Leto X., št. Hi ~ (..jutro*4 st 291) Upravnim vu t-juOij&uu tmafijeva — reiefos 9t 3122 3123, 3124. 8126 3120. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-tmrgova oL - TeL 3492 ln 2492 Podružnica Maribor Grajald trg 1. Telefon »t 2450. Podružnica Cel le Kocenova aH ca X — relefoo tt. 190. Podružnira Jesenice: Prt kolodvoru it 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica rrt»ovlje: v hiši dr. Baum-rt nerla t LJubljana, sreda TJ. decembra 1939 Cena t TT"" - /š PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo. Ljubljana. Knafljeva ai &. reiefos •t 3122. 3123 3124 3125 tn 312« Ponedeljska izdaja »Jutra« iznajs vsa* oonedeljek zjutraj. - Na-roCa se posebei in velts oc ooSt» prelemana Din 4.- pc raznaSal-db dostavljena Din 5.- »»prtu) Maribor vjrajsld trg tt T. reiefoo tt 2455 Celje. Stro«smayerJeva uL L Tal SO Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oc tarifa em topov - besede miru Dočim so na frontah In na morjih tudi med božičnimi prazniki grmeli topovi ter eksplozije min in torpedov, so najvidnejši predstavniki povzdignili svoj glas ter podali pobude in smernice za obnovo pravičnega miru in mednarodnega sožitja Kakor običajno, so tudi za letošnje božične praznike izdali državni in cerkveni poglavarji posebne poslanice, da podčrtajo pomen praznika miru. Letos, ko spremlja božično blagovest grmenje topov na vseh koncih in krajih, so te poslanice se tem pomembnejše. Posebno pozornost so zbudile poslanice, ki so jih izdali angleški kralj Jurij, predsednik Zedinjenih držav Roosevelt in poglavar katoliške cerkve papež Pij XLL Vsi trije se bavijo z najbolj perečim vprašanjem sedanje dobe, obnovo miru. Angleški kralj je v svoji poslanici podčrtal, da je vos imperij odločen povesti do kraja borbo za pravičen mir. Predsednik Roosevelt je dal pobudo za skupno akcijo cerkvenih poglavarjev za obnovo miru, papež Pij XII. pa je označil osnove, na katerih mora sloneti pravičen mir. Poslastica angleškega kralja vsemu imperiju Složen imperij bo nadaljeval vojno do Končne zmage svobode In pravice London, 26. dec. r. (Reuter). Nj. Vel. kralj Jurij VI. Je na božični dan govoril v svojem gradu v Sadringhamu državljanom vsega britanskega imperija. Kakor znano, se je že njegov oče Jurij V. redno obračal na narode britanskega imperija z božično poslanico, zaradi vojne pa je sedanji vladar Velike Britanije in britanskih prekomorskih dežel obnovil to tradicijo. Poslanica kralja Jurija VL se glasi: Praznik, k) ga danes slavfmo, Je predvsem praznik miru in sreče pri domačem ognjišču. Pri vseh narodih Je globoko vkorenlnje-na ljubezen do miru, ker more edino mfr zagotoviti srečno življenje v domači hiši. Čeprav pa je ljubezen do miru globoko vkoreninjena v Srcih vseh ljudi, je tradicija naše dobe, da obstoje močne države, katerih vsakršna politika ln vsakršne težnje temelje na napadu in na tlačenju vsega, kar je milo in drago človeškemu rodu. Prav to spoznanje je globoko vznemirilo naše narode in povzročilo, da so danes bolj Složni in bolj enodušm, nego v katerikoli prejšnji vojnL Vsi čutimo v globini srca, da se borimo proti zlu. To spoznanje nam daje z vsakim dnem večjo moč in nam bo omogočilo, da bomo vztrajali do končne zmage. Oni, kl so ostali doma, so čvrsto odločeni In pripravljeni, da vedrega čela sprejmejo vse. kar bi jih še moglo doleteti. Polni ponosa ln hvaležnosti gledamo na nezlomljivo hrabrost in brezkrajno vdanost kraljevske mornarice, ki je v zadnjih Štirih mesecih nosila znaten del vojnega bremena. Ce pa govorimo danes o naši mornarici, ne govorimo samo o oficirjih tn moštvu vojne mornarice, temveč o vseh ljudeh iz narodov britanske skupnosti, ki hodijo na morje, bodisi s trgovskimi ladjami, bodisi na minonoscih. remorkerjih aH na patrolnih ladjah. Mislim enako na vse, od najstarejših oficirjev do naimla^š h mornarskih učencev, na vse, ki nosijo današnje breme. Vsem v tej naši veli :.••• •!.• ■ .^-i-msme:- sj ... i - ?<~Z ponovno urediti svoje življenje bodisi s preselitvijo v druge dežele, bodisi z ureditvijo svojega starega doma. Ti skupni Ideali zahtevajo spored no akcijo. Prepričan sem, da bodo vse cerkve na svetu, ki verujejo v enega in istega Boga. uporabile "voj veliki vpliv v prid za to delo. Predsednik Roosevelt opozarja ob koncu svojega pisma na prijateljske zveze s papežem Pijem Xn., ki ga je osebno poznal, ko je bil kot kard nal Pacelli papežev legat v Zedinjenih državah. 0 OSftOVli pravičnega miru Nasilje kot sredstvo mednarodne politike mora izginiti — Vsak narod ima pravico do svobodnega življenja Vatikan, 26. dec Na sej'! sv kolegija je | zaupanje, ki ga je povzročila cela vrsta imel papež na sveti večer govor, v katerem je obsodil politiko nasilja in še posebej sovjetski napad na Finsko. Papež je opozoril tudi na osnove, na katerih bi se moral obnoviti svetovni mir. Na žalost smo bili prisiljeni, je dejal, biti priče cele vrste dejanj, ki jih ni mogoče opravičiti z vidika kolektivnega mednarodnega prava, niti z načeli prirodnih pravic in najosnovnejše zavest' človečanstva. Ta dejanja so pokazala, v koliki meri je pravni smisel popačen s povsem totalitarnimi nazori. Sem spada tudi premišljeni napad na mali delovni in miroljubni narod, ki se je sprožil z izgovorom, da povzroča nevarnost, ki je nikoli ni bilo in ki niti ni bila mogoča. Strahote in nedopustna uporaba razde-jalnih sredstev celo proti neborcem in beguncem, proti ženam, starcem in deci, odvzemanje svobode in uničenje človeških življenj, to so dejstva, ki vpijejo po božjem maščevanju. Papež je nato opozoril na napore Vatikana, da bi se ohranil mir in je obrazložil razloge, spričo katerih ta miroljubna prizadevanja niso uspela. Njihov najgloblji vzrok je nezaupanje, ki je zavladalo med narodi. Problemi, ki se pojavljajo med narodi, bi se bili zlahka rešili, toda to ne- posebnih okoliščin, ni dopuščalo, da bi narodi verjeli kakršn-mkoli obljubam in na trajnost obstoječih pogodb. Prvi svečenik katoliške cerkve gleda s skrbjo na posledice vojne tako na moralnem. kakor na materialnem, gospodarskem in socialnem področju. Te posledi- govorni za usodo narodov, naj bi v primernem času določili osnovne točke pravičnega in častnega miru, ne da bi vna- !>rej odklonili pogajanja, če bi se pokaza-a zanje prilika. Papež je nato orisal glavne smernice, na katerih bi moral biti po njegovem mnenju zasnovan pravičen mednaroden mir: 1. Zagotoviti je treba pravico do življenja in neodvisnosti vsem narodom, kar je osnovni postulat za pravičen in časten mir. Volja kakega naroda za življenje ne sme nikdar izvirati iz smrtne obsodbe kakega drugega naroda, če bi ta enakopravnost izginila ali pa prišla v nevarnost. potem bi pravni red zahteval reparacijo ne s pomočjo meča. nego po načelih vzajemne pravičnosti. 2. Da bl mogel bit; tako določen red dolgotrajen, bi se morali narodi osvoboditi suženjstva, ki jih tlači zaradi tekmovanja v oboroževanju, kakor tudi nevarnosti materialne site, v kolikor se pojavlja kot tiranska rušilka pravice. Predlogi za mir, ki ne bi pripisovali osnovnega pomena vzajemni razorožitvi, organski in progresivni praktični in duhovni, bi pokazali prej ali slej svojo nezdri-Ijivost. 3. Pri reorganizaciji skupnega mednarodnega življenja bi bilo potrebno, da spoznajo vse stranke praznoto in nedostatke preteklosti Tudi pri ustvarjanju in obnavljanju mednarodnih ustanov bi se morale upoštevati izkuinje, ki so jih nudile prejšnje slične pobude. Ker pa je glede na človeštvo težko in moglo bi se reči skoro nemogoče vse predvideti ln vse zasigurati v čisu mirovnih pogajanj, ker se je težko oprostiti se strasti in ogorčenja, bl bilo osnovanje pravnih ustanov, ki bi morale jamčiti zvesto in lojalno uporabljanje konvencij, odločilnega pomena za časten sprejem kake mirovne pogodbe in za preprečen Je svojevoljnih ter enostranskih tolmačenj pogojev teh pogodb. 4. Vprašanje, ki bi moralo vzbuditi posebno pozornost, če se želi boljša organizacija v Evropi, se tiče potreb in pravičnih zahtev narodov, kakor tudi etničnih numjiin, zahtev, ki vendar zaslužijo, > čestitke in zahvalo. Proglas poljskemu narodu Poljska vlada, ki ima svoj sedež v Franciji proglaša demokracijo in socialno pravičnost za osnovno načelo bodoče poljske vladavine Danainjo Številko ponedeljske izdaje, ki je zadnja v tem letu, dobijo na ogled tudi naročniki redne izdaje »Jutra«, kina ponedeljsko izdajo niso naročeni. Številke ni treba vračati. Priporočamo pa vsem, naj se naroče tudi na ponedeljsko izdajo, saj so v zdajS-nih časih, ko divja ▼ Evropi vojna, nedelje tako polne dogodkov, da tndi ▼ ponedeljek težko pogreša list vsakdo, ki hoče biti sproti obveščen o vsem, kar se dogaja doma in v tujini. Poskrbljeno je, da bo ponedeljska izdaja »talno prinašala še več zanimivega gradiva kakor doslej. Kljub podraženemu tisku velja ponedeljska izdaja samo 4 din na mesec za one, ki prejemajo »Jutro« po pošti, 5 din pa za one, kl se jim dostavlja na dom z raznašalcL Naročnino za ponedeljsko izdajo »Jutra« naj vsak pošlje kar skupno z naročnino za redno izdajo; samo na zadnjo stran položnice naj pripiše, da se naroča tudi na ponedeljsko izdajo. v kolikor Jih ni vedno mogoče zadostno zasnovati na striktnem pravu, kadar so priznane in sankcionirane pogodbe v veljavi in se temu protivijo, blagohotno proučiti, da bi se jim skušalo ugoditi na miroljuben način, ako bi bilo to potrebno s pravično, z modro in složno revizijo pogodb. Mnogi vzroki za uporabljanje sile bi se odstranili po vzpostavitvi resničnega ravnotežja med narodi in obnovi osnov medsebojnega zaupanja. 5. Toda tudi najboljše pogodbe bi bil« nepopolne in obsojene v neuspeh, če bi oni, ki vodijo narode in narodi sami na dopustili, da jih navdahne duh odgovornosti, ki odmerja človečanske odnose po enostavnih in neizpremenljivih določbah božje pravice po želji za pravice, ki ima za osnovno moralno pravico vsesplošno ljubezen, ki postavlja most onim, ki nimajo sreče, da bi bili v naši cerkvi. Papež je dodal v svojem govoru, da mu Liso neznane velike težkoče, ki se postavljajo za dosego pravičnega mednarodnega miru. Zatem je sporočii, da je bil obveščen o sklepu predsednika Zedinjenih dr-i žav Roosevelta glede imenovanja začasne-i ga poslanika pri Vatikanu To sporočilo I mu jc zelo prijetno, ker pomeni velik prispevek k uresničenju pravičnega in trajnega miru ter k olajšanju vojnih trpljenj. Za to izraža predsedniku Rooseveltu svoja Parts, 26. dec. Poljska vlada, kl Ima začasno svoj sedež v Angersu, je izdala za božič naslednji proglas poljskemu narodu: Vaša vlada narodnega jedinstva se obrača na vas, da bl vas seznanila s svojimi načeli in stremljenji. Vlada priznava glavne načelo, da je izvir oblasti v Poljski sam poljski narod, ki je ustvaril tisočletno poljsko državo in ki jo Je tudi obnovil. Septembrska vojna Je bila zaradi mnogih razlogov ki bodo še razjasnjeni, tragična za Poljsko. Toda hrabrost poljskega vojaka ln nezlomljiva morala naroda obstojata tudi danes, kakor boeta ostala do poslednjega trenutka vojne nosilca življenja Poljske na poti k boljši bodočnosti. Naš narod, čeprav je bil trenutno premagan, je dokazal s svejim požrtvovanjem in s svojo pripravljenostjo na borbo, kakor dokazuje tudi danes s svojim junaštvom In neomajno jakostjo duha, da je velik narod, da je bil dostojen zmage, da je vreden živeti Svobodne v "vobodtai domovini, upravljajoč sam Svojo usodo. Vlada je samo orodje narodne oblasti hi narodne volje, pozvana, da služI narodu. V bodoče bo Izključena doba vlade posameznikov, vlade neodgovorne in brez kontrole. Glede na to pravilno razumevanje stvari po predsedniku vlade in vlade same se mora vsak sklep o važnejših vprašanjih spreiet" v soglasju predsednika s člani vlade. Vlada meni da je njena osnovna naloga, da osvobodi s sodelovanjem naro- Mera za sklicanje svetovne mirovne konference Poslanica predsednika irske republike vladi Zedinjeaih držav Dublin, 26. dec AA (Reuter). De Valera je poslal ameriški vladi poslanico, v kateri zahteva nujno sklicanje mednarodne konference, na kateri naj bi se državniki potrudili uredili v se medanrodne probleme. De Valera naglaša. da Irska in Zedinjene države niso zapletene v vojsko, da pa oba naroda gojita simpatije z onim' narodi, ki jih Je doletela nesreča vojne. De Val« smatra, da M bHo boljše dose$ z dobro vo!jo, kakor pa čakati, da narode nesreča prisili k pogajanjem. Na kraj« pravi De Valera, da se mora po končani vojni itak sestati konferenea. Zdrav razum pa zahteva, da se napravi vse, da ae konferenca skliče že prej, preduo be vojna uničila vsako dobre volj* da ln njegov« vojske v sedanji vojni poljsko državo od neprijateljske okupacije ln da jI omogoči poieg neposrednega dostopa Nadaljevanje na Z* strani Mosdcki v Švici Bukarešta, 26. dee AA. (HavaS). BhdH predsednik poljske republike Mosdcki Js dobil na osnovi zdravniškega pregleda dovoljenje zapustiti Romunijo ln odpotovati v Svlco. Moscicki je zapustil Krajevo r spremstvu soproge in hčerke «r odpotoval snoči s simplonom. Po mnenju zdravnikov bo planinski zrak ugodno vplival na njegovo zdravje. Ljubljana, 26 .dec. r. Danes Je potoval skozi Ljubljano v Švico bivši predsednik poljske republike dr. Ignac Moscicki. Vozil se je v posebnem kupe ju ekspresa. V njegovem spremstvu so žena in hčerka, dočim je njegov sin, ki je poslanik ▼ Bruslju, potoval z Jutranjim brzovlakom naprej v Švico, <}a pripravi vse potrebno za bivanje svojega očeta. Na ljubljanskem kolodvoru ni bilo nikskih pozdravov: ia poljski potniki sploh niso izstopili. Leto X.f št. * (..jutro44 xx., st. 2909 Upravmstvo i_JuDJjaiut djoafijeva c — reJefon St 8122 3123, 3124. 8125. 8126. tnaerauu oddelek: Ljubljana, Selen-burgova tlL — TeL 8492 In 2492. Podružnica Maribor Grajski trg T. reiefoc St 2455 Podružnica Celje Kocenova uBca X — Telefon tt 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru It 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska eesta St 42. Podružnica rrbovije: v hlSl dr. Baum-»srtneria t LJubljana, sreda 27* decembra 1939 Cena t PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo. Ljubljana. Knafljeva tu 5. reiefoa tt 3122. 3123 3124 3125 U) 312C Ponedeljska izdaja »Jutra« iznajs vsa* oonedeijeK zjutraj. - Naroča se posebet m veliš oc aottl pre Je mana Din 4.- po raznatal-db dostavnens Din 5.- ene*ettu> Maribor Grajski trg St T. Tt etoe tt 2455 Celje. StrossmajerJeva oL L Tel 65 Rokopis) se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa mm topov - besede miru Dočim so na frontah In na morjih tudi med božičnimi prazniki grmeli topovi ter eksplozije min in torpedov, so najvidnejši predstavniki povzdignili svoj glas ter podali pobude in smernice za obnovo pravičnega miru in mednarodnega sožitja Kakor običajno, so tudi za letošnje božične praznike izdali državni in cerkveni poglavarji posebne poslanice, da podčrtajo pomen praznika miru. Letos, ko spremlja božično blagovest grmenje topov na vseh koncih in krajih, so te poslanice še tem pomembnejše. Posebno pozornost so zbudile poslanice, ki so jih izdali angleški kralj Jurij, predsednik Zedinjenih držav Roosevelt in poglavar katoliške cerkve papež Pij X1L Vsi trije se bavijo z najbolj perečim vprašanjem sedanje dobe, obnovo miru. Angleški kralj je v svoji poslanici podčrtal, da je ves imperij odločen povesti do kraja borbo za pravičen mir. Predsednik Roosevelt je dal pobudo za skupno akcijo cerkvenih poglavarjev za obnovo miru, papež Pij XII. pa je označil osnove, na katerih mora sloneti pravičen mir. Poslastica angleškega kralja vsemu imperiju Složen imperij bo nadaljeval vojno do končne zmage svobode in pravice London, 28. dec. r. (Reuter). Nj. Vel. kralj Jurij VI. je na božični dan govoril ▼ svojem gradu v Sadringhamu državljanom vsega britanskega imperija. Kakor znano, se je že njegov oče Jurij V. redno obračal na narode britanskega imperija z božično poslanico, zaradi vojne pa je sedanji vladar Velike Britanije in britanskih prekomorsklh dežel obnovil to tradicija Poslanica kralja Jurija VL se glasi: Praznik, ld ga danes Slavimo, je predvsem praznik miru in sreče pri domačem ognjišču. Pri vseh narodih le globoko vkoreninje-na ljubezen do miru, ker more edino mir zagotoviti srečno življenje v domači hiši Čeprav pa je ljubezen do mira globoko vkoreninjena v Srcih vseh ljudi, je tradicija naše dobe, da obstoje močne države, katerih vsakršna politika in vsakršne težnje temelje na napadu in na tlačen ju vsega, kar je milo in drago človeškemu rodu. Prav to spoznanje je globoko vznemirilo naše narode in povzročilo, da so danes bolj Složni in bolj enodušni, nego v katerikoli prejšnji vojni. Vsi čutimo v globini srca, da se borimo proti zlu. To spoznanje nam daje z vsakim dnem večjo moč in nam bo omogočilo, da bomo vztrajali do končne zmage. Oni, ki so ostali doma, so čvrsto odločeni tn pripravljeni, da vedrega čela sprejmejo vse. kar bi jih še moglo doleteti. Polni ponosa in hvaležnosti gledamo na nezlomljivo hrabrost in brezkrajno vdanost kraljevske mornarice, ki je v zadnjih Štirih mesecih nosila znaten del vojnega bremena. Ce pa govorimo danes o naši mornarici, ne govorimo samo o oficirjih ln moštvu vojne mornarice, temveč o vseh ljudeh iz narodov britanske skupnosti, ki hodijo na morje, bodisi s trgovskimi ladjami, bodisi na mlnonoscih. remorkerjih aH na patrolnih ladjah. Mislim enako na vse, od najstarejših oficirjev do naimlaišh mornarskih učencev, na vse, ki nosijo današnje breme. Vsem v tej naši veliki mornarici izražam zahvalo v svojem imenu, kakor v imenu vseh svojih narodov. listo sporočam našim junaškim letalcem, ld predstavljajo v sodelovanju z našo mornarico zanesljiv ščit varnosti našega naroda. Tudi oni dodajajo vsak dan nove la-▼orike k slavi svojih očetov. Želel sem, da izrečem posebno tople pozdravne besede vojskam britanskega imperija, tako onim, ki so prispele iz da!j-njih krajev, kakor tudi onim britanskim oddelkom na evropskem kontinentu. Njihova naloga je težka. Čakajo in to čakanje predstavlja težko preizkušnjo tako sa živce h) za disciplino. Vem pa, da ne be nihče, ko bo napočil čas. niti najmanj nedostojen svetih tradicij njihove vzvišene Službe. V teh praznikih pošiljam svoj pozdrav vsem moškim in ženam, ki izvršuje!© najrazličnejše dolžno«« v vseh naših prostranih deželah. Vsi so člani velike dru-žin<£narodov, ki je odločena žrtvovati v?e sa svobodo, dnha »n misli, za svobodo, ki more edina re&ti svet S tem duhom je prežet ves naš imperij, vsi naši veliki dominijoni, Indija, vse naše kolonije, male in velike. Iz vseh teh dežel smo sprejeli izjave o pripravljenosti sa po- moč, izraze vdanosti, za katere metropola, I ee bi mogle dovesti vlade do rszmiSJanja matica imperija, ne more biti dovolj hva- 'in jim dati pobudo za proučitev ciljev, ležna. ki bi mogli opravičiti vojno. Oni ki so od- Svet doslej ie nI videl take enodušnosti v naziranju in gmotnih naporih. Z vsem srcem sem globoko prepričan, da je skupna stvar, ki združuje vse moje narode in nate hrabre ter zveste zaveznike, zares stvar krščanke civilizacije, ker prave civilizacije ne more biti na drugi podlagi, kakor na krščanski, imejmo to vedno v mislih, ko bomo sklepali mir, za katerega prosijo danes Boga vsi ljudje. Prihaja novo leto. Ne moremo reči, kaj nam bo to leto prineslo. Kako bomo iz globocine duše hvaležni, če bi nam prineslo mir! Ce pa nam bo prineslo nadaljevanje borbe, bomo stali nezlomljivi. Naj se zgodi karkoli, čutim, da bodo vse nas obra-brile besede, ki vam jih želim prečitatl ob koneu svoje poslanice, besede o možu, ki stoji na pragu novega leta in ki govori: Prižgite luč, da bi mogel varno iti v temo! Njemu pa je bilo odgovorjeno: Pojdi v temo in se izroči v roke Gospodove! Izročiti se v roke Gospodove je za nas bolje, kakor katerakoli najmočnejša luč; to je za nas varnejše, kakor more biti kakršnakoli začrtana pot. Naj nas vodi in brani vsemogočna roka Gospodova! looseveltovo pismo papežu Pobuda ameriškega prezidenta za sknpno mirovno akcijo cerkvenih poglavarjev Washington, 26. dec. Predsednik Zedl-njenJa držav Roosevelt je odposlal za božič tri pisma in sicer papežu Piju XII., po newyorškem nadškofu msgr. Spelmanu, predstojniku ev angelske cerkve v Zedinjenih državah ln velikemu rabinu v Zedinjenih državah, v katerih prosi, naj združijo duhovne sile treh velikih religij, da bi podali v primernem času svetu osnove praktičnega miru. Da bi bilo praktično zagotovljeno sodelovanje v človečanskih prizadevanjih Vatikana ln Zedinjenih držav, se izjavlja predsednik Roosevelt za imenovanje Mirana Taylora kot začasnega poslanika Zedinjenih držav pri Vatikanu z nalogo, da kot zastopnik Amerike sodeluje pri graditvi novega reda. Predsednik Roosevelt precizira v svojem pismu, v kakšnem duhu naj bi bila misija g. Taylora, in pravi: V sedanjem Časa ne more noben duhovni poglavar predložiti nobeni vladi določenega načrta za za*ljučitev rušilne akcije ln obnovo Sveta. Kljub vsemu je gotovo, da bo prišel čas, za Izpolnitev te naloge. Zato je dobro, čeprav se sedaj ne more napovedovati niti kdaj, niti kako bo moglo priti do te intervencije, da ohranimo tesno sodelovanje med vsemi, bi imajo po vsem svetu skupen cilj ne glede na to, ali predstavljajo vere ali vlade. V skladu s tem predlagam Vati svetosti, da ji pošljem svojega osebnega zastopnika z namenom, da bi se naša prizadevanja za mir in ublažitev trpljenj razvijala s poredno. Ko bo napočil čas vzpostavitve Svetovnega miru na varnejših osnovah, bo za človeštvo ln vero največjega pomena, da pridejo skupni Ideali bo enotnega izraza, Papež o mnmm pravičnega miru tem bolj, ker se bodo pojavili veliki praktični problemi za vse nas, bo ko nastal ta Srečni dan. Milijoni ljudi vseh plemen, vseh narodnosti ln vseh ver bodo mogli ponovno urediti svoje življenje bodisi s preselitvijo v druge dežele, bodisi z ureditvijo svojega starega doma. TI skupni Ideali zahtevajo spored no akcijo. Prepričan sem, da bodo vse cerkve na svetu, ki verujejo v enega in istega Boga, uporabile "voj veliki vpliv v prid za to delo. Predsednik Roosevelt opozarja ob koncu svojega pisma na prijateljske zveze s papežem Pijem XII., ki ga je osebno poznal, ko je bil kot kard nai Pacelli papežev legat v Zedinjenih državah. Nasilje kot sredstvo mednarodne politike mora izginiti — Vsak narod ima pravico do svobodnega življenja Vatikan, 26. dec Na sej: sv kolegija je | zaupanje, ki ga je povzročila cela vrsta 1PI no nP7 na otrafi dnon. «* IrniA.A^ ' _____I___;1_ _1__mm.1 J« L. 1 ime! papež na sveti večer govor, v katerem je obsodil politiko nasilja in še posebej sovjetski napad na Finsko. Papež je opozoril tudi na osnove, na katerih bi se moral obnoviti svetovni mir. Na žalost smo bili prisiljeni, je dejal, biti priče cele vrste dejanj, ki jih ni mogoče opravičiti z vidika kolektivnega mednarodnega prava, niti z načeli prirodnih pravic in najosnovnejše zavest* človečan-stva. Ta dejanja so pokazala, v koliki meri je pravni smisel popačen s povsem totalitarnimi nazori. Sem spada tudi premišljeni napad na mali delovni in miroljubni narod, ki se je sprožil z izgovorom, da povzroča nevarnost, ki je nikoli ni bilo in ki niti ni bila mogoča Strahote in nedopustna uporaba razde-jalnih sredstev celo proti neborcem in beguncem, proti ženam, starcem in deci, odvzemanje svobode in uničenje človeških življenj, to so dejstva, ki vpijejo po božjem maščevanju. Papež je nato opozoril na napore Vatikana, da bi se ohranil mir. in je obrazložil razloge, spričo katerih ta miroljubna prizadevanja niso uspela. Njihov najgloblji vzrok je nezaupanje, ki je zavladalo med narodi. Problemi, ki se pojavljajo med narodi, bi »e bili zlahka redili, toda to no- posebnih okoliščin, ni dopuščalo, da bi narodi verjeli kakršn-mkoli obljubam in na trajnost obstoječih pogodb. Prvi svečenik katoliške ceikve gleda s skrbjo na posledice vojne tako na moralnem, kakor na materialnem, gospodarskem in socialnem področju. Te posledi- govorni za usodo narodov, naj bi v primernem času določili osnovne točke pravičnega in častnega miru, ne da bi vna- !>rej odklonili pogajanja, če bi se pokaza-a zanje prilika Papež je nato orisal glavne smernice, na katerih bi moral biti po njegovem mnenju zasnovan pravičen mednaroden mir: 1. Zagotoviti je treba pravico do življenja in neodvisnosti vsem narodom, kar je osnovni postulat za pravičen in časten mir. Volja kakega naroda za življenje ne sme nikdar izvirati iz smrtne obsodbe kakega drugega naroda. Če bi ta enakopravnost izginila ali pa prišla v nevarnost, potem bi pravni red zahteval reparacijo ne s pomoč io meča. nego po načelih vza jemne pravičnosti. 2. Da bi mogel biti tako določen red dolgotrajen, bi se morali narodi osvoboditi suženjstva, ki jih tlači zaradi tekmovanja v oboroževanja, kakor tud> nevarnosti materialne sile, v kolikor se pojavlja kot tiranska rušilka pravica. Predlogi za mir, ki ne bi pripisovali osnovnega pomena vzajemni razorožitvi, organski in progresivni praktični in duhovni, bi pokazali prej ali slej svojo nezdrž-Ijivost. 3. Pri reorganizaciji skupnega mednarodnega življenja bi bilo potrebno, da spoznajo vse stranke praznoto in nedostatke preteklosti Tudi pri ustvarjanju in obnavljanju mednarodnih ustanov bi se morale upoštevati izkušnje, ki so jih nudile prejšnje slične pobude. Ker pa je glede na človeštvo težko tn moglo bi se reči skoro nemogoče vse predvideti in vse zasigurati v čtsu mirovnih pogajanj, ker se Je težko oprostiti se strasti in ogorčenja, bi bilo osnovanje pravnih ustanov, ki bi morale Jamčiti zvesto in lojalno uporabljanje konvencij, odločilnega pomena za časten sprejem kake mirovne pogodbe in za preprečen Je svojevoljnih ter enostranskih tolmačenj pogojev teh pogodb. 4. Vprašanje, ki bi moralo vzbuditi posebno pozornost, če se želi boljša organizacija v Evropi, se tiče potreb in pravičnih zahtev narodov, kakor tudi etničnih manjšin, zahtev, ki vendar zaslužijo, DanaSnjo Številko ponedeljek« izdaje, ki je zadnja ▼ tem leto, dobijo na ogled tudi naročniki redne izdaje »Jutra«, ldna ponedeljsko izdajo niso naročeni. Številke ni treba vračati. Priporočamo pa vsem, naj se naroče tudi na ponedeljsko Izdajo, saj so v zdajS-nih časih, ko divja ▼ Evropi vojna, nedelje tako polne dogodkov, da tudi ▼ ponedeljek težko pogreša list vsakdo, ki hoče biti sproti obveščen o vsem, kar se dogaja doma in ▼ tujini. Poskrbljeno je, da bo ponedeljska izdaja stalno prinašala Se več zanimivega gradiva kakor doslej. Kljub podraženemu tisku velja ponedeljska izdaja samo 4 din na mesec za one, ki prejemajo »Jutro« po pošti, 5 din pa za one, ki se jim dostavlja na dom z raznašald. Naročnino za ponedeljsko izdajo »Jutra« naj vsak pošlje kar skupno z naročnino za redno izdajo; samo na zadnjo stran položnice naj pripiše, da s« naroča tudi na ponedeljsko izdajo. v kolikor Jih ni vedno mogoče zadostno zasnovati na striktnem pravu, kadar so priznane in sankcionirane pogodbe v veljavi in se temu protivijo, blagohotno proučiti, da bi se jim skušalo ugoditi na miroljuben način, ako bi bilo to potrebno s pravično, z modro in složno revizijo pogodb. Mnogi vzroki za uporabljanje sile bi se odstranili po vzpostavitvi resničnega ravnotežja med narodi in obnovi osnov medsebojnega zaupanja. 5. Toda tudi najboljše pogodbe bi bila nepopolne in obsojene v neuspeh, če bi oni, ki vodijo narode in narodi sami ne dopustili, da jih navdahne duh odgovornosti, ki odmerja človečantke odnose po enostavnih in neizpremenljivih določbah božje pravice po želji za pravice, ki ima za osnovno moralno pravico vsesplošno ljubezen, ki postavlja most onim, ki nimajo sreče, da bi bili v naši cerkvi. Papež je dodal v svojem govoru, da mu Liso neznane velike težkoče, ki se postavljajo za dosego pravičnega mednarodnega miru. Zatem je sporočil, da je bil obveščen o sklepu predsednika Zedinjenih držav Roosevelta glede imenovanja začasnega poslanika pri Vatikanu To sporočilo mu je zelo prijetno, ker pomeni velik prispevek k uresničenju pravičnega in trajnega miru ter k olajšanju vojnih trpljenj. Za to izraža predsedniku Rooseveltu svoja čestitke in zahvalo. Proglas poljskemu narodu Poljska vlada, ki ima svoj sedež v Franciji pro-glaša demokracijo in socialno pravičnost za osnovno načelo bodoče poljske vladavine Pariš, 26. dec. Poljska vtada, ki Ima tar časno svoj sedež v Angersu, je Izdala za božič naslednji proglas poljskemu narodu: Vata vlada narodnega jedinstva se obrača na vas. da bi vas seznanila s svojimi načeli in stremljenji. Vlada priznava glavno načelo, da je izvir oblasti v Poljski sam poljski narod, ki je ustvaril tisočletno poljsko državo in ki jo je tudi obnovil. Septembrska vojna je bila zaradi mnogih razlogov, ki bodo še razjasnjeni, tragična za Poljsko. Toda hrabrost poljskega vojaka ln nezlomljiva morala naroda obstojata tudi danes, kakor bosta ostala do poslednjega trenutka vojne noelca življenja Poljske na poti k boljši bodočnosti. Nat narod, čeprav je bil trenutno premagan, je dokazal s svojim požrtvovanjem ta s svojo pripravljenostjo na borbo, kakor dokazuje tudi danes s svojim junaštvom tn neomajno jakostjo duha, da je veMk narod, da je bil dostojen zmage, da je vreden živeti svobodno v svobodni dooaPvinl, upravljajoč sam svojo usodo. Vlada Je samo orodje narodne oblasti hi narodne volje, pozvana, da služi narodu. V bodoče bo Izključena doba vlade meznikov, vlade neodgovorne in bres trole. Glede na to pravilno razumevanje stvari po predsedniku vlade in vlade same se mora vsak sklep o važnejših vprašanjih sprejet v soglasju predsednika a člani vlade. Vlada meni da Je njena osnovna naloga, da osvobodi s sodelovanjem nam- e Valera za sklicanje svetovne mirovne konference Poslanica predsednika irske republike vladi Zedisijeolh držav Dublin, 26. dec AA (Reuter). De Val«« je poslal ameriški vladi poslanico, v kateri zahteva nujno sklicanje mednarodne konference, na kateri naj bi se državniki potrudili urediti vse medanrodne probleme. De Valera naglaša. da Irska in Zedinjene države niso zapletene v vojsko, da pa oba naroda gojita simpatije z onimi narodi, ki jih je doletela nesreča vojne. De Valera smatra, da M bile boljše doseS z dobro voljo, kakor pa čakati, da narode nesreča prisili k pogajanjem. Na kraj« pravi De Valera, da se mora po končaai vojni itak sestati konferenca. Zdrav razum pa zahteva, da se napravi vse, da se konferenca skliče že prej, predno bo vsjna uničila vsako dobro volja. da In njegove vosJske v sedanji vojni poljsko državo od »prijateljske okupacije in da jI omogoči poleg neposrednega dostopa Nadaljevanje na 2. strani Moscicki v Švici Bukarešta, 26. dee. AA. (HavaS). Btvtf predsednik poljske republike Moscicki Ja dobil na osnovi zdravniškega pregleda dovoljenje zapustiti Rumunijo in odpe/svati ▼ Švico. Moscicki je zapustil Krajevo r spremstvu soproge in hčerke jer odpotoval snoči s simplonotn. Po mnenju zdravnikov bo planinski zrak ugodno vplival na njegovo zdravje. Ljubljana, 26 .dec. r. Danes Je potoval skozi Ljubljano v Švico bivši predsednik poljske republike dr. Ignac Moscicki. Vozil se je v posebnem kupe ju ekspresa. V njegovem spremstvu so žena in hčerka, dočim je njegov sin, ki Je. poslanik t Bruslju, potoval z jutranjim brzovlakom naprej t Švico, (Ja pripravi vse potrebno za bivanje svojega očeta. Na ljubljanskem kolodvoru ni bilo nikskih pozdravov io poljski potniki sploh niso izstopili. k morju meje, ki ji bodo jamčile trajno oe. Svoboda tn il——'J-—top varnost Poljska sodeluje t vojni kot za- i v njej zajamčene vsakemu 'posamezniku veznica Francije in Velike Britanije na podlagi popolne enakopravnosti in zavezniške zvestobe kakor tudi na podlagi neposrednega Sodelovanja ter sporazumevanja o vodstvu vojne, določanju njenih ciljev in pogajanj za mir. Vojska suverene poljske države se bori v popolni enakopravnosti rame ob rami t zavezni&Ko vojsko. Zadržanje naroda v času vojne je važen Cinitelj v stremljenju po miru. Poljski narod, ki hrabro prenaša vse nepr.like, s čimer dobiva priznanje vsega sveta, dela ogromne usluge narodni stvart Leto 1939 predstavlja v zgodovini Evrope največjo nesrečo za zapadne Slovane v njihovi tisočletni borbi proti zavojevalcem. V svojih pohodih proti vzhodu so osvojevalci dosegli vse svoje uspehe predvsem za to, ker so izkoriščali spore, ki so jih imen med^eboj kratkovidni zapadni Slovani. Poljska se zaveda »voje vodilne misije v borbi proti prodiranju osvojeval-eev na vzhod ter želi poudariti zaključke In važne nauke ki jih vsiljujejo nedavni dogodki Ne da bi karkoli pretiravali, kar se tiče potreb bodoče politične družabne in gospodarske ured tve države, o kateri se bo sklepalo po ponovno izvojevani neodvisnosti, proglaša vlada naslednje: Poljaka bo tudi nadaJje država, ki bo temeljila na kulturnih in krščanskih načelih. Poljska bo demokratska država, ki se bo naslanjala na najširše narodne mnoil- oč saloni tih vlad, td bodo odgovone narodnemu predstavništvu la ld bede pod nadzorstvom tega predstavništva, izvoljenega v poštenih volitvah la oa podlagi volilnega zakona. Izdelanega n« demokrat*ki osnovi. V družabnih in gospodarskih nosnih se bo Poljska ravnala po načetih pravičnosti, po načelu pr»v»ce do dela ln posebne zaščite pravic onih, ki obdelujejo rodno zemljo, kakor tudi delavcev ln obrtnikov. Narodnostnim manjšinam, ki bodo ritup-no s poljskim narodom ostale zveste naši državi in ki se Poljska zanje bori, bodo zagotovljene vse pravice za svobodni narodnostni ln kulturni razvoj. Poljska vlada skrbno sledi sedanjemu razvoju in gleda v bodočnost, narodu pa prepušča, da sam presoja o nesrečni preteklosti. Vladi, zagotavlja narodu, da hoče ukreniti vse da bi preprečila vsako ponavljanje podobnih pr.lik in razmer, ki so Poljsko dovedle na rob propasti. To je pot, ki smo jo ubrali, prepričani, da nas mora privesti do popolnega osvobojen j a domovine in obnove države, velike ne samo po prostranostl njene zemlje in štev lu njenega prebivalstva, nego tudi po moča njenega duha. Vlado hočemo izročiti osvobojenemu narodu, Oblast bomo rabili zgolj v službi naroda. Ukrenili bomo vse, da nam boste zaupali. Tako nam Bog pomagaj! i na predmestja Helsinki ja. ¥ Viharju je I trajal letalski alarm neprestano 5 ur. Helsinki, M. dee. a (Reuter). Sovjetska letala so včeraj več ur metala bombe na mesto Viborg. zlasti stromafinejša predmestja. Prebivalstvo pa se je pred napadi pravočasno poskrilo v zaklonišča in so bombe zahtevale samo tn smrtne žrtve Viborg pa so včeraj bombardirali tudi sovjetski težki topovi, iz daljave 40 km. V mestu so nastali številni požari. Več zgradb, ki so bdle zadete ob priliki včerajšnjega bombardjanja, je danes še vedno gorelo. O včerajšnjem letalskem napadu na mestece Porgo se je danes izvedelo, da je zah teval večje število žrtev. Porgo leži okrog 50 km zapadno od Helsinkov in -šteje le "000 prebivalcev. Pri napadu je bilo po dosedanjih ugotovitvah nad 30 ljudi je bilo ubitih. Porgo nima n kakega strateškega pomena, ker ni v njem nobene vojašnice ln tudi nobene tovarne. V mestece se Je zateklo lz drugih večjih mest mnogo žena tn otrok. one na trenil Napadi nemške pehate pri Mozeli na božični dan odbiti Pariz, 26 dec. s. (Reuter). Na sveti večer so bile povsuu v. bližini fronte polnočne maše za francoske in angleške vojake Katoliške vere. Nekaj posebnega je bila maša v katedrali evakuiranega Stras-bourga. ki je sicer že od začetka vojne popolnoma zapuščena, ker je samo poi-drug kilometer od nemških postojank on stran Rena. Mašo je bral mlad francoski duhovnik ki služi v francoski vojski kot rezervni podporočnik. Pariz, 26. dec. AA. (Havas). V teku prvega božičnega dneva je bila nemška pehota posebno agresivna. Das se je v svetovni vojni smatral ta dan kakor po tihem dogovoru za dan premirja, je nemško poveljništvo izvršilo mnogo številne manjše operacije, posebno pa močno Izvidniško in patroino akcijo v pokraj m ob Mozeli. Akcija nemških oddelkov se je začela na božifcu večer ter se je stopnjevala vse do 4. zjutraj ko je bil izvršen precej močan napao na mali gozd vzhodno od Mozele. Nemški napad je podpiralo topništvo Eksplorfje bomb in granat ter streli lz pušk so odmevale do 5. zjutraj v megleno noč. Končno je bil aemžki napad odbit. Nemško letalstvo zaradi slabega vremena ni moglo izvršiti v zadnjih 24 urah nobenih poletov. Pariz, 26. dec. AA. Poročilo vrhovnega povelju ka se glasi: Sovražni napadi vzh°dno od Moztue so bili odbiti s brzim »gnjem. Hitler na fronti Berlin, 44. dec. br. Za božič je bil Hitler na fronti Obiskal je posamezne odseke fronte tn nekatera letališča. 2e na sv. večer je bil na prednjih postojankah Siegfr edove črte, kjer ga Je sprejel vrhovni poveljnik Brauhitsch. Hiti« je tam obiskal polk »Groes-Deutschland« ln oddelke svoje telesne straže Bil je v gosteh na nekem letališču tik za fronto. Naslednjega dne se je ponovno podal na prednje postojanke m je bil tudi v nekaterih trdnjavicah, k^ so že na francoskih tleh. Prazniki na m®rjt* v znaku min In tor$gdov London, 26. dec. s. (Reuter) Med božič- f nimi prazniki je nemška podmornica po- » tepila angleški parnik »Stanhome« (2500 ton). Večina posadke parnika se je nahajala pod krovom ter je praznovala božič, ko je podmornica brez vsakega svarila izstrelila torpedo. Nastala je strašna eksplozija ln ladja se je potopila v nekaj trenutkih. Od posadke se je rešilo samo 10 mož, ostalih 14 je utonilo. Neki član posadke je še v zadnjem trenutku opazil v daljavi periskop podmornice ter je videl prihajati tudi torpedo, ki pa se mu ladja ni mogla več izogniti. Rešilnih čolnov tudi ni bilo več mogoče spustiti in 10 mož posadke se je rešilo na neko desko. K sreči jih je opazila danska ladja, ki je bila iz daljave priča torpediran ju. Vzela je preživele angleške mornarje na krov ter jih izkrcala v neki angleški lukL Druga žrtev pomorske vojne med božičnimi prazniki je norveški parnik »La-ken« (600 ton), ki se je potopil 15 km od norveške obale po eksploziji iz še neugo-tovljenega vzroka. Vseh 13 mož posadke se }e rešilo. Parnik je bil na poti v Anglijo. London. 26 decembra. AA Havas: Snoči so zvedeli za poedinosti o okoliščinah, pod katerimi je bila potopljena danska ladja »Scotias« (2400 ton). Ko je nemška podmornica torpedirala to ladjo, ji je poskušala druga danska ladja »Haflnlja« priti na pomoč ter prevzeti posadko. Nemška podmornica pa je to »Hafiniji« onemogočila, tako da je 21 članov posadke s »Sco-tie« našlo smrt London, 26. dec. a (Reuter) V preteklem tednu je bilo potopljenih skupno 10 angleških in 8 nevtralnih trgovinskih ladij. Potopljene angleške ladje so imele skupno nosilnost 650 ton, nevtralne pa 10.800 ton. V istem času so Nemci izgubili sicer samo eno ladjo »Columbus«, ki pa po tonaži dvakrat prekaša vse Izgubljene angleške ln nevtralne ladje skupaj. Stockholm, 26 decembra AA Havas: Švedski ladji »Maas« in »Kari Einsel«, ki sta prevažali oglje na Švedsko, sta zadeli na Severnem morju na mini ter se potopili Of 3r članov posadke jih je rešila neka norveška ladja samo osem. Amsterdam, 26 decembra. AA. DNB-Na božič je eksplodirala pri Helderju plo-veča mina ter uničila nasip. Ob holandski obali so pazili veliko število plavajočih min Montevideo 26 dec.. s. (Reuter) Ostanki potopljene nemške oklopnice »Admiral Grof Spee« so vse do predvčerajšnjim še goreli Nemško brodovje zapustilo loke Amsterdam. 26 dee. O. U«ti p0r°ftaj0, da je nemško vojno brodovje odplulo na odprto morje in sicer polovica na Vzhodno mOrje, polovica pa na Severno morje. Prvi avstralski letalci v Angliji London. 26. dec. s. (Reuter). Danes se je v neki južno-angleški luk- izkrcal prvi oddelek avstralske vojske, ki prihaja v Evropo na pomoč angleški vojski v sedanji vojni. Gre za posadko eskadrile vodnih letal tipa Sunderland, ki so prideljena angleški obalni zaščiti. To eskadrilo je lani kupila v Avstraliji avstralska vojska zase, po izbruhu vojne pa se je odločila, da pusti še neodposlana letala v Angliji ter jih da na razpolago angleški vojski kot svoj prispevek k obrambi imperija. Sedaj pa je poslala za letala še posadko. Avstralske letalce so v Angliji zelo slovesno sprejeli od letalstva zastopniki obalne zaščite ter avstialski predstavniki v Londonu. Prevoz iz Avstralije se je Izvršil v popolnem redu, vendar pa je med prevozom na krovu ladje umrl angleški admiral Ne-will Customs, ki je že leto dni vodil vež-banje avstralskih leta'cev. Admiral Customs je bil huje bolan že ob odhodu iz Avstralije. Star je bil 55 let Bitka angleških letal z nemško vojno ladjo London, 26. dec. br. Letalsko ministrstvo je nocoj objavilo komunike, v katerem pravi, da so angleška stražna letala na Severnem morju opazila nemško vojno ladjo. Ko so se ji približala, j1 h je pričela erdato obstreljevati, nobeno letalo pa ni bilo zadeto. Berlin, 26. dec. AA. Vrhovno poveljništvo objavlja: Angleška letala so Skudala 24. in 25. decembra napasti nafie patroine ladje v nemškem zalivu. Zaradi močnega streljanja naših protiletalskih baterij so ostali ti napadi brezuspešni. Nemška obrambna sila ni vodila včeraj nobene borbe. 490 sovjetskih bombnikov napadlo Helsinke Strahoviti letalski napadi med božičnimi prazniki na južnofinska mesta in vasi Helsinki, 26 dec. r. Da bi 5*-mbolj pokazali svoje omalovaževanje največjega zimskega praznika, so sovjeti vprizorili baš na bož čni večer in sam božični dan najhujše letalsko bombardiranje finskih mest. Na božični večer je večja skupina sovjetskih bombnikov napadla Helsinke in metala bombe, ki so povzročile obilo požarov. Na božični dan je blizu 100 bombnikov prišlo ponovno nad prestolnico m metalo bombe. Protiletalsko topništvo je z uspehom zavračalo napad« in je sestre- lilo 15 sovjetskih bombnikov, kljub temu pa je bombardiranje povzročilo veliko škodo. Tudi danes so se letalski napadi ponovili. Po dosedanjih poročilih so sovjeti bombardirali razen Helsinkov še kraje Eke-o&s, Kuhim&ki, Tammerfors, Bjorneborg, Hyvink&& Borgo in Viborg. V Borgu js bilo 9 mrtvih m 20 ranjenih. V HelsmKih je bil dan znak za alarm ob 10.30 in je trajal do 12 45 ter od 13. do 15. ure. Sovražna letala sq metala bombe na sever- Uspehi Fincev na frontah Helsinki, 26. decembra. AA. Poročil^ vrhovnega poveljništva r dne 25. derem bra se glasi: Na Karelijski ožini je bik. dosti mirno ter je bilo samo tu pa tam topniško streljanje Pri Tajpali je bil odbit manjiš napad sovražnika. Ob tej priliki je bil uničen nek sovražni tank. Sovražnik je izvršil napad na bojišču pri Su-vantoju, kjer borbe še trajajo. Med Muo-lajarvijem in IskijSrvijem je precejšen topniški ogenj t obeh strani Ns vzhodnem bojišču je bil pri Lojmoli uničen nek sovražni tank. Vzhodno od Lieksa so naše čete sedaj na sovjetskem ozemlju. Pri Kumoju sta bili uničeni dve sovražni četi Ostanek sovjetskih čet na tem delu bojišča se umika. Zaplenjen je bil en tank in dva topa Z boiišča pri Suomisalmilu poročajo o močnem topniškem ognju. Pomorske borbene sile niso izvršile večjih akcij Sovjetska križarka »Marat« je 12 velike daljave streljala na naše letalske utrdbe pri Bjerku. Finci na sovjetskih tleh Helsinki, 26. dec. s. (Exchage Telegraph Finskemu uradnemu poročilu, da so finske čete pri Lieksi v Kareliji prodrle na sovjetsko ozemlje, pripisujejo inozemski vojaški opazovalci poseben pomen Mislilo ds lahko ta prodor prinese v potek sovjet-sko-finske vojne popolnoma nov moment Me1a Dri Lieksi teče samo 200 km od že lemiške proge Leningrad - Murmansk Radi ugodnih terenskih prilik Imalo Finci dobre izglede, da prodro do te železni ške proge, s čimer bi odrezali sovjetske čete na daljnem severu od zaledja. Sicer z bojišč danes nI posebnih novlr Na daljnem severu pri Pečengi izgleda d? so volaške operarije zaradi hudega sr>e«a in velikega mraza za enkrat prene hale. Silen mraz ovira večje vojne operacije Helsinki, 26. dec br S front danes ni posebnih vesti. Operacije ovira posebno hud mraz, ki je v Helsinkih dosegel že 25 stopenj pod ničlo Zato Je bilo v akciji le letalstvo. Položaj se sploh v zadnllh 48 urah na posameznih frontah ni bistveno spremenil. V Kareliji vlada skoraj popoln mir, le sem pa tja se na prostoru meo obema taboroma spopadajo manjše izvidniške čete Po nekaterih vesteh so pričeli na ruski strani izmenjavati čete. Zaenkrat Se ni mogoče reči, ali pomeni to priprave na novo ofenzivo ali na prezimo-vanje. Le pri Suami je prišlo do hujšega spopada, v katerem je bilo na obeh straneh precej mrtvih. Tudi severno od Ladoškega jezera je bilo nekaj krajevnih prask. Na Laponskem so Sovjeti še zme rom na umiku. Mraz — 40 stopenj pod ničlo — naravnost kosi med sovjetskimi četami. Helsinki, 28. dee. br. Na skrajnem severu divja silen vihar. V bližini Ponja jSrviJa sta razmeščena dva sovjetska ba taljona. ki se obupno borita proti mrazu Finci so zavzeli vas KaskalL Sovjetski, letala so sicer napadala posamezne njihove oddelke, a so povzročila le malo škode, ker jib je motorizirano protiletalska topništvo prisililo, da so ostala zelo vi soko. Sovjetski tanki so imobilizirani. V Moskvi se pripravljajo na dolgo vojno Bern, 26. decembra, g. Sovjetsk« ujetnl ki na Finskem pripovedujejo o slabih raz merah, ki vladajo v sovjetski vojski Zdi se da je število mrtvih zaradi mraza in bolezni večje kakor število padlih in ranjenih na bojišču. Ujetniki se posebno pritožujejo zaradi slabe sanitetne službe v rdeči vojski. Vesti o pa'ačm revoluciji, ki naj bi bila vrgla poveljnika leningrajskega vojnega okrožja Nereskovskega so vseka kor preuraniene Zdi se da nihče ne želi biti v sedanjih razmerah njegov nas'e.lnik ;n sprejeti odgovornost za položaj na tin skem bojišču Nače'n-k g!avnega general nega štaba Sanpošikov. ki je zadnji čast nik 12 carskh časov v sovjetski armadi, je istotako odkleni! sprejeti položaj. Projia ganda po radiu lokazuje. da želijo v Moskva dopovedat* ljudstvu, da se borba ne vodi samo za Finsko, tenivet z vsem za padom. Moskovsko poročilo Moskva, 26 decembra AA Havas: Spo ročilo štaba poveljništva leningradskega vojnega okrožja z dne 25. decembra se gla si: V toku dneva so se spopadi med patro-lami na mnogih krajih razvili v resne borbe Na sektorju pri Suomisalmiju so naši izvidniški odde*k' operirali z uspehom. V pokrajini Jolomatsija so naši oddelki ob kolili in uničili dva finska bataljona, veli ko število Fincev je padlo. Ujeli smo 35 finskih voiakov Naša letala so izvršila vt sto izvdniških poletov V toku zračnih borb je bilo sestreljenih 6 sovražnih letal. Eno sovjetsko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Vpskllc rezervistov na švedskem Sotckholm. 26. dec. a (Reuter) Švedska vlada je v osrednjih provincah države vpoklicala pod orožje večje število rezervistov Uradno pojasnilo pravi, da je svrba vpoklica, da se rezervisti izvežbajo sa vojaško službo pod »tonskimi pogoji. Poročila II. izdaje; Vatikan pripravlja novo akcijo za obnovo miru? Akcijo vodi papež sam in računa predvsem na podporo Zedinjenih držav in Italije Rim, 26. dec. br. Po vesteh k zanesljivih virov pripravlja Vatikan sirokopo-tezno akcijo za obnovo miru. Načrt za to akcijo je sestavil papež sam. Vatikan se bo pri tej akciji naslonil v pni vrsti na Zedinjene države in na Italijo. Ustanovila naj U se posebna centrala vseh nevojujočih se držav, Id bi ob primerni priliki izsilila obnovo miru v Evropi in določila osnove za nov red na svetu. Vatikanska diplomacija je že sedaj razvila izredno intenzivno delovanje po vseh državah, kjer ima Vatikan svoja diplomatska zastopstva. Drzna vožnja poljske podmornice »Vik« London, 26. dec. br. Kakor znano, sta se pred kratkim dve poljski podmornici 'Orzel« in »Vik« priključili angleški vojni mornarici. O odisejadi »Orzela« smo že podrobno poročali. Danes je neki poljski mornariški častn.k dal novinarjem podatke tudi o begu »Vika«. Med dragim je povedal: Za »Vik« se je vojna pričela 1. septembra ob 17.40 popoldne. Tedaj smo čuli silno topniško streljanje od gdanske strani. 2e pol ure pozneje so nas napadla sovražna letala. Odpluli smo iz helske luke in se takoj potopili. Treba je bilo polagati mine na področju, na katerem je bilo že vse polno sovražnih vojnih lad.j. Obakrat smo morali prekiniti svoje delo zaradi letalskih napadov. Neka poljska vojna ladja je bila zadeta. Iz nje se je po morju razlilo goreče olje. Povratek v Helo je bil zaradi tega nemogoč. Tedaj smo prejeli ukaz, naj se odpravimo na opazovalni pohod, sovražnik pa nas je neprestano nadlegoval in smo bili skoraj stalno pod vodo. Nenadoma so pričele pri nas eksplodirati podvodne bombe. Podmornica se je morala spustiti prav globoko. tako da je nazadnje obstala. Pritisk vode je bil tako močan, da ni bilo mogoče odpreti nobenega ventila, čuli Da smo. kako je voda počasi vdirala med stroje. Dčitno je bila podmornica nekoliko jx>-škodovana, nenadno pa so pričele v neposredni bližini podmornice eksplodirati no- ve bombe. Bržkone je iz podmornice uhajalo olje na površino, zaradi česar nas je sovražnik na ta način opazil. Nekaj časa smo čakali. Položaj je b i obupen, toda med tem je zrak postal tako dušljiv. da skoraj ni bilo mogoče več d.hati. Ventilatorjev ni bilo mogoče spraviti v ob.at in smo se zato nazadnje odločili, da se dv g-nemo in sprejmemo borbo. Ko pa je podmornica peč asi pr.šla na površje, sovražnika ni bilo nikjer več opaziti. N č je bila jasna. V smeri proti Heli ni bilo videti ničesar. Vse na okrog so se gibale sovražne ladje, toda v razdalji nekaj kilometrov. Na vodi je bilo opaziti sled olja za našo podmornico. Še ponoči smo podmornico popravili, proti jutru pa srno se potopili. Odpluli smo na zapad po Vzhodnem morju. Med potjo smo opazili nekaj manjših nevtralnih tovornih ladij in nekaj ribiških čolnov, a nikjer nobenega sovražnega parnika, da bi ga potopili. Med tem nam je že pričelo primanjkovati goriva. Znašli smo se pred odločitvijo, da krenemo na Švedsko da nas internirajo, ali pa zbežimo na Severno morje. Kljub vsem peripetijam je bilo razpoloženje posadke slej ko prej sijajno. Na poti proti Severnemu morju smo opazili dve sovražni vojni ladji in le s težavo smo jima ubežali. Bili smo naravnost srečni, ko smo se znašli v Skageraku, kjer smo bili že kolikor toliko na varnem. Evakuacija švedskih obmejnih krajev Stockholm,, 26. dec. p. Švedske vojaške »blastl so odredile evakuacijo nekaterih predelov ob finski meji, kjer nameravajo namestiti ranjence In begunce lz Finske. Uradno so objavili, da so bili pozvani rezervisti lz srednje Švedske na zimske vojaške vaje, ki pa bodo na severnem Švedskem. Vpoklicani rezervisti morajo prinesti s seboj smučke. Izselitev Nemcev iz Južne Tirolske Rim, 26. dec. br. 1. januarja prično v južni Tirolski in v Karniji poslovati pre-selitveni uradi. Dotlej se bodo morali vsi Nemci v teh krajih odločiti ali za nemško državljanstvo in preselitev v Nemčijo ali za Italijansko državljanstvo m možnost, da jih preseli v kakšno drugo Italijansko pokrajino. Vrhovno nadzorstvo nad poslovanjem omenjenih uradov bo prevzela posebna komisija pod vodstvom bivšega ministra Guarnerja. Guarner je bil danes pri Musso-liniju. Volitve v Bolgariji Sofija, 26. dec. r. V nedeljo so bile v Su-nenski oblasti vol. tve v sobranje. Izmed 27 mandatov jih je vlada dobila 23, opozicija pa 4. Med izvoljenimi opozicijonalci sta 2 pripadn ka bivše komunistične stranice, eden je zemljedelec, eden pa je neodvisen Izmed 23 izvoljenih vladnih poslancev jih je 17 pristašev ministra za kmetijstvo Ivana Bagrjanova dočim je ostalih 6 pristašev mn. predsednika Kjusedvano-va. Med poslanci, ki so bili izvoljeni v 5u-menski oblasti, sta bila samo dva že v Drejšnjem sobranju. Pri volitvah so ostali v manjšini Hristo Stojanov, bivši notranji minister v vladi Stambolijskega, tn Kičo Milanov, bivši minister narodne stranke izza časa Ljapčeva. Vol tve so potekle v redu. Dne 14. januarja bodo volitve v bolgarski in plevenski oblasti. Stalinove volitve Moskva, 26. decembra, a (Exchange Telegraph). V nedeljo so bile po vsej Sovjetski Rusiji volitve v »krajevne sovjete«. Postav! ie®a je bila povsod seveda samo ena Ista »Stalinovega bloka komunistov in neopredeljenih«. Lista je dobila naravno povsod večino. Po uradnih sovjetskih po-iatkih je kazalo število, ki so bili za listo oddan , skupno celo 99% vseh volilnih "pravičo^eev. V Moskvi je glasovalo za listo 98.99%, v Leningradu pa 98.82%. Večerno francosko vojno poročilo Pariz, 26. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 218 vojno poročilo: Za današnji dan je bflo značilno delovanje prednjih straž. Zaradi prevrnjene sveče zgorela cerkev Pariz, 26. decembra, r. (Štefani). Požar je popolnoma uničil cerkev sv. Terezije v Nantesu. Človeških žrtev ni bilo. Ogenj je nastal med poinočnico zaradi prevrnjene sveče. 99 žrtev železniške nesreče v Nemčiji Berlin, 26. dec. br. železniška nesreča, ld se je v petek pripetila na progi Friedrich-shaven—Radolfzell je po poslednjih uradnih podatkih zahtevala 99 človeških žrtev. Od petka do danes je v bolnišnicah umrlo 47 ranjencev. Upor v angleški kaznilnici London, 26. dec. s. (Reuter) V angteSM kaznilnici Londonderry v Severni Irski ja prišlo včeraj do upora kaznjencev. Večja skupina kaznjencev — pripadnikov irske republikanske armade je nadvladala paznike ter se zabarikadirala v nekem poslopju kaznilnice. Borba s kaznjenci je trajala polnih pet ur. Na pomoč so morali priti policija, vojaštvo in gasilci, ki so upornike ukrotiti s curki vode. Uporniki so prirejali tudi demonstracije na oknih kaznilnice. Peli sc republikanske pesmi in vzklikali. Končno sta vojaštvo in policija vdrla v poslopje, ki so ga imeli uporniki v oblasti, ter jih po krajši borbi, v kateri so se uporniki posluževali steklenic in z žeblji obitih desk kot orožja, obvladala. Decentralizacija posredovanja dela Beograd, 26. dec. p. S 1. januarjem bo uveljavljena uredba, s katero preneha delovati centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu in se ustanovi v Beogradu, Zagrebu ln Ljubljani posebni glavni odbori za posredovanje dela. Glavni upravi v Ljubljani je bil dodeljen kredit' 100.000, v BeogTadu 400.000, v Zagrebu 300.000 din za organizacijo in vzdrževanje v prvih šest mescih. Nagla podražitev nemške marke na naših borzah Beograd, 26. dec. p. Na beograjski borzi, ki je na katoliški božič poslovala, je vzbudilo veliko iznenadenje, da se je tečaj nemške klirinške marke nenadno znatno dvignil. Narodna banka je pol leta držala tečaj nemške marke na vi&ni 14.30 din za marko. V ponedeljek pa je nenadno opustila intervencije in se je marka dvignila na 14.50. Včeraj pa se je marka povzpela na 14.80 in 14.90 ter se je ob koncu borznega poslovanja nudil že denar po 15. To znatno podražitev nemške marke utemeljujejo v borznih krogih s tem, da je prišlo do izčrpanja salda naših klirinških terjatev v Nemčiji V sporazumu med našo državo ln Nemčijo je baje predvideno, da se opuste intervencije od strani Narodne banke, če saldo naših terjatev pade na določeno minimalno viš no. Sedaj je saldo v resnici padel na to višino, zaradi česar je Narodna banka opustila intervencije. Po vseh znakih sklepajo v bančnih krogih, da bo Narodna banka stabilizirala tečaj na 14.80 din, ker bi drugače naše gospodarstvo trpelo veliko škodo. Nesreča italijanskega potniškega letala Rim, 26. dec. br Ob otvoritvi letalskega prometa med Italijo in Brazilijo je nastala huda letalska nesreča Italijansko letalo I-Apra, ki je predzadnjo nedeljo zapustilo Rio de Janeiro je včeraj nad francoskim Marokom zašlo v vihar ln je v bližini Mogadora strmoglavilo na tla. Štirje člani posadke ter trije novinarji, dva brazilska in 1 italijanski so bili ubiti. Agencija Štefani poudarja v svojem poročilu o tej nesreči, da jo je povzročilo slabo vreme in da se bo kljub temu redni letalski promet med Rimom in Rio de Janeirom redno nadaljeval. Jersej obleke — Karnlčnlk, Nebotičnik. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved aa danes: Pretežno Oblačno in megleno vreme v vsej kraljevali. Tu pa tam dež in sneg: Zaradi obilice na božični čas vezanega gradiva, ld se nam je pred prazniki nabral« w uredništva, uo morate danes izostati nekatere običajne rubrik«.