(Priloga „Soči“)
Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
„ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse druge pa stane na leto 1 gld. ^0 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi so ne vračam.
Št. 4.	Y Gorici 26. maja 1896.	Leto XIY.
TRTNA BOLEZEN
imenovana Antraknoza ali črne koze,
in kako jej pridemo v o kom.
Sp. Ivan Bolte,
ravnatelj c. kr. kemično-kmetijskega poskušališča v Gorici in v Splitu.
Črne koze ali antraknoza, kakor imenujejo v noveji dobi to bolezen, jo občno razširjena po vinorodnih deželah in poznali in popisovali so jo užo v starodavnih časih.
Ona napada popje, liste, oiulaje in grozde vos čas trtno rašče in prizadeva znamenito škodo.
Pri nas se jo ta bolezen prikazala v zadnjih dvajsetih letih uže večkrat in je v preteklem letu v nekaterih krajih silno kvar naredila na posameznih trtnih vrstah.
Mnogi vinogradniki poznajo prav dobro znamenja te bolezni in jo znajo tudi preganjati. Vendar pa se menda no motimo, ko sodimo, da večina naših trtorejcev ni zadostno podučena ne o bolezni sami, uiti o sredstvih, ki se rabijo proti njej. Največ jo takih, ki se je zavedajo uže prepozno; mnogi jo vidijo, spoznavajo škodo, pa se ne lotijo o pravem času primernih sredstev v obrambo napadenih trt.
Znto hočemo tu kratko popisati bolezen in s podobami razkazati, kako so prikazuje in razvija in razložiti tudi načine, po katerih obvarujemo vinograde škode, ki jim preti po njej.
Meseca maja in junija prikazujejo se na mladikah bolne trte majhne pegice kakor okroglaste pikice, rujavo-črne, nepravilno razsute po mladiki, navadno pa jih je največ pri členu (internodiju) in prav posebno blizo mesta, kjer se mladika zadnjega leta odvaja od starega lesu. V deževnem ali vlažnem vremenu množč se te pegice in se naglo povečujejo in sicer bolj po dolgič ob mladiki, kakor na široko, tako da postajajo [»ego s početka več ali manj oble, potem pa uepra-vilniše in podolgljate. Te pege ali madeži kažejo kmalu v svoji sredini sivo rožnato barvo in potem postane tudi njih zvunanji rob močno rudeče-rujav, katera barva se polagoma zgublja v zelenji zdravega dela mladike. Podobi 1 in 2.
Površina teh peg, oziroma lubad, ki je nekoliko vzdignen v primeri z ostalim delom mladike, razcepa so naglo na sivem središčnem delu, takč da tu zakrite tanke niti ostanejo gole.
Mladika ima tedaj rujavo obrobljeno, izbočene madeže z izdob-Ijenim središčem, tako nekako kakor rane ali odprte bulice črnih kozd, zato je ta bolezen dobila med narodom tako prikladno ime.
Tod. Z.
Mladika obsuta / malimi pikastimi pegicami začetkom bolezni.
Odprte izdolbine teh bulic se povečujejo če dalje bolj in presegajo včasih cold polovico mladikine debelosti ; množeč in spoječ se druga z drugo napadajo globoko {jveč ali manj popja, ki zaradi tega
Mladika a napadena od črnili koz z rujavimi pogami, z ogoljenim zgornjim poganjkom in vilicami tudi napadenimi od bolez.ni, C spodnji poganjk, komaj odprtje uže bolen, kakor tudi jodon list zgrbančen; b novi popek še zdrav; mladiki na levo vidimo nje poprečni presek bolen.
ravno takrat zaostaja v rašči, ko bi se moralo najbujneje nazvijati, (Podoba 3).



Pod. 8.
Mladika z dobro vidljivimi pokami, ki so prouzročone po črnih kozah.
Tako ranjeno mladike ostajajo revno, s kratkimi in-ternodiji, ter posuto z rujavimi pegami, kakor bi bile ožgane; njih vršiči so pogostoma posušd, pa novo mladiko izpahnjejo iz iuternodijev, koje zopet napade bolezen. To zamore trajati tako do jeseni. (Pod. 1 in 2).
Navadno pa preneha bolezen v topli in suhi dobi (poloti) in takrat mladike lahko dozore in se odrevene kakor zdrave; rane pa ostanejo vedno odprte in so kažejo tako, kakor znamenja, ki jih je pustila toča na potolčeni mladiki.
(Pod. 4 in 5).
Na trtnih listih, katere je napala bolezeu, vidimo tudi nekake karakteristične spremembe; oni so manjši od zdravih in njih barva vleče na rumeno ; njihovo površje je nepravilno zgrbančeno ali spogneno in volnasto, z močno izpilenirni robovi, kakoršne ima kopriva. Orno-rumeue pege so nepravilno posute po peclju, po rebrih in po listu samem, a na tem so bolj očitne. S početka so majhne in enake onim, ki se pojavljajo na mladikah, naraščajo navadno le malo ter ostajajo več ali manj okroglo. Malo po tem, ko jo osivel Pod. 5. Mladika uže središčni del, posuši se, odpade in na do- ^ ranjena od čr- tičlieil) mesti! OStaiie lllkiuja. List ostane vslcd črnili mh ko/., luknjičast, kakor bi bil izgrižen od žuželk. koz-Luknjice pa so obdane od oskih rujavih robov, ki odgovarjajo do-tičniin madežem. Kozavo listje pa ne odpada, kakor ono prizadeto po Peronospori, mariveč ostane na trti do jeseni. (Podoba G)
|
Fv
Pod. 4.
Črno koze napadajo tudi grozdje, hitro ko se zarodi in pozneje. Napadeni grozdiči, nežni peclji in cvet kažejo prav majhne črno-rujave pegice, pogostoma podolgljate oblike, kakor bi bili opraskani. Grozd so no moro razviti, ostane majhen, cvetje ali drobno jagodičje mu odpade, in slednjič obvisi na trti samo še gola hladistirra, ki se potem tudi posuši. (Podoba 7).
Ako se bolezen pojavi kasneje, na primer takrat, ko so jagode uže debelo kakor grah, narasejo pegice lahko do treh in več milimetrov. Okuženi del pa se no razvije več, tako da je jagoda nepravilna, pohabljena. (Podoba 8), Ko jame grozdje zoreli; razpocajo lahko napadene jagode ter razkrijejo svoje pečke, kakor so godi pri grozdju, ki je napadeno od trtno bolezni (Oidium).
Vse te karakteris-Podoba e.	tične spremembe, po
List napaden od črnili koz s pegami luknjicami. katoiill SpOZlUlVaniO
antraknozo ali trtno
kozč, so prouzročene od zajedave glivice, ki se znanstveno zeve Sphaceloma ampelinum (de Banj)', nje rastlinski del (mycelium) živi v notranji trtni tkanini t. j. v mladikah, listih, grozdih, ki so vsled tega pokvarjeni.
Plodila te zajedalke — konidija ali letni trosi — prodirajo iz napadenih tkanin skozi razpokline one sive mrenice, katera je sredi vsake pege. Ti letni trosi se zarode od meseca maja do jeseni v velikem številu in razširjajo bolezen ves čas, ko rase trta.
V jeseni razvije ta zajedalka drugih plodil v obliki prav
majhnih ošpičenih črnih žakljičev, v katerih so zaprti piknidi ali zimski trosi; ti kalč še le v naslednji pomladi, če sti toplota in vlažnost vgodni njihovemu razvoju.
Te žakljiče, podobne črnim pikam, zapazujemo s povekšalom okoli rujavih robov uže razpocanih peg ; oni vstrajajo celo zimo.
Bolezen ne prizanaša nobeni naših domačih trt, napada pa nekatere vrste silovitejše, kakor Muš- *, kat, Avgustano, Malvazijo, Pikolit, črno Portugalko, modro Frankinjo Carmenet, Cot ali Malbec, Rizling,
Chasselas. Glivica je včasih tako pogubna, da lahko pokonča ne samo ves pridelek, ampak ce!6 trto v dveh lotih. Dokler še niso znali preganjati in zdraviti te bolezni, morali so v nekaterih pokrajinah, kjer se je v ugodnih razmerah naglo razvijala zajedalka, kar naravnost popustiti obdelovanje nekaterih cenjenih trtnih vrst, kakor modro Frankinje in Portugalke.
Amerikanske trte, posebno pa one za neposrednje pridelovanje, a■ «rozi napaden <«i Smih koz, d. gola
,	, ,	,.	.	.	.	hlastina.
trpe tudi vsled to bolezni; najraje
se prijema Jaqueza; samo Riparija, Rupestris in Berlandieri so so do zdaj znalo ogibati napadov pogubne zajedalke.
Vse kar koli pospešuje razvoj zajedavih gliv, L« n. pr. deževno vreme, loga v nepredornih in vlažnih zemljiščih, ki so slabo prezračena in kjer so pogoste rose, plitev vinograd in poln plevela, pekoče solnce za meglenim in deževnim vremenom in za tem zopet solnce, vso to pospešuje tudi to bolezen in jej daja večjo moč; nasprotno pa jo more trajno suho vreme ustaviti in v visokih legah in suhih zemljščih no okužuje in ne poškoduje niti tistih trtnih vrst, katere so v nižinah najhuje napadene.
Pod. 7.
Pod. 8.
Okužone jagodo.
Do zdaj 'ni znano nobeno sredstvo, s katerim bi se mogla napadena trta v dobi svoje rašče uspešno obraniti te bolezni. Pomagati si moramo samo s preservativnimi, to je, s takimi pripomočki, kateri odvračajo uzroke ali pa zmanjšujejo učinke ali nasledke bolezni.
Odbirajmo za nove vinograde zračne lege, ne delajmo jih v nižinah in vlažnih zemljiščih ; skrbimo, da se plevel ne zarase med trte, ker on je čestokrat kriv, da se vzdržuje vlažen in pokvarjen zrak med njimi; z obilnim gnojenjem dosežemo, da bodo trte buj-niše rasle, in slednjič sadimo take trtne vrste, o katerih vemo, (ta se jih bolezen ne loti tako rada v naših krajih ; pri tem pa pazimo posebno na to, da sadimo čisto zdrave kolči ali bilfe, na katerih ni videti znamenj kozavosti *).
Ako se je bolezen uže pojavila v vinogradu, dasi v mali meri, treba zabraniti, da se ne ponovi v prihodnjem letu, kajti tedaj nastopi lahko močneje. V ta namen je preskrbeti poprej, kakor se začne sok gibati v trti in sicer treba bolezen v kalu zadušiti, to je uničiti plodila zajedavih glivic prej, nogo jamejo kaliti; kajti takrat deluje tekoči lek, o katerem hočemo zdaj govoriti, najzanesljiveje proti trosom Sphacelome.
Ta lek se napravlja tako-le :
V leseni posodi — vedru, kadi ali čebru — napraviti jo raztopimo zelene galice ali železnega vitrijola : V sto litrov vode denemo 10 kilogramov zelene galico in mešamo to tako dolgo, da se vitrijolovi kristali popolnoma raztope ; potem prilijemo tej raz-toplini 10 kilogramov, ali 6 litrov angleške žveplene kisline; toda kislino treba vliti v raztopimo in no narobe, to je, no vlivati vode na žvepleno kislino, da nas ta ne poškropi in ne opeče. Kislino moramo počasi iz steklenice vlivati v leseno posodo in v njej z leseno palico neprenehoma mešati raztoplino.
Preden namažemo trte, moramo jih obrezati in ostrgati jim stari lub bodisi z rokovico iz železne žice (drata), ali s kovinsko ščetko, ali pa s koščekom kože, da ne ranimo roko, če dalje časa delamo. Trto treba skrbniše ostrgati na tistem konci, kjer poganjajo zarod noseče mladike.
*) Ce prav no moremo drugače, nego da sadimo kolči ali bilfe, ki so bile v poprejšnjem letu napadene od antraknoze, treba, da jih namažemo z raztoplino železnega vitrijola, kakor je popisano tu spodej.
Mazanje opravljamo s priproslim, 5 centimetrov debelim čopičem. Še bolje je slcoro, če si sami napravimo čopič iz cunj skupaj zvitih in pritrjenih na lesen roč ; pri delu pa moramo čopič tako držati, da nam ne bo kapala tekočina na roko, kajti posebno na opraskani ali drugače ranjeni roki bi nas to zelč peklo. Če se pa okapamo in čutimo nasledke, operimo hitro roko z lugom in potem jo namažimo z oljem ali z mastjo. Naj bolje je pa, če si namažemo roki z oljem ali z mastjo še prej, ko se lotimo dela Ker si je pri tem delu lahko pokvariti obleko, oblecimo, kar imamo obrabljenega, di\ se obvarujemo škode.
S čopičem namažimo najprej najviše mladike, potem nadaljujmo delo navzdol proti steblu, a ustavimo se z namočenim čopičem nekoliko dalje časa tam, kjer izraščajo mladike iz debla, da se dobro napijejo bolj zgrbančeni trtni deli. Akopram se glivica ne prime starega lesu, je vendar koristno, da ga namažemo, ker se morda v razpoklinah njegovega luba zadržujejo drobtince bolnega listja, iz katerih se pomladi lahko zopet izcimi bolezen.
Kakor smo uže omenili, je najugodnejši čas, da se namažejo bolne trte, kakih 15 do 20 dni prej, kakor so napne in odpre popje; prav za prav.smo dosegli najboljši uspeh, ko smo namazali trte prav takrat, ko je napeto popje pahnilo vnn tisto volno, katera se prikazuje neposrednjo pred lističi. Mazanje v tej dobi lahko za en teden ali dva ustavi raščo; a pozneje dohiti trta, kar je zamudila, tako da se o cvetju ali malo pozneje ne pozna razločka gledo razvoja mladik med zdravo in zdravljeno trto.
Nekateri francoski vinogradniki se poslužujejo toga kasnega ravnanja, da se uspešno obranijo mraza in slane, ki navadno napadata neke rane trtno vrste ali vinograde, ki so po svoji legi podvrženi tem nezgodam,
Nekoliko dni po končanem mazanju, dobč stebla in mladike črno-rujavo barvo, ki se ohrani dolgo časa. Na take trte ne zlezejo polži, kateri naredč včasih znamenito škodo s tem, da ogrizejo mlade poganjke. Tekočina iz zelene galice pokonča tudi razne škodljivo mrčese, kateri imajo pod trtnim lubom svojo zalego.
Listi namazanih trt so bolj živo zeleni od onih zdravih trt in to nam dokazuje, da jih je zdravilo okrepčalo. Takih listov, pa tudi dotičnih Irt in grozdov ne napadajo črne koze, ali pa se jih lotijo tako neznatno, da ni po njih nobenih zlih nasledkov.
S kratka, popisano zdravilo zavaruje trto popolnoma proti poškodovanju po zajedavi glivici, no da bi kaj škodilo popju ali trtni rašči. Pri vsem tern je mogoče, da se v kakem letu in v gotovih legah, ki so razvoju bolezni zeld ugodno, ali pa na takih trtah, katere so jej močno podvržene, — zlasti če nismo namazali trt o pravem času, — antraknoza zopet precej močno prikaže in da naredi škodo v vinogradih.
V	takih primerljajih naj se enako ravnanje ponovi v naslednjem letu, to jo, namažejo naj se trte z isto tekočino prvikrat 25 ali 30 dni pred zgorej navftdeno normalno dobo, preden se namreč napne popje in potem še enkrat 8 ali 10 dni kasneje *).
Toda navadno zadostuje, da namažemo trte enkrat, a takrat skrbno in o pravem času.
Lek in delo nas staneta prav malo **) in so izplačata obilno v dvojnem oziru : Ohranita nam sad in trto, katera bi drugače ali v malo letih poginila, ali pa revna ostala in malo grozdja rodila.
Razumni trtorejci vseh dežel in nekateri tudi pri nas so uvedli mazanje trt z raztoplino žveplene kislino in zeleno galico med navadna dela, katera opravljajo vsako leto v svojih vinogradih, da se obvarujejo s tem znamenite škode, katero bi jim lahko prizadele črne koze (antraknoza).
V	zadnjih letih je ta bolezen naredila precej škodo v mnogoterih naših vinogradih v nižavi in po brdih, seveda tam, kjer se niso brigali za mazanje. Zato priporočamo vinogradnikom, naj nikar ne opuščajo zdravljenja trt, koje je znanstveno in po mnogih skušnjah spoznano zanesljivo uspešnim.
*) N,a Francoskom in tudi v Algeriji so popolnoma zatrli antraknozo celd na takih trtah, katero jo kljubu zdravljenja z železnim vitrijolom napadala ta bolezen. Rabili so v ta namen 10 odstotno raztoplino angleške žveplene kisline. Ker so delo opravljali takrat, ko je bilo popje uže napeto, pognalo jo ono nad 16 dni pozneje, kakor po navadi, a trta ni trpela vsled tega nobeno škode in tudi noben popek ni bil pokončan. Mi svetujemo dodatek 2 °|0 zeleno galiee, kor po njej počrni namazano površje in po tem so spozna, ali jo bilo namazanje popolno ali no; če ni bilo, ponovi se delo še enkrat na tistih mestih, katera še niso namazana. Ta dodatek obvaruje tudi trte dolgo časa polžev in drugih žuželk, ki se rade prikazujejo na trtah, kadar začenjajo zeleneti.
**) Zdravilo stane okoli 3 gld., delo pa 5 do G gld. za vsak hektar vinograda.
Mlekarstvo in sirarstvo na Tolminskem.
Gotovo bo zanimalo čast. člane našega društva in druge čita-telje, pozvedeti, kako je po zadnjem poročilu, katero smo objavili v lanskem letniku, napredovalo mlekarstvo in sirarstvo v naših gorskih okrajih. Zato priobčujemo tu nespremenjeno poročilo, kakoršno je podal potovalni učitelj g. J o s. Leban o svojem delovanji in poučevanji in pa o posameznih mlekarskih društvih :
Moje delovanje in poučevanje.
Potovati in urejati mlekarska in sirarska društva, koja spadajo v moj delokrog, sem začel 1. oktobra 1894. Hitro začetkom pričel sem z urejanjem. Do sedaj je ustanovljenih devetnajst takih društev. Želeti bi le bilo, da bi imelo vsako lastno prostore, ker le takč bi jim bilo mogoče uspešno napredovati v mlekarstvu in sirarstvu. Tu naj tudi povem, da naj se vsako društvo, koje hoče glede svojih prostorov ukreniti kaj novega, obrne do mene, da mu podam potrebnih podatkov. Kar zadeva moje poučevanje, sporočiti mi je v prvi vrsti, da sem društvom glede ravnanja z mlekom in gledč pripravljanja sira in surovega masla dal vse podatke, kojih je treba, da sta maslo in sir dobra. Povsod in vedno som posebno poudarjal čiščenje posod in sicer opiranje in izmivanje njihovo s čisto, frišuo vodo in sušenje na zraku. Poudarjal sem	nadalje, da naj	se ne rabijo ene	in iste
posode za sladko in kislo	mleko.	Onim, ki	napravljajo sirišče sami,
povedal sem, kako se najboljše in najuspešnojo napravlja, in jih ob enem opomnil, da bi se	sirišče,	koje ni	prav napravljeno,	dalo v
preiskavo. Učil sem tudi,	kaj in	kako je treba delati, da se	napravi
polno-masten sir. Vseh devetnajst društev posotil sem po dvakrat in trikrat in upati smem, da no zastonj, ker sirarski mojstri so se, hvala jim zato, z radovoljnostjo in zadovoljnostjo pokorili mojim naukom. l)a se pa ne vrši še vse, kakor bi se moralo, kriva je ali nedostatnost prostorov, ali pa da posamezna društva sploh nimajo primernih prostorov in v to se obračam do slavnega c. kr. kmetijskega društva goriškega in do pristojnih oblastev, da blagovolč izprositi društvom izdatnih podpor za zgradbo in vredbo po vsem
povoljnih prostorov, v katerih se bo mogla mlekarska in sirarska obrt v naprednem duhu in sploh tako uspešno opravljati in razvijati, da postane zanesljiv vir blagostanja.
Poročilo o posameznih društvih.
Kozarišče — županija Volče.
Delovanje je pričelo z novembrom leta 1894 in trajalo do konca aprila 1. 1895. Društveniki do donašali do 300 litrov mleka na dan. Mojster Ivan Kavčič izdeloval je vse pravilno. Surovo maslo se je prodajalo po 90 kr. kilo. Sir jo prve vrste. Sirar je rabil kot sirišče domači ekstrakt in pa napihnjene telečje želodce. In reči so sme, da je to sirišče dalo izvanredno dober sir. Tu izrekam sirarju pohvalo, da se je ravnal popolnem po mojih podatkih, Tudi prostori so se po mojih podatkih uredili. Le mlekarnica je še gledč tlaka, pinje in kotla nedostatna.
Volče.
Delovanje je	začelo	novembra	I.	1894	in	trajalo	do konca
aprila I. 1895. Donašalo so je od 500—GOO litrov mleka. Sirar Anton Jarc je izdeloval surovo maslo pravilno in prodajalo so je po 90 kr. kilo. Pri napravljanju sira rabil je sirišče, domači ekstrakt, a pogrešil	je, da	je mleko	le	enkrat	od	28—29 stopinj
Reaumir-ja ogrel,	česar se s frišnim sladkim	in	mladim	mlekom,
kakoršno ima Volče, ne dela. Glavni nedostatek tega društva jo, da nima lastnega in zračnega stanovanja.
Zatolmin — županija Tolmin.
Delovanje je	pričelo	novembra	1.	1894,	trajalo bo	celo leto.
Donaša se po 800 litrov mleka na dan. Sirar Ivan Košuta izdeluje prav dobro surovo maslo in prodajajo ga po goldinarji kilo. Bilo bi pa še bolje, da bi bilo stanovanje vrojeno in zračno in da bi se mleko ne zastavljalo nad 3G in 48 ur. Pri napravljanju sira rabi domače sirišče in sirišče v prahu. Pogrešek je le ta, da ga prehitro solijo.
Idersko I.
Začelo se je delati meseca dec. 1. 1894, delalo se je do konca avgusta 1. 1895. Donašalo so je do GOO litrov. Sirar Ivan Volarič je delal dobro maslo ; a bilo bi bolje, da jo zračil prostore in no kuril v njih. Sir je dober. Rabil je siriščo v prahu. Sirar je jako sposoben ; želeti bi bilo pa, da se še druga oseba najine, ker sam sirar je z delom preobložen. Slanovanjo ima še mnoge pomanjkljivosti.
Idrsko II. — občina Idrsko.
Začelo re je delati meseca decembra 1. 1894 do konca marca 1. 1895. Donašalo se je po sto litrov mleka na dan. Sirar Peter Goveščik delal je prav dobro surovo maslo. Prodajalo se je po 9G kr. kilo. Pri napravljanju sira jo rabil sirišče ekstrakt. Pogrešil je, da je mleko le enkrat do 28 stopinj Reaumirja grel. Skrbeti bi se moralo, da se dobi novega in veščega sirarja. Stanovanje je nedo-slatno.
Svino — županija Kobarid.
Začelo se je delati meseca novembra 1. 1894, delalo se bode do konca avgusta 1. 1895. Mleka se je donašalo od 200—300 litrov. Sirar Anton Monfreda izdeluje prav dobro surovo maslo. Prodajalo se je po 90 kr. kilo. Pri napravljanju sira rabil jo domače sirišče. Stanovanje je še pomanjkljivo in trebalo bi še mnogega popravljanja.
Sužid — županija Kobarid.
Začelo se je delati meseca novembra. I. 1894, delalo se bode do avgusta tek. leta. Donaša se po 300 litrov na dan. Surovo maslo prodajalo se je po 90 kr. kilo. Bilo je dobro izdelano. Sirar je Anton Ohajak, pri napravljanju sira rabi domače sirišče. Sir je prve vrste, lep. Pomankljivost je v tem, da nimajo lastnih prostorov.
Kobarid.
Začelo se je delati mes. dec. 1. 1894, delalo so bo do junija tek. leta. Sirar je Ivan Uršič. Donašalo se je do 300 litrov mleka na dan. Surovo maslo se je prodajalo po 98 kr. kilo. Bilo je prve vrste. Sir, pri katerem je rabil sirišče ekstrakt, je lep in prve vrste.
A vse bi bilo še bolje, da ima društvo lastno stanovanje, urejeno, prostorno in zračno.
Bovec.
Dela celo leto, napreduje izborno, maslo dola s centrifugalnim strojem. Prodaja se po 1 gl. 15 kr. kilo. Sirarje bil Josip Mrakič. Rabil jo sirišče ekstrakt. Mlokarnico bi trebalo prenarediti.
Trnovo — v bovškem okraju.
Začelo so je delati meseca januvarija I. 1895, delalo se bo do konca junija. Donašalo se je žo čez tli sto litrov mleka na dan. Surovo maslo seje prodajalo po 91 kr. kilo. Bilo je pravilno delano. Sirar Miha Kurinčič je rabil pri napravljanju sira domače sirišče, Izdeloval je pravilno. Stanovanje je še v marsičem zelo pomankljivo.
Ladri — županija Ljibušno.
Začelo se je delati meseca februarija t. 1., delalo so bo do maja t. I. Donašalo se jo že čez 300 litrov mleka. Sirar je Jakop Ivančič. Dela polno-masten sir in rabi domače sirišče in ekstrakt. Velike pomankljivosti kaže stanovanje, katero niti društveno ni, in je tako, da se ne more sira pravilno delati.
Volarje — županija Tolmin.
Začelo se je delati mes. januarija t. I., delalo se bo do 20. maja. Mleka se donaša do 700 litrov. Sirar Šimen Kanavc dela polno-masten sir, rabi domače sirišče in ekstrakt. Prodali so ga po 50 kr. kilo. Izdeluje se dobro, imajo lastno in urejeno stanovanje.
Gabrije — županija Tolmin.
Začeli so delati mes februarija 1895, delali so do aprila t. I. Donašalo so je po 200 litrov na, dan; sir so prodali po 49 kr. kilo. Sirar Ivan Goveščik rabi domače sirišče, dela izvrsten sir. Nedo-statek je, da nimajo lastnega stanovanja.
Dolje — županija Tolmin.
Začelo se je delati mos. januarija t. I., delali so do konca aprila. Surovo maslo so prodali po 96 kr. kilo. Bilo je prav dobro, a bilo bi bolje, da ni zastavljal mleka nad 48 ur. Sirar Ivan Rutar jo rabil .sirišče ekstrakt. Mleko za sir je lo enkrat od 28 do 30 stopinj ogrel. Stanovanje in mlekarnica pomaukljiva.
Zadlas — županija Tolmin.
Začolo so je delati decembra 1. 1894, delalo se bode do maja. Donašali so po 300 litrov mleka na dan. Maslo so prodajali po 94 kr. kilo. Izdelavalo se je pravilno, a vendar ni prve vrste, ker je stanovanje slabo urejeno, posebno slabi so hranilni prostori za mleko. Sirar Anton Rutar rabil je sirišče ekstrakt.
Poljubin — županija Tolmin.
Delati se je začelo mes. januarja t. 1., delalo se je do konca marca t. 1. Donašalo se je do 400 litrov mleka na dan. Maslo ni bilo prvo vrste radi neke nemarnosti iz prešlega leta in radi nedo-statnosti. Meseca marca izdeloval se je polno-masten sir. Sir je prve vrste po švicarskem načinu napravljen. Sirar Andrej Kavčič rabil je siriščo-ekstrakt.
Ljubinj — županija Tolmin.
Začelo se jo delati mes. februarija t. 1., delali so do konca aprila t. I. Donašali so do 600 litrov mleka. Sirar Ivan Kanavec je rabil domače sirišče iu ekstrakt. Izdeloval je poluo masten sir. Stanovanje se je vzelo v najem in je urejeno. Sir se premalo greje in prehitro soli. Želeti bi bilo, da bi imeli lastno stanovanje.
Vrsno — županija Ljibušno.
Začeli so delati 16. aprila 1895, delali bodo do 17. junija t. 1.
Smast — županija Ljibušno.
Delala se bode sedaj nova mlekarnica. Delati se je pričelo 1. maja t. 1.	Leban Jožef.
Razne vesti.
A
Umrli društveniki. — Baron Sikst Codelli, grajščak v Mosi, nekoliko Časa deželni poslanec, naš društvenik od leta 1867, je umeri dne 5. aprila v lopej starosti 83 let.
Vitez Evgenij Giordano, od leta 1879 do 1892 ravnatelj italijanskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici, naš društvenik od I. 1879 in v dobi od 1. 1880 do konca I. 1891 ud glavnega odbora, je umeri v Rimu dne 17. maja t. 1. — N. v m. p.!
Oglase za skupno n aro čl) o umetnih gnojil — T no maso v e žlindri ne moke in Kaiuita — sprejema urad našega društva še do konca julija t. 1. — Dotične pogoje smo objavili v zadnji številki.
Trtne zavijače ali trtijone pokončaš, če poškropiš njihovo na trti vgnjezdeno zalego z raztopimo, katero si napraviš tako-le: Raztopi 3 kilograme črnega in j i 1 a v 10 litrih gorke vode, doloži 1 '/a kilogram perzijskega mrčesnega prahu in mešaj vse skupaj tako dolgo, dokler bo enakomerno razdeljeno ; potem prilij še 90 litrov mrzle vode in poškropi zalego z drobno, varčno škropilnico. Zadete gosenčice se jamejo koj zvivati in krčiti in poginejo kmalu. (Jo tako škropiš, pokončaš tudi najmanjše, komaj vidljivo gosenčico; s trenjem ne ugonobiš skoro nikdar cele zalege. Tudi iz tabako-vega izvlečka in črnega mjila si napraviš lahko mešanico, oziroma raztopliuo, s kojo poškropiš škodljive zalege z enakim uspehom.

* * *
* * *
* #
*
Kuščarice so kmetovalčeve dobrotnice, ker so jako požrešne, a hrana so jim škodljive žuželke, črvi, lišinke, gosenice, muhe, hrošči in polži. Naravoznanci priporočajo eolč, naj se kuščarico kot pokončevalke škodljive go m a z ni vdomačijo v vrlih.
A- v *
l\da;j je sadnim drevesom gnojiti ? Razumna gnojitev drevesu vsak čas koristi, nikdar mu ne škoduje. Če hočemo, da drevo požene krepke mladiko, pognojimo mu v dobi od jeseni do pomladi z gnojinico Maja in junija meseca gnoji, kdor hoče prisiliti obilen zarod. — Navadno pa pripuščajo kmetovalci, naj si drevo samo nasrka hrane, kolikor more, dokler ne osiromaši zemlja in se ne poseče onemoglo drevo.
* *
*
Zeleno krmo pokladaj živini s potrebno previdnostjo. 1. Ne napajaj živine nikdar hitro po tein, ko se je nažrla. — 2. Prehajaj od suhe na zeleno krmo in od zelene na suho polagoma; to je, če si pokladal do zdaj svojej živini samo suho krmo, začenjaj dajati joj po malem zelene klaje in potom od dne do dne več in kadar v pozni jeseni ponehava zelena klaja, privadi živino zopet polagoma na suho. — 3. Zeleno klajo nakosi vsak dan sproti in ne kopiči je, da se ne pokvari. — 4, Pokladaj krmo v malih množinah in v primernih prenehljajih. — 5. Naredi si zanesljiv proračun, koliko boš potreboval zeleno klaje in ravnaj se po njem, da ne boš moral pretegovati krmljenja se zeleno pičo, kar bi ne ugajalo živini, pa tudi tvojemu gospodarstvu ne.
* *
*
Pravo zlatanino spoznamo, če jo ribijemo ob navadno kresilo (kremen), dokler se pozlati kamen. Na to držimo prižgano žveplenko, na katerej je mnogo žvepla, prav pod pozlačenim mestom, če zgine zlato s kresila, jo znamenje, da stvar ni zlata.
* * *
Kako se mršavi konji kmalu popravijo? — Mršavi konji se popravijo po krepki krmi, ki pa mora biti previdno sestavljena, da ne nastane kaka ovira v prebavljanju. Poleg ovsa je bob najprimernejša zrnata krma, katerega se voznim konjem poklada, kadar imajo težko delo, polovica navadnega ovsenega deleža, in sicer zdrobljenega ter smešana z rezauico in z ovsom. Tudi majhen pridevek lanenega semena služi v ta namen prav dobro, ker se po njem konji debele in dobe lepo svetlo dlako.
* *
*
Tobakov izvleček, ki je izborno sredstvo proti kmetijskim in gozdarskim škodljivcem (morčesom), se dobi le od državne uprave. Neka pred kratkim izšla ministerska naredba ureja dobivanje toba-kovega izvlečka za kmetijske namene ter določa kot oddajna mesta tobačne tvornice v Hajnburgu, v Ljubljani, v Zaku (Sacco) in v Budejevicah, oziroma prodajalnice, ktere v to pooblasti c. kr. finančno ininistorstvo. Kdor hoče naročiti tobakovega izvlečka, izprositi si mora za to dovoljenje pri svojem političnem okrajnem obla-stvu. Za naročitov dobi tiskane naročil ne liste (Tabakextract-Fas-sungsschein) v tobačni tvornici ali pri svoji kmetijski družbi Taka naročitev mora obsezati ime, stan in bivališče naročevalčevo, množino tobakovega izvlečka, ki jo hoče naročiti, in namen, /a kaj namerava izvleček rabiti. Naročevalec izpolni in predloži 3 take naročilne, oziroma prejemue liste Naročilni (prejemni) listi in dovoljenja so prosti koleka. Eden naročilui list dobi uaročevalec nazaj od tvornice (oziroma prodajal niče), ktera naročitev izvrši, v dokaz, da je naročitev pravilno izvršena, drugega obdrži tvornica (prodajalnica), tretjega pa tvornica pošlje nadzorovalni finančni oblasti. Tobakov izvleček se oddaja v škatlah iz pločevino po 1’ 3 kg. za L gld, po 5 kg, za 3 gld., v sodčekih po 20 kg. pa po 12 gld.
Glavni odbor našega kmetijskega društva je sklenil v zadnji seji, da se ima naprositi vis. c. kr. finančno ministerstvo, naj dovoli, da se bo tobakov izloček prodajal tudi v Gorici pri c. kr. glavni tobačni zalogi. To bi kmetovalcem zelo olajšalo dobivanje tega prekoristnega sredstva za pokončevanjo mrčesov.