po Sloveniji posejanih precej monumentalnih Petrovih skulptur. Ko smo že ravno pri kulturniških planih, razkrijmo tudi tiste, o katerih bodo odgovorni šele morali sklepati. Na uradno potrditev ali zavrnitev čaka, denimo, predlog, naj bi domnevni Severjev park sčasoma spremenili v orjaški paviljon, kamor bi lahko postavili svoje stvaritve najbolj priznani domači (slovenski) likovniki. Nadalje je zanimiv načrt, ki predvideva, da bi v Škofjo Loko povabili udeležence tradicionalnega Borštnikovega srečanja v Mariboru, revije naših gledaliških hiš. Sleherna skupina bi nastopila po enkrat, in sicer na odru poleti zgrajenega odprtega »teatra« znotraj grajskega vrta. Pristaši načrta poudarjajo, da objekt — če ne bo zadosti izkoriščen — ne more potrditi pravilnosti odločitve investitorjev, ki so vanj vložili precejšnjo vsoto denarja. Pripomba postane še zlasti umestna, ko zvemo, koliko znaša primanjkljaj v blagajni odbora za pripravo in izvedbo praznovanj, posvečenih tisočletnici ozemlja: 20 starih milijonov din. Izkupiček od prodanih vstopnic bi šel v celoti v sklad Staneta Severja. I. Guzelj Dobro obiskana razstava Prejšnji teden so na Jesenicah zaprli razstavo Kmečki upori na Gorenjskem. Razstavo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja v sodelovanju s kulturno skupnostjo na Gorenjskem. Razstavo, ki je bila odprta v avlah osnovnih šol na Jesenicah, si je pod strokovnim vodstvom ogledalo okoli 1500 učencev osnovnih šol, dijakov ter zaposlenih. Razstava je bila zelo zanimiva, saj je bogato gradivo prikazovalo kmečke nemire in upore na Gorenjskem v času od 15. do 18. stoletja. D. S. Program dela Na zadnjem sestanku upravnega odbora javorniške Svobode so se menili o programu dela v naslednjem letu in že načrtovali program prireditev za dan republike. Tako bo pripravila dramska skupina dve igri, in sicer eno že novembra. V delavskem domu na Javorniku pa bo za dan republike svečana akademija, na kateri bodo sodelovali recitatorji, učenci glasbene šole ter osnovne šole na Koroški Beli. V program proslave pa se bodo vključili tudi člani pred nedavnim ustanovljenega aktiva na Javorniku. D. S. (40. zapis) Ko že naštevamo pomembne cerkljanske rojake pa tudi ljudi, ki so dlje časa živeli med Cerkljani in s svojim delom ter slovesom izkazali kraju čast, nikakor ne smemo preiti mimo imena Janeza Puharja, izumitelja fotografije na steklenih ploščah. PESNIK IN IZUMITELJ Sicer sem ob koncu lanskega leta kar v sedmih obsežnejših zapisih prikazal življenje in delo Janeza Puharja (roj. 26. avgusta 1814 v Kranju, umrlega 7. avgusta 1864 prav tam), vendar le moram v okviru teh zapisov očrtati vsaj onih devet let, ki jih je preživel v Cerkljah (1853—1861) kot ne več tako mlad kaplan. Tem raje to storim, ker je prav letos 120-letnica Puharjevega prihoda v Cerklje — prihodnje leto pa bo sploh nekako Puharjevo leto: 160-letnica rojstva, hkrati tudi 110-letnica njegove smrti. Zato sem prepričan, da bodo slovenski fotografi — profesionalci, umetniki in amaterji — prihodnje leto le uspeli in uredili v kranjskem Gorenjskem muzeju Kabinet slovenske fotografije, ki bo posvečen našemu ožjemu rojaku in izumitelju Janezu Puharju. Najbrž bo v prihodnjem letu komisija za poimenovanja in preimenovanja ulic vrnila izumitelju Puharju njegovo ulico (v sporazumu z Reginčevo družino, ki pa je tudi Puharjeva!). PUHAR V CERKLJAH Zgodovinar in politik Ivan Lav-renčič (1857—1930), ki je nekaj časa služboval v Cerkljah in tudi napisal zajetno Zgodovino cerkljanske fare, izšle 1. 1890, je o Ivanu Puharju, ki ga cerkvena kronika imenuje kot 92. kaplana v tej župniji, napisal lapidarne in jasne vrstice: »Ivan Puhar je deloval v Cerkljah od 1. 1853 do 1862. V Kranju dne 26. avgusta leta 1814 porojen, sprejel je mašništvo 31. marcija 1. 1838. Bil je subsidijarij (duhovni pomočnik, op. Č. Z.) v Leskovcu pri Krškem do meseca maja 1. 1839, kapelan v Svib-nem do septembra istega leta, v Metliki 1. 1839 do 1843, v Ljubnem do aprila 1845, v Radovljici do avgusta 1846, na Bledu do 14. aprila 1853; iz Cerkljan se je preselil v Smlednik 1. 1862, v Kamnik 1. 1863 in naposled bil kapelan na Dovjem leta 1864. Zadnje dni svojega življenja je preživel v Kranji, kjer je umrl dne 7. avgusta 1. 1864. — Puhar je bil zelo nadarjen in bistroumen mož; izumil je fotografovanje na steklo ter v to zadobil zlato svetinjo na razstavi v Londonu. Imel pa je Puhar tudi svoje posebnosti; tako npr. se pripoveduje o njem, da ni nikdar i v najhujši zimi kuril sobe.« Kaj več pa Lavrenčič o res velikem možu ni vedel povedati, čeprav je Puhar tudi v času svojega bivanja v Cerkljah z vso vnemo izpopolnjeval svoj izum. Saj se je prav iz teh let med Cerkljani ohranil spomin: da je še dolga leta po Puharjevem odhodu v kaplaniji smrdelo po žveplu (steklene plošče je izumitelj prekrival z žvepleno zmesjo). NA BLEDU Koderkoli sem paberkoval za življenjepisnimi podatki o Janezu Puharju, povsod sem naletel na pripombe o njegovi vsestranski nadarjenosti — tako za kemijo in fiziko, kot tudi za jezike in slikarstvo. Bral sem: »V latinskih šolah se je Janez Puhar učil, kot bi se igral. Le poslušal je kakega sošolca pri učenju in že je snov tudi sam znal. Mati je posebno želela, da bi bil Janez duhovnik, dasi si je on sam bolj želel posvetiti se umetnostim, za katere je kar gorel. Res se je Janez Puhar v vseh prostih urah posvečal pesnikovanju, glasbi in slikarstvu. Je bil v tem vzrok njegovega pogostega menjavanja služb? Najdlje (in najraje!) je Janez Puhar služboval na Bledu. Iskalcu lepote, slikarju, pesniku, estetu je kraj pač najbolje ustrezal! »Tukaj je slikal, risal in fotogra-foval. Občeval je s ptujci, ki so se čudili, da so našli tako vsestransko in temeljito znanstveno izobraženega človeka med gorami. Moža, ki je s svojim umom segal v fotografiji dalje nego prvi francoski in angleški veljaki istega časa. Ker je Puhar gladko govoril francosko in angleško, bilo je to za ptujce, kakor tudi zanj, jako ugodno.« PUHAR-VAVKEN Za njuno pesem (besedilo Puharjevo, glasba Vavknova) Vigred se povrne se je v letih po prvi svetovni vojni vnela pravcata pravda. Revije so prinašale zapise s takimi naslovi: Čigava je pesem Vigred se povrne?, Kdo je avtor Vigredi?, Kdo je skladatelj Vigredi? itd. Zmešnjava je nastala, ko je glasbenik Oskar Dev oznanil, da je slišal pesem v Beli krajini kot ljudsko pesem. Torej ponarodelo, brez vednosti o avtorju. Bilo pa je to 1874. Torej je lahko prišla do Črnomlja, Vinice in Podzemlja z Vavknovo pesmarico »Glasi goren-ski, postavil Andrej Vavken, učenik. Ljubljana 1861.« Č. Z. ■bflhihp^' a jil mM ■k; jS j t v hf mprtftfr. ____ jus^1 m w l mm [ ' » ji ■r ■ g, jhhu Andrej Vavken (1838—1898), šolnik, glasbenik in župan cerkljanski (slikal Janez Močnik) ZOR M AN 63 u raga moja Iza SriA sobotah popoldne je bila hiša pretesna, drug drugemu in >}P napoti in precej časa je bilo treba, da smo se vsi očedili ^ath °.blekli- Dekleti sta nosili vodo od studenca, Flekova kakJa Je kurila pod kotlom, Flek pa se je najraje umaknil h ^stn ^ sosedov. Vrnil se je šele, ko smo posedli in so ženske je pi sklede na mizo. Včasih je dišal po žganju in takrat se °8eh a mama zmeraj bala, da je govoril pri sosedu preveč, »n ° kat*ar je rekel za Cegnarja: m more moškega tako strah.« ja nisi spet pridigal?« se je ustrašila Flekova mama. »k -ek: rJ>aJ bi mu pridigal, saj je naš. Le boji se preveč, to je.« 1 sobotah smo radi posedali pozno v noč in ob nedeljah ^oi počivali, če nam le ni bilo treba na pot. fival ve za praznik,« je rekla Flekova mama. Ta j^oi mi smo vedeli, posebno kadar je prišla na Ravno Karla, v »J® PH:našala iz mesta novice ... in dobro voljo. Kadar je bila dan eb Karla, je Flekova izba oživela, kakor bi bil semanji k 2tnflo sem tedna v teden vse teže pričakoval. Zame je bila l^i Antonova, se pravi moja. Živel sein kakor buba, za-'' nitmi neizpolnljivih želja, s slutnjo, ne s spoznanjem. ^•Ph ^'častno, sem nekoč bral pri nekem pesniku, ko metulj 0 Sor^' Morebiti res. Prepričan pa sem, da so bile sanje lepše, dokler je bil še z a preden v kokon, dokler je še c • imelo moje poželenje še zakrnela krila, pa je Karla H, V* kakor pravi metulj. Vsa Flekova izba je je bila polna, če -!e Prav ona rada izmišl jala nove in nove igre, ki se jih je S klat 'z otroških let ... gospoda Kapucinarja ... muco ali Maričko. Ob takih igrah smo bili res kakor '.''b, nfckje na robu otroštva, in včasih smo uhajali tudi če/. se Ivanka in Tončka drezali s komolci in z a rde v al i in S° k nezaupljivo mrščil. Tu pa tam me je prizadelo, če ^ je a,'line roke predolgo pomudile v Tinkovih dlaneh ali če Smejala in sedla Gašperju v naročje ali če je poljubila Olga. Ob meni se nikoli ni ustavljala z nagajivimi norčijami in bil sem ji hvaležen za to, ker bi me samo spravljala v zadrego. Kakor sem si jo po eni plati želel, me je bilo po drugi še zmeraj strah ženske zaupljivosti. Po velikonočni nedelji, ko sem doživel krst v Njivicah in sem se čutil zato starejšega in bolj izkušenega, nas je pozno zvečer vznemiril pasji lajež. Gašper je stopil pogledat pod hlev in se vrnil s Karlo. »Kaj pa ti?« Tinko jo je sprejel z nejevoljo kakor mene pozimi. In kakor takrat so se tudi to pot glave radovedno obrnile k vratom in prsti, ki so imeli opraviti z bučnimi pečkami, so za nekaj trenutkov obmirovali. Samo da je bil tokrat med radovednimi pogledi tudi moj ... in da so se tudi moji prsti že zdavnaj navadili luščiti pečke. Sedaj sem bil že tostran črte, sedaj mesto zame ni bilo več samo velika past, narejena za ljudi... pomenilo je tudi udobje tople postelje in suhih nogavic. Karla je prihajala iz mesta in je prinašala s seboj draž nevarnosti... in draž udobja hkrati. »Bojim se,« je rekla Tinku. »Spet?« Karla se je zmeraj česa bala in Tinko ji je zmepij znova dopovedoval, da je njen strah prazen. »Sumijo me,« je rekla. »Koga pa ne?« »Sinoči, ko sem se vračala od Damjana, mi je nekdo sledil.« »Si prepričana?« Karla se je ob vprašanju zmedla. »Bili so koraki...«je rekla. » • •. videla pa nikogar nisi, kajne?« »Ne, videla ga nisem . .. toda tudi Bole . . .« Tinko Boletovim slutnjam ni dosti verjel. Tinko je hote1 dokazov, ne praznih besed. Kaj bi Karla tu s sporočilom o patrulji, ki je ubrala na obhodu drugačno pot kakor navadno? Ali pa o avtomobilu, ki je stal pred gestapom, z dvema kolesoma na pločniku? »Živčna si,« je rekel Tinko. In Karla: »Saj sem res.« »Tako ne gre več . . .« »Ne.« ...zato bo res najbolje, da prideš sem... na Kavno...« Hvaležno ga je pogledala, Tinko pa je dejal: »... brž ko urediš z Damjanom,« Še Gašper se je čudil Tinkovi odločitvi. »Misliš, da bi se nocoj vračala?« »Jutri navsezgodaj,« je rekel Tinko. Nocoj ostane pri nas.« Karla se je vdala: »Naj bo ... še tokrat.« Tinko pa, kakor da mu je žal, ker jo mora pošiljati nazaj v mesto: »Saj veš, koliko nam pomeni Damjanova skupina.« »Vem.« * »Z n jo imamo vse mesto v rokah . . . ali pa ga zgubimo.« »Če so nam res na .sledi, se tudi skupina ne bo obdržala.« »To boš kmalu videla. Zjutraj pojdeš naravnost v trgovino ... in ko povežeš vse niti...« Tinko je imel rad, da so bile vse niti povezane, da so tekle skrivne zveze z vseh strani in da je imel v mestu dovolj ljudi, ki se je lahko zanesel nanje. »... ko povežeš vse niti,« je rekel, »se vrneš sem.« Karla gaje hvaležno pogledala. »Jutri bo treba zgodaj na pot.« Ko smo se spravljali na seno, se je Karla opri jela Tinka... povsem brez potrebe, sem pomislil prvi hip, tu se ji pred nikomer ni treba delati. .. toda Karla se ni delala, mislila je zares. Pustjla je, da ji je Tinko pomagal po lestvi, še zgoraj se ga je oklepala in nazadnje legla k njemu. Drugi so že dolgo vedeli, jaz pa sem šele takrat spoznal, da je Karla Tinkova. Ni bila več Antonova, že zdavnaj ne. Tudi moja ni bila več. Sem občutil takrat ljubosumje? Najbrž. Za grenko občutje ogoljufanosti še nisem vedel imena, ker tudi prave ljubezni še nisem poznal, čutil pa sem ga, peklo me je in me gnalo v ihtavost. Kaj pa me je vezalo s Karlo? Spomin na Antona, nič več. Nikoli nisem mislil nanjo, ne da bi hkrati pomislil tudi na brata. Bila mi je zadnja živa vez z njim, ob njej sem čutil, da sva si z bratom še zmeraj eno, da hodim po n jegovih poteh. Zato me je prizadelo spoznanje, da Karla ne more bit i več Antonova^ da dekleta ne ostajajo zvesta mrtvim, dokler se zanimajo zanje živi. Komati je izdal /uvod Borec. Doto je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo natfrado in /. nagrado vstaje slovenskega naroda. Jf* « * n m Sreda, 21. novembra 1973 Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam zelo dobro ohranjeno BRUNARICO 6 x 4 m, prenosno, primerno za vikend. Ponudbe pod »Lepa priložnost« 6598 Prodam »Goran« ŠTEDILNIK, električni štedilnik in Lutzovo peč, vse dobro ohranjeno in poceni. Foto RODE, Kranj, Reginčeva 13 6645 BIKA, starega 13 mesecev, in 1 leto starega OVČJAKA, MOPED 5 prestav črne barve prodam. Pevec Alojz, Kokrica, Dolžanova pot 1 ' 6684 Prodam ZELJE v glavah. Jama št. 6 6685 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol, 160 kg težka. Križe 17, Tržič 6686 Prodam KRAVI. Strahinj 61, Naklo 6687 KŽK Kranj TOZD kmetijstvo Cenjene kupce obveščamo, da imamo na sadni plantaži v Preddvoru na zalogi kvalitetne zimske hruške po konkurenčnih cenah. Prodaja je na plantaži vsak dan od 14. do 17. ure. Prodam trajno žarečo PEČ, drva in premog ter diatonično HARMONIKO. Zupane Maks, Mencingerjeva 5 6688 Prodam kombinirano celjsko PEČ za centralno kurjavo. Šenčur, Zupanova 1 6689 Prodam dobrega KONJA, črnega, 530 kg teže — 9 let. Bled, Zeleška c. št. 9 6690 Prodam kompletno DNEVNO SOBO, orehov furnir — mat. Ogled v četrtek popoldan. Peternel, Šorli-jeva 3 6691 Poceni prodam kompletno SPALNICO iz hrastovega lesa z vložki in žimnicami, otomano,, hladilnik, električni štedilnik in staro kuhinjsko opravo. Ogled v soboto 24. 11. 1973 od 15. dc 18. ure. Železnik Simon, C. Staneta Žagarja 47, Kranj 6692 Prodam 5 let staro KOBILO, težko 500 kg, vajeno vseh kmečkih del. Pintar Jakob, Sp. Sorica 8 6693 Prodam PRAŠIČA, 120 kg težkega. Prebačevo 27, Kranj 6694 Tapetništvo Radovljica dobavlja in montira uvožene švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih. Oblaga tla s tapisomi in PVC' oblogami. Sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela. Lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo STROJNE DODATKE za izdelovanje vrtne ograje in dva SEDEŽA za kombi prodam. Mihelič Francka, Golnik 25, tel. 50-334 6695 Prodam dva PRAŠIČA do 80 kg težka. Srednja vas 45, Šenčur 6696 Prodam večjo količino suhih smrekovih BUTAR in hrastovih DRV. Srednja vas 50, Šenčur 6697 Prodam KRAVO po teletu ali po izbiri in dva PRAŠIČA za pitanje. Lahovče17 6698 Prodam dva PRAŠIČA po 100 kg težka. Velesovo 18, Cerklje 6699 Prodam KRAVO po teletu in KONJA — vajen vseh kmečkih del. Gli-nje 1, Cerklje 6700 Prodam 2 PRAŠIČA, 150 kg težka. Zgoša 42, Begunje na Gorenjskem 6701 Prodam OLJNO PEČ »Zoppas« 7500 kal., komplet spalnico in kuhinjo — rabljeno. Naslov v oglasnem oddelku Izdaja ĆP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. LOKA kupim 4 kub. m suhega smrekovega LESA in 2 kub. m macesnovega suhega lesa kupim. Hrenko Franc, Kamnogoriška 67, Ljubljana 6710 Kupim rabljena VRATA. Mihelič Francka, Golnik 25, tel. 50-334 6711 vozila Ugodno prodam dobro ohranjen ZASTAVA KOMBIBUS 750 K, letnik 1972. Informacije v večernih urah po tel. 23-468. Perne Tone, Kranj, Tatjana Odrove 14 6621 Ugodno prodam ŠKODO 100 MB, letnik 1967. Jesenko Andrej, Stara Loka 59, Škofja Loka 6702 Prodam KOMBI MORIŠ, dobro ohranjen, letnik 1970 — registriran za 1 leto. Goriče 6^Golnik 6703 Prodam dobro ohranjen garažiran FIAT 850. Istinič, Medno 30, Šentvid nad Ljubljano 6704 Prodam karambolirano novo KAROSERIJO za ZASTAVO 750. Ogled pri Božiču Janezu, Lipnica 3, Kropa 6705 Kranj CENTER 21. novembra amer. barv. film PRAVI KAVBOJI ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma POLETNI MORILEC ob 20. uri 22. novembra amer. barv. film POLETNI MORILEC ob 16., 18. in 20. uri 23. novembra amer. barv. film AVANTURISTI paradi dolžine filma cene zvišane) of> 16. in 19. uri Kranj STO RŽ IC 23. novembra amer. barv. film POLETNI MORILEC ob 16., 18. in 20. uri Tržič 21. novembra premiera amer. CS filma HLADNOKRVNI ob 17.30 in 20. uri 22. novembra amer. CS film HLADNOKRVNI ob 17.30 in 20. uri 23. novembra danski barv. film REKTOR V POSTELJI (ni primeren za mladino!) ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 21. novembra amer. barv. film AVTOSTO-PARKA ob 18. in 20. uri 22. novembra amer. barv. film AVTOŠTO-PARKA ob 18. in 20. uri 23. novembra amer. barv. film SICILIJANSKI BRATJE ob 18. uri Škofja Loka SORA 21. novembra franc. barv. film PREKLETA MARIJA ob 18. uri,.franc. barv. film NEKOČ JE BIL POLICAJ ob 20. uri 22. novembra franc. barv. film NEKOČ JE BI L POLICAJ ob 20. uri 23. novembra franc. barv. film NEKOČ JE BIL POLICAJ ob 18. uri, ital. barv. film BEN IN CHARLIE ob 20. uri Železniki OBZORJE 21. novembra ital. barv. film BEN IN CHARLIE ob 20. uri 23. novembra slov. barv. film PASTIRCI ob 18. in 20. uri Radovljica 21. novembra mehiš. barv. film GENERAL ob 20. uri 22. novembra amer. barv. film BLISKOVITI UPOR ob 20. uri 10 Sreda, 21. novembra 1973 Avanturisti Režija: Levvis Gilbert Gl. vloge: Bekim Fehmiu, Candice Bergen, Anna Moffo, Charles Aznoavour, Ernest Borgnine Okvirno je zgodba postavljena v Latinsko Ameriko, v nekajletno obdobje revolucionarnih prevratov in vrenj, sicer pa se dogodki odvijajo na različnih koncih sveta. Režiser je skušal prikazati pravo plat prevzemanja oblasti v imenu ljudstva, trudil se je, da bi prodrl v korenine bojev za oblast, ki se skrivajo za fasado revolucije. Na primeru vrenj v neki državi naj bi spoznali Eravo naravo množičnih gi-anj, ki so v bistvu le sredstvo v rokah posameznika za doseganje oblasti in bogastva. Revolucije so na dnevnem redu, na prestolu se menjavajo vladarji, a revno ljudstvo ostaja revno. Posameznik ne. izbira sredstev za dosego končnega cilja, zato se zemlja vedno znova napaja s krvjo. Takšno je sporočilo »Avan-turistov«, v katerih je zraven vrste zvezdniških imen odigral glavno vlogo Bekim Fehmiu, naše gore list. Z ' pa je film daleč od tistega, ku" bi lahko bil, saj preveč zahaja v banalnosti in raznorazne komične situacije, ki niti najmanj ne sodijo zraven. Lahko bi rekli, da je škoda dobre ideje. M. G. Takoj ugodno prodam AUDI L 72 z generalno popravljenim motorjem. Naslov v oglasnem oddelku 6706 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Luše 37, Šenčur - 6707 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1966. Vovk, Ovsiše 27, Podnart 6708 Prodam NSU PRIMA 1200 C. Sp. Brnik 5, Cerklje 6709 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 23. novembra od 19. ure in do 27. novembra do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bernik Karel, tel. 69-298. V njegovi odsotnosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka, tel. 60-440. Ugodno prodam FIAT 850 — letnik 1969, prevoženo 62.000. Informacije: Gruden, Valjavčeva 6, tel. 21-834 v večernih urah 6721 stanovanja Miren fant — tehnik nujno išče opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 6630 Oddam opremljeno in ogrevano SOBO poštenemu fantu. Zanova 18, Kranj 6712 Zaročenca pred poroko iščeta SOBO po možnosti s kuhinjo v Kranju. Ponudbe pod »Toplarna Ljubljana« 6713 Oddam STANOVANJE na Bledu. Telefon 50-334 6714 Uslužbenec išče SOBO v Kranju. Dober plačnik. Ponudbe pod »Samski« 6715 LOKA Škofja Loka zaposlitve Stanovanje in hrano nudimo delavki ali upokojenki za VARSTVO otroka. Šmarjetna gora 3, Kranj rozinček urko tonka NOVO mehko pecivo iz družine Praktično pakirani kolački so primerni za enkratni obrok doma, na izletu, potovanju, v gostinstvu .otroško varstve -n(h ustanwah m šolah. žito-LIUBLIANA tozd GORENJSKA obvestila ŠTUDENTSKI SERVIS KRANJ se priporoča za vse instrukcije, prevode (komercialne angleščine) ter vse trenutne zaposlitve 6717 Za december in januar imam še nekaj prostih kapacitet za vsa PLESKARSKA DELA, polaganje tapet in vseh vrst podov. Naslov v oglasnem oddelku 6718 V Hotel Bor z gradom Hrib v Preddvoru mir in izredno okolje 55 sob B kategorije, posezon-ske cene. V prenovljenem hotelu grad Hrib so tri imenitne dvorane (50, 35, 20 sedežev) za posvetovanja in seminarje. Sprejemamo naročila za zaključene družbe (poroke, fantovščine, deklišči-ne, šolske obletnice, kolektivni izleti, ipd.) V restavraciji hotela Bor plesna glasba vsak petek in soboto. Igra ansambel Trgovci Kegljišče je odprto vsak dan od 13. do 1. ure. Za skupine po dogovoru tudi izven tega časa. Bar Grajska klet obratuje vsako noč, razen ponedeljka, od 22. do 4. ure. V glasbeni skrinji redno nove plošče. Mrzli prigrizki. Ob kaminu prijetno grajsko vzdušje. Savna v hotelu Bor je na voljo vsak dan in je odprta neprekinjeno. ZAĆETNIŠKI PLESNI TEĆAJ v delavskem domu Kranj se začne danes, v sredo 21. novembra, ob 18.30. Vabljeni. 6719 Bogata sezona kranjskih alpinistov Alpinistični odsek planinske* društva Kranj je med najprizade nejšimi odseki v republiki. V nJern 1 včlanjenih 38 alpinistov, od kate" je 14 alpinistov in 24 pripravniK°j Odsek ie v letošnji sezoni voa Franci »ter. najdeno Našel sem moško športno Rogovo rdeče KOLO. Naslov v oglasnem oddelku 6722 Italijanski variete np v» v v Trzicu V petek, 23. novembra, ob pol osmih zvečer bo v dvorani Cankaf-jevega doma v Tržiču zanimiva prireditev. Folklorna skupina Karavanke je pripravila nastop velikega varieteja Italija 1973 pod vodstvom Beppina Lodola. V programu bodo nastopili ansambel Gozdarji pod vodstvom Livia Tracanellija, komika Nando in Džoni, žongler Meki in pevec Beppino Lodolo. Med odmorom bo nastopila pionirska folklorna skupina Karavanke. Petkova prireditev sodi v okvir sodelovanja med tržiškimi folkloristi in italijanskim menežerjem Beppinom Lodolom. -jk Kranjski alpinisti so letos že op1"^ vili 413 različnih vzponov. 17 je zimskih plezalnih vzponov, 63 z' skih pristopov nad 2000 metrov ' 46 turnih smukov. Letnih vzpo° je bilo 287. 19 jih je bilo šeste te2*> nostne stopnje, 60 pete, 98 četrte, tretje in 25 druge. Pristopov » višino nad 3000 metrov je bilo Spomaladi je kranjski alpinis^ odsek organiziral plezalno šolo, KU bila sestavljena iz predavanj v đ y štveni pisarni, in praktičnih vaj plezalnem vrtcu. Predavali so s ^ rejši člani alpinističnega odseka člani kranjske postaje gorske , valne službe. Zaključek plezalne 9° je bil v Vratih, kjer je 8 pripravnoj preplezalo različne smeri v seye. aj triglavski steni. Odsek je organiz» letos tudi zimski in letni tečaj; ^ čajniki so se naučili precej ve^in'g0. so potrebne tudi za reševanje v g rah. 'ih Pomembni so tudi uspehi, ki s° L kranjski alpinisti dosegli v t J v gorah. Nejc Zaplotnik je PleZ?tan, znani ameriški steni E1 Cap1 Osem Kranjčanov pa je z u?He!lca, plezalo v gorovju Mont čeprav je bilo v tem času na P° , j,o ju francoskega vršaca izredno si vreme. Trinajst kranjskih alpinistov seJ® udeležilo zveznega alpinističnega ^ bora v Paklenici. Skupno so opra j 64 vzponov. Prav tako so Kranr redni udeleženci smučarskih 1 movanj alpinistov. Inž. Tomaž J®^ nik je postal celo absolutni slove" alpinistični smučarski prvak. Alpinisti so znani tudi po tern< u vedno radi pomagajo planinske društvu. Sodelovali so pri PreU£L vanju društvenih prostorov v nju in pomagali urejevati pristajanje helikopterja na Kali® Precejšnje je tudi število Rr9fpS voljnih delovnih ur pri postaji ^' na Krvavcu ter postavitvi biva pod Srcem, ki je last planinske* društva Martuljk. Letos je dobil Kranj 5 novih ^ pinistov. Ostre pogoje, potrebn ^ sprejem, je izpolnilo pet priPra kov, in sicer brata Marko in Štremfelj, Drago Ovsenik, J Hobič in Dušan Moštrokol. . J. Košnje* . Košarkarji # bodo zborovali KK Triglav Kranj prirej«^ petek, 23. novembra, ob I« "" v prostorih občinske skupst | Kranj svoj redni letni oo zbor. KK Triglav vabi t**, svoje pristaše kakor tu ostale ljubitelje košarke, da občnega zbora v čimveč) številu udeležite. ^^ lesziizia. novo no1 Kranj novo spet preseneča Cenjeni potrošniki, če želite kupiti kuhinjo današnjega časa, potem jo izberite pri Lesnini v Kranju. Po daljših raziskavah tržišča in želja potrošnikov se je Lesnina Kranj odločila preurediti salon pohištva na Titovem trgu v specializiran salon sodobne kuhinjske opreme. V preurejenem salonu lahko kupite tudi gospodinjske aparate, zmrzovalne skrinje, termoakumulacijske peči. Če želite drugačno kuhinjo kot jo ima vaš sosed, potem jo izberite v Lesnini Kranj. Lesnina Kranj vam nudi do milijon in pol posojila brez porokov, plačniki z devizami imajo 3 % popust, dostava kupljenega blaga je brezplačna. Izkoristite ugodnosti v Lesnini Kranj novo — novo — novo — novo — novo Olimpija : Jesenice 2 : 3 r Lestvica: Olimpija Jesenice Medveščak Slavij a Partizan C.zvezda Spartak Celje 7 6 0 1 113: 11 12 6 5 0 1 109: 8 10 6 5 0 1 49: 11 10 6 4 0 2 55: 44 8 7 3 0 4 27: 68 4 6 10 5 15: 78 2 7 1 0 6 14: 80 2 7 10 6 21:103 2 Ostali izidi: Crvena zvezda Medveščak 1:11 (1:2, 0:6, 0:3), Slavija : Celje 12:3 (3:0, 4:0, 5:3), Partizan: Spartak 8:1 (1:0, 2:1, 5:0). Pari prihodnjega kola: Crvena zvezda : Jesenice, Olimpija : Partizan, Spartak : Celje, Slavija : Medveščak. -dh Kranj tretji V telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju je bila zveza za šport in rekreacijo invalidov Ljubljana po nekaj letih spet organizator republiškega prvenstva invalidov v sedeči odbojki. Nastopile so ekipe invalidov Kamnika, Ljubljane, Ponikev in kranjskega Borca, izven konkurence pa so nastopili predstavniki Invalida hrabrih iz Zagreba. Tekmovanje si je ogledal tudi predstavnik Makedonije prof. Pančev, ki si je pri tem pridobil nekaj izkušenj ter bo lahko le-te posredoval domačim invalidom v Makedoniji. Omenili smo že, da so se tekmovanja udeležili tudi predstavniki iz Zagreba, ki so s svojo igro pokazali, da jim ne manjka izkušenosti, toda kljub temu niso zapustili slabega vtisa, saj je ta šport na Hrvatskem šele v povojih. Izidi: Ponikve : Ljubljana 34:29, Zagreb : Kamnik 29:44, Kranj •: Ponikve 48:31, Ljubljana : Zagreb 54:23, Kranj : Kamnik 38:48, Ponikve : Zagreb 47:27, Ljubljana : Kranj 39:37, Kamnik : Ponikve 23:30, Kranj : Zagreb 50:25, Kamnik : Ljubljana 38:44. Končni vrstni red: 1. Ljubljana, 2. Kamnik, 3. Kranj, 4. Ponikve, 5. Zagreb. -dh tudi za dinarje na svetu najbolj uporabljene motorne žage |onsereds ^oz iz Švedske) tip M 621 19" 5PS, maloprodajna cena 5250 din tip M 5115" 4 PS, maloprodajna cena 4950 din že na zalogi - v poslovalnici © murha ^'U'/nina — Lesce telefon (064) 75-194. ^JttuČarji Triglava pred sezono Nnil|j;?rji Triglava so v petek na Triglav je kot prvi med telesnokul-» ^iniii delovni konferenci oceni- turnimi organizacijami v kranjski h lovi i ®ezono in sprejeli program občini uveljavljal delegatski sistem v "li. v kl se bo pričela že čez nekaj športu. Samostojne sekcije za alpske discipline, teke in skoke ter zbor sodnikov so povsem izpopolnili program za minulo sezono. Ugotovili pa so, da bodo morali predvsem v alpski sekciji in v sekciji za skoke povečati število članstva v najmlajših kategorijah ter se najtesneje povezati s šolskimi športnimi društvi po osnovnih šolah v kranjski občini. Ob koncu so izvolili še novega predsednika upravnega odbora sekcije za teke, in sicer Petra Ziberta, ker se je dosedanji predsednik Viktor Tišler zaradi prezaposlenosti odpovedal tej funkciji, vendar bo kljub temu še delal kot član upravnega odbora — sekcije za teke. J. Javornik ftltih fl' Triglava so v petek na delovni konferenci oceni-h Hoj1 0 sezono in sprejeli program ^i. v0' se bo pričela že čez nekaj Všn s®zoni 1972/73 so bili naj-i v t- tekači, ki so osvojili na-pakal ■ pne?a državnega prvaka, ^ Us 80 drugi v državi, kar je SbojEf*1 glede na to, da so imeli PoŠt starejše in mlajše mladin-^efi ®,k°dovane. Slabše uspehe so Haj Lpfki tekmovalci, ki so dosegli ^»h rezultatov pri starejših fliah a" in v najmlajših katego-jj * ^liko^ki smučarji so ocenili novo il8' ^i sedflj v praksi že 2a t zelo pozitivno in korist-Kta nadaljnji razvoj smučarskega ^^^ v Kranju. Smučarski klub Akcija pred vrati Po vseh gorenjskih občinah razen v Kranju so bile v preteklih dneh ustanovljene samoupravne telesno-kulturne skupnosti. V naši telesni kulturi se torej z novim letom obetajo bolj urejeni družbeni odnosi in način programiranja ter financiranja. Zgradili bomo novo telesno-kulturno stavbo. Telesna kultura bo dobila v naši samoupravni, socialistični družbi mesto, ki ji gre zaradi njenega velikega pomena. Z zakonom o telesni kulturi, ki smo ga dobili že sredi leta, je odgovornim naložena obveznost, da pripravijo vse potrebno za novo obliko delovanja telesne kulture. Končno pa zakon v načelu rešuje tudi največji problem telesne kulture — financiranje. Do konca leta bomo imeli v Sloveniji po vseh občinah telesnokulturne skupnosti, ustanovljena pa bo tudi republiška telesnokulturna skupnost. Z ustanovitvijo novih organov na področju telesne kulture si bomo ustvarili možnost, da se bodo samoupravno povezali vsi nosilci telesnokulturne dejavnosti in da se bo telesna kultura enakovredno in samoupravno povezala z vsemi drugimi področji družbenega življenja. Z ustanovitvijo telesno-kulturnih skupnosti pa bo treba takoj ali v bližnji prihodnosti sprejeti dolgoročne, srednjeročne, kratkoročne plane, še posebej pa akcijske. Zdaj smo torej v telesni kulturi pred sprejemanjem in uresničevanjem programov. Pri tem mora sodelovati čim več dejavnikov. Novi programi pa morajo v začrtani smeri spremeniti razmere v naši telesni kulturi. J. Javornik Čajevec: Kamnik 3:1 V II. zvezni odbojkarski ligi — zahod so Kamničani v 6. kolu gostovali v Banjaluki, kjer so morali priznati premoč domačemu Cajevcu. V slovenski moški ligi so Jeseničani v Kopru premagali domačine, medtem ko so se Blejci dobro upirali ljubljanski Savi. V ženski ligi so Jeseni-čanke doma gostile Maribor, kjer so bile prekretke za zmago. Rezultati — moški: Čajevec : Kamnik 3:1, Koper : Jesenice 1:3, Sava : Bled 3:2, ženske: Jesenice : Maribor 1:3. Pari prihodnjega kola — moški: Maribor : Kamnik, Bled : Koper, Jesenice : Bovec, ženske: Ga-berje : Jesenice. -dh Tekstilindus prvi med kegljači V okviru sedmih letnih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj se je pred dnevi končalo tudi tekmovanje v kegljanju. Sodelovalo je 20 ekip s skupaj 200 kegljači. Vrstni red: 1. Tekstilindus 459, 2. Živila 429, 3. Sava 418, 4. Elektro 417, 5. Iskra—Elektromehanika 390, 6. Komunalni servis 368, 7. Tekstilni center 368, 8. ŽPT Kranj 363, 9. PTT 362, 10. Cestno podjetje 361 itd. P. Novak Par Turk -Ambrožič drugi ,..v Zaer ebu se je končalo le-ŠkiKJe dr^avn0 prvenstvo mo-tiirn- dv°j.ic- Med 39 tekmoval-p^1 Pari je naslov državnega ej-cAa osvojila dvojica za-takega Medveščaka Dra-Dobrilovič s 1888 podrtimi H0glJi, medtem ko sta se odlič-^ odrezala Kranjčana Turk-rK, rožič, ki sta pristala na mestu. i *e«ultati: i. Dragaš-Dobrino1* (Medveščak) 1888 (968, 81. \ 2- Turk-Ambrožič (Tri-1881 (981, 900), 3. Kreme-Ifi^, esediček (Medveščak) V^Mg7,934). -dh Vaterpolisti kranjskega Triglava so se v ponedeljek pri Jelenu poslovili od treh dolgoletnih članov, ki so bili dolga leta steber kranjske ekipe. Od aktivnega igranja vaterpola so se poslovili Finžgar, Chvatal in Jože Rebolj. Vsi trije pa so letos uspešno nastopali za vaterpoliste Vodovodnega stolpa, ki so osvojili najvišji republiški naslov. — Foto: F. Perdan Triglav : Železničar 5 : 4 V 2. kolu II.. zvezne namiznoteniš-ke lige — moški so Kranjčani doma gostili sarajevskega Železničarja. V enakovredni borbi dveh tekmecev se je izkazal veteran kranjskega namiznega tenisa Janškovec, ki je premagal vse tri nasprotnike, zmago pa je domačinom prinesel Marušič, ko je v zadnjem dvoboju odpravil Šariča. Izidi: Marušič: Fazlič 12:21, 7:21, Stare : Šarič 21:11, 21:10, Janškovec : Čurovac 18:21, 22:20, 21:8, Stare : Fazlič 11:21, 9:21, Marušič : Čurovac 16:21, 21:16, 18:21, Janškovec : Šarič 25:23, 17:21, 21:15, Stare : Čurovac 16:21, 16:21, Janškovec : Fa- zlič 21:18, 21:18, Marušič : Sarič 21:17,21:19. Triglav : Split 2:5 Poraz Kranjčanov ni presenetil, saj so bili Splitčani v 3. kolu moške lige favoriti. Spet sta se izkazala Janškovec in Marušič, ki sta osvojila obe točki. Izidi: Stare : Roth 11:21, 21:7, 20:22, Janškovec : Murivrana 21:18, 13:21, 8:21, Marušič : Bučo 11:21, 20:22, Janškovec : Roth 21:15, 11:21, 21:12, Stare : Bučo 7:21, 8:21, Marušič : Murivrana 13:21, 21:17, 21:19, Janškovec : Bučo 21:16, 13:21, 15:21. -dh Triglav : Proleter 2 : 5 V nadaljevanju I. zvezne namiz-noteniške lige ženske so Kranjčanke v soboto gostile igralke Proleterja iz Coke. Namesto da bi dvoboj dobile brez borbe, so bile premagane s 5:2. Mlade igralke iz Coke so namreč na dvoboj zamudile več kot poldrugo uro, toda Triglavanke so v tem srečanju pokazale dovolj športnega duha, saj so omogočile gostjam, da se je tekma odigrala. Čeprav so bile poražene, so nudile boljšim nasprotnicam dober odpor. Izidi: Jakopin : Stevančev 18:21, 13:21, Žerovnik : Milevska 18:21, 21:15, 21:19, Zakojč : Palatinuš 15:21, 16:21, Žerovnik : Stevančev 16:21, 21:17, 13:21, Jakopin : Palatinuš 19:21, 13:21, Zakojč : Milevska 21:15, 17:21, 22:20, Žerovnik : Palatinuš 17:21,16:21. Triglav : Senta 2:5 Kranjčanke so tudi v drugem dvoboju s predstavnicami Sente pokazale dokaj dobro igro, toda več kot častnega poraza niso mogle doseči. Točki za domačinke sta dosegli Že-rovnikova in Jakopinova. S tem je prvi del zaključen in Kranjčanke so lahko brez skrbi, da se bodo tudi v nadaljevanju obdržale v ligi. Izidi: Zakojč : Korpa 17:21, 13:21, Žerovnik : Sekereš 12:21, 21:9, 21:9, Jakopin : Der 14:21, 11:21, Žerovnik : Korpa 9:21, 9:21, Zakojč : Der 13:21, 15:21, Jakopin : Sekereš 21:13, 15:21, 21:18, Žerovnik : Der 18:21, 11:21. -dh Osnovnošolci so tekmovali v krosu Ekipa invalidov kranjskega Borca je na letošnjem republiškem prvenstvu v sedeči odbojki osvojila odlično tretje mesto. — Foto: F. Perdan Pred dnevi je bilo v organizaciji ŠŠD osnovne šole France Prešeren in smučarskega kluba Triglav — sekcije za teke občinsko prvenstvo v krosu za učence in učenke osnovnih šol. Nastopilo je več kot 120 tekmovalcev iz štirih šol. V posameznih kategorijah so bili najboljši: učenci (rojeni 1962 in mlajši): 1. Globočnik (Cerklje), 2. Poredoš (L. Seljak); roj. 1960: 1. Stare, 2. Ma^ašič (oba S. Jenko); roj. 1961: 1. Strus, 2. Matjašič (oba S. Jenko); roj. 1959: 1. Jugovic (L. Seljak), 2. Oblak (S. Jenko); učenke, roj. 1962 in mlajše: 1. Jane (F. Prešeren), 2. Suhadolnik (L. Seljak); roj. 1961: 1. Burgar (Cerklje), 2. Šenk (L. Seljak); roj. 1960: 1. Jesenovec. (F. Prešeren), 2. Eržen (L. Seljak); roj. 1959: 1. Sladoje (F. Prešeren), 2. Konjar (L. Seljak); ekipno: pionirji: 1. OŠ L. Seljak, 2. OŠ S. Jenko, 3. OŠ D. Kranjski skakalci še vedno na plastiki Medtem ko so najboljši skakalci že odpotovali na sneg v Avstrijo, pa imajo ostali kranjski skakalci še vedno trening na plastiki. V nedeljo so imeli pregledno tekmovanje, na katerem je po dveh letih spet nastopil Franci Mesec, ki je dokazal, da je velik talent, saj je po dolgotrajnem odmoru zelo solidno skakal in bo s primernim treningom v zimi dosegel lepe rezultate. Rezultati — člani: 1. Bukovnik 195,5 (45, 45), 2. F. Mesec 181,0 (39, 41), 3. Peternel 165,5 (37, 41); st. mladinci: 1. Cimžar 191,0 (45,45), 2. Brenkuš 180,5 (43, 44), 3. Podobnik 167,5 (39, 38,5); ml. mladinci: 1. Robida 150,0 (34, 33,5); pionirji: 1. Bizjak 152,5 (33, 33). J. Javornik Jenko Cerklje, 4. OŠ F. Prešeren; pionirke: 1. OŠ L. Seljak, 2. OŠ F. Prešeren, 3. OŠ. D Jenko, 4. OŠ S. Jenko; skupni ekipni vrstni red: 1. OŠ L. Seljak, 2. OS S. Jenko, 3. OŠ D. Jenko, 4. OŠ F. Prešeren. P. Mohorčič Smučarske novice Kranjska gora kandidira za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah v letu 1978, medtem ko sosednji Trbiž kandidira za organizacijo svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah. Najboljši alpski tekmovalci so odpotovali v Cervinio, kjer bodo za bližnjo sezono vadili pod vodstvom Toneta Vo-grinca predvsem smuk. Doslej so bili že nekajkrat na snegu, in sicer v avstrijskem Kaprunu. V soboto pa so najboljši jugoslovanski skakalci odpotovali v Avstrijo k Bradlu, kjer bodo prvič vadili na snegu. Tu bodo ostali do 2. decembra, ko bodo nastopili na dveh mednarodnih tekmah 1. in 2. decembra. Trije tekači in kombinatorec Gorjanc pa bodo v prihodnjih dneh odpotovali na Finsko, kjer bodo vadili okoli 20 dni. V novi zimi bo pri nas največja prireditev v skokih v Planici, in sicer na 150-metrski skakalnici od 15. do 17. marca. Tu bodo tradicionalni poleti v okviru KOP. NajboljSi mladinci, kandidati za državno reprezentanco v skokih, so pod vodstvom trenerja Iva Ornilca v novembru preuredili pokljuSko skakalnico po načrtih bratov inž. GoriSek. Skakalnica je dobila sodoben profil in bo dopuščala skoke do .r>5 metrov. Glavne prireditve v smučarskih skokih v novi zimi bodo na Gorenjskem v naslednjih krajih: v Planici bo 13. marca prvič državno prvenstvo na 120-me-trski skakalnici, tri tedne pred tem pa bo na 60-metrski skakalnici državno prvenstvo za starejSe mladince. V Poljanah nad fikofjo Loko bo 2. februarja državno prvenstvo za mlajSe pionirje, 3. februarja pa bo v Zireh državno prvenstvo za starejSe pionirje. V Besnici pri Kranju pa bo 26. jan ia;°ja prvenstvo Slovenije za mlajSe pionirje. J. Javornik V- j^ik 11 Sreda, 21. novembra 1973 dvorana Tivoli, I. z vete B Jan- Ravnik. I-H ; ^ Beravs, R. Smolej, Mlakar, toS®?' Poljanšek, Felc, M. Jan, F. jfeJ> T. Košir, Eržen, Škerjanc. ^sn minute: Olimpija 4, >ce8 + 10 disciplinske. LjuhT-1 e.tošnji veliki ledeni derbi v holce nam je P°kazal slabo prgj^ko predstavo. Jeseničani,,ki so proti w^nom dni v Zagrebu klonili dveščaku, so si z minimalno zagof° sobotnem srečanju spet možnost za osvajanje 17. jeseni«?' V zakajeni dvorani je ljubi Prv' napad dobro pokrival da 8(Ja.nskega in to je bilo odločilno, to*ki i? Ljubljane odnesli zasluženi tokra.Najboljši pri Jeseničanih je bil obra!;, Vratar Knez, ki je s svojo formi dokazal, da je v odlični aditoV Za uspeh pred polnim r^m pa gre pohvaliti celotno Pričakovan poraz tretje SD Borec Kra"j so se v ske j.1*1 kolu prve slovenske šahov- Kočf>v5e pomerili v gosteh z ekipo d0tn!Va- Rezultat je bil 7:3 v korist bil0 Relativno visok poraz je to^g^akovati in so tri osvojene lahko ^ajveč, kar so kranjski šahisti ir»a dosegli v srečanju z ekipo, ki •Hoiof ?v°jih vrstah mojstra in tri C?uekandidate" 1:0 p. ltati: Osterman : Paunov Ma'tSer : Bukovac 1:0, Gornik : 'Vi r 0:1> Ivič : Podgornik 1:0, glif a i LSZar 1:0, Podkoritnik : Na-8oi;x:1'. Sega : Pire 1:0, Karalič : 1:0 tclč 1:0 b. b., Žilevski : Deželak V^aralič : Mazi 0:1. taan: .n.aslednjerti kolu potujejo Šahisti v Cerknico. M. G. V nedeljo se je v kulturnem domu na Kokrici končal smučarski sejem. Pripravila ga je domača smučarska sekcija, ki deluje v okviru aktiva zveze mladine Slovenije, in turističnega pododbora. Pri organizaciji prve tovrstne prireditve na Kokrici sta sodelovala tudi veletrgovina Kokra iz Kranja oziroma njen športni oddelek v Globusu in aktiv zveze mladine tovarne Elan iz Begunj, s katerim kokriška mladina že nekaj časa sodeluje. Sejem je uspel. Kokričani ga nameravajo organizirati tudi prihodnje leto. Obenem pa se je spet pokazalo, da bi morali pri nas pred zimo organizirati več takšnih prireditev. O tem pričajo tudi pogovori, ki smo jih za današnjo rubriko opravili na sejmu na Kokrici. Janez GOLMAJER iz Radovljice, predstavnik aktiva ZMS Elan iz Begunj: »Med aktivi, s katerimi sodeluje aktiv Elana, je tudi mladinski aktiv s Kokrice, ki je bil pobudnik za naše sodelovanje. V sodelovanju z blagovnico Globus iz Kranja prodajamo na sejmu smuči, ki imajo v glavnem lepotne napake. Obiskovalcem sejma prikazujemo tudi zanimive filme s smučarsko oziroma športno vsebino. Eden od filmov na primer prikazuje rojstvo smučanja na Blokah, sodobno GLM tehniko in znanje izkušenega smučarja. Posebno zanimiv je tudi film o čolnarjenju. Mladinci Elana na tem sejmu prav tako svetujemo pri nakupu smuči, brezplačno montiramo okovje in vezi ter seznanjamo obiskovalce sejma z veščinami, ki jih mora znati vsak smučar. Mislim predvsem na krpanje spodnje obloge, robničenje itd. Sejem na Kokrici kaže, da bi morali pri nas organizirati več takšnih prireditev. Dobra zamisel je prodaja rabljene smučarske opreme, ki omogoča tudi ljudem z manjšimi dohodki nakup sicer rabljene, vendar dobre in cenejše smučarske opreme. Tovarna je naš mladinski aktiv pri sodelovanju na sejmu podprla. Če bo na Kokrici tak sejem tudi prihodnje leto, se bomo radi spet odzvali.« Božo BASELJ s Kokrice, učitelj praktičnega pouka v Sol. centru Iskra Kranj: »Na sejmu sem prodajal leto dni stare smuči, vezi, bundo in hlače. Po 20 minutah čakanja sem za 50 starih tisočakov vse prodal. Takšne sejme, kakršen je naš, bi morali organizirati tudi v manjših krajih in po šolah. Na njih bi otroci lahko kupovali ali izmenjavali smučarsko opremo. Seveda z vednostjo staršev. Rabljena smučarska oprema gre dobro v promet. Danes (četrtek) je bilo na sejmu naprodaj okrog 30 parov rabljenih smuči in kar precej opreme. Neprodani so ostali le štirje pari. Na Kokrici bo najverjetneje takšen sejem odslej vsako leto. Če bo le mogoče, bom sodeloval in pomagal tudi pri organizaciji.« Zlatko JERAJ, 16 let, doma iz Hrastja, učenec Poklicne šole Iskra Kranj: »Za smučarski sejem na Kokrici sem zvedel na šoli, kjer so bili izobešeni letaki. Na Kokrico sem prišel s kolesom. Rad bi kupil smuči, Čevlje in vezi, vendar se še nisem odločil. Vse je tako drago, razen tega pa pri čevljih ni velike izbire. Za zdaj si tako razstavljeno blago le še ogledujem. Smučam, kolikor utegnem. Imam stare smuči in neprimerne čevlje. Lani sem bil nekajkrat na Krvavcu. Na takšnem sejmu še nisem bil. Upam, da bom na Kokrici dobil iskano opremo in obutev in zanju ne bo treba odšteti preveč denarja.« J. Košnjek Ogenj v skladišču V ponedeljek, 19. novembra, dopoldne je začelo goreti v skladišču gostinskega podjetja Zelenica na Trgu svobode v Tržiču. Komisija je ugotovila, da je začelo goreti zaradi malomarnosti. Skladiščnik je namreč v pepelnik odložil tlečo vžigalico in zapustil prostor. Ko se je pq kakih desetih minutah vrnil, je gorela škatla, v kateri je bilo čistilo viks. Skladiščnik je škatlo odnesel iz skladišča v predprostor, kjer pa se je zaradi tega vnela plastična embalaža. Zaradi hitre intervencije skla- Pogrešanih otrok iz Krope še niso našli Marko in Jožko izginila Od doma sta odšla v soboto okrog 11. ure dopoldne — Milica in pripadniki civilne zaščite iz Krope brezuspešno iskali po okolici Krope — Ju je kdo ugrabil? otroka do zadnjih treh let varovala stara mama Ivana Ažman, ki jih je diščnika in tržiških gasilcev večje škode ni bilo. Pogorelo je le za okoli 1000 din blaga. Ukradel plačo V soboto, 17. novembra, popoldne je neznanec ali neznanka prišel v stanovanje Jožice Zakotnik na Kidričevi cesti v Škofji Loki. S težo telesa je potisnil vrata spalnice, da so se odprla in z mize vzel plačilno kuverto, v kateri je bilo 1700 din. V ponedeljek zvečer smo prek televizije zvedeli, da sta izginila neznano kam dva fantiča iz Krope: Jožko AŽMAN, star 9 let in pol, in mlajši bratec Marko AŽMAN, star sedem let. Oba sta učenca osnovne šole v Lipnici. Jožko hodi v 3. razred, Marko pa je letos šolski prag šele prestopih Sta kar dobra učenca. Samo mamo Marijo Ažman imata. Stara je 35 let in je že dolgo zaposlena v kroparskem podjetju Plamen. Nekaj časa je bila delavka pri stroju, zadnje čase pa je bila zaradi boljših osebnih dohodkov dodeljena na delovno mesto čistilke. Kot smo zvedeli, dobi okrog 160 starih tisočakov na mesec. Zelo mlada se je poročila. Vendar zakon dolgo ni trajal. Ostala je sama. Potem sta se rodila Jožko in Marko. Njuna očeta sta doma nekje v Prekmurju, sedaj pa sta daleč od otrok. Prvi je v Avstraliji, drugi pa v Belgiji. Ker je bila mama Marija zaposlena, je »Tri sestre« v Selcih S komedijo rojaka dr. Janeza Kreka, ki ji je avtor dal naslov »Tri sestre«, so člani kulturno-umetni-škega društva Janez Luznar iz Selc v Selški dolini prekinili nekajletno igralsko mrtvilo, nastalo zaradi dotrajane dvorane, odra in kulturnega doma nasploh. Ko je namreč krajevna skupnost s pomočjo vaščanov le-tega obnovila in ko so ob julijskem jubileju, tisočletnici obstoja vasi in okolice, v njem priredili koncert mešanega pevskega zbora, je zavrta dramska dejavnost spet oživela. Pod vodstvom režiserke Olge Šmid so domačini naštudirali že omenjene Krekove »Tri sestre«, prvič objavljene leta 1910. Obe predstavi, v soboto, 17. novembra zvečer in v nedeljo popoldan, sta doživeli navdušen sprejem. Razprodane vstopnice in nabito poln prostor pričajo, da ljudje pogrešajo tovrstne kulturne prireditve, zato namerava ansambel prihodnjo nedeljo, 24. novembra, igro ponoviti. Pred premiero so se Selčani s skromnim darilom oddolžili režiserki Olgi Šmid, nesporno najbolj prizadevnemu kulturnemu delavcu daleč naokrog, ki je nekaj mesecev nazaj tudi izdala zanimivo, bogato dokumentirano zgodovinsko knjigo »Selca nekoč«, (-ig) Radioklub v Iskri Mladinski aktiv v Iskri Železniki skupaj z vodstvom podjetja pripravlja ustanovitev radiokluba v njihovi tovarni. Člani se bodo lahko seznanili z radiotehniko, s telegrafijo, z oddajanjem in z drugimi zanimivostmi radijskih valov. Ker je med mladimi v . Železnikih za radiotehniko precejšnje zanimanje, mladi iskraši vabijo v klub tudi mladince in mladinke, ki so zaposleni v drugih delovnih organizacijah ali hodijo v šolo. Klub bo začel delati prihodnji mesec. -lb Vlomi V tednu od 11. do 18. novembra je neznani vlomilec obiskal vikend Jožeta Kusa na Zatrniku. Razbil je steklo na oknu in tako splezal v notranjost. Odnesel ni ničesar, spravil pa se je nad smuči in jih poškodoval, razbil plinsko svetilko, pokvaril pa je tudi tranzistor. Škode je za okoli 2000 din. V noči na soboto, 17. novembra, je neznanec vlomil v kovaško-ključav-ničarsko delavnico Milana Ulčarja na Jesenicah. Odnesel je električni vrtalni stroj bosch in vrtalni stroj AEG, električni brusilni stroj AEG, mikrometer comet češke izdelave, mikrometer nemške izdelave in klešče kombinirke. Škode je za okoli 8300 din otroka do zadnjih treh let varovala stara mama Ivana Ažman, ki jih je nato prepustila materi. Jožko in Marko sta izginila v soboto okrog 11. ure dopoldne. Njuna mama je bila v službi. Stari mami Ivani, ki stanuje v isti hiši v Kropi št. 68, sta dejala le, da gresta k stu-denčku. Od takrat jih nihče ni več videl. Mama jih je že v soboto in v nedeljo iskala na področju proti Jamniku, ki ga domačini imenujejo »cgansko«, vendar zaman. V ponedeljek je otroka iskala tudi milica in člani civilne zaščite iz Krope. Temeljito so prečesali teren, vendar Jožka in Marka niso našli. Mama sprašuje na vse konce in kraje, če so njuna fanta našli, vendar odgovora, ki bi jo razveselil, še ni dobila. »Ne verjamemo,« so mi včeraj dopoldne pripovedovali Kroparji, ki sem jih spraševal o izginotju dečkov, »da bi fantiča odšla kam v gozd in se tam izgubila. Verjetneje je, da sta se kam odpeljala. Pred dvema letoma sta na primer ob osmih ali devetih zvečer zginila iz hiše in se po dežju napotila na avtobusno postajo ter odpeljala v Radovljico. Opazil ju je šofer avtobusa in ju pripeljal nazaj v Kropo. Ko je bila mama v '»lu -je starejši Jožko večkrat vi«w na avtobus za Radovljico >D ^ potem vrnil.. Zelo rada »ta vozila.« A ,p:a. Marko in Jožko sta večkrat la: zakaj bi zapravljala denar ^ avtobus. Raje dvigneva Pa'ce> v8l: odpeljeva. Jožko pa je pripovedo ko bom star 14 let, bom šel P°f a.jjj, Poiskal bom očeta v Avstraw Njuna sla po vožnji se kaže tu j primeru, za katerega sem zV v včeraj v Kropi. Vtihotapila avtobus, ki vozi na Jesenice. soju šele na Jesenicah. ^ Želel sem se pogovoriti tudi z mo izginulih otrok. Doma je ni ^ prav tako pa tudi ne na delov" mestu v Plamenu. p0. Ob pol dveh popoldne sem ®e gve govarjal s stalno službo ^Pjgji javne varnosti v Kranju. P°v. m so, da o fantičih še ni podatkov_ w» je sprožena široka akcija ,a0|ja Omenili so možnost, da bi ot ^ lahko »ugrabil« kdo od očetov ^ njunih svojcev. Hkrati pa s0, t. kranjski UJV tudi dopolnili i ke, ki sem jih dobil v Kropi. M«*^ očetov živi v Murski Soboti. M jg sinovi, od katerih sta dva f*. v Jožka in Marka, pa v Argenti"^ Kočevju in v Kopru. Ko to P1 nj služba milice preverja, če mog0 ^g| kdo od njih ali njihovih svojcev Marka in Jožka. Kdor bi pogrešana otroka ^ j naj sporoči najbližji postaji ^^ Ugodna sezona v Bohinju Za 15 odstotkov večji obisk v zasebnih sobah Manjka prostorov za zabavo, hotelov ... čimprej modernizirati. Težave Pred dobrim mesecem smo se pogovarjali z nekaterimi lastniki zasebnih turističnih sob v Bohinju o letošnji turistični sezoni. Čeprav takrat številke še niso bile znane, smo izvedeli, da je bila sezona kljub precej slabemu vremenu dobra. Takšno takrat nepopolno oceno zdaj potrjujejo tudi podatki. Bohinj je letos obiskalo prek 72.000 gostov, kar je v primerjavi z lansko turistično sezono za 13 odstotkov več. Zabeležili so prek 248 tisoč prenočitev domačih in tujih gostov, kar je za 7 odstotkov več kot lani. Največ gostov so razumljivo imeli v hotelih. Zanimiv pa je podatek, da se je kar za 15 odstotkov povečal obisk v zasebnih turističnih sobah. Lastniki zasebnih turističnih sob so namreč zabeležili prek 50.000 prenočitev, med gosti pa je bilo skoraj enkrat več tujih. Seveda pa je letošnja turistična sezona ponovno pokazala na nekatere pomanjkljivosti v bohinjski turistični ponudbi. O tem je na zadnji seji razpravljala tudi radovljiška občinska skupščina. Ne gre le za bohinjsko cesto, ki bi jo bilo treba $0 čimprej modernizirati. Težavet tudi zaradi neurejene okolice J® r0v, pomanjkanja zabavnih Pr0Soied& kopališč, slabe povezave z ** j^, prek Pokljuke, dotrajanosti n^ terih hotelov in raztresenosti ob jezeru in še bi lahko na»te V Bohinju menijo, da s° . poleg objektivnih krivi tudi sU J j0 tivni vzroki. Med tistimi, ki Že 1i" te, v Bohinju svoje turistične obJ jg. je premajhno sodelovanje. TurUn0 no društvo, ki sicer opravlja tate povezovalno vlogo, žal ne 1 *no vsega samo. Predvsem je nem pri uresničevanju tistega dela ^ je grama, ki se nanaša na povec hotelskih zmogljivosti. • ? T^' In kako kaže za prihodnje-.. ^ nutno ustanavljajo konzorcij *j0 izgradnjo Koble. Upajo, da prihodnje leto lahko začeli Počasi poteka tudi moderni*9 ^ bohinjske ceste. Pripravljajo se jp prenavljanje hotela Zlatorog j0 gradnjo depandanse ob hot.®lu0 po-pa je za kvalitetnejšo turistično^ nudbo v Bohinju najbrž še ve premalo. #C i/OI t/l/t/ Nezgoda zaradi pešca reste ponedeljek, 19. novembra, popoldne se je v križišču Zupančičeve c te 1. maja v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega a . i Dragotin Abramovič, (roj. 1940) iz Kranja je v križišču zavijalje Vtem je nenadoma hotela čez cesto neznana ženska in da bi je ne zad, ^ voznik Abramovič še bolj zavil levo. Pri tem je njegov avtomobil zapelji. „ pločnik na zelenico in se ustavil ob drevesu. V nesreči sta bila lažje ranj voznik in sopotnik Desimir Bukovec. Škode na avtomobilu je za 5000 din- V in Ceste mobila Nezgoda kolesarja V isti noči je vlomilec obiskal tudi ključavničarsko delavnico Jakoba Hribarja z Jesenic. Odnesel je električni vrtalni stroj iskra, električni brusilni stroj bosch in cevne klešče. Škode je za okoli 3000 din. V petek, 16. novembra, med 10. in 14. uro je predrzni vlomilec razbil s kamnom okno na stanovanjski hiši Tomaža Bolke v Tupaličah. Tat je v hiši poiskal denar in si prisvojil 3200 din, moško ročno uro in zlat poročni prstan vreden 700 din. peP V petek, 16. novembra, ob 22. uri se je na cesti prvega reda n® ? pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton ^oP^jii-Hrušice je vozil od Jesenic proti Kranjski gori pravilno po svoji desn1 • p o Zaradi srečanja z nekim vozilom je imel prižgane kratke luči, zato je ta ^$ tem srečanju na zelo kratki razdalji opazil sredi ceste kolesarja ^pO Branca (roj. 1942) z Belce. Kolesar, ki je bil verjetno padel, se, J.ejane^ pobiral, ko je pripeljal voznik Kopitar. Kljub zaviranju je avtomobil o» $ Branca zadel in zhil po cesti. Huje ranjenega kolesarja, ima komplicira desne noge in pretres možgan, so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Padel s kolesom V soboto, 17. novembra, popoldne se je na cesti tretjega reda v ^ pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem tr^ Praprotnik (roj. 1929) iz Naklega se je pri hiši št. 46 srečeval z neklVežje'n torjem, pri tem pa se mu je preveč umaknil v desno, izgubil je ravno . ngk° padel po cesti. Huje ranjenega voznika Praprotnika so prepeljali v lJuD J bolnišnico. Zaneslo avtomobil br* Na mostu nove obvozne ceste v Kranju se je v nedeljo, 18-dopoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomop Perko (roj. 1951) iz Ljubljane je peljal po Gorenjesavski cesti P^^osti *lj Na mostu na obvoznici je njegov avtomobil zaradi neprimerne ni vozfje mokri cesti in pa vinjenosti zaneslo v levo, tako da je trčil v naspr0^ j&IL avtomobil Vincenca Krvine (roj. 1943) s Kokrice. Pri trčenju )e ranjen sopotnik v Perkovem avtomobilu. Škode na avt ^mobilih Je dinarjev. f m