Oreönl&fuo fn uprasnlSteo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
uhaja f pöndeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti wk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 112.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 30. septembra 1910.
Karočnina listu:
Celo leto.............f2	h-
Pol leta...............6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno............... |	K.
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Dogodki v Gradcu,
Dne 27. in 28. t. m. so se vršila v Gradcu pogajanja zaradi delamožnosti deželnega zbora. Ker so nemški listi o toku pogajanj prinesli obširna poročila, seveda tendenciozno zavita, je tudi naša dolžnost, da seznanimo slovensko javnost z zadnjimi dogodki v Gradcu.
V začetku pogajanj dne 27. t. m. je dr. K o-r o š e c .podal v imenu slovenskih poslancev izjavo, koje glavna vsebina je bila približno ta-le:
Slovenska delegacija si ne more misliti mirnega delovanja v deželnem zboru, če se pred vsem ne odstranijo bližnji razlogi, ki so jo prisilili zavzeti se-; danjo pozicijo. Ti razlogi so:
1.	iWastianov šolsko-nadzorovalni predlog, ki izključuje Slovence od višjega šolskega nadzorstva. Izključen mora biti tudi v prihodnje vsak sličenjpred-log.
2.	Predlog, da se priklopi del celjske okoliške občine proti volji njenega zastopa in iz narodno-po-litičnih vzrokov mestni celjski občini.
3.	Sprememba deželnozborskega poslovnika, ki bi omejevala rabo slovenskega jezika jn sploh prosto gibanje minoritet.
Predlogi o teh treh materijah so vsebovali nevarnost za slovensko stvar in (vsled tega je naša delegacija segla po orožju najodločnejšega odpora.
Upali smo, da bodo zastopniki večine v deželnem odboru vsaj v času, ko je deželni zbor miroval, nasproti interesom slovenskega ljudstva T zavzemali stališče, Iki bi nas ne odbijalo. Toda zgodilo se je ravno nasprotno, za kar naj ibo navedenih le nekaj točk.
Zaradi regulaciji e Drave obstoji že od leta 1909 zakon, s katerim je zavezana dežela štajerska, da vzame na račun poljedelskega ministrstva v obrokih odplačljivo posojilo. !A do danes še deželni odbor niti predloga za to ni izdelal, pač pa se je v javnosti stvar slikala tako, kakor da bi bila slovenska obstrukcija kriva, da se stvar zavlačuje.
Akoprav se je najelo, četudi protipostavno, večmilijonsko posojilo in se je s tem denarjem izplačevalo budgetne postavke, vendar deželni odbor ni hotel izplačati niti svote, ki pripada že po 'šestmesečnem budgetnem provizoriju za regeneriranje v i n o g a d o v.
Isto očitanje zadene deželni odbor tudi glede o-mogočenja takozvanih agrarnih z a k o n o v.
Po našem mnenju bi videli, garancije za daljšo dobo mirnega skupnega delovanja, če nam večina zadovoljivo odgovori ha te-le naše propozicije:
1.	Slovencem naj se postavno zajamči primeren vpliv na razvoj slovenskega š o ll s t v a.
2.	Naj se gospodarski interesi Slovenskega Stajerja po že naprej določenem načrtu u-poštevajo z ozirom na število in davčno moč slovenskega ljudstva.
Ako se nam z ozirom na te točke dajo v vsakem oziru zadovoljiva zagotovila, bi mi v njih videli za daljšo dobo možnost za mirno, skupno delo, ker smo uverjeni, da bi se na ta način omejilo polje za prepire med slovenskimi in nemškimi zastopniki.
Viendar pa izjavlja m o, ' daj' smo jv olj ni vsak pozitiven predlog od nasprotne strani, ki bi nam tudi zamogel nuditi slične g aranci-j e za mirno delovanje deželnega! zbora, ' resno vzeti v pretres. (Ne bomo odklonili nobene roke, ki bi nam zagotovila odkritosrčen in trajen mir med obema narodnostima.
Deželni odbornik .Robič je slikal resnost situacije. 'Blizu 20 let je že v deželnem zboru, a nikdar še niso razmere zahtevale tako nujno odločnega, odpora, kakor ravno sedaj. 'Ce se od nemške strani kaže na slabe nasledke obstrukcije, pa se mora vendar tudi opozoriti na dobre nasledke. Odkar ima sedanja večina krmilo v rokah, se je zgubilo v deželnem gospodarstvu ravnotežje in korakali smo od deficita do deficita. Sedaj se je vendar vsa javnost o-pozorila na to gospodarstvo ( in deželni odbor se že zaveda, da je treba hišo drugače opravljati. In to je velika pridobitev obstrukcije, ki bo koristila vsem davkoplačevalcem.
Poslanec dr. B e n k o v i 5 je našteval Še druge vzroke, zakaj je slovenski odpor opravičen in zakaj najde odmev' tudi med vsem slovenskim ljudstvom. Kazal je na zadržanje nemške večine nasproti slovenskim zahtevam po prometnih sredstvih, na zapostavljanje Slovencev pri ustanovitvi meščanskih Šol, na izključevanje slovenskih oseb od deželnih u-radov, na nemško uradovanje s slovenskimi občinami itd., tep je jpotem iz juridičnegaf stališča dokazoval, kako neopravičeno je bilo Linkovo večmilijonsko posojilo, s katerim se je poseglo v pravice deželnega zbora.
Skoro vsi nemški poslanci so se bavili z izvajanji naših zastopnikov. Zadovoljiv je bil odgovor le z ozirom na spremembo opravilnika, o kateri so se stranke izjavile, da ne nameravajo v nobenem oziru nasilstva. Glede drugih točk so se nekateri nemški udeleženci za svojo osebo približali slovenskemu stališču, toda načelniki so ali molčali, ali pa odločno odklanjali’ zahteve naših zastopnikov. Glede garancij ni marala nobena stran-k a nič vedeti, 'a tudi lastnih propozicij di I nobena stavila. (Vsled tega je bila konferenca brez p o z i t i v n e g a f v s p e h a. Da pa še bi se dalo strankam časa. da vendar morebiti pridejo tudi z lastnimi garancijskimi predlogi jim dan, 'odgodi 1 je deželni glavar sejo na drugi dan 28. sept.
Dne; 28. septembra je naznanil načelnik krše.-socialnega kluba poslanec Hagenhofer svoj v zadnji seji deželnega zbora vloženi predlog o spremembi 1 deželnega šolskega sveta i kot i posredovalni predlog. Po tem predlogu bi naj bila tudi deželna odbornika, ki sta voljena iz kmečke kurije, uda deželnega šolskega sveta.
Načelnik »veleposestniškega kluba Prane grof Attems pa je ta predlog kratkoina’o odklonil, :n istotako ga je tudi govornik nemškonacionalne zveze Einspinner označil kot absolutino nesprejemljivega.
Že ko so slišali slovenski zastopniki odklonilno stališče veleposestva, stopili so skupaj ter sestavili izjavo, katero je podal poslanec dr. Korošec v njih imenu:
„Ako bi se stranke večine izrekle za Hagenho-lerjev predlog, ustvarjena bi bila s tem za nas situacija, h kateri bi po posvetovanju s svojim klubom še-le zavzeli stališče. Ker pa so stranke večine predlog brezvestno odklonile, nimamo povoda, <da bi zar pustili svoje včeraj zavzeto stališče.
Nato vstane deželni glavar, označi konferenco kot brezvspešno ter zaključi sejo.
*
<* *
Kakor izvemo iz gotovega vira, bo deželni zbor ali zaključen ali odgođen. Razpuščen se ne bo, ampak še enkrat se bodo začela pogajanja, (za katera lioče najti veleposestvo novo podlago. Včeraj dne 29. septembra je imelo veleposestvo v tem oziru posvetovanje, pri katerem je bil tudi minister Stiirgkh navzoč.
PODLISTEK,
Pozabljena.
(Francoski spisai Charles Toley — prerel St. M.).
(Dal]e.]
In če ji vrata pred nosom zaloputnejo, 'če iz-vošček razjarjen zahteva plačilo za vožnjo, kako bo plačala ona, ki skozi sedem let ni imela suja med prsti? Kako mu naj dopove to nenavadno situacijo? In kam iti? Kaj storiti?
Ona ni hotela več misliti, a mislila je navzlic temu. V mrzlični nevstrpnosti je strmela v novo o-grajo. Ždelo se ji je, da je ta ograja prejela zloben, brezčuten izraz, da bo ostala vekomaj zaprta, da ne bo nikdar več pustila, da se prikaže* (sm, da stopi ona na vrt, da Še enkrat oživi sreča ...
Ojgraja se je na pol odprla in prikazali se je Gaston z mlado, elegantno ženo,! bledo in plavolaso, mrzlo in ponosno.
Za njima se je mal deček, oči prevelike za svoj voščeni obraz, 'radoveden, prav tako kakor nezaupljiv in plašen, skrival deloma v gubah materinega krila, deloma za škrici očetove suknje.
Edina gospa Cantu je opazila, da je bil sin oblečen v črno tako kakor mlada žena in mali deček. Ta posebnost jo je vznemirila.
Gaston jo je povabil, naj izstopi, in trikrat ponovil prošnjo, prej ko je ona, tresoč se po vsem telesu, zagrabila popotni kovčeg in s pokorno naglico sledila njegovi roki.
Snaha jo je pozdravila brez ognja, z ljubeznivostjo, ki ni prestopila določene meje.
Poljubili sta se na ustne.
Babica je iztegnila roke, da bi objela vnuka. Se bolj bled, oči Še večje, se je umaknil. Ko mu je
prožila desnico, ga je popadel strah in se je takoj skril.
—	Ker je občutljiv in nervozen, je preboječ za svojo starost, — se je opravičila mlada žena z nasmehom, ki ni bil ne vesel in ne žalosten. — Ne sme se ga strašiti. Navadil se bo na vas čisto sam in polagoma, da nihče ne bo vedel kedaj.
III.
Ograja se je zopet zaprla in napotili so se skozi vrt k hiši.
Gospa Cantn je korakala počasi in plaho in se ustavila v mučni neodločnosti, ali bi stopila v drevorede, ki niso bili več ravni, temue zaokroženi — ali ne. Velik nemir ji je napolnil dušo in se izražal v lahnem drhtenju rok, tako da jih je rajši skrila pod svoj Šal.
Kakor je korakala dalje, se je množil strah, ko ni našla ničesar več od vsega, kar je bila pričakovala. Zdele so se ji sanje, da je odpotovala tako daleč med tuje ljudi, v kraje, ki jih ni bila videla še nikdar.
Tesnega srca je skašljala“ in vprašala z glasom, nenadoma spremenjenim:
—	Ali ni več zelenih trat, pisanih gred?
—	Ni jih! — je odvrnila mlada žena, / neprestano smejoč se z okroglim, kratkim smehom, ki je odločno in neomajno zatrjeval njen zelo izbrani okus. — Celi svet se je rogal temu stiarodednemu, pustomu vrtu. Spremenili smo ga do dobra v angleški park. To je mnogo mlajše, f mnogo modernejše in tudi veselejše. Nič ne vidim več . . . nič ne slišim več tie.
—	(Ne. Pozobale so nam vsa semena, ki smo jih bili vsejali. Vrtnar je streljal nanje s karabiner-jem. Niso se povrnili več.
Mlada žena je bila uverjena, da je z opravičenjem take vrste dovolj pokazala svojo ljudomilost napram njej in da zavoljo tega lahko zahteva tudi od nje kaj.;
—	Jaz bi vas prosila, ' da pospešimo r korake. Pol osmih je minilo, zapozneli smo se z večerjo, in če se vam ne ljubi dobro pečenih izrezkov . . .
Čeprav jo je sin mehko potiskal proti domu, je gospa Cantu vendar obstala) pred novo pobeljenim, vse bleščečim pročeljem hiše, ki ni bilo več spoznati, in vskliknila prestrašeno:
—	Oh, moja stara hiša . . . kako je spremenjena! Kje sta bršljan in jasmin?
Porezana in izruvana pred petimi leti, j— je rekla snaha., ustnice ožje in trudoma zmagujoč zdrar žene živce. — Bila sta brezdvomno zelo lepa, a nar polnila sta vse izbe s pajki . . . kaj ne, Gaston? _
—	Kajpa! Tako je mnogo bolje, kakor je zdaj. A stopimo, mati, jaz sem lačen . . .
Vstopili so v obednioo, ki je bila poslikana m
na novo popločena,	...,
Na mizi gospa Cantu ni zagledala' niti prta, niti čaš, niti ordja, niti porcelana ali česa drugega. Ni si upala preočito opazovati vsega okrog. Ali ko je zaman iskala mačko, je bilo njeno hrepenenje večje od strahu, in je zaklicala:
—	In dobra Montonnet?
—	Bija je že stara. Jio je zavrnila snaha, odločena, da takoj odbije vsak ugovor," bodisi* še tako neposreden ali prikrit, — zelo št.ara, in vsled tega nečedna in zahrbtna. Bali smo se, da ne'opraska dečka. Kaj ne, Gaston?
—	Ni bila tako nevarna ta prilizovalka!
—	Hvala lepa za tako „prilizovalko“ — '"'se je zarežal Gaston, ki ga je bil, pogled njegove žene naprosil. naj odgovori mesto nje. — Spravili smo jo s poti.:
—	Na kak način?
—	Na najpriprostejši način, ki si ga mores le misliti: s krogljieo arzenika.
(Dalje prihodnjič.)
Spravne konference v Gradcu.
[Po stenografičnih beležkah].
Predsednik: deželni glavar grof Edmund Attems, navzoči za Slovenski klub: Robič, Koro š e c in d r, Benkovič; za veleposestvo: groi Lamberg, grol F rano Attems in baron K e 11 e r s p e r g; za nemoško-nacionalni Verband: Reitter, Hofmann-Wellen h o!, E i n -'spinner in Wastian; za krščanske socialce: Hagenhofer, Wagner in Scboiswohl; za socialne demokrate: 'Res el.
.Dež. glavar Attems v daljšem govoru pozdravi navzoče.
Reitter prosi Slovence, da naj precizirajo svoje stališče.
Dr, Korošec poda daljšo izjavo, ki jo prinašamo v članku „Dogodki v Gradcu“.
Dr. Link zagovarja gospodarstvo deželnega odbora in najetje posojila v svrbo plačila pogodbenih dolgov dežele. Priznava, da deželni odbor še ni skrbel za izvršitev zakona o regulaciji Drave, da pa se hoče tega dela lotiti in predlog za financiranje regulacije predložiti deželnemu zboru, ko bodo tudi drugi projekti o regulacijah zreli. (Kedaj bo to?) Dr. Link pravi, da bode raznim zahtevam vstregel, če se mu dovoli denarna sredstva. (To so njegove besede, večina deželnega odbora in zbora in on sam pa vedno le siplje denar na nemško Štajersko! Kdo jamči, da bo dovolila večina na njegovo besedo kredite?)
Einspinner začudeno (!) vprašuje, čem u hočejo Slovenci jamstev, saj se jim ni nič zgodilo! Ali naj se večina podvrže manjšini; to bi se reklo, postaviti parlamentarno načelo na glavo. Konča s tem, da si Nemci ne bodo dali od Slovencev predpisovali, kaj bodo predlagali in sklepali !
R e s e 1 se ne izreče določno o svojem stališču proti zahtevam Slovencev, je za narodnostno delitev, da se prenehajo narodnostni prepiri, govori za dela-možnost deželnega zbora, ne stavi predloga, ampak zahteva od Nemcev, da se izrazijo, kako hočejo Slovence pomiriti.
Dr. Benkovič polemizira z dr.Linkom, češ, da 3milijonsko posojilo ni porabil le za pogodbene dolgove dežele, ampak tudi za izplačevanje subvencij in podpor za nemške namene, zahteva natančno poročilo dež. odbora o uporabi tega posojila, ožigosa najetje posojila pri eskomptni banki brez dovoljenja dež. zbora kot protipostavno, ker se je izrabil s tem dež. kredit, s katerim ima le deželni zbor razpolagati, dokazuje nepostavnosl posojila, ker se v kontokorentu k večjem sme pokriti slučajni blagajniški deficit, ki nastane tekom finančne perijode, ne sme se pa na tak način pokrivati deficit proračuna; potem bi se prenehala vsaka kontrola i in vsak upliv deželnega zbora na deželno gospodarstvo; ravno to posojilo je Slovence zelo razburilo, ker na tak protipostavni način hoče deželni odbor vzeti Slovencem Še to trohico ustavno jim zajamčene ingerence na deželno gospodarstvo. — Govornik zahteva pojasnil, na podlagi katerih sklepov deželnega zbora, se je to posojilo na-
jelo, oziroma kako je razmerje dežele do eskomptne banke. (Tudi nadaljna dr. Benkovičeva izvajanja najdejo čitatelji v članku „Dogodki v Gradcu“.)
II o f f m a n n - W e 1J e n h o f [odgovarja dr. Benkoviču zlasti glede njegovih šolskih zahtev, ter vprašuje, kake garancije zahtevajo Slovenci, čemu, kake garancije pa oni dado, da bo deželni zbor deloval? (Manjšina vendar nima dajati garancij!)
Einspinner pravi, da nas danes vinogradniška posojila nič ne brigajo, (Oho! pri slovenskih poslancih), da se hoče zadevo s tem spraviti na postranski tir!
Robič zavrne Einspinner ja, češ, da so podpore vinogradnikom za nas vitalnega pomena.
Grof Fr. Attems predlaga, da naj se vsi šolski predlogi odkažejo deželnemu odboru v svrho poročila (to je isto, kot da se pokopljejo), da se naj poročilo o regulaciji Drave izdela in postavi v delavni program, kakor tudi podpore vinogradnikom in izvršitev agrarne postave, češ, da jih bo on osebno blagohotno uvaževal (Slovenci pa zahtevajo jamstvo, da se te stvari izvedejo in sklenejo; Attemsova dobra volja nam je premalo!) O drugih željah Slovencev pravi govornik, da se ne more izjaviti (lepo pogajanje to!) in da ne more danes o njih stvarno govoriti (tedaj še govoriti ne?!).
Reitter pravi, da Nemci ne umaknejo predloga za preosnovo šolskega nadzorstva, da se naj od-kaže naučnemu odseku (kaj pa s slov. šolskim predlogom?); glede delitve celjske okoliške občine vstra-ja na stališču Nemcev, trdi, da reformo poslovnika ne nameravajo resno izpeljati (kdor jim veruje!}, da morajo dopustiti Slovenci posvetovanje proračuna, potem se bo dalo govoriti o njih željah (na ta led pa Slovenci ne gredo več!); glede deželnih kulturnih in šolskih zahtev pravi, da konferenca nima pravice o tem razpravljati (!), Češ, to so nova bojna sredstva; končno vpraša Slovence, kakšna jamstva hočejo dati večini, da bo deželni zbor delal!
Dr. Link pravi, da garancije, katere bi dali danes načelniki klubov, ne bodo obveljale, ker imajo o tem klubi odločevati; tarna o slabem financijelnem stanju dežele, vprašuje, ali naj ustavi vsa plačila, se brani proti napadom dr. Benkoviča na njegovo gospodarstvo, svetuje Slovencem, naj le dopuste proračun, kar bo mogoče, se bo upoštevalo njihove želje, drugo pa naj prepuste bodočnosti (Lepa tolažba!).
Robič (tudi tu opozarjamo na uvodno mesto) povdarja, da je rodila slovenska obstrukcija dober sad, ker je deželni odbor sedaj primoran, varčno gospodariti, ne pa denar razsipati; pove, da je vlada izjavila, da bo Wastianov Šolski predlog, če se sprejme v zbornici, predložila cesarju v potrjenje (!), na kar so zato začeli Slovenci obstruirati, da bi preprečili, napraviti iz deželnega šolskega sveta novo orožje v boju nemško-nacionalne-liberalne večine proti Slovencem.
Dr. K o r o š e c i še enkrat precizira naše odklanjajoče stališče o Wastianovem predlogu, o delitvi celjske okoliške občine in o preosnovi poslovnika.
Wastian pravi, da večina nima sedaj namena, spremeniti poslovnika.
D r. B e n k o v i č vprašuje, ali je dano jamstvo, da se to stališče večine glede poslovnika v bo-
Sveti Venčeslav.
Legenda — Zložil Pankracij Gregorc, referira—n,
Ako gremo od Slov. Bistrice po državni cesti proti Konjicam, se nam Črez pol ure odpre na desno tiha dolinica, V njeni sredini zagledamo na griču belo cerkev sv. Venceslava, kralja in mučenika, ki je farni patron male podpohorske župnije.
Toda mi ne krenemo v ta ftihi kraj, ki se po ljudski govorici imenuje „Sred sveta“, menda pač zato, ker leži na sredi venca planin in gora, ampak mi korakamo po državni cesti do vasi Vrhole, Od tod uživamo prekrasen razgled na vse strani.
Poglejte krasno panoramo, naslikano v modrikast zrak!
Planine zrejo si čez ramo in gričev giblje se korak.
Konjiške, vitanjske gore si v plesu dajejo roke.
Visi kot zvon visoki Boč, v Donačko goro trkajoč.
Svetnikov zbirajo se zbori po cerkvicah na vsaki gori.
To razgledljivo točko si je izbral pisatelj, da prepeva popotnikom državne ceste legendo o postanku cerkve sv, Venceslava, katera se raz Vrhole kaj lepo vidi spodaj v dolinici, kakor biser na dnu zevajoče školjke.
Kako je prišel svetnik 'čeških dežel v ta skriti, a vinorodni'kraj pod Pohorjem? To uganko razrešuje pričujoča legenda v desetih spevih. Seveda se ne opira na historično resničnost, dasi so spretno uporabljeni zgodovinski ostanki v bližini, namreč razvalina Kebljgrada na stožičastem griču, in okroglo ter kamnalo Gradišče v Tinji na solnčni vshod. Vsebina te {pripovedne pesmi se opira le na onjtologično možnost in logično verjetnost.
Za časa češkega kralja Otokarja, ki je razpošiljal svoje ljudi v novo pridobljene dežele, je prišel Ceh na Kebeljgrad. Prirejal je velike love po pohorskih pragozdih.
Nekoč prideta na to razvedrilo < tudi Škof Voj-
teh, sorodnik kebeljskega grajščaka, in menih, škofov dvorni kaplan.
Nikjer blizu ne moreta maševati. Na' lovu se pogovarjata, da bodeta odpotovala že v soboto, da bi se vsaj v nedeljo oprala tv presveti daritvi. Nikdar več se ne povrneta v 4e kraje brez cerkev, cest'. A vendar bi velikih lovov prireditelj lahko postavil po vzgledu drugih čeških plemenitašev!( cerkev in zvonik, za kar mu bode Bog plačnik. Saj ima Ceh v dolgem zakonu 1 le enega sina i in si srčno , želi še hčerkice.	r
Ta pogovor je slišal Celi, za grmi in za debli skrit. Se tisti teden je dal sezidati gotiško kapelico z zvonikom in poleg nje lovsko zavetišče, in sicer na kraju, kjer sta Škof in menih stala v tem pogovoru. V nedeljo pozneje je Škof Vojteh blagoslovil novo zidavo v čast sv. Vaclavu.
V to legendo o postanku cerkve je spretno vpleten življenjepis sv, Venceslava.
Na večer prvega lovskega dneva namreč lövci neizmerno igrajo in popivajo na Kebeljgradu. Škof Vojteh to prepreči, da druge večere pripoveduje črtice iz življenja sv. Venceslava v VT„ VII. in VIII. spevu. Ker sta I. in X. spev prolog in epilog, pride na povest samo osem; spevov, in sicer na glavno legendo o postanku cerkve sv. Venceslava pod Pohorjem pet, In na postransko o življenju svetnikovem trije spevi, kar je popolnoma po zlatem prerezu.
Lirika zajema iz sedanjosti, dramatika sili v prihodnjost, toda epika obrača našo pozornost v preteklost. Ako se v glavno povest vloži ena ali več epizod, se doseže večja napetost bralčeva, 'namreč pričakovanje v duši bralčevi, 'kako se glavna povest konča. Tako umetno zaviranje ne kvari harmonične celote, ako so vmesni dogodki vsaj nekoliko v zvezi z glavnim dejanjem.
Zato se v našem slučaju prelomi legenda o postanku cerkve z življenjepisnimi črticami o sv. Venceslavu,-
Epos je bistveno kulturna slika tedanjih časov. Iz Homerja spoznamo »a primer vso versko in politično strukturo starogrškega naroda. Toda kulturni predmet se ne sme opisati samo akademičnp, to bi
doče ne spremeni; Kaanov predlog pobija kot nepotreben, in manjšini nevaren; v kranjskem deželnem zboru se je poslovnik v sporazumu vseh strank poostrili
E i n, s p inner očita dr. Benkoviču, zakaj ne veruje besedam večine (saj niso povedali, kaj bode v. bodoče s poslovnikom!).
Dr, Link pravi, da garancij za prihodnjost Slovencem ni mogoče dati (!.), obljubuje, kaj bo vse storil, Če dopuste Slovenci proračun, n. pr. (regulacije Drave, Savinje,. Sotle, podpore itd., garancij pa ne more dati; Nemci so pokazali 'dobro voljo z osnovo kmetijske šole (seveda, ker so jim jo morali Slovenci izsiliti'!).
R: e s e l ponavlja svoje stališče, govori le splošno,
K e 11 e r s p e r g pravi,, da je on osebno za stališče Slov.v zadevi Gaberja (kaj pa klub?),vda naj se drugi sporni predlogi odkažejo odsekom; v posvetovanje; garancij pa danes ni moči dati.
S c h o i s w o h 1 moleduje, da naj Slovenci popuste.
W a g n e r istotako.
D r, Korošec vstraja pri prejšnjem stališču,
Hagenhofer želi sprave.
Kratko govorita Še Resel in K e 11 e r s p e r g, Slovenci molče in vstanejo, da bi odšli.
Deželni glavar Attems želi, da se konferenca Še enkrat snide ter prekine sejo do 11. ure dopoldne 28, septembra.
28. septembra je bila konferenca prav kratka.
Deželni glavar Attems otvori sejo. Vse molči.
Hagenhofer pravi, da soglaša s Slovenci glede preosnove poslovnika in delitve celjske okoliške občine, da odklanja deželni kulturni svet ter želi njegova stranka stanovske kmečke zadruge (ki se niso nikjer obnesle!) in da je glede deželnega šolskega sveta mogoč izhod, če se sprejme njegov predlog, naj se od poslancev kmečkih občin po en nemški in en slovenski član pošljeta v deželni šolski svet.
Grof Fr. Attems pravi, da je Hagenhoferjev predlog mogoče odkazati deželnemu odboru, da o njem poroča, češ, da ta predlog še ni zrel (s tem bi bil seveda pokopan!).
Ein spinner nasprotuje predlogu Hagenhofer j a.
Mučen molk,!
Dr. Korošec prečita izjavo, da Slovenci v-strajajo na včerajšnjem stališču tem bolj, ker Nemei ne sprejmejo niti Hagenhoferjevega predloga, ki bi bil morda podlaga novih pogajanj, vsaj glede deželnega Šolskega sveta.	- i!	#>
Slovenci vstanejo, da bi odšli; tudi Nemci vstanejo.
Deželni glavar reče par besed v slovo.
Konferenca se razide. Na hodnikih je Še par prizorov, ker očitajo Nemci Slovencem nestrpljivost.
Politični pregled.
Sklicanje delegacij.
Kakor poroča „Reichspost“ z dne 29. septembra, prinašajo uradni listi danes, 30, it. m. cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se sklicujejo delegacije na 12, oktobra. Zasedale bodo na Dunaju.
bila gola didaktika, ampak kako nastaja in se vpo-rablja pred našimi očmi. Z'ato najdemo sv, Venceslava pri delu na polju, (v vinogradu, doma, ko pripravlja snov za sv. maše. Zato nam nekatere poteze v tej pesnitvi kažejo po bliskovno lastnosti srednjega veka. Na primer:
Iz zvezd določil naš zvezdar, za ozimnino da nalašč ta teden je najboljši Čas ...
A nekaj še za lovce vas naznanil je naš astrolog, da bode namreč v dnevih teh najplodovitejši vspeh.
Srednjeveške viteze nam orišejo te vrste: Imajo drugi knezi strast,, ki duše vleče jim na dno: za kocke, za orožja boj, za vino, za obleke kroj, za hitre voze, pse in konje, za jutrove jedi in vonje.
Epos pa ni samo potovanje skozi kulturo, ampak tudi skozi naturo. Kdo se ne spominja Homerjevih' opisov morja, viharja, Kalipsine votline? A nad prirodo mora plavati epični (vzduh, to je, prosta narava mora biti popisana v skladu z dušnim razpoloženjem junakovim.
Škof Vojteh in menih premišljujeta grede f po Pohorju življenje sv. Venceslava. Nehote jima vstaja ponižnost tega svetnika pred duševnimi očmi, Bei je kot kralj stregel malim ljudem,
Pohorje, ki je zeleno do najvišjih vrhov, a vendar kaže tuintam golo skalovje, jima postane podoba Venoeslavovega življenja.
Korakata skoz temne loge, tutam prihajata na svit.
Med lesi so zelene proge, kot bile bi zelena nit.
Pečine so kot krpe sive, ki Bog jih Pohorju našil.
O,	velikana ljubeznjive ponižnosti je s tem učil.
A z venci mu opletel glave v znamenje je kraljeve slave.
Harmonij, Se dobro ohranjen, kopi g. Pavel Poslek, vmi-ravljeni podvornik v Bobo vem pri K lan j e n. (Hrvaško Zagorje.) Naznaniti se mora cena in kakovost harmonija.
Dva krasna pava, samec in samica po ceni na prodaj. Kje, pove npravništvo. 142
za vagone, voze (mostne), centimalne,škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsako dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
i Brno, Menico Moravsko.
80 slovanska obrt.
Proda se posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov in 14 parcel] lesa, (gozda) in z gospodarskimi poslopji z vso o-pravo. Več se izve pri lastnici Katarini Zilan v Peračici pošta Škocijan v Podjunski dolini, Koroško.	146
■MIH!!!]
Zaloga pohištva I__________I
Ceciljanec — organist cerkovnik, lahko tudi tajnik pri občini ali v posojilnici, želi slnžbo sprejeti. Naslov Jpove uredništvo tega lista. 138
Krasna vila v bližini Maribora se radi bolehnosti posestnika pod ugodnimi pogoji takoj proda. Natančneje pove npravništvo „Straže“. 135
Širite „Stražo4 ! :
!
S
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri
Goričar & Leskovšek, Celje
Graška nlica štev. 7.
Lastna zaloga šolskih zrezkov, risank in risalnih skladov po novih pred->:	piših. — Zaloga vseh tiskovin za nrade.
t
t
priporoča čast. duhovščini in sl. občinstvo svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, is trdega in mehkega lesa. Oprave za knfcinjr, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, s atrace, stole, ogledala. Železne postelje za otroke.
Vse po nsjaižjih cenah.
Domače delo.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXX
■	-	; "*deb9lo! Priporoča se "" d™bno! "	~
J edina narodna fr^ovina 5
g! galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor g g	tudi igrač.	g
■	A ■ Pric* * Kramar v C^elju
g	2 na voglu Gročke- In Krožne ceste.,,® ‘

I * ljudska hranilnica in posojilnica v Ceiju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št/8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/*°/o brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 5*/*% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacšja vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
- >§slKTbqje svojim članom Izterjevanje njlliovlh-terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
8
►I
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
SC samo GHavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstva svojo veliko zalogo svakovrsmega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovam.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami--
Postrežba točna in stroga solidna. :: :: ::
n
i
i
:
4
I
t
%
OSTANKI
parhaste za ženske obleke po 20 m trpežni K 10-—. Zelo močni K 12-— posebno fini K 14’—, hlačevine za moške obleke, dvojne širjave po 10 m močni K 14'— zelo trpežni K 17-— posebno fini 20 K, čez 2(	'
20 K franko razpošilja
: narodna veletrgovska hiša :
R. Stenmecki : Celje.
#
t
♦
♦
i
t
t

♦
s
MT Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stro ko spadajoča dela po najnižji ceni.
= H«£rfe In proračune n« ragpoiago. =
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Marna sy. Cirila Maribora.
3¥JLSIM. «OSPOJPIiVJAi»
priporočujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREB bKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Svoji k svojimi
Urar, očalar in zlatar
M«Bnreš
Maribor
Tegethefova cesta 39
peni kolodvorom,priporoča svojo bogato, zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d., po najnižji ceni.
m tovam.
firamnfnnA 8 slovenskimi ploščami, čistim 1 a/illUlULIO jasnim glasom iz najboljših tova
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Robert Diehl, žganjarna, Celje
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropi-
štajerski
novec, vinsko žganje, li AillAk brinjevec kakor tudi f J11
Brzojavi: „Kamnoseška dnstrijska zadruga Celje'
£ Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje11.
Stavbena in nmetnaf kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del :
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in strnganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).::	Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: ' vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. :::
	
:: :: rjuh zelo debele in :: :: po 2 m 14 K, po 2 l/t m po 16 K, ic domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po S1/« m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovsfea hiša
Založnik in izdajatelj: Konzorcij .Straža“.
Odgovorni urednik: Fran Rakovič.
Tizk tiBkame »v. Ciriia v Mariboru,
Cdina slovenska kisla voda
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevcih, za žclo^čnj krč, zaprle, bolezni v ledvicah in mehnrjn ter pospešuje {n nrebaro, Tolstoyrgka s’edina ni le izborno zdravima, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dnnaja 1899.
Naroča se pri oškrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolsto-vrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.	149
R. Stermecki v Celju.
si hoče po ceni in dobro blago za jesen kopiti, naj se potrudi in vsaj enkrat poskusi iti v trgovino
J. Ulaga Maribor
Tegetthoffo v cesta 21.
Postrežba točna in solidna.
Cene najnižje. :: Cene najnižje.
Veletr go vina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za naknp vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam tečno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in najnižjih cenah. Nadalje premog na oele vozove, debel K 210, droben po K 1'40 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam, po dogovoru. 148
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
S Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam zavarovanja proti ognju pod najugodnejšimi pogoji.	42
Edina špecijelna tvrdka za katoliška društva.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Broše, obeske in častna darila izdeluje in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislav Mrkwicka Dunaj VII.
Zieglergasse 67.
WB	/
ki le nihaja v novi poiojilnični biši na Ringu.
Edina Staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi : Celje
Graška
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Majsolidnejša in točna postrežba.
Josip Hočevar s Celje
s s	Kolodvorska ulica 5	s s
145
priporoča za jesensko in zimsko sezono svojo veliko zalego vsakovrstnih zgotovljenih oblek, zimskih in športnih sukenj, za gospode, dečke in otroke, po najnižjth cenah. Pristno angleško sukno je vedno v zalogi, in se naročila po meri, točno in po najnovejših journalih izvršujejo. — Prevzamem umevno tudi vsa druga v svojo stroko spadajoča dela kakor talarje za gospode sodnike in častito duhovščino.
rancK
ooooooooooooooooooo kot tovarniško znamko
v &
pnporocujemo kot priznano
si. žagan Y1655, !:tOT
♦
pridatek / m za kavo /
Stavbeni“ in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?U®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno _____ in solidno, vse po zmernih cenah.