Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) L. Ustavnb življenje v Avstriji od leta 1867. do sedanjih dni. 3. Od Taaffejevega ministerstva do sedanjih dni. (1879—1897). |rof Badeni je sestavil neparlamentarično rninisterstvo, ki nima stalne vecine v državnem zboru in hoče biti nad strankami. Grof Badeni je prevzel predsedništvo in je tudi minister za notranje reči, baron Gautsch rninister za bogočastje in nauk, grof Gleispach za pravosodje, grof Ledebur za poljedelstvo, Bilinski za denarstvo, baron Glanz za trgovino, podmaršal Guttenberg za železnice in grof Welsersheimb za deželno brambo. Leta 1896. meseca prosinca je postal prejšnji voditelj ministerstva za bogočastje in nauk Poljak Rittner minister za Galicijo. Državni zbor je sklenil zakon o pokojnini uradnikov, zakon o povišanju uradniških in učiteljskih plac, domovinski zakon in novi volilni zakon, s katerim so uvedli peto volilno skupino. Ta skupina voli 72 poslancev, torej irna poslanska zbornica sedaj 425 poslancev, katere volijo na šest let. Peta volilna skupina voli n. pr. na Kranjskern ip Koroškem po 1 poslanca, na Primorskem 3 in na Štajerskem 4 poslance. Meseca sušca 1. 1897. so se vršile nove volitve za državni zbor in sicer po novera volilnem zakonu. Ministerstvo ima svojo zaslombo v večini, sestavljeni iz Slovanov in konservativnih Nemcev. Državnozborska manjšina pa hudo nasprotuje terau rainisterstvu. Badenijevo ministerstvo je izdalo za Češko in Moravsko posebne jezikovne naredbe, ki so zelo razburile Nemce. Nemci zahtevajo, da prekliče Badeni izdane jezikovne naredbe, in skušajo z obstrukcijo ovirati uspešno delovanje državnega zbora. Velike težave dela sedaj tudi obnovitev pogodbe z Ogersko, zlasti pa takozvano kvotno vprašanje. Ogri nočejo privoliti v zdatno povišanje kvote ali doneskov k skupnim državnim potrebšcinam, četudi je Ogerska v zadnjih desetletjih gospodarstveno zelo napredovala. Avstrijska kvotna deputacija zahteva, da bi Ogri prispevali 42°/o k skupnim stroškom. Badenijevo ministerstvo skuša Ogrfc saj za 36°/o pridobiti, a Ogri se tudi temu upirajo in še 33°/o nočejo privoliti. Posledica temu bode narbrž enoletni provizorij, kakor ga zakon za tak slučaj določuje. Ker vsled vedno hujše obstrukcije vspešno delovanje poslanske zbornice ni bilo mogoče, obsojal je ministerski predsednik grof Badeni v seji 2. rožnika obstrukcijo iz ozirov na državne in ljudske interese in potem po najvišjem naročilu zakljucii 12. zasedanje državnega zbora. Politiene oblasti. D e -z e 1 e Dolenja Avstrija Gorenja Avstrija Salcbursko Tirolsko in Predarelsko Korosko Stajersko Kranjsko Primorsko Dalmacija Cesko Moravsko Slezija Galicija Bukovina Politicna dezelna oblast C. kr. namestnistvo na Dunaju C. kr. namestnistvo v Lincu C. kr. dez. predsednistvo v Salcburgu G. kr. namestnistvo v Innsbrucku G. kr. dez. predsednistvo v Celovcu C. kr. namestnistvo v Gradcu G. kr. dez. predsednistvo v Ljubljani C. kr. namestnistvo v Trstu C. kr. namestnistvo v Zadru C. kr. namestnistvo v Pragi C. kr. namestnistvo v Brnu G. kr. dez. predsednistvo v Opavi G. kr. namestnistvo v Lvovu G. kr. dez. predsednistvo v Crnovicah skupaj . . . Okrajna glavarstva 17 12 4 24 7 20 11 10 13 90 31 7 74 9 329 Mesta s svojim statutom 3 2 1 4 1 4 1 3 — 2 6 3 1 33 M. Ljudsko zastopstvo. Ljudsko zastopstvo v avstrijskih deželah je trojno: 1. Skupno zastopstvo za vse avstrijske dežele ali državno zastopstvo: državni zbor. 2. Posebno zastopstvo za vsako posamezno deželo ali kronovino ali deželno zastopstvo: deželni zbori in 3. Obcinsko \n okrajno zastopstvo: občinski zastopi in okrajni zastopi. 1.. D r ž a v n i z b o r. V državnem zboru so zastopane vse avstrijske dožele. Državni zbor sklicuje cesar vsako leto. Zboruje na Dunaju in obsega gosposko zbornico in poslansko zbornico. V področje državnega zbora spadajo vse reči zakonodajalstva, katere obsegajo avstrijske dežele in niso pridržane delegacijama. Cesar ofcvarja novovoljeni državni zbor s prestolnim govorom, v katerem razvija vlada svoj program. Državni zbor pa odgovarja na prestolni govor z adreso, v kateri se naslanja na prestolni govor in pritrjuje vladinemu programu ali pa izraža svoje mnenje nasproti posameznim točkam prestolnega govora Državni zbor se deli v gosposko zbornico in poslansko zbornico. Gosposke zbornice člani so: Vsi doletni avstrijski nadvojvode; vsled dedinskega prava doletni glavarji po veleposestvu znainenitih avstrijskih plemenitaških rodovin, katerim je cesar podelil dedinsko državnozborsko dostojanstvo (takih olanov je (58); po cerkvenem dostojanstvu nadškofje (9) in skofje s knežjim dostojanstvom (8). Poleg teh je še v gosposki zbornici neomejeno število odličnih mož, katere imenuje oesar dosmrtnim olanoni gosposke zbornice zaradi njih zaslug za državo ali cerkev, vednost ali umetnost. Število članov v gosposki zbornici ni oraejeno. Predsednika in podpredsednika imenuje cesar. Poslanska zbornica šteje po zakonu z dne 2. mal. travna 1873. in po novem volilnem zakonu z leta 1896., s katerim se je uvedla peta volilna skupina, sedaj 425 članov, katere volijo na šest let v posaraeznih deželah prebivalci, razdeljeni v pet volilnih skupin. Do leta 1873. so pa volili dežehii zbori iz svoje sredine poslance v poslansko zbornico. Te petere volilne skupine so: u) veleposestvo, katero voli 85 poslancev; b) raesta in trgi; c) trgovinske in obrtne zbornice (volilci pod b in c volijo skupaj 137 poslancev); d) kmetske občine (131 poslancev) in e) peta volilna skupina, v kateri volijo tudi volilci prvih štirih volilnih skupin in vsi saj 24 let stari državljani brez ozira na davščino. Prve tri skupine volijo poslance neposredno, kraetske obcine pa posredno po volilnih možeh, katere volijo v dotičnih občinah. Peta volilna skupina voli pa različno, v nekaterih krajih neposredno, drugod pa posredno po volilnih raožeh. 500 prebivalcev v kraetskih občinah voli enega volilnega raoža. Ti volilni možje se zbero v zato odločenem raestu in volijo državnega poslanca. V manjših kronovinah ne volijo trgovinske in obrtne zbornice same zase državnega poslanca ampak skupno z mesti. Tako n. pr. voli kranjska trgovinska in obrtna zbornica skupno z glavnim deželnim mestom Ljubljano enega poslanca v poslansko zbornico. Volilno pravico ima (razven nekaterih po zakonu določenih izjem) vsak moški samosvoj avstrijski državljan, kateri je dovrsil 24. leto in ima volilno pravico za deželni zbor ter plačuje v volilni skupini b in d saj 5 gld. na leto direktnega davka. V peti volilni skupini pa volijo vsi 24 let stari avstrijski državljani. Volilne skupine pod a, b, c in d volijo torej dvakrat. Voljeni poslanec mora vsaj tri Teta že biti avstrijski državljan, najmenj 30 let star biti in volilno pravico imeti. (Dalje prih.) IX. skupščina ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dne 4. in 5. vel. srpana v Celju, (Dalje.) .ovenec", glasilo kranjske duhovščine, je bil zgradil učiteljstvu »raost za osle". A namen se ni posrečil. Na poziv »Zaveze" uposlala so skoraj vsa učiteljska društva krepke izjave, v katerih so odloono označila svoje stališče napram ^Slovenčevim" težnjam ter mu blagodušno prepustila porabo dotičnega mostu. — Na Štajerskem so se sicer nekateri gospodje nekoliko krhali, češ, ne zanašajmo kranjskega prepira na Stajersko! Ali ta odgovor ni umesten. Prepira res ni treba, pač pa se nioramo braniti, ako nas kdo napade. In v odporu morarao stati vsi kot jeden mož. Brez discipline se ne doseže ničesar. Ravno glede naversko šolo inna druge take težnje moramo biti na jasnem. Polovičarstvo tukaj ni na raestu. Prepira torej ni treba, pač pa je potrebno, da določno označimo svoje stališče v prepornih zadevah. Na podlagi sklepa glavne skupščine pozvalo se je učiteljsko društvo za goriški okraj ter učiteljsko društvo za celjski in laški okraj, naj delata na to oziroraa naj sami skušata, ustanoviti posebno društvo za zgradbo učiteljskega konvikta. Uciteljsko društvo za celjski in laški okraj je odklonilo to nalogo ter predlagalo, naj se za Štajersko ta zadeva izroči učiteljskemu društvu raariborskega okraja, kar je »Zaveza" tudi storila. Od goriškega učiteljskega društva še ni odgovora. Iz lastnega nagiba in pozvan po nekaterih društvih, opozoril je direktorij ,,Zaveze" družbo sv. Mohora na nedostojno pisavo v letošnjem »Koledarju" o slovenskem učiteljstvu ter je zahteval primernega zadoščenja in zagotovila, da se v prihodnje kaj takega več ne zgodi. Ker družba sv. Mohora tej zahtevi ni pravočasno ugodila, objavila se je ta zadeva v ,,Popotniku" in »Učiteljskem Tovarišu". Kmalu na to pa je došel dopis družbe sv. Mohora, po katerem smemo soditi, da se bo oziralo na naše opravioene želje. Glede ,,Narodne knjižnice", kakor jo je pri glavni skupščini v Opatiji nasvetoval gosp. Knaflič, je direktorij ranenja, da je pri sedanjih razmerah neizpeljiva. Saj vidimo, kako je pri BKnjižnici za raladino" in drugih jednakih podjetjih. Pri seji direktorija dne 7. prosinca meseca se je sklenilo, da se upravnemu odboru predloži popolna preosnova pogodbe med »Popotnikovim" urednikora in nZavezo". — Upravni odbor je potrdil sklep direktorija ter se je pri dotični seji na Velikonooni ponedeljek ob jednera sklenilo, predložiti stvar delegacijara. Glavne točke nove pogodbe so se že od obeh strani določile. Povodom smrti gosp. Ljudevita Modeca, ucitelja in urednika hrvatskega »Napredaka", izrazil je zavezin predsednik hrvatskemu pedagogiškemu društvu sožalje. Ceškirn ,,Narodnim listom" in ,,Učiteljskim Novinam" se je vposlala zahvala za brzojavne pozdrave v Opatijo. Odposlala se je na visoko c. kr. naučno ministerstvo tudi prošnja za izdajo slovenskib stenskih zemljevidov. Naučno ministerstvo je odgovorilo, da se zemljevidi sicer ne morejo izdati potom c. kr. zaloge šolskih knjig, pač pa, da se je ta zadeva izročila založniku Holzel-u, ki ima že pripravljeno slovensko izdajo zemljevidov Avstrije in Palestine. Zavezina deputacija se je vdeležila odkritja Ribnikar-jevega nagrobnega spomenika v Logatcii, Hribar-jevega večera, katerega je priredilo ,,Slovensko učiteljsko društvo" novoizvoljenemu županu ljubljanskemu, in Praprotnik-ove slavnosti v Podbrezji. Ceškemu pisatelju in velikerau prijatelju Slovencev, Janu Lego-tu, je »Zaveza" brzojavnim potom čestitala k njegovemu vspešnerau 401etnemu delovanju vzajemnosti Češko-slovenske. Na znani Bbenhoch-Dipauli-jev šolski predlog odgovorila je »Zaveza" s primernira »pozivom" na vse slovensko učiteljstvo, ki naj bi pripravil učiteljstvo in zavedni slovenski narod k odporu. naprara terau predlogu. Sklenilo se je pa tudi, da se o tem predlogu obravnava pri letošnji glavni skupščini BZaveze". Zadnje dni vršilo se je pripravljanje za IX. glavno skupščino »Zaveze". Pri tem je ,,Zavezo" posebno podpiral »krajni odbor", ki se je v ta namen konštituiral iz celjskega učiteljskega društva, na čelu mu častni predsednik dr. Josip Sernec. To so glavni podatki delovanja -Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Rešile so se sicer še mnoge druge stvari, ki so pa manj važne, in jih torej nisem vsprejel v svoje poročilo. A že iz teh kratkih podatkov je razvidno, da se Zavezin delokrog vedno bolj širi, da raste zanimanje slovenskega učiteljstva za našo organizacijo. V zadnjem času se je od raznih stranij že poskušalo razdvojiti nas in zabiti klin nesloge v naše vrste. A posrečilo se jim ni. Vsi poskusi so se razbili ob naši irdni falangi, ki ji pravimo organizacija in kolegijalnost. In tako bodi vedno! Ako bomo vsigdar složno in solidarno nastopali v boju za naš napredek, smemo biti uverjeni, da Bnas ne premaga sovražnik noben". Poročilo se vzame na znanje; istotako poročilo gospoda blagajnika. V imenu pregledovalcev računov poroča gosp. Anton Berginec, nadučitelj v Povirju, da je blagajniška stvar se našla v popolnem redu. Pri poročilu o ,,zavezinem glasilu" se vnarae precej rezka in dolga debata; končno pa obvelja predlog, da naj se na podlagi po- godbe, predlagane od direktorija, ukrene vse potrebno. Letni doneski ostanejo tudi v bodoče isti, narareč 20 kr. od pravega uda. Za sekcijo se je pa predlagalo poročilo o društvu ,,Samopomoč". Cas prihodnjemu zboru določiti se je prepustilo upravnemu odboru in glede kraja se je pa izrekla želja, da naj se vrši desetletnica BZa- veze" v istera kraju, kjer se je vršil njen početek, namreč v beli Ljubljani. Kot reditelje za glavni zbor se pa izvoli četvorico iz pripravljalnega odbora. Gosp. Vekoslav Strmšek, šolski vodja v Št. Petru na Medvedovem selu, utemeljuje svoj nasvet, da naj začne MZaveza slovenskih učiteljskih društev" izdajati sistematično urejeno učiteljsko knjižnico. Gosp. poročevalec je dokazoval, kako potrebno da je vsakemu učitelju, da ima pri roki vedno nekaj njig, iz kojih se lahko pripravlja na pouk. Slovenski učitelj hna pač že dovolj takih knjig, a le v tujera nemškem jeziku, a slovenskih pa skoro nič, le prav pičlo število jih je. Kako potrebno bi torej pač bilo, da bi tudi slovensko učiteljstvo zamoglo zajeraati iz knjig, pisanih v slovenskem jeziku, dušno hrano. kakor jo zamore nemški ucitelj iz nemških. A pri nas to ni mogoče. Zato bi bilo pač umestno, da se prične z izdavanjem takih prepotrebnih knjig. Seveda, ker bi se na Slovenskem najbrž ne dobil nobeden knjigotržec, ki bi hotel take stvari zalagati, najbolje je torej, da mogočna »Zaveza" stvar vzarae v oskrb, da prične izdajati tako knjižnico, katera bi potem gotovo uspevala, ako se le vsak ud potrudi po svoji moči podpirati stvar. Gosp. Strelec je pač mnenja, da je stvar izvanredno velikega pomena, a neizvedljiva, kar se je že pokazalo pri nekem sličnem podjetju. Gosp. Ravnikar meni, da se stvar ne bode mogla izvesti, priporoca pa, da naj se zborovalci tesneje oklenejo pedagogiškega društva v Krškera, koje društvo ima slični namen, kakor ravnokar predlagani nasvet. — Sprejme se potera nasvet, da naj se stvar za sedaj še pripusti upravnemu odboru v pretres. Gosp. J. Dimnik stavi predlog o šolskem muzeju v Ljubljani. Gosp. poročevalec nasvetuje že objavljene resolucije, ki se soglasno sprejmejo. Gosp. Fr. Praprotnik je predlagal, da naj slovensko učiteljstvo kupuje razne šolske potrebšoine le pri takih tvrdkah, ki se zavežejo dajati nekoliko odstotkov ,,Zavezi", ter povdarjal, da bode nZaveza" le na ta način dospela kdaj do tega, da bode iraela kak zaklad. Gosp. Dimnik je priporocal zalogo gosp. J. Petriča v Ljubljani, ki že daje toliko in toliko odsfcotkov učiteljsketnu konviktu. Obveljal je predlog, da naj se »Zaveza" obrne do kake domaoe firrae in izposluje primerne odstotke. Gosp. predsednik zahvali navzoce za vstrajno soudeležbo ter jih pozivlje, da se udeleže v tein številu glavnega zbora. (Dalje prih.) Gospodarski program slovenskega učiteljstva: 1- Bailka Slaviia" v ^ra_' — glavno zastopstvo za slovenske dežele v Ljub-  11 _____ ljani — vzajemno zavarovalno društvo. Razne vrste zava- rovanj s posredovanjem direktorija BZaveze slovenskih učiteljskih društev", uredništva -Učiteljskega Tovariša" in BPopotnika", ali zastopnikov BSlavije". Banka daje provizijo ,,Zavezi" in tisteinu okrajnemu učiteljskemu društvu, kojega ud je zavarovanec. 2- UčitellSki konvikt v Ljubljani. V njem bodo dobivali popolno oskrb uči- teljski otroci s Kranjskega; vsprejemali se bodo tudi učiteljski otroci s Primorskega, Štajarskega in Koroškega in sicer toliko, kolikor bo v razmerju s Kranjsko učiteljstvo teh kronovin pripomoglo k zgradbi. V .Učiteljski konvikt" se bodo vsprejemali proti primerni odškodnini tudi vpokojeni učitelji brez družine in vpokojene učiteljice v popolno oskrb. Letni člani plačajo 1 gld., ustanovniki 5 gld. na leto in pokrovitelji pa 100 gld. jedenkrat za vselej. Podporni člani in dobrotniki podpirajo -Učiteljski konvikt" z milodari — zapuščinami. — Denar sprejema društveni blagajnik, g. Jakob Dimnik, učitelj na II. mestni šoli. 3- JOS. PetriČevi Šolski ZVezki v Prid -Učiteljskemu konviktu". Gospod — . izdelovatelj (Ljubljana, sv. Petra cesta št. 6.) daje vsako leto jedno tretjino dobička »Učiteljskemu konviktu". (Glej oznanilo v -Učit. Tovarišu"!) 4- GriČar & MeiaČ trgovina z narejenimi oblekami za dame in gospode v Pre- —¦ - _ šernovih ulicah. Učiteljstvo ima znižane cene, in vrhu tega se zabilježi v posebno knjigo še 5°/o. od iztržka v prid nUčiteljskemu konviktu" v Ljubljani. (Glej oznanilo v »Učit. Tov."!) s. Harmoniji in didaktofoniiz.t™.rnui?.e *°% Lenarcič&co. na v.hniki - pn Ljubljam. Tvrdka podpira iz lztrzka BU.i- teljski konvikt" v Ljubljani. (Glej oznanilo v flUčit. Tov."!) 6- Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem, venTovilučifer- sko društvo v Ljubljani" v spomin in proslavo na SOletno vladanje Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Darove za ustanovo vsprejema uredništvo ^Učiteljskega Tovariša". 7. VdoVSko UČitelisko drUŠtvO za kl'anJsko učlteljstvo. Vsaka vdova do-  _. biva na leto 100 gld., vsaka sirota brez očeta do 19. leta 25 gld. in sirote brez očeta in matere pa po 50 gld. pokojnine. Vstopnina znaša toliko goldinarjev, kolikor let je star ta, ki pristopa; plača se lahko v dveh letih v poluletnih obrokih. L e t n i n a znaša za sarace 4 gld., za oženjene pa 6 gld.; plačuje se do konec prosinca vsakega leta. Udnino sprejema društveni blagajnik g. Jos. Gepuder, učitelj na II. mestni šoli. 8- Narodlia Šolii P°dpira ubožne šole na Kranjskem z raznimi šolskiini potreb-  ščinaini. Letnina znaša 1 gld., ustanovnina pa 20 gld. Denar naj se pošilja blagajniku g. Ivanu Krulcu na II. mestno šolo. 9- RoČlli katalOd sestavil Š t e f a n Prirnožič, založil R. Š e b e r , tiskar v  __2 Postojini. S popolnim irnenikom kranjskega učiteljstva. Cena 40 kr. G. založnik odstopi 5°/o iztržka _Učit. konviktu" v Ljubljani. io* Knjigotržnica Kleinmayr & Fed. Bambergova vLjubijanidaruje ———————————————— * ____——¦—¦¦___—_——— ——_. od iztrZKa za sol- ske in druge knjige, inuzikalije i. dr., ki jih kupijo ozirorna naroče pri nji učitelji, učiteljic., šolska vodstva in krajni šolski sveti, ceni primerne odstotke za »Učiteljski konvikt" v Ljubljani. 11.* Frail KsaV SoUVan lrgovuia z manufakturnim blagom v Ljubljani — daje * l učiteljstvu blago po najnižji ceni in poleg tega daruje še 5°/o od iztržka .Učiteljskemu konviktu" v Ljubljani. 12.* Frail KraiCfher kr°Ja^ v Ljubljani (Kongresni trg) izdeluje učiteljstvu obleko  , _! po najnižji ceni ter daruje od svote za vsako pri njem na- ročeno obleko 5°/o BUčiteljskemu konviktu" v Ljubljani. 13.* KavČiČ & Lill6CT — r>^v'1 zlatorogu" — trgovina s specerijskim blagom  v Prešernovih ulicah v Ljubljani, darujeta od iztržka, ki jiina ga da zaslužiti učiteljstvo in udje _Učit. konvikta" iztržku primerne odstotke -Učiteljskemu konviktu" y Ljubljani. 14. Samopomoč (Selbsthilfe.) Druftvo \^T0^ ^?1^8?1", qvdo7a.m na ,šta-  Ł i^ _ jarskem. Vsaki ud placa 1 gld. udnine. Vdova dobi po smrti moža toliko goldinarjev, kolikor udov ima društvo. Udnina se plačuje takoj po smrti vsakega uda. 15- Tiskama MiliČeva ^0 darovala vsako leto od dohodkov, ki jih prejme za  tisek _Učit. Tovariša", raznib knjig, letnih poročil, ti- skovin i. t. d. (izvzemši uradne šolske tiskovine), ki jih naroče pri nji posamezni učitelji, šolska vodstva, krajni šolski sveti in učiteljska društva, 5°/o nUčiteljskemu konviktu". 16- Narodna tiskama ^ vsako leto od vseh narof-il, ki jih naroče pri nji ——————-____—_ posamezni učitelji, šolska vodstva, krajni šolski sveti in učiteljska društva, 5°/o BUčiteljskemu konviktu". 17* AntOIl KreiČi — zaloga moških in ženskih klobukov v Wolfovih ulicah —  -— prodaje učiteljem in njih rodbinam klobuke po najnižji ceni ter daruje od iztržka 5°/o ,Učiteljskemu konviktu". |