Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 22. septembra 1928.
Letnik X.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
ljubljanske in mariborske oblasti.
V s cs lb 1 n s*.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
315.	Pravilnik o ustroju pokojninskega fonda za osebje direkcije rečne plovitve.
316.	Pravilnik o nostrifikaciji inozemskih diplom medicinske fakultete.
317.	Pravilnik o sprejemanju in strokovnem izobražanju pripravnikov za uradnike poštno-telegrafsko-telefonske stroke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
318.	Učni program za višji in nižji poštno-telegrafski tečaj.
319.	Razpis o uporabljanju največje ugodnosti za blago, ki izvira iz Estonije.
320.	Odločba, s katero se podaljšuje rok za uporabljanje ugodnosti iz občih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 321. Tarifna obvestila. Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 213 z dne 14. septembra 1928.:
Odlok ministra za finance z dne 27. avgusta 1928.: Postavljen je na prošnjo za carinika V 3. skupini D. kategorije pri glavni carinarnici I. vrste, v Zagrebu Viljem Jakovčič, carinik v isti skupini iste kategorije in voditelj carinarnice v Gederovcih; za voditelja te carinarnice pa je postavljen Josip R a n d i ć, carinik v 4. skupini II. kategorije pri isti carinarnici.
Objave ministrstva za notranje posle: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so sprejeti: 1.) Ivan Troha, gostilničar na Bledu; 2.) Josip K rabat, strugar v Mariboru, skupno z ženo Marijo; 3.) Marija Pahor, učiteljica v Št. Vidu nad Ljubljano; 4.) Ivan Wag g'er, uradni sluga' v Ljubljani, skupno’ z ženo Ano in maJo-letno hčerko Gertrudo; 5.) Gema Albina. Knez, redovnica pri Sv. Petru.
Številka 214 z dne 15. septembra 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 28ega avgusta 1928.: Premeščeni so: političnoupravni uradniki v 5. skupini I. kategorije: dr. Ivan Seneko-v i 6 iz Celja k sreskemu poglavarju v Litiji, Ludo-vik Klobčič iz Litije k sreskemu poglavarju v Celju, dr. Anton F areni k iz Celja v Dolnjo Lendavo za upravitelja dolnjelendavskega sreza; političnoupravni uradniki v 6. skupini I. kategorije: dr. Alojzij Trstenjak iz Maribora v Ljutomer za upravitelja ljutomerskega sreza, Matko Kandrič, upravitelj dolnjelendavskega sreza, iz Dolnje Lendave v Gornji grad za upravitelja, gornjegrajskega sreza in Fran V o uš ek iz Gornjega grada v Maribor k velikemu županu mariborske oblasti.
Odlok predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle, z dne 25. avgusta 1928., s katerim se imenujejo člani komisije za ureditev uprave, med njimi: načelnik v ministrstvu za notranje posle dr. Otmar P i r k m a i e r (za predsednika), in državna svetnika dr. Štefan Sagadin in Ivan Škarja.
Objava generalne direkcije davkov z dne 14. junija 1928.: «Veliko-kikindski atletski klub ^Srbija“» v Veliki Kikindi je oproščen plačevanja takse iz tar. Post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih Pošiljajo državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
številka 215 z dne 17. septembra 1928.:
Odlok predsednika glavne kontrole z dne 10. septembra 1928.: Postavljen je za pisarja glavne kontrole v 4. skupim H. kategorije Karel Vit tori, knjigovodjev pomočnik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani v isti skupini iste kategorije.
Objave ministrstva za notranje posle z dne 28ega avgusta 1928.. V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so sprejeti: 1.) Fran Lasič, učitelj na Koroški Beli, skupno z ženo Vido in dvema maloletnima otrokoma; 2.) Jakob Rojc,
učitelj v Škofji Loki, skupno z maloletno hčerko Sonjo-Marijo; 3.) Ivan C u 1 o t, učitelj v Toplicah pri Zagorju.
Številka 216 z dne 18. septembra 1928.:
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja; z dne 1. septembra 1928.: Pomaknjen je iz 5. skupine I. kategorije v 4. skupino I. kategorije Ivan Kralj, de-želnoisodni svetnik pri deželnem sodišču v Ljubljani. — Premeščen je po službeni potrebi dr. Jakob Konda, deželnosodni svetnik v 5. skupini I. kategorije pri okrožnem sodišču v Celju, k deželnemu sodišču v Ljubljani v dosedanji skupini in kategoriji.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 24. avgusta 1928.: Upokojena je Eleonora Tavčar-Mladič, učiteljica v 4. skupini II. kategorije na dekliškem zavodu «Vesni» v Mariboru.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 27ega avgusta 1928.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejeta Vera Poz-z e 11 o, rojena Hribar, zasebnica v Ljubljani.
Izpremembe v osebja.
Kaznilniški paznik-tevaničnik Andjrej Pav šli č pri moški kaznilnici v Mariboru je z dnem 30. septembra 1928. trajno upokojen.
Višji državni pravdnik: Grasselli s. r.
Uredbe osrednje vlade.
315.
Na podstavi člena 1. zakona o eksploataciji državnega plovnega parka, člena 33. uredbe o organizaciji rečne plovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in člena 44. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve predpisujem ta-le
Pravilnik
o ustroja pokojninskega fonda za osebje direkcije rečne plovitve.*
L d eh
Ime, sedež in pravni položaj fonda.
Člen 1.
Fond se imenuje: «Pokojninski fond za osebje direkcije rečne plovitve» (fond osoblja direkcije rečne plovidbe); njegov sedež je v Beogradu.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 7. septembra 1928., št. 2Ö7/LXVII. — Pravilnik o uslužbencih rečne plovitve glej v Uradnem listu z dne 26. marca 1927., št. 120/33.
Fond je upravičen, v svojem imenu pridobivati pravice in prevzemati obveznosti, tožiti pri sodišču m sprejemati tožbe.
Naloga fonda.
Člen 2.
Smoter temu fondu je, dajati:
1.	) članom osebno pokojnino v starosti in ob onemoglosti ali osebno rento, če se onesposobijo po nezgodi, izvrše vaj e službeno dolžnost, in
2.	) njih vdovam in sirotam vzdrževalnino (pokojnino ali rento), če član umrje.
Člani fonda.
Člen 3.
Člani tega fonda so uslužbenci direkcije rečne plovitve, ki so navedeni v naslednjih pokojninskih skupinah:
•«a. .
1.	) Direktor, direktorjev pomočnik, oddelkovni šefi in inšpektorji, odsekovni šefi, upravnik delavnice.
2.	) Višji uradniki in višji agenti.
3.	) Nižji uradniki in nižji agenti, kvalificirani uradniški pripravniki.
4.	) Pisarniški pripravniki brez zadostne kvalifikacije, nadzorniki delavnic, skladiščniki in njih pomočniki, poslovodje delavnic, pristaniški krmarji, bolničarji.
5.	) Stražniki, mostičarji, strežniki, avizerji, po-spravljalke, čistilke, kuharji in kuharice na tovornih ladjah.
B.
1.	) Prvi in drugi kapetani, prvi in drugi strojevodje, ladijski kontrolorji, manipulanti in pripravniki.
2.	) Sprevodniki ladij in vlačilnic, pomočniki strojevodij (tudi šoferji), ladijski in vlačilniški krmarji.
3.	) Ladijski redarji, kurjači, ladijski in vlačilniški matrozi.
Člani tega fonda niso:
!•) Pisarniško, ladijsko in delavsko osebje, ki ni zgaraj navedeno.
2.	) Direktor, direktorjev pomočnik in drugo osebje, ki se sprejme v službo vkljub pravilniku o uslužbencih direkcije rečne plovitve, čigar razmerje pa se uredi s posebnimi pogodbami ali specialnimi odloki.
3.	) Tuji državljani, ki so po zakonih države, v kateri opravljajo službo, za gorenje primere že obvezno zavarovani pri tamošnjih napravah.
4.	) Uslužbenci rečne plovitve, ki so državni upokojenci.
Začetek, trajanje in prestanek članstva, člen 4.
hodnega člena, in traja, dokler ostane v njeni aktivni službi.
Članski vlogi se ne vplačujejo in pravica do polk ojnine se ne računi:
1.	) v času, ko odslužuje uslužbenec kadrovski rok pri vojski med službovanjem pri direkciji rečne plovitve;
2.	) med dopustom po členu 91. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve.
Osnova za odmero vlogov in pokojnine.
Člen 5.
Prestop iz ene pokojninske skupine v drugo pokojninsko skupino.
Člen 9.
Če prestopi član iz. ene pokojninske1 skupine v drugo pokojninsko skupino, se šteje, dokler ne dovrši prvih 120 mesecev članstva v pokojninski skupini A, vsakih 9 mesecev eksekutivne službe za 10 mesecev administrativne, po prvih 120 mesecih članstva v pokojninski skupini B pa vsakih nadaljnjih 5 mesecev eksekutivne službe za 6 mesecev administrativne službe.
draginjsko doklado, katere velikost in pogoje določa zdaj pa zdaj sama.
Kdaj se začne in dokdaj traja uživanje osebne pokojnine (rente).
Člen 13.
Uživanje osebne pokojnine se začne z onim dnem, ki nastopi po ustavitvi aktivnih prejemkov, in traja do smrti, razen če se upokojeni član iznova sprejme v službo direkcije rečne plovitve (člen 104. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve) ali v drugo državno službo.
Osnova za odmero vlogov (prispevkov) in pokojnin so redni prejemki, t. j. plača in stanarina.
Pri uslužbencih, ki imajo stanovanje v naravi, se jemlje za stanarino oni znesek, ki ga imajo njih tovariši v istem ali podobnem službenem položaju. Pri uslužbencih, ki nimajo ne stanovanja v naravi ne stanarine, se jemlje za osnovo najnižja' stanarina po členu 33. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve.
Pridobitev pravice do osebne pokojnine, rente in vzdrževalnine.
Člen 6.
Za pridobitev pravice do osebne pokojnine in rodbinske pokojnine in za njeno višino se šteje samo čas članstva po dovršenem 21. letu starosti.
Uslužbenci, navedeni v členu 3. pod A in B tega pravilnika, ne morejo pridobiti pravice do osebne pokojnine, dokler ne dovrše 10 let članstva pri tem fondu.
Pravico do rodbinske pokojnine pridobi članova rodbina po petih letih njegovega članstva pri tem fondu.
Če se uslužbenec pri službenem poslu brez svoje krivde onesposobi za nadaljnjo službo ter se zaradi tega upokoji ali umrje, se prizna za pravico do pokojnine in za znesek njegove osebne pokojnine ali rodbinske vzdrževalnine toliko let, kolikor jih ima v trenutku onesposobljenosti ali smrti, povečanih za 10 (deset) let. V tem primera obstoji pravica do pokojnine, najsi uslužbenec še ni dovršil 21. leta starosti.
Če se uslužbenec, ki ga je zadela nezgoda, ne upokoji ali če njegova rodbina ne dobi vzdrževalnine, a mu prestane služba iz kakršnegakoli drugega vzroka, ima on ali njegova rodbina pravico samo do one odškodnine iz tega fonda, ki je določena v XI. poglavju zakona o zavarovanju delavcev.
Upokojitev.
Člen 7.
Uslužbenec rečne plovitve se upokoji:
A.	Če postane, ko je pridobi] pravico do pokojnine (člen 6. tega pravilnika) duševno. ali telesno nesposoben za službo (člen 103-, točka 2., pravilnika o uslužbencih rečne plovitve) ali če boluje dlje, nego je navedeno v členu 43. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve.
Ta upokojitev je ali začasna ali stalna.; vendar pa se uslužbenec ne sme upokojiti, preden potečejo roki, za katere mu je v takih primerili s členom 43. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve zajamčeno uživanje vseh rednih in začasnih prejemkov.
B.	Če dovrši 60. leto starosti in ima 10 let članstva.
C.	Če se upokoji z odlokom direkcije rečne plovitve po službeni potrebi, pri čemer je treba gledati na to, da se ne ograža obstanek fonda.
Č. Če se upokoji na podstavi razsodbe disciplinskega sveta, ne da bi se mu odvzela, pokojnina.
Znesek osebne pokojnine in rente.
Člen 8.
Osebna pokojnina znaša po desetih letih članstva;
a)	50 % poslednje osnove za odmero pokojnine (člen 5. tega pravilnika), zviša pa se z vsakim nadaljnjim članskim mesecem v pokojninski skupini A za 1-6 % (na leto za 2 %), v pokojninski skupini B pa za 1-5% (na leto za 2-4 %), tako da doseže 100 % poslednje pokojninske osnove v pokojninski skupini A čez 35 in več let članstva, v pokojninski skupini B pa čez 30 in več let članstva. Znesek pokojnine ne sme biti večji nego 100 % pokojninske osnove.
Količina osebne pokojnine z draginjsko doklado vred ob onesposobitvi, ki nastane zbog nezgode v službenem poslu, ne sme biti manjša od rente, katere znesek se izračuni po predpisih zakona o zavarovanju delavcev; če pa znesek pokojnine, izračunjen po prvem odstavku, ne doseže tega zneska, se mora pokojnina zvišati do tega zneska.
Rodbinska vzdrževalnina. člen 10.
Pravica do rodbinske vzdrževalnine gre članovi zakoniti ženi in njega otrokom, rojenim v zakonitem zakonu (braku) ali pozakonjenim. Če je veljavnost zakona (braka) dvomljiva, je odločilna o njej razsodba pristojnega sodišča.
Več zakonitih žen člana, muslimanskega v.ero-izpovedanja se štejo skupno za enega rodbinskega člana.
Če ni bil uslužbencev zakon (brak) sklenjen vsaj leto dni pred njegovo smrtjo, ne gre njegovi vdovi rodbinska vzdrževalnina, razen če je ostal po njeni zakonski otrok ali če porodi vdova v roku, določenem z zakonom, živega otroka (posmrtnika) ali če je bil z zakonom (brakom) njiju otrok pozakonjen ali če je nastopila smrt zbog poškodbe ali bolezni, dobljene v službenem poslu.
Žena, ki se je omožila, z upokojencem tega fonda, nima pravice do rodbinske vzdrževalnine po možu upokojencu, ampak imajo jo samo otroci iz takega zakona, (braka).
Žena, katere zakon, (brak) s oknom je< sodno ločen po njeni krivdi, nima pravice do rodbinske vzdrževalnine, če ji sodišče ni priznalo pravice do vzdrževalnine po možu; v tem primera ne sme biti pokojnina večja nego vzdrževalnina, ki jo je priznalo sodišče.
Če sta mož in žena člana fonda ter ostane vdova po moževi smrti v aktivni službi, ne dobiva, dokler opravlja to aktivno službo, svoje vdovske vzdrže-valnine; vendar pa gre tudi v tem primeru rodbinska vzdrževalnina otrokom, ki uživajo razen te vzdrževalnine po materi doklado za otroke aktivnih-------
Pokojninski fond ali direkcija rečne plovitve sme ob vsakem času po svojem zdravniku pregledati člana, upokojenega zaradi nesposobnosti, bolezni ali onemoglosti, da se ugotovi, ali je še nesposoben za službo. V spornih primerih ugotovi vnovično sposobnost za službo pri direkciji rečne plovitve zdravniška komisija, ki je določena v členu 25. tega, pravilnika.
po se ugotovi, da je upokojenec ozdravel in da je iznova sposoben za službo, mora izdati direkcija v treh mesecih odlok, ali sprejme, upokojenca iznova v službo s položajem in zvanjem, s katerega je bil upokojen. Drugače uživa upokojenec svojo pokojnino še nadalje.
Upokojeni član mora sam javiti direkciji rečne plovitve, da je iznova sposoben za službo.
če upokojeni član ne pride na. pregled pred zdravniško komisijo, mu pokojninski fond ustavi pokojnino; dokler se ne da pregledati.
Kdaj se začne in kdaj prestane uživanje rodbinske vzdrževalnine.
Člen 14.
Uživanje rodbinske vzdrževalnine sie! začne, z onim dnem, ki nastopi po ustavitvi aktivnih prejemkov ali - osebne pokojnine umrlega člana, prestane pa:
a)	z uživalčevo smrtjo;
b)	z vdovino omožitvijo;
c)	pri otrocih z dovršitvijo 17. leta starosti, toda tudi prej z oženit vi j o ali omožitvijo. Izjemoma, če se redno šolajo in dokažejo uspešno učenje, se jim daje rodbinska vzdrževalnina, dokler ne dovrše 23. leta, starosti. Ta vzdrževalnina se jim podaljša do dovršenega 25. leta, öe niso mogli dokončati šo-
uslužbencev, če je ta doklada večja od otroške do- j Lnja zato, ker so cdsluževali kadrovski rok pri klade po umrlem očetu.
Osnova in količina rodbinske vzdrževalnine.
Člen 11.
Osnova za rodbinsko vzdrževalni,no je osebna pokojnina (renta), ki, jo je užival član v trenutku smrti ali ki bi jo imel, da je bil v tem trenutku upokojen.
Količina rodbinske vzdrževalnine znaša za eno osebo 50 %, za dve osebi 65 %,■ za tri osebe 75 %, za štiri ali več oseb 85 %, osebne pokojnine ali pravice do osebne pokojnine umrlega, člana.
Če umrlec še ni pridobil pravice do osebne pokojnine, a, ima, rodbina že pravico do vzdrževalnine, se izračuni nje količina s1 polovičnimi gorenjimi odstotki poslednje osnove za odmero pokojnine (člen 5. tega pravilnika). Če sta bila oče in mati člana tega fonda, imajo otroci pravico do vzdrževalnine po onem roditelju, po katerem jim gre večja vzdrževalnina.
Če sta bila mož in žena člana tega fonda, pa se po moževi smrti upokoji tudi žena vdova, ima pravico, prejemati pokojnino ali vzdrževalnino, ki je večja, t. j. ali rodbinsko vzdrževalnino po možu, če je večja od njene osebne pokojnine, ali pa obratno. Če so ostali iz takega zakona (braka) otroci, ki imajo pravico do vzdrževalnine tudi po očetu, se določi prav tako vdovi in otrokom ona vzdrževalnina, ki je večja.
Če ostane po smrti moža, člana, tega fonda, z otroki vdova, ki je članica tega fonda, ter ostane tudi po moževi smrti v službi direkcije rečne plovitve, se žena-vdova, ko se izračunava, količina rodbinske vzdrževalnine, ne všteje v število rodbinskih članov po odredbi dragega odstavka tega člena.
Če je nastopila članova smrt zbog nezgode v službi, ne sme biti rodbinska vzdrževalnina z dra-ginjsko doklado vred manjša od rodbinske rente po zakonu o zavarovanju delavcev.
Draginjske doklade.
Člen 12.
Direkcija rečne plovitve daje osebam, ki uživajo pokojnino ali rodbinsko vzdrževalnino, iz tega fonda
vojski. Ta izjema velja samo, če se ugotovi s potrdilom pristojnega oblastva, da nima otrok druga vzdrževalnine.
Otroška vzdrževalnina se ustavi v vsakem primeru v času, dokler so preskrbljeni kot državni štipendisti ali uživajo mesečno podporo, večjo od 300 dinarjev.
Izguba pravice do pokojnine in rodbinske vzdrževalnine.
Člen 15.
Pravice do pokojnine nima ali tako priznano pravico izgubi uslužbenec ali upokojenec:
a)	če je sam namenoma provzročil svojo onesposobljenost;
b)	s sodbo rednega sodišča, zaradi onečaščujočega dejanja;
c)	z razsodbo disciplinskega, sodišča, če se glasi izrečena kazen na izgubo pokojnine;
č) če se mu proglasi službeno mesto z izvršno direkcijsko odločbo za izpraznjeno;
d)	če uslužbenec izstopi iz državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (točka 5. člena 103. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve);
e)	z ostavko na službo pri direkciji rečne plovitve (člen 106. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve).
Če se odpusti disciplinski iz službe, kar pro-vzroči izgubo pravice do osebne pokojnine, ima, njegova rodbina po njegovi smrti pravico do rodbinske vzdrževalnine (člen 49., točka 5., pravilnika, o uslužbencih rečne plovitve).
Dokler prestaja, uživalec pokojnine kazen, zaradi katere ne izgubi pravice do pokojnine, ni upravičen, prejemati svoje osebne pokojnine, ampak njegovi rodbini se daje, če je zavisna od njegove pokojnine ali njegovega zaslužka, rodbinska vzdrževalnina v znesku, ki bi ga imela, da je dotični član umrl.
Pravico do rodbinske vzdrževalnine izgubi oni rodbinski član, ki je namenoma provzročil smrt ali je bil sokriv smrti onega člana, po katerem mu gre vzdrževalnina. Prav tako izgubi rodbinsko vzdrževalnino oni član, ki je bil s sodbo rednega sodišča obsojen zaradi onečaščujočega dejanja.
Odpravnina in povračilo vlogov.
Člen 16.
Ona vdova brez otrok s pravico do rodbinske vzdrževalnine, ki se iznova omoži, ima pravico, da se ji da kot odpravnina enkrat za vselej največ triletni znesek njene vzdrževalnine. Ta odpravnina ;e mora zahtevati v treh mesecih po vnovični omožitvi.
Ce bi se omožila vdova z uslužbenceni državne rečne plovitve, članom pokojninskega fonda, izgubi s tem pravico do tedanje vzdrževalnine; vendar pa prejema, če ji umrje drugi mož, vzdrževalnine onega moža, čigar pokojnina bi bila večja.
Ölen 17.
Član fonda, ki prestane biti uslužbenec državne rečne plovitve iz razlogov pod točkama 3.) in 5.) člena 103. ali člena 105. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve, preden je pridobil pravico do osebne pokojnine, nima pravice do povračila svojih vplačanih vlogov; vendar pa, gre po dovršenem petletnem članstvu ta pravica članu, čigar služba prestane iz razlogov, navedenih pod točkami 1.), 2.) in 6.) člena 103. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve. V tem primeru se vrnejo članom, navedenim v točkah 1.), 2.) in 6.) člena 103. kakor tudi v točki 4.) istega člena pravilnika o uslužbencih rečne plovitve, po odbitku 25 % in brez obresti samo oni vlogi, ki so jih vplačali sami.
Če je podal uslužbenec ostavko na službo (člen 106. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve), a se pozneje iznova sprejme v službo, se mu prizna prejšnja službena doba tudi za pokojnino; eventualno razliko vlogov po novem položaju pa mora vplačati.
Če rodbina ni pridobila pravice do rodbinske vzdrževalnine, se izplačajo, ako član umrje, zanj dejanski vplačani vlogi, in sicer brez obresti, njegovi ženi ali otrokom, ki bi drugače imeli pravico do vzdrževalnine. Državni del prispevkov za tega člana ostane fondu.
Prenos in zastava pravice ali poedinih prejemkov.
člen 18.
Vsak prenos in vsaka zastava pravice ali poedinih prejemkov po tem pravilniku brez predhodne odobritve fonda sta prepovedana ter imata za posledico izgubo pravice.
Zastaranje.
Člen 19.
Pravica, zahtevati pokojnino in poedine mesečne prejemke, zastara po predpisih državljanskega zakonika.
Izplačevanje pokojnine.
Člen 20.
Vse pokojnine in doklade se izplačujejo v mesečnih obrokih vnaprej. Če prestane pravica do njih tekom meseca, se prejeti znesek ne vrne.
Uprava fonda sme zahtevati od vsakega uživalca pred mesečnim 'izplačilom dokaz, da ima še pogoje za uživanje svoje pravice.
Regres pravice.
člen 21.
Če ima član ali njegova rodbina proti tretji osebi pravico do odškodnine zbog istega primera, za katerega bi se morala dati renta iz tega fonda, mora ■voditi eventualne pravde zoper onega; ki je storil škodo, skupno z upravo fonda ali z direkcijo rečne plovitve. Odškodnino, ki bi jo dobil član na ta način, mora prepustiti fondu, in sicer do zneska ustreznih prejemkov od fonda, če tega ne stori, izgubi pravico do podpore iz tega fonda. Vrednosti teh podpor se izračunavajo po predpisih zavarovalne tehnike.
Odločanje o pokojnini in ostalih podporah.
Člen 22.
O pridobitvi ali izgubi pravico do pokojnine ali do rodbinske vzdrževalnine kakor tudi o odpravnini in o povračilu vlogov odloči upravnik fonda naj-kesneje v enem mesecu od dne, ko je prejel prijavo z vsemi potrebnimi dokazi. Odlok se priobči članu ali njegovi rodbini.
Nezadovoljna stranka ima pravico pritožbe na upravni odbor v enem mesecu od dne, ko je prejela odlok. Zoper rešitev upravnega odbora se vloži pritožba v istem roku na ministra za promet, čigar rešitev je izvršna. Pritožba se lahko vloži po in-
stanci, katere odlok se s pritožbo izpodbija, ali pa neposredno pri instanci, kateri se pošilja.
Če ne postane odlok o priznanju zneska za pokojnino ali rodbinsko vzdrževalnino izvršen o pra,-vem času, se smeta dati dotični osebi kot predjem dve petini onega zneska, ki ga navaja upravnikov odlok.
Revizija prejšnjih odlokov.
Člen 23.
Upravnik pokojninskega fonda ima pravico, nadomestiti prejšnji odlok z novim, če se naknadno ugotovi, da se je vrinil ob izdaji prejšnjega odloka pogTešek, ki bi bil odločilnega pomena za izrecilo v prejšnjem odloku o pridobitvi ali izgubi ali velikosti pravice do pokojnine, rodbinske vzdrževalnine, odpravnine ali povračila vlogov.
Prav tako so upravičeni zahtevati vsi uživalci osebne pokojnine ali rodbinske vzdrževalnine, nadalje vdova, ki je prejela odpravnino, kakor tudi bivši član, ki so se mu njegovi vlogi povrnili, da se nadomesti prejšnji odlok z novim, če predlože dokaze, da je bil prejšnji odlok pogrešen.
To izpremembo prejšnjega odloka sme upravni]? izdati, uživalci pa jo smejo zahtevati v treh mesecih od dne, ko zvedo za okolnost, ki jim daje pravico, ukreniti ali zahtevati tako izpremembo prejšnjega odloka.
Če bi upravnik pokojninskega fonda ne pristal na tako zahtevo, priobči svoj odlok interesentu, da mu omogoči pritožbo na upravni odbor ali na ministra za promet; ta pritožba se mora vložiti v rokih, določenih v členu 22. tega pravilnika.
Prijava zahtev.
Člen 24.
Vse zahteve, ki jih imajo člani ali njih rodbin? proti temu fondu, je treba prijaviti upravniku fonda v treh mesecih od dogodka, iz katerega izvajajo svojo pravico do pokojnine. Glede zahtev za odškodnino zbog nezgode po zakonu o zavarovanju delavcev veljajo roki, določeni s tem zakonom. Svoji zahtevi morajo priložiti dokaze, in sicer:
a)	za osebno pokojnino:
1.	) potrdilo direkcije rečne plovitve, iz katerega je razvidno, koliko časa je član prebil v njeni službi, koliko ima prebitih in koliko priznanih službenih let za pokojnino in na kakšni podstavi se mu izvestna leta priznavajo, v katerem zvanju je bil in koliko plačo in stanarino je imel kot aktiven uslužbenec v trenutku, ko mu je prestala služba, in da je bil upokojen z odlokom direkcije;
2.	) izpisek iz rojstne matice zase;
b)	za rodbinsko pokojnino:
1.	) potrdilo o službi ali odlok o dodeljeni osebni pokojnini ali renti za člana, po katerem se zahteva pravica do pokojnine;
2.	) smrtni list člana, po katerem se zahteva rodbinska pokojnina;
3.	) krstni list za otroke;
4.	) potrdilo, da je živela žena, ki'zahteva rodbinsko pokojnino, z možem v zakonitem zakonu (braku) do njegove smrti in da se ni iznova omožila, da so otroci, za katere se zahteva rodbinska pokojnina, živi in da imajo pogoje za pokojnino po členu 14. tega pravilnika, kolikor gre za otroke, starejše od 18 let;
c)	za rento:
1.	) dokaze, da ni nastopila nezgoda, zaradi katere se zahteva renta, po krivdi onega, ki zahteva rento ali po katerem se zahteva renta;
2.	) dokaz, da je bila oseba, ki zahteva rento ali po kateri se zahteva renta, resnično v službi direkcije rečne plovitve, koliko časa, v kakšnem zvanju in s koliko poslednjo plačo in stanarino je prebila v njej, ali in koliko ima priznanih let za pokojnino in, na kakšni podstavi;
3.	) vse dokaze iz točke b) tega člena, če gre za rodbinsko rento.
če se članu njegova zahteva, da bi se mu priznala pokojnina ali renta, zavrne z izvršno odločbo upravnika pokojninskega fonda ali ministra za promet, s.me ponoviti pred potekom enega leta svojo zahtevo samo, če predloži novo izpričevalo zdravniške komisije, da se mu je zdravstveno stanje zbog prvotne bolezni ali poškodbe bistveno poslabšalo.
Zdravniška komisija.
Člen 25.
Nesposobnost in onemoglost ugotavlja zdravniška komisija, ki jo sestavljajo trije zdravniki, izmed katerih odredi enega direkcija rečne plovitve, dru-
gega uprava pokojninskega fonda in tretjega prizadeti član. Vsak član te zdravniške komisije ima svojega namestnika-zdravnika.
Zdravniška komisija sklepa z večino glasov. Njeni sklepi so obvezni tako za člana kakor tudi za pokojninski fond.
H. del.
Sredstva fonda.
Člen 26.
Za pokrivanje obveznosti tega fonda služi celokupna imovina fonda, ki se ne sme uporabljati za noben drug namen.
V imovdno fonda se stekajo ti-le dohodki:
!•) redni vlogi članov fonda (člen 27. tega pravilnika);
2.	) redni prispevki direkcije rečne plovitve (člen 29. tega pravilnika);
3.	) pristopni vlogi uslužbencev direkcije rečne plovitve, ko postanejo člani fonda (člen 27. tega pravilnika);
4.	) vlogi članov za napredovanje (člen 27. tega pravilnika);
5.	) ženitveni vlogi onih članov, ki se v kakršnemkoli zakonu (braku) oženijo po dovršenem 30. letu starosti (člen 28. tega pravilnika);
6.	) vlogi upokojenih članov za njih rodbine (člen 27. tega pravilnika);
7.	) volila in darila za fond;
8.	) denarne kazni, na katere se obsodijo člani po veljavnih predpisih kot uslužbenci direkcije rečne plovitve, in pridržani prejemki suspendiranih uslužbencev (člen 90. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve);
9.	) neizplačane terjatve v breme fonda, ki so zastarane;
10.) dohodki od imovine fonda;
H.) eventualna izredna dotacija direkcije rečne plovitve; in
•	12.) doslej nabrani vlogi in prispevki za zavaro-
vanje ob onemoglosti, starosti, smrti in zoper nezgode kakor tudi vlogi, ki se morajo vplačati za vračunavanje priznanih službenih let (člen 42. tega pravilnika).
Višina članskega vloga.
Člen 27.
Redni vlog članov fonda iz pokojninske skupine A znaša 8 %, v pokojninski skupini B pa 9 % njih pokojninske osnove (člen 5. tega pravilnika).
Uslužbenci direkcije rečne plovitve, ki vstopijo v službo direkcije rečne plovitve, ko je že stopil v veljavo ta pravilnik, morajo plačati ob vstopu v članstvo tega fonda pristopni vlog, ki je enak enomesečni osnovni plači in stanarini članov in ki se pobere od njih v dveh mesečnih obrokih; oni, ki so že v službi direkcije rečne plovitve, pa morajo plačati pristopni vlog samo, če ga niso plačali doslej na račun tega fonda, in sicer v razmerju s plačo in stanarino, ki so ju dobili ob vstopu v službo direkcije rečne plovitve; pobrati se mora od njih po sklepu uprave fonda v več mesečnih obrokih.
Pri uslužbencih, ki so ob vstopu v pokojninski fond, starejši od 28 let, se zviša ta pristopni vlog za vsako popolno leto preko 28 let starosti še za 1 % njih pokojninske osnove ob vstopu v pokojninski fond. To se ne nanaša na one uslužbence, ki so se zatekli v službi direkcije rečne plovitve v trenutku, ko je stopil v veljavo ta pravilnik, in ki so prišli v to službo iz brodarske ali državne službe.
Vsi člani tega fonda morajo plačati vselej, kadar se povišajo; vlog za napredovanje, ki1 je enak enomesečnemu zvišku pokojninske osnove (člen 5. tega pravilnika).
Upokojeni člani fonda plačujejo ves čas, dokler prejemajo osebno pokojnino, vlog v znesku 2 % pokojnine.
Ženitveni vlog.
Člen 28.
Ženitveni vlog se računi s polovičnim zneskom enomesečnega rednega vloga, določenega v členu 27. tega pravilnika v trenutku ženitve, ter se mora plačati za toliko let, za kolikor jih je član fonda starejši od 30 let. Prej vplačani ženitveni vlog se vračuni ob vnovičnem zakonu (braku).
Če se član pokojninskega fonda iznova oženi, a ni razlika med njegovimi leti in leti njegove žene večja od 10 let, ne plača ženitvenega vloga iznova; če je ta razlika nad 10 do vštetih 15 let, plača 25 %, če je nad 15 do vštetih 20 let, plača 50 %, če pa je nad 20 let, plača 60 % za vsako leto razlike v letih.
Član fonda do vštetih 40 let starosti, ki se oženi z vdovo ali hčerjo, kateri sta edini uživalki rodbinske vzdrževalnine v breme tega fonda, je oproščen plačila ženitvenega vloga; če pa je star nad 40 let, plača v istem primeru polovico tega vloga.
Višina prispevkov direkcije rečne plovitve.
Člen 29.
Prispevki direkcije rečne plovitve za vsakega člana pokojninskega fonda so enaki rednemu vlogu poedinega člana po členu 27. tega pravilnika; razen tega plačuje direkcija rečne plovitve za vsakega člana še 1 % njegovih celokupnih rednih in začasnih prejemkov kot prispevek za njegovo zavarovanje zoper nezgode.
Izredne dotacije državne rečne plovitve. Revizija
pokojnin.
Člen 30.
Vsako tretje leto mora pregledati, imovinsko stanje in obveznosti pokojninskega fonda strokovnjak v zavarovalni tehniki in ugotoviti, ali zadošča imovina fonda na podstavi 6%nega obrestovanja v zvezi s prihodnjimi prejemki za pokrivanje vseh njegovih obveznosti.
Da se pokrije manj ek, ki bi se pokazal pri tej priliki in ki ne bi bil večji od 10 % skupnih letnih vlogov za plače in stanarino vseh članov fonda v dotičnem letu in dotacije državne rečne plovitve po členu 26. tega pravilnika, priskoči fondu na pomoč direkcija rečne plovitve z brezobrestnim posojilom, ki ga mora vrniti fond v treh letih. Drav to velja za manjek, ki bi nastal iz zavarovanja zoper nezgode.
Ta manjek se pokrije tako, da se zviša odstotek članskih vlogov in prispevkov direkcije rečne plovitve, eventualno pa tudi tako, da se sorazmerno znižajo pokojnine in rodbinske vzdrževalnine prihodnjih upokojencev ali podaljšajo službena leta za pridobitev pravice do pokojnine. Že priznane osebne pokojnine in rodbinske vlzdržavalnine se smejo znižati šele, kadar je manjek, izračunjen po prednjem odstavku tega člena, večji od 10 % in kadar bi bilo treba pokojnine in rodbinske vzdrževalnine prihodnjih upokojencev znižati za več nego 20 %.
Če bi se v prihodnjih letih vobče znižale plače in stanarine, se mora oni presežek v nabranih rezervah za starejše člane fonda', ki se je nabral od večjih pokojninskih osnov v prejšnjih letih in ki ni potreben za izplačevanje njih pokojnin in rodbinskih vzdrževalnin, uporabiti za to, da se direkciji rečne plovitve olajša izplačevanje draginjskih doklad.
Rok za vplačevanje vlogov.
Člen 31.
Člani fonda vplačujejo svoje. vloge takrat, ko dobivajo svoje redne prejemke, in sicer ves čas, dokler se jim izplačujejo ti prejemki; to velja tudi za čas vojaških vaj, bolezni in dopustov.
Direkcija rečne plovitve mora te vloge pridrževati oh izplačevanju uslužbencev ter obenem vplačevati svoje prispevke za pokojninski fond; mesečno nabrani denar oddaja Državni hipotekarni banki v imenu in na, račun tega fonda.
Ženitveni in pristopni vlogi uslužbencev, starejših od 28 ali 30 let, se morajo vplačati s 6%nimi obrestmi, in sicer najkesneje v dveh letih po ože-nitvi ali po vstopu v članstvo tega fonda. Ta rok se sme po sklepu upravnega odbora podaljšati, če znaša mesečni odtegljaj nad 25 % pokojninske osnove ali pokojnine.
Če oni, ki je dolžan plačati ženitveni vlog, umrje pred potekom določenega roka, a ni vplačal vsega dolžnega ženitvenega vloga z ustreznimi obrestmi vred, se pobere ostanek od njegove rodbine v roku, določenem s sklepom upravnega odbora.
Uporabljanje dohodkov in imovine.
Člen 32.
Kolikor dohodki pokojninskega fonda niso potrebni za pokrivanje tekočih razhodkov in obveznosti, se z njimi povečuje fond. Imovina pokojninskega fonda mora biti naložena pri Državni hipotekarni banki (člen 32. uredbe o organizaciji državno rečne plovitve).
III. del.
Organi fonda.
Člen 33.
Pokojninski fond ima te-le organe:
1.) skupščino delegatov, ki jih izvolijo člani fonda;
2.	) upravni odbor;
3.	) nadzorstveni odbor; in
4.	) upravnika.
Skupščina članov pokojninskega fonda.
Člen 34.
Skupščino članov tega fonda, sestavljajo delegati, izmed katerih izvoli vsaka skupina uslužbencev, navedenih v členu 3. tega pravilnika pod A.
1.), 2.), 3.), 4.) in 5.) in pod B. 1.), 2.) in 3.), po pet delegatov in prav toliko namestnikov. Delegati ali njih namestniki se izvolijo izmed onih uslužbencev, ki stalno prebivajo v Beogradu ali v njegovi nepo-srednji okolici, kakor v Pančevu, Zemunu in Čuka-rici; izvolijo pa se s tajnim glasovanjem za tri leta. Delegati se morajo izvoliti o pravem času, tako da je mogočo sklicati skupščino, čim poteče mandat stari skupščini. Dan volitve in dan, ko naj se skliče skupščina, določi upravni odbor z odobritvijo direkcije rečne plovitve, kar se razglasi v uradnem glasilu direkcije rečne plovitve ali pa z razpisom najmanj 15 dni pred volitvijo ali sestankom skupščine. V pozivu se mora označiti rok, do katerega je treba oddati glasovnice. Obenem ,se obvesti minister za promet, da odredi svojega odposlanca na skupščini.
Za delegate smejo glasovati vsi člani, ki so dovršili najmanj 21. leto starosti; izmed teh smejo biti izvoljeni samo oni člani, ki so naši državljani, ki so dovršili 25. leto starosti in ki niso bili s sodno sodbo obsojeni zaradi hudodelstva, koristoljubja ali pre-greškov kakor tudi ne disciplinski, razen če so posledice take kazni prestale.
Upravnik fonda nima pasivne volilne pravice.
Glasovanje se vrši na; označeni dan z glasovnicami, na katerih morajo biti čitno in razločno zapisani kandidati po imenu, zvanju in službenem kraju.
Vsak član mora izročiti svojo glasovnico v zaprti ovojnici, ki so jo podpisali člani volilne komisije, šefu svoje ali najbližje službene edinice na dan volitve med 8. in 12. uro ter dobiti od njega potrdilo o izročitvi. Volilec mora ob izročitvi zapreti ovojnico s posebno znamko in s tem izključiti možnost, da bi jo kdo odprl. V velikih središčih se izročajo glasovnice šefu edinice, ki je na bregu. Vsak šef, ki zbira glasovnice, mora voditi seznamek volilcev, ki ga mora poslati takoj s prejetimi glasovalnimi ovojnicami vred upravi fonda. Ovojnice brez podpisa volilne komisije niso veljavne.
Uprava fonda predpiše natančnejše odredbe o tem, kako je glasovati in kako pošiljati glasovnice.
Kdor poizkusi glasovati večkrat ali pri tem poizkusu tudi uspe, se kaznuje disciplinski (člen 47., točke 4., 9., 10. in 17. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve). Prav tako se kaznuje šef edinice. ki dopusti, da učini kdo drugi ali ki učini sam nepravilnost glede volitve'delegatov.
Vse volilno gradivo uredi komisija treh članov, ki jih odredi uprava fonda. Direkcija rečne plovitve odredi izmed rednih članov fonda v Beogradu v komisijo enega* svojega delegata, ki mu je dolžnost, prisostvovati poslovanju komisije in skrbeti za to, da se njeno poslovanje ujema s predpisi tega pravilnika.
Glasovi se preštejejo komisijski, izid volitev pa razglasi uprava fonda.
Izpraznjena mesta delegatov se popo-lnjujejo z namestniki. Namestniki izvoljenih delegatov so oni, ki so dobili za izvoljenimi delegati največ glasov. Ob enakem številu glasov odloči žreb.
Delegati in njih namestniki dobe od uprave fonda pooblastilo.
Poslovanje delegatov je častno in se ne nagraja. Oni delegati, ki stanujejo izven Beograda;, dobivajo brezplačno vožnjo po železnici ali ladji in dnevnice, ki jim pripadajo po pravilniku o začasnih in postranskih prejemkih uslužbencev rečne plovitve. Te stroške plačuje fond na potni račun, ki mu mora biti priloženo potrdilo, da se je delegat udeležil skupščine. Računi se predlagajo upravi v izplačilo najkesneje 30 dni po skupščini. Pozneje predloženi računi se smatrajo za zastarane.
Redna skupščina se sestane enkrat na leto’, izredna pa po sklepu upravnega ali nadzorstvenega odbora,' na pismeno zahtevo tretjine delegatov in na zahtevo direkcije rečne plovitve. Seje skupščine se vrše v Beogradu.
Zahtevo za sklic izredne skupščine je treba obrazložiti in v njej se mora označiti dnevni red. Iz redna skupščina sme sklepati samo o dnevnem redu, zaradi katerega je bila sklicana.
Razglas mora navajati vselej; dnevni red, čas in kraj, kjer se bo vršila skupščina, kakor tudi, kdo
jo sklicuje. Za skupščino je treba določiti po možnosti nedeljo ali praznik.
Skupščine se smejo udeleževati samo legitimirani delegati. T skupščino spadajo: upravni in nadzorstveni odbor — katerih člani nimajo glasovalne pravice, če niso delegati in če se sklepa o njih — kakor tudi upravnik kot poročevalec brez glasovalne pravice. Skupščini prisostvuje tudi odposlanec ministra za promet, ki je upravičen govoriti, ne pa glasovati.
Pooblastila pregleda in verificira verifikacijski odbor, sestavljen iz treb delegatov, ki jih imenuje skupščina na predlog svojega predsednika.
Predsednik skupščine je predsednik onega odbora, ki je sklical skupščino; če se je sklicala skupščina na predlog delegatov, jo otvori predsednik upravnega odbora; če pa je bil upravni odbor iz-menjen, jo otvori oni, ki ga je odredil minister za promet, da upravlja posle fonda (člen 39. tega pravilnika).
Pred prebodom na dnevni red sestavijo in overovijo sklicatelji skupščine seznamek prisotnih delegatov.
Skupščina zboruje samo en dan, po potrebi pa največ dva dni.
Skupščina je javna in prisostvovati ji smejo tudi ostali člani fonda, toda ločeno od delegatov in brez i pravice, sodelovati pri zborovanju. Če poslušalci motijo zborovanje, jih je predsednik upravičen odstraniti. Drugače pazi predsednik, da razpravlja skupščina mirno in da se varuje svoboda govora.
Skupščina izvoli zapisnikarja, dva skrutinatorja in tri overovatelje skupščinskega zapisnika.
Skupščina razpravlja samo o onih predmetih, ki so na dnevnem redu. Vsak delegat sme govoriti samo enkrat o predmetu, ki je na dnevnem redu, in sicer najdlje pol ure.
Predlagatelj ima pravico do sklepne besede; poročevalec o predmetu, predsednik upravnega in predsednik nadzorstvenega odbora pa imajo pravico, govoriti zaradi pojasnil, kadarkoli se jim zdi potrebno.
One, ki posezajo v besedo in motijo razpravljanje, sme predsednik prvič opominjati in drugič ukoriti; potem pa je upravičen, skupščini predlagati, naj se izključijo iz skupščine.
Ko je lista govornikov izčrpana in razprava končana, da predsednik predmet na glasovanje.
Glasovanje v skupščini je javno ter se vrši z vstajanjem, pa tudi imenoma, če se na prvi način ne more ugotoviti večina.
O	zborovanju skupščine vodi zapisnikar zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, zapisnikar in trije ove-rovatelji. Zapisniku se prilože overovljen seznamek prisotnih delegatov, poročila, predlogi in ostali dokumenti. Original zapisnika shrani uprava fonda v svoj arhiv.
Člani upravnega in nadzorstvenega odbora se volijo s tajnim glasovanjem.
Skupščina je sklepčna, če ji prisostvuje nadpolo-vično število delegatov; sklepa z navadno večino glasov, razen če ni predpisana s tem pravilnikom kvalificirana večina,
Dan, ko naj se sestane skupščina, z dnevnim redom vred se mora razglasiti 15 dni prej. Če ne pride na skupščino dovolj delegatov ali njih namestnikov, se vrši skupščina osem dni pozneje s tolikim številom delegatov ali njih namestnikov, kolikor jih je prisotnih. Na to skupščino je treba pozvati delegate najkesneje pet dni pred sestankom, v pozivu pa se mora označiti, da bo sklepala; skupščina ne glede na število prisotnih delegatov ali namestnikov.
Redna skupščina vrši te-le posle:
1.	a) Prva redna skupščina izvoli osem članov upravnega in štiri člane nadzorstvenega odbora in prav toliko namestnikov.
b)	Ostale redne skupščine izvolijo člane upravnega odbora in isto število namestnikov namesto onih, ki morajo po členu 35. tega pravilnika izstopiti prihodnje leto; tudi izvolijo za tri leta štiri člane nadzorstvenega odbora, ko jim poteče mandat.
2.	) Sklepa o letnem poročilu upravnega in nadzorstvenega odbora kakor tudi o zaključnem računu pokojninskega fonda ter predlaga direkciji rečne plovitve za prometnega ministra razrešnieo upravnemu in nadzorstvenemu odboru.
3.	) Sklepa o predlogu direkcije rečne plovitve za prometnega ministra glede izpremembe ali dopolnitve tega pravilnika.
4.	) Sklepa o predlogih, ki jih priglasi najmanj pet delegatov pismeno osem dni prej.
5.	) Izvoli komisijo po členu 43. tega pravilnika.
6.	) Sklepa o prestanku pokojninskega fonda v primeru, navedenem v členu 44. tega pravilnika.
Zai sklepe po točkah 5.) in 6.) tega člena je treba, da so prisotne štiri petine delegatov ali njih namestnikov; da. pa je sklep polnoveljaven, so potrebne tri četrtine glasov vseh prisotnih članov.
Upravni odbor.
Ölen 35.
Upravni odbor upravlja vse posle fonda, dohodke in imovino po tem pravilniku ter je za poslovanje kazenski in materialno odgovoren pred vsemi ob-lastvi.
Upravni odbor sestavljajo predsednik, ki ga odredi minister za promet, in osem članov, izmed katerih izvolijo na letni skupščini po enega delegati poedinih skupin, navedenih v prednjem členu. Predsednik in vsak član ima svojega namestnika; ti namestniki se odrede ali izvolijo na isti način.
Za člane upravnega odbora smejo biti izvoljeni samo oni delegati, ki so starejši od 30 let in so najmanj tri leta zdržema člani fonda. Člani upravnega odbora in njih namestniki se izvolijo za tri leta; v prvem letu izstopita po žrebu dva člana, v drugem in tretjem letu izstopijo po trije prvoizvo-Ijeni člani, dalje pa avtomatično po redu izvolitve. Stari elani smejo biti iznova izvoljeni. Če se izprazni mesto člana upravnega odbora, se pokliče za preostalo dobo na njegovo mesto pamestnik.
Vsak član mora sprejeti izvolitev v upravni odbor; če pa je bil ikdo zaporedoma izvoljen dve leti, mu je tretjič ni treba sprejeti. Člani: obeh odborov in •upravnik dobivajo za svoj trud honorar, ki ga določi skupščina in ki obremenja imovino fonda.
Izvoljeni delegati prestanejo biti elani upravnega odbora:
a)	če jim poteče mandat;
b)	. če izgube pasivno volilno pravico;
c)	če se disciplinski kaznujejo ali postavijo pred disciplinsko sodišče zaradi oneeaščujočih dejanj ali dejanj iz koristoljubja;
č) če se kaznujejo, ker so prekršili predpise tega pravilnika;
d)	če po členu 39. tega pravilnika minister za promet razpusti odbor.
Podpredsednika postavi minister za promet izmed izvoljenih članov upravnega odbora, zapisnikarja upravnega odbora pa. izvolijo člani odbora izmed sebe. Predsednika zastopa v dolžnosti podpredsednik.
Seje upravnega, odbora sklicuje predsednik na predlog upravnika fonda najmanj enkrat na mesec, po potrebi pa tudi večkrat. Seje se sklicujejo vsaj en dan prej s pismenim vabilom, ki mora navajati dan, čas, kraj in dnevni red.
Na dnevni red se smejo postavljati samo oni predmeti, ki spadajo v področje upravnega odbora. Taki predmeti se morajo postaviti na. dnevni red, če to zahtevajo vsaj trije člani upravnega ali nadzorstvenega odbora.
Seje upravnega odbora niso javne. Glasovanje je javno.
Za sklepčnost je treba, da je prisotna poleg predsedujočega člana večina članov upravnega odbora, za sklep pa je treba, da glasuje zanj večina. Ob enaki porazdelitvi glasov odloči glas predsedujočega člana. O poslovanju tega odbora se vodijo zapisniki, ki jih podpisujejo vsi člani upravnega odbora, upravnik in zapisnikar.
Nadzorstveni odbor.
Člen 36.
Nadzorstveni odbor mora nadzirati celokupno poslovanje upravnega odbora. Skupščini predlaga poročilo o letnem poslovanju upravnega odbora z mnenjem, ali naj se mu podeli razrešnica. Upravnemu odboru in skupščini prijavlja vse, kar nasprotuje po njegovih mislih v poslovanju upravnega odbora veljavnim zakonom, temu pravilniku ali sklepom skupščine ali kar škoduje koristim fonda samega.
Nadzorstveni odbor sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednika in njegovega namestnika postavi minister za promet, po dva člana pa izvolijo delegati iz pokojninske skupine A in ddliegati iz pokojninske skupine B (člen 3. tega pravilnika). Vsak elan ima, svojega namestnika,, ki se izvoli na isti način.
Glede poslovanja tega odbora v sejah kakor tudi glede kvalifikacije članov in njih namestnikov veljajo analogno odredbe prednjega člena. Nadzorstveni odbor je sklepčen, če so zbrani najmanj trije člani ali namestniki.
Nadzorstveni odbor je popolnoma nezavisen od upravnega odbora in samostalen, za, svoje poslovanje pa je odgovoren skupščini.
Upravnik.
Člen 37.
Pokojninski fond. ima tudi upravnika, na čigar položaju je šef za socialno zavarovanje osebja državne rečne plovitve. Upravnik prisostvuje vsem sejam upravnega in nadzorstvenega odbora in skupščinam delegatov ter mora skrbeti, da, se vrše vsi sklepi in vse rešitve po zakonu, po teh in ostalih veljavnih predpisih; zato morja, ustaviti izvršitev vsega onega, kar smatra za nasprotno zakonu, tem in ostalim predpisom. V tem primeru mora takoj obvestiti direkcijo rečne plovitve in spraviti stvar pred skupno sejo upravnega in nadzorstvenega odbora. Ce se na tej seji ne doseže soglasnost, mora predložiti stvar po direkciji rečne plovitve ministru za promet v končno odločitev.
Upravnik predstavlja in zastopa fond pred vsemi oblastvi in tretjimi osebami ter izvršuje vse sklepe skupščine, upravnega in nadzorstvenega odbora, kolikor ne nasprotujejo predpisom tega pravilnika, kakor tudi vse admindatr a.t i vn o-f i n an čne posle fonda po predpisih tega pravilnika.
Osebje, material, pohištvo.
Člen 38.
Za opravljanje pisarniških poslov daje direkcija rečne plovitve na razpolago potrebno osebje, lokal, material in pohištvo. Vse posle, zlasti pa računske, po tem pravilniku morajo opravljati organi rečne plovitve. točno in vestno.
Vrhovno nadzorstvo.
Člen 39.
Vrhovno nadzorstvo nad celokupnim poslovanjem tega fonda izvršuje minister za promet. V tem svojstvu sme minister za promet vedno s svojimi organi na licu mesta pregledovati celokupno poslovanje, imovino, račune in knjige tega fonda.
Minister za promet kontrolira'po svojih organih, ali organi tega fonda pravilno uporabljajo predpise tega pravilnika in ali redno izpolnjujejo svoje obveznosti; če opazi nepravilno poslovanje, sme odrediti, da se skličejo samoupravni organi fonda, na katerih seje pošlje svoje poročevalce.
Minister za promet sme razpustiti samoupravne organe tega fonda. Ce se novi organi iz kakršnihkoli razlogov ne morejo izvoliti o pravem času, sme minister za promet do volitve imenovati te organe.
Zapisniki o sejah samoupravnih organov fonda se pošiljajo po direkciji lečne plovitve v prepisu ministru za promet, ki sme v osmih dneh od dne, ko jih ministrstvo prejme, razveljaviti v§ak sklep, ki nasprotuje temu pravilniku.
Izvrševaje vrhovno nadzorstvo nad tem fondom, obtožuje minister za promet pri pristojnem disciplinskem in sodnem oblastvu organe samoupravnih teles tega fonda, v katerih poslovanju bi se pokazalo znamenje pregreška. ali zlorabe.
Minister za promet sme izrekati denarne kazni do 600 dinarjev zoper odgovorne osebe samoupravnih organov, ki ne izvršujejo predpisov tega pravilnika in naredb, izdanih na njega podstavi.
Minister za promet je pristojen, tolmačiti in pojasnjevati ta pravilnik.
Člen 40.
Minister za promet sme prenesti svojo oblast po tem pravilniku na svoje organe.
IV.	del.
Prehodne odredbe.
Člen 41.
Člane in namestnike začasnega upravnega in nadzorstvenega odbora pokojninskega fonda odredi direkcija rečne plovitve po določilih členov 34. do 36. tega pravilnika, Ta začasna uprava ukrene vse, česar, je treba, da začne pokojninski fond_ poslovati, in da se izvolijo delegati članov za prvo skupščino, ki se mora sestati najkesneje do dne 31. marca 1929.
V.	del.
Končne odredbe.
Člen 42.
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, đdl'oči direkcija rečne plovitve na predlog komisije v dveh mesecih vsakemu članu tega fonda, koliko in kakšnih službenih let se mu priznava za pokojnino po pravilniku o uslužbencih rečne plovitve (člen 117. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve). To komisijo sestavljajo šefi personalnega odseka, pri. ministrstvu, admini-
strativno-pravnega odseka s socialnim zavarovanjem osebja in personalnega odseka pri direkciji rečne plovitve; stroški za. komisijo pa obremenjajo fond. V spornih primerih, koliko in kakšnih let naj se prizna poedincem za pokojnino, odredi to minister za promet s svojim odlokom.
Upravni odbor pokojninskega fonda izračuni na podstavi pravil zavarovalne tehnike, kolik vlog (premijska rezerva.) je potreben za priznanje gorenjih let za pokojnino na podstavi plače in stanarine pri direkciji rečne plovitve na dan 1. januarja 1928. Pri uslužbencih iz prvega odstavka člena 117. v pravilniku o uslužbencih rečne plovitve obremenja ta vlog direkcijo rečne plovitve. Ce pa. bi se uredilo vprašanje glede vplačila pokojninskih vfogov za minulo službeno dobo pri državnih prometnih napravah z izpremembami zakona o državnem prometnem osebju na drugi osnovi, bo veljala ta osnova, tudi za. te uslužbence. Ostale uslužbence obremenja oni vlog (premijska, rezerva), ki je potreben, da se všteje č.as pred dnem 1. januarja 1926., in polovica onega vloga (rezerve), ki je potreben, da se všteje čas od dne
1.	januarja 1926. do dne 1. januarja 1928., druga polovica tega vloga (premijske rezerve) pa obremenja direkcijo rečne plovitve. Doslej pobrani vlogi za pokojninski fond pri direkciji rečne plovitve se vračunijo ob vplačevanju gorenjih vlogov (premijske rezerve).
Te vloge, odnosno prispevke, morajo vplačati člani s 6%nimi obrestmi vred najkesneje v petih letih, direkcija pa jih mora vplačati takoj, ko stopi ta pravilnik v veljavo.
Leta po členu 117. pravilnika o uslužbencih rečne plovitve vdljajo za pokojnino iz tega fonda samo takrat in toliko, kadar in koliko so bili vlogi dejanski vplačani.
Ölen 43.
Ce državna rečna plovitev iz kakršnihkoli razlogov preide ali se pretvori v drugo napravo in tako izpremeni svoj dotedanji pravni položaj, se prenesejo vse pravice m obveznosti direkcije rečne plovitve po tem pravilniku na ono osebo alli napravo, ki prevzame od direkcije rečne plovitve državni plovni park in ostalo njeno imovino ali ki se izcimi iz državne rečne plovitve.
V	vseh ostalih primerih, kjer bi državna rečna plovitev prestala, poravna direkcija rečne plovitve pokojninskemu fondu svoje dolgove, ki se ugotove v trenutku njenega prestanka.
Za likvidacijo pravnih odnošajev v prednjih primerih odredi izredna skupščina pokojninskega fonda posebno komisijo, da se zavarujejo pravice in koristi pokojninskega fonda in njegovih članov. Po skon-čanem delu skliče ta komisija skupščino, ki sklene, ali in v kakšni obliki naj obstoji pokojninski fond še nadalje, ali pa naj se izvrši njegova likvidacija. Za sklep o likvidaciji je treba kvalificirane večine po členu 34. tega pravilnika.
Prestanek pokojninskega fonda.
Člen 44.
Ce pokojninski fond prestane, mora poskrbeti posebna komisija, izvoljena na skupščini, na kateri se je sklenila likvidacija pokojninskega fonda, da. se poberejo terjatve in izplačajo eventualni dolgovi fonda, ter ukreniti vse, česar je treba, da zavaruje pridobljene pravice upokojencev in članov fonda pri javnem pokojninskem zavodu ali koncesionirani zavarovalni družbi. Za sklepe te komisije je treba odobritve ministra za promet.	,
Kdaj stopi ta pravilnik v veljavo.
Ölen 45.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Vlogi, predpisani po tem pravilniku, se računijo in plačujejo že od dne 1. januarja 1928.
V	Beogradu, dne 24. avgusta 1928.;
M. S. br. 14.335/28.
Minister za promet:
A. M. Stanič s. r.
316.
Na predlog rektorata beograjske univerze št. 2629 z dne 5. julija 1928. odobrujem ta-le'
Pravilnik
o nostrifikaciji inozemskih diplom medicinske fakultete.*
I.	Kdor želi, da bi se mu v naši državi nostrificirala doktorska diploma, pridobljena na medicinski fakulteti v inozemstvu, mora predložiti:
1.	) Originalno diplomo.
2.	) Potrdilo o državljanstvu.
3.	) Izpričevalo o zrelostnem izpitu srednje šole v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
4.	) Uradni dokument o študijah (vpisana in poslušana predavanja, opravljeni izpit z ocenami).
5.	) Prošnjo, da bi se mu nostrificirala diploma.
Prosilec mera položiti takso za nostrifikacijo v
znesku 500 dinarjev po zakonu o taksah.
Ko svet medicinske fakultete pregleda predložene dokumente, odredi komisijo, pred katero mora opravljati prosilec izpite:
II.	in III. rigoroza (farmakologijo, občo patologijo in patološko anatomijo, interno medicino, psihiatrijo z nevrafogijo in otroško medicino iz II. rigo-roza; kirurgijo, ginekologijo, oftalmologijo, dermato-venerologijo', sodno medicino in higieno iz III. rigoroza).
II.	Svet medicinske fakultete oprosti zgoraj navedenih pogojev edino in izjemoma one prosilce, o katerih spozna, da so se posebno odlikovali s strokovno in znanstveno izobrazbo.
III.	Te odredbe veljajo za one prosilce, ki pridobe inozemsko doktorsko diplomo, ko že stopi ta uredba v veljavo.
V Beogradu, dne 3. septembra 1928.:
P. br. 14.140.	^
Minister za prosveto:
Milan Grol s. r.
317.
Pravilnik
o sprejemanju in strokovnem izobražanju pripravnikov za uradnike poštno-telegraf-sko-telefonske stroke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
Člen 1.
Na podstavi členov 6., 12., 14., 15., 51., 53. in točke 5.) člena 62. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in člena 2. uredbe o organizaciji ministrstva za pošto in telegraf predpisujem po zaslišanju poštno - telegrafskega sveta ta-le pravilnik za sprejemanje in strokovno izobra-žanje pripravnikov L, II. in IH. uradniške kategorije v resortu ministrstva za pošto in telegraf, izvzemši poštnohranifao službeno grano.
Člen 2.
Pripravniki vseh kategorij se sprejemajo po natečaju ter se postavljajo za pripravnike po uradniškem zakonu.
Natečaje za pripravnike I. in II. kategorije objavlja ministrstvo, za IH. kategorijo pa jih objavljajo direkcije pošte in telegrafa, in sicer v «Službenih Novinah», v krajevnih listih in z razglasi pri poštnih uradih.
Člen 3.
Natečaj mora obsezati:
1.) Število kandidatov - pripravnikov po kategorijah.
2*) Pogoje po členih 2., 4., 6. in 12. uradniškega zakona.
3.	) Obvezo kandidatov, da bodo po enoletni praksi pri pošti, telegrafu in telefonu redno obiskovali strokovni tečaj ter se po njem zglasili k predpisanemu izpitu.
Sprejeti pripravniki morajo opraviti predpisano prakso pri državnem poštnem in telegrafskem uradu; dovoljeno jim je, v prošnji za sprejem označiti najmanj tri kraje, kjer žele službovati.
4.	) Pogoj, da ni kandidat oženjen ali kandidatinja omožena.
5.	) Urad, ki naj se mu predlože prijave, in rok, do katerega morajo vložiti kandidati svojeročno spisane, podpisane in kolkovane prošnje z vsemi potrebnimi prilogami.
6.	) Dan, ko se morajo sprejeti kandidati prijaviti na službo.
Ölen 4.
Zbrane in po kvalifikaciji urejene prijave kandidatov predloži personalni odsek ministrstva ali obči
odsek direkcije najkesneje v petih dneh po končanem natečaju komisiji, ki jo sestavljata:
pri ministrstvu poštno-telegrafski svet,
pri direkciji uprava direkcije.
Referent te komisije z glasovalno pravico je pri ministrstvu šef personalnega odseka, pri direkciji pa referent personalne sekcije.
O izboru kandidatov se vodi podroben zapisnik.
Prvenstveno se sprejemajo moški, zlasti z znanjem tujih jezikov, ženske pa največ do ene četrtine potrebnega števila.
Mnenje komisije glede kandidatov se mora predložiti zaradi postavitve s prijavami in zapisnikom vred generalnemu direktorju ali direktorju.
Člen 5.
Izbrani kandidati se postavijo takoj po členu 2. tega pravilnika ter se o tem takoj obvestijo.
Priloge k prošnjam odklonjenih kandidatov se vrnejo lastnikom z obvestilom, da niso sprejeti.
Člen 6.
Sprejeti kandidati se morajo javiti na službo določenega dne; nadalje pa se postopa po členih 88. in 102. uradniškega zakona.
Člen 7.
Upravniki poštnih, telegrafskih in telefonskih uradov, kjer so pripravniki v praksi, morajo skrbeti, da jih pripravljajo ves čas njih pripravniške službe enako v vseh granah poštno-telegrafsko-telefonske službe.
Da se to pravilno izvrši, morajo upravniki kakor tudi ostalo uradniško osebje pripravnike postopno uvajati v posel, nadziraje njih poslovanje po starej-šinsko in po učiteljsko. Uvajati jih morajo v literaturo, ki jo bodo potrebovali pozneje, ter jim dajati na razpolago strokovne knjige, pravilnike, razpise in «Poštansko - Telegrafske Vesnike». Z lepimi zgledi, strokovnimi pojasnili in navodili naj jim razširijo krog znanja za stroko, ki se ji posvečujejo.
O uspehu poslovanja teh pripravnikov predlože upravniki koncem vsakega trimesečja direkcijam posebno poročilo; pripravnike II. in III. kategorije, ki ne pokažejo povoljnega uspeha, direkcije eventualno tudi odpuste, pripravnike I. kategorije pa predlagajo ministrstvu za odpustitev.
Ce se dokaže, da je pripisovati neuspeh teh pripravnikov neskrbnosti bodisi upravnikovi, bodisi drugih organov, odrejenih za poučevanje pripravnikov, mora postopati direkcija zoper dotične organe kar najstrože po zakonu.
Če se upravnik premesti, mora izročiti prejšnji upravnik nasledniku pismeno poročilo o oceni pripravnikov, za katere je skrbel; če pa se premesti pripravnik, mora poslati njegov dotedanji upravnik točno poročilo upravniku poštnega urada, kamor je pripravnik premeščen.
Člen 8.
Po enoletni praksi pripravnikov, postavljenih po uradniškem zakonu, morajo izvršiti upravniki poštnih in telegrafskih uradov, kjer so bili ti pripravniki v praksi, s pripravniki kratek izpit ter sestaviti se-znamek, ki ga pošljejo direkciji.
Ta seznamek mora obsezati:
1.	) Pripravnikovo ime in njega priimek.
2.	) Za kateri tečaj se prijavlja.
3.	) Katerega dne je vstopil v prakso in kdaj je bil postavljen za pripravnika po uradniškem zakonu.
4.	) Kolika je njegova strokovna izobrazba.
5.	) Kakšnega vedenja je v službi in izven nje.
6.	) Kakšna je njegova marljivost in zanesljivost v službi.
7.	) Koliko časa je izostal od službe in koliko časa je bol o val.
Člen 9.
Pripravniki I. in II. kategorije morajo obiskovati po enoletni praksi pri poštnem, telegrafskem in telefonskem uradu višji poštno-telegrafski tečaj, ki traja deset mesecev (od dne 1. oktobra do dne 31. julija).
Pripravniki III. kategorije se pokličejo po enoletni praksi v nižji poštno-telegrafski tečaj, ki traja pet mesecev pri direkciji pošte in telegrafa.
Člen 10.
Pripravniki odidejo zaradi obiskovanja tečaja na določeni dan tja, kjer se bo vršil tečaj, ob državnih stroških.
(Pripravniki se dodele za čas tečaja v prakso in poslovanje poedinim poštno-telegrafsko-telefonskim napravam na sedežu tečaja, pri katerih dobivajo tudi svoje prejemke.
Člen 11.
Predmeti tečaja so določeni s pravilnikom o državnih strokovnih izpitih, učni program pa izdela generalni direktor, ko je zaslišal poštno-telegrafski svet.
Člen 12.
Starejšine in učitelj.» tečaja za poedine predmete in poslovodjo postavlja minister izmed uradnikov I. kategorije, izvzemši učitelje za telegrafsko manipulacijo, in sicer vse iz resorta ministrstva za pošto in telegraf. Učitelj za vojaško poštno-telegrafsko-telefonsko službo sme biti tudi vojaška oseba.
Minister za pošto in telegraf določi pred začetkom tečaja honorar starejšini, učiteljem in poslovodji. Ta honorar se izplačuje mesečno na seznamek, ki ga je sestavil poslovodja in overovil starej-šina tečaja.
Člen 13.
O poteku predavanj in o redoljubnosti učencev se vodi dnevnik, v katerega vpisuje vsak učitelj svoje opazke.
Ker se smatra tečaj za službo, veljajo za slušatelja tečaja obče odredbe in disciplinski predpisi uradniškega zakona. Glede slušatelja, ki zaradi bolezni ne obiskuje tečaja vsaj polovico določenega časa, se smatra, da tega tečaja ni obiskoval.
Člen 14.
Starejšina tečaja nadzira delovanje učiteljev in ' uspeh učencev ter zato čim pogosteje prisostvuje predavanjem; med tečajem sklicuje seje učiteljev in skrbi vobče, da izpolni tečaj zahteve, ki se pričakujejo od njega.
Poslovodja tečaja pomaga starejšini pri administraciji.
Člen 15.
V	prvi polovici desetega, odnosno petega meseca se predavanja v tečaju končajo in učiteljski zbor določi dan tečajnih izpitov, ki se morajo opraviti v drugi polovici desetega, odnosno petega meseca.
Izpraševalno komisijo iz poedinih predmetov sestavljajo predmetni učitelji in en član učiteljskega zbora.
Vprašanja se dajo ustno; če kandidat ne odgovori niti na tri dana vprašanja, se smatra, da izpita iz dotičnega predmeta ni opravil.
Izpit iz neopravljenega predmeta se ponavlja čez tri mesece; kandidat, ki ne opravi tudi ponavljalnega izpita ali ki je dobil pri tečajnem izpitu slabe ocene iz štirih predmetov, se odpusti iz službe ter ne sme biti v poštno-telegrafsko-telefonski stroki več postavljen.
Ocene pri izpitu so: «odličen» (5), «prav dober»
1 (4), «dober» (3) in «slab» (2), o čemer se izda. diploma s podpisi učiteljskega zbora.
Uspeh tečajnega izpita se vpiše v n služben ski list dotičnega pripravnika.
Člen 16.
Pripravniki II. in IH. kategorije se pošljejo po dovršenem tečaju proti povračilu potnih stroškov na službo k poštnim, telegrafskim in telefonskim uradom, pripravniki I. kategorije pa na službo k direkcijam ali ministrstvu zaradi administrativne prakse.
Člen 17.
Odredbe pravilnika o opravljanju državnih strokovnih izpitov veljajo tudi za pripravnike, sprejete po tem pravilniku.
Ta pravilnik stopi v veljavo danes in z njim se ukinja pravilnik o sprejemanju in strokovnem izobražanju pripravnikov za uradnike poštno-telegrafsko-telefonske stroke kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev št. 34.579 z dne 12. junija 1926.*
V	Beogradu, dne 4. septembra 1928.
Minister za pošto in telegraf:
B. Kujundžić s. r.
318,
Vpoštevaje pogoje, predpisane s pravilnikom o sprejemanju in strokovnem izobražanju pripravnikov za uradnike poštno-telegrafsko-telefonske stroke, kakor tudi predmete, določene s pravilnikom o opravljanju državnih strokovnih izpitov za uradnike v resortu ministrstva za pošto in telegraf, izvzemši poštnohranilnično službeno grano, predpisujem na podstavi člena 11. prvoomenjenega pravilnika ta-le
* Uradni list z dne 24. julija 1926., št. 288/67.
Učni program
za višji in nižji poštno-telegrafski tečaj.*
1.	) Poštna služba (za. višji tečaj v obsegu skupine B člena 4. v pravilniku o državnih strokovnih izpitih, za nižji tečaj v obsegu skupine B člena 9. v istem pravilniku, izvzemšii geografijo, blagajniško službo in polaganje računov).
2.	) Telegrafska in telefonska služba (za višji tečaj v obsegu skupine C člena 4., za nižji tečaj v obsegu skupine C člena 9. v pravilniku o državnih strokovnih izpitih, izvzemši poslednje tri tehnične predmete v členu 9.).
3.	) Telegrafska manipulacija na Morsejevom aparatu (za višji in nižji tečaj).
4.	) Telegrafska manipulacija na Hughesovem aparatu (za nižji tečaji po potrebi).
5.	) Zakonodajstvo (za višji tečaj v obsegu skupine A členov 4. in 5.. za nižji tečaj v obsegu skupine A člena. 9. v pravilniku o državnih strokovnih izpitih).
6.	) Poštno-telegrafska geografija (za višji tečaj: a) kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: smeri odpošiljanja poštnih pošiljk; pregled poštnih prometnih prog vseh vrst, pregled telegrafskih in telefonskih prometnih prog vseh vrst; b) evropske države in glavna mesta: pregled mednarodnih ambulantnih prog in njih naziv, pregled neposrednjega kartiranja in poznanje izmeničnih pošt, mednarodne telegrafske in telefonske proge vseh vrst, poznanje kontrolnih, neposredno zamenjajočih postaj za žično in brezžično telegrafijo, smeri odpošiljanja mednarodnih telegramov; c) organizacija in sedeži poštno-telegrafsko-telefonskih uprav v evropskih državah in največjih izvanevropskih državah; d) iz-venevropske države, kolonije in glavna mesta: smeri poštnih prekomorskih prog, izvenevropski kabli svetovnega. pomena, postaje za zamenjevanje radijskih telegramov). (Za nižji tečaj isto gradivo v zmanjšanem obsegu.)
7.	) Poštno-telegrafska ekonomska služba (za višji tečaj v obsegu skupine E členov 4. in 5. v pravilniku o državnih strokovnih izpitih, za nižji tečaj pa v zmanjšanem obsegu).
8.	) Blagajniška služba in polaganje računov (za višji tečaj, za nižji tečaj pa v zmanjšanem obsegu).
9.	) Poštnohranilnična in čekovna služba (za višji tečaj, za nižji tečaj pa v zmanjšanem obsegu).
10.	) Tehnična telegrafsko-telefonska služba (za višji tečaj v obsegu skupine D členov 4. in 6., za nižji tečaj pa v obsegu posrednjih treh tehničnih predmetov skupine C člena 9. v pravilniku o državnih strokovnih izpitih).
11.	) Pravila, vojaške poštno-telegrafsko-telefon-ske službe (za višji in nižji tečaj).
Ta učni program velja od današnjega dne; z njim se ukinja učni program, predpisan z odločbo št. 41.736 z dne 29. julija 1926.
V	Beogradu, dne 4. septembra 1928.;
St' 38-182'	Generalni direktor:
M. Đorđević s. r.
319.
Razpis o uporabljanju največje ugodnosti za blago, ki izvira iz Estonije.*
Kakor me je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom U. br. 4186 z dne 6. septembra 1928., je doseglo to ministrstvo z estonsko vlado sporazum o uporabljanju največje ugodnosti za blago našega izvora ob uvozu v Estonijo in Estonija bo to objavila dne 10. septembra. 1928.; pri tem si je izgovorila, da. razglasimo tudi mi istega dne, da bomo postopali z blagom estonskega izvora po največji ugodnosti, kar tudi činimo z objavo tega razglasa.
Prič oriši z današnjim dnem je treba torej na podstavi tega sporazuma in v zvezi s členom 23. v predlogu zakona o obči carinski’ tarifi postopati z blagom, ki izvira iz Estonije, ob uvozu v našo kraljevino po največji ugodnosti.
V	B e ogradu, dne 7. septembra 1928.; c- br. 34.015.
Minister za finance:
_________ dr. N. Stibotić s. r.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca,» z dne 14. septembra 1928., št, 213/LXIX. — Pravilnik o državnih strokovnih izpitih glej v Uradnem listu z dne 24. julija 1926,, št. 287/67.
320»
Odločba, s katero se podaljšuje rok za uporabljanje ugodnosti iz občih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife.*
- Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi sem odredil:
Rok, določen z razpisom C. br. 14.230 z dne
12.	aprila 1928.** in podaljšan z razpisom C. br. 22.850 z dne 16. junija 1928.,*** po katerem so imeli uvozniki pravico, obvestiti do dne 31. avgusta 1928. generalno direkcijo carin o izvršenih naročilih, ki ne prispejo neposredno na njih ime, se podaljšuje do vštetega dne: 30. septembra, 1928.
V Beogradu, “dne 7. septembra, 1928.:
C. br. 34.065.	.
Munster za finance:
dr. N. Subotič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Listi, ki jih je dovoljeno uvažati in razširjati.1
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 9045 z dne 7. septembra 1928. je dovoljeno, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Makedonija», ki izhaja v grškem jeziku v Solunu, ker je njegova sedanja pisava korektna in ker ne prinaša ničesar, kar bi nasprotovalo koristim naše države.
*
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 9571 z, dne 7. septembra 19.28.‘je dovoljeno, uvažati v našo državo in razširjati v njej hebrejski profesionalni list «Egyenlöseg», ki izhaja v madžar-! s k ein jeziku v Budimpešti, ker ne piše zoper koristi naše države,
*
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 9251 z dne 7. septembra 1928. je dovoljeno, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Klagenfurter Zeitung», ki izhaja, v Klagehfurtu (Celovcu, Avstrija), ker ne piše zoper našo državo.
List, ki ga je prepovedano uvažati in razširjati.1
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 9265 z dne 5. septembra 1928. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Svijet», ki izhaja v Združenih ameriških državah, v New Yorku, Pittsburgu, Chicagu i. dr., ker piše zoper našo državo in žali Njegovo Veličanstvo kralja.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
O.	br. 3162.	1919
Razglas.
Na podstavi § 12. akcijskega regulativa in pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1928., br. 9850/11, odobrujem izpre-membe §§ 1,, 2., 7., 16., 17., 23., 24., 26. in 27. pravil za Križevsko industrijo, d. d. v1 Ljubljani, po sklepu rednega občnega zbora z dne 7. julija 1928.
Izprememba pravil se nanaša v glavnem na besedilo družbene firme, ki se glasi odslej: Delniška trgovska in industrijska družba Hartner, d. d., in na premestitev družbenega sedeža iz Ljubljane v Mursko Soboto.
V Ljubljani, dne 16. septembra 1928.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Andrejka s. r.
* «Službene Norine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca,» z dne 10. septembra 1928., št. 209/LXVIII.
** Uradni list z dne 24. aprila 1928., št. 126/40.
*** Uradni list z dne 26. junija 1928., št. 212/61.
t «Službene Norine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. septembra 1928., št. 2.16.
Vet, br. 752.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 10. do dne 16. septembra 1928.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Mehurčasti izpuščaj goved.
Ljubljana, okolica: Moste (Moste 5 dvorcev).
Pasja steklina.
Črnomelj: Črešnjevec (Krvavčji vrh 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Brežice; Rigonce (Rigonce 5 dvorcev), Videm (Sremič 1 dvorec). Kamnik: Kamnik (Kamnik 1 dvorec), Križ (Križ 1 dvorec). Litija: Krka (Mevce 1 dvorec), Muljava (Muljava 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Želimlje (Zapotok 1 dvorec). Radovljica: Koroška. Bela (Koroška Bela 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kočevje: Podgora (Podgorica 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Dobrunje (Dobrunje 1 dvorec). Logatec: Rakek (Ivanje selo 1 dvorec), Dolenji Logatec (Dolenji Logatec 1 dvorec). Novo mesto: Toplice (Podturn 1 dvorec).
Čebelna kuga.
Ljubljana, mesto: 1 dvorec.
V L j u b 1 j a n i, dne 19. septembra 1928.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
Fr, Černe s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti,
U. br. 9993/4.
Razglas.
Dosedanji gerent okrajnega zastopa v Celju, dr. Anton F a r č n i k, je zaradi premestitve kot upravitelj dolnjelendavskega sreza razrešen gerent-skih dolžnosti okrajnega, zastopa v Celju.
Za novega gerenta je imenovan Miloš L e v s t i k, oblastni poslanec in posestnik v Celju.
V Mariboru, dne 18. septembra 1928.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r.
L. br. 15/28.
Desetdnevno poročilo o stanju bolnikov v javnih in privatnih bolnicah ali hiralnicah na ozemlju mariborske oblasti
od dne 21. do dne 31. avgusta 1928.
	Ostanek prejšnjega meseca		Tekoči mesec				
Bolnica ali hiralnica		Prirastek	skupaj	odpuščenih	umrlih	Skupaj	Ostalih
Splošna javna bolnica							
v Celju		204	134	338	120	17	137	201
j Splošna javna bolnica							
v Čakovcu ....	92	55	147	65	1	66	81
Splošna javna bolnica	379	223					
v Mariboru ....			602	226	9	235	367!
Splošna javna bolnica v Murski Soboti .	128	30	158	51		51	107
Splošna javna bolnica							
v Ptuju		44	32	76	29	1	30	46
Splošna javna bolnica							
v Slovenjgradcu	88	62	150	47	1	48	102
Bolnica Rdečega križa							
v Konjicah . . .	15	13	28	13		13	15
Bolnica Križevniškega							
reda v Ormožu . .	25	42	67	20	3	23	44,
Bratovska skladnica							
v Velenju ....	4	1	5	4		4	1
Bratovska skladnica							
v Črni		10	7	17	5	1	6	11
Sanatorij v Vurbergu .	66	7	73	23		23	50
Hiralnica v Vojniku .	190	1	191	1		1	190
Hiralnica v Ptuju . .	154	3	157		1	1	156
Hiralnica v Muretincih	14		14	.			14;
Skupaj .	1413	610	2023	604	34	638	1385
V Mariboru, dne 12. septembra 1928.
Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
L. br. 756/1.
Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo,
V	imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan dr. Jože Ludvig, zobni zdravnik v Braslovčah.
V	Mariboru, dne 4. septembra 1928.
Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
L. št. 35/28.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 8. do dne 14. septembra 1928.
Srez	Ostalih i	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Škapina tifninih boleini.					
i Celje ......	ii	1			12
I Celje, mesto . . .	3	1	.		4
Gornji grad . . .	4	1	,		5
Konjice		9	1			10
I Ljutomer ....	2				2
i Maribor, desni breg	1	3			4
Maribor, levi breg .	1		,		1
Maribor, mesto . .	4		1		3
Murska Sobota . .	• 4	i			5
Prelog			1	a 0		1
j Ptuj, mesto . . .	i				1
1 Slovenjgradec. . .	1		i		
Šmarje pri Jelšah .	3	.			3
Skupaj .	44	9	2	.	1 51	
Griža. —		Dysenteria.			
1 Maribor, desni breg	2		1		1
t Maribor, levi breg .	6	4	3	3	4
Murska Sobota . .		2			2
1 Prevalje		,	1	i		
j Šmarje pri Jelšah .	14	1		2	13 1
Skupaj .	22	8	5	5	20
Škriatinka.		— Scarlatina.			
Celje		3	2			5
Celje, mesto . . .	1				1
Čakovec 		2	i			3
Konjice		2	*	.		2
Maribor, desni breg	4	.	3		1
Maribor, mesto . .	2	1			3
Murska Sobota . .	12	2	3		11
j Prelog		4	.			4
Slovenjgradec. , .	1		.		1
Skupaj .	31	6	6 : .		31
Ošpice. —		Morbilli.			
Konjice		1			. ! 1	
Maribor, desni breg	2		2		,
Maribor, levi breg .	19	.	.		19
Murska Sobota . .	1				1
Prevalje		1				1
Skupaj ,	24	.	2	. 1 22	
Davica.	— Diphteria et Cronp.				
Dolnja Lendava. .	1		1		
Maribor, desni breg	3				3
j Maribor, mesto . .	2	i	i		2
Prevalje		1	.			1
! Slovenjgradec . .	1	.	i		
Šmarje pri Jelšah .	1	•			i
Skupaj .	9	i	3		7
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
j Ptuj	!	2 1	i !	. I	.	1	3	
Sen. — Erysipelas.					
Prevalje	|	1 1	. i	• 1	• 1 1	
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.		
Dolnja Lendava. .	1				1
Maribor, desni breg	1		.		1
Maribor, levi breg .	1				1
Murska Sobota . .	1		i		
! Ptuj		1				i
i	Skupaj .	5		i		4 j
V Mariboru, dne 17. septembra 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. br. 51/39.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 17. septembra 1928.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Prelog: Dekanovec (Dekanovec 4 dvorci, Nova-kovec 22 dvorcev), Goričan (Goričan 7 dvorcev), Hodošan (Hodošan 1 dvorec), Legrad (Legrad 3 dvorci), Siv. Marija (Sv. Marija 9 dvorcev, Dolnji Mihaljevec 3 dvorci). Ptuj: Tmovec-Sela (Barialovci 1 dvorec).
Šuštave c. .
Gornji grad: Nova Štifta (Šmiklavž 1 dvorec).
Garje konj.
Murska Sobota; Gornji Petrovci (Gornji Petrovci 1 dvorec).
Steklina.
Maribor, levi breg: Sv. Jurij v Slovenskih goricah (Varda 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Celje; Griže (Megojnice 6 dvorcev), Petrovče (Gorica 1 dvorec), Žalec (Žalec 1 dvorec). Čakovec:	Čakovec, trg (Čakovec, trg 8 dvor-
cev). Ljutomer: Apače (Apače 1 dvorec), Bunčani (Bunčani 5 dvorcev), Gornja Radgona (Gornja Radgona 1 dvorec). Maribor, desni breg; Sveta Marjeta na Dravskem polju (Trniče 2 dvorca). Maribor, levi breg: Sv. Jurij ob Pesnici (Jedlovnilk 1 dvorec), Plač (Plač 1 dvorec), Selnica ob Dravi (Selnica 1 dvorec). Prelog: Goričan (Goričan 3 dvorci). Ptuj: Cirkovci (Dragonja vas 5 dvorcev, Mihovci 1 dvorec), Mezgovci (Mezgovci 14 dvorcev), Slomi (Žamenci 1 dvorec), Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Mostje
1	dvorec), Št. Janž na Dravskem polju (Starše 3 dvorci), Sv. Trojica v Halozah (Gorca 1 dvorec), Zgornja Pristova (Popovci 4 dvorci). Slovenjgradec: Golavahuka (Golavabuka 1 dvorec), Št. Ilj pod Turjakom (Straže 1 dvorec), Št. Janž na Vinski gori (Št. Janž 1 dvorec), Slovenjgradec (Slovenjgradec 5 dvorcev), Stari trg (Stari trg 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Celje: Petrovče (Petrovče 1 dvorec). Dolnja Lendava; Beltinci (Beltinci 3 dvorci), Ižakovci (Ižakovci
2	dvorca). Maribor, desni breg: Sv. Ana (Motenja 1 dvorec), Hošnica (Križni vrh 1 dvorec), Laporje (Laporje 1 dvorec), Spodnja Nova vas (Spodnja Nova vas 1 dvorec), Spodnja Polskava (Spodnja Polskava 1 dvorec). Prevalje: Sv. Anton na Pohorju (Sv. Anton 1 dvorec), Dravograd. (Dravograd 1 dvorec), Tolsti vrh (Podklanc 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Kostrivnica (Spodnja Kostrivnica 1 dvorec), Šmarje, okolica (Cerovec in Predel po 1 dvorec).
V Mariboru, dne 17. septembra 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblaste?,
Preds. 542/4/28—2.	3—2
Razpis.
Odda se mesto okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Obenem se oddado vsa mesta okrajnih sodnikov, Okrajnih sodnikov in sodnih predstojnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože po službeni poti do dne
2 0. oktobra 192 8. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 14. septembra 1928.
Nc I 522/28—3.	1903 3—3
Poziv dedičem, volilojemnikom in upnikom inozemskega državljana.
Leopold L ö w y, avstrijski državljan, je dne 14. februarja 1928. na Dunaju umrl.
Vsi dediči, volilojemniki in upniki, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali v tuzemstvu živeči tujci, se pozivljejo, naj napovedo svoje zahteve do zapuščine najkesneje do dne 2 9. oktobra 1 928. pri podpisanem sodišču. Sicer bi se smela izročiti zapuščina ne glede na te zahteve inozemskemu oblastvu ali osebi, ki jo poveri to oblastvo.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 8. septembra 1928.
T 35/28—6.	1912
Uvedba postopanja za dokaz smrti.
Jožef F leise ha k er, posestnik v Večeslavcih št. 113, rojen dne 22. decembra 1873. v Večeslavcih, okraj Murska Sobota, je odšel leta 1915. k 83. pehotnemu polku-v Šopronj, potem pa na rusko bojišče, kjer ga je po navedbi priče Štefana Nemca nekega dne v mesecu juniju 1916. v bitki pri Bugni na Poljskem zadela sovražna krogla v trebuh, tako da je čez pol ure umrl1.
Ker je potemtakem verjetno, da je Jožef Fleisch-aker umri, se uvaja na prošnjo brata Franca Fleisch-akerja, posestnika v Večeslavcih št. 113, postopanje za dokaz smrti ter se izdaja vsakomur poziv, naj do dne 1. januarja 1929. poroča o pogrešancu.
Po poteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 13. septembra 1928.
E 540/28—9.	1932
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1 9 28. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga Mali vrh, vi. št. 30 (4 gospodarska poslopja [živinski hlev, pod z dvema kolarni-cama, svinjak in vinska klet], dva vrta [eden prej stavbišče hiša št. 1], 2 vinograda, 6 njiv [ena v katastrski občini Globokem], 5 travnikov [eden v katastrski občini Globokem], 6 pašnikov. 5 gozdov [eden v katastrski občini Globokem], površina: 10 ha 32 a 90 m2); b) zemljiška knjiga Blatno, vi. št. 120 (gozd [kolosek], površina: 68 a 16 m2).
Cenilna vrednost: ad a) 116.677 Din 35 p, ad b) 3408 Din; vrednost priteklin: ad a) 5950 Din; najmanjši ponudek: ad a) 81.752 Din, ad b) 2272 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišču.
Okrajno Sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 11. septembra 1928.
E 1672/28—8.	1887
Dražbeni oklic.
Na predlog, ki ga je podala Marija Plahuta, služkinja v Zagrebu, bo dne 2 0. oktobra 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Svetina, vi. št. 23: hiša z gospodarskim poslopjem in priteklmo, cenilna vrednost 4721 Din, zemljišča, cenilna vrednost 17.483 Din 70 p — skupaj 22.204 Din 70 p; najmanjši ponudek 15.137 Din.
K nepremičnini spada kot priteklina razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 471 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 2271 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 1. septembra 1928.
E 1719/28—8.	1885
Dražbeni oklic.
Na predlog C e 1 j s k e p o s o j i 1 n i c e, d. d. v Celju, bo dne 17. oktobra 19 28. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tratna, vi. št. 326: hiša, cenilna vrednost 26.500 Din, zemljišča v izmeri 1482 m2, cenilna vrednost 4446 Din -— skupaj 30.946 Din; najmanjši po-nudek 20.630 Din 40 p.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 3100 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 1. septembra 1928.
E 1607/28—12.	1930
Dražbeni oklic.
Na predlog Celjske posojilnice, d. d. v Celju, bo dne 13. oktobra 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagrad, a) vi. št. 85: hiša s priteklino, cenilna vrednost 3045 Din, zemljišča, cenilna vrednost 3675 Din — skupaj 6720 Din, preužitne pravice Amalije Ku-
merjeve v znesku 2500 Din, najmanjši ponudek 4480 Din; b) vi. št. 489: hiša z gospodarskim poslopjem in priteklino, cenilna vrednost 12.115 Din, zemljišča, cenilna vrednost 30.715 Din —■ skupaj 42.830 Din, preužitne pravice Amalije Kumerjeve v znesku 7500 Din, torej 35.330 Din, najmanjši ponudek 23.554 Din.
K nepremičninam spada kot priteklina razno gospodarsko orodje v vrednosti 45 Din, odnosno 1065 Din.
Pod najmanjšim ponuotkom se ne bo prodajalo.
Vadij: ad a) 672 Din, ad b) 2350 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 31. avgusta 1928.
E 366/28—8, E 367/28—7, E 337/28—6.	1927
Dražbeni oklic.
Dne 4. oktobra 1 928. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nastopnih nepremičnin:
1.	) ob osmih: zemljiška knjiga Novi lazi, vi. št. 269, cenilna vrednost 630 Din, najmanjši ponudek 420 Din;
2.	) ob devetih: zemljiška knjigaMozelj, vi. št. 128, cenilna vrednost 5400 Din 45 p, najmanjši ponudek 3600 Din 30 p;
3.	) ob desetih: zemljiška knjiga Mozelj, vi. št. 14 in 363, in sicer do polovice; cenilna vrednost 32.342 Din 95 p, najmanjši ponudek 21.562 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mßgle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dno 4. septembra 1928.
E 427/28—7, E 381/28—1.	1928
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. oktobra 1928. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nastopnih nepremičnin:
1.	) ob devetih: zemljiška knjiga Trava, vi. št. 82, cenilna vrednost 17.706 Din, najmanjši ponudek 11.804 Din;
2.	) ob desetih: zemljiška knjiga Mozelj, vi. št. 427, in zemljiška knjiga Mačkovec, vi. št. 271, cenilna vrednost 3868 Din, najmanjši ponudek 2422 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 4. septembra 1928.
E 365/28—6.	1933
Dražbeni oklic.
Na predlog Jakoba P o v š e t a, posestnika v Stari cerkvi št. 35, bo dne 2 7. oktobra 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 3 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Stara cerkev, 'vi. št. 245 (hiša št. 5 na Bregu s kletjo, prizidanim hlevom, dvema starima skednjema in pripadajočimi zemljišči [16 njivskimi, 9 travniškimi, 4 pašniskimi, 1 vrtno in 2 gozdnima parcelama] v skupni izmeri 6 ha 19 •). 82 m2); cenilna vrednost 17.644 Din 50 p; najmanjši ponudek 11.765 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij; 1765 Din.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 14. septembra 1928.
E 381/28—12.---------------- 1858
Dražbeni oklic.
Dne 1. o k t o b r a 1 9 2 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Križ, vi. st. 45, 172 in 395 (hiša z dvoriščem in gospodarskim poslopjem, vrtom, vinsko kletjo, 7 njiv, 2 travnika, 1 gozd, 1 vinograd in pritekline).
Cenilna vrednost: 75.463 Din; najmanjši ponudek: 50.308 Din 58 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Orkajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II.,
dne 14. avgusta 1928.
E 518/28—15.	1746
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velesovo, vi. št. 116.
Cenilna vrednost: 20.320 Din; vrednost priteklin: 395 Din; najmanjši ponudek: 13.810 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek II.,
dne 21. avgusta 1928.
E 219/28—12.	1888
Dražbeni oklic.
Dne 13. oktobra 1928. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št., 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Desnjak, vi. št. 125, in zemljiška knjiga Stara cesta, vi. št. 197.
Cenilna vrednost: 4306 Din; najmanjši ponudek: 2870 Din 67 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II.,
dne 11. septembra 1928.
S&i-v .•	--------------------- . .-.M..;«	- -Ji».	:
E 560/28—8.	1881
Dražbeni oklic.
Dne 15. o k t o b r a 1 9 2 8. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Marenberg, notranji trg, vi. št. 12.
Cenilna vrednost: 4588 Din 95 p; vrednost priteklin (polovice); 867 Din 50 p; najmanjši ponudek: 3637 Din 65 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače .pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče V Marenbergu, oddelek II.,
dne 4. septembra 1928.
E 4352/28—7.	1743
Dražbeni oklic.
Dne 5. o k t o b r a 1 9 2 8. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Koroška vrata, a) vi. št. 132 in b) vi. št. 292.
Cenilna vrednost: ad a) 160.327 Din 12 p, ad b) 2050 Din, skupaj 162.377 Din 12 p; najmanjši ponudek: ad a) 80.163 Din 58 p, ad b) 1366 Din, skupaj 81.529 Din 56 p.
Pripomba: Vsaka vložna številka se proda tudi posebe.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 7. avgusta 1928.
E 384/28—9.	1780
Dražbeni oklic.
mičnin: zemljiška knjiga Poznanovci, vi. št. 45, 84 in 116 (hiša št. 48 z gospodarskim poslopjem, njive, travniki in gozdi).
Cenilna, vrednost: 3461 Din; vrednost priteklin: 950 Din; najmanjši ponudek: 2308 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 22. avgusta 1928.
E 1035/28—10.	1844
Dražbeni oklic.
Dne 5. o k t o b r a 1 9 2 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Seštrže, vi. št. 324.
Cenilna vrednost: 24.840 Din; vrednost priteklin: 5950 Din; najmanjši ponudek: 20.527 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, M je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 22. avgusta 1928.
E 1169/28.	..... 1843
Dražbeni oklic.
Dne 5. oktobral92 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Veliki Okič, vi. št. 104.
Cenilna vrednost: 6850 Din; najmanjši ponudek: 4567 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 23. avgusta 1928.
E 70/28—8.	1817
Dražbeni oklic.
Dne 1. oktobra 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin:
1.	) zemljiška knjiga Bohinjska Bistrica, vi. št. 346,
2.	) zemljiška knjiga Bohinjska Bistrica, vi. št. 351,
3.	) zemljiška knjiga Nomenj, vi. št. 147.
Cenilna vrednost: ad 1.) 365.834 Din, ad 2.) 3590 Din, ad 3.) 7650 Din; vrednost priteklin: ad 1.) 200 Din; najmanjši ponudek: ad 1.) 243.889 Din 33 p, ad 2.) 2393 Din 33 p, ad 3.) 5100 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 24. avgusta 1928.
E 371/28-4.	1649
Dražbeni oklic.
Dne 3. okt obra 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Legen, vi. št. 33.
Cenilna vrednost: 41.251 Din 79 p; vrednost priteklin: 4200 Din (že všteta, v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 27.501 Din 20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča'.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek L,
dne 28. julija 1928.
E 351/28—6.	1880
Dražbeni oklic.
Dne 6. oktobra 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pekel, vi. št. 204.
Cenilna vrednost: 46.285 Din: najmanjši ponu-dek: 23.142 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 10. avgusta 1928.
E 437/28—5.	1792
Dražbeni oklic.
Dne 3. oktobra 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Kristanvrh, vi. št. 9, 104, 125 in 210.
Cenilna vrednost: 3883 Din 88 p; vrednost prite-klin: 1082 Din 50 p; najmanjši ponudek: 3310 Din 92 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 10. avgusta 1928.
E 337/28.	1873
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Skale, vi. št. 52.
Cenilna vrednost: 42.739 Din 60 p; vrednost pri-teklin; 2525 Din; najmanjši ponudek: 28.494 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek II.,
dne 18. avgusta, 1928.
1908 Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
718.	Sedež: Dolnja Lendava.
Besedilo firme: Mura, industrija usnjenih izdelkov, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: izdelovanje in prodajanje usnjenih izdelkov.
Fiima je ustanovljena na podstavi družbene pogodbe z dne 16. avgusta 1928. za nedoločen čas.
Osnovna glavnica, znaša 10.000- Din ter je popolnoma vplačana.
Poslovodja je Josip Pollak, ki zastopa družbo samostojno in podpisuje firmo tako, da postavlja pod njeno besedilo, ki je lahko po komerkoli napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno, svojeročno svoj podpis.
Vsa družbena naznanila se priobčujejo s priporočenimi dopisi.
Maribor, dne 6. septembra 1928.
719.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Oostilniška družba z o. z.
Obratni predmet: Družba jemlje v zakup, kupuje in obratuje gostilniška, kavarniška in hotelska podjetja vsake vrste.
Družbena pogodba z dne 7. avgusta 1928., Št. 12.324.
Osnovna glavnica znaša 10.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Matej Dolničar, podjetnik v Ljubljani VIL, Frankopanska ulica št. 1.
Za zastopanje je upravičen poslovodja samostojno.
Firma se podpisuje tako, da postavlja poslovodja pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s pečatnikom odtisnjeno besedilo svoj podpis.
Ljubljana, dne 20. avgusta 1928.
720.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Kartonažna tovarna in industrija kovinsko-galanferijskih izdelkov Jakša & Co., družba z o. z.
Obratni predmet:
a)	tvorničko izdelovanje navadnih in luksuznih škatel in zaklopnic, pisemskih map in registrator j e v,
b)	tvorniško izdelovanje kovinsko-galanterijskih množinskih predmetov vsake vrste,
e) kupovanje strojev, sirovin in . drugih stvari, potrebnih za gorenjo produkcijo, in razpečavanje gorenjih predmetov na debelo in na drobno.
Družbena pogodba z dne 24. julija 1928., opr. št. 4125.
Osnovna glavnica znaša 30.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja je Stane Jakša, tvorniški ravnatelj v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7, ki zastopa družbo samostojno in podpisuje firmo tako, da pristavlja njenemu po komerkoli napisanemu, odtisnjenemu ali štampiljiranemu besedilu svoj podpis.
Ljubljana, dne 14. avgusta 1928.
721.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Sava», družba z o. z., Kovinska galanterijska industrija.
Obratni predmet: Družba izdeluje industrijski in razpečava železne in kovinske predmete, osobito iz galanterijske stroke, pridobiva premičnine in nepremičnine, potrebne v to svrho, se udeležuje pri podjetjih slične stroke ter vzdržuje poslovalnice in skladišča v tuzemstvu.
Družbena pogodba z dne 9. avgusta 1928., št. 12.336.
Osnovna glavnica znaša 30.000 Dm ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodji: Alojzij Tršan, posestnik in trgovec v Tacnu, in Janko Malenšek, ravnatelj Kmetskega hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani.
Za zastopanje sta upravičena poslovodji kolektivno-.
Firma se podpisuje tako, da postavljata svoje ime pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s pečatnikom odtisnjeno besedilo ali po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist, le-ta vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.
Ljubljana, dne 21. avgusta 1928.
722.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Klančnik, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Družba proizvaja vsakovrstna mizarska dela, mizarske sirovine in trguje z njimi, opravlja komisijsko trgovino in ustanavlja zastopstva za organiziranje dobav in prodaj.
Družbena, pogodba z dne 2.4. julija 1928., sklenjena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 20.000 Din ter je popolnoma vplačana.
Poslovodji sta ing. Gustav Pibrovec in Ivan Klančnik, ki podpisujeta, vsak zase za firmo tako, da pristavljata svoji imeni napisanemu ali natisnjenemu besedilu: Klančnik, družba z o. z.
Maribor, dne 6. septembra 1928.
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
723.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani:
Izbrisal se je upravni svetnik dr. Josip Lavrenčič; vpisal pa se je novi član upravnega sveta dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec v Ljubljani.
Ljubljana, dne 14. avgusta 1928.
724.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Tekstilbazar», družba z o. z.:
Izbrisala se je prokura Svetoslava Premrova.
Ljubljana, dne 21. avgusta 1928.
725.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Zacharlin», družba z o. z. Fabri-kacija in razpečavanje mrčesnega praška:
Izbrisala sta se poslovodji Milivoj Leustek in dr. Vane Radej; vpisala pa sta se poslovodji Martin Zacherl, uradnik v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej), in Nada Radej, trgovčeva soproga v Ljubljani, Groharjeva cesta št. 21.
Ljub 1 j a n a, dne 14. avgusta 1928.
726.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Zalta & Žilič.
Obratni predmet: trgovina z železnino:
Izstopil je družbenik Josip Zalta.
Ljubljana, dne 17. avgusta 1928.
m. Izbrisale so se nastopne firme:
727.	Sedež: Janežovci.
Besedilo firme: Opekarna, družba z omejeno zavezo v Janežovcih v likvidaciji.
Obratni predmet: postavitev opekarne, pridobivanje opek in njih polaganje, izdelovanje in prodajanje cevi iz ilovice:
Ker je likvidacija končana.
Maribor, dne 23. avgusta 1928.
728.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Prva jugoslovanska tovarna igralnih kart, družba z o. z.:
Ker je družba likvidirala.
Ljubljana, dne 16. avgusta 1928.
729.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Franc Rozman et Comp. Tovarna kanditov v Mariboru, Aleksandrova cesta 57.
Obratni predmet: izdelovanje kanditov kakor tudi vseh predmetov, sorodnih tej stroki, trgovanje na debelo in na drobno in ustanavljanje podružnic v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev:
Ker se je obratovanje opustilo.
Maribor, dne 23. avgusta 1928.
1909 Vpisi v zadružni register.
I. Vpisale so se nastopne zadruge:
730.	Sedež: Ljubno.
Besedilo firme: Kmetijska strojna zadruga v Ljubnem pri Podnartu, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo članov; zato nabavlja potrebne kmetijske stroj-e in druge priprave za pogon in obdelovanje ter jih daje članom v uporaba.
Zadružna, pogodba (statut) z dne 22. maja 1928.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo v Ljubnem.
Načelništvo sestoji iz načelnika, podnačelnika in še enega člana; člani načelništva so: Ivan Kapus v Posavcu št. 1 (načelnik); Josip Rant v Ljubnem št. 63 (podnačelnik); Franc Pavlin v Ljubnem št. 9.
Pravico, zastopati zadrugo, imata načelnik ali podnačelnik in en odbornik; podpisujeta jo tako, da postavljata pod njeno firmo svoj podpis.
Ljubljana, dne 20. avgusta 1928.
731.	Sedež: Sv. Marjeta niže Ruja.
Besedilo firme: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi članov z nabavljanjem sredstev, potrebnih kmetijskemu obratu, nakupovati na lastni račun kmetijske stroje in orodje, vnovče-vati kmetijske pridelke članov, jemati gospodarske pridelke članov v skladišča ter jih potem vnovče-vati, skrbeti v dosego teh namenov za potrebne stavbe, pridobivati potrebne koncesije in širiti med člani strokovno znanje v gospodarskih stvareh.
Zapisnik ustanovnega občnega zbora z dne 22ega julija 1928.
Opravilni delež znaša 50 Din ter se mora plačati takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega desetkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom v uradnih prostorih pri Sv. Marjeti in z oznanilom pred cerkvijo istotam.
Načelništvo sestoji iz načelnika, njegovega nar mestnika, šestih odbornikov in tajnika, ki eventualno sopodpisuje po § 20. zadružnih pravil. Člani načelništva so: Franc Janžekovič, posestnik pri Sv. Marjeti; Martin Šegula, posestnik v Moškanjcih; Ivan Krajnc, posestnik v Mezgovcih; Ivan Bezjak, posestnik v Samu-šanih; Franc Janžekovič, posestnik v Forminu; Franc Raufl, posestnik v Gajevcih; Jožef Bezjak, posestnik v Mali vasi; Jožef Horvat, posestnik v Muretincih in tajnik, ki eventualno sopodpisuje po § 20. zadružnih pravil; Miloš Čarf, kaplan pri Sv. Marjeti niže Ptuja.
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo.
Firmo podpisujeta skupno po dva člana načel-ništva tako, da postavljata pod njeno po komerkoli napisano ali natisnjeno besedilo slvojeročno svoj podpis, ali pa en član načelništva in tajnik, ki mora imeti podpis sodno overovljen.
M a r i b o r, dne 23. avgusta 1928.
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
732.	Stavbena in gostilniška zadruga «Delavski dom» na Glincah pri Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Na občnem zboru z dne 14. aprila 1928. so se iz-premenila zadružna pravila tako, da razglaša zadruga odslej svoja, naznanila v «Konzumentu». Ljubljana, dne 18. avgusta 1928.
733.	Kmetijsko društvo v Horjulu, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Na občnem zboru z dne 29. aprila 1928. so se iz-premenila zadružna pravila v § 12., ki se odslej glasi: «Zaveza zadružnikov je omejena. Vsak zadružnik jamči s svojimi deleži in še z njih devetkrat-nim zneskom.»
L j u b 1 j a n a, dne 21. avgusta 1928.
734.	Vzajemna posojilnica v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva dr. Mirko Božič; vpisal pa se je Franc Vilfan, posestnik na Črnučah. L j u b 1 j a n a, dne 20. avgusta 1928.
735.	«Kandis», registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru:
Po sklepu notalskega zapisnika z dne 16. avgusta
1928.,	posl. št. 5200, se je zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidator: Franjo Rozman, tvorničar v Mariboru, Marijina ulica. št. 24.
Besedilo likvidacijske firme: «Kandis», družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo svojeročno pod napisanim ali s štampiljko odtisnjenim besedilom; «Kandis», družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Maribor, dne 23. avgusta. 1928.
736.	Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član upravnega odbora Josip Bertoncelj, preglednik finančne kontrole v p.; vpisal pa se je novoizvoljeni član upravnega, odbora Mirko Kožuh, nadučitelj v Mariboru.
Maribor, dne 30. avgusta 1928.
737.	Prekmurska posojilnica, r. z. z o. z. v Murski Soboti:
Po sklepu občnega, zbora z dne 8. julija 1928. so se izpremenila zadružna: pravila v §§ 6. in 34. Maribor, dne 23. avgusta 1928.
738.	Pletarska zadruga v Notranjih goricah, regi-strova.ua zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 17. junija 1928. se je zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Ivan Stražišar, h. št. 76, Matija Založnik, h. št. 55, in Fran Novak, h. št. 39 —< vsi trije posestniki v Notranjih goricah.
Besedilo likvidacijske firme: Pletarska zadruga v Notranjih goricah, r. z. z o. z. v likvidaciji.
Likvidacijsko firmo podpisujeta po dva likvidatorja skupno.
Ljubljana, dne 18. avgusta 1928.
739.	Kletarsko društvo v Ormožu, r. z. z o z.:
Po sklepu občnega, zbora z dne 23. junija 1928. so se izpremenila zadružna, pravila v §§ 5., 16., 21.,
22.,	27., 33. in 44.
Maribor, dne 23. avgusta 1928.
740.	Ljudska hranilnica in posojilnica v Ormožu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 23. junija 1928. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 5.. 10., 16., 27. in 29.
Maribor, dne 23. avgusta 1928.
741.	Posojilnica v Ptuju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je izstopivši član načelništva Franc Miki, posestnik in trgovec pri Sv. Marjeti pri Mo-
škajucih; vpisal pa se je novi član načelništva Valentin Kajnih, učitelj in posestnik v Ptuju.
Na novo se je vpisalo v zadružnem registru, da je zadružni tajnik, Ferdinand Skuhala, pooblaščen, po §§ 22., 27., 29. in 42. zadružnih pravil namesto enega elana načelništva pravnoveljavno podpisovati zadrugo.
Maribor, dne 30. avgusta 1928.
742.	Hranilnica in posojilnica pri Sv. Marku niže Ptuja, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 13. maja 1928. se je vpisala izprememba zadružnih pravil v §§ 6., 24. in 28.
Maribor, dne 30. avgusta 1928.
743.	Konzumno društvo v Št. Jerneju, r. z. z o. z.:
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Jože (Robavs, Jože Hrovat, Jože Golob, Jože Škedelj, Anton Kovačič, Franc Fabjančič, Martin Fabjan, Janez Peljko, Alojzij Tratnik, Franc Vide, Janez Ruperčič in Ignacij Recelj; vpisali pa so se novi člani načelništva Anton Lesjak, župnik in duhovni svetnik v Št. Jerneju, Franc Frančič, posestnik v Dolenji Stari vasi št. 4, in Franc Metelko v Ledeči vasi št. 9.
Vpisala se je izprememba zadružnih pravil v § 19., I. odstavku, in § 28., I. odstavku, tako, da sestoji odslej načelništvo iz petih, nadzorništvo pa iz treh članov.
Novo mesto, dne 1. septembra 1928.
744.	Hranilnica in posojilnica v Št. Lambertu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Josip Cuderman in Rudolf Baš; vpisala pa sta se nova člana načelništva Karel Rupnik, župnik v Št. Lambertu, in Ivan Zore, posestnik v Senožetih št. 5 pri Št. Lambertu.
Ljubljana., dne 20. avgusta 1928.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
321.
Tarifna obvestila.*
Lokalna in luška tarifa z dne 1. oktobra 1926.
Dopolnitev.
Z veljavnostjo od dne 15. septembra 1928. naj se dopolni v lokalni tarifi, na 44. strani izjemna tarifa br. 32. in v luški tarifi na 38. strani luška tarifa br. 30. v seznamku postaj, od katerih velja ugodnost, s postajo z nazivom: Novi Sad Dunav.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 7. junija 1928.; G. D. br. 40.166/28.
* * *
Imenik železniških postaj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 1. avgusta 1927.
Dopolnitve in izpremembe.
I.
Naikladališče z nazivom: Adolf ovac naj se prečrta z vsemi podatki tako iz imenika postaj kakor tudi iz daljinarja.
Pri postaji z nazivom: Batajnica naj se vpiše v 16. raapredelek: «35/8».
Pri nakladališču z nazivom: Botoš naj se prečrtajo v 32. razpredelku besede: «Samo po odobrenju Direkcije»; vpišejo pa naj se besede: «Samo za pošiljke fabrike šećera V. Bečkerek».
Pri postajališču z nazivom: Brezovljani naj se prečrta v 1. razpredelku «(Križevci)»; vpiše pa naj se «(Sveti Ivan Žabno)».
Pri postajališču z nazivom: Derič naj se vpiše v 1. razpredelek «(Dragutinove)», potem naj se postavi v 11. in 12. razpredelek znak: «14».
Pri postaji z nazivom: Jajce Š. L P. naj se prečrta «š. I. P.»; vpiše pa naj se: «Šipad».
Pri postaji z nazivom: Knin Š. I. P. naj se prečrta v 1. razpredelku «Š. I. P-»; vpiše pa naj se: «Šipad».
Pri postaji z nazivom: Kukunjevac naj se vpiše v 16. razpredelek: «30/6-25».
Pri postaji z nazivom: Novoselec-Križ naj se vpiše v 16. razpredelek: «30/6-25».
Pri postaji z nazivom: Prijedor Š. I. P. naj se prečrta v 1. razpredelku «Š. L P.»; vpiše pa naj se: «Šipad».
Pri postaji z nazivom: Split Predgrađe naj se prečrta v 2. razpredelku «St. r.»; vpiše pa naj se: «St.».
Na 172./173. strani naj se prečrta postajališče z nazivom: Šenkovec-Ključ z vsemi podatki; na 168./ /169. strani pa naj se vpiše med postajama z nazivom: Sutinske Toplice in: Sutorina kot novo postajališče «Sutla» z vsemi podatki prejšnjega postajališča z nazivom: Šenkovec-Ključ.
Pri postajališču z nazivom: Širinec naj se prečrta v 2. razpredelku «Stl.»; vpiše pa naj se: «T»; nadalje naj se vpiše v 11. in 12. razpredelek: «|».
Na 180./181. strani naj se vpiše med postajališčema z nazivom: Trnčina in: Trnjaci v 1. razpre-delek postajališče z nazivom: Trnovo, v 2. razpredelek: «St. 1», v 3. razpredelek: «Šipad», v 5. razpredelek: «G 7», v 6. razpredelek: «v», v 7. razpredelek pa: «d».
Pri postajališču z nazivom: Živaja naj se prečrta v 2. razpredelku «Stl.»; vpiše pa naj se: «St.».1
II.
Na 130. in 131. strani naj se prečrta v 1. in 33. razpredelku pri postajališču z nazivom: Petrovče obračunska postaja «(Žalec)»; v 9., 10., 14., 15., 19. in 24. razpredelku pa naj se postavi namesto pike «.» vertikalna črta «|».
Ta dopolnitev velja od dne 16. avgusta 1928.2
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu. *	*	*
Železniška	tarifa, del	II.,	za	prevoz	blaga	itd.
z dne 1. oktobra 1925.
Dopolnitev in izprememba.
V	zvezi s tarifnim obvestilom G. D. br. 50.109 z dne 16. julija 1928.* naj se prečrta v oddelku C te tarife vsa točka «Oborina (stojnina) za žive živali».
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne	14.	avgusta 1928.;	G.	D.	br.	59.601/28.
*	*	*
Izprememba imena za romunsko obmejno postajo Campulung la Tisa.
Pri direktnem prometu blaga med postajami kraljevine Romunije na eni strani in postajami švicarskih železnic na drugi strani v provozu po jugoslovanskih, avstrijskih, madžarskih, italijanskih, češkoslovaških, poljskih in nemških železnicah, objavljenem v S. N. S. br. 19 z dne 1. oktobra 1926.,** naj se izpremeni v seznamku obmejnih prehodnih postaj ime za postajo: Campulung la Tisa v ime: Dragoš Vodä.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 22. avgusta 1928.; G. D. br. 58.816/28.
* * *
Promet potnikov in prtljage med Češkoslovaško in Italijo.
Tarifa za ta promet naj se dopolni na 9. strani z novo točko G):
«G) Ve prospech stätnich drah krälovstvi Srbu, Chorvatü a Slovincü vybirä se:
V	preprave pr e s drah železnico Kral. Srbü, Chorvatü a Slovincü poplatek za čelni formality 2-40 Kč za každv kus zavazadla».
«G) An profit des Chemins de fer de l’Etat du Royaume des Serbes, Groates et Slovenes est pergue:
en trafic ä travers les lignes des Chemins de fer du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes pour ebaque piece de bagage une taxe de 2-40 couromies tchecoslovaques pour frais de manipulation en douane».
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 25. avgusta 1928.; G. D. br. 59.917/28.
* * *
Tarifa za prevoz blaga, del II., z dne 1. oktobra 1925.
Z veljavnostjo od dne 15. septembra 1928. do preklica, najdlje pa do konca tega leta, je treba računiti:
1	Odlok z dne 11. avgusta 1928., G. D. br. 50.921/ /28.
2	Odlok z dne 14. avgusta 1928., G. D. br. 57.250/ /28.
* Uradni list z dne 18. avgusta 1928., št. 285/78. ** Uradni list z dne 28. septembra 1928., št. 365/ /88.
1.	) za avtomoMlne sesaljke,
2.	) za a.vtomobilne tanke z brizgalnicami in
3.	) za gasilske lestve na avtomobilih
ob prevozu od Jesenic-državne meje do Caribroda-državne meje voznino kakor za cestna vozila po odredbah odseka B-IX. B-b)-l) blagovne tarife, dela II., z dne 1. oktobra 1925.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 29. avgusta 1928.; G. D. br. 61.490/28.
* * *
Ugodnost za prevoz lesnega oglja.
Z veljavnostjo od dne 15. septembra 1928. do preklica se pobira voznina za prevoz lesnega oglja
na minimalno za najmanj po znižanem voz-razdaljo 150 km 10.000 kg	ninskem
od tovornega iista stavku br. 19.
Pogoji: Uporablja se samo s povračilom voznine, če se odpravi v enem letu 8000 ton.
Pošiljke morajo biti naslovljene na eno firmo (podjetje) ter se morajo predati v prevoz kot sporovozne pošiljke.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 30. avgusta 1928.; G. D. br. 60.444/28.
Ugodnost za prevoz železniških vozil.
Dopolnitev tarifnega obvestila G. D. br., 16.077/28.
To tarifno obvestilo, ki je bilo objavljeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. marca, 1928., št. 67/XX,* naj se dopolni tako-le:
	Železniški vagoni	Lokomotive in zalogovniki
Od do	državne meje pri Veliki Kikindi	državne meje pri Veliki Kikindi
	par za	100 kg
državne meje pri Rakeku	3145	3340
V stavku:	Pošiljka se mora	predati v prevoz
itd.» naj se vpišejo za besedama: «za Bolgarijo» besede: «ali za Romunijo».
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 31. avgusta 1928.; G. D. br. 62.205/28.
K št. 4470.
1904 3—3
bankovcev po 10 Din; 95 Din; 2 bankovca po 100 Din; 1 srebrna ženska cigaretna doza; 1 listnica, v njej 10 Din, 1 dijaški list, 1 policijska prijavnica in 1 listek za vožnjo v Beograd; 1 rdeča volnena jopica;
1	mala rjava boa; 8 bankovcev po 100 Din; 1 avto-mobilna številka 15 A-8 in zadnja svetiljka; 1 srebrna ura na sidro s športno kovinsko verižico, na njej obesek z vrezanimi tremi pasjimi glavami in avtomobilom.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. septembra 1928.:
1 manjša vsota denarja; 1 bankovec za 50 mark;
2	bankovca po 10 Din; 2 zlata ženska uhana; 1 zlat poročni prstan; 1 žepni nož; 7 bankovcev po 10 Din; 2 bankovca po 100 Din; 1 kovinska zapestnica in 1 zlat prstan; 1 double prstan z več kamenčki; 2 bankovca po 10 Din; 2 bankovca po 10 Din; 1 avto-mobilno dvigalo; 1 rdeč ženski volnen žemper; 1 rjava listnica, v njej dokumenti in nekaj denarja. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 8 moških dežnikov, 3 ženski dežniki, 8 palic, 1 ženski pled, 1, moški 'slamnik, 1 par starih čevljev, 1 čepica, 1 otroški klobuk, 1 kolesna sesaljka, 1 tok za naočnike, 2 dozi, 1 pletena ženska jopa, 1 košarica stare obleke, 4 jope, 1 solnčnik, 1 namizno platno, 1 ženski klobuk, 1 dokolenice, 1 zavitek obleke, 1 zavitek perila, 1 košarica, 1 nahrbtnik,
1	klobuk. — V hotelu «Unionu», odnosno njega kavarni, so bili pozabljeni in najdeni ti-le predmeti:
2	knjigi, 3 pari rokavic, 3 ključi, 1 zlat zapestni gumb, 1 ustnik, 2 cigaretni dozi, 1 doza za smotke,
3	palice, 1 moški dežnik, 1 ženski dežnik, 3 klobuki in 1 slamnik.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 17. septembra 1928.
Št. 735/28.	~	1913
Razpis.
Razpisuje se služba okrajnega veterinarja s sedežem v Slovenski Bistrici z letno plačo 18.000 Din.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti (po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in pravilniku o postavljanju veterinarjev v samoupravni službi) naj • se vlože
do dne 2. novembra 1 928.
Razpis za nabavo oblek za služitelje.
Glavna filiala Državne hipotekarne banke v Ljubljani razpisuje dobavo treh oblek in treh dolgih zimskih plaščev za služitelje. Blago za obleke in za plašče mora biti volneno in temnomodre barve, močno in trpežno, gumbi koščeni, vsi pridatki dobri, suknjič in telovnik na eno vrsto, plašč na dve vrsti gumbov; izdelava solidna in trpežna po meri dotjpne osebe.
Interesenti se pozivljejo, naj pošljejo filiali svoje ponudbe, opremljene s kolkom za 5 Din, do dne 23. oktobra 1928. V ponudbi je treba navesti ceno za en par obleke in ceno za en zimski plašč z vsem delom in blagom.
Ponudbam, ki morajo biti zapečatene v kuverti, naj se priloži vzorec blaga in podloge.
Kavcijo položi na zahtevo banke oni, čigar ponudba se sprejme. Rok dobave je najdlje mesec dni od dne naročitve.
pri okrajnem zastopu v Slovenski Bistrici.
Pogoji so na vpogled pri tukajšnjem uradu.
Okrajni zastop v Slovenski Bistrici,
dne 15. septembra 1928.
Gerent: Iv. Kos s. r.
Razne objave.
Št. 758.	1916
Razglas.
Mestna hranilnica v Novem mestu naznanja vlagateljem, ki imajo pri njej vezane vloge na hranilnih knjižicah in v tekočem računu, da zniža z dnem 1. januarja 1929. obrestno mero od 7 % p. a. na 6y2 % p. a.
Državna hipotekarna banka, glavna filiala v Ljubljani,
dne 13. septembra 1928.
Mestna hranilnica v Novem mestu,
dne 18. septembra 1928.
Št. 46/19.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. septembra 1928.:
1 delavska knjižica na ime: Martin Gregorin; 4 bankovci po 1000 Din; 1 legitimacija športnega kluba «Ilirije», 1 koledar, 1 vozni red in 3220 Din; 1 lovski pes prepeličar «Lord», star pet mesecev; 1 zlata zapestnica v obliki verižice; 1 sivozelen suknjič in 125 Din; 1 bankovec za 1000 Din; 1 črna usnjena listnica z monogramom E. R., v njej približno 1000 Din in 1 italijansko in 1 jugoslovansko vozno dopustilo (triptik); 1 zlat briljantni prstan; en ključ od vežnih vrat; 1 srebrna moška ura z verižico; 1 knjiga za vpisovanje življenskih potrebščin in pet
* Uradni list z dne 19. aprila 1928., št. 119/38.
Opr. št. 1330/2—1928—15.	1918
Razpis.
Podpisani urad razpisuje na podstavi § 8. službenega pravilnika za zdravnike-uradnike osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu na svojem ambulatoriju v Ljubljani
mesto zdravnika-uradnika II. plačilnega razreda prve stopnje, specialista za notranje bolezni, z letno plačo 34.500 Din in pripadajočimi družinskimi dokladami, in
mesto zdravnika - uradnika za splošno prakso, ki bi se eventualno izpraznilo po oddaji gorenjega mesta enemu izmed zdravnikov-nradnikov, že službujočih pri podpisanem uradu.
Pogoji za razpisani mesti določa zgoraj omenjeni službeni pravilnik.
Svojeročno spisane prošnje je treba opremiti s krstnim listom, domovnico, poročnim listom, z rojst-
nimi listi otrok, šolskimi izpričevali, izpričevali o dosedanjem službovanju, zdravniškimi izpričevali in s potrdilom o ureditvi vojaške dolžnosti. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom, izdanim po zdravniku državnega ali javnega' urada, in še z enim izpriče-valom, izdanim po državnem ali drugem javnem dispanzerju, odnosno zdravniku-specialistu za tuberkulozo, s katerim se potrjuje, da je bil prosilec vsestranski pregledan in da ne boluje za tuberkulozo.
Prošnje naj se vlože pri podpisanem uradu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, do vštetega dne 2 0. oktobra 1928.
do 12. ure. Kesneje došle jn nezadostno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 17. septembra 1928.
Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca.
Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca V' Celju razpisuje
dijaške ustanove za srednje šole
za zimski tečaj 1928./1929.
I.
Iz občih določil.
a)	Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antonom Kolencem, veletrž-cem v Celju, v sorodstvu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol.
b)	Za posamezne štipendije ni določena nobena vsota, temveč določa kuratorij pö vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višino posameznih naklonitev in osebe štipendistov.
n.
Posebne določbe glede ustanov za dijake srednjih šol.
Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovinskih šol, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom gospoda Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja.	^
Kako in d o k d a j naj.se vlože prošnje.
Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: «Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v rolke drja. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju,» do dne	5. okt ob ra 1 92 8.
Prošnjam je treba priložiti zadnje izpričevalo, pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo županstva ali župnega urada itd.).
Tudi je treba v prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli ali dotičnem zavodu in kolilko časa bodo po vsej priliki trajale študije. Nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočiti z uradno listino (ubož-nim izpričevalom).
Vpoštevajo se samo pismene prošnje; osebna intervencija je brezpogojno izključena.
Za kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju:
1920	dr. Ernest Kalan s. r.
i9io 3—2 Poziv upnikom.
Hranilni in posojilni konzorcij uradnikov v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo, se je razdražil ter je prešel v likvidacijo.
Po § 40. zadružnega zakona se upniki pozivljejo, naj likvidacijski firmi priglase terjatve.
Likvidator:
Janko Trošt s. r. v Mariboru, Vrazova ulica št. 3.
1917	Objava.
Izgubil sem akademsko legitimacijo univerze v Ljubljani iz leta 1926. na ime: Josip Skubic iz Črnomlja.
Proglašam jo za neveljavno.
Josip Skubic s. r., stud. ing. chem.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.