PoStnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Viti. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. II0 gruppo NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir Leto XIII. - N. 16 (265) UDINE, 1. OKTOBRA 1962 Izhaja vsakih 15 dni VLADA UTAJ POSKRRX, RA SE LAHKO IZVOLIJO panorama Situacija na kmetih Situacija se tako hitro menja, da moramo kar naprej revidirati naše misli, še pred dvema ali tre* na letoma je kazalo tako, kakor da bodo vsaj naše ženske držale pokonci naše kmetije, ker so morali naši moški, od tistih, ki so komaj odpravili servicija v vojski pa do sivih las, hoditi v emigrar cijo, da so lahko pošiljali dcrmov rimese za življenje družin. Naše ženske so opravile, kar se je dalo. Imele so skrbi za stare ljudi pri hiši, za none in nomate, in pa še za otroke. Kako naj podelajo zemljo, kako posečejo travo, pripravijo drva in sto opravkov okoli živine? Nekaj so napravile z zunanjimi delavci, nekaj so same malo delale, nekaj pa opustile in niso več toliko obdelovar le. Zdaj, ko smo leta 1962, pa je tudi to odpovedalo. Ne moremo več pisati v našem listu in ne morejo za nami ponavljati toliki drugi listi o Furlanski Sloveniji, da še ženske držijo gori vse gospodarstvo, vse družine. V letu 1962 je neprimerno mnogo manj žensk ostalo doma, ker jih je šlo še več: ali za dikle ali pa na delo po fabrikah in hotelih v švicero in še druge države. Pa še nekaj drugega: Če je še kakšna žena z otroki doma, se ta zdaj manj interesna za kmetijo, ker se kmetovanja še manj splača kot pred leti. Zdaj so preračunali, da se ne splača pošiljati denarja domov za to, da bi žena plačevala vnanje delavce, da bi podelali na kmetijo najbolj nujna dela. Moški so vsaj bežali od doma v emigracijo zato ker so morali iskati delo, da bi lahko zaslužili in skarbeli za družine. Zdaj pa bežijo vseprek ženske iz psiholoških razlogov, ker ne marajo živeti več na kmetih, ker hočejo delati in živeti v mestih, ker se hočejo poročiti z moškimi, ki niso kmetje. Kmeta ne mara več skoraj nobena ženska, zacije agrikolture» kakor so še Vse kaže, da no bo več «temini-pred par leti pisali inženirji in eksperti za kmetijstvo. Takrat so so še vsaj nekatere ženske morale držati doma, če ne drugega, pa zaradi otrok. Zdaj jih je pa tudi žensk vsako leto manj. Bojimo se, ako bo šlo tako naprej, da bomo kmalu stali pred faktom, kot v sosednji Karniji, v Prealpih okoli Medune in drugod po hribih, po vsej Furlaniji, po Abrucih, po Kalabriji, vserod po Italiji, kjer imajo samo kmetijstvo, da bodo ljudje zapovrstjo tudi pri nas zapirali hiše in odhajar li za zmeraj v tujino. Če bo tako, ne bo več tudi starih ljudi, ki bi posedovali okoli kantonov in si greli na soncu svoje stare kosti. Ne bo mater z otroki, ne bo ostalo ničesar več. Pač nekaj bo še ostalo: velike prazne šole brez otrok, z maestri-nami, ki bodo imele v razredih samo po štiri ali pet otrok, ostali bodo še komuni s svojimi uradniki in sekretarji ali brez ljudi, saj bodo še občinski konsiljo težko spravili skupaj, ostale bodo sekcije demokraščanske partije na papirju, kakor so bile tudi doslej in ne bo zato nobene škode, ostale bodo vse druge organizacije tudi na papirju. Ni to fantazija ali utopia, ver je vsako leto več zaraščenih njiv s plevelom, več senožeti zaraščenih z grmovjem, več na pol praznih štal in več hiš, iz katerih če- ; niinov se več ne kadi. V REGIONALNI PARLAMENT FURLANIJE KOZMONAVT TITOV V BOVCU Julijske Benečije tudi zastopniki Slevencev v videmski provinci Slovenci videmske province so bili skozi stoletja ločeni od drugih Slovencev: pod oglejskimi patriarhi, pod Beneško Republiko, pod Avstrijo in pod zedinjeno Italijo do leta 1918, in tudi po tem letu, ko je bila Slovenska Primorska priključena k Italiji, so bili administrativno še vedno ločeni od svojih bratov. Nikoli niso bili Slovenci v Italiji skupaj v eni deželi ali papro. vinci, sedaj pa, ko bo ustvarjena nova avtonomna dežela Puri a-nija-Julijska Benečija, bodo vendarle furlanski, goriški in tržaški Slovenci združeni v eno samo administrativno enoto. Furlanski Slovenci so zelo veseli, da bodo imeli s Slovenci Tržaškega in Goriškega skupno deželo, skupno gl Boveo je doživel izreden dogodek: na obisk je priSel sovjetski kozmonavt major German Titov. Ta dan so prihajali v Boveo ljudje iz vseh krajev Slovenije, Avtrije in Italije, da bi od blizu videli tega velikega junaka vesolja, saj je taka sreča naklonjena le redkim med milijardami zemljanov. Kozmonavt se Je pripeljal s svojo Jeno v spremstvu oblasti na bovško le-lišče, kjer so njemu na čast priredili letalski piknik. Po oficielnem sprejemu se je velikanska množica ljudi zgrnila okoli njega, kateri je prisrčno odzravljal. Popoldne je prebil prijetno urico s svojimi gostitelji pri kosilu v hotelu «Kanin», potem pa se je odpeljal skozi Vršič na Bled, kjer ga je zopet pričakovala množica ljudi. Tudi naših ljudi iz Nadiške doline je bilo precej ta dan v Bovcu, ki jih je doletela sreča, da so videli Germana Titova, ki je, kot znano, prvi kozmonavt, ki je ostal v vesolju več kot 24 ur. Na fotografiji zgoraj sovjetski kozmonavt z ženo in lokalnimi oblastmi ob prihodu na bovško letališče, spodaj pa vidimo Bovčana, ki jima poklanja šopek planinskega cvetja. Med gručo fotoreporterjev in žurnalistov je mogo. če opaziti tudi urednika «Matajurja». Samo ob voliivliah nas upoštevajo SCHIRATTI O Ko j« demokricttjanski deauičarski poslanec predlagal poslanski zbornici (Camera del Deputati) posebeno resolucijo (ordinedel giorno), ni zanikal obstoja Slovencev v videmski provinci Demokristijanski deputat Guglielmo Schiratti je svoj čas predstavil parlamentu posebni «ordine del giorno», v katerem je ugotavljal, da je bilo premalo denarja določenega za javna dela v slovenskih komunih Furlanije. V svojem «ordine del giorno», ki ga je potem umaknil na zahtevo ministra Tupinija, je dejal Schiratti med drugim tudi naslednje: «Vi è una zona in questa zona depressa che è particolarmente depressa ; è la zona dei comuni della Valle del Natisene, di tutta la fascia adiacente all'attuale confine ehe comprende anche i Comuni di Prepotto, Faedis, Attimis e del Tarcentino... e questi 10 Comuni ( abitato da originari sloveni, non dimentichiamolo, ma italianissi-ranno un’isola completamente abbandonata». Ta Schiratti jev poziv naj si zapomnita senator Pelizzo in adv. Candolini, ki sta dala podpisati vsem slovenskim županom Fur-albert tomazin mi di sentimenti e opere) reste- lanske Slovenije izjavo, da mi nismo Slovenci, oziroma da ne obstoja nikak slovenski manjšinski problem v videmski provinci. Vsi naši ljudje, vsi Slovenji videmske province, ki so res «di i-talianissimi sentimenti e opere», ker so lojalni bolj kot vsi drugi italijanski državi, hočejo ostati «originari sloveni» in imeti pravL ce «di eguaglianza» kot vsak drugi italijanski državljan. Citirali smo samo eno izjavo Schirattija, a bi lahko omenili na stotine izjav raznih politikov, znanstvenikov in zgodovinarjev, ustavimo se pa pri prvi, da dokažemo dvoličnost furlanske krščanske demokracije, ki nas priznava samo takrat, kadar ji to prav pride v eletoralistične namene, če gre pa za priznanje naših jezikovnih pravic, ne obstojamo, in kdor se upa zavzemati za pravice Slovencev mora trpeti vse posledice: ekonomski pritisk, grožnje vseh vrst, policijsko preganjanje, fizične napade itd. V Italiji vsakdo ve kakšne pravice pritiàej o jezikovni manjšini. Ni treba več vztrajati pri tem, daSloven-ANTON KOS (nadaljuje na 2. strani) Tipa na V zadnjem trenutku, ko je bil list že v tisku, smo zvedeli, da so tudi v Tipani predstavili nekateri komunski svetovav-ci vlogo, v kateri zahtevajo, da bi sc slovenski jezikovni skupini, ki živi v videmski provinci, zagotovila izvolitev lastnih predstavnikov v bodoči regionalni parlament. V vlogi, o kateri bomo obširneje pisali v prihodnji številki, je med drugim rečeno, da naj vlada upošteva pri sestavi votivnega zakona za izvolitev prvega regionalnega parlamenta, da imajo tudi Slovenci pravico do izvolitve svojih zastopnikov, ne glede na njihovo število. Zgleda, da se bodo te zahteve razširile tudi po komunih Nadiške doline in ni izključeno, da bodo pozneje vsi slovenski komuni nastopili skupno in zahtevali pri vladi, da ukrene vse potrebno za postavitev posebnega volivnega okrožja, ker bi samo na ta način bilo možno izvoliti svoje zastopnike v regionalni parlament. avno deželno mesto in skupen regionalni parlament, v katerem bo do skupaj s Furlani in Italijani administrirali svojo avtonomno deželo, brez vmešavanja rimske centralistične birokracije v vsako najmanjšo zadevo. Nova dežela se šele ustvarja, njen statut, ki garantira jezikovnim manjšinam vse pravice, je bil odobren od «Camera ded Deputati» in sedaj čaka samo še na odobritev senata. Ko bo statut odobril tudi senat bo ta postal na. štela bo okoli 1.750.000 prebivav--af[Aoue)sn oq eiazap trt uorjez juABjsn cev: 750.000 v videmski provinci, 140.000 v goriški in 280.000 na Tržaškem teritoriju. V vseh treh pokrajinah živi približno 135.000 Slovencev, torej jih je nad 10 % na celotno prebivavstvo dežele. Raztreseni so od Trbiža pa do Milj pri Trstu in so organizirani v raznih političnih strankah. Novi regionalni parlament ne bo prava slika dežele, če ne bodo v njem zastopani Slovenci v pravilnem sorazmerju na njihovo število. Statut predvideva, da bo regionalni parlament Furlanije — Julijske Benečije sestavljalo 61 poslancev ali svetnikov. Torej bi Slovenci, ki živijo v naši deželi, morali teorično imeti vsaj 6 zastopnikov v novem regionalnem zakonodajnem organu in na podlagi njihove teritorjalne razdelitve bi morala biti izvoljena 2 v videmski provinci, 1 goriški in 3 na Tržaškem teritoriju. Skrbi nas pa, da ne bo tako. V Furlaniji, kakor tudi na Goriškem in Tržaškem, so oblasti tako začrtale vo-livna okrožja za volitve v provincialne svete, da ne bi bil izvoljen noben Slovenec. Z narodno zavestjo in pametnim združevanjem list so Slovenci na Goriškem in Tržaškem vendarle dosegli, da imajo svoje zastopnike v obeh provincialnih svetih. Slovenci v Furlaniji pa niso uspeli izvoliti niti enega provincialnega svetnika, ker so bili razdeljeni v štiri volivna okrožja in tudi, če bi vsi složno volili svoje kandidate, bi težko uspeli, ker ne bi dosegli ustreznega količnika (kvocienta). Upoštevati je treba tudi, da je videmska provinca zelo obširna in o-bljudena skoraj dvakrat toliko kot Tržaški teritorij in goriška provinca in zaradi tega furlanski Slovenci skoraj ne bodo mogli nikoli izvoliti svojega zastopnika v provincialni svet. Pri novi avtonomni deželi Furlanija — Julijska Benečija vlada, ki ima nalogo, da sestavi volivni zakon za izvolitev prvega regionalnega parlamenta, ne sme iti po isti poti kot pri provin- ( nadaljuje na 3. strani) ______ » j* ' ^ ^ ^ rr-------------* ^-----——----------- izpod Kolovrata Ljubljanski beneški fantje med nami na vrhu Sv. Martina V nedejo 16. septembra smo imjel na vrhu Sv. Martina običajno ljetno «sagro», ki je zlo dobrò izpadla, zaki so paršli k nam poleg zlo velikega numerja ljudi iz vseh okuoliških vasi tud izredni «ospiti» : «beneški fantje», ki igrajo na ljubljanski radio-televi-ziji, goriški pevci ter precej Tržačanov. Kot znano, so se na vrhu Sv. Martina vršile leta 1848 hude bitke, ko so Avstrijci tjel zavzeti Čedad an iti pomagat austri j skim vojakom, ki so bli obkoljeni v Palmanovi. Zbrali so se možje an ženč vse naše okuolice, da bi zar branili prodiranje Avstrijcev. Na cerkvici Sv. Martina je vzidana sedaj spominska laštra, ki spominja na te borbe. Ljudje cjele okuolice se zlo radi vsako ljeto zbjerajo ob priliki «sagre» na tjem zgodovinskem kraju, da se povesele, poplešejo an povri-skajo, stari pa, da se poguarijo ka-kuò kaže ljetina an drugih reččh. Ljetošnje praznovanje pa nam bo ostalo še prav globoko utisnjeno v spomin tud zavòj tegà, zaki so ta dan odprli nad Hlodčem novo cjesto, ki bo vezala vse vasice raztresene na pobočju z dolino. Za «sagro» ljetošnjega ljeta je blo dosti parprav, saj smo posta-vli tud «brej ar» in več točilnih bankov za žejne in lačne. Sevje-de ni manjkalo tud domačih tradicionalnih gubane in pisanih bi-škotov. Vsi smo bli posebno kon-tenti nad igranjem domačih pesmi, ki so jih igral veseli «beneški fantje» iz Ljubljane pod direkcijo znanega harmonikarja in kompo-zitorja Antona Birtiča, katjere-ga pesmi poslušamo nimar tudi po radiu in na gramofonskih «diskih». Plesali smo dougo v noč in veselo prepeval, da je odmevalo tja do Kolovrata in še buj de-lčč. Grmek Na komun je paršla tele dni žalostna noticija, da se je v Belgiji smrtno ponesrečila s svojim možem 21 ljetna Ana Nocerino, hči Franca in Ane Bukovac. čečč je šla stat v Belgijo s svojimi starši kar je bla stara komaj 4 ljeta in se je pred tremi ljeti poročila z Renatom Segantinom iz Padove. Pred dvemi leti sta se oče in mati vrnila damù in sada stanujeta v Hlodču. Kar je paršla na komun noticija, da se je njihova hči smartno ponesrečila, staršev ni blo doma, bla sta v Napoli par žlahti in zatuò so jima muoral telegrafsko sporočit to strašno nesrečo. Ranka Ana in njen mož sta našla smart par prometni nesreči na ejesti, ki peje iz Viller-Perkin pruot Bruxsellesu. Srednje taliano». Kar so jo ustanovil je paršii u Srednje nič manj kot regionalni sekretar partita prof. adv. Enzo Volli iz Trsta an provincialni organizacijski sekretar geometer Luigi Jus iz Vidma. Po-tlè ku sta obrazložila program partida, program, ki priznava manjšinske pravice tud našim Slovenjem, so imenoval vodstvo domače sekcije, ki so teli: Anton Jerončič, Lovrenc Černetič an Remo Bevcer. Lovrenc Černetič je biu imenovan za sekretarja. Hi Ljubljanski «beneški iantje» igrajo domače poskočne pesmi Pogled na «brejar», okoli katerega je bilo naveč ljudi Iz Nadiške doline Pred nedougim so se zbral v Čedadu na pobudo provincialnih turističnih organizacij šindiki iz Nadiške in šenlenarške doline, da so diskutiral kakuò razvit turizem, da bi parnašu lokalnim ljudem kakšen profit. Največ se je guari-lo o ejestah, ki jih bo korlo siste-mirat, zaki so te parva kondicion za turistični razvoj in narediti njekšne nove. V prodžetu je asfaltiranje ejeste, ki peje iz Stare gore v Gorenji Trbilj in v vasi pod Kolovratom. Te zadnje bojo napravile konzorcij s provincijo. Ob koncu riunioni so se predstavniki našik komunov in turističnih organizacij odpejal v Podbonesec. Sv. Lenart in Hlodič. Prejšnji tjedan je umrù zavoj m irčne paralize 63 ljetni Valentin C« Dpfgf SjOVBItOV Florjančič iz Meline. Mož je živu M annvrv iam in zaki ga sosedje ejeu dan rjeso videli, so udrli v hišo an uša. :al moža martvega na postelji. Vfjedih je konstatiru, da ga je za-iela srčna paraliza pred 24 urami. V tjeh dneh so začel djelat parvi tronk nove kolovozne poti, ki bo vezala Oblico z Dugami. Za sačetek je stato nakazu 10 milijonov lir, celotno djelo pa bo kolt alo 29 milijonov. Mislili smo, de se par nas ljudje ne brigajo tarkaj za politiko, pa ni takuò. An še kakuò se brigajo an še za tajšne partite, ki u Furlaniji nič ne predstavljajo. Prejšnji tjedan so nardil par nas sekcijo 'od «Partito Repubblicano I- Tud v našem komunu je nimar manj ljudi, čeglih pridejo stat k nam nimar novi ljudje zavoj profesorjev, ki učijo na ištitutu, in kličejo ki sebi še familije. Domači ljudje se nimajo kje okupat in zatuò gre vsak dan kajšen po svjetu. Prejšnji mjesac se je trašferilo več familij in zatuò se je numer ljudi, čeglih se jih je precej rodilo, zmanjšal za 21. Dne parvega setemberja je naš komun štel 2.773 prisotnih ljudi. V čedadskem špitalu je umrù naš vaščan 45 ljetni Felice Zniderčič. Ubogi mož je padu na breg Nadi- že kajšnih 10 metru globoko in si ob skalo razbil glavo. Takuò je ležu v nezavesti tri dni ob vodi. Ušafu ga je njek vaščan, ki je poklicu ljudi, da so ga pejal v špi-tal, kjer je pa čez dva dni umrù. V špital so muorli pejat še 61 ljetnega Alojzija Postregna, zaki si je močno poškodoval čampno roko, kar je rjezu meso. Ozdravil bo v treh tjednih. V Ažli pa je povozu 8 ljetno čečico Luisello Domeniš njek motociklist. Ušafaria je hude poškodbe po glavi. Podbonesec V kratkem bojo napejal telefon tud v Dolenji Mersin. Vse stroške za tisto javno djelo bo krila država. Takuò bojo imjele skoraj vse naše vasi telefon. Nucal bi tud buojšo ejestno povezavo med vsemi vasmi, posebno med ronskimi in mersinkimi. če čejo iti ljudje iz Ronca v Mersin, muorajo nar pravt zlo dougo pot: iti muorajo najparvo v Brišče, od tle v Podbonesec in Log in potlè se povzpeti navzgor po brjegu v Mersin. Prav lahko bi nardil cjesto, ki bi direktno povezovala Ronac z Mer-sinom preko pogorja. Ta cesta bi paršla prav vsem, kmetom in turistom. Komun bi se muoru in-teresirat za izvedbo tega djela, saj je vse polno lecòu, ki nudijo pomuoč gorskim krajem za tajšne djela. Končno bojo tud par nas izvedli nekaj djel, an cajt je biu, saj so do donàs nimar le obečuval, nardil pa malo. U tjeh dneh so začel asfaltirat cjesto, ki peje iz Jeronišča u vas Matajur. Ta eje-sta je dolga 8 kilometru, stroški za tisto djelo bojo znašali 15.500 mil lir, ki jih bo krila provincialna administracija. U kratkem bojo nardil tud muost an cjesto, ki peje u Ložac. Tisto djelo bo koštalo 18 milijonov an bo tud te krila država. Z olajšavami, ki jih nudi «Piano Verde» (zeleni načrt) pa bojo izbuojšal vodovod (akvedot) v Jeronišču an nape j a-li nove vodovodne tube, de se bo izpopouniu komunski vodovod, ki daje vodo Mašeram, Jelini an Du-šu. Postrojil bojo mostove na ejesti, ki peje u Šovodnje, Čeplati-šče an Polavo do konfina, an prihodnje ljeto jo bojo tud asfaltiral. Poieg povjedanih djel pa bojo potom kantirja nardil do konca tud nov sedež komuna, kjer bo tud puoštni oficih an zdravniški ambulatorij. Z neka-tjerimi djeli so že začel, ostala bojo pa u najkrajšem cajtu. Mašera Suša ni nardila pouno škode samo našim že takuò kamenitim an zavoj tega malo rodovitnim njivicam, ampà je spravila u veliko stisko usè naše ljudi, zaki smo ostali brez vode. Par nas redimo precej živine an zatuò smo se muoral zlo maltrat, de smo mogli nanosit iz bližnjih studencev zadost vode za napojit živino. Vaška fontana ne daje bogve kaj dosti vode tud kar ni suše, ljetos pa je kar presahnila. Sedaj študirajo kje bi zajel novo vodo, de bi mogli potencirat vaško fontano an nas rešit težau, ki jih provocira pomanjkanje vode. Prejšnji tjedan je paršh u našo vas funkcionar od Ente Economia Montana iz Vidma, ki ga je spre-mlju šindik Vogrič. Okuol njih so se zbral usi družinski poglavarji naše vasi, iz Duš an Jeline, de so diskutiral o pogozdovanju naše okuolce, ki je golà. Diskutiral so tud o ejesti, ki gre iz čeplatišč u našo vas an Jelino, de bi jo lahko podaljšal do Matajurja. Troštar mo se, de ne bo ostalo samo par besjedah, ampak de bojo zarjes kaj nardil, saj so naše vasi narbuj zapuščenč an potrebne javnih djel an ljudje muorajo usednò plačevat zlo visokè dajatve (tasse). B 11 D € A Socialistični deputat onorevole prof. Vittorio Marangone se je nimar zlo interesiru za naše kraje. Tuo se vid iz interventu, ki jih je imeu nimar na «Camera dei Deputati», kar je guariu gor čez naše uboge an zapuščenč vasi. Te-likrat nam je sporočiu, de bo stato dau 70 par stuò kontributa za napejat telefon u našo vas, ki leži na Matajurskem pogorju. Za interesament, ki ga deputat Marangone izkazuje našim krajem, se muoramo vsi zahvalit. NA KRATKO POVEDANO TAVORJANA. Novi šindik Comelli je te dni izdal posebno «ordinanzo», s tikero prepoveduje skladanje drv in drugega materiala ob robu vaških ejest. MAŽEROLE. Ovidio Cassina in Fi-dio Makorič sta muorala u špitau, zaki sta se prevarnila z motorjem. MELINA V IDRIJSKI DOLINI. Spet so odprli za dvolastnike obmejni prehod. Zaprli ga bojo 20 otuberja zvečer. DREKA. Notranje ministrstvo (Ministero dell’Interno) je nakazalo našemu komunu 1.000.000 lir za sistemaoijo vaških poti. GRMEK. Komunski konsil je imeno-val za člana administrativnega komi-tata ECA fajmoštra Azelia Romaniina. ČEDAD. Parkirni prostor za vse avtobuse, ki parhajajo v Čedad ali odhajajo, je bil prelotžen iz «Largo Bojani» na trg Sv. Frančiška. ČEDAD. Dne 31 avgusta je štel Čedad 10.739 ljudi (5177 mož in 5562 žensk). ČEDAD. Ministrstvo za šolstvo je sklenilo, de bo delovala v Čedadu sekcija tehničnega inštituta «Malignato» tud v šuolskem ljetu 1962/63. TRČMUN. Začeli so z djeli za po-strojilo vodovoda. Djelo je prevzel konzoreji vodovoda «Pojana». UŠIVICA. V Kanadi, kjer je djelu vot gozdar, je umrù 26 ljetni Sergijo Predan. Podrlo ga je njekšno drevo in puob je bil na mestu martu. Njegovo truplo so iz Kanade parpejal na domač britof. NADALJUJE IZ SCHIRATTI O SLOVENIH videmse province odklanjajo pravice, ki jim pritičejo. Ljudstvo hoče, in še kako hoče, da dobi svoje jezikovne pravice in ne sarmo jezikovne pravice, ampak vse, vštevši tudi ekonomske, takšne kot jih imajo ostali državljani. že zdrava pamet sama uči, da nekaj dobrega človek ne bo nikoli odklanjal, kako naj torej drže izjave županov pri prefektu in izjave Pelizza in Candolinija, da Slovenci videmske province odklanjajo dobro, to so privilegiji, ki jim pritičejo prav zaradi njihove pripadnosti slovenski jezikovni skupini. Prepričani smo, da je večina županov podpisala omenjeno izjavo (izjavo, ki jih je, po našem mnenju, le osmešila) ne zavedajoč se za kaj pravzaprav gre. Furlanski Slovenci so lojalni italijanski državi, a to lojalnost ne sme nihče tolmačiti, da se s tem odpovedujejo narodnosti, kateri pripadajo, še več, prav zaradi tega zahtevajo, da se jim priznajo vse pravice, ki jim jih garantira italijanska Ustava in posebni statut bodoče avtonomne dežele Furlanija - Julijska Benečija. BEGIOKALNI PABLA91ENT cialtoh volitvah, da bi skušala skoraj 50.000 Slovencev, kolikor jih živi v Furlaniji, izključiti iz regionalnega parlamenta. Nova dežela Furlanija — Julijska Benečija je bila predvsem ustvarjena za to, da dokaže široko-grudnost nove demokratične italijanske republike do jezikovnih manjšin. Dežela bo imela nalogo, da zaščiti to skrbi za ohranitev jezikovnih manjšin. V deželnem statutu za dolino Aosto, kjer živi francoska jezikovna manjšina, določa 61. 47, da je ta dolina za volitve v poslansko zbornico in v senat eno volivno uninominalno okr<> žje. Podobno bi morali storiti tudi pri nas: ozemje, kjer žive Slovenci kompaktno, združiti v posebno volivno o-krožje. ki bi volili svoje zatopnike. Statut doline Aosta naj služi za vzgled pri sestavljanju votivnega zakona za izvolitev prvega parlamenta avtonomne dežele Furlanija — Julijska Benečija. Stran 3 Lepote našega podzemeljskega sveta Laudarska in Zavrskajama Furlanska Slovenija ni lepa samo zaradi svojih zelenih dolinic, Potočkov, prijaznih vasic po bregeh in belih cerkvic, ampak slovi daleč naokoli tudi po svojih podzemskih znamenitostih in lepotah, ki so skrite v njenih grudih. Kraški oblikovavec ji je vtisnil svoje obličje in pojavile so se podzemske jame, kakršnih ni zaslediti nikjer drugje. Vzgornjih gorskih plasteh okrog Kvamama, Čampona, Velikega vrha, Mije in Matajurja se vode združujejo, glodajo in dolbejo struge, iščejo izhoda, naenkrat pa planejo na dan in hitijo v furlansko ravnino. Dol od čampona pridrvi Bedroža ( Vedronza), ki ji zastonj iščemo izvira, v Zavrhu ta d Terom v Ujentu (Vaganti) in Pre-re,aku si vode pribijajo