b prssslke»-j ¿»fly •«•P* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE MP Uradniški tn upravnlškl proitort: 8667 South LswudaU Ata. Office of Publication: MIT S. La »m dala Ava. Talaphona, RockwaU 4W4 Om UM» jo * JO MUn JuMijr I«. 1MI, *t U* iMMt-otttw •t Cktaaa«. lUiMte. Ute Um A«t of Con«r«m of m.reh ». im. CHICAGO, ILL., ČETRTEK. 8. APRILA (APRIL 8), 1937 Subscription 06.00 Ysarlf Ste v.—NUMBER 69 Aceapunca for mailing at spacial rata of poaUga provide« for t» section 1106, Aat of Oct 6, 1617, authorised on Juno 14, 191* lavka v ChryslErjevIti tovarnah končana z zmago avtnih delavcev Zveza delodajalcev hoče diktatorja VELIKA 0B0R0L , VALNA TEKMA P0-! v severni Spanij obsodb« «d** .uvkivsOD V ZAMAHU 1 i ——— »mpanija priznala unijo kot predstavnico svojih člsnov pri kolektivnih pogajanjih, unija pa ic obljubila, da ne bo oklicala stavke, dokler bo pogodba v veljavi. Nova stavka v tovarnah korporacije General Motors. Demokratski uporniki v senatu obnovili napade na sedeče itsvke jjuing, Mich, 7. apr.—Go-m Frank Murphy je ainoči uinil sporazum in podpia dorn med unijo združenih avt-delavcev in Chrysler Motor in s tem je bila stavka, ki je oklicana v tovarnah te kom-je 8. marca, končana. Sporni je bil dosežen ob devetih er na konferenci, kateri je ledoval Murphy, ob enaj-pi je bil dogovor podpiaan. ogodba, ki bo v veljavi do 31. res prihodnjega let*, govo-i je unija predstavnica svo-äsnov pri kolektivnih poga-i kompanijo. Unija je _ ila, da mora biti priznana predstavnica vseh delavcev, p« je kompanija odklonila izzvala stavko. V Chry-tovarnah je upoalenih delavcev in med temi je članov unije. Ameriška vlada brani prostovoljce Američani aretirani na meji Španije Toulouse, Francija, 7. apr. — Ameriška vlada je včeraj pod-vzela korake v interesu 29 A-meričanov, ki so jih francoske avtoritete aretirale na obtožbo, da ao skušali prekoračiti mejo in oditi v Španijo, kjer bi se kot "prostovoljci" borili na stran španske ljudske vlade. Perry George, ameriiki konzul v Bor deauxu, se je včeraj razgovar; jal e aretirane! in a sodnikom, pred katerim ae bo vršilo zaslišanje obtožencev. Po tem razgo-konzul naznanil, da bo Domače vesti Letalska ofenziva imuvt um j*. voru je Konzut iiaziimui, u» w ipsnija je obljubila, da ne Svetnik Lucien Castan branil ' delavcev, ki se hočejo obtožence. Američani ao bili aretirani zadnjo soboto, ko ao nameravali prekoračiti mejo pri Fosu. Iija-vili ao, da ao turisti, a so bili vseeno aretirani. Francoska vla- Smrtna avtna nesreča v Pueblu Pueblo, Colo. — Zadnje dni se je pri avtomobilski nesreči ubil Joe Rebol, star 46 let in doma od St. Jurja na Dolenjakem.— V bolnišnici se nahajata Blaž Kirn, blagajnik društva 21 SNPJ, ki je bil pobit pri delu, in Anton Kočevar, nadzornik iate-ga društva, zaradi prehlajenja. Nov grob v Clevelandu Cleveland. — V mfcatni bolnišnici je umrla Jennie Ropaš, roj. Cimperman, stara 48 -let in doma iz Mramorjeva pri Novi vasi. V Ameriki je bila 24 let in tu zapušča moža, štiri sinove, dve sestri in brata, drugega brata »m v St. Louisu. Star pionir umrl Ironvvood, Mich. — Tu je u-mrl John Kukar, star 64 let in rojen v Semiču v Beli Krajini, odkoder se je priženil v Vivodi-no nad Metliko. V Ameriki je živel čes 60 let in zapušča ovdovelo hčer v Elyju, Minn., sina v Buittu, Mont., brata v Chicagu in drugo hčer v starem kraju. Pri podpornem društvu ni bil nobenem. niti, niti finančno ali podpirala katerekoli delavske grupe ali organi-| bi si lastila pravico ko-a pogajanja v škodo _ ¡ŠUS ^^E^Str^lunlj. ¡mTTe 300,1*0 ivmeisvalsvniihovaaktiv- yeduje JgJ progtovoljcev V članov Španijo i njenega ozemlja. drugi strani pa je unija ubila, da ne bo vodila agita-j t tovarnah in na kompanij-Ilistnim, niti oklicala stavke [drugače ovirala obrata, do- 0 pogodba v veljavi. Vaa sporna vprašanja, katera •ije pravkar aklenjena po-He bodo reševala na na-h sestankih med uradniki »ije in reprezentanti uni-» delavci, ki so bili zavo-ni v stavki, bodo ponovno mi na podlagi provizij po-. Tovarne, ki so počivale m »tavke, bodo obnovile ob-[hkor hitro mogoče, overner Murphy je pohvalil *s L. Uwisa, načelnika CIO, iMtopal stavkarje na kon-W. P. Chrysler ja, pred-svtne kompanije in J. |Deweyja, uradnika federal-delavskega departmenta, ki "•redoval v konfliktu. De-b w vsi zavzeli pomiri ji-Me v tej kontroverzi in 1 Pripomogli, da je bila kon- «spevna. [*P<>koj še vedno prevladuje svtnimi delavci v tovarnah ^ije General Motors. No-«tavka je izbruhnila v W te korporacije v Sagi-u Mich., pri Olds Motor Co. r R^dy Co., ki pa je tra-7 n«*«j ur. Uradniki kor «J« m voditelji unije so is-« * bila stavka napaka, nesporazuma. Dogo-»vtno unijo in korpora-1 >* M podpisan 12. marca, tistega čaaa Je izbruhni-tovlle stavk v tovar-(^ral Motors, e so bile "»tke trajnosti. V*i««ian. n. f„ 7. apr.-'ratHka revolU proti Roo-»dministraciji se še ni ^nstu. Vodijo jo de-«^»atorjl iz Južnih dr-X ^d«edniku, ker noče k ' * «tSVfc. Joseph J» demokrata* " kongresni zbornl-^''^itiupor. Na vCo-[¿z ^nku t uporniki je da ho predložena ' bijoče obsodbo ae-[ ' ' "*<»rtudidelodeJal- s Konzul George je pregledal potne liste in potem izjavil, da so pravilni. Sestavil bo detajlira-no poročilo o tem incidentu in ga potem poslal v Washington. Odvetnik Caatan je dejal, da bo zahteval takojšnjo izpustitev A-meričanov iz zapora, zaeno pa bo pozval avtoritete, naj hitro rešijo to zadevo. Chicago. — (FP) — "Ako zakoni demokracije ne morejo ali nočejo zatreti sedečih stavk, tedaj jih bo potlači zakon diktatorja." To pretnjo vsebuje zaupno pismo, katerega je Gordon L. Hostetter, direktor Zveze či-kaških delodajalcev, naalovil članom avoje organizacije. "Sedeče stavke so postale glavno orožje delavcev v boju proti delodajalcem, ki odklanjajo kolektivna pogajanja," pravi Hostetter. "Te so nadomestile postavno vlado z vlado sedečih stavkarjev. Take stavke so najbolj neameriške, najbolj prevratne in anarhistične. Filozofija sedečih stavk se je rodila v radikalni Evropi In je bila zdaj importirana v Združene države/l Hostetter najbrž misli, da so sedeče stavke anarhija, ker so delavci v tovarnah, ki jih posedujejo člani njegove organizacije, izvojevali z njimi zviAanje mezde, zatorhoče diktatorja, da jih zatre. Sicer ni nikakega izgleda, da bo njegova organizacija izvajala diktatorsko taktiko, toda Hostetterjevo pismo predstavlja želje reakcije, ki se zbira pod zastavo Zveze Čikaških delodajalcev. Ta organizacija ima zaslombo pri Tribuni, kl stalno vpije, da je John L. I^ewls, načelnik CIO, komunist. Države se pripravljajo] na novo vojno STARA IGRA SE PO-] NAVLJA Roji vladnih letal bom< bardirajo faiiste Uspeh jeklarskih delavcev Ljudska lobija iz- Pittsburgh, Pa. — (FP)—Or-ganizatorična kampanja med železarskimi in jeklarskimi delavci žanje velike uspehe. Philip Murray, načelnik kampanje, je dejal, da ima Zveza železarskih in jeklarskih delavcev že 300,-000 članov, V jeklarski industriji je upoalenih okrog 660,000 delavcev, kar pomeni, da je več ko polovica vseh delavcev v organizaciji. Po Murrayjevi izjavi bodo ne-, • katere "neodvisne" jeklarske praznila zbornico --negie-IlUnoIs Steel Corp., najve Burbonsld senator opso- uja korporacija v jeklarski in val governer ja Min- dustrijl, je podpisala pogodbo z neaote unijo pred več tedni, Bethlehem 'Steel Co. In druge kompanije St. Paul. Minn. 7. apr. - Mno-1 pa so *e obotavljajo, a ae bodo žica farmarjev in delavcev, or-1 morale uKionm. ganlzirana v "ljudski lobiji' namenom, da pritisne na reakcionarno večino v minnesotskem senatu za sprejem zakonov v interesu ljudstva, je včeraj iz prasnila senatno zbornico, v kateri je sedela 16 ur. Medtem Je senator Charles N. Orr, vodja republikanske večine v državnem eenatu, objavil na governerja Bensona odprto pismo, v katerem pauje farmer-laboritskega governerja, da je "vodja drha-i, katero je nahujskal k izgredom in drhalakemu napadu na senatno zbornico". Nižjo minne-aotsko zbornico kontrolira far-marsko-delavska večina. Governmr vtiral pre klic uČiteljike prisege Boston, Masa. — Governer Hurley je vetlral preklk učitelj ske prisege in s tem ovrgel akcijo obeh zbornic, ki sta glasovali za odpravo prisege "Preklic v tem momentu bi dal orožje prevratnim elementom, ki pobijajo načela, na katerih Je bila zgrajena ameriška republika, je dejal governer. Kampanjo za preklic učiteljake prisege so vodile učiteljska federacija, državna delavska federacija, organizacija čaaopianih delavcev, delav- Demokratske zmage pri občinskih volitvah Chicago, 7. apr. — Včeraj so bile običajne j>omladanske občinske volitve v Člkfšklh predmestjih in v mnogin občinah po državi In sosednjih državah. Ko likor je soditi po prvih poročilih, so v veliki večini občin zmagali demokratje. V Michiganu, posebno v Detroitu, kjer so volitve izzvale splošno pozornost, so demokratje odnesli veliko večino zmag, porasli pa so tudi republikanski glasovi. Kanadska provinca prepovedala otroško delo Quebec, Kanada. Zbornica province Quebec je sprejela zakon, ki prepoveduje upoelitev otrok pod 16 letom starosti v Industrijah in pri težkih in nevarnih delih do 18. leta starosti. Ta je prva provinca v Kanadi, ki je prepovedala otroško delo. Organizacije tovarnarjev in reakcija na splošno so vodile opozicijo proti zakonu glede odprave otroškega dela, dočim so ga delavske unije nori tli rale. New York. — (FP) — Mnogi, ki opazujejo oboroževalno tekmo, so prepričani, da se pripravlja nova svetovna yojna. Potrebna je le Iskra, da zaneti požar, kl bo objel ves svet. Napetost sličl oni, ki je prevladovala pred Is-bruhom svetovne vojne I. 1914. Takrat je bilo le nekaj ljudi, ki so napovedovali svetovno vojno, toda danes vedo milijoni, kaj pripravlja. Vojna na Balkanu in konflikti med velesilami, ki so nastali zaradi razdelitve afriškega kon tinenta in Kitajske, ao bili predi gra prve avetovne vojne. Roparji se namreč vselej prepirajo, kadar pride vprašanje razdelitve plena na površje. I Borba med fašističnimi in demokratičnimi državami je že dosegla kritično stopnjo v zvaai s civilno vojno v Španiji. Italija ln Nemčija odprto podpirata španske upornike kljub dogovoru, kl sta ga podpisali s Francijo, Anglijo ln drugimi državami, da bosta nevtralni. Dlplomatje vseh držav sicer kričijo, da hočejo mir, v isti sapi pa zahtevajo milijarde za oboroževanje. Francija, Poljska, Holandska, Belgija ln Švica utrjujejo svoje meje, dočim Muesolinl vpija, da ja njegova armada tako močna» da se ne boji nobenega sovražnika. Vojna 1. 1914 je zalotila večji del človeštva v spanju. NI moglo verjeti, da se bodo milijoni pobijali med seboj, da bodo uničevali polja, železniške mostove in požiga)! mesta ln vasi. Kljub temu se Je masno klanje In uničevanje nadaljevalo, dokler se ni ljudstvo v Rusiji, Nemčiji In Avstriji uprlo in strmoglavilo svoje vladarje. Da nova svetovna vojna pri haja, kažejo znamenja. Casopi si 6**ftatrpani s poročili o mili tarističnih pripravah. Kdaj »*> vojna izbruhnila, je vpralanje časa. Vladajoči razred hoče atva rl, katere edino vojna lahko pri-neae, čeprav hinavako savlja o-čl, ko govori o potrebi miru. KAJ STORI SOM- iEZ WAGNERJE-VM ZAKONOM? Ameriška konusija I zasliši Trockija Madrid. 7. apr, — Velika jata vladnih letal je včeraj napadU fašistično armado, ki se je sad nji teden zagnala od Burgosa proti priatanilčnemu meatu Bil bau na ae vernemu obrežju Spa nije. Bllbao je v avtonomni provinci Baaki, kl je, kakor Katalo-nlja, zvesta vladi španske ljudske fronte ln to mesto je bilo doslej izključno v obrambi ba-skiških čet. Fašisti so v tej svoji ofenzivi, katero vodi «n^nl fašistični general Mola s karllsti (monarhlstl) it province Na-varre, zavsell več poatojank In včeraj ao bili le lest milj od Du-ranga, kl se nahaja 16 milj južno od Bilbaja. Močna letalska flota ljudske armade js ustavila to ofenzivo, naredila veliko kon-fuzljo med napadalci ln pomogla Baskičanom, da so reokuplrall nekaj Izgubljsnegs teritorija. Med ujetniki, ki so včeraj padli Baskičanom v roke, so tudi trije nemški oficirji. Na fronti v provinci Guadala j ari so v tsku le lokslns praake, vladni letalci pa dnevno bombardirajo strateglčne točke v Slgu-enzl In drugih mestih na obeh strsneh aragonske ceste. Ljud ska armada na fronti v provln ct Cordobl je včeraj okupirala nadaljnji dva mesti Blasques In Esparra guarro na robu premogovnega okrožja Penarroys. Poražena fašistična armada, 16,-000 Italijanov in Nemcev, ja še vedno obkoljena v hribih asvar-no nad msstom Cordobo. Ns madridski fronti se vrle dnevni zračni napadi na glavna fallstič-ne postojanke, medtem ko so fašistični letalski napadi na Madrid prenehali. Velike zmage španske ljudske armade v zadnjih treh tednih ao privabile velika Števila novih rtfkrutov v armado ljudske brambe. V vsakem mestu ss vr-še vojaška vežbanja In sveže čs-te miličnikov odhajajo dnevno na bojišča. Rim, 7. apr. — Italijanski fašistični tisk nadslje dolžl Francijo, da zahrbtno zalaga špansko vlado z letali in strelivom. Rimska La Tribuna danes zahteva preiskavo po londonskem odboru. IodhranJenlh «V luai oeioaajai- dja časopisni n oeiavc^v, take sUvke, ker'ske unije In Jumm B. Conant, *'» - *• 'traau I predsednik universa Harvard. ftHka kale razde).-« p~W*)e v Barreloel. ki je bilo tarča »h-H faSfctlčnik letalcev. . -- » Delna prohibicija predlagana v Mehiki Mexico City, 7. apr. — Pred aednlk Cs rde nas je včeraj pred loS.il načrt, na P"dlagl katerega bi bilo tri dni v tadnu — ob pet Klična revščina prevladuje v drugih Indijskih provincah. gg^PMMHnSHMSSSM kih, sobotah In nedeljah — pre povedano prodajanje opojnih pijač v vseh krejih, v katerih pre v lad u Je Indijansko prebivalstvo. Vlada M rada s U» naredbo sa tria pijančevanje nwd I udi jam I Waahlngton. — (FP) — AH bo vrhovno sodišče vzdržalo tu-1 VVugnerjev delavski sakon akor je zadnja dni vzdržalo le-eznilki delavski zakon, Frazler-iemkejev farmski sskon In washingtonski sakon glede minimalne plača za delavke? Nenadna "spreobrnitev" vrhovnega sodišču, ki ae zrcali v odlokih prej omenjenih aakonov, e selo visoko pognala domnevo, da se bo tudi s Wagnsrjevim delavskim sakonom sllčno zgodilo, Vsaj upanje je močno naraslo v Urokih javnih krogih, da se bo to zgodilo. Znamenja pa so tu, da js to upanja varljivo. V boljs poučs-nih krogih v Wsshlngtonu mislijo drugače. Pričakujejo, da se bo i VVagnerJevim delavskim sakonom «godilo povsem nekaj drugsga kakor i omenjenimi postavami. Nekateri pravijo, da je sodllčs s Umi tremi potrjsvalnl-ml odloki napravilo la tsrsn, da parallilra In sploh v naprsj ubije proUstnl val, ko bo sadavllo VVugnerjev delavski sakon. To domnevo opirajo na akcijo so-dllča, s katero Je ponovno'odložilo odlok o Um «akonu. ■ _ Wa*nerJav sakon ssv glavnih potezah Umeljlto loči od telet-nllkega delavaksga zakona. Ako a sodišče slednjega soglasno podprlo, le ni noben dokas, da k> tudi prvega, ali pa da Js sodllčs zadnje čsse pričelo drugs-s motriti smerllko politično-ekonomsko sceno. Sodnik fttone prsvi v svojem odloku, ksUremu so ss prldru-III vsi ostali sodniki, da js vrhovno sodišče že pred 16 leti potrdilo argument, da spadajo tudi delavci v železniških delavnicah v meddržavno trgovino, nad ka» Uro Ima tudi kongres neoporo-čeno. kontrolo. Družba, kl Ja skulala razveljaviti zakon, j« namreč argumentirala, da ti de-avcl ne apsdajo v msddrlavno trgovino, msrvsč ao pod Jurls-dlkcijo posameznih držav, Glede kompanijskih unij, katere prejKiveduJe U zakon, pravi vrhovno sodllčs, ds njih prs-jKived ne pomeni nobsnegs ns-silja (coerclon), Hoditču se sdi, ds Je nssprotno rasnlcs. "Kjer Je (Mlstrsiijsna obstrukcljs kompanijskih unij. Je pogsjsnjs med delsvci in delodajslci pri konfs-renčnl mizi velik pripomoček za Industrijski mlr.H Sodllčs tudi pravi, da po zakonu ni nobena železnica prisiljena podplsstl pogodbe s unijami, Na drugi strani sajsms Wag-nerjev delavski zakon povsem drugačen teritorij, namreč industrije in trgovino na splošno. Vrhovno sodišče Je v preteklosti sUio ns sUUtču, da ustava ne daje kongresu nobene moči za isvajanje kontrole nad splošnimi Industrijami In trgovino. J^aako kongresno akcijo na tem |m»IJii j«- proglasilo *s "vm*šave-Vanje v pravice posameznih držav" in ti»rej za nelegalno. To-varnitke In rudnilke industrije ter trgovina na splošno (lokalna) ne s|mmU v meddržavno trgovino In torej nima kongres nobene besede nad njo. Ako bi vrhovno sodllčs hoU-vzdržati Wagnerjev delavski zakon, bi moralo v prvi vrati vrači skozi okno U globoko ukoreninjen nazor in vso legallstlč-m navlako, na kateri js zgrajene teoretična razlika med držav-no In meddržavno trgovino. Kdor misli, da lai sedanje vrhovno so-<1*1 je aa I. strsai.) . „ NN PROSVETA THE EWI.inBTKNMBWT «LAMM» tU LASTNIMA IIAVIMU NANONN« PODTONNI «DNOfi .......tk. "iSü' |TN u^''Ju^UMZTJ*! tal. •• CkMM* rM « Ma MM M pal M*¿ „ r.t-. U» U«H«i N N ««v r««r. CWMS» M« mm M» M«. HM M a» i» ___ _____(trtiM. MA) M '»mM* »MIUMMM I» » pHIMU »oStata*. _ — j J inWif ral« IMIMU« m FKOHVBTA m T-M It. LmmmdmU in, C NMUI Of TB« Glasovi D.U.» » «AWi-i«. u prtmuT U. IM7>. m^mm m wlm »«Mai, «m» m • mm sata« lHiM M »ra»«.<—M •• m« U- - Frank Saltier Frank Sakser, ki je zadnji teden umri v stari domovini, je bil osebnost, ki je bila desetletja v ospredju naše ameriško-slovenske jsvnosti, ne toliko kot oseba, marveč kot lastnik in vodja institucij, ki so oblikovale velik del našega javnega mnenja In političnega ter kulturnega življenja. Trije slovenski naseljenci so bili, ki so vodili oziroma močno vplivali na razvoj treh različnih taborov naše ameriške napredne fronte. To so bili Frank Sakser, Martin Konda in Jote Za-vrtnik. Ideološka razlika med to trojico se Je močno stopnjevsla. Prvi Je bil konservativni ali narodni liberalec, drugi Je bil svobodnomiselni liberalec in tretji je bil socialist, najrsdikalnej-ši od obeh. Na površje so prišli po vrsti, kakor jih tu imenujemo, v razdobju dvanajst let ob zatonu devetnajstega In začetku dvajsetega stoletja. Sakser, ki je prišel prvi, je zdaj odšel v grob zadnji. Pred Sakserjem je bilo vse klerikalno, iz-vzemši tu ps Um kskšne lokslne iskre. Društva so bils pod kontrolo župnikov in edini list, ki je izhajsl v Minnesoti, je bil katoliški A me rlksnskt Slovenec. Sskser je ustanovil drugi liat. Glas Nsrods, ki Je bil tskoj od začetks nasprotje Amer. Slovencu. Sakserjevega lista so se takoj oklenili vsi oni f»rlM«lJencI. ki niso bili zadovoljni s katoliškim listom; med temi so bili tudi prvi aocislisti kolikor jih je že bilo v Ameriki. V tem (»žiru je treba dsti Sakserju kredit. Sakser je bil v onih letih veliko bolj radikalen ko kasneje in dal je svoj list na razpolago tudi socialistom; celo sam je včaai zapisal kakšno simpatično besedo o socializmu. Razumeti Je pa treba, da je bil Sakser katoliško veren. Bil je one vrste starokrajski liberalec, ki je menil, da vera je aH right. le duhovniki so večinoms slabi in zato so bili liberalci poklicani, da "slabe duhovnike poboljšajo". To je njegov Glas Naroda tudi delal, ali naši župniki se niso dsll "poboljšati" in bil Je boj. Medtem si Je pa Sakser dobro opomogel in čim bolj so njegove podjetja bogiitels. tem bolj je on postsjsl konservativen in se umikal iz boja. In ko je Sakser popustil, Je stopil v ospredje Konda. Martin Konda, di ma od Seftilča v Beli Krajini, je prišel v Amciko nekako V tltffli času ko Sakser, a se je dolgo let brat 11 z župniki In relieliral Je šele potem, ko ga Je Peter Jeram dobro ožel « svojo Rajsko dolino. Konda je šel globočje od Sakserju. Dočim je bila Sak aerjeva formul«^ vera Je sama na sebi dobra, mora pa biti privatna zadeva posameznika, In je na podlagi te formule ustanovil JSKJ proti K8KJ— je Konda oklical načelo: svobodna misel naj nadomesti vero, pa je ustanovil svoj list Glas 8vobode In «Ive leti ka*neje novo jednoto —SNPJ. Konda. ki je |»otcgnil ra seboj socialiste In svobodnomislece, Je prišel v konflikt s Kakser-jem prav tako kaknr s klerikalci. Takrat je Sakserjev list sklenil mir s katoličani in udaril po zagovornikih svol»odne misli ir} socializma. Jože Zavrtnik, ki se je pojavil kmalu za Kondo in nekaj času Modelnval z njim, ¿e pa spoznal, da sama svoImmIiis mlnel ne zadostuje in iz njegovega konfllkts s Kondino frakcijo se je porodil Proletarec in kasneje Jugoslovanska socialistična zveza. Jote ni osnoval nove jednote, marveč politično organizacijO. _ Te osebnosti je treba imenovati zato. ker je nemogo««' omeniti udejstvovanje kateregakoli teh pionirjev med ameriikimi Slovenci, ne dl^ bi omenil vseh. Javno življenje vseh treh Je bilo povezano med seboj, Clm sta ae pojavila Konda in Zavrtnik, Je Sakser znključil s svojo radikalnostjo polofil je puško v kot In nato se Je brigsl le za svoj buslnees, dočim so njegovi uredniki nadalje\sll s smerjo "nsrodnega liberalizma". Sakserju je treba priznati, da je kot liberalni pionir preoral ledino In do neke meje je pripravil teren za radikalnejši element, svotsidno-miselni In aocislistični. In za Skivensko narod-ho Jednoto ter JSZ. Na it jednote Sakser ni imel rad In ne vemo, če je kdaj imel dobro besedo sanjo —- vemo pa. da je njegov list imel dosti slabih v onih kritičnih prvih letih SNPJ. Zdaj. ko je tudi on mrtev, je pravilno, da pošteno In objektivno oeenimo njegovo delo kolikor se to delo odnaša na razvoj naših organizacij v Ameriki. Zasluge, ki jih ima Sakser za našo aplošnost s našega gledišča, smo omenili In to je vsekakor tudi znano starim priseljencem, ki so stalni čltateljl Prosvete. Z obtoka v GMeagn In Mtfwao keeja ■Lbrotn. III. — Seai*lr>. ko je bil moj dopis priobčen v Proaveti, toda se te spet oglašam. Zdaj lom nekoliko o|.!aal moje potovanje oziroma obisk v Chi-cagu in Milwaukeeju. Na veliko sredo sem prejel orzojav iz Mihvsukeeja od mojega sina Leona, da je njegov dve leti in pol stari sinček umrl. Mojs žena oziroma stara msti je hotela ksr po sraku v Milwaukee. Ker pa moj zrakoplov še ni dograjen, me vpraša, kaj je z našo Hzo. Seveda, liza bi še šla, toda kaj pa ja«, ki imam že šest polomljenih križev na grbi? Li-rlko sem hitro malo nakrmil in v kratkem je bilo vse pripravljeno. Proti večeru sva se podala proti Chicagu. Vožnja je bila kluba, ker je vse padalo z neba—dež, sneg in *ed. Ako bi z llzo, ki je približno moje starosti, ne bfla toliko nsvsjens in bi namesto nje ns primer imel mlado, bi nsju bila gotovo pustila v kakem grabnu. Torej stara je še najboljša za starega. V Chicago amo srečno dospeli do našega drugega sina, drugi dan pa sin In njegova soproga naprej z nama v Milwaukee. Ko smo dospeli tjs, smo našli sinčka oziroma vnuka v Ermenče-vem zavodu v cvetlicah in vencih. Ko ga gledamo, smo imeli vsi solze v očeh. Vnuk je bil v društvu V slogi je moč št. 13. V imenu nsšega sina in njegove soproge se lepo zahvaliva Članom omenjenega društva, ki so gs obiskali v lepem številu v pogrebnem zavodu in potem spremili ns pokopslišče. Posebno pa lepa hvala predsedniku omenjenega društva, ker je vae tako lepo uredil. Za pogrebce so bili štirje po deset let stari člani, ki so se obnašali ka|cor stari možje. Človeka je kar pretreslo, ko jih je gledsl. Dalje lepa hvala Franku Ermencu, ki je pogreb opravil v tako lepem redu, da bolje sploh nI mogel. Pri angleških inšuran-cih se kaj takega ne zgodi. Tu kaj imamo zopet dober vzgled, kaj ao slovenske podporne organizacije. Torej bratje in sestre, kateri še nimate svojih otrok zavarovanih pri naših društvih, vpišite jih takoj. 8tane le malo denarja in ae ne boste nikdar kesali. bo mogate moral pdftrreči težk operaciji. Upamo, da se to ne zgodi m mu telimo skorajšnjega okrevanja. Ob koncu v aem akupaj iakrena hvala za postrežbo. Upamo, da bo slučaj nanesel, da vam bomo mogli vsaj nekaj povrniti. Domov sva prišla na vtlilri ponde? Ijek. Liso sem zaprl v štalo in ji povedal, da bo morala nekaj časa živeti brez pijače, ker sem— "brok." Mike ia Joaephine Brilti Proslava Prvega maja Milwaukeef Wb,—Klub št. 37 JSZ bo praznoval delavski praznik Prvi maj v soboto večer, dne 1. maja (ne 2. maja) v dvorani SST z zanimivim programom Nastopili bodo naši pevski zbori in izvajale se bodo razne druge točke, glavna točka ps bo govor nsšega priljubljenega boritelja za delavske pravice Joška Ovna iz Chicaga. Govoril bo o pomenu Prvega maja, ki je mednarodni praznik zavednega delavstva vsega sveta. Kot izkušen govornik nam bo nudil obilo duševnega užitka. Kdorkoli ga je slišal, gs želi ponovno slišati, kdor ps ga še ni slišal, naj izrabi to priliko, da ga sliši. Vstopnina k tej prireditvi 25c. Prvi maj si je delavstvo po-, stavilo za svoj mednarodni praznik, ker je simbol prebujenja, vstajenja narave in delavake zavesti. Dolžnost vsakega slovenskega delavca v Milwaukeeju in okolici je, da se te proslave udeleži. Posebno se apelira na razne organizacije in posamezna društva ter članstvo, da val skupaj pokaže te avojo zavednost i tem, da se udeležite naša p/osla ve v velikem številu. Pred očmi naj nam bo trpljenje španskega delavstva, katerega kri teče potokih v boju za svobodo in pravico. Oni bodo praznovali letošnji Prvi maj na grobovih svojih dragih, katere so raztrgale kle-rofašistične granate. To si pred-očimo in spoznali bomo kako je nam delavcem potrebna politič na organizacija! Bratje in sestre, udeležimo se te prvomajske proslave vsi! Nudila nam bo obilo duševne hra-in razvedrila. Pokažimo na Savno sodišče r T*p*I, ker niki vlilili mgdvor, J overear, id je oddal'od-' glas, nima"prftvice 0aaa-vanja. 5) Voanlki a+tt* marajo vsako leto dobiti dovoljenje, ki stane 50c, dokazati pa morajo sposobnost v vošenju. I Namesto Landona, ki ste ga pomagali poslati v "penzijo", ki je "postavil Kansas na mapo" in ki je znal "uravnovesiti proračun", smo dobili demokrata Hux-mana, ki je pokazal vsaj nekoliko smisla za potrebne socialne reforme. Namesto prodajnega davka, ki bo pokrival vse te nove izdatke, je priporočal davek na olje, plin in razne druge stvari, ki bi ga plačevali tisti, ki ga bi lahko. Toda legislatura je breme naložila ljudstvu v splošnem, za kar imajo enake zasluge republikanski in demokratski poslanci. V soboto večer 10. aprila praznuje svojo 10 letnico angleško poslujoče društvo "Sunflower" št. 009 SNPJ v Armi. Proslava se vrši v Frontenacu. Pripravljalo lep program, ki bo gotovo u-gajal tudi starejšim članom. Člani okoliških društev, pokažite svoje zanimanje za priredbo in delovanje tega društva, kot ste prejšnja leta, in pridite v Fron-tenac omenjeni večer. Začetek programa je ob 7. zvečer, po programu za ples bo igrala izvrstna češka godba z radijske postaje Abilene, Kansas. V soboto popoldne 1. maja se pa bo "tresel" Breezy Hill, ko se vrši tam 80 letnica kansaške federacije SNPJ, 80 letnica društva št. 66 SNPJ in proelava delavskega praznika Prvega maja. Glavni govornik bo tajnik SNPJ br. F. A. Vider iz Chicaga. Naš stari pevovodja Sotovšek zopet vežba svoje pevce, ki nastopijo v soboto 10. aprila na priredbi "Sunflower" in v soboto 1. maja v Breezy Hillu. Udeležite se teh priredb in pridite poelušat lepo slovensko pesem, ker Imate malokdaj podobno priliko. Anton Sular. __ fepfej garantira, da > feo zbor podal program, da H v resnici imeli pravi užitek in boste, pO fTsvici povedalo,* njim zadMCJni. Napredni rojaki v Clevelandu In'dkolici, rezervirajte si nedeljo 2. maja in pridite na koncert in proslavo mednarodnega delavskega praznika! Demonstrirajte s svojo navzočnostjo solidarnost svetovnega proletaria-ta proti krivicam kapitalizma» sa enotno delavsko stranko, za industriado unijo, za 6 urni' delovni k in pet dni v tednu, proti vojni in smrt svetovnemu fašizmu! Živel Prvi maj! Louia Zftrfco. Pasja logika ne Seznsnill smo se tudi s pogreb-nikom Ermencem in njegovo soprogo, ki sta nas povsbila, naj Jih obiščemo na njihovem domu predno zapustimo Milwaukee. To smo tudi storili. Slučaj pa je nanesel, da je imel tisti dan velik pogreb In ni imel dosti časa muditi se z nami. Vseeno nam je vae razkazal v novem zavodu, kjer ima v resnici vse v najboljšem redu. Po |M>grebu amo obiskali naše prijatelje. V West Allisu smo obiskali družino moje sestrične Mary Krevl, a katero se že nisva videla 37 let, v Milwaukeeju l»a Povšetove, Joe M amove, Tu rka jeve in Debalakove. Anton Grashitz in njegova soproga sta nas povabila, naj pridemo na veliko soboto k njim na večerjo, kar smo tudi storili. Ko pridemo tja, je bila miza obložena z raznimi jedili kakor na veliki svatbi. Tony ima trgovino z mesom In groeerijo. Mislil sem si, ker ima toliko, da še drugim vozi, naj pa še nam nekaj odmeri. Kmalu nato je zaprl prodajalno ter se nam prid rušil s sodčkom piva. V resnici je bilo ko na svatbi. Njegov 13-letni sin in 12-letna hčerka ata vzela vsak svoj Inštrument in nam igrala lepe komade. Zmtraj bi ju poslušal — zdi ae mi. da ju še slišim. Pogovarjali in zabavali smo se posno v noč. toda prišel je čaa. ko se je bilo treba posloviti od vesele družbe. Tonetu želim veliko dela in uspehs v trgovini. Drugo jutro, na velik«» nedeljo smo se odpravili proti lllinoisu. Na poti smo se ustavili v Chicago. kjer smo obtsksli ožje prijatelje. in sle er družine Martina Abrama, Antona Abrama In Joe Abrama. Vsi ao nam lepo postregli, posebno pa Joe In njegova soproga, kjer je bfla miza sopet <»htflA#na kakor na svatbi. Prišel pa je čas ločitve. Joe Ab-ram mi je poteftll, da bo moral drugI dan v bolnišnico, kjer se dan 1. maja, da upoštevamo veliko delo, ki ga pomaga vršit' klub št. 37 JSZ v naši naselbini! Joe Vidmar, JJ34. Iz Kansasa Arma, Kana. — Četudi ni dosti slišati od nas, smo vendar š$ "vsi živi in zdravi." To nam lahko potrdi naša pogrebna zadruga, ki ni imela že štiri mesece nikakega posla. Ker smo kolikor toliko tudi ml "civilizirani", imamo tudi avojo postavodajo, ki nam pove kaj smemo in kaj ne smemo, če hočemo sami sebi dobro. Omenil bom glavne stvari, ki nsm jih je zadnjih par mesecev skuhsla državna legislatura v Topekl. Torej: 1. Nedolžna pijača, pivo "tri-dva" odstotka, je končno dovoljeno. Ampak tudi za to je bila huda rabuka s fanatičnimi su-hači, ki so se celo temu upirali. Prvič po 57 letih je postavno dovoljene pijača v Kanaasu, ki vae-buje sploh kak odstotek alkohola. Toda tudi pri tem imajo po dešeli občinski odbori "veto ]»ower" v svojih občinah, da lahko preprečijo do\(djenje za od-pretje točilnice vsaki (»sebi. To je bita koncesijs suhsčem. Tako bo tudi to pivo v marsikaterem kraju prepovedano. (Bodo pač še naprej na akrivnem kuhali kaj močnejšega.) 2. Sprejet je nakupovalni davek za dva odstotka. Dohodki se porabijo za izvajanje sledečih novo sprejetih postav: 1) Za pokojnino starim ljudem. ki nimajo sredstev za preživljanje. 2) Za bresposelnostno zavarovanje. Oba zakona sta v soglasju s federalno postavo, ki prispeva polovico vsote za take porfpo- 3) Podpora revnim šolskim okrajem, kjer je veliko otrok in malo možnosti obdavčenja» kot vi so na primer naši rudaraki o-kraji. 4) Glasovali so za sprejetje amendments k federalni astavi za odpravo otroškega dela v industrijah. O veljavnoeti gtaao- Pomladanaki koncert soc. Zarje in proalava Prvega maja Ckvelend, Ohio. — Kakor že zadnjih dvajset let, tako bo tudi letos priredil soc. pevski zbor Zarja svoj pomladanski koncert To pot bo pomladanski koncert v zvezi s proslavo Prvega maja mednarodnega delavskega praznika. Prvi maj letos pade na soboto, v nedeljo 2. maja se bo pa vršil koncert in prvomajska slavnost za slovenske zavedne delavce in delavke v Clevelandu In okoliških naselbinah v SND na St. Clalr ave. Pričetek kon Ttčeftnega in slavnostnegs programa ob 3. popoldne, zvečer bo ples v avditoriju. Za ples bo I-gral starim in mladim priljubljeni Barblčev orkester. Vstopnice, ki stanejo 4©c, dobite pr pevcih In pevkah Zarje In Članih soc. klubov. Iskreno se priporoča vsej nspredni javnosti v Clevelandu in okolici, da sežete po vstopnicah in napolnite obeežn avditorij SND do zadnjega pro-stora. Slovenski delavci smo ponovno In ponovno pokazali, da smo za napredek delavskegs razreda In revolucionarnih misli, ne sa» mo z jezikom, pač ps tudi v dajanju. Tekoča akcija v pomoč španskim delavcem je na j nove j šl dokaz. Slovenski odbori so do» zdaj že Zbrali blizu pet tisoč dolarjev. Koliko smo prispevali potom drugih odborov, ns shodih in sestankih, nimamo statistike. Reaiccijs je hujsksls In lagala ns vse pretege napram nam. čimbolj je reakcija kričala, hoj-skala in lagala, hitrejše so pri hajali prispevki. Zadnje čase se Je reakcije nekoliko streznila fašistične pijanosti in prišla do ključka. ds s lažjo in hujska-nJem delajo agitacijo v prid naši akciji. In so prenehali — do prihodnje pijanoeti. Skoda, kaj ne? Vsako živo bitje se mladi, posebno pa še majnlka. ki je najbolj mesec v letu. V maju narava oti-in da ftivim bitjem najlepša kar ima v sebi. Za soc. Zarjo bo letošnji koncert In proslava Prvega maja tudi nekaj hnredh — kakor v naravi mesec maj. Zarja je zadnje čane dobila lepo •t*vlk> novih dobrih pevcev. Ob- Bobnanje v CševeUMfa Biwabik, Mino. — Vreme imamo dokaj ugodno, preteklo zimo pa nam ja nametalo toliko snega, da takega niti stari naseljenci ne pomnijo. Dragih novic pri nss ni. V Prosveti vidim, da se naši srboriti katoliki še vedno zaletavajo v naše napredne liste in napredno gibanje. Mttan Medve-šek je zadnjič pisal, kako so v Clevelandu skupaj zbobnaii par sto ljudi in jamrali nad svojo lenobo, napredni element pa postavljali svojim za zgled. Takoj nato so pa lopnili po brezver-skem Časopisju, kajti ta njihov shod je bil sklican zato, da si povečajo vpliv svojega časopisja. Priznali so delavnost napred-njakov zato, da bodo pospešili • svoje mračnjaško delo. Vedno napadajo našo veliko SNPJ in njeno glasilo Proeveto. To so de-ali že od vsega začetka, kljub temu pa je naša jednota rasla in prerasla vse ostale in njen dnevnik Prosveta uživa najboljši u-gled med našim ljudstvom v A-meriki. Našim nasprotnikom in bob-načem svetujem, da se naročijo na dnevnik Prosveto in ga priporočajo tudi svojim faranom, da se bodo oboji iz njega kaj naučili. Njihova roba je «e tako stara in preperela, da že zdavnaj več ne drži niti pri najbolj vernih. Časi se spreminjajo In ljudje spoznavajo. Bobneči so jamrali nad svojim neuspehom. Nič ne pomaga, ne spoved ne razna strašila o peklu in večnem trpljenju ter škripanju z zobmi. To je popolnoma Iz mode, ljudje več ne verjamejo v take bedaste strahove, zato bodo morali udariti po kakšni drugi zavajalni struni, ki pa bo tudi počila, ako jo bodo preveč napenjali. Pri njihovi katoliški jednoti zahtevajo spoved in drugo tako srednjeveško ropotijo, kar vleče le pri nekaterih, čim pa spoznajo taka strašila in prazne obljube o posmrtnem plačilu, se hitro o-tresejo vsega skupaj in stopijo svobodno na plan ter se pridružijo naprednim skupinam. S strahom in silo se ne pride daleč. To je držalo nekoč, ne drži pa več sedaj. To si naj zapomnijo naši pri nasprotnem taboru! Frank Karish, 211. Ii po- Maasolini—čel j ust Adria, FaŠIJa.—Elvira Viovannardi kU porodila trojčke, je zadnji teden porodili trojčke. Oie dvojnih trojčkov je fa§j. Jak, ki je še vedno v Abesiniji.. .1 (Dvojni trojčki niso Mus8olinijeVal Benito, ki ga je sama čeljust, ima niii r «inje kakor žene svojih vojakov!) Obletnica SDD Clevehmd, O.—V nedeljo, dne 11. aprila, bo naša Slovenska delavska dvorana prasnovala svojo devet lat nico s programom in plesno veselico. Poalopia SDD je ns Prince sve. in 109. cesti. Program se prične ob 8. popoldne. Nastopilo bo več govornikov, pevski zbor "Cvet" bo zapel par lepih pesmi, sodeluje pa tudi mladinski pevski zbor "Kanarčki". SNšali boste tudi dvoepeve In eamospeve ter več dragih točk, uprizorjena pa bo tudi eno-dejanska komedija. Za ples po programu bo igrala domete godba. Ulj ud no se vabi vse občinstvo, posebno pa delničarji, da s« gotovo udeležijo tega alavja. Naša dvorana ima dobro vodstvo, zato mu moramo dati vso našo podporo, da bo SDD napredovala. Udeležimo se nedeljske prireditve in pokažimo, da smo pripravljeni podpirati skupno delo, vodstvo pa bo imelo več veaelja sa nadaljnje delo. Pokalimo vsi skupaj, da smo sa napredek na-*ta podjetja, kajti le v akup-' Ja In vzajemnosti k t Na svidenje v nedeljo popoldne na 9 letnici SDD! Anten Ira z dvema *t| Zadnjič so fantje zborovali in uklji so Lewisove industrijske in Greenov« ne" unije ali right. To me je spomnilo na teto KlepeStro v| rem kraju. Teta Klepeštra je bila stanj ki se ni hotela zameriti nikomur, tudi L ne./ Nekega dne je teta Klepeštra rekli mu nečaku: "Jožič, prižgi dve svefl in, na m**o, drugo pa pod mizo".—"Zakaj čo aa mizo m drago pod mizo, tetar ¡2 šal Jožič.—"Tiata na mizi je za sv. pj nam bo nebesa odprl, tista pod mizo p«; na sodišče In ustavi prisilno prodajo posestva sa tri leta. če na to pristane tudi upnik, ki je obvesan pogajati se s dolžnikom za znižanje obveznosti. Scdiščo je dognalo, da sakon ne odjema upniku nobenih pravic in ga je vsled tega vzdržalo. Sodobna poroka "Kurjevič, čestitam til Hči se ti poroči, kajneda?" "Da, pojutrišnjem." "Smenta? V nedeljo?" "Kajpak, Zakaj si ne bi otroka privoščila šenitovanjskega potovanja s izletniškim vosnim listkom!" Agi tirajte sa Proa velo I 7 «S| JUGOSLAVIJE Ural vlak «b Bromen la Kuropa v Hr«miBeHiav«n aalasill udobno potovanj» d« U UBIJ AN K AU potujt« ■ priljubljenimi «kapmnltal parnlkl: COLUMBUS. ■ANSA « DEUTSCHLAND HAMBURG w» NEW YORK llktni« ft.l.tnOk* •»••• «4 Ourtmai. SfMMM al Poaiasall vaai boao pr«akrb«tl vis«!« sa «Msk ail pr«ee!!. t«v vašik «vroaaklli «eredalkov. S« pojftaiilla vpnUaJto loktlM«« M««M »II HAMBURG-AMERICAN LINI NORTH GERMAN LLOYD René Maison . '.i, II" '-"tr- • ' v pravi: "Mojo grlo je hvaležno za Luckies" "O bi * k al mm mnogo rasnih iMf* I r Kvropl, no HUknjrm bloku In v J um nI A miri kl t toda UmoH v špH vigorrt, kl s#*m jih /poskusil, trm notri I,nekim najbolj prtmrrnr sa moje grlo. Luckl*» s#» vrBrlim ha M4ulnJih /trt alt krst trt. Ko §+H*J potujem onkraj, nfartam hiti prrtkr-hijen s I Mrk le». Tako lahkr so sa mojr grlo,*' niWHÏ TENORIST MSTRUPOLITUN OPERA COMPANY Needviien pregM Je bil pred kratkim aiorjrn med profestjonalnimi moškimi In fenakami - odvrt-nikl, sdrsvniki, predavatelji, smrnstveNlki Itd. Infned onih, ki se rekli, da kade cigsrete, jih je vet kot 87% «geiofllo, da imajo o*rimo rajll lahko kaj«». M r. Mftlaon odobrava m«»droel le prwdii«>»ll In laUi-tub*, tudi drugI vodilni umetniki radia, odra, filma Is opere. Njihovi glasovi eo njihovo begaalvo. Zalo jih toliko kadi Uekftf». Tudi VI fctfal* lahko nattHo grla od Lueklaa - lahke kaje, proale gotovih reoklk dr a-tf£vrev, odstranjenih c IskljuMm proresom "lt*s Luekies eo prijazne grlu. NAfffMEJŠl TOBAK-•»MfclANA PftlDKLKA* Lahka Kaja "It's Toasted"-Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽRNjU-PROTI KAfajU FlOSVKf* ČETRTEK, 8. F. M. DOSTOJEVSKI J: Bratje Karamazovi Romu v štirih dolih t epilogeos—Poolevenll Vlméimir LtmHk Tisti msh je pristopil k njim prileten, 4e mal-ee plešast gospod v širokem letnem površniku in s sladkimi očeaci. Privzdignil je klobuk in se s medeno seelajočim glasom predsUvil vsem hkratu kot Msksimov. vlsstelin is Tulske gu-bero i je. Neutegoma je usvojil skrb naših potnikov. "Starec Zosima živi v ssmotišču, ¿isto na samem, štiri sto korakov od ssmostans, skozi gozdič, skoti gozdič ..." •To vem tudi Jaz, da je treba iti skozi gozdič,w mu je odgovoril Fjodor Pavlovi*, "le poti ne pomnimo dobro, ker že dolgo nismo bili pri njem." "Evo, skozi tale vrata In naravnost po gozdiču ... kar po gozdiču. Pojdimo. Ce vam je prav ... bi tudi jaz ... Tod, vidite, tod .. ." Stopili so skozi vrata in krenili po gozdu. Vlsstelin Maksimov, mot okoli šestdesetih let, je šel, bolje bi rekli, kar tekel je ob strani in s krčevito, skoro nemogočo radovednoatjo ogledoval vso drutbo. V njegovih očeh je bilo nekaj nesramnega. "Vidite, mi gremo k temu starcu po svojem posebnem poslu," je strogo pripomnil Mlusov, "dobili smo Uko rekoč avdijenco 'pri tej osebi', In zato vaa ne moremo povabiti, da bi naa spremili k njemu, čeprav smo vam hvaleftni, ker ste nam pokazali pot.H "Bil sem pri njem, bil sem ie, bil . . . Un chevalier parfait!" In vlastelin je tlesnil s prsti v zrak. "Kdo j« chevalier?" Je vprašal Mlusov. "Starec, U krasni starec . . . Caat in slava ssmostana. Zosima. To vam je tak starec .. Toda njegovo zmedeno beaedičenje je prekinil menišec v klobuku, ki je dohitel potnike, zelo bled in lsplt človek neviaoke rasti. Fjodor Psvlovič in Miusov sta se ustavila. Meni se je priklonil neobičajno spoštljivo, malone do pasu, ln Izpregovoril: "Oče Iguman, gospoda, vas vso najpokorneje prosi, da bi po svojem posetu v samotišču obedovali pri njem. Obed je ob enih, ne pozneje. Vas tudi," se je obrnil k Maksimovu. 'Temu se brezpogojno odzovem," je vlknll Fjodor Pavlovič, ki se je strašno razveselil vabila, "brezpogojno 1 In da veste, vsi smo dali besedo, da se bomo tu spodobno vedli ... In vi, PJotr Aleksandrovič, ali izvolite z nami?" "Ta bi bila lepa. da ne bi šoli Po kaj sem se neki pripeljal semkaj, če ne zato, da vidim vse tukajšnje običaje? Nerodno ml je samo nekaj—-namreč to ,da sem zdsj v vaši druibl, Fjodor Pavlovič . . ." "Da, Dmitrija FJodoroviča še ni." "Da, in Imenitno bi bilo, če vobče ne bi prišel. Ali mislite, da mi je prijetne vsa ta vaša umazanija in še vi za nameček? Tak na obed pridemo. sporočite očetu igumsnu našo zahvalo," se je obrnil k menlšcu. "Ne, peljati vaa moram prav do starca,' 'je odvrnil menih. "Jas po pojdcm k očetu igumanu, če je tako, naravnost k očetu igumanu pojdsm ta čaa," je zaščebetal vlastelin Makaimov. "Oče iguman ima ob tej uri opravka, a kakor vsm drsgo . . ." je neodločno rekel menih. "Strašno priskuten starec," je glaano pripomnil Miusov, ko Je stekel vlsstelin Msksimov nazaj v samostan. "Von Sohnu je podoben," se je zdajci ogla-ail Fjodor Pavlovič. "Videti je, da ne veste ničesar drugega . . . Kako je podoben von Sohnu? Ali ste sami videli von Sohna?" "Njegovo fotogrsfijo sem videl. Ce ne po črtah obraza, pa vsaj po nečem, kar je teiko povedati. Prava druga izdaj s von 8ohna. spoznam to vselej ie po obrazu.** "A, nemara da; vi ste v tam poznavalec. Samo, veste kaj, Fjodor Pavlovič, pravkar ate sami izvolili omeniti, da smo dali besedo, da se bomo spodobno vedli. Pomnite to. Pravim vam, premagujte se. Ce začnete igrati burkača, ni moj namen, da bi sa dal vreči z vsmi v en koš . . . Vidite, kak človek je to," se je obrnil k menihu, "kar bojim sa Iti z njim k spodobnim ljudem." Na menihovih bledih, brezkrvnih ustnicah se je pokszal droben, molčečen nasmešek, ki ni bil brez neke zvijačnosti, toda odgovoril ni ničesar in jaano, še preveč jaano je bilo videti, da molči zato, ker se zaveda svojaga dostojanstva. Miusov se je še bolj namrgodil. "O, vrag naj jih vsame vse, to ni drugega kakor v stoletjih dodelana vnanjost, v resnici pa je samo šarlatanstvo in nesmisel !" mu je šinilo po glavi. "Evo samotišča, dospeli smo!" je vzkliknil Fjodor Pavlovič. "Ograja In vrata so zaprta." To rekli so jo jol tet vsa prša križati pred svetniki, naslikanimi obakraj vrat in nad njimi. "V tuj aamoatan človek na pride a svojimi Ustnimi pravili," jo pripomnil. 'Tu v samotišču sa sveličuje vsega pet in dvajset starcev, ki gledajo drug drugega In jedo zelja. In nobena ienslu ne pride akosi ta vrata, vidita, to je poaebno znamenito. In to je ree tako. Samo . . . kako aem mogel potem slišati, da atarec sprejema dame?" se jo sdajcl obrnil k menišcu. "Iz preprostega ljudstva so tudi zdsj Ženske tu, tamle, vidita, ob galarf ji leie In čakajo. Za višje damske osebe pa sta tule, tudi na galeriji, a zunaj ograjo, urejeni dve sobici, vidite, prav tale okna, in starec prihaja k njim po notranjem hodniku, kadar je sdrsv, se pravi, takisto ns to stran ograje. Tudi sdaj ga čaka neka gospa, vlastelinka is Harkovske gubernfje, gospa Hohlakova, s svojo bolehno hčerko. Bri-kone je obljubil, da pride k njima, čeprav je zadnje časa tako oslabel, da oe ie ljudstvu komaj pokaže." "Tedaj Ima samotliče skrito Izmuznlco k damam. Ne mislite, sveti oče, da hočem s tem kaj reči, ssmo tako sem dejal. Vesta, v Sveti gori, to sta menda slišali, ne samo da niso dovoljeni poseti žensk, ampak vobče tam ne trpe ne ienak ne kakršnih si bodi bitij ženskega spola: ne kokoši, ne pur, ne teličk ..." "Vrnem se, Fjodor Pavlovič, samega vas pu-«tim tu, ln t moji odsotnosti vas bodo za roke peljali venkaj, to vam prerokujem." "Le s čim sem vam tolikanj na poti, Pjotr Aleksandrovič? Poglejte," je vzkliknil zdajci, stoplvšf za ograjo samotišča, "poglejte, v kaki rožni dolini živel" In res, čeprsv sdaj ni bilo rož, je bilo vendar povsod obilo redkih, prelepih Jesenskih cvetlic, koderkoli Jih Jo bilo le moči nasaditi. Negovala jih je oči vidno voMa roka. Cvetlične grede so bile naprvsljene v. ogradah cerkva ln med grobovi. Hišica, v kateri Je bila otarfeva celica, lesena in enonadatropna, s hodnikom pred vhodom, je bila tudi obsajena s cvetlicami.. "AH je bilo to ie za časa prejšnegs starca Vsrsonofijs? Pravijo, da tisti ni maral lepote, ampak da Jo skakal po koncu ln kar s palico udrihal po ženskem spolu," je pripomnil Fjodor Pavlovič, vzpenjajo se na stopnice pred vhodom. "Starec Varsonofij je bil časih ros da slaboumen videti, a IJsdje pripovedujejo tudi mnogo bedarij. S palico pa ni nikoli nikogar tepel," je odvrnil meniiac. "A zdaj, gospoda, potrplte trenutek, da sporočim vaš prihod." - "Fjodor Psvlovič, poeiednjič vaa opocorim na svoj pogoj. Vodita se lepo, če ne vam poplačam," je v naglici ie enkrat zamrmral Miusov. (Dalj« prihodnji«.) Araošt Adamič: Družinska sreča Zakotna kavarna. Okrog polnoči. Razpoloženje močno eksplozivno. Teika aopurica. Vonj po slabi kavi, cigaretnem dimu in preslanem guljatu. Kakor ten-čica se ovija ljudi. Jeromek Je po enajatih odšel ls gledališča. Neznano hrepenenje ga Je po ulicah noalto mimo nočnih lokalov. Premagalo ga je, da je vstopil. Sredi prostore je samišljeno postal, ae razgledni in jo mahnil apet na ulico. Slednjič ga je v zakotni kavarni priklenil omamen nasmeh izza vibe modrikastega dima. Oetal Je ter naročil pijače in sandvrichov. Zvedel Je. da ji je Ime I.ija. da rada pleše in Uko dalje Jeromek je občudoval njeno sloko lepoto in ae nestrpno preeedal vedno bliže. Skoraj nihče nI opazil, kdaj nU ae Jeromek. blagajnik državnega zavoda ln njena zapeljivoat, prelepa Lija, umaknila radovednim očem in odšla petnajst atop^ nic više Ur si UmkaJ ogledova U aobo Številka pet. SUra Ua- gajničarka je pač videla, toda u-radno, pokroviteljsko. Na gornjem hodniku je pod stropom trepetala zasenčena svetilka Semkaj se je slišala le zamolkla blbavlca is kavsrnice. Kmalu poUm, ko sU Jeromek in Lija vznemirila plamen zasen čene svetilke pod stropom, Je prišla v kavarno Jeromekova ie-na Zsna s svojim bratom Titom. Doatojanatveno, kakor skozi nevredno druščino. sU zabredla v megleno močvaro. Privedel ju Je sled za Jeromkom. Srečala sU bi la njegovega prijatelja, ki ja Titu na skrivaj izdal pristen, kamor se je zajadral Jeromek In kjer se mu lahko pripeti kaj u sodnega, je hudomušno pripom nil. Kaj neki ga je prijelo. Je v skrbeh vprsšsla žena. Uradnik, vsoren zakonski moti ln kar brez pravega vtroka? Sklenila ata. da ga poiščete. Najemnika aobo šUvilka pet nI bilo nikjer pri mizah. Tit Je olajšan pot repi jal Zano, češ, da je napačno sodila. — Na vaak način Je tu. Ce bi bil odšel proti domu. bi ga go Uvo srečala. Je Zana trmasU vztrajala ln naročila kavo. moj prijaUlj tu. Zmenila aU se, da se snidemo tu, zdaj pa ga nikjer ne vidim. Nemara je odšel gor, je pomembno pokazal čez rame na stopnišče in žmrknil s očmi. Saj vendar razumeU. I mena ne maram izdati. SIcer pa še dosti čeden človek, mlad, črn, lovski klobuk z znakom ... — Takooo? Pravite, da je na številki pet? je ponovil Tit. — Kaj sem rekla? MoJa slutnja, je žena zmagoslavno pre-bodla osuplega TfU s žarečim pogledom. Brez truda ga je odvedla na prejšnji sedež. — Tu ga počakava, je rekla in široko sedla za mizico. Tit je stisnil pesti in sklenil, da prisoll zaušnico zakonolomcu. Kar gorel ja od nestrpnosti, pripravljen z vsemi mišicami za naskok. V skrbeh je zdaj pa zdaj ošinl! 2ano, M Je junaško prenar šala usodne minute. Nenavadno mirna je bila. 2e sedmo leto Je v državni službi, tri leU poročena In dva otroka Ima. Nesrečni Jeromek 1 Sem pa tja se celo nasmehne v svojih mislih. Gotovo Is pred-občutja, kako mu bo vrnila sramoto. Titu se je zdel U odlomek življenja nestvaren. Na lepotico je že pozabil v razburjenju. Okoli njega vesoljski, on sam ogorčen nad svakom, poleg sestra svojim čudnim naameškom. žena ni hotela premišljati. Kam ju je privedla stiskal Saj je vse skupaj le dogovorjena I-gra. Da, dogovorjena do vseh podrobnosti. In vse le zaUgadelj, ker so jima znižali prejemke. Ker sU poročena in imate otroke, služkinjo, eno sobo več zaradi otrok, sato laže shajate? Ce bi bila ločena, bi ostalo pri starem. Zgolj zaradi ločitve oe godi te komedija in Tit bo moral pričati! A vendar bi ga rada videla v tisti sobi s tujo žensko. Ali ne bo ostala senca med nji ma? Ko bi bil Tit poznal to storijo, ne bi se zakadil ko rta v Jerom-ka, ki ae je zdajci pojavil na stopnišču v LIjinem spremstvu. Tsko ga je obdelal a trdimi pest-ml ln je komaj doma prišel do aape. Sodišče j« odločilo na podlag Izjav ip prič ločitev zakona. Jeromek nI tajil, ona pa je ostajg neomajna v hladnem preziru, f e PoUm je prišla pomlad ln njo odlok, s katerim je bil Jeromek s grožnjo odpuste is državne službe premeščen v več sto kilometrov oddsljeno mestece 2ana je v globokem obupu za-ihtela. Jeromek, žrtev družinske sreča, se je žalostno nasmehnil ter se vdal v voljo bdijo. P.:— Skupina ameriških zdravnikov, bolničark in vosn&ov ambukuic, ki ja odpotovala t fcpealh parniku Normaadie. Tam bo skrbela sa španska brambovce, U ao bili ranjeni v civUai vojst Kmet posoja dučeju "Ni potrebno poudarjati, da nerad tožim ... Če se količkaj primerno rinemo naprej iz dneva v dan. raje piiem veselo pismo. Kakšne razmere so tu v splošnem, je vam prav gotovo bolj snsno kot nam, mi smo zašiti v vrečo vsakojakih cenzur in amo takorekoč odrezani od ostslega svate, sato malokdaj omenjam raamere kot bi jih morda radi I-mell opisane. Edino, kar nam da- štvo žre, črne arajce se imajo dobro, druga izkoriščevalna svojat se redi kakor treba, mi kmetičl in delavci pa znojimo iz sebe dohodke za vse, da gre po širokem svetu beseda slovesa velike Armade in velikih uspehov fašizma! Celo nam samim govoričijo o blagostanju... o, Bog in Lu-cifer! Ce bi nas vsaj na miru pustili v tej veliki revščini! — 1 Kar sem hotel omeniti, so novi davki, razpisani sorazmerno na vsakega posestnika oziroma kmeta. Nihče ne vpraša: kje boste vzeli? Pridejo in zahtexni$ vilic razmeram, vzlic dejstvom, ki kriče do neba samega ... vzlic naraščajoči draginji in pomanjkanju, vzlic vsemu ... če ni denarja gre zemlja na boben ... ar 11 hiša, bajta, živinčete, karkoli. Strašno postaja, kaj bi raztezal dalje to žalostno pripovedovanje. Bojimo se vsakega novega dne in a strahom se oziramo v bodočnost. Čakamo in upamo, da se zgodi kaj izrednega, pa naj bo to že karkoli. V naši bolestni otopelosti si mislimo, da bomo rinili dokler bomo, potem bo že kod kaj odjeknilo na ta ali oni način ... in če bi nam to prineslo svinčeno smrt in pogin, kaj zato — rešeni bi bili pekja, v katerem naš žgo In nabadajo brez-zvestno in brezobzirno. Puščobna so takale poročila sedaj, ko se vse pripravlja k cvetju, ko žgole ptički po zelenečem drevju in sije solnce s Uko krasoto in mehko toploto, da bi moralo v radosti zaživeti in znova zadobiti nade tudi hromo bitje. Pa ae niti ne zganemo ob vsem tem prenovi jen ju . . . zastrmlje-nl in zaskrbljeni Uvamo z moti-kami na ramah do njiv in vinogradov in mislimo s grenkobo v duši na naše otroke, ki ao bosi, sla^o oblečeni in slabo hranjeni — le slabše vzgojevani. Ali to llednje dvomim, da bi držalo ... revščina je močnejša aila nego propaganda in sejanje sovraštva proti tistemu, ki je malim koncem koncev vendarle edino zatočišče v njih zmedeni mladosti. Preko vseh drugih vplivov se tiho vleče globoko ležeča želja po prostosti, po razgledu preko mej, po kruhu ... in čim manj je kruha, Um globlje seka avojo strugo želja po njem .. ." (Iz pisem od Jadrana.) «GA NI VADRESARJU.. rekli bodo Veli prijatelji, U' prelistovsll kakih 1,000 Hrt* rodnega Adresarjs", ne d« bi Vašega imena pod naalovom Vala lonije. Krivda bo le Vais. Ako pošljete tvoje ime, adrssal lefonsko številko in inséaj mjt vino aH profssije, "Nsrodni A uvrsti to bres kske obvei« strani. Stane Vas to le eden cent a | pian ico, katere nsj pošljete na "M RODNI ADRES AR", 165 FifU Al New York City. a Agi tirajte za ProireW A — Kako le moreš trditi a tako gotovoatjo? se Je čudil Tit Med-, tem ko Je nejevoljno hotel sesti,brw 0(,l<,*a ln n» In«- sagledal lepotico pri oknu. Do- J« brezdanja lakote in pra- £oM oro. dobro, pa počakaj va. Je rekel, vidno zadovoljen s lepo sosedo. fcana je bila nemirna. Komaj Je Ispila kavo, že je bila na nogah. Odločno je Izpulila Tita Is strmenja in ga potegnila sa se-seboj do blagajne. — Ti vprašaj, razumeš? Vprašaj V katem aobo se ja skdl^ : — V sobo? Pa vendar ne misli* resno, je oeupel strmel vanjo ter se v zadregi nasmihal lepotici. — Vprašaj! Tit se Je sresnil: Ns vsak način hočeš, da ti je nesveat. Nikoli U še nI kaj takega prišlo na misel. Predobro posnam Je m trika. Dobro, ne daš mi govoriti, ja pomolčal skoraj užaljen zaradi njene trme. Slednjič ae je vdal1 la vprašal sa aobo. — Želita takoj? — Priamoda. ga Je zavrnilaj Zana. Kdo pa hoče sobo sa naju.' Tit Jo je potegnil k eebl ter ae prijazno nasmehnil k blagajni-čarki. — Najprej bi rad vedel, če je snota državnega žrela voja- VASE DRUŠTVO Koliko Je vredno Vsie društvo, u-stanova, sbor, klub, aH dom? Da-H sasluil, da tudi širša jnvnnat isve sanj potom •'Narodnega Adre-sarja", ki bo «vrstil sapis o kakih 8,000 rasnih organizacij T Ako «ast Vaše organizacije toliko sasluši, pošljite takoj (1) njeno ime, (8) kje la kdaj obdrftaje svoje osje, (8) Imena predsednika, Ujnlka ln blagajnika, in (4) društveno adreso -NARODNEMU ADRESARJU," 150 Plfth Avenue. Ne« York City. o áná Tiska vabila za veselice In shode, vizitnics, knjige, koledarje, leUke Itd. v alovenikem. hrrsl slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku i»' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CU &N.PJ„ DA TISKOVINE NAROfA V SVOJI TISKARNI M Vsa pojasnita daje vodatve Usheras Cone interne, unijeko delo prve »rele Pišite po taforaieri Je no aaeM: S.N.P.J. PRINTERV 2657-59 SO. LAWNDAIJE AVFNtf« Telefon RačkwrII 4904 CHICAGO. II.I- Tam •• na «olU »«• mM» e»l Naročite Mladinski Mat, najboljši menečnik ga