LETO XLV, ŠT. 34 PTUJ, 27. AVGUSTA 1992 CENA 45 TOLARJEV I/višni svef Skupščine občine Ptuj, ji- na 69. seji, dne 23. juli- ja 1992 sprejel sklep, da organizira posvet na temo: Ptuj včeraj - danes, jutri Cilj posveta je oblikovanje elementov (tez) razvojnega pro- grama mestne skupščine Ftuj. Posvet bo 11., 12. in 13. novembra na Ptuju l'os\et i)()do sestavljali referati in njihova predstavitev, okro- gle mize z zaključki. Prvi dan, 11. novembra 1992, popoldan, bomo po otvoritvi posveta spremljali prireditve ob marlinovanju. Drugi dan, 12, novembra, bo namenjen temi PTUJ VČERAJ - DANES Tretji dan, 13. novembra 1992, bo namenjen temi PTUJ - JUTRI Posvet bo pripravil organizacijski odbor in častni odbor. S tem objavljamo prvo vabilo Ptujčanom, prijateljem Ptuja, strokovnim ustanovam in podjetjem, da pripravijo svoje pri- spevke, ki bi bili predstavljeni na posvetu. Predložena gradiva bodo zbrana v priložnostni publikaciji. Drugo vabilo s podrobnejšim rokovnikom bo objavljeno v prvi polovici septembra 1992. INFORMACIJE: Izvršni svet SO Ptuj Stanislav Napast telefon 771-121 Predsednik organizacijskega odbora:-Branko Brumen Ptuj, 20. avgusta 1992 Rigelnik in Protner v Ptuju Sredi prejšnjega tedna sta bila na obisku v Ptuju pod predsednik vlade republike Slovenije mag. Herman Ri gelnik in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra no, mag. Jože Protner. V ptujski mestni hiši sta se pogo varjala s predstavniki občin Maribor, Pesnica, Ruše, Slovenska Bistrica, Ormož in Ptuj. Obisk in pogovor je bil namenjen predvsem suši, njenim posledicam in ukrepom, ki naj bi jih slovenska vlada sprejela, da bo škoda manj katastrofalna za kmetijstvo in naše gospo- darstvo nasploh. Predstavnika vlade sta pozneje obiska- la še Pomurje, z ugotovitvami pa nastopila na seji vla- Med pogovorom v Ptuju. Mag. Herman Rigelnik (levo) in mag. Jože Protner de, ki je v začetku tedna že sprejela prve ukrepe za omi litev posledic suše. Podpredsednik Rigelnik je pogovor s predstavniki izvršnih svetov izkoristil še za kratko seznanitev z go- spodarskim programom vlade. Med dr\igim je omenil, da bo sedanji tečaj tolarja še minimalno padel, pozneje pa se umiril in stabiliziral. Avgustovska inflacija bo naj Verjetneje celo pod 1 odstotkom, zato ni več razloga za revalorizacijske obresti oziroma zloglasni veliki R. Vla- da tudi upa, da bo septembra sprejeta lastninska zako- nodaja, v jesenskem obdobju pa nas vse skvipaj čakajo težavne naloge sanacije in stečajev gospodarskih sub joktov. JB Kot lastovice pred odhodom so se pričeli zbirati ptujski srednješolci na svojem najbolj priljubljenem mestu pred SŠC—jem. Še nekaj dni in pričel se bo pouk. Posnetek Milena Zupanič. PTUJSKI MARATON VABI Vsi lahko tečete Tekaški klub Maraton Ptuj bo 5. septembra organiziral prvi ptuj- ski maraton. Tek se bo pričel ob 10 uri. Tekači bodo tekli na 21 ki- lometrov s startom pred SŠC, nato po Potrčevi do Podvincev, skozi Pacinje, Mostje, Domavo in nazaj. Proga je ravninska, saj je naj- večja višinska razlika 20 metrov. Na sporedu bo tudi trimski tek na 10 kilometrov, ki je primeren predvsem za rekreativce in se bo pričel že ob 8. uri in 30 minut prav tako pred SŠC. Tekači bodo razporejeni v kategorije po starosti ( posebej moški in posebej žen- ske do 30, do 40, do 50 in nad 50 let). Prijavnina je 250 oziroma 300 SIT na dan prireditve, 100 SIT za trimčkarje in brezplačno za mladino. Prijavite se lahko po telefonu 775—372 dopoldan in 772—871 popoldan. Vsi udeleženci bodo dobili spominske majice. McZ Šolska vrata se bodo kmalu odprla Do pričetka novega šolskega leta, ko bodo počitniško osamljene šole znova zaživele, ostaja le še slab teden časa. Premalo, pa kljub temu do- volj za še kakšno počitniško norčijo. Bolj kot učenci in dijaki so v teh zadnjih dneh zaskrbljeni njihovi starši, saj se ob izdatku za šolske po- trebščine, s pričetkom šole, vrstijo še številni drugi: malica, kosilo, po- daljšano bivanje, prevoz v šolo in domov... Odveč ne bo tudi prošnja in opozorilo vsem udeležencem v prometu, da s strpno in previdno vožnjo poskrbijo za varnost šolarjev, še zlasti najmlajših. Kako so na novo šolsko leto pripravljene šole v ptujski, ormoški, le- narški in slovenjebistriški občini? Zbrali smo nekaj okvirnih podatkov, za mnenje pa smo povprašali tudi nekaj učencev. T. Mohorko in K. Klcp V TICU-u dan odprtih vrat v soboto bodo v Turističnem informacijskem centru (TIC) , ki Ima svoje prostore v mestnem stolpu, na Slovenskem trgu 14, imeli dan odprtih vrat. Delavci centra vabijo, da bi jih ob tej priložnosti obi- skali. Ptujčane vabijo, da jim zaupajo kako bi izboljšali turi.stično podobo in ponudbo Ptuja ter okolice. Vsi moramo misliti že danes, da bo Ptuj postal še b«)lj priljubljeno turi.stično mesto. M.SI. Ptujski ribiči na i svetovno prvenstvo člani ptujske in slovenske ekipe pred odhodom na svetovno prvenstvo ribičev. V torek zjutraj so iz Ptuja odpo- tovali člani ribiške ekipe RD Ptuj. Odšli so na svetovno ribiško prvenstvo v Katalonijo, v Merido. Svetovnega prvenstva v lovu rib s plovcem se ptujski ribiči ude- ležujejo kot lanskoletni državni prvaki. Na pettisoč kilometrov dolgo pot (v obe smeri) jih je od- peljal voznik Filip Flajšinan. V ekipi so Franc Trbuc, Dušan Hor- vat, Zvonko Petek, Marjan Vrečar in Zdenko Molnar. Spremlja jih Ivo Preac, ki skrbi za prehrano, poleg tega pa je tudi tiskovni predstavnik ekipe. Kot je povedal vodja ekipe Franc Trbuc, je to njihovo prvo svetovno prvenstvo in težko je napovedovati uvrstitev, čeprav po tihem računajo na zlato sre- dino. Po informacijah, ki so jih imeli, bo tekmovanje v precej hitri vodi, podobni našemu od- vodnemu kanalu. V njej so kra- pi, mrene, podusti, torej nam znane ribe. Zaželimo ptujskim ribičem srečno pot in mnogo tekmovalnih uspehov. V Ptuj se bodo vrnili okoli 3. septembr^B 2 — DOMA IN PO SVETU 27. AVGUST 1992 TEDNIK Nacionalni program za preprečevanje zlorabe dro^ v Republiki Sloveniji Demokratska stranka je v svojem programu natančno opredelila cilje na .azličnih področjih svojega delovanja. Zapisali pa smo tudi, da se bo- mo pri svojem delovanju opi- rali predvsem na strokovnja- ke, ne glede na njihovo stran- karsko pripadnost. Poslanski klub Demokratske stranke je 8. julija 1992 vložil v skup- ščinsko proceduro osnutek Nacionalnega programa za preprečevanje drog v Republi- ki Sloveniji, ki je delo avtori- ce prof. dr. Martine Žmauc- Tomori ter številnih drugih strokovnjakov, ki so pri pisan- ju osnutka sodelovali (prof. dr. Dušan Keber, prof. dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Dušan Nolimal, dr. Darko Ma- ver in drugi). TEZE Organizacijo in izvajanje pro- grama dejavnosti, ki preprečuje- jo zlorabo drog v Republiki Sloveniji, mora prevzeti država. To izvaja s pomočjo republiške- ga Odbora za preprečevanje zlorabe drog, ki koordinira in usmerja delovanje mreže regij- skih akcijskih skupin. Vlada v ta namen ustanovi Odbor za preprečevanje zlorabe drog kot enega od odborov me- dresorskega Sveta za zdravje. Hkrati vspodbudi ustanavljan- je regijskih akcijskih skupin in določi pravila za njihovo orga- niziranje in pogoje za njihovo delovanje. Sredstva za uresničevanje skupnih programov in projektov na državni ravni ter za regijske dejavnosti zagotovi država iz svojega proračuna (varianta: sredstva za regijske dejavnosti zagotavljajo občine). Pripravo programov in orga- niziranje dejavnosti na temelju teh programov izvajajo ustrezni strokovnjaki. To delo je profe- sionalno v obliki naročenih projektov ali s pomočjo zapo- slovanja z delnim ali polnim delovnim časom, zato so izva- jalci za svoje delo tudi polno odgovorni. Izvajanje programa lahko prev- zame že obstoječa mreža ustanov, ki se v RS že ukvarja s podobno problematiko, ob tem pa mora svoje aktivnosti in krog sodelav- cev po potrebi razširiti tako, da bo ustrezala zahtevam nacional- nega programa. Program se bo uresničeval postopno, po vnaprej določenih prioritetah in fazah izvedbe. CILJI —Predprečevanje zlorabe drog in zmanjševanje socialne, varnostne, zdravstvene in ekonomske problematike po- vezane z njo. —Oblikovanje skupne politike za celotno in usmerjeno obravnavo tega problema. —Zmanjševanje tistih socialnih in ekonomskih dejavnikov, ki pospešujejo zlorabo drog. —Vzpodbujanje zdravja, zdra- vega in kvalitetnega načina življenja, zdravstvene pro- svetljenosti in navad ter de- javnosti, ki krepijo zdravje pri vseh delih populacije. —Organiziranje informiranja, ustreznega predstavljanja problematike v medijih. —Sistematična priprava sred- stev za izobraževanje in nji- hova uporaba na vseh ključnih točkah. —Zmanjševanje ponudbe (pro- meta, razpečevanja) droge. —Priprava sodobne zakonodaje. —Mednarodno sodelovanje; —Koordinacija dela institucij, ki izvajajo preprečevanje, zdravljenje in izobraževanje o tej problematiki v RS. —Redno in sistematično razi- skovanje pojava zlorabe drog v SR in vkljiičitev v medna- rodne raziskovalne projekte. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI Nosilec programa je Odbor za preprečevanje zlorabe drog v RS kot delovna skupina pri Svetu za zdravje. Odbor sestavljajo nacionalni koordinator (predsednik odbo- ra) ter po en predstavnik šol- stva, policije, medijev. Centra za zdravljenje odvisnikov od drog. Inštituta za zdravje. Cer- kev in Center za socialno delo. Glede na aktualne delovne na- loge lahko odbor začasno ali traj- no vključi še druge strokovnjake. Pri raziskovalnih, izobraže- valnih in zdravstvenih dejavno- stih se Odbor vsebinsko in ka- drovsko povezuje z Inštitutom za zdravje in Centrom za zdra- vljenje odvisnikov. Organiziranje in izvajanje ter- cialne prevencije (pri že odvi- snih) je usklajeno in povezano z dejavnostmi in strokovno dok- trino Centra za zdravljenje od- visnikov drog. Regijske (lokalne) akcijske skupine sestavljajo predstavniki zdravstva, šolstva, socialnega skrbstva, policije, regijskih me- dijev ter člani humanitarnih or- ganizacij in drugi prostovoljci s predpisanim obsegom znanja o problematiki zlorabe drog. Dejavnosti, ki so sestavni del programa, so sistemske, ki se izvajajo v vsej državi, ter regij- ske, prilagojene značilnostim in potrebam na posameznih po- dročjih. Vsi državni programi, akcije, kampanje, učni materiali in ra- ziskave morajo biti ocenjeni in potrjeni s strani Odbora, vse re- gionalne akcije, ki so prilagoje- ne specifičnim potrebam in raz- meram določenega okolja pa tu- di s strani pristojne regijske ak- cijske skupine. Posebej se ocen- jujejo vsebina, ustreznost meto- dologije, sporočilnost, uporab- nost, stroški z ozirom na pri- čakovano korist ter etična neo- porečnost dejavnosti. Prihodnjič: Vsebina progra- ma in prioritetne naloge Zapisal Tomaž Neudauer, dipl. prav. Demokratska stranka Ptuj Lenarške noMice Doslej okrog 660 milijonov tolarjev škode v lenarškem sekretariatu za družbenogospodarske za- deve nam je Edo Zorko povedal, da je suša povzročila po dosedanjih podatkih za okrog 660 milijonov tolarjev škode. Seveda je bilo v soboto padavin premalo, da bi se stanje spremenilo. Ker se suša še vedno, nadaljuje, se tudi škoda povečuje. Lenarški župan Jože Škrlec je na tiskovni konferenci, ki so jo organizirali obrtniki, dejal, da se v Ljubljani na posameznih ministrstvih niti ne zavedajo v kakšnih težavah je zaradi suše lenarška občina. O škodi je še do dal:" Sem proti temu, da bi delavci dajali enodnevni za služek za povzročeno škodo, saj je tudi industrija v veli- kih težavah. Pred nami je novo šolsko leto in moramo misliti tudi na to. Določene probleme v naši občini bi lahko rešili le z najetjem bančnih kreditov." Dodajmo še podatek, da bodo iz občinskega pro- računa v tem sušnem obdobju subvencionirali tretjino stroškov prevoza pitne vode. Lenarški obrtniki niso stavkali v sredo sta v lenarškem kulturnem domu tamkajšna obrtna zbornica in Gospodarska zveza SLS pripravili ti- skovno konferenco. Organizatorji so zaradi problemov z zamudnimi obresti povabili tudi predstavnike odgo- vornih republiških organov. Slovenska vlada je namreč z začasnim odlokom zamrznila plačevanje obresti do konca septembra. Predsednik obrtne zbornice Slovenije Milan Grah je ob tem povedal: "Moratorij sprejemam kot razumni korak vlade. Do tridesetega septembra je vlada tako pridobila čas in bo lahko sistemsko razi"ešila problem oderuških obresti. Seveda sem tudi nezadovol jen, ker je moralo preteči osem mesecev, da so sploh začeli reševati to problematiko. Sedanja vlada ima več posluha za razvoj drobnega gospodarstva, seveda mora- jo temu moratoriju slediti pravi ukrepi. Vse obresti, tu- "Da bi kmetovail iažje..." Poslovalnica Agroavtometala v Šikolah Podjetje Agroavtometal, ki ima svoj sedež v Spuhlji 53, je od- prlo svojo poslovalnico kmetijske mehanizacije v Šikolah. Poslovodja nove prodajalne—Matjaž Kurež je povedal, da svojim kupcem ponujajo veliko izbiro kmetijske mehanizacije in rezervnih delov za vse vrste traktorjev in multikultivatorjev. Ob tem so pripravili še pestro izbiro avtomobilskih plaščev, svetil in uvoženega blaga, predvsem vrtnih kosilnic. Svojo ponudbo pa so popestrili še s programom za vrtičkarje. Ob nakupu lahko v Agroavtometalu najamete kredit za dobo enega ali pet let z devizno klavzulo in z 18 % obrestno mero, ponujajo pa tudi možnost potrošniškega kredita na 36 mesecev. V novi poslovalnici Agroavtometala bodo ponudbo obogatili še s prodajo krmil in kmetijskih zaščitnih sredstev. Prepričani so, da boste z njihovo pomočjo lažje kmetovali. Tatjana Mohorko Predstavniki prizadetih in odgovornih na skupni tiskovni kon- ferenci. di tiste, ki so že plačane, morajo ponovno izračunati in plačane vsote revalorizirati, z dobropisi pa vrniti že preveč plačane obresti". Jože Petrovič, predsednik lenarške obrtne zbornice je k temu dodal, da obrtniki vztrajajo, da se preveri delo občinske davčne uprave. Seveda lenarški obrtniki v soboto cest niso zaprli, na- povedali pa so, da jih bodo jeseni, če vlada svojih obljub do 30. septembra ne bo uresničila. Dobrodelni koncert za Vikico Bombek :::::¥:W:>WS::¥m4S V Sveti Trojici je v nedeljo popoldne Gospodarska zve- za SLS Lenart organizirala dobrodelni koncert za sokra- janko Vikico Bombek. Devetintridestletna Vikica Bombek je zaradi močne sladkorne bolezni oslepela, vsak dan pa hodi na dializo v Maribor. Številni prebivalci so se koncerta udeležili in tako pokazali solidarnost s hudo bolno Vikico. Števil- ni nastopajoči so se honorarju odpovedali. Marija Slodnjak Govori se... ...DA nebeški gospodar ni tako neizprosen in bi se pri njem dalo naprositi dež. Za nekaj dežja je bi- la namreč dovolj že reklama za dornavsko procesi- jo. Zal se suša nadaljuje, saj je bil namen procesije spremenjen v prošnjo za omilitev duševne suše. Kako je sedaj z dušami ne vemo, siceršnja suša pa še kar traja. ...DA bo vznemirjajoče šrotarsko pokališče našlo novo lokacijo na lialdah. Tam so vsega hudega že vajeni. Tudi političnega pokanja v prejšnjem siste- mu. Kako se bo krajanstvo odzvalo v demokraciji pa živi bili in videli. ...DA se fabrika, ki producira lahko prihodnost še vedno ponaša z dokumentirano zgodovinsko iz- kušnjo na pročelju; "Tukaj se na najboljši način uresničuje geslo "tovarne delavcem". Vse skupaj sovpada z novostjo: "d.o.o. je pa direktorjem". ...DA član ekonomskega sveta (občinskega) pro jektira novinarski nagobčnik ali če bi mu uspelo kar glasovno nepropustno antigobcalo. "Potem mi mirno plavala bi moja barka..." ...DA na marlinovo koljejo gosi zaradi njihovega izdajalskega vreščanja ob določeni priložnosti. Da- nes smo pred novim praznikom, slavili bi ga (če bo predlog dotičnih sprejet), enkrat julija, klali pa bi race. Po možnosti novinarske. Te izdajalsko ga gajo, četudi leto dni po dejanju. Incidentno ucle leženi ogorčeni menijo, da je lahko nekoga oblati ti, sam pa se je moral presneto truditi pri kipo (*) in lustromorilskih dejanjih. *Kip, kipec, kipomorilec (beri razbijalec). ...DA.....so dopusti. BOSNA IN HERCKGOVI- NA: Poročevalci z bojišč v tej državi ocenjujejo, da se je bo- sanska vojska okrepila in da na nekaterih bojiščih že prehaja v ofenzivo. Razrahljala naj bi obroč okoli Sarajeva, napade agresorja pa so zaustavili na ob- močju Ilidže, Vogošča in Ilijaša. Na bližajoči se londonski kon- ferenci bo bosanski predsednik Alija Izetbegovič zastopal sta- lišče, da Bosna in Hercegovina ne bo unitama in ideološka država, temveč naj bi nacional- ne odnose v njej urejali z instru- menti parlamentarne demokra- cije. Tako predlaga, da bi usta- novili zbor narodov v parlamen- tu, ki bo odločal s konsenzom in tribunal za človekove in na- cionalne pravice, v katerem naj bi bili ugledni bosansko herce- govski in tuji pravniki. — • - GRUZIJA: Težave vladavine Eduarda Sevardnadzeja se stop- njujejo. Sedaj so pričeli kav- kaški gorski narodi pošiljati svoje bojevniške skupine za boj proti njegovemu režumu. Zato je vzdolž meja z Rusijo Ševar- dnadze ukazal delno mobilizia- cijo. Kavkaški narodi iz Abha- zije so zahtevali naj tuja vojska zapusti njihovo območje do 21.avgusta. Namesto umika gruzinske vojske je Ševardnad- ze razglasil kavkaške bojevnike za teroriste in s tem povzročil njihove napade. — • — SOMALIJA: Tako brezupno kot je v Bosni in Hercegovini je samo še v Somaliji. Samo da tam poleg vojaških plemenskih spopadov kosi smrt tudi zaradi lakote in suše. Hodur je postalo zdaj mesto, v katerega se dobe- sedno priplazijo številne soma- lijske družine, da bi zavžile vsaj nekaj hrane, ki prihaja s po- močjo svetovnih humanitarnih organizacij. Če humanitarne po- moči ne bodo povečali in razširili na več somalskih kra- jev, bo lakota povzrožila smrt dveh milijonov ljudi. — • — ČEŠKA IN SLOVAŠKA: Kaže, da so se slovaški politiki ustrašili odgovornosti za odce- pitev od Češke predvsem zaradi trdnih gospodarskih vezi. Po- tem, ko so v Prago poslali zad- nji predlog o osamosvojitvenem dogovoru, so češki politiki ci- nično ugotovili, da so predlaga- li celo tesnejše vezi kot doslej in da pravzaprav v Bratislavi ne vedo, kaj hočejo. — • — KABUL: Najnovejši napad Hekmatjarjevih odpadniških mudžahidov je v štirinajstih dneh zahteval blizu 1800 žrtev. Na žalost je večina med njimi otrok in žensk. Afganistansko prestolnico pa je zapustilo okrog 120 tisoč ljudi. Tistim, ki so ostali v mestu, sedaj zaradi pomanjkanje vode grozita še kolera in meningitis. Nihče ne more napovedati, kako se bodo spopadi med uradno kabulsko oblastjo in mudžahidi končali, saj so sile precej izenačene. To pomeni, da bodo državo popol- noma izčrpali, saj je trenutno edina panoga, ki zares dobro nese gojenje opija in izdelovan- je heroina. Tudi politično razsu- lo je popolno saj je večina čla- nov prehodne vlada, s predsed- nikom na čelu, pobegnila tja, od koder je pravzaprav prišla - v Pešavar na pakistanski strani meje. Ravno tam je bilo opo- rišče sedaj vladajoče frakcije afganistanskih mudžahidov. — • - TURČIJA: Kurdi, ki še ved- no nimajo svoje enotne domovi- ne in je kot kaže tudi ne bodo mogli imeti, so te dni napadli turške varnostne sile. V zadnjih spopadih so ubili štiri vojake. Tako je doslej v spopadih na kurdskem ozemlju na turški strani umrlo 48 ljudi. Turški predsednik Suleyman Demirel je ob teh dogodkih izjavil, da Turčiji kurdskih upornikov ni uspelo prepričati in informirati o njihovih pravicah in morebit- nem sožitju z večinskim turški- ma narodom. pripravila: D.L. TEDNIK 27. AVGUST 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 1^- od ac... majsi»i:rk Lovci in lovkinjc Lovskega društva "Dravinja" Majšperk so v soboto praznovali svojo 70. letnico delovanja. Ob tej priložnosti so podelili družinska priznanja, petim članom pa odlikovanja Lovske zveze Slove- nije. Društvena skupnost šteje danes 54 članov, od teh je 35 aktivnih in se nahaja na obrobju Dravskega polja, obronkih Haloz in njihovega vznožja. V upravljanju imajo okrog 7500 hektarjev lovišča na območju krajevnih skupnosti Majšperk, Ptujska gora in Dolena. Sedanji starešina društva Marjan Aubelj je povedal, da korenine društva segajo v leto 1922, v takratni Lovski klub Ptujska gora. Pozneje so iz njega ustanovili Lovski klub Majšperk, po vojni pa Lovsko družino, ki jo je uspešno vodil Zvonko Predan. Ob svoji 50. letnici je družina razvila svoj lastni lovski prapor in leta 1981 dobila odlikovanje z Redom za lovske zasluge druge stopnje. Danes v LD "Dravinja" Majšperk poskušajo z veliko mero odgovor- nosti ohraniti avtohtono in redko divjad. Družina si je priborila lastno zemljišče, krmne njive, remize, voljero za fazane, naredila krmišča in mrhovišča, lovsko zavetišče v Globokem pri Doleni ter zgradila Lovski dom v Stanečki vasi. Družina je pobratena z LD Drežnica iz Kobarida, prijateljsko pa sodelujejo z LD Koprivna Topla iz Črne na Koroškem. Težave, ki jih povzroča divjad na teh področjih danes rešujejo strpno in preudarno, redno pa skrbijo za usposabljanje lovcev na strelišču. Člani LD "Dravinja" Majšperk so kritično opozorili na slabo in se s hvaležnostjo spomnili dobrega. V prihodje želijo urediti le lastno hladil- nico in čistilnico divjadi. Tatjana Mohorko in Katarina Klep TEDNIK MARKOVCI: Njihov poslanec v ptujskem parlamentu Franc Obran je na zadnjem zasedanju zastavil vprašanje o višini sredstev, ki jih Drav- ske elektrarne plačujejo občini Ptuj kot nadomestilo za uporabo prostora ptujskega jezera in kanala Srednja Drava II ter zakaj ta sredstva upora- bljajo v občini Ptuj, ko pa so najbolj oškodovani ravno prebivalci Mar- kovcev. Na njihovem območju je kar dve tretjini ptujskega jezera, prav tako pa tudi velik del kanala SD II. Na petkovi seji je ptujska vlada obravnavala odgovor na markovško vprašanje. V njem odgovarja, da od dravskih elektrarn dobi občinski proračun 9 milijonov 305 tisoč tolarjev na mesec. Nadomestilo naj bi pripadalo skladu stavbnih zemljišč občine Ptuj in z njim ta tudi razpolaga. Poročilo o njegovem delu in program pa mora sprejeti skupščina. Sklad uporablja ta denar za pridobivanje stavb- nih zemljišč v družbeni lastnini, za pripravo in komunalno opremljanje stavbnih zeinljišč v celotni ptujski občini. Markovci nimajo izdelanega in sprejetega prostorsko izvedbenega načrta zato nadomestil občina ne more vlagati v koinunalano urejenost naselij te krajevne skupnosti. Tak je odgovor občinskih služb, toda pri tem bi bilo potrebno upošte- vati, da ljudje svojih zemljišč niso prostovoljno oddali v družbeno last, prav tako pa tudi, da so z gradnjo jezera in kanala bili najbolj oškodova- ni ravno oni. Na nek način je zelo krivično, če sedaj občinski proračun sredstva Dravskih Elektrarn porablja na povsem drugih koncih občine, Markovčani pa zaradi birokratskih zadržkov ostajajo praznih rok. Saj ))rostorsko izvedbeni načrt bi za Markovce v občinskih službah lahko že naredili. (KM) KAM VODITA SMEROKAZA? pripravila: D. Lukman (KM) Alin ustanavlja O/Je vod.slvo dru/.bencjia podjetja raluin se je lani odločilo, da bo ustanovilo družbeno podjetje Alin, ki se bo ukvarjalo z ustanavljanjem novih podjetij. Ustanovi- teljska vlojja raliiina v Alin je bila 3 milijone tolarjev, podjetje pa so, s pomočjo slovenskega ministrstva /a de- lo, ki je dalo 5 milijonov tolarjev, ustanovili februarja la- ni. Doslej je v njegovem okviru nastalo 11 podjetij s skupno 28 zaposlenimi. O tem, katero podjetni.ško idejo bodo uresničili in kateri delavci bodo ustanovili podjetje ali obratovalnico odloča skup.ščina Alina. Sestavljajo jo vodstveni iz Taluma - Danilo Toplek, Janko Hedrač, Bo- jan /A^man in /lutko Spoljar. Direktor podjetja je Darko Vidovič, strokovna svetovalka in članica skup.ščine pa Si- mona Berden. In ravno ona nas je podrobneje seznanila z delovanjem Alina. Kot nam je povedala, je pod- jetje ustanovilo ožje vodstvo bivše TGA, ki naj bi "poznava- joč razmere na zahodu pravilno ocenilo, da je nastopil čas pod- jetniških inkubatorjev tudi pri nas". Kot vzroke za ustanovitev Alina navaja neizkoriščcnost zmogljivosti v družbenem pod- jetju, zadržanje podjetniških struktur v njem, ustanavljanje novih delovnih mest in prestruk- turiranje družbenega Taluma. Začetne korake je valilnica naredila s pomočjo mednarod- nega podjetja ININ iz Ljuiblja- ne. Preden so podjetje ustanovi- li so pričeli zbirali in ocenjevati podjetniške pobude zaposlenih. Z najperspektivnejšimi so se pogovorili in preverili njihove poslovne zamisli in poslovne načrte in hkrati z začetkom pod- jetja Alin so pričele delati tudi nekatere obratovalnice. Kaj nudi ALIN Kot pravi Simona Berden naj bi Alin vzspodbujal predvsem mlade in smele podjetnike. Alin jim pomaga pri pripravi poslov- nih načrtov, zagotovitvi prosto- rov in zmogljivosti, registraciji podjetij, pri nakupu surovin in kalkulaciji cen, ureditvi poslov- ne dokumentacije, vodenju ra- čunovodstva in pri deviznem poslovanju ter svetovanje s po- dročja delovne zakonodaje in varstva pri delu. V Alin lahko pridejo tista podjetja, ki mu zaupajo vsaj računovodske storitve in ki so vezana na Talum s pogodbami o najemu ali odkupu njegovih prostorov, osnovnih sredstev in drobnega inventarja. V njem ostanejo toliko časa dokler ima- jo kakršnokoli pogodbo s Talu- mom. Na začetku dobi vsak, ki pride z idejo svojega mentorja, ocene podjetniške ideje pa pote- ka na skupščini Alina. V začet- ku so nekatere storitve Alina novim podjetjem brezplačne na- to pa jim jih prodajajo. Radi bi postali občinski inkubator Svoje izkušnje v ustanavljan- ju podjetij znotraj Taluma so že predstavili občinskim možem in predlagali, da bi občina s svo- jim deležem poslala solastnik podjetja in si zagotovila podpo- ro podjetniškim pobudam na občinski ravni. Sodelujejo tudi z Zavodom za zaposlovanje, kjer naj bi v kratkem pričeli pri- pravljati svetovalne in druge storitve. Njihovo dejavnost podpira finačno tudi Sklad za drobno gospodarstvo države Slovenije, dolgoročno pa bodo poskušali najti sponzorje. Doslej so ustanovili MFC - podjetje za fotokopiranje, re- produciranje in storitve mikro- filma, katerega direktor je Jan- ko Meglic, nato TEL - SOS vzdrževanje naročniških tele- fonskih central Borisa Pun- gračiča, PRALIK pranje, šivan- je, likanje Iva Krnjiča, PLE- SKO - soboslikarstvo in antiko- rozijska zaščita Antona Ko- vačiča, SKAT - elektroinstala- terstvo Zdravka Jernejška, RA- MA SPED - notranja in medna- rodna špedicija Rajka Matije- viča, TCK - oddajanje teniških igrišč Marka Miheliča, TRA- VELL - trgovina na debelo in drobno Franca Rajha, PŠE- NIČNIK - čevljarstvo Franca Pšeničnika, KLIMING - servis klima naprav Igorja Bezjaka in Elektroinstalacije in servis za dvigala Romana Jusa. Z nekate- rimi novimi podjetniki smo se pogovarjali in povedali so nam, da so z uslugami Alina zadovol- jni, prav tako pa tudi z rednim plačevanjem stopritev, ki jih opravljajo za družebno podjetje TALUM. V Talumu napovedujejo, da bodo v industrijskem naselju v Kidričevem postavili nove pro- store za obrtne obratovalnice. Postavili jih bodo z denarjem Taluma, potem pa jih bodo dali v najem. D. Lukman Komentar NOVI PODJETNIKI Z DRUŽBENO LASTNINO... Ko SO V Talumu objavili, da bodo privatizirali nekatere dele podjetja tako, da bo Alin pogumnim pomagal pri njihovem ustanavljanju, je med zaposlenimi nastopil nemir. Seveda, kdo bo dal boljšo idejo, kdo se bo domislil dejavnosti, ki bi jo lah- ko opravljal na svojih nogah in vsaj v polovični navezanosti na Talum... Če bi od.šel iz rednega delovnega razmerja v Talu- mu bi dobil nekaj več denarja, če bo zaposlil delavce Taluma prav tako. In nastalo je enajst podjetij, ki so jih sedanji novi direktorji lahko ustanovili le. če so šli skozi temeljito sito na- jožjega vodstva Taluma, ki jih najdete ravno v skupščini družbenega podjetja Alin. Kdorkoli danes veliko govori o pod- jetništvu je dobrodošel, če ustanovi podjetja še posebej. Toda, če ga ustanovi s svojim kapitalom ni nič narobe, vprašanje pa je ali je vse v redu pri ustanavljanju zasebnih podjetij, ki upo- rabljajo družbena sredstva in jih dolgoročno lahko tudi odku- pijo ali pa imajo vsaj predpravico odkupa. Pravičniški motivi pri podjetništvu naj ne bi šteli kdovekako veliko,a štejejo pri privatizaciji družbenega, za katero .se tako dolgo odločajo v republiškem parlamentu. Ob tem potekajo številni procesi, kakršen je tudi ta v Talumu. Nastajajo nova podjetja, vpliv na njihov nastanek pa imajo samo vodilni me- nežerji v njem. Ti odločajo, kaj bodo podjetja delala in s kate- rimi sredst\'i družbenega podjetja in predvsem kdo bo delal z njimi in kdo je pravi podjetnik, ki lahko na tak način ustanovi podjetje. Nameni so dobri, a vpra.šanje je kaj pomenijo če ve- mo, da bo lastninjenje šele nastopilo in bodo takrat nekateri nekaj že imeli v roki in bo njihovo izhodišče boljše kot pri dru- gih. Je to samo iznajdljivost in podjetnost ali pa tudi dobre zveze z vodilnimi v podjetju, ki bi radi ohranili vpliv ne glede na to, kakšen model privatizacije se nam obeta. Darja Lukman Sejemski utrip Gornje Radgone JUBILEJNI, 30. KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM • MILAN KUČAN GOVORIL NA OTVORITVI • 1200 RAZSTAVLJALCEV IZ 18 DRŽAV • SEJEM ODPRT DO NEDELJE Če sodimo po gneči na dan otvoritve sejma, potem se bodo pričakovanja organizatorjev go- tovo uresničila in si bo sejem ogledalo 200 tisoč obiskoval- cev. Sobotne slovesne otvoritve so se udeležili številni predstav- niki državne oblasti in poli- tičnih strank, tudi številni go- stje iz tujine, predvsem iz so- sednje Avstrije in Madžarske. O tridesetletni zgodovini sej- ma je govoril njegov direktor Ivan Kovač. Prireditev je rastla skupaj s pomurskim in sloven- skim gospodarstvom in postala najpomembnejša sejemska pri- reditev pri nas. Organizatorji sejma so ponosni, da je kljub odsotnosti razstavljalcev iz bivših jugoslovanskih republik letošnji sejem najbogatejši do- slej. Število razstavljalcev se je povečalo na 1.200, kar polovica je novih, manjših razstavljalcev in to daje sejmu dodattio pe- strost. Predsednik predsedstva repu- blike Slovenije Milan Kučan je v slavnostnem govoru omenil težke gospodarske razmere, zaznamovane z upadanjem go- spodarske aktivnosti zaradi iz- gube trgov in težav pri iskanju novih. Toda: "Težave so bile vnaprej znane in pričakovane, vendar nanje ni bilo pravo- časnih in usklajenih priprav. Ceno za to je že plačala prejšnja vlada, čeprav vse odgovornosti nikakor ni mogoče pripisati sa- mo njej." Kljub obsežnemu načrtu ra- zreševanja gospodarske krize in podpori, ki jo ta napor v javno- sti doživlja, je sedanja vlada skorajda onemogočena pri zao- krožanju pravne ureditve, ki je pogoj /a to, da bi pričela z učin- kovitimi gospodarskimi ukrepi. Problem je v skupščini, posledi- ce pa nosi gospodarstvo in z nJim mi vsi. V naravi stvari in v bistvu demokracije je, da se na- kopičeni problemi razrešujejo. Ni pa vseeno, ali se bo to doga- jalo stihijno, ko bodo rešitve iz- silile socialne razmere oziroma trenutno razmerje moči poli- tičnih strank, ali pa na način, spodoben demokratični in prav- ni državi. 2e po tradiciji je začetke sej- ma spremljalo slabo vreme, le- Milan Kučan ob otvoritvi sejma tos pa se je vreme izneverilo tu- di temu pravilu. V veliki vročini je tako Milan Kučan go- voril tudi o katastrofalni suši: "Ta udarec narave je povsem iz- ničil napore, ki so bili vrsto let vlagani v kmetijstvo, ljudem, ki od njega živijo, pa ogrozil go- spodarsko eksistenco. Posledice bo najprej čutila živinoreja, ta navidezno sektorsko - kmetijski ali regionalni problem pa se bo prenesel na celotno prebivalstvo in gospodarstvo." Je pa po predsednikovih bese- dah suša opomin, da bo potreb- no, kot ostalo naše gospodar- stvo, prestrukturirati tudi kme- tijstvo. Toliko bolj, ker je po- trebno misliti na prihodnost slo- venskega kmetijstva v novih razmerah, ko nismo več del bivše Jugoslavije, temveč se vključujemo v prostor z evrop- skimi merili in vrednotami. Predsednik je povdaril prepri- čanje, da bosta slovenska vlada in narod našla učinkovite ukre- pe in človeško solidarnost za pomoč kmetijstvu. Saj so tudi kmetje že nemalokrat pokazali svojo solidarnost do sodržavlja- nov. Poleg kratkoročnih pa je to pravi čas za resen razmislek o dolgoročnih ukrepih, o vzposta- vitvi učinkovitega namakalnega sistema. Sejemsko prireditev v Gornji Radgoni tudi letos spremljajo številna strokovna srečanja, po- skrbljeno pa je tudi za razvedri- lo in okrepitev obiskovalcev. JB --V- ...do z upecje vasi 4 — PO NAŠIH KRAJIH 27. AVGUST 1992 — TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA Po sledeh vračanja premoženja Hotel Planina spet v rokah lastnika Turistično gostinsko podjetje Pohorje je hotel Planina zaprlo 8. junija letos in sedaj mrtvo .sa- meva. Sedanja lastnika hotela sta Vinko Gornjak iz Slovenske Bistrice in hči njegovega pokoj- nega brala Tanja Košorok iz Ljubljane. Ob zbiranju podrobnosti iz zgodovine, vse od leta 1918 pa do danes, ko je hotel Planina v rokah pravih lastnikov, nam je veliko pomagala Vida Gomjak- vnukinja prve lastnice bistriške- ga hotela. Narodni dom, ki so ga v Slo- venski Bistrici začeli graditi le- ta 1905 in ga dogradili šele leta 1918, se je kasneje preimenoval v hotel Beograd. Lastnik tega hotela je bila družina Tomšič, ki si je kasneje kupila v Ljubljani drug hotel in hotela bistriškega prodati. V Slovenski Bistrici je bilo takrat veliko zavednih Slo- vencev, ki so hotel želeli obdržati, kajti sicer bi padel v naniške roke. Na prigovarjanje dr. Pučnika, dr. Schanbacha in Ivana Kolenca, ja 53—letna Jo- sipina Krulc leta 1923 kupila zgradbo. Franjo Krulc, drugi Josipinin sin, je takrat študiral pravo v Zagrebu in kasneje postal samo- stojni odvetnik v Mariboru. Vinko Gornjak, ki je danes star 94 let pa je v tistih letih opustil študij agronomije v Avstriji ter se vrnil domov, da bi pomagal na kmetiji. Hotel so leta 1939 temeljito obnovili, vanj vložili veliko denarja vendar se je začelo zapletati že naslednje le- to, ko je hotel dobil v upra- vljanje nemški upravnik. Leta 1941 so mu dali začasno ime Graz, med vojno pa so hotel na- menili dekliškemu internatu. Leta 1945 so hotel dobili spet njegovi lastniki ter ga obnovili. Obe družini Krulc in Gornjak sta uspešno vodili posle, vendar je nacionalizacija kmalu pre- prečila vse načrte. Na začetku so jim vzeli nekaj zemlje, na- tanko 28. aprila 1948 ob 12. uri pa so bistriški komisarji (imena so znana še danes) nacionalizi- rali hotel. Krulčeva je tako ostala brez vsega premoženja. Z možem, hčerko in vnukinjo (sestro Vide Gonijak), staro le tri mesece, je bila prisiljena k izolaciji v ma- jhni hotelski sobici. Hotel je hkrati z ostalimi nacionalizira- nimi gostilnami prevzelo go- stinsko podjetje Beograd z upravnikom Ivanom Vauhnekar- jem. Krulčeva je imala takrat že 78 let in le malo možnosti za obnovitev obrtnega dovoljenja, ob tem pa so ji v hranilnici blo- kirali še konto z vsem denar- jem. Tako so imeli že v začetku novi hotelski gospodarji na vol- jo 3000 litrov vina, veliko pol- jskih pridelkov, nekaj tisoč ki- logramov svežega mesa iz lede- nice, vagon premoga in sto pro- storninskih metrov drv. Ze leta 1957 pa je podjetje Beograd šlo v stečaj in je s ho- telskim poslom nadaljevalo Go- stinsko podjetje hotel Planina. Josipini Krulc so vrnili 4,5 hektarja zemljišča leta 1949, hišo ob Titovi cesti, kjer živijo še danes, pa so dobili kot za- menjavo za hlev in živino. Sledi vračanja premoženja... Vse se je začelo 21. septem- bra 1990, ko sta bila brata Vin- ko Gornjak in dr. Franjo Krulc poklicana k takratnemu pred- sedniku bistriške občinske vla- de Francu Jugu, zaradi vračanja premoženja. Dr. Krulc je med tem časom umrl, zato je pogovor opravila Vida Gornjak. S sprejetjem no- vega zakona o denacionalizaciji in z novim vodstvom so posto- pek hitro rešili. Veliko zaslug za to ima župan Ivan Pučnik pa tu- di sekretarka za denacionaliza- cijo Lidija Stebemak in stro- kovni delavec na občini Franc Bukovec. Tako je edini bistriški hotel Planina spet v rokah la- stnikov in 64-letnemu Vinku Josipina Krulc s sinovoma dr. Franjom Krulcem(levo) In Vin- kom Gornjakom(desno) Gomjaku so se uresničile sanje dolgih let. Mnogi med nami pa vemo, da hotel Planina danes kaže kata- strofalno podobo. Tudi mi smo si ga ogledali in se sprehodili po njem ter opazili, da ga je zob časa in malomarnost prejšnjih lastnikov že precej nazobčil. Pa kaj bi naštevali vse napake, ki so jih nakateri zagrešili. Hotel je v tem trenutku potreben te- meljite obnove in vanj bo po- trebno vložiti velika investicij- ska sredstva (po neuradnih in- formacijah najmanj poldrugi milijon nemških mark za hotel C kategorije). Kako in kaj bodo odločili de- diči, Bistričani pa si vsekakor želijo, da bi njihov hotel dobil novo, lepšo podobo, kot jo ima sedaj. Tatjana Mohorko Katarina Klep Ponudba ptujskega turističnega pr&jekta Se z vinskimi cestami obetajo ptujskemu turizmu zlati časi? Prejšnji torek so na Ptuju pod vodstvom ministrstva za kmetijstvo sestavili šestčlansko komisijo, ki bo na področju haloškega in slo- ve nje goriške ga vinorodnega okoliša preverila osnovne in dodatne ponudbe vinskih cest. Vodja skupine je plAner in geograf Stane Na- past, ki ima na področju turizma številne izkušnje. Izhodišča razvojnih programov Slovenskih Goric in Haloz bo mi- nistrstvo za kmatijstvo uporabilo pri izdelavi kane vinskih cest po vinorodnih okoliših, ki bo na ogled na jesenskem sejmu v Ljubljani. V prihodnje imajo v načrtu še predstavitev in izdelavo kart posa- meznih vinorodnih okolišev. Vinske ceste s številnimi kraki na območju Haloz potekajo preko Zavrča, Borla, Cirkulan, Gorce, Jonskega Vrha in Ptujske Gore, v Slovenskih Goricah pa potekajo preko Polenšaka, Juršinc, Destrni- ka, Trnovske vasi in Vttomarc. Minister za turizem Peter Vesenjak je povedal, da bi lahko imel ptujski turizem v idejni zasnovi vinskih cest izredno pomembno vlo- go. Z razširitvijo projekta in iniciranjem miselnosti na bogato za- ledje Ptuja, bi mesto zaživelo kot osnovna atrakcija. V načrtu ima- jo razširitev turistične ponudbe v obliki klastrov oziroma grozdov, sestavljeno iz več zaključenih ponudb, ki so med seboj povezane. Gospod Vesenjak je še poudaril, da je pogoj za vinsko cesto vino- rodni okoliš in, da v njem obstajajo osnovne možnosti turistične atrakcije naravnega okolja. Poleg infrastrukture je velik poudarek tudi na spodbujanju gospodarskega življenja ob teh cestah. Gra za koordiniran razvoj javnega in privatnega sektorja. Denar bodo do- bili iz mednarodnih kreditov in iz sklada za demografsko ogrožena področja. Vinske ceste bi naj širili glede na ponudbo in večina teh cest je moderniziranih že sedaj, ponudba ob njih pa se šele razvija. Katarina Klep in Tatjana Mohorko Nova avtocisterna v GD Sela v nedeljo je bilo slovesno v GD Sela saj so tamkajšnji gasilci predali svojemu namenu novo avtocisterno. Slovesnosti so se udeležili gostje iz Občinske gasilske zveze ter člani sosednjih gasilskih društev. Kot je povedal predsednik GD Sela Stanko Orovič, so v društvu že kar nekaj let načrtovali nakup avtocisterne, vendar se je zatikalo pri denarju. Poskušali so tudi na Oddelku za ljud- sko obrambo in preko njih so dobili vojaško cisterno Teritorial- ne obrambe. Podvozje in samo preureditev so naredili na občin- ski gasilski zvezi, povečanje in celotno nadgradnjo pa so izde- lali v tovarni Boris Kidrič v Mariboru. Cisterna je narejena iz nerjaveče pločevine in je kot takšna tudi prva v občini Ptuj. Stroški celotne obnove so znašali 1 milijon SIT, od katerega je 50 odstotkov prispevala Občinska gasilska zveza, drugo polovi- co pa je zbralo društvo samo. Krst vozila so opravili duhovniki iz župnije Videm pri Ptuju, botra nove gasilske avtocisterne pa sta bila Jožica in Tone Zu- panič iz Lancove vasi. Tatjana MOhorko in Katarina Klep. Ptujski učni center teritorialne obrambe Minil je dober mesec, odkar je v bivši ptujski vojašnici 400 nabornikov iz dvanajstih občin severovzhodne Slovenije zapri- .seglo mladi slovenski državi v slovenskem jeziku. Kot je povedal poveljnik 730. učnega centra slovenske terito- rialne obrambe na Ptuju, stotnik Jože Murko, se tako mladi voja- ki, kot njihovi inštruktorji v prenovljeni stari vojašnici odlično počutijo. Edina resnejša težava, ki bo spremljala sedan- jo, po vsej verjetnosti pa še tudi nekaj kasnejših generacij nabor- nikov je pomanjkanje telovad- nice, ki jo za sedaj nadomešča večji klubski prostor. Da predstavlja slovenska teri- torialna obramba k(irak naprej v primerjavi z bivšo jugoslovan- sko armado dokazuje že sam delovni dan vojaka. Namesto zloglasne "trube", ki so je bile vajene pretekle generacije, se- daj prebudi vojake prijetno umirjena glasba. Po telovadbi sledi zajtrk ter nato jutranji po- stroj, dviganje zastave ter pre- gled enote. Pouk pričnejo ob 8. uri in traja povprečno 7 šolskih ur. V popoldanskem času po- svetijo še 2 učni uri ponavljanju in utrjevanju gradiva. Ob koncu tedna poskrbijo za prijeten predvsem pa čist izgled centra, mnogi pa gredo tudi domov. Samo usposabljanje vojakov v učnem centru zajema vojaško strokovno vsebino, splošno izo- braževalno vsebino ter ostalo delo in aktivnosti. Program usposabljanja, ki ga je odobrilo ministrstvo, ima predvsem dva cilja. Spolšni cilj in namen po- meni osvojitev vojaškega rav- nanja s pehotnim orožjem, zla- sti je poudarek na zaščiti in reševanju. Po.sebni cilj pa zaje- ma usposobljenost vojaka za streljanje. Vzporedno z obveznim izo- braževanjem in delom potekajo tudi številne prostovoljne dejav- nosti. Tako imajo v učnem cen- tru svoj ansambel, v kratkem pa bodo izdali še bilten. Aktivni so v športnih tekmovanjih organi- ziranih med posameznimi učni- mi centri, v začetku septembra pa bodo pripravili tudi športni teden ter povabili ptujskega ma- ratonaca Mirka Vindiša. V ptujski učni center prihajajo naborniki iz občin (iornja Radgona, Lendava, Lenart, Lju- tomer, Maribor, Pesni- ca, Ruše, .Murska Sobo- ta, ()rnio/y Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Ptuj. Katarina Klep in Tatjaii^ Mohorko Ponosni velikan sredi haloških gričev v Halozah v KS Leskovec so preteklo soboto postavili ha loški klopotec. Krasotec zavidljive velikosti, peresa merijo 3.50 m,vi- sok pa je nekaj manj kot 5 m, bo do trgatve varoval bližnje ha- loške vinograde in jih ščitil pred pernatimi trgači. V njegov na- stanek je Martin Majhen, doma iz Paradiža v KS Cirkulane, vključil 80 ur potrpežljivega in natančnega dela. Izdelal ga je iz petih vrst lesa: stol in kice so bukove, os je iz jesena, deska je javorjeva, peresa so smrekova, rep pa je iz hrastovega lesa. Klopotec stoji ob trgovini in bistroju Vrček v Sovičah in so ga letos postavili prvič, vendar pa kot sta poudarila lastnika in or- ganizatorja postavitve Jožica in Janez Cafuta ne tudi zadnjič. Skupaj s Haložani si želita, da bi prireditev zaživela in postala tradicionalna ter tako poživila sklop turističnih atrakcij ob vin- ski cesti Zavrč—Cirkulane, ki poteka ne daleč stran. Ponudbo v manjšem bifeju sta razširila z zgraditvijo letne in zimsko—letne terase, v prihodnje pa imata v načrtu še ureditev kuhinje in moderniziranje prostorov v sklopu vaške skupnosti Soviče— Dravci. Del sredstev za preureditev bo zagotovil sklad za neraz- vita območja. Katarina Klep in Tatjana Mohorko Klopotec naznanil zorenje grozdja ' Kozje dirke v Podgorcih Gasilci iz Podgorcev so prete- klo nedeljo organizirali tradi- cionalne kozje dirke, letos že pete po vrsti. Tekmovalo je 11 koz in kozovodcev iz Cvetkovc, Zamušanov, Gajevcev, Spuhlje in Podgorcev. Tekmovalno progo, ki je bila prejšnja leta na asfaltni površini, so letos prestavili na travnato podlago ob gozdu. Dolga je bila 50 metrov, najhi- teje pa sta jo pretekli kozi Daj- Dam Stanka Drozga iz Podgor- cev,ki sta hkrati dobili tudi na- grado občinstva. Poleg samih dirk je strokovna žirija ocenila še urejenost koz ter tudi kozo- vodca. Za najlepši je komisija določila Piko in Bebo lastnice Francke Plohi iz Formina, za najprimerneje urejeno kozovod- kinjo pa Kristino Škrlec. Po tekmovanju je bila še razstava ter tudi prodaja koz in kozjih specialitet. Izkupiček prireditve bodo podgorski gasilci porabili za na- bavo in vzdrževanje gasilske opreme. Katarina Klep in Tatjana Mo- horko Najlepši med njimi sta bili Beba In Pika Iz Formina. V soboto je bilo v Hajdini srečanje zdomcev in rojakov v domovini. Pobudnik srečanja je bilo Kulturnošporlno društvo Maribor, ki ima svoj sedež v zahodnonemškem Hildnu. Zaradi nevihte so se morali iz prireditvenega prostora na nogometnem igrišču preseliti v hajdinski gasilski dom, kar pa ni zmotilo prijetnega vzdu.šja obiskovalcev, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Udeležence je v imenu Ptujčanov pozdravil Ivan Lovrenčič, predsednik DPZ ptujskega par- lamenta, v imenu mariborske skupščine pa Bo- ris Sovič. V kulturnem programu so člani fol- klorne skupine iz Markovec predstavili štajer- kse plese, duo Monika in Alenka Herčko iz Maribora pa sta ob spremljavi citer zapele na- rodne pesmi. Ob tej priložnosti je predsednik društva Ma- ribor iz Hildna Friderik Višinski povedal: "Našo društvo deluje že osemnajst let in ima sedaj okrog 160 članov. Glavna naloga je, da vzdržuje in neguje slovenski jezik in našo kul- turo. Zelo imamo razvito šahovsko, nogometno in kegljaško sekcijo. Tu je tudi priložnost, da si ljudje pomagajo pri reševanju problemov. Zelo dobro sodelujemo z lokalno politiko v Hildnu. Za časa lanske agresije na Slovenijo smo orga- nizirali razne protestne shode in pohvaliino se lahko s številnimi humanitarniini akcijami. Želel bi, da bi bilo pri nas navezovanje kakršnihkoli odnosov bolj enostavno. Družab- no srečanje je sigurno ena izmed možnosti, kjer se lahko obudijo stara prijateljstva in vzpostavijo nova. Upam, da so po tem srečanju ostali zraven prijetnih spominov tudi trajnejše zveze." Na sobotnem srečanju je ansambel Šta- tenberg proslavil dvajset let glasbenega delovanja. Člani ansambla so tudi člani izeljenškega društva. Umetniški vodja ansambla Štatenberg, Rudi Mohorko je ob njihovem jubileju povdaril:" V Nemčiji nas dobro poznajo in ko izvedo, da smo po rodu Slovenci, želijo slišati slovenske pesmi. Naš ansambel ima po- sneto svojo kaseto in lasersko ploščo. Na- stopamo po celotni Nemčiji, obiskali smo tudi Ameriko in veliko krajev, kjer živijo naši Ijvidje. Menim, da je tudi naše igran- je na Zahodu neke vrste promocija slo- venske države." M. Slodnjak TEDNIK 27. AVGUST 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5 NOVOSTI IZ ZABAVNE GLASBE Prisrčna Hajdi ima že Icaseto Pred dvemi leti se je na slo- venski glasbeni sceni pojavila prikupna mlada pevka Hajdi Koro.šec iz Celja, ki jo je odkril znani komponist in izvajalec za- bavne glasbe Brane Jovanovič, sicer vodja skjpine Don Juan. S pesmico Naš kuža je na mah osvojila Slovenijo. Trinajstletna Hajdi se sedaj predstavlja že z desetimi skladbami na kaseti. • Hajdi, tvoja glasbena pot je šla strmo navzgor in čez noč si zablestela na slovenski sceni? "Jaz sem čisto navadna Hajdi, takšna, kot vrstnice mojih let. Prepevam od otroških dni. Že kot majhna punčka sem prepe- vala in poplesavala v ritmu po- skočnih melodij, pri tem pa sta mi pomagala mamica in očka. Vsa osnovnošolska leta prepe- vam v pevskem zboru, prva štiri leta v otroškem zboru, sedaj pa v mladinskem, kjer sodelujem včasih tudi kot solistka. Obi- skovala sem glasbeno šolo in se učila klavir in teorijo. Najprej sem prepevala otroške pesmi, potem pa sem vse bolj začela prehajati v zabavno glasbo. Vendar to le za svoje veselje, starše in prijatelje. Odločujoč je bil razpis Braneta J. Vunjaka, ki je iskal mlade pevce. Na avdici- ji je med mnogimi kandidati iz- bral mene. Prva pesem Naš kuža je postala uspešnica, jaz pa poznana po vsej Sloveniji." • Kot mlada pevka si postala nekaj posebnega na nastopih, za katere si začela dobivati vse več povabil? "Glasba mi je bila vseskozi blizu, saj sta jo imela rada ma- mica in očka, ki je kot glasbe- nik igral bobne, harmoniko in kitaro pri skupini Agala. Začela sem po srečanju z Branetom, nastopati s skupino Don Juan. V začetku sloh nisem imela pred- stave kako izgleda nastop na sceni, oderskem prizorišču, se- veda je petje spremljala trema, potem pa sem se kar hitro nava- dila. Sedaj sem postala že sa- mozavestna in mi nastopi ne predstavljajo nobenih težav. Precej nastopov je bilo po naših krajih, najraje pa se spominjam velikih prireditev kot so Mar- janca, Lojlrca domačih. Klic dobrote v Celju, za poplavljen- ce v Velenju, za ptujsko bol- nišnico, mariborsko porodnišni- co in druge humanitarne nasto- pe. • "Naš kuža je hodil k sose- di v vas" je začetek pesmice, ki jo pznajo vsi otroci in mladi po srcu. Prinesla ti je velik uspeh in možnost snemanja novih skladb? "Brane J. Vunjak, imenovam Brendy ima uho za mlade še ne- odkrite talente, saj jih je že mnogo odkril, njihovo izvajanje pa v okviru svoje glasbene pro- dukcije Mandarina izdal na kompilacijskih kasetah Naj, naj, naj. Tako je skladba Naš kuža izšla na takšni kaseti, in je do- segla platinasto prodajno nakla- do. Na minuli Marjanci 92 v Mariboru sem za ta uspeh preje- la nagrado - platinasto kaseto. Skladbi Nore počitnice in Ma- mica sta izšli tudi na letošnji kompilacijski kaseti Špela de- bela." • Pri 13-letih si soustvarila glasbeno kaseto, katero si želi mnogo glasbenikov? "Zelo sem bila vesela novice, da bomo uresničili željeni projekt. V mnogiH pesmicah sem se našla, saj so mi bile napisane na "kožo". Mislim, da je deset skladb na moji prvi solistični kaseti s preprostim naslovom Hajdi naincnjeno za vse okuse od otrok do starejših. Pesmi so iz sveta doživetij in življenja, ki ga doživljam kot povprečna, čisto navadna punca. Nisem važna je pesmica, ki velja za mene, saj sem po nastopih na odrih navadna Hajdi. Zakaj me mama ne pusti opisuje v skladbi dogodka in pri- petljaje, ki se dnevno vrstijo mo- jim vrstnicam, ki jih mame ne pu- ste, da bi šle s fanti ven ... Kq, lučka ugasne (na moji omarici) je melodija v smislu našega kuža, le da besedilo opisuje večer, ko se v postelji pokrijem z odejo, z menoj pa gredo spat vse moje igrače, medvedki ... Hvala ti nvimi je pe- smica za vse mamice sveta, ki skrbijo za svoje otroke. Heidi je pesem, ki je nastala že pred mno- gimi leti na osnovi znane knjige in ob snemanju istoimenskega filma Heidi. Avstrijska melodija je dala navdih moji mamici Anki, da je napisala slovensko besedilo za slovensko verzijo pesmi. Ne boste verjeli, ampak tudi jaz sem dobila ime po tem . • Kdo je sodeloval pri nasta- janju pesmi in snemanju? "Avtorji glasbe so Brane J. Vun- jak, po eno pesem sta ob tuji pri- redbi napisala še Oto Pestner in Marjan Smode. Z besediloma sta se podpisala tudi očka Igor in ma- mi Anka Korošec, aranžmaje pa je ob Brendyju, napisal Boris Vučkič, nekdanji klaviriaturist skupine Magnet. Ker je material nastajal postopno, so posnetki iz studia Metro, studia Činč in studia radia Maribor." • Nasploh mladi zelo radi poslušajo in prepevajo tvoje pe- smi. Kako je v Celju, ti kaj tele- fonirajo, pišejo, vabijo medse? "Na kaseto je bil izjemen odziv, saj je bila prvi teden prodana kar v 2000 izvodih in upam, da bo šla prodaja s tcin tempom naprej. Do- bivam kar precej pošte od vsepov- sod, za moje nastope pa se dogo- varjajo v Mandarinini produkciji. Vsakega stika s poslušalci sem ze- lo vesela, preberem vsa pisma in pošiljam slike." • Tvoje pesmi prehajajo iz otroške dobe v mladostna - naj- stniška leta. Kaj ob glasbi še počneš? Ob glasbi, se ukvarjam, kot mnogi mladi s športom. Najrajši imam tenis in plavanje. Za hoby pa zbiram radirke ... Največ prija- teljev ima v bližini svojega doma na Lokrovcu in med počitnicami je za druženje še največ časa." • Kakšni pa so tvoji scenski nastopi, imidž, oblačila? "Rada se modno oblačim, pri- memo letom pač, obleka ne sme biti preveč vpadajoča. Pri vsem mi pomaga mamica, enako je tudi s frizuro. Prav rada oblečem tudi svojo punčko Bar- biko ... Na nastopih sem rada živahna, gibi in stil pa ob glasbi nastajajo spontano. Rada sem vesela, razpoložena, živahna, da "padem v oči", zbujam pozor- nost in nisem na odru kot sto- ječi kip. Ko pridem na oder hi- tro pokažem, kakšna je prava Hajdi." • Veliko nastopov si name- nila za humanitarne namene. Pri smučanju si se poškodovala tu- di sama? "Denar mi sploh ni v ospred- ju, bistveno je, da veliko nasto- pam med ljudmi, zato se rada odzovem koncertom različnih namenov " • Slišal sem, da si ob prepe- vanju, tudi dober imitator? "To je res. Najrajši oponašam dedka Sukla, pevko Heleno Bla- gne, pevko Tino Turnner in Ja- neza Drnovška." • Rada imaš živali. Kaj želiš študirati? "Rada imam vse vrste živali od kač do kuščarjev, mravelj do najprijaznejšega kuža, o kate- rem tako rada pojem. Rada bi postala veterinarka ali pa mod- na kreatorka. Med tem se bom odločila v naslednjem letu, ko bo treba izbrati kraj šolanja,. Maribor ali Kamnik." • Kakšni pa so tvoji glasbe- ni cilji? "Veliko nastopati in snemati. Prvo kaseto sem predstavila že na lokalnih radijskih postajah, pa tudi na televiziji sem že pri- sotna v reklamnih spotih in v Video mehu. Sicer pa imam pred seboj še veliko možnosti in upam, da mi jih bo uspelo čim več izkoristiti ..." Drago Papler Hajdi Korošec je s 13. leti posnela svojo prvo kaseto. Pavle Zidar — slovo Trpko je postavljanje knjii- nih razstav oh smrti pisatel- jev. Bil je ... Kolika razstava v tem čudnem letu 1992, ker je bil? Josip Vidmar, Anton Ingo- lič, Dominik Smole, Pavle Zi- dar Pavle Zidar, s pravim ime- nom Zdravko Slamnik, obja- vljal je tudi kot Timotej Noč, je letos praznoval šestdeset letnico in prav toliko - šestde- set - knjig je objavil. Obe šte- vili .sta narekovali obširno, življenjsko in bibliografsko zaokroženo razstavo, žal, zdaj posvečeno slovesu, spominu. Pavle Zidar se je rodil ja- nuarja 1932 na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah. Po osnovni šoli na Koroški Beli in po jeseniški gimnaziji je maturiral na učiteljišču v Lju- bljani. Poučeval je v različnih krajih Gorenjske in Primor- ske, v Luciji pri Portorožu pa je dolga leta neumorno ust- varjal kot svobodni književnik. V slovenskem slovstvu je za- pisan kot najplodovitejši pisa- telj, cenjen po slogu, pripo- vedni tehniki, tematiki ter čislan v krogu bralcev sloven- ske proze. Med prvimi je v pri- povedništvu za otroke upora- bil značilnosti pogovornega jezika, zato je tudi med mladi- mi eden najbolj branih sloven- skih avtorjev. Kukavičji Mihec je prejel nagrado za najboljšo knjigo leta, po tej knjigi je po- sneta priljubljena televizijska nadaljevanka. Pavle Zidar je Prešernov nagrajenec. Razstavo si lahko ogledate do 20. septembra v knjižnici, vsak dan od osmih do petnajstih v avgustu in do devetnajstih v septembru. L. Klemenčič Nova priznanja Jeruzalemu iz Ormoža Vinogradi Jeruzalema iz Ormoža se razprostrirajo po jugovzhodnih obron- kih Slovenskih Goric.Se- stava tal, primerna vlaga in veliko sonca so pogoji, ki omogočajo, da dozori na tem področju vino vrhunske kvalitete. Na ocenjevanju vina na Brdu pri Kranju, kjer so iz- birali vzorce za razstavo na jesenskem vinskem sej- mu v Ljubljani, je medna- rodna komisija Jeruzale- mu iz Ormoža podelila 4 zlate medalje in 6 brona- stih priznanj. Veliko zlato medaljo je dobil Laški Ri zling suhi jagodni izbor letnik 1990, zlati pa so bili še Renski Rizling vrhun- ske kvalitete letnik 1989, Laški Rizling ledeno vino letnik 1990 in Chardon- nay suhi jagodni izbor prav tako letnik 1990. Na jesenskem vinskem sejmu Vino 92, ki se bo začel v začetku septembra v Ljubljani, bodo vina lju tomersko ormoških goric predstavljena na dveh raz- stavnih prostorih. Prvič v okviru mednarodne raz- stave, kjer bodo zbrana vi- na vseh petih kontinentov in vzporedno še na last- nem razstavnem prostoru. V sklopu ljubljanskega sejma je bilo še ocenjevan- je vinskih vzorcev v Gor nji Radgoni. Od poslanih vzorcev so bili nagrajeni: Laški Rizling 1990, Sauvi- gnon 1991, peneče vino Je- ruzalem Sekt 1990 in Charnonnay 1990 suhi ja- godni izbor, ki je dobil ve- liko zlato medaljo. Bogastvo Ormoških vin zaokrožujejo arhivska vi na in peneče vino Club Slovin, ki se ponaša kar s šestimi šampioni in je ta- ko eden od najuspešnejših proizvodov v zgodovini ocenjevanja na Ljubljanj- skem vinskem sejmu. Or mož je dobil tudi številna mednarodna priznanja, med katerimi so najbolj ponosni na Maison de c}ualite (hiša kakovosti), ki jo je ormoška klet dobila že dvakrat in tako upra- vičila uporabo slogana "Hiša kakovosti". Sodelovali bodo tudi na ocenjevanju Vino Forum Maribor 92, ki bo od 14. do 15.septembra v Maribo- ru. Na ocenjevanju, kjer bodo zbrana vina petih evropskih dežel (Avstrije, Madžarske, Slovaške, Itali- je in Slovenije) bo Jeruza- lem sodeloval s 6. vzorci vina posebne kvalitete. Katarina Klep, Tatjana Mohorko BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR 34 BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvim in četrtim stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob italskein prebivalstvu so bili tu še romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič. SOL, BOG SONCA (GR. HELIOS) Božanstvi sonca in lune Rim- ljani niso izrazito častili. Šele pod vplivom Vzhoda pride do spremembe. Tako se da med ce- sarji v sončni podobi prvi prika- zati cesar Neron. Do poskusa uvedbe vzhodnega kulta sonca pride v 2. polovici 3.stoletja, za časa cesarja Avrelijana. Iz tega obdobja imamo tudi v Poetovio- ni ohranjen en Solu posvečen zaobljubljeni kamen, ki je danes vzidan v vzhodni steni stolpa (Povodnov muzej). Bog "plane- ta" sonca pa je našel svoje me- sto tudi v mitraični veri, pod njegovo zaščito so bili verniki šeste mitraične stopnje (Helio- dromus), od elementov mu je pripadal zrak, od rastlin palma, od živali petelin, med atributi pa sončeva žarkovna krona, bič, krogla in četverovprega.* Na glavnih oltarnih ploščah je son- ce predstavljeno praviloma v le- vem zgornjem kotu kot moški portret, poleg tega pa na stran- skih reliefnih scenah kot voznik četverovprege z bičem in s sončevo krono. Naša fotografija prikazuje relief Sola / Heliodro- musa s posvetilnega kamna v 111. ptujskem mitreju. Reliefna upodobitev Sola iz IIL ptujskega mitreja na Zg. Bregu. Boga prepoznamo po žarkovni kroni, krogli in štirih konjskih glavah na levi strani, ki predstavlja četverovprego. 60-ta leta 3. stoletja. ^ Predstava, ki trajaj Uspešno predstavo Na od- prtem morju je ptujski Teater III zadnjič odigral na otočku sredi ribnika v Ljudskem vrtu pred dobrima dvema tednoma, ven- dar ribnik ni ostal tako sam, kot smo se bali. Na njem so namreč še deset dni plavali čolni, upo- rabljani prej kot gledališki rek- viziti, na njih pa so veselo po- skakovali otroci vseh starosti. Čolne so končno odpeljali in ta- ko so se dogodivščin željni šo- larji pričeli ukvarjati z odrom. Dan, dva pozneje so plavale de- ske po vsem ribniku in tako je bilo tudi ob zaključku naše re- dakcije. Služijo kot brvi, splavi, vesla in morda še za kaj. Res pestre počitnice, ki pri mimoi- dočih in bližnjih stanovalcih vzbujajo vrsto pripomb, skoraj- da zgražanj. Marsikdo se nam- reč še spomni, kako je Komu- nalno podjetje pred leti nasadilo lokvanje, ki so resnično po- lepšali ribnik, sedaj pa so bili izročeni na milost in nemilost podaljšani gledališki predstavi. Najnianj dva nasada sta povsem uničena. Čigave le so deske, ki se teden dni namakajo v vodi in postajajo vse manj uporabne? Da bi se morda lahko otroci, predvsem mlajši prevrnili in doživeli pravi brodolom, očitno ne razmišlja nihče od odgovor- nih. Bojda čaka oder na jesen- sko ponovitev igre. Upajmo, da ne bo kakšne bolj tragične pred- stave že pred tem, predvsem pa, da ne bodo otrok posnemali odrasli, ki bi lahko posamezne artikle porabili še bolj koristno kot otroci. Besedilo in posnetek McZ 6 — TEDNIKOVA AKCIJA 27. AVGUST 1992 — TEDNIK Zakaj kupujemo pokvarjeno mleko? Ko gospodinja doma odpre embalažo in i/ nje na- mesto sladkega mleka priteče gosta, kisla tekočina je zelo jezna. Posebno, te medtem otroci že sedijo za mi- zo in z žličkami bobnajo po njej. Jeza je toliko večja, če do trgovine, kjer bi .si stresla jezo ni tako blizu, če torej pokvarjenega mleka ni mogoče zamenjati. Naj- večji problemi s kakovostjo mleka so bili letos v začetku julija, ko je nastopila prava poletna vročina. Tu in tam se je tudi pozneje kakšna gospopdinja jezi- la zaradi pokvarjenega mleka. Mleko je bilo skisano kljub temu, da rok uporabnosti še ni bil mimo. Mno- ge gospodinje so se v poletnih dneh raje odločale za nakup steriliziranega (alpskega) mleka, ali so ga ku- pile kak liter vsaj za rezervo. Jeza, ki so jo ob tem po- kazale prav glasno in odkrito je bila skorajda v vseh primerih namenjena Mlekarni. Ker smo se v našem uredništvu odločili primer raziskati, smo se najprej podali, kam drugam kot, v Mlekarno Ptuj. Novinarska inšpekcija v Mlekarni 2e sedmega julija se je tam mudila sanitarna inšpekcija. Ker do danes ni bilo nikakršnega ukrepa, niti inšpektorske pripombe, to gotovo pomeni, da je v mlekarni vse v redu. Moramo povedati, da so tudi novinarju v Mlekarni gostoljubno odprli vrata in mu poka- zali vse, celo več, kot je želel videti in vedeti o postopku predelave mleka. Vodja proizvodnje Avgust Lah nam je podrobno razkazal in ra- zložil tehnološki postopek in dal že vnaprej vedeti, da so vzroki za prehitrso skisano mleko kje drugje, nikakor pa ne v mlekarni. Že šofer na terenu preveri kislino v mleku in če je mleko v ba- zenu nakisano, ga ne sme vzeti. Prejšnji lastniki - kmetje, morajo v tem primeru priti vsak po svojo oddano količino. Vzrok za skisano mleko je seveda pri enem prinašalcu, kaznovani pa so vsi. Takšna je pač usoda kolektivnega dela in kolektivne odgovornosti. Mleko prispe v Mlekarno v velikih cisternah, pri vsaki znova ugotavljajo kislino. Temperatura mleka pri dopoldandskem prevo- zu je 14 do 16 stopinj, kar skrbno zapisujejo in na voljo so podatki za sleherni dan in sleherno cisterno. V cisternah, ki pripeljejo po- poldan je mleko bistveno bolj hladno, samo okoli 9 stopinj. Pri ju- tranjih dovozih mleko namreč ni ohlajeno, popoldansko pa je bilo /e nekaj ur v zbiralnih hladilnikih. Iz avtomobilske cisterne črpajo mleko skozi posebno sito, ki od- strani morebitne primesi. Ves nadaljni postopek teče v zaprtem si- stemu cevi, hladilnikov in grelnikov, zunanji vpliv je izključen. Pripeljano in prečrpano mleko najprej ohladijo na šest stopinj, nakar gre v termično obdelavo. Vsak postopek je skrbno spremljan s termometri in avtomatiko, stroj pa podatke prenaša tudi na papir in znova lahko za nazaj ugotovimo, kaj se je dogajalo z belo te- kočino. Termična obdelava traja 12 sekund na temperaturi 85 sto- pinj, temperatura je bila v času našega obiska še nekoliko višja. Po ceveh gre nato mleko na ponovno hlajenje do šest stopinj Celzija. Preden pride do polnilnega stroja potuje še skozi predhladilnik. Proces predelave mleka v konzumno je torej popoln in nič ni pre- puščeno slučajnostim. Opisani postopek traja od začetka jutranjega dela približno do enajste ure, ko začne delati polnilnica. Tudi tu je vse avtomatizirano. Stroj oblikuje in lepi embalažo ter jo polni z mlekom. Roke delavk pridejo v poštev šele pri zlaganju litrskih "škatel" v plastične zaboje. Od polnitve mleka do skladiščenja v hladilnici mine le nekaj kratkih minut. Hladilnica je bila v času našega obiska glede na zunanjo temperaturo ( kakih 33 stopinj) prava ledenica. V njej je bilo zaradi pogostega odpiranja sicer 5 stopinj iz priložene in skrbno vodene evidence pa je mogoče ugotoviti, da je najbolj pogosta temperatura med 1 in 5 stopinjami Celzija. Ob polnitvi vtisne stroj na embalažo datum uporabnosti mleka, v teh poletnih dneh je to štiri dni. Po enem dnevu in eni noči skla- diščenja gre mleko v trgovine. Zgodaj zjutraj ga naložijo na tovor- njake, vsi imajo izolirane, mnogi dodatno hlajene kesone. Po tem lahko sklepamo, da pride mleko do prodajaln primerno ohlajeno, v najslabšem primeru okoli 5 stopinj. Ker je temperatura skladiščen- ja, od katere je odvisen tudi rok trajanja, med nič in osem stopinja- mi, je do tu vse v popolnem redu. Kaj se potem dogaja z mlekom pa je novo vprašanje. Čaka morda na soncu pred trgovinami, v pre- gretih prodajalnah? Ga kupimo in vzamemo s seboj na vroče delov- no mesto ali nas nekaj časa počaka kar v žarečem avtomobilu? Ka- korkoli je, pravijo v mlekarni, takoj ko je prekinjena hladilna veri- ga, ko se mleko segreje nad predpisanih osem stopinj, se prične ki- sati. Tudi poznejše, ponovno hlajenje ni učinkovito. V mlekarni smo se tudi prepričali, da šoferji ob povratku pripel- jejo nazaj v mlekarno nekaj neprodanega mleka, takega, ki mu je rok že potekel in takega, ki mu bo naslednji dan. Tako mleko v mlekarni predelajo v kazein. Začuda pa v času našega obiska v no- beni vrnjeni embalaži ni bilo skisanega mleka. Preden smo se poslovili od prijaznih ptujskih mlekarjev, smo se pogovorili še s tehnologinjo, diplomirano inženirko živilske tehno- logije Metko Slomšek, predvsem o kakovosti mleka ob molži in takoj po njej. To kakovost ugotavljajo z naključnimi analizami, od kakovosti je odvisno tudi plačilo. Gornja meja je pri nas trenutno še vedno 3 milijone mikroorganizmov v milililru mleka. Kmetoval- ci s čistejšim mlekom dobijo plačano več, tisti z več mikroorganiz- mi pa bistveno manj. V Sloveniji se pripravlja nov pravilnik po vzoru zahodnih držav. Po njem bo, najbrž po letu 1994, gornja me- ja 100 tisoč mikroorganizmov v milililru mleka. Precejšen korak h kakovosti torej. Bo pozneje tudi manj primerov kislega mleka v trgovinah, ali bo potreben odločen ukrep tudi v zadnjem delu oskrbovalne verige, ter pri nas, potrošnikih samih? Kaj se dogaja z mlekom v trgovini? Mleko velik del svojega "obstojnega časa" preživi v trgovini, kjer čaka kupca. Ali se prav tu ski.sa? V ptujski občini je prii)ližiio 170 trgovin, ki prodajajo tudi prehrambene artikle, od tega kar v 45 večjih Mipovih samopostrežnih ali klasičnih trgovinah, zato smo o možnostih za skisanje mleka povprašali direktorja maloprodaje v Mipu Jožeta Vaupotiča: "V sami trgovini je mleko na varnem. Takoj, ko odpremo trgovino, postavimo mleko v hladilnike. Vendar je proble- matičen tisti čas, ko trgovina še ni odprta, saj so mleko dovažali že od pete ure naprej. Do pol osme, ko trgovine odpiramo, se je v teh toplih jutrih v predprostorih trgovin, ki niso posebej hlajeni, že lahko preveč ogrelo. Sedaj do važajo iz mlekarne svmeproizvode kasneje. Težava Je tudi v tem, da skisanega mleka ne moremo izločiti iz prodaje, saj se na zunaj ne vidi, kakšno mleko je v embalaži, kot lahko opazimo skisanost na primer pri jogurtu po izbočenih pokrovčkih. Vsakemu kupcu, ki je mleko vrnil, smo dali drugo mleko, prav tako pa je mlekarna tudi trgovi- nam mleko povrnila. Kupcev nismo spraševali, ali se jim je morda mle- ko skisalo na poti do doma. Ali se je povečala prodaja trajnega mleka? "V naših trgovinah prodajamo pomursko, kranjsko in ljubljansko traj- no mleko. Običajno prodajamo 20 odstotkov trajnega in 80 odstotkov "navadnega" mleka, .sedaj pa se je to razmerje spremenilo in prodamo približno enako količino enega in drugega. Ljudje so pač previdni." Težave s skisanjem mleka so v vročih dneh imele prav vse trgovine, tako družbene kot zasebne. Vseh seveda nismo mogli obiskati, poslo- vodja Lipine trgovine v Slojncih Janko Erhatič pa je povedal, da se je prodaja trajnega mleka tudi pri njih povečala za približno 50 odstot- kov, saj so kupci imeli z "navadnim" težave. Pri njih dobijo mleko v po- nedeljek, sredo in petek, naslednji ponedeljek pa to mleko ni več upo- rabno, saj je mlekarna zmanjšala rok trajanja. Tako dobijo kupci sveže mleko v ponedeljek šele okoli 11 ure. Vsako sporno mleko so stranki za- menjali, prav tako je povrnila reklamirano mleko mlekarna trgovini. M.Zupanič Mleko v vrečki (Prosti spis o skisanju mleka med trgovino in domačim hladil- nikom. Pa tudi ta nima vedno prave temperature. Vzamite ter- mometer in se prepričajte: ne sme kazati več kot osem stopinj nad ničlo.) Ponovno sem zagledal tik nad seboj obraz, Ženski, takoj nato pa sem začutil tople roke — dvignile so me, oh kako visoko. Videl sem paradižnikovo mezgo, zlate kroglice, gobovo juho — vso trgovino sem videl. Takoj nato pa pristal v košari skupaj z žemljicami in ma- slom. Gospa nas je nekaj ča.sa še prevažala sem in tja, potem pa smo se ustavili pri blagajni. Po zelenem tekočem traku in — buf v vrečko. Z ene strani še malo tople ž,emljice, z druge prijateljsko hladno ma- slo. Samo da bi prišel čim prej spet na hladno, je pomislil moj srednji: del, ko me je ob robovih pričelo greti. Vrečka z ene roke v drugo. desni sem bil še v senci, v levi na soncu. Vedno topleje je bilo in po meni je začelo migotati. Če ne bo skarajda hladu, me bo pobralo. Maslo se je obupano stiskalo k meni, tudi njemu ni lahko. Kot ne- srečna bratca sva bila, z eno samo željo. Nato pa: "Dober dan, go- spa soseda...Kako ste kaj? Kaj ste kupili? " In tako naprej in naprej. Migotanje po meni je bilo vedno intenzivnejše, nisem več zaznaval masla, ne žemljic, ne sonca, ne pogovora, če je to konec, ni nič kaj lep, če je to vrenje, je grozno, moja usoda je zapečatena, na pomoč.^X "No, adijo, " je rekla gospodarica in le malo kasneje smo nekairt: prišli, neke roke so me zagrabile, pretresle so me, zagledal sem s\e- tlobo in neka usta, rekla so: "Fuj, pa saj je kislo!" To Je konec. NdM gnili so mojo škatlo in pričel sem odtekati v neko črno straniš>.no luknjo. Vprašali smo jih o mleku Ali ste to poletje naleteli na skisano mleko? Kaj ste napravi- li? Kje je po vašem mnenju krivda za skisanost, smo vprašali naključne kupce: Olgo Toplek smo srečali pred trgovino na Vičavi: "To poletje sem prinesla domov skisano mleko le enkrat. Kupila sem ga v Mariboru, kjer stanujem. Gotovo se je skisalo na poti domov, saj je bilo zelo vroče. Nisem ga zavrgla, pač pa sem ga pustila, da se je do konca skisalo, nato smo ga pojedli. Na Krče vini pri Ptuju pa imamo vi- kend, zato danes tu kupujem." Olga Toplek Marija Koželj, 71-letna upoko- jenka: "Mleko imam zelo rada, vendar moram tudi tu štediti. Saj veste, pokojnine so pač nizke. Ku- pim alpskega, ki ga imam za kavo, sicer pa kakšno mlečno jed napra- vim iz mleka v prahu. Navadnega ne kupujem, ker se prehitro skisa." Marija Koželj Nada Erčevič Je doma v bloku ob trgovini Rimska peč: "Kupujem ve- liko mleka in mlečnih izdelkov. To poletje sem naletela na skisano mle- ko kar trikrat — prvič sem ga nesla nazaj in so ga zamenjali, drugič sem povedala, tretjič sem bila pa že ogorčena. Nemogoče je, da bi se mi Nada Erčevič pokvarilo od trgovine do doma, saj porabim za pot le minuto, dve. Me- nim, da je kriva mlekarna, da je ne- kaj narobe v proizvodnji. Kljub te- mu nisem pričela kupovati alpskega, saj mi je navadno boljše." Mleko je izloček mlečnih žlez samic sesalcev po porodu. Različne domače živali izločajo zaradi selekcije več mleka, zlasti krava, koza, ovca. Kravje mleko vsebuje 84 do 90 odstotkov vode, 2,8 do 5,5 odstotka tolšče, 3,3 do 4 odstotke beljakovin in 3 do 5,5 odstotka mlečnega sladkorja. Poleg tega pa še vitamine in rudnine. Pri kisanju mleka se mlečni sladkor zaradi delovanja bakterij mlečno kislega vrenja spremeni v mlečno kislino. Higiena mleka pri nas Higienična kakovost mleka v Sloveniji je v pov prečju zelo slaba. Po podatkih iz leta 1990 je v pov prečju samo 60 odstotkov mlečnih vzorcev ustrezalo zahtevam higieničiic kakovosti. Vzroki za takšno stanje so različni. Poleg pogostih vnetij vimena prihaja močno onesnaženo mleko naj večkrat z obratov, na katerih delajo ljudje z nizko hi- giensko zavestjo, poleg tega pa so slabo poučeni o hi- gieni molže, slabo obvladajo molzno rutino, pa tudi slabo vzdržujejo molzne in hladilne naprave. Zaradi visoke cene ne zamenjujejo pravočasno zamenljivih delov molznih naprav, kot so tulci in sesne gume, ki so lahko deset do 117 krat večji vir kontaminacije mleka kot kovinski deli. Neredno testiranje molznih naprav to stanje še poslabšuje. Vzrok za slabo higienično kakovost je tudi nepra vilno hlajenje mleka po molži. To se zlasti pokaže v poletnih mesecih, ko število neustreznih mlečnih vzorcev občasno presega 60 odstotkov. Med vzroki, zakaj je na našem trgu tako visok od- stotek higienično neustreznega mleka, sodi tudi ne- pravilno oziroma nezadostno čiščenje molznih na- prav. To pa je posledica nepoznavanja in neuporabe čistil in razkužil. Zaradi uporabe neprimernih in manj učinkovitih čistilnih sredstev in razkužil je mleko bolj ali manj kontaminirano, še zlasti, če se rejci ne držijo navodil proizvajalcev. Nekatera čistila in razkužila vsebujejo za okolje neprimerne kompo- nente, ki onesnažujejo podtalnico. Pri slabem izpi- ranju uporabljenih sredstev za čiščenje in raz- kuževanje pa se lahko kontaminira tudi mleko Povzeto po Kmečkem glasu Na vetprinarski inšpekciji v Ptuju smo izvedeli, da so v ptujski mlekarni vzeli vzorce mleka in ga poslali v analizo. Ta je postregla z negativnimi izvidi. To pomeni, da je bilo mleko brez škodljivih primesi, torej neoporočeno. Napake pa so se po- javljale pozneje, v prometu z mlekoin. Ugotovitev inšpekcije je potrditev mnenja, ki ga imajo o tem v mlekarni. Tisti, ki dostavljajo mle- ko trgovinam, bodo morali torej paziti, kdaj in kam ga odložijo. Trgovci bodo morali poskrbeti za pravilno hranjenje mleka in za rešitev svojih hladilniških problemov. In nazadnje bomo morcdi kupci upoštevati dejstvo, daje mleko pokvarljivo blago in da nioramo tudi sami paziti na njegovo kakovost. Pri inšpektorjih pa smo izvedeli še to, da je vprašljiv tudi promet ostalih živilskih proiz- vodov: klobas, mesa... Sicer pa imamo potrošniki tudi s kakovostjo teh živil pogoste težave. Ne da bi koga posebej obtoževali, je pa le res, da poleg predelovalne industrije, še kdo dobro služi z oskrbo prebivalstva. Ce torej shiži, naj poskrbi vsaj za soliden odnos do potrošnikovega želodca. Tednikovo akcijo sta vodila: Milena Ziipanič in Jože Bračič TEDNIK 27. AVGUST 1992 TEDNIKOVA AKCIJA — 7 TmM.......................................................... ................................... .....................................im Šolska vrate|,a^hlldPUSiAMtiy^ KAJ BO NOVEGA V SSC? SŠC bo letos pričelo obiskovati približno 850 dija- kov, in sicer 180 gimnazijo, 280 ekonomsko, admini- strativno in trgovsko šolo, 180 strojno, 120 šolo za elektrotehniko in 90 kmetijsko šolo. Tako bodo ptuj- ske srednje šole, ki pokrivajo domačo in ormoško, delno pa tudi slovenjebislriško in lenarško občino, vključile v vse letnike približno 2700 dijakov, ki bodo razporejeni v 103 oddelke. To je več kakor lani in vodstvo SŠC se trudi, da bi pričetek pouka kljub pro- storski stiski stekel čim bolj gladko. Ravnatelji posameznih šol so povedali, da se vsako leto konec avgusta in celo v začetku pouka pojavijo učenci, ki so prišli iz drugih šol in tisti, ki se niso pravočasno vpisali. Ti se bodo lahko vpisali v tiste programe, ki še niso povsem zasedeni. STROJNA IN METALURŠKA ŠOLA Ravnatelj te šole Milan Cinierman je povedal, daje nekaj prostora še v njihovih tri- in dvoletnih programih, razen za poklic avtomchanika, kjer so zasedena že vsa vpisna mesta. Zanimanje za avtomehanike je bi- lo najbrž tudi zaradi novega programa avtomchanika za obrt zelo veliko. V strojno in metalurško šolo se vpisujejo tudi dekleta, ki se zanimajo za tehniko. ELEKTROTEHNIŠKA ŠOLA IN GIMNAZIJA Na Elektrotehniški šoli je še nekaj prostih mest, vpisati pa se ni več mogoče na Gimnazijo, kjer so zaradi velikega števila primernih kandi- datov odprli in že napolnili še šesti oddelek. Tretji letnik ptujske gimna- zije bo letos vključen v republiški projekt, po katerem bodo učenci po- skusno izvajali maturo, je povedala ravnateljica Meta Puklavec. EKONOMSKA, ADMINISTRATIVNA, TRGOVSKA ŠOLA Tu ni več prostih mest, je sporočil ravnatelj te šole Avgust Kokol. NAJVEČ NOVOSTI V KMETIJSKI ŠOLI v programe te šole se še lahko vpišete. Programi so štiri-, tri- in dvo- letni, v slednje se lahko vpišejo kandidati z nedokončano osnovno šolo. Programi te šole so posebej zanimivi za dekleta, ki so se vpisala in bila odklonjena v kateri od živilskih šol, saj bodo tudi na kmetijski šoli našla zase ustrezne predmete: šivanje, pletenje, tkanje, kuhanje, izdelovanje predmetov domače obrti... Dijaki kmetijske šole so obdelovali skupaj z mentorji 17 hektarjev njiv in vinogradnikov tudi poleti, prizadevajo pa si za pridobitev živinorejskega posestva. Kot je povedal ravnatelj Vla- dimir Korošec želijo razviti nekaj posebnosti, s katerimi se bodo ločili od drugih tovrstnih šol in obogatili ptujsko ponudbo. Uspešno vzgajajo zelišča — z njimi so se predstavili tudi na kmetijskem sejmu v Radgoni, kjer so razstavili tudi naravno biološko gnojilo in aparate za terensko merjenje vlage zrnja ter kislosti zemlje. Jeseni bodo dokončali polnilni- co vina, lotili se bodo sušenja sadja, da pa šola ne bi bila le šola, bodo poskušali doseči tudi z oživljanjem domače obrti. M. Zupanič MEDNARODNO SODELOVANJE PTUJSKEGA SŠC • Ob Bodenskem jezeru je preživelo po dva tedna počitnic 16 di- jakov SŠC. Tja so jih povabili učiteljski sindikati dežele Badenvviir- tenberg, s katerimi sindikat SŠC že dolga leta uspešno sodeluje. • konec septembra bo SŠC obiskala delegacija učiteljev iz Kir- chheina, dežela Hessen. To bo ena izmed prisrčnejših predstavitev Ptuja in turističnega povezovanja dveh mest, saj bo z učitelji prišel tudi novo izvoljeni župan tega nemškega mesta. • Del pouka strojne in elektro stroke žo poteka na osnovi litera- ture iz Mercedesovega šolskega centra, to jesen pa nameravajo učitelji strokovnih predmetov obiskati Puchovo tovarno in šolski center v Gradcu ter se spoznati tudi z njihovimi učnimi metodami. Kako se v Ormožu pripravljajo na novo šolsko leto? z denarjem iz investicijskega sklada so lani obnovili šolo v Središču ob Dravi in zgradili novo telovadnico. V letošnjem letu so naredili manjša popravila okrog centralnega ogrevanja na šoli v Miklavžu pri Ormožu ter uredili vodno napeljavo v učilnicah šole Podgorci. Z deli na Kogu pa niso uspeli zaključili, saj je zmanjkalo denarja za nabavo nove- ga stavbnega pohištva in za popravilo strehe. Nadaljevali bodo v jesen- skem času, seveda če bo dovolj sredstev. Za vse investicije so porabili 15 milijonov SIT, dva milijona pa so na- menili za nabavo nove učne tehnologije. V naslednjem letu ostajajo le sprotna obnovitvena dela ter fasada na šoli pri Miklavžu. Kot so poveda- li, se bodo prijavili na natečaj, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport, za gradnjo nove športne dvorane v Ormožu. Po predračunih bi naj investicije znašale 110 milijonov. Uspeh natečaja bo odvisen od sa- moprispevka, podpore republike, občinskega proračuna in od samih po- rabnikov. V letu 1994 načrtujejo ureditev manjkajočih učilnic v Invanjkovcih, v prihodnje pa nameravajo rekonstruirati kotlovnico na šoli Stanka Vraza. Stare šole na Runču, kjer so trenutno begunci, ne bodo obnavljali, kaj- ti za to bi porabili prevelike investicije. Kaj pa bo s staro šolo na Humu, kjer ima podjetje Bibliana creation svoj sedež, bodo odločili na eni iz- med naslednjih sej. V Veliki Nedelji so uvedli nov projekt diferenciacije pouka, kjer so učenec razvrstili v tri zahtcvnostne skupine. Dopolnjevanje z učili in računalniki je na ormoških šolah nad republiškim povprečjem. Tatjana Mohorko in Katarina Klep V novo šolsko leto v občini Slovenska Bistrica v občini Slovenska Bistrica je v šolsko leto 1992/93 v desetih osnov- nih šolah vpisanih približno 3650 učencev. Število še ni dokončno, ker ponekod lahko en učenec postavi pod vprašaj obstoj razreda ali celo šole. Zamislili se velja oziroma bi se bilo nujno potrebno ob p(xlalku, da je v zadnjih desetih letih število šoloobveznih otrok v občini padlo za več kot 300. Tako z vsakim šolskim letom izgubijo Bislričani za en ra- zred otrok. Padec je očiten zlasti v vaških haloških in pohorskih prede- lih, koncentrira pa se v urbanih naseljih. Problemov s samimi šolskimi objekti Bislričani nimajo, saj so v zad- njem dvajsetletju tudi s pomočjo štirih občinskih samoprispcvkvo obno- vili vse šole, tako da so le-te relativno nove. Žal, pa ni takšna tudi Oprema v njih. Z nabavo sodobne učne tehnologije so pričeli pred dvema letoma, s proračunskim denarjem pa so morali pokriti še stroške sisle- niatičnega vzdrževanja drage opreme in sprotno vzdrževanja. Odprta še Vedno ostajajo vprašanja telovadnic, saj vseh deset šol nima svojih telo- vadnih objektov. Dokaj ugodno je ta problem rešen le v slabi polovici od njih, v Bistrici, Makolah, Poljčanah, Pragerskem in v LapKirju. V letošnjih počitnicah so obnovitevena dela zajela šolo v Makolah, l^jer so sanirali podstrešje, v Poljčanah sq obnovili streho, v Črešnjevcu pa so zgradili nove učilnice. K.Klep in T.Mohorko TIK PRED PRIČETKOM POUKA — OSNOVNE ŠOLE PTUJSKE OBČINE 28 osnovnih šol v ptujski občini bo letos sprejelo 908 prvošolčkov, vseh učencev bo v šolskem letu 1992/93 približno 7700. O dogajanju v šolah, obnovah, novogradnjah, novostih pri pouku, prehrani, prevozih v šolo... smo povprašali Žarka Marko- viča, pomočnika sekretarke za družbene dejavnosti v občini Ptuj. ^i^ V letošnjih počitnicah so iz občinskega proračuna popolnoma prenovili šolo v Gorišnici. Izvajalec del je bil Gradiš. ^ Prek javnih del so bile prepleskane in delno obnovljene osnov- ne šole v Žetalah, Stopercah in Leskovec, že v prejšnjem šolskem letu pa tudi grajenska osnovna šola. Učence v Leskoveu bo v novem šolskem letu razveselil kabi- net, ki jim bo v zimskih mesecih v veliki meri nadomestil manjka- jočo telovadnico. V učilnicah so do nedavna telovadili tudi v Cir- kulanah, ker pa imajo sedaj za razgibavanje dvorano, bodo iz prejšnje "telovadnice" pridobili učilnico za tehnični pouk. Razpis republiškega ministrstva za šolstvo obljublja denar za gradnjo šol na demografsko ogroženih območjih. Ptujska občina kandidira za sredstva za telovadnico in šolo na Vidmu ter telovad- nice v Leskovcu, Destrniku in Zetalah. Konec lanskega šolskega leta je bila brez imenovanega ravna- telja videmska šola, kjer bo opravljala sedaj ta dela kot vršilka dolžnosti do povezave te šole z leskovško Marija Čemila, v dor- navski šoli so izbrali za ravnatelja Danila Muršiča, na osnovnih šolah Juršinci, Destmik in Ljudski vrt, kjer so imeli ravnatelji ree- lekcijo, pa so se odločili, da bodo dosedanji opravljali to delo še naprej. Vse štiri morajo potrditi še poslanci občinske skupščine. Novost v občini Ptuj: že v četrtem razredu osnovnih šol bo na podlagi občinskih usmeritev uveden tuji jezik. Pouk bo potekal po- skusno in bo plačan iz občinskega proračuna. 2e do sedaj je na ne- katerih šolah na željo staršev potekal že v nižjih razredih ali v višjih kot drugi tuji jezik pouk tega predmeta fakultativno. Starši so morali ta pouk seveda plačevati. 'i^ Zaenkrat v republiki še nedorečen, vsekakor pa grozeč prob- lem, je prehrana. V republiki predvidevajo za učence le hladno ma- lico, medtem ko imajo učenci v naši občini praviloma dva topla in tri hladne obroke tedensko. Če bo republika zmanjšala sredstva za kuharice, se bodo malice bodisi podražile ali pa bodo manj kakovo- stne. Starši so plačevali do sedaj le hrano, materialnih stroškov in dela pa ne. 't^ Prevozi v šolo bodo do oktobra ostali po lanskem razporedu, da ne bo v septembru naenkrat preveč novosti. Takrat bodo po raz- pisu vključili v šolske prevoze najcenejše ponudnike. Otroci beguncev, ki jih je trenutno v ptujski občini 122, ne bodo vključeni v naše osnovne šole. Kot drugje po Sloveniji bo tudi v našem begunskem centru organiziran pouk posebej za njih, potekal bo po nji- hovih učnih programih in z njihovimi učitelji. M. Zupanič VEDNO VEČ REVNIH UČENCEV Tudi v lenarški občini se v vseh sedmih osnovnih šolah, pripra- vljajo na pričetek pouka. Nekatere objekte šol so prepleskali in opravili druga vzdrževalna dela. Se najbolj bodo veseli učenci osnovne šole Gradišče, kjer so dobili novo telovadnico. Referent za družbene dejavnosti v lenarški občinski upravi Jože Dularič je potožil, da letos iz občinskega proračuna ne bo denarja za prispevek k ceni šolskih malic. Vsi učenci, ki se vozijo v šolo z avtobusi več kot štiri kilometre, bodo imeli prevoz brezplačen, ostali pa ga bodo plačali polovico. V lenarški občini je vedno več socialno ogroženih družin, zato so v Centru za socialno delo pripravili akcijo za pomoč otrokom iz takih družin. Nekateri so dobili rabljene učbenike, drugim pa so podarili naročilnico za nakup šolskih potrebščin. \{ Slodnjak NEVARNOSTI NA POTI V ŠOLO Pričetek šolskega leta pomeni za starše vrsto skrbi. Ena izmed teh je tudi otrokova pot v šolo. Zelo nevarna je hoja ob cestah brez pločnikov, predvsem v zimskem času, ko morajo učenci domov tu- di po mraku in v temi. Takšna je ptujska Zagrebška cesta, cesta skozi Gorišnico, Bukovce in Stojnce, pa še katera. Izjemno proble- matično je tudi prečkanje teh cest. Tako morajo na primer učenci iz Lancove vasi in Jurovcev na videmsko šolo čez magistralno cesto Maribor — Macelj. Na Ptuju je najnevarnejša točka za učence go- tovo križišče pri železniškem prehodu, krajane Orešja, kjer je veli- ko novogradenj s šoloobveznimi otroki pa skrbi manjkajoči pločnik ob njihovi cesti. Do vičavske trgovine je namreč vzorno urejen, na- prej pa bodo učenci in pešci nasploh pešačili po bankini ali, kar je verjetneje, kar po že itak preozki cesti. Črnih točk je najbrž še več. Občinski otroški parlament jih je zbral in predložil občinskim službam. Nekaj so jih že odpravili, seveda pa se vse zatakne, če ni dovolj denarja. Pa še nasvet: otroci in pešci nasploh so veliko bolj vidni in tako v manjši nevarnosti, če nosijo svetlobna telesca, tako imenovane mačje oči. Prava katastrofa za voznike in za same sebe pa so neo- svetljeni kolesarji! M. Zupanič Glavna šolska vrata so še zaklenjena, na njih pa lahko prebereš o vsem, kar te mora zanimati. TO SO TEŽKI TRENUTKI V zadnjih dneh počit- nic se srečajo samo neka- teri dijaki z nekaleriini učitelji. To so tisti, ki med šolskim letom niso imeli dovolj znanja, da bi jih lahko ocenili s po- zitivno oceno. Predmet, ki je v popravnih izpitih gotovo najbolj zastopan, je matematika. Kako se počuti pedagog, ko mora hočeš nočeš odločiti o nadaljni usodi nekaterih dijakov? Med popravni- mi izf)iti smo obiskali profesorja Marjana Goj kovica, ki uči ta predmet že 20 let :"Število dijakov, ki imajo popravni izpit, je vsa leta približno enako in obsega približno 10 do 15 odstotkov dijakov. Mor- da je kdaj kateri oddelek nadpovprečno dober ali nadpovprečno slab. Letos sem potičeval v petih od- delkih in ocenil negativno 20 dijakov. Najprej opra- vijo pisni del, nato ustni. Nekateri so se učili, so ime- li med počitnicami inštrukcije, drugi pa tudi sedaj ne zmorejo rešiti predpisanih nalog. To so za dijake težki trenutki, težko pa je tudi profesorjem. Rad bi pomagal dijaku, vendar podariti mu ocene ne mo- rem. V nekaj primerih bom zagotovo moral oceniti znanje dijakov ponovno negativno. To so najtežji tre- nutki za pedagoga." Menite, da se vas dijaki bojijo? Marjan Gojkovič: "To bi morali vprašati njih. Tru dim se, da se me ne bi bali. Mislim, da se bojijo predmeta samega in tako posredno tudi učitelja. Z nekaterimi učenci se osebno poznam, pa se tudi boji- jo. Sicer pa je to normalno, saj na nek način učitelj odloča o njem. naš šolski sistem je v celoti naravnan tako. Ponekod na Zahodu so učitelji in učenci med seboj bolj sproščal. Toda pri nas je v razredu preveč učencev..." Profesor matematike na eko- nomski šoli Marjan Gojkovič. POČITNICE SE SAMB KONČUJEJO Niko Afdcki Je hotičdl l.d razred gimnazije in Je že teden dni pred pričetkom ponka prišel pred šolo: "Gledam, kako bodo kolegi opravili popravne izpite. Nič ne moremo, počitnice se same končujejo. Ja, bil sem na morju, v planinah in pri babici. Knjig še ni- mam, nameravam pa sijih sposoditi." Irena Lorenčič Je končala drugi letnik administrativ- ne šole. Doma Je z Mestne- ga vrha. Nekaj potrebščin za naslednje šolsko leto sta s sestro dvojčico že kupili, vsega še ne. So pa kjnige kar precejšen strošek, sodi- ta. Upata, da si Jih bosta nekaj lahko tudi izposodili. Med počitnicami sta se ko- pali v toplicah, kam dlje Ju ni zaneslo. Mateja Drobnjah -."Končala sem 5. razred osnovne šole Olge Meglic. Za 6. razred imam že vse knjige, nove, in zvezke, prav tako sem dobila yiovo torbo. Šole se pravzaprav ne veselim, rajši bi se kopala v topli- cah kot doslej. Največ de. pa imam s svojo psičke Tačko." 8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 27. AVGUST 1992 — TEDNIK Prva zasebna menjalnica v Ormožu Fištravec d.o.o, podjetje za proizvodnjo, trgovino in storit- ve je odprlo prvo zasebno men- jalnico v občini Ormož. Lastnik podjetja Marjan Fištravec je menjalnico uredil v prostorih Cafe bara in slaščičar- ne Stil na Kerenčičevem trgu 6.Ob odprtju le-te, sta bila nav- zoča tudi predstavnika Stano- vanjsko komunalne banke Iju- bljana, generalni direktor Ivan Nerad in direktor za mednarod- ne posle Bojan Kardelj. Kot je povedal gospod Fištra- vec, sodelujejo s SKB in svojim strankam ponujajo številne ugod- nosti. Nova ponudba pri njih .so potovalni čeki v HRD, ki jih lahko uporabite za turistična in poslovna potovanja v sosednjo državo Hrvaško. Po ugodnem tečaju lah- ko menjate tolarje za hrvaške di- narje. V menjalnici Stil pa ponuja- jo tudi ugodne obrestne mere za devizno varčevanje, za devizna sredstva občanov, davizne depozi- te na vpogled in ncnamesko veza- ne devizne depozite. Gospod foto E.Žalar Fištravec je še dodal, da jim go- stov, tako damočih kot tujih, niko- li ne manjka. V svojem lokalu po- nujajo pestro izbiro sla-ščic, sla- doleda in vrhunskih vin. V prihod- nje pa imajo v na-črtu še preuredi- tev letnega vrta. V podjetju Fištravec so tako združili prijetno s koristnim in upajo, da bodo lahko ustregli vsaki želji strank. Tatjana Mohorko Katarina Klep Alibi ob Ormoški cesti Žc nekaj dni je ob Ormoški cesti v Ptuju odprt nov bistro. La- stnika — Violeta Rot- vejn z možem — sta mu dala ime Alibi. Gre za novo dejavnost v nekdanjih prostorih Gorenja in to v prostorih bivše jedilni- ce. Kakih sto kvadratnih me- trov meri lično urejen lokal, pred njim je prijetna terasa, ki bo kmalu prav tako služila go- stom bistroja. Tudi s parkir- nim prostorom tam ni težav, avto lahko pustite na ureje- nem parkirišču in vselej ga boste imeli na očeh. In kaj nu- dijo v Alibiju? Prav vse, kar sodi v bistro, njihova speciali- teta pa so jedi z žara, k njim lahko torej pridete tudi z lačno družino, otroci pa bodo še posebej veseli zabave na igralnih avtomatih. Pričakuje- jo vas vsak dan od 7. do 23. ure. za 29. avgust pa napove- dujejo veliko veselico. JB Lastnica Violeta v svojem novem lokalu Gradbena mehanizacija, vendar nel(aj posebnega Od začetka julija imamo v Ptuju še enega obrtnika z gradbeno me- hanizacijo. To je Branko Gril iz Frasove 6, dosegljiv tudi po tele- fonu 771-905. Gre pa za novost v tej branži, obrtnik opravlja storitve z mini bagerjem znamke Nissan. Stroj je ožji in lažji od klasičnih strojev te vrste in lahko dela na težko do- stopnih mestih. Opravlja izkope za telefonijo, vodovod, kabelsko TV, koplje manjše kleti, planira okolice stavb in tako naprej. Gre skratka za zelo priročen in upora- ben stroj. Branko Gril s svojim mini bagerjem^ Obrtnika Branka Grila lahko najdete na omenjenem naslovu, lahko ga tudi pokličete. Doma je zgodaj zjutraj in zvečer. S svojimi storitvami se toplo priporoča in zagotavlja konkurenčno ceno. JB Ko bi bil boHsIci grad sezidan na Vrbanjšicu Da, tako je. Borlski grad vodo ima, na Vrhanjšku pa ni vodohrama, iz katerega bi se lahko napajal večji del haloškega prebivalstva. Voda je vir Življenja in v Halozah res ne moremo več brez njega. Najbrž občina ni fi- nančno sposobna za gradnjo vodovoda, imamo pa državo Slovenijo, ki bi morala vedeti, da bodo Haloze brez Ilaložanov žalostna zadeva. Kako naj vabimo domov naše otroke, zdomce, ki delajo v tujini? Kako naj kličemo domov tiste, ki so za boljši kos kruha odšli v mesta po Sloveniji? Čeprav so sedaj morda brez dela in brez normalnih prihodkov, raje živijo v mestnih stanovanjih, kot da bi se vrnili, saj nimajo tukaj niti vode, kaj šele kopal- nic, telefona in drugih ugodnosti. Nekoč smo vsi pomagali ob potresu v Skopju. Ob izgradnji forminske elektrarne so okoliški prebivalci ostali brez vode in poglobili so studenec v Skorbi ter obenem začeli graditi vodo- vodno omrežje. Kdo bo danes pripeljal vodo v Haloze? Glas vpijočega v puščavi se mora slišati od krajevne skupnosti prek občine do republike. Brez vode v Halozah več ne moremo biti! Franc Plajnšek, Gorenjski vrh pri Zavrču Prinaša prevoz vode gasilcem dobiček ? v lenarški občini imajo gasilci polne roke dela, saj je prav od njih od- visno ali bodo v hribovskih gospodinjstvih imeli pitno vodo. Vodo vozi- jo do vseh gospodinjstev, ki še niso priključena na javni vodovod in so jim privatni usahnili. Gasilci — največkrat prostovoljci—začnejo voziti vodo zgodaj zjutraj, končajo pa okrog polnoči. Pravijo, da je najhuje opoldne, ker so tudi hidran- ti, kjer polnijo gasilske cisterne, na soncu. Peklenska vročina pa je tudi v ka- binah njihovih vozil. Krajani morajo pripeljano vodo plačati, zato so zelo nezadovoljni in gasilcem očitajo, da izkoriščajo njihovo stisko za kovanje dobičkov. Glede na to, da morajo gasilci pripeljano pitno vodo plačati javne- mu vodovodu in največkrat niti nimajo krilih stroškov amortizacije njihovih avtomobilov, so obtožbe najbrž neupravičene. Gasilci jih razočarani zavračajo, saj ljudem pomagajo prostovoljno. M. Slodnjak Aforizmi by Fredi Kdor drugemu jamo ko- plje, bo sam ostal brez zaklo- nišča. ^ ^ ^ Ko sem pogledal resnici v oči, sem ugotovil, da gledam smrti v oči. ^ ^ ^ Najbolj elastičen del obla- sti so pendreki. ^ ^ ^ Odkar je rdeče v nemilosti, si še zardevati ne upam. ^ ^ ^ Dobre sosedske odnose na- jlaže vzpostaviš s tistimi, ki ti niso sosedi. * * * Ni vsaka, ki ti da jabolko, Eva. ^ ^ ^ Življenje mora človek je- mati smrtno resno. ^ ^ ^ Ni vsaka resna diskrimina- cija rasna diskriminacija, a vsaka rasna diskriminacija je resna diskriminacija. ^ r{? ^ Polne glave nikoli ne mla- tijo prazne slame. Ni vsak, ki se mu vse jebe, spolni obsedenec. TEDNIK 27. AVGUST 1992 NEKOČ IN DANES — 9 Župnik In gvardltian minorltskega ptujskega samostana Ne odhajam z lahkim srcem Smo sc že kdaj posvetili duhovniku, človeku, ki se nenehno posveča ljudem, jim skuša pomagati skozi življenje, človeku, ki mu ljudje povedo o svojih naj- bolj osebnih stiskah, izpovedo nekatere najbolj skrite misli? Vsakdo rabi zaupnika in duhovnika, njegov poklic zavezuje k varovanju skrivnosti. Priložnost za pogovor z župnikom je bila njegov odhod. Pater Mir- ko Pihler, domačin iz Pacinj in dolgoletni župnik in gvardijan minoritskega samostana na Ptuju je odšel 15. avgusta na novo delovno dolžnost v Ljubljano. Pred Mirkom in za njim je na svet pri Pihlerjevih v Pa- cinju prijokala deklica. Goto- vo je oče namenil domačijo edinemu sinu. Vendar je življenje hotelo drugače. Po nižji gimnaziji in mali maturi se je Mirko vpisal na šolo za umetno obrt v Ljubljani, le nekaj dni pred pričetkom pou- ka pa si je premislil. "Ustrašil sem se. Petletna šola, daleč od doma, starši bi me morali vzdrževati..." pripoveduje da- nes pater Mirko. "Tako sem bil praktično v začetku no- vega šolskega leta še doma. V zadnjem trenutku sem se odločil, da bom šel v srednjo versko šolo. Zakaj, ne vem. Notranji klic ali neka neja- sna želja "postati gospod", ki je bila pred skoraj pol stoletja na vasi še kako pri- sotna? Bili smo verniki, ho- dil sem k maši kot drugi otroci, k verouku, vendar ministrant nisem bil nikoli. Mama je bila do moje odločitve neopredeljena, oče mi je branil: sin naj ostane doma! Odšel sem in v začet- ku je bilo zelo hudo, saj celo leto nisem prišel domov." Srednjo versko šolo je Mir- ko Pihler obiskoval v Zagre- bu, saj takrat Slovenija ni bila samostojna minoritska provin- ca. Tako je štiri leta obiskoval tudi semenišče v Zagrebu, le zadnji dve leti študija so bili Slovenci v Ljubljani, da so se naučili bogoslužja v domačem jeziku. "Takrat nas je bilo 20 do 30 semeniščnikov. Bili smo Slovenci, Hrvatje, Bo- sanci in Hercegovci. Do da- nes smo ostali duhovniki le trije Slovenci. Največ jih je že v času šolanja odstopilo. To je bil zaprt tip življenja, vse se je dogajalo znotraj se- menišča. Ukvarjali smo se tudi s športom, izdelovali stenčase, tiskali svoj časopis, hodili na izlete... Največja težava tistih let je bila odsot- nost od doma, od staršev, saj smo bili stari od 15 do 20 let. Danes se odločajo mladi ljudje za ta poklic pozneje, ko so bolj zreli, pa tudi se- menišče je bolj odprto," pri- poveduje pater Mirko Pihler. PRI TROJICI V HALOZAH Težko je za laika in ateista razumeti preobrazbo dečka v duhovnika, človeka s pokli- cem, ki mu po službi ne omo- goča oditi domov, za katerega ni družine, človeka, ki se od svojega poklica ne loči niti za trenutek. Mirko Pihler: "Bog si izbi- ra svoje ljudi. Vsega, kar se z nami dogaja, ne razume- mo. Drugega težko razume- mo, sebe najtežje. Duhov- niški poklic je drugačen od drugih. Moj poklic je vraščen v moje življenje. Kjerkoli sem, sem duhovnik. Da pa katoliška vera predpi- suje celibat, ima tehten ra- zlog: samski se lažje posvetiš ljudem. To, da ljudem poma- gam, me veseli, ob tem, da jih poslušaš, tudi sam prido- bivaš. Vsakomur je lažje, če se lahko komu potoži. In ko je človek na koncu, mu vera pomaga." Kako se spominjate svojega prvega delovnega mesta žup- nika in gvardijana pri Trojici v Halozah? Pater Mirko Pihler: "Pri Trojici mi je bilo zelo všeč. Bili so izvirni, preprosti ljudje. Takrat še ni bilo av- toceste proti Zagrebu. Ta, se mi zdi, da je kasneje nekoli- ko spremenila ljudi. Prišel sem za starejšim patrom, ki ni dosti dal na mladino. Ta- ko sem mlade z lahkoto raz- gibal. Uvedel sem pošolske veroučne skupine, družabno življenje. Vendar je eno leto, kolikor sem bil v Halozah, premalo, da v resnici spoz- naš ljudi. Se krajev ne. Pri svojem obhodu sem se en- krat tako izgubil, da sem prišel do Leskovca. Ob no- vem letu sem obiskal vse hiše. Bila je zima in oblečen sem bil v planinske hlače, bundo, visoke čevlje in nosil sem klobuk. Tako sem prišel k neki hiši in ženska je rekla "Vas že čakam, greva kar v gozd". Prepustil sem se si- tuaciji in šla sva v gozd. "No, kaj bomo podrli," je vprašala. Takrat sem dou- mel, da me ima zaradi oblačil za gozdarja. Postalo mi je vroče, ko sem razlagal, da sem duhovnik. Vendar ni verjela. Kako ji naj do- kažem? S seboj sem imel le mali molitvenik in kropilnik. Vse mogoče sem ji povedal, ona pa še vedno ni povsem verjela. Dogovorila sva se, da bo prišla kaj k maši, da se prepriča." "V naslednjih letih sem se kljub takratnim časom družil z ljudmi ne glede na versko pre- pričanje, veliko prijateljev sem imel tudi med komunisti. Enkrat sem se pošalil: vsi smo isti z majhno razliko — vsi obljubljamo raj, vedno bolj pa kaže, da raja na zemlji ne bo, mi pa obljubljamo to, kar še ni prišlo. Zato smo na boljšem." 14 LET V PTUJSKEM SAMOSTANU Preživeti 14 let na enem delovnem mestu je za du- hovnika dolga doba. Tako dolgo ste bili namreč župnik in s presledki gvardijan, hišni gospodar minoritskega samostana na Ptuju. V tem času seje najbrž veliko spre- menilo v samostanu, ogrom- no pa tudi v življenju naše družbe... Pater Mirko Pihler: "Ena od stvari, ki smo jih speljali v tem času, je opremljenost sa- mostana s centralno kurjavo. To samo po sebi ne bi bilo ta- ko pomembno, če ne bi ob tem prišel prvič v stik s ptuj- skimi občinskimi službami, saj smo potrebovali razna do- voljenja. To je bil moj prvi osebni kontakt s posvetno oblastjo. Tako sem kasneje prišel v koordinacijski odbor za verske odnose med družbo in cerkvijo, v katerem sem de- lal do uvedbe večstrankarske- ga sistema." V času vašega gvardijan- stva je samostan slavil 750- letnico obstoja... Pater Mirko Pihler: "Ptuj je zibelka slovenskega minorit- stva. Že pet let pred slavno- stmi smo se pričeli pripravlja- li, zadnja tri leta pa res inten- zivno in skupaj z vso občino. Od leta 1239 do danes so bili na Ptuju vedno patri, razen med vojno. Takrat je bil del samostana poru.šen, samostan pa izropan. Ves povojni čas smo želeli porušeni del obno- viti, vendar ni šlo. Danes je politična situacija za obnovo primerna, vendar bo problem denar, saj vemo, kako je v go- spodarstvu. Menim, da bo kljub temu v naslednjih dese- tih letih prišlo do obnove, saj sta še večji problem knjižnica, ki že sedaj nima dovolj pro- stora, in pošta." INHONOREMDEI ETINHONOREM VINI Razen kot duhovnika vas daleč okoli poznajo tudi kot čarodeja. Ali si ti dve stvari ne nasprotujeta? Pater Mirko Pihler: "Nika- kor ne. Ura srneha je zelo ve- liko vredna. Človek vsaj za kratek čas pozabi na proble- me, se sprosti. Nekateri res lahkoverni mislijo, da čaram, kar seveda ni res. To so roko- hitrske spretnosti." Kje ste se jih naučili? Pater Mirko Pihler: "Že v času šolanja sem se začel učiti po neki zagrebški reviji. Ko sem pripravil program in začel nastopati, sem spoznal vrsto magikov. Tako sem bil kasneje celo predsednik Društva artistov Slovenije in na mednarodnem tekmovan- ju... "Čaram" po potrebi in na- jraje s priložnostnimi artikli." Mirko Pihler je pred kratkim razstavil svoje slike, o čemer smo v Ted- niku že poročali, piše pa tudi pesmi. Meni, da pri petdesetih, kolikor jih je dopolnil letos, že moraš imeti kaj za pokazati. Si- cer pa se je v naše okolje vključil in ga povezal s so- sednjimi pokrajinami Av- strije in Madžarske tudi z vinskim viteštvom. V re- du gradiščansko-panon- skih vitezov vina so pri nas še bivši direktor Slo venskih goric Jani Gonc, l)ivši direktor Skupnosti slovenskih vinarjev Fedor Pirkmajer in profesor Jože Colnarič iz Maribora. Vinski konzulat za Slove- nijo je v ptujskem samo- stanu, sicer pa je vinskih redov v svetu okoli sto. Njihova naloga je vzpod- bujanje splošnega družab- nega življenja s poudar- kom na kulturi pitja vina. "In honorem Dei et in ho- norem vini — čast IJogu in čast vinu," je njihov slo- gan. Ali ob vsej tej vpetosti v ptujski svvi težko zapuščate svoje delovno mesto? Pater Mirko Pihler: "Ta- ko je odločil letošnji mino- ritski koncilij. Prav zato, da se preveč ne navežeš na ljudi in na stvari, nas menjujejo. V smislu redov- niškega življenja to razu- mem in neko odpovedo vanje mora biti. Vendar ne odhajam z lahkim srcem, ne." Milena Zupanič Boj za dediščino na Potrčevi Za uporabo stavb in i zemljišča nekdanjega • vojaškega skladišča na ■ Potrčevi cesti je veliko ; želja in načrtov. Doslej ; je ptujska vlada kot : pravni naslednik tega • prostora dobila že več ; prošenj. Tako so mladi ; zaprosili za klub mla- ■ dih, zdravstveni center : za reševalno postajo in ; sklad stavbnih zcmii : Ijišč za začasno parki- rišče osebnih avtomo- ; bilov. V imenu podjet- ■ ja Cisto mesto pa se ; jim je pridružila tudi ; ptujska direkcija za ko- ; munalno infrastruktu- 'i ro, ki bi tam želela do- biti v najem del objek- ; tov v katere bi ga- ražirali vozila za odvoz : odpadkov. Na petkovi seji ptujska vlada o :! tem ni mogla odločati, 'i ker pogodba o prav- i nem nasledstvu teh ob- 1 jektov in zemljišč s slo- : venskim obrambnim 'i ministrstvom še ni .; podpisana. M. Slodnjak FRANC HDERŠEIC TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 52. NADAUEVANJE NOČ JURIŠEV od 12. na 13. OKTOBER 1943 Precej časa smo se vozili, vmes postanki zaradi prcna- trpanosti z vozili, zlasti če je bilo treba obiti od granatnih in bombnih lijakov razrilo me- sto. Nekajkrat so nas tudi na- padli šturmoviki, ki so pov- zročili več zmede in strahu kot škode. Kolone vozil so se začele redčiti. Zavili smo na stransko cesto, kjer smo srečevali le bežeče vojake. Nato kolono ustavi pehotni častnik. Pove, da Rusi prodirajo s tanki, zato ni priporočljivo, da bi nadaljevali pot z vozili. Po krajšem postan- ku smo izstopili, se obložili z vso bojno opremo in nadaljevali pot peš. Srečali smo preplašene in izmučene pešake. Pri vhodu v dolino se je bilo treba razkropiti in nadaljevati pot po skupinah v strelskih vrstah. Cesta se je vzpenjala le- vo nad tisto dolino (jarom). Izza ovinka nad dolino se je prikazal ruski tank T-34, za njim še dm- gi, tretji. S topovi iz tankov so na gosto obstreljevali pobočje, po katerem smo se vzpenjali. Čeprav so bili oddaljeni za kak kilometer, smo obležali v kritju, čakajoč na nadaljnji razplet. Po cesti, ki smo jo zapustili, je razbita skupina lovcev na tanke, še spravila skupaj nekaj vojakov in lažje vozilo s PAK- om (protitankovskim topom). Malo pod nami so postavili top v ustrezni položaj in na hitro iz- strelili nekaj granat proti prve- mu tanku. Čeprav je sijalo po- poldansko sonce, sem videl bli- ske eksplozij okoli tanka, bil pa je tudi poln zadetek v levi bok tanka. Prikazal se je plamen in dim. Videl sem tri vojake, ki so izskočili. Tanka za njim sta s pospešenimi streli vzela na mu- ho protitankovski top in ga uničila, tudi večina vojakov, ki mu je stregla, je padla ali bila ranjena. Občudoval sem njiho- vo drznost. Oba tanka, morda jih je za njima bilo še več, sta se z vzvratno vožnjo in ob neneh- nem izstreljevanju granat začela umikati nazaj za ovinek. Prav tako pehota, ki ju je spremljala. Ostala pa je bakla gorečega tan- ka, nad katero se je dvigal ste- ber črnega dima. Sedaj smo se lahko bolj varno plazili naprej v dolino. Tam je bil razpored in podobno kot pred nekaj dnevi, smo se začeli plaziti proti vrhu. Vendar je bi- la dolina precej širša in v proti- napad so pognali naš celotni ba- taljon. Iz ozadja ga je podpiralo nekaj minometalcev in topov. Tudi rusko poveljstvo je slutilo, da se nekaj pripravlja, zato so začeli dolino na gosto obsipava- ti z izstrelki metalcev min. Kljub temu smo se plazili na- prej in navzgor proti višini. Tam naj bi bilo izhodišče za ne- posreden protinapad. Predno se je ta začel, se je pri našem vodu znašel komandant bataljona z dvema pribočnikoma in v spremstvu komandirja naše če- te. Izgleda, da smo bili na naju- streznejši točki, s katere je bilo moč spremljati dogajanja na bo- jišču. Komandant se je splazil čisto naprej in z daljnogledom opazoval planoto pred nami ... Ta se pa ne boji krogel - sem pomislil, ko je naenkrat kriknil "au!" in omahnil. Pribočnika sta ga potegnila nazaj in položila na hrbet. Videl sem rano sredi čela, ni bila dum-dumka, tem- več navadna krogla, vendar jo je ostrostrelec dobro nameril. Tako je pred mojimi očmi padel že drugi komandant bataljona, ki sem mu pripadal. Po činu je bil samo stotnik, baje je bilo na- predovanje v majorja že na poti, vendar ga ni dočakal. Začasno je prevzel komando bataljona komandir tretje čete, ki je bil po činu najvišji - nadporočnik, ostala dva komandirja sta bila poročnika. Naslednji dan je bil imenovan nov komandant — major iz neke druge pionirske enote, vendar se ne spominjam, da bi ga bil srečal. Protinapad se je zaradi opisa- nega primera začel z nekaj za- mude, vendar .še pred večernim mrakom. Ruski vojaki so se spretno umikali in z dobro mer- jenimi streli ovirali napredovan- je. Goreči tank je še vedno raz- svetljeval okolico, vendar je bil že precej za nami. Dosegli smo že višino nad planoto, ki se mi je prej zdela precej oddaljena. Sledila je zapoved, da se tam ustavimo in začeli smo se vko- pavati. Noč je bila temna, ker je luna po ščipu vsak večer pozneje vzhajala. Počutil sem se nekako osamljenega, prej sem pripadal desetini, odkar sem bil v skupi- ni voda sem se največ družil s tistima Dunajčanoma, sedaj pa ju ni bilo več, tisti mladi kandi- dat za častnika pa se je držal komandirja voda. Izkopal sem si zaklon na njivi levo od ceste in prisluškoval v temno noč, ki je postala nekako mirna, le tu in tam je počila puška ali zareglja- la strojnica. Od časa do časa je poletela v zrak tudi raketa za osvetljevanje. Naenkrat opazim, da je desno od mene švignila v zrak tribar- vna raketa - znak "sovražnik napada". Postal sem pozoren in buljil naprej, vendar opazil ni- sem ničesar. Tu in tam je švi- gnila v zrak rdeča raketa — znak za topniško podporo. Za mano so začele na gosto padati tudi mine iz ruskih minometov. Spoznal sem, da gre krepko za- res. Nisem hotel čakati trenut- ka, da bi se pred mano nenado- ma pojavile temne sence napa- dajočih ruskih vojakov, zato sem se po jarku ob cesti previd- no ritensko plazil nazaj. Pri tem sem imel smolo, da je mina iz ruskega minometa eksplodirala nad jarkom v višini moje glave. Ognjeni piš je švignil sicer čez, toda na desno uho nekaj dni ni- sem slišal. Toda kljub zvenenju v ušesu, je levo uho zaznalo oddaljen, zategel, predirljiv "hzreee!", ki je prihajal iz stoterih grl. Ta bojni klic je počasi zamrl v jeku pehotnega orožja. Še hitreje sem se plazil nazaj in prišel v bližino tistega tanka, kjer so še vedno žarele polne gume, ki so obdajale jeklena kolesa. Videl sem tam okoli tudi nekaj mrtvih ruskih vojakov in brž sem si po- magal vstran. Bojni hrup od spredaj se je vedno bolj približeval. Iz doli- ne, odkoder smo začeli protina- pad, je prihajala v pomoč neka pehotna enota, zalo nisem mo- gel nadaljevali svojega bega v dolino. Moral sem se jim pri- družiti, da smo napravili bojno črto, ki so jo okrepili še umika- joči pionirji iz našega bataljona. Po predahu, tedaj je že vzha- jala luna, ki so jo imeli napada- joči rdečearmejci za hrbtom, so se nemške enote spet pognale v protinapad. Spet je šlo nekaj sto metrov naprej in spet nazaj v izhodiščne postojanke. Iz ozad- ja je krepko poseglo nemško topništvo in kar na slepo tolklo tam, kjer naj bi domnevno bili napadalci. Rusi so odgovarjali predvsem z minometi vseh kali- brov in v zraku je krožilo več "šivalnih strojev", ki so nemške postojanke pridno obmetavali z lahkimi bombami. Sledil je daljši premor. Mislil sem, da bo obojim za to noč do- volj, vendar sem se motil. Na- enkrat spel svetlobni znaki, da sovražnik napada. Z višine, ki smo jo dosegli ob prvem proti- sunku, so pravi jekleni dež ustvarjale ruske strojnice in puške, pod njihovim ščitom pa so se valile množice pešakov. Takrat povsem tiho, brez bojne- ga klica. Tega sicer nisem videl, saj so lik nad zemljo na gosto švigale krogle, zato se mi je zdelo nevarno dvigati glavo iz zaklona. Le obupno vpitje nem- ških častnikov "ogenj, ogenj", mi je dalo slutiti, da gre hu- dičevo zares. Držal sem glavo v zaklonu in z iztegnjenima rokama praznil puško, samo da je pokalo. Kar se priplazi mimo eden od čast- nikov in grozeče zasika: "Ti neumna kamela pa streljaj v Ru- se in ne v zvezde! Tisti, ki so morda lam gori nam niso več nevarni" — je še nekako spra- vljivo dejal. Tedaj sem se spom- nil, da imam vsako peto kroglo svetlečo, zato se je videlo, da držim cev preveč v zrak. Dalje prihodnjič 10 — TV SPORED 27. AVGUST 1992 TEDNIK TEDNIK 27. AVGUST 1992 ZA RAZVEDRILO — 11 12 — NASVETI 27. AVGUST 1992 TEDNIK PISE: MIRKO KOSTANJEVEC Odškodninska odgovornost zaradi uporabe kmečkih sredstev, ki so škodljiva čebelam, rastlinam ter drevju ___________________ v današnjem času je upora- ba kmečkih sredstev, zlasti v oblikah škropiva, namenjena za uničevanje in zatiranje mrčesa, kot so muhe, uši, go- senice itd. zelo razširjena. Z uporabo teh srestev namenje- nih škodljivemu mrčesu pa istočasno iz raznih vzrokov pride do pokončanja čebel, do uničenja in poškodovanja so- sedovih kmetijskih rastlin, cvetlic, dreves itd., kar pov- zroči škodo in odškodninsko odgovornost, o čemer želim pisati v tem članku. I. Odškodninslta odgovornost zaradi poiiončanja čebel Ker so čebele oziroma nji- hov pridelek, zlasti med, važen prihodek mnogih občanov in ker so koristne in potrebne npr. pri oprašitvi cvetov, njihovo živ-ljenje in zdravje pa je ogroženo, če pri svojem delu pridejo v dotik z zanje škodljivimi kemičnimi srestvi, je država izdala pred- pise za njihovo varstvo in za odškodninsko odgovornost kršilcev teh predpisov. V Slo- veniji so še v veljavi sledeči tozadvni predpisi: Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list SRS št. 16/77), ki v 21 čl. določa, da sc kemična sredstva za var- ^tv(-) rastlin morajo uporabljati v skladu s posebnimi predpisi na način, ki ni škodljiv za čebele. Te posebne predpise vsebuje od republiškega se- kretariata za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano izdana odredba o varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin (Ur. list SRS št. 23/77). Za pravne osebe in tudi za občane, ki ne upoštevajo pred- pisov iz citata Odredbe pa je v 33. členu omenjenega zakona zagrožena denarna kazen. Kaj je škoda in katere so predpostavke za njen nasta- nek? Tozadevne predpise vsebuje tudi še danes v Sloveniji veljav- ni Zakon o obličajnih razmerjih - skrajšano ZOA (Ur. list SFRJ št. 29/78 57/89). Ne da bi se v tem članku podrobno bavil s predpisi o škodi, ki se glede na 155 čl. 78 smatra: - zmanjšanje družbenih sredstev oziroma ne- kega premoženja (navadna ško- da) in preprečitev njenega po- večanja (izgubljeni dobiček) pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali streha dru- gemu (negmotna škoda) - ome- nim le, da so za nastanek prav- no priznane škode potrebne sle- deče predpostavke: sposobnost subjektov, protipravno delovan- je, vzročna zveza med škodlji- vim dejanjem in nastalo škodo in krivda povzročitelja škode. Tu je potrebno povdariti, da so v primeru, ko je škoda pov- zročena s stvarjo, ki je nevarna za okolico (n.pr. z vozečim av- tomobilom) odgovarja po načelu tkz. objetivne odgovor- nosti. Ali ima upoštevanje oz. neupoštevanje zj^oraj omen- jene Odredbe zvezo z odškodninsko odgovorno- stjo? Na postavljeno vprašanje bom odgovoril pri navajanju posameznih določb Odvredbe za varsvo čebel pred kemični- mi sredstvi. Katera kemična sredstva se po e.t. Odredbi smatrajo škodljiva za čebele? To so tista kemična sred- stva, ki imajo na embalaži oz- nako, strup za čebele ali pa so v skladu s predpisi na kak drugi način deklarirana kot strupeno za čebele. Dolžnost uporabnika ke- mičnih sredstev za varstvo ra- stlin je, da še pred uporabo ugo- tovi ali gre za sredstvo, ki je čebelam škodljivo. Opustitev te dolžnosti ima lahko za posledi- co odškodninsko odgovornost. V katerem času in na kate- rih rastlinah oz drevju se ne smejo uporabljati čebelam škodljiva kemična sredstva? Ko cvetijo, to je od a) odpiranja cvetov do ode Ve- lenja, pomeni izcedek (medena ro- sa na listih nekaterih rasdin) se čebelam škodljiva kemična sred- stva ne smejo uporabljati: na kme- tijskih kultiviranih rastlinah, okra- snih in zdravilnih rastlinah in sad- nem drevju. Kdor (lahko je to pravna oseba ali občan) ravna proti navedeni prepovedi, stori prekršek, razen tega pa odgovarja za škodo, ki so jo utrpeli imetniki čebel. To škodo bo v slučaju sodnega spora ugoto- vilo sodišče s pomočjo strokov- njakov. Dalje prihodnjič Avtosalon Peugeot v Podlehniku Avtomehanik Franc Toplak je ob svoji avtomehanični delavnici v soboto odprl še avtosalon in pooblaščeni servis za vozila Peugeot. Sodeluje s podjetjem Klas iz Ljubljane, ki je tudi generalni uvoz- nik avtomobilov Peugeot za Slovenijo. Kot je povedal gospod To- plak, je nameraval v teh prostorih razširiti mehanično delavnico, vendar se je odločil za salon in tako uresničil svoje dolgoletne žel- je. Kupcem bodo v novem avtosalonu na voljo najnovejše znamke avtomobilov Peugeot, ob tem pa še velika izbira rezervnih delov zanje. Ob nakupu avtomobila lahko najamete tudi kredit, pri kate- rem se plača 50 odstotkov pologa, obrestna mera pa zna.ša 17 %. V prihodnosti imajo še veliko načrtov, .saj nameravajo povečati avtomehanične delavnice, zgraditi večji avtosalon in razširiti po- nudbo avtomobilov v salonu. j Mohorko in K.Klep Franc Toplak vabi v svoj avtosalon Kako oblažiti posledice suše v živinorejski proizvodnji Sedaj že lahko govorimo o katastro- falnih posledicah suše v letošnjem le- tu. Za živinorejo bodo največje posledi- ce zaradi izpada pridelka koruze in tra- vinja. Rejcem in strokovnim službam se zastavlja vprašanje kako ravnati, da bi ohranili stalež živali. Sedaj, ko je za proizvodnjo krme leto praktično končano, je rešitev v posevkih, ki bodo dali manjši pridelek krme v jeseni, glavni del pa zgodaj spomladi. Priporoča se setev trav, predvsem enoletne italijanske ljulke, ki lahko ob ustrezni agrotehniki zagotovi dobre pridelke voluminozne krme. Značilno za italijansko ljulko je tudi večji delež listov kot stebel, kar daje tudi bolj hra- nilno krmo. KOLIČINA SEMENA ZA SETEV Priporočena količina semena je 30 - 40 kilogramov na hektar. Po setvi je potrebno površino povaljati z valjar- jem. GNOJENJE Osnovno gnojenje pred setvijo opra- vimo s kompleksnim gnojilom NPK. Količina posameznih hranil: 50 - 60 kg dušika, 60 - 70 kg fosforja in 60 70 ki- logramov kalija. Zgodaj spomladi pa posevke dognojimo z dušičnim gnoji- lom. PRIČAKOVANI PRIDELEK Ob primerni vlagi in pravilni agro- tehniki lahko pričakujemo še v le- tošnjem letu pridelek 1500 do 2000 ki- logramov suhe snovi na hektar. V na- slednjem letu lahko pričakujemo dve košnji, v začetku aprila in začetku ma- ja, skupen pridelek pa 4500 do 5500 ki- logramov suhe snovi na hektar. Ta lah- ko nadomesti izpad pridelka osnovne krme v letošnjem letu (izraženo v suhi krmi 5000 do 6000 kg/ha). Pri porabi osem do deset kilogramov krme na gla vo velike živine, lahko preživimo s pri delkom enega hektarja 20 glav goveje živine na mesec. NAČIN SPRAVILA Čas spravila trave bo v obdobju, ko bo- do dnevne teniperatvire manj primerne za sušenje, zato bo rešitev v siliranju ali krmljenju sveže trave. Pri siliranju bo potrebno uporabiti silirne dodatke, če ne bo možnosti za ovenetje pokošene trave. Potrebnost dodatkov je takrat, če je vseb- nost suhe snovi manj kot 30 odstotkov. Priporočamo uporabo rnelase (stranski produkt pri predelavi sladkorne pese). Dodana količina je lahko pet do petnajst odstotkov silirne mase. Melaso bo možno dobiti v tovarni sladkorja. Dodamo lahko tudi suhe pesne rezance ali koruzni šrot, predvsem k svežim tra- vam. Dodana količina je lahko pet do de- set kilogramov na sto kilogramov silažne mase, odvisno od vlažnosti trave. Pričakujemo lahko, da bo naštetih dodat- kov primanjkovalo, v tem primeru se lahko poshižimo organskih kislin in mlečnokislinskib bakterij. Najceneje pa bo silirati ovenelo krmo. Predlagan način reševanja posledic suše velja za rejce goveda, drobnice in prašičev. Rejce prašičev bi opozoril na večjo pazljivost pri doseganju kakovosti krme. Trava, primerna za pokladanje prašičem, je do višine 15 centimetrov, enako velja za pridelavo silaže. Za vse rejce je pomembno, da bi ohranili obsto ječ stalež živali, kar bo zagotovilo za proizvodnjo v naslednjem letu. Pripravil: Peter Pribožič, dipl. ing. agr. Svetovalna služba OZVŽPtuj Frizerski salon Vlasta v Zaklu v Zaklu pri Podlehniku je mlada podjetnica Vlasta Mrčin- ko odprla frizerski salon. Pro- store za obrt ji je ponudil stric, pri sami ureditvi salona pa so ji največ pomagali starši in sorod- niki. Pred dobrim letom je dela- la še v Mariboru, vendar si je zaradi prevelike oddaljenosti, želela urediti svoj salon. V salo- nu dela zaenkrat sama, le ob- časno ima pomoč. Mlada podjetnica ima v pri- hodnosti še veliko načrtov, saj namerava ob frizerskem salonu urediti še kozmetičnega, kjer ji bo pomagala sestra. Salon Vla- sta je odprt vsak dan, razen po- nedeljka in nedelje, od 7 do 19. ure. Mohorko, Klep Vlasta Mrčinko v svojem salonu Dober den! Pismo vam pišem v nedelo, 23. avgusta. Siiša, siiša in še enkrat sii.ša. Snoči smo glih tejko dežja dobli, da je proh na cestah tnalo blaten grota, da so si žabe kliine osvežile in ftiči škrge navložili. Zemlja je spokana tak kak v Sahari, z drevja listje odpa- da, jabolka zelena na tleh ležijo, grozdeki v gorici pa .se kak rozine Zgrhončeni držijo. Vrag de vzeja vse fkuper z lidmi vred, saj so tudi vodovodne pipe, stiidenci, jorki in mlake čista siihi... Pred seboj man pismo, ki ga je pisa Jakob in ga dja na pošto v Murski Soboti. Pi.še, da so ženske z imenom Mica svoje sorte ptičice in prova fotokopija moje ženkice. Tak jo je opisa: "Moja gospa - madam je zaj prišla v driigo puberteto. Skoro tri leta že mulo pose. Montrajo jo inflacija, pohlepnost in driigi betegi totega sodobnega cajta. Kumer smo hišo do kunca naredil in opremili, že bi jo una začela ohnovlati. Marlesovo kuhinjo vun pa drugo notri, zemenjova dnevne sobe, predsobe, predpražnikov vse bi na robe obrnola, če bi seveda dtiar mela. Prvi avto, driigi avto, dvo šivalna stroja, storemifoteri novi traktor, pa še tri dece povrh ... " Veš Jakob, ti maš pri vseh totih zamenjovah še srečo, da tvoja Mica še tebe neje zamejala za kerega generalno poprovlenega in trdo stoječega. Veš, pri ženskah, pa ne samo pri Micah je tak, da nesi več preveč teresanten, če nimaš trde valute. Pri tem seveda mi- slim na marke, šilinge in druge stoječe stvari. Meni je glih to ovi den moj sosid Juža reka: "Pje Lujs, meni še nikol v življeji neje tak dugo sta, kak mi zaj doj visi ...(Saj veš, da je to tista roža, ki visi od moža ...) Jakob, želim ti vse najbojše, seveda obema z Mico, da bi mela le- po pšenico, debelo prasico in puno pivnico. Pa, da bi se rada ime- la in dobro razumela. To telin tudi vsem driigim brolcem Tednika. VašLUJZEK. V SADNEM VRTU je v av gustu najprimernejši čas za sajenje jagod. Opravili ga bo- mo šele, ko bo zemlja dovolj namočena, saj zalivanje sadik ne bi bilo dovolj uspešno. Za obnovo jagodnjaka smo že morali pripraviti zemljišče, ki naj bo pognojeno z dobro pre- perclim kompostom. Za sajen- le uporabimo le odbrane lepo raščene sadike, zdrave in z do- bro razvito listno rozeto. Oreh že po naravi oblikuje drevesno krošnjo tako, da niso potrebni večji posegi z rezjo. Prvo leto po sajenju mu v času brstenja odstranjujemo brste, ki že vnaprej kažejo, da so na neprimernem mestu. Ko so poganjki dolgi približno 10 cm, odstranimo tiste, ki raste- jo preblizu skupaj in tako oblikujemo razporeditev ogrodnih vej. V kolikor se-ka- sneje katera od vej ne usmerja po volji ter se križa z drugo in neprimerno zasenčuje, jo odrežemo z ostrim rezilom, zgladimo rezilno ploskev, ra- no pa obvezno zamažemo s cepilno smolo. Avgusta opra- vljena rez povzroči na rezilni ploskvi oreha najmanjše sol- zenjc. Po Velikem Šmarnu je že vsak sad toliko zrel, da je spo- soben za predelavo. Jabolka koristno predelamo v jabolčne krhlje. Zdrava jabolka, ki od- padajo, operemo, odcedimo in posušimo. Odstranimo jim peščišče in jih narežemo na rezine ali obročke. Da pre- prečimo porjavenje rezin, jih potopimo v vodo solnico (3 žlice soli v 10 litrov vode) na- to pa na kuhinjskem papirju ali sveži krpi posušimo. V pečici lahko sušimo največ pri temperaturi 60°C. Najcenejše je sušenje na zraku in soncu. Rezine razmestimo v eni pla- sti na mrežasto podlago, da se bolje suše z obeh strani, obročke pa nataknemo na pa- ličice ali debelejšo nit in obe- simo na zračnem prostoru. Vsako, pa tudi najmanj.šo ko- ličino sadja, v tako v po- su.šenem stanju najkoristneje in najceneje ohraniino za ozimnico. Odgovor na vprašanje, v kate- rem času je v OKRASNKM VRTU najbolje saditi ali presa- jati trajnice, je lahko precej za- pleten. Odvisen je predvsem od vrste rastlin in njihovih narav- nih zahtev, namena, lege zem- ljišča in vrste nasada. Če se odločamo za razsajevanje in de- litev trajnic ter presajanje na novo rasti.šče, se je dobro odločiti jeseni. Za večino traj- nic je pravi čas že koncem av- gusta, pretežno pa v septembru, da se še pred zimo zakoreninijo. Skoraj brez izjeme je treba dati prednost jesenskemu presajanju pred pomladnim. Trajnice pra- viloma vztrajajo več let na istem mestu, za posamezne vrste pa vendarle moramo vede- ti kdaj je čas njihovega presa- janja in obnove. Pogostnejšo delitev, obnovo in presajanje zahtevajo mnoge vrste rmanov, vetrnic, trajnih aster, vrtnih kre- snic, ostrožniki, hojhera, indi- janska kopriva, svetlin, visoke plamenke, rudbekije in homuli- ce. Med trajnice, ki ostanejo le- ta in leta na istem mestu in jih ne prizadene utrujenost tal, pa uvrščamo: kresnicevje, bodež, mleček, teloh, iris ali perunike, lilije, velikocvetne trajne make, potonke in krvomočnice. Da bi prišli do nove, zdrave in ra- ščave grede s trajnicami, bi se za obnovo morali odločiti vsa- kih pet let. Zemljo za nov nasad globoko prelopatamo in v zgor- nji sloj prsti vnesemo star hlev- ski gnoj ali kompost, šoto in mešana rudninska gnojila, da ji vsestransko izboljšamo fizikal- ne in prehrambne lastnosti. Sa- dimo pa trajnice brž, ko se bo zemlja nekoliko zlegla in ko bo dovolj vlažna. Setev vrtnin v ZELENJAV- NEM VRTU je koncem avgu- sta že redkejše opravilo, saj v tem času pridelke večine vrtnin že obiramo, druge pa skrbno ne- gujemo, da bodo kakovostnejši in sposobnejši za zimsko hram- bo. Koncem avgusta sejemo špinačo sort goliath in matador, ki ob količkaj vremensko ugod- ni jeseni omogočata prvo obi- ranje listov že 12. teden po set- vi. Omenjeni sorti sta cenjeni, ker nimata posebnih zahtev gle- de na podnebje in rastišče, do- bro prezimita, listi pa se razli- kujejo od navadne špinače po tem, da so kakovostnejši, bolj mesnati, z značilnim rahlo na- gubanim robom. Jemo jih kuha- ne. Še okusnejši pa .so surovi v solati. Špinačo že dolgo prište- vamo med najbolj zdrave vrtni- ne. Listi vsebujejo obilico žele- za, vitaminov A in C, oksalno kislino, beljakovine in več raz- nih rudninskih snovi. Sejemo na sončno gredo, ki jo ob lopatanju pognojimo z do- bro premešanim in dozorelim kompostom. Globina setve naj bo 1 do 2 cm, razdalja med ra- stlinami pa 3 do 5 cm. Ko ra- stline vsklijejo in .se pričnejo medsebojno dotikati, jih pre- redčimo na razdaljo 15 cm, iz- puljene rastline pa uporabimo za zeleno solato. Na izposta- vljenih legah bodo rastline bolje prezimile, če jih zaščitimo s fo- lijo ali steklom. ^fč Po hiokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 25. in 26. avgusta ter od 2. do 5. septembra, zaradi korenine od 29. do 31. avgusta, zaradi plodov 28. in 29. avgusta in od 5. do 8. septembra ter cveta in zdravilna zelišča 25. avgusta ter 1. in 2. septembra. svetuje inženir Miran Glušič TEDNIK — 27. AVGUST 1992 ŠPORT — 13 Triglav po ptujskoi PODATKI O IZLETU —Trodnevni izlet na Triglav: 9., 10. in 11. avgusta —Organizator: Planinsko dru- štvo Ptuj —Število udeležencev: 50 —Smer hoje: Aljažev dom v Vratih (1015 m) - Prag - Sta- ničeva koča (2332 m) - Tri- glavski dom na Kredarici (2515 m) - Triglav (2864) - Tržaška koča na Doliču (2152) - Hribarice (2358 m) - Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) - Dom na Komni (1525) - Koča pri Savici (654 m). —Vodniki: Tone (vodja izleta), Franc, Miran, Sandi, Uroš, Vlado ^ ^ ^ Bo že držalo, da je Triglav za- prisežen cilj vrlih Slovencev. Pa ne le Gorenjcev, ki pogledujejo nanj že iz plenic, temveč tudi onih ob morju in tistih s prek- murskih ravnic. Seveda Ptujčani nič ne zaostajamo: ne biti na Triglavu je kar malce sumljivo, če ne celo sramotno. In takole se, sredi poletja, začno valiti trume častilcev slovenskega simbola proti njegovemu vrhu. Mlado in staro, vse kar leze in gre, in seveda da kaj na svoj ugled, mu dirja naproti. Na srečo imamo na Ptuju Pla- ninsko društvo, kamor so po razpisu izleta prijave kar deževale. Preveč na enkrat, zato bo potrebno izlet ponoviti. Pla- ninska strast pa taka! Napočil je dan odhoda. Petde- set nas je. Nahrbtniki so nabiti in težki ter pričajo o odločnih samozaščitnih ukrepih zoper la- koto in žejo v krutem in odljud- nem gorskem svetu. Med vožnjo si nabiramo še dodatnih moči s spanjem (neka- teri so prišli menda naravnost s "ptujske noči"), vesela dekleta iz Podgorc pa tu in tam zapoje- jo, kot se za planinski izlet spo- dobi. Aljažev dom v Vratih. Na pot se ne spodobi iti lačen in žejen, zato se lotimo doma pripravlje- nih dobrot, pa še nahrbtnike si tako olajšamo. Grizljajoč pogle- dujemo gor, proti bleščečemu cilju. Je tako visok, da ga mora- mo videti le, če krepko potegne- mo iz steklenice. Mogočna se- verna stena nam daje občutek lastne majhnosti. Razdelimo se v tri skupine. S tem zmanjšamo tveganje pa tudi hodi se lažje. Odkrušen kamen, na primer, pri manjši skupini težje zadene koga v glavo ali, Bog varuj, v steklenko z žganji- co, ljubeče spravljeno prav na vrhu nahrbtnika. Presunljiv pogled na vseh petdeset, zariplih, stokajočih in sopihajočih Štajercev bi pa ute- gnil biti usoden tudi za vsega hudega vajene Triglavane. Tako pa ga lepo, trikrat po šestnajst, mahamo navkreber. Na čelu vsake skupine je vodnik, na koncu tudi. Med skupinami imamo celo radijsko zvezo (brez šale), tako da lahko ažur- no spremljamo evidenco one- moglih, pogrešanih in padlih ... Sonce prav nemarno žge. Dva udeleženca zares obnemoreta, gori pri Begunjskem studencu. Gorska reševalna služba ju spravi nazaj v dolino. Z Begun- jskim studencem je pa takole: vsako minuto priteče ena ka- plja - tragično spoznanje za ti- ste, ki so potrošili vso zalogo tekočine. Človek si vroče zaželi, da bi bil kamela, ali da bi imel vsaj vodo v kolenu. K Uspeli smo sreči do Staničeve koče ni več daleč - tam si temeljito obnovi- mo moči. Se skok in že smo v Triglav- skem domu na Kredarici, "naj- višji" slovenski koči. Tukaj pre- nočimo. Na skupnih ležiščih je prav zabavno. Nekateri smrčijo, spet drugim se hudo sanja - trzajo in stokajo. Nekaj jih ro- govili kar tako iz čistega gor- niškega veselja. Čeprav smo na višini, kjer ni več greha, to- vrstnih šumov in vzdihov ni zaznati. Vzrok bo utrujenost. Naslednje jutro smo pred naj- bolj dramatičnim delom izleta - vzponom na njegovo veličan- stvo Triglav. Slovesno stopamo po zavarovani steni in grebenu. Močan veter, ki podi oblake nad nami, še stopnjuje našo mi- stično vznesenost. Podoba, kot pred silnim odkritjem, poroje- nim s stoterimi mukami. Osva- jalci. Sledi krst prvopristopnikov. Iz- gleda pa takole: krščenec v globo- kem predklonu tišči glavo v Al- jažev stolp, v zrak pa moli napeto zadnjo plat, po kateri z vrvjo udri- ha njegov vodnik. Krščenemu preostane le tiha molitev, da ni njegov krstn»k nemara potuhnjen sadist ali celo kaj hujšega. Da se razumemo: zadnja plat je oblečena, da se ne bi komu stem- nilo ob pogledu na mično oblino kakšne planinke, pa nam še omah- ne nesrečneš, raz steno. Ob krstu se, kajpada, svečano podeli pla- ninsko ime. Imena so običajno odraz gorske vzhičenosti (Triglav- ska roža, Planinka, Gams, Orel ...), ali pa odsevajo irden značaj krščenca (Cepin, Klin, Zajla, Ko- renina ...). Ob pogledu v neskončen prepad se zavemo, da nas čaka še dolga pot, zato jo jadmo ucvremo na Dolič, še posebej, ker se vreme nekaj kuja in ne obeta nič dobre- ga. Pri Tržaški koči si pa lahko res oddahnemo. Vse hudo je za nami, tega dne nas čaka le še udobna ho- ja proti Triglavskim jezerom. A nikoli se ni dobro prezgodaj vese- liti. Doživeli smo namreč še en krst - tistega izpod neba, z vso gromovito in bliskajoče spremlja- vo. Premočeni pričofotamo v kočo pri Triglavskih jezerih, ožemamo oblačila in zlivamo vo- do iz čevljev. Vreme nam je skazi- lo uživanje v najlepši visokogor- ski dolini, a tudi takšne reči spa- dajo h gomiškemu popotovanju. To noč spimo mirneje. Vrh je za nami in izpolnitev želja pomiri še tako vneto planinsko dušo. Morda je ravno pot od Triglav- skih jezer na Komno tisto, čemur pravimo planinski raj. V jasnem, umitem jutru po dežju še prav po- sebej, kljubovalni macesni in težke smreke, vmes pa pisani pušeljci na belem skalovju ... Če natanko pogledaš, vidiš celo kakšno vilo, škrata ali samega zla- toroga iz davnih pripovedk. Za konec še obvezen ogled sla- pa Savice in domov. Vesela dekle- ta iz Podgorc si izmislijo celo pri- ložnostno pesem o vsakem vodni- ku posebej in nam jo zapojejo. Pa naj še kdo reče, da gore niso nav- dih! Na avtobusu že kujemo načrte za nove pohode v gore. Vrnili se bomo, prav kmalu. Gore so kot ljubezen. In kdor se zares zaljubi, temu ni več pomoči. Za zmeraj. Sam Triglav, staroslovanski bog, mi je priča, da je tako. PRIPIS KOT ZAHVALA Zahvaljujemo se gorski reše- valni službi pri Planinski zvezi Slovenije za pomoč ob onemoglih udeležencih izleta in ptujskim podjetjem, ki so primaknila svoj cekin v dobro udeležencem izleta. Vlado Korbar Priprava na krst Odgovor predsedniku Športne zveze Ptuj g. Resniku K zapisu g. Resnika glede prispevka o streljan- ju na leteče cilje - glinaste golobe, bi dejal, da so misli neresnične, oziroma izmišljene, včasih celo žaljive, zato sem se odločil, da zapišem nekaj ar- gumentov, ki zavračajo njegove obtožbe. G. Resnik trdi, da člani predsedstva niso za- vrnili zahteve TRAP-SKEET o sprejetju v član- stvo in finančni pomoči. — To trditev zanikam, saj sta dva člana SD TRAP-SREET Ptuj v mesecu marcu bila na raz- govoru o dodelitvi sredstev in sprejetju v športno zvezo, prav pri vas g. Resnik. Citiram vaš odgo- vor: "Pri delitvi sredstev namenjenim SD TRAP, bom kot predsenik SD Ptuj upošteval, da streljate na strelišču, katero je zaprto in vam sredstev ne bomo dodelili dokler boste streljali na tem stre- lišču." Menim, da razprtije z občani Orešja ne so- dijo sem. — V nadaljevanju članka omenjate ostanke ju- goarmadc. Moram omeniti, da je bil pokrovitelj tekmovanja Republiško ministrstvo za TO, če pa mislite, da so oni ostanki jugo armade, pa bo naj- bolje, da jim to napišete sami, na njihov naslov. — Glede vašega obiska na strelišču pa tole: Moram vam povedati, da to streljanje ni bila no- bena skrivnost, zavita v tajnost, ampak državno prvenstvo SLO, v streljanju na leteče cilje, obja- vljeno v katalogu ŠZ Slovenije, pod naslovom: Državna prvenstva Slovenije v lefti 1992. O tem je bila obveščena SZ Ptuj, ŠZS in Ministrstvo za kulturo in šport SO Ptuj, saj smo iz tega stališča zaprosili za sredstva pri izvedbi in organizaciji prvenstva. O sami vaši predstavitvi, kot predsed- nika Športne zveze Ptuj pa ste navedli same laži in svoje interese. Ni res, da niste našli vodje pri- redi ve, saj so pred vami obiskali strelišče policaji PM Ptuj in pri iskanju vodje niso naleteli na no- bene težave. Po razgovoru s strelci, pa so dejali, da ste jih provocirali, češ, da boste strelišče za- prli, tekmovanje prekinili, ker je čas za izvedbo prireditve potekel, poleg tega pa je streljanje na tem strelišču prepovedano. Moram pripomniti, da smo imeli vsa dovoljenja za izvedbo, in da smo upoštevali vsa navodila oziroma odločbe Odd. za notr. zadeve. Na strelišču pa se uporablja strelno tekmovalno orožje, puške, ki vas motijo - zato se gledalci lahko gibljejo v samo določenih mestih, zaradi varnosti. Samoumevno je zato, da so tudi vas g. Resnik na to opozorili. — Pa še glede urad. jezika. Ker je bilo to državno prvenstvo, smo torej lahko nastopali sa- mo slovenski državljani, je potem vsem jasno, da je uradni jezik slovenščina, ne pa srbohrvaščina kot ste omenili. Ne vem, kje ste to slišali? Goto- vo ne med strelci. Pa še nekaj vprašanj g. Resniku in občanom Ptuja. — Ali je lahko predsednik Športne zveze Ptuj oseba, ki šport zatira, precenjuje dosežke enega in izničuje dosežke druge vrste športa, oseba, ki provocira športnike in daje neresnišne izjave za javnost ter povezuje privatno prakso s funkcijo predsednika ŠZ Ptuj. — Mislim, da bi lahko bili dosežki strelcev iz občine Ptuj v ponos, saj so leti doseženi z odre- kanjem, brez finančne podpore in v denarju, ki ga prispevajo naši občani. Poleg tega pa le tako izur- jeni fantje lahko nudijo mirno spanje in srečen sen, kot si ga vsi želimo. To smo dokazovali ta- krat, ko smo osvobajali in želeli samostjno Slove- nijo. SD TRAP-SKEET Ptuj Predsednik: Igor Rakuša, ing. met. ODBOJKA Začetek priprav Odbojkarice Ozona so pričele priprave za novo odbojkarsko se- zono, ki se bo pričela 3. oktobra. Ekipa Ozona bo v letošnji sezoni tekmovala v II. enotni Slovenski odbojkarski ligi, kjer bo nastopilo dvanajst ekip. Liga je po besedah prvega trenerja Edija Dolinska zelo kakovostna in ekipe so medseboj izenačene. Mimogrede naj omenimo, da je v samem tekmovalnem sistemu prišlo do spre- memb, tako bodo od sedaj L, II., III. liga ter področne lige. Na prvem sestanku strokovnega sveta, članov Izvršnega odbora z igralkami so bile igralke seznanjene s planom priprav in še z neka- terimi ostalimi informacijami. Ekipo bo nadalje vodil Edi Do- linšek, njegov pomočnik bo Vido Radičevič. Mimogrede naj ome- nimo, da je Edi Dolinšek tudi zvezni selektor ženske ekipe Slove- nije. Klub so zapustile tri igralke, zato je bilo potrebno pridobiti dve kvalitetni igralki, kar jim je uspelo. Zastavljeni cilj Ozona je obstanek med drugoligaši. Na lO kluba so minulo tekmovalno sezono ocenili kot zelo uspešno, kajti po dveh letih tekmovanja jim je uspelo, da bodo le- tos nastopili v II. Slovenski odbojkarski ligi, to pa pomeni istočano za klub veliko breme, kajti povečali se bodo stroški potovanj, sod- niški stroški ter ostali stroški, zato je potrebno pridobiti dodatna fi- nančna sredstva. Člani lO niso držali križem rok ter so iskali še do- datna sredstva. Podpisali so pogodbo o finančni pomoči z nemškim špediterjem iz Munchna. Ob podpisu pogodbe je ta špediter, ki je tudi velik ljubitelj odbojke, med drugim dejal, da je pripravljen v kolikor se bodo uspehi pokazali, pogodbo tudi podaljšali. Ker pa iz športnih medijev pozna prvega trenerja Dolinska za katerega je mnenja, da je velik strokovnjak in poznavalec odbojke, smatra da uspehi bodo. j 2. ATLETIKA | Dva atleta v reprezentanci Strokovni svet atletske zve- ze Slovenije je Atletski klub Ptuj obvestil, da bosta v sesta- vi reprezentance Slovenije za iiastop v Pragi na četveroboju ČSR-Romunija-Avstrija-Slov enija, ki bo 29. avgusta 1992, tudi dva atleta iz Ptuja. Tako bo v moški ekipi Slovenije v teku na 800 m nastopil Boris Krabonja, prav tako bo v teku na 800 m pri ženskah nastopila Vanja Kotar. V Torinu, v Italiji pa bo po- tekalo mladinsko klubsko evropsko prvenstvo v atletiki. Kot prvak Slovenije pri mla- dinkah bo nastopila ekipa Ce- tis-Kladivar iz Celja. Kot gost ekipe pa bo na tem tekmovan- ju najboljših mladinskih ekip celotne Evrope nastopila tudi mlada atletinja iz Ptuja Roma- na Sega v metu kopja in diska. Torej še en velik uspeh za ptujsko atletiko in hkrati tudi za klub veliko priznanje. LZ. Zaključno tekmovanje ZDlŠAS-vzhod v Zg. Ščavnici v soboto, 22. avgusta 1992 je bilo zadnje tekmovanje sezone 91/92 vzhodnega dela Slovenije v moški in ženski konkurenci. Igra 301 Masters Out seje odvijala na edinih svetovno priznanih tekmovalnih aparatih te vrste, Loewen Turnier Dart. Pomerilo se je 59 tekmovalk in tekmovalcev, ki so s svojim natančnim me- tanjem puščic odločali o udeležbi na državnem prvenstvu 5. in 6. septembra v Sežani, kjer se bo odločalo o zastopanju mlade države Slovenije na Evropskem prvenstvu v Doncaslru (Velika Britanija), od 23. do 25. oktobra. Na samem tekmovanju so se najbolje izkazali: 1. Franci Zoreč, Podvinci; 2. Janez Lah, Mezgovci; 3. Andrej Kralj, Maribor; 4. Vlado Kurnik, Podvinci; 5. Janez Mlinaric, Markovci; 6. Emil Breznik, Zg. Sčavnica; 7. —- 8. Silvester To- manič, Podvinci in Janzc Horvat, Ptuj. V skupnem točkovanju ZDIŠAS—vzhod v sezoni 91/92 je prišlo do naslednje razvstitve: Rujski kolesarji nenehno tekmujejo V teh vročih dneh so med najaktivnejšimi ptujskimi športni- ki gotovo kolesarji, saj ne mine skoraj nobena sobota in ne- delja, ne da bi tekmovali. Tako so se 7. avgusta udeležili ce- stne dirke za državno prvenstvo pionirjev v Kostanjevici na Krki. Zmagal je Ptujčan Miha Zohar pred klubskim kolegom Matejem Marinom. Dva dni pozneje so ekipe Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj dirkale za ekipni kronometer na bivšem vojaškem letališču v Cerkljah. Starejši pionirji so se uvrstili na šesto, mlajši mladinci na drugo, prav tako starejši mladinci na šesto mesto, medtem ko bo najverjetneje dirka za mlajše pionirje razveljavljena, saj je prišlo do nesporazuma glede uporabe zobnikov. To soboto in nedeljo so tekmovali v Italiji. Izjemno uspešen je bil oba dneva Mitja Mahorič, ki je osvojil dvakrat tretje mesto, prav tako Boštjan Pihler, ki je bil četrti. Sicer se pa teh tekmovanj ni udeleževal eden najuspešnejših ptujskih kolesarjev Miran Kelner. V nedeljo so najmlajši na- stopili tudi na dirki za kriterij slovenskih mest v Lenartu. Zmagal je Miha Zohar pred klubskim prijateljem Matejem Marinom, s čimer sta mlada ptujska kolesarja ponovno doka- zala, da sta v svoji kategoriji brez konkurence. M. Zupanič Kolesarji v Tropovcih in v Trzicu Kolesarski klub Perutnina Ptuj se je ta konec tedna udeležil dveh tekmovanj. V soboto so kolesarili v Pomurju s startom v Tropovcih pri Murski Soboti. Pri mlajših pionirjih je zmagal Ptujčan Matej Marin, četrti je bil Marjan Kelner. Pri starejših pionirji sta bila najuspešnejša Uroš Grame s petim in Boštjan Arnuš z osmim me- stom. Pri starejših mladincih sta se najbolje uvrstila Zlatko Čajič na drugo in Peter Purg na peto mesto. V nedeljo so bili ptujski ko- lesarji zelo uspešni na odprti cestni dirki Slovenije v Tržiču. Miha Žohar je pri pionirjih zmagal, pri mlajših mladincih pa se je Mitja Mahorič uvrstil na drugo, Miran Kelner pa na peto mesto. McZ 14 — POSLOVNA SPOROČILA 27. AVGUST 1992 TEDNIK TEDNIK 27. AVGUST 1992 OGLASI IN OBJAVE — 15 v NEDELJO OB lO.URI NA RADIU PlU OrSejček ORFEJČKOVE STOPNIČKE: 1. KELNARCA - Bratje iz Oplotnice 2. NEDELJSKA MAŠA - Prerod 3. NA HOMCU - Stoparji 4. ZALJUBLJENI GASILEC - Štajerskih sedem 5. NA PLES - Nagelj 6. NA ZDRAVJE ŠTAJERCI - Brane Klavžar 7. PRAZNIK MUZIKANTOV - Lipa 8. MI MEJAŠI SMO PAJDAŠI - CIK 9. PRAZNIK DOMAČE GLASBE - Šaleški fantje 10. ŽVIŽGAM SI VESELO PESMICO - Vili Petrič 11. VRNI SE - Franci Zeme 12. ŠPARAJE - Fantje treh dolin NAGRADO pokrovitelja prejšnje oddaje prejme: Mateja Miškovič, Antoličičeva 16, Maribor. Glasovnice pošiljajte na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj - Za Orfejčkove stopničke. NOGOMET Lspešni tretjeligaši Naša moštva so uspešno začela prvenstvo v novi, tretji državni ligi. Lipa iz Stojncev je presenetljivo z 2:0 zmagala v Žalcu, Impol je v Slovenski Bistrici z 1:0 premagal Papir- ničarja iz Radeč, Aluminij pa je v Kidričevem igral 1:1 z mariborskim Kovinarjem. V soboto popoldan bo v Stojncih tekma Lipa/Stojnci — Impol, Aluminij pa bo gostoval v Radečah. Tekme bodo ob 17.uri. V medobčinskih članskih ligah bo prvo kolo. Sobotni pari: Drava-Videm, Rogoznica—Prager- sko, Zgornja Polskava Grajena, Apače—Tržeč, Spod- nja Polskava Leskovec in Ilajdoše—Mladinec. Nedeljski pari: Gorišnica—Skorba, Središče—Ge rečja vas, Hajdina—Bukovci, Slovenja vas—Dornava, Markovci—Podvinci in So lid—Mašina. Nogometni sodniki z ob močja MNZ Ptuj pa pri- pravljajo novi tečaj. Začeli ga bodo v ponedel jek, 31.avgusta, ob 19.uri v Muršičevi 7 (staro kopa- Hšče). Preiskava še ni liončana — Bori sameva v članku So to storili naši fantje .smo v predzadnji številki Tednika zapisali, da bo kriminalistična služba končala preiskavo o vanda- liz.mu v grajski kapeli v štirinjastih dneh. To pomeni, da bi rezultati mo- rali biti v tej številki Tednika. Ven- dar nam je Aleksander Jevšek iz ma- riborske UNZ povedal, da še ni končana. Takoj ko bo končana bomo rezultate objavili. Zaenkrat le še to: Izvedeli smo, da so se dejavnosti policistov glede iskanja krivca po našem zapisu povečale. Nekatera zasliševanja so obnovili in iz tega sklepamo, da rezultatov ne bo v na- povedanem času. Vendar kljub v.se- mu ostaja dejstvo, da je borlski grad brez skrbnika, da delavci maribor- skega Zavoda za spomeniško var- stvo tam ne bodo več delali in ga vsaj za silo varovali. Vse to pa po- meni, da bo še naprej izpostavljen morebitnim uničevanjem in krajam tistega inventarja, ki je v njem še uspel ostati. Besedilo in posnetek: D. Lukman Osebna kronika Rodile so - čestitamo: Marja- na Moravec, Trgovišče 43 — Iztoka; Anica Petrovič, Prvenci 16 — dečka; Ivanka Hameršak, Muretinci 61 — Katjo; Zinka Šterbal, Gorišnica 92 — Anjo; Martina Vidrač, Zamušani 7 — Tjašo; Anica Kurbus, Draženci 34/a — Moniko; Brigita Muhič, Gosposvetska, Maribor — Uroša; Irena Murselovič, Kve- drova 4, Ptuj — deklico; Katica Rajh, G. Ključarovci 25 — An- drejo; Irena Žunkovič, Zadružni trg 1, Ptuj — dečka; Darinka Verdenik, Trubarjeva 9, Ptuj — Valentino; Vera Ljubeč, Borovci 25/b — Daniela; Štefka Škrlec, Prešernova 9/b, Ljutomer — Saša; Kristina Vodušek, Se- dlašek 108 — Matejo; Tatjana Kozel, Stojnci 7 — Anjo; Breda Vidovič, Ul. Lackove čete 41, Ptuj — deklico; Katarina Bez- jak, Trubarjeva 13, Ptuj — de- klico; Jelka Vaupotič, Orešje 103, Ptuj —■ Hano; Tatjana Gra- dišek, Kajuhova 3, Ptuj — Ti- no. Poroke — Ptuj: Marjan Kola- rič in Irena Čižič, Ptuj, Raičeva ul. 7; Iztok Vajd, Stojnci 89, in Ida Vajd, Kicar 123; Sandi Mo- horko in Zdenka Srečec, Ptuj, Prešernova 21; Vinko Hvaleč in Marija Krošelj, Ptuj, Potrčeva ul. 17; Roman Horvat in Štefka Brutnen, Biš 9; Slavko Sinkovič in Danica Maroh, Spodnja Po- hanca 16; Darjan Grabner in Sonja Levičnik, Ptuj, Go- milšakova ul. 14; Mirko Klarič, Ljubljana, Beblerjev trg 6, in Marija Kokot, Hrastovec 21; Ja- nez Kovačič, Ločki vrh 34, in Tatjana Lešnik, Grajenščak 89; Milan Molnar in Pavla Erjavec, Ptuj, Ul. 5. prekomorske briade 1; Milan Korez in Vera Lorber, Jelovice 32; Slavko Mat- jašič,Ptuj, Vičava 48, in Kerstin Holzel, Tiibingen, Nemčija; Igor Ramšak in Snežana Osto- jič, Ptuj, Cesta 8. avgusta 19. Umrla sta: Terezija Vau- potič, Ptuj, Volkmerjeva 10, 1920 - t 19. avgusta 1992; Štefan Kokot, Turški vrh 29, 1919 - t 23. av- gusta 1992. Popravek: Rozalija Za- muda, Spuhlja 130 je um- rla 10. avgusta, (pomoto- ma je bilo napisano 20. av- gvista). Sorodnikom se za napako opravičujemo. Črna kronika Prejšnji teden smo z zadovol- jstvom zapisali, da na našem ob- močju ni bilo niti ene večje pro- metne nezgode, žal je minuli te- den krepko nadoknadil zamujeno. Bilo je veliko prometnih nezgod in so zahtevale tudi več človeških življenj. Mopedist umri med prevozom v bolnišnico v ponedeljek, 17. avgusta, ne- kaj pred 22. uro, se je po lokalni cesti od Osluševec proti Podgor- cem peljal s kolesom z motorjem 17—letni Franček A. iz Ptuja. V križišču z magistralno cesto je za- peljal na prednostno cesto v tre- nutku, ko je z njegove leve strani pripeljala z osebnim avtomobilom Antonija Pere iz Šalovcev 51, KS Središče ob Dravi. Z avtom je za- dela mopedista v bok in ga zbila po cestišču. Hudo ranjenega mo- pedista so odpeljali v bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl. V križišču zapeljal pred tovornjak Po regionalni cesti od Zavrča proti Spuhlji je v torek, 18. avgu- sta, okoli 18,30 vozil osebni avto- mobil italijanski državljan Gian- paolo Casnico. V Spuhlji je zapel- jal v križi.šče z magistralno cesto v trenutku, ko je iz smeri Ptuja pri- peljal tovornjak, ki ga je vozil Da- nilo Lukner iz Ormoža. Vozili sta trčili, pri tem sta se oba voznika hudo ranila, prav tako sopotnica v osebnem avtomobilu Annalisa Ca- snico, druga sopotnica Pamela Ca- snico pa je bila lažje poškcnlova- na. Vse so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Umrl med prevozom v\ mariborsko \ bolnišnico \ V četrtek, 20. avgusta, to je bil tudi najbolj vroč dan letošnjega poletja, so na mariborskem ob- močju v treh prometnih nesrečah umrli štirje ljudje. Med njimi je bil tudi Štefan Znidar, Pečke 17, KS Makole. Nesreča se je pripeti- la nekaj po 22. uri, ko je Dejan Orthaber iz Majšperka 30 vozil osebni avto po cesti od Makol proti Pečkam. Na j)reglednem de- snem ovinku za Statenbergom je prehiteval voznika kolesa z motor- jem, pri tem ga je začelo zanašati. Sredi cestišča je trčil v osebni av- tomobil, ki ga je nasproti jjripeljal 38-letni Štefan Žnidar. Znidarje- vega fička je odbilo na desno v obcestni jarek, sam pa je ostal v njem ukleščen in hudo ranjen. Med prevozom v mariborsko bol- nišnico je umrl. Hudo ranjena mopedist in sopotnik Po regionalni cesti skozi naselje Markovci je v četrtek, 20. avgu.sta, ob 21,15 vozil kolo z motorjem 16-letni Kostja K. iz Gorišnice. S sopotnikom 16-letnim Jernejem H., prav tako iz Gorišnice, sta bila namenjena proti Ptuju. V Markov- cih je voznik kolesa z motorjem začel zavijati v levo, prav v tre- nutku, ko ga je začel prehitevati avtobus nemške registracije, ki ga je vozil Medžad Jashari, doma iz Tetova v Makedoniji. Avtobus je zadel v zadnji blatnik mopeda in fanta sta padla po cestišču. Hudo ranjena so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Voznica avtomobila hudo ranjena Po lokalni cesti iz Sel proti Vid- mu pri Ptuju se je v petek, 21. avgu- sta, ob 17,10, peljala z osebnim av- tomobilom Ida Vindiš iz Spodnejga Leskovca 10. V križišču z magistral- no cesto pri Lancovi vasi ni ustavi- la, temveč je zapeljala na predno- stno cesto v trenutku, ko je po njej z osebnim avtomobilom pripeljal hrvaški državljan Anto Zeba in trčil v bok avtomobila Vindiševe. Vozni- ca je bila pri trčenju hudo ranjena in so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. Kolesar padel in se hudo ranil v petek, 21. avgusta zvečer je bil 19-letni Bruno Voda precej ko- rajžen. V Destmiku je sedel na kolo in se spustil po klancu navzdol proti Doliču.Zaradi prevelike hitrosti ga je v ostrem levem ovinku začelo za- našati, padel je po cesti in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bol- lušoico._____________. ______________ . . S hondo v obcestni jarek Po cesti iz Slovenske Bistrice proti Poljčanam se je v petek, 21. avgusta zvečer peljal z motornim kolesom Honda 20-letni Aleš Sto- par, s stalnim bivališčem v Miin- chnu, začasnim pa v Brežicah. Zu- naj Spodnje Brežice ga je zaradi prehitre vožnje v levem ovinku za- neslo v obcestni jarek, kjer je Deček hudo poškodovan v soboto, 22. avgusta ob 10.30, seje 10-letni Samo S. iz Obreza, KS Središče ob Dravi, s kolesom peljal za traktorjem, ki ga je pred njim vo- zil njegov oče Jože Sala, po cesti iz Loperšic. V naselju Obrez, pred ga- silskim domom in tik pred odcepom na njihovo domačijo, je deček nena- doma zavil v levo izza traktorja pro- ti domači hiši. Prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom Mladen Zežek iz Sta- rega trga pri Slovenj Gradcu in trčil v malega kolesarja. Deček je padel in se hudo ranil, prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. obležal hudo ranjen. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Omahnil v globino vodnjaka v torek, 18. avgusta popoldne je Franc Zaj.šek iz Kozmincev, KS Po- dlehnik, na domačem dvorišču čistil vodnjak. Najprej je z motorno črpal- ko iz 10 metrov globokega vodnjaka izčrpal vodo, potem pa se je spustil v vodnjak, da bi očistil dno. Pri tem ni upošteval, da je iz izpušne cevi v vodnjak uhajal ogljikov monoksid, ko ga je nekajkrat vdihnil, je omam- ljen omahnil v globino. Pri delu sta mu pomagala Stanko Jus in Janko Hemec, ki sta Zajška brž izvlekla iz vodnjaka. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer so zastrupitev z ogljikovim monoksidom potrdili in mu dali potrebno medicinsko po- moč. Gorelo v Drbetncih in v Tržcu v začetku prejšnjega tedna je iz še neugotovljenih vzrokov izbruhnil požar na gospodaskem poslopju v Drbetincih 10, KS Vitomarci. Zgo- relo je gospodarsko poslopje na površini 70 kvadratnih metrov, ostrešje bližnjega hleva in precej kmetijskega orodja. Škoda je pre- cejšnja. V sredo, 19. avgusta ob 10,15 je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju E.T. iz Tržca, KS Videm pri Ptuju. Zgorelo je ostrešje, lese- ne stene poslopja, okoli 16 ton se- na in nekaj kmetijskega orodja. Ocenjujejo, da je gmotne škode za dobrega pol milijona tolarjev, vzrok požara še raziskujejo. Do- mači in okoliški gasilci so pre- prečili, da se ogenj ni razširil in napravil še več škode. Spet huda nesreda na Sloveniki v ponedeljek, 24. avgusta okoli 14,45 se je na slovenski magistali pri Slovenski Bistrici, pripetila prometna nesreča, v kateri sta um- rla dva moška. Vse podrobnosti nesreče do zaključka redakcije še niso bile raziskane, zalo navajamo le doslej znane podatke. Skupina treh Ljubljačanov naj bi se vračala z vikenda pri Ivanjkovcih v or- moški občini. Peljali so se s fičkom s priklopljeno večjo priko- lico. Domnevajo, da je vozil 64- letni Oto Stamol iz Ljubljane. Zu- naj naselja Spodnja Ložnica je za fičkom pripeljal tovornjak z lju- bljansko registracijo, ki ga je vozil J.K., začasno prijavljen v Ljublja- ni. Tovornjak, ki je bil dovrha na- ložen s peskom, je zadel v prikoli- co in v fička, ki ga je povsem zmečkal in odbil čez stransko ograjo. Pri tem sta Oto Stamol in njegov še neidentificiran .sopotnik, vedo le, da mu je bilo ime Jože, dobila tako hude poškculbe, da sta na kraju neseče umrla. Sopotnica 55-letna Ana Bot iz Ljubljane pa je bila hudo ranjena in so jo pre- peljali v mariborsko bolnišnico. FF