Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TORKK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številk*' i 1-50. TRGOVSKI J7 Časopis asa trgovino, industr11' V^v' Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. - Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje . letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. - Plača in toži se v Ljubljani. LETO MII. Telelon št. 532. LJUBLJANA, dne 13. januarja 1925. Telefon št. 552. STE V. 5. Ivan Rebek: Državne dobave. Težak boj, ki ga bije naša obrt in industrija, postaja z dneva v dan ob-upnejši. Obrati se ustavljajo, delavstvo se odpušča, situacija je vedno hujša in faktorji, ki imajo v rokah usodo slovenske podjetnosti, se niti ne zmenijo, da bi temu hirajočemu organizmu pomagali vsaj s kakšno injekcijo, ki bi mu dovolila vsaj se nekaj časa životariti. Kajti dokler se životari, je še vedno tu tudi upanje, da se ozdravi. Sicer se prav poredkoma slišijo tolažilni glasovi, ki vzbujajo neko upanje, kakor n. pr. v zadnjem času poročila o ukrepu Narodne banke, da se bo strožje nadzorovalo denarne zavode, ki. zahtevajo brezmejno visoke obresti, češ da bo Narodna banka takim zavodom odtegnila svoj kredit, vendar se na take rešilne glasove preveč ne zida. Če bi se Narodna banka res brez ozira na levo in desno držala te parole, bi se brez dvoma kmalu pokazalo pobolj-šanje, toda dvomimo, da se bodo taki ukrepi izvršili. Korakati naprej z započetim tempom bi pa z druge strani pomenilo popoLno propast posameznih podjetij in celokupnega gospodarstva. Primere takega ubijanja podjetnasti smo videli v Avstriji, Italiji in tudi pri nas se je to že začelo, treba je skrajne pozornosti, da ne pride^ do splošne katastrofe. Kaj je to-rej bolje, normalizirati obresti za vlo-ge in kredite, ali riskirati, da se uniči celokupno gospodarstvo? Naši de-. ...1 ne bi smeli staviti indu- Btn jl obrti in trgovini za vzgled Nemalo Avstrijo, češ, da so obresti tam še večje kot pri nas, ampak kazale naj bi raje na vzglede v drugih solidnejših urzavah, saj je vendar znano, da je v naših industrijskih podjetjih mnogo francoskega, angleškega, tudi češkega kapitala, za katerega plačujejo dotična podjetja po 8 ali 9, kvečjemu 10% obresti. S kapitalom po takih obrestih je že mogoče obratovati, dasi je še vedno visok. Obrestovanje po višji nego 10 ali 12 procentni obrestni meri pa more voditi podjetje prav gotovo do neizogibnega poloma. To mora vsak uvideti, kdor je naredil točno bilanco za leto 1924. Po prevratu so začela pri nas v vseh strokah z neverjetno hitrostjo rasti nova podjetja. V času povojne konjunkture so vsa dobro uspevala ali vsaj životarila. Toda časi so se spremenili; nastal je zastoj in naša podjetja bijejo danes proti inozemski konkurenci težak boj za obstanek. Naša lesna industrija je mogla vsaj do zadnjega porasta dinarja še životariti in ji tuja konkurenca ni še mogla toliko škodovati, drugače je pa pri železni industriji. jPoleg vseh težav igrajo v železni industriji in obrti največjo vlogo surovine, ki so pri nas mnogo dražje nego inozemske in vsled čeear je domačim izdelkom tudi pri 10% zaščiti izključeno konkurirati z inozemskimi fab-rikati. Razlika med ceno za veš naš kovinski material napram cenam v inozemstvu je taka, da ne moremo z inozemskimi fabrikati konkurirati niti na prostem trgu niti pri državnih dobavah, kamor imajo inozemci na tak način popolnoma odprta vrata. In tu je neobhodno potrebna odpomoč, ako nočemo upropastiti velikega dela naše industrije in obrti. Visoka cena, ki jo more plačevati na špodjetnik zl surovino, bi se morata vsekakor pri oddaji drž. dobav upoštevati. Pri presoji del in materiala za državo odločuje strokovno osobje, to so v prvi vrsti inženerji. Kot strokovnjaki morajo le-ti na pod-; lagi svojega strokovnega znanja na-; tančno preračunati, koliko stanejo ponudnika poleg materiala delavske mezde, režija itd. Če bi ti strokovnjaki pri oddaji državnih dobav to primemo upoštevali, bi morali priti do zaključka, da je domača ponudba vendar najcenejša, odnosno, da domače podjetje reflektira na najnižji zaslu-; žek. Ker se pa tega ne upošteva, se j oddaja 90% državnih dobav inozemskim tvrdkam. Priznam, da nimajo momentano na merodajnih mestih časa, da bi se lotili tega vprašanja, pričakujem pa sigurno, da bo takoj po volitvah v narodno skupščino prišlo na dnevni red vprašanje gospodarskega sveta, ki bo ob sodelovanju preizkušenih strokovnjakov mogel najti pot, kako odpomo-či tem težkim razmeram. Kajti, ako bi se rešitev tega vprašanja še zavlačevala, kakor se zavlačuje že skozi 6 let, potem bo usoda naše podjetnosti zapečatena. Kriza naše šumske industrije in lesne trgovine. ■ (Nadaljevanje.) | Izprememba cenovnika za osiguranje valute. Predvsem je vsled porasta dinarja nastala zopetna potreba povprečnega 25% nega znižanja cenovnika za osiguranje izvozne valute in sicer se predlaga v tem oziru konkretno za posamezne postavke cenovnika sledeče zneske. 89; drva, 10.000 kg, znižana na 1600 Din; 90; lesno oglje, 10.000 k«, znižano na 6000 Din; 91; lesno oglje (odpadki — prah, 10.000 kg, znižano na 900 Din; 92; stavbni les, jelkov iu smrekov razžagan (deske, letve, kolči, plohi, grede). 1 ni3 znižan na 500 Din; 93; stavbni les, jelkov, obtesan (grede), od 8/8 do 18/30, 1 m° znižan na 800 Din; 94; stavbni les, jelkov, okrogel (jadmiki, koli za hmelj, lantene-drogi za brodove), do 25 cm srednjega premera, 1 m* znižan na 250 Din, preko 25 cm srednjega premera, 1 m“ znižan na 350 Din; 95; stavbni les, borov, razžagan, 1 m3 znižan na 700 Din; 96; stavbni les, borov, obtesan, 1 m8 znižan na 380 Din; 97; stavbni le« bukov, razžagan, obtesan in okrogel (hlodi), oparjen, 1 m' znižan na 600 Din, neoparjen na 325 Din; 98; stavbni les, hrastov, razžagan, 1 m5 znižan na 1250 Din; 99; stavbni le6, hrastov, okrogel, hlodi, 1 m3 znižan na 450 Din, 1.60 do 2.20, kos znižan na 30 Din; 100; hrastovi pragi, 2.50 do 2.70, kos znižan na 50 Din, specialni, 1 m" znižan na 1500 Din; 101; bukovi pragi, kos znižan na 30 Din; 102; stavbni les, razžagan, orehov in drugih plemenitih dreves, 1 m“ znižan na 1200 Din; 103; stavbni les, lipov, 1 m3 znižan aa 000 Din; 104; stavbni les, razžagan, hrastov, jesenov, 1 m8 znižan na 800 Din; 105; doge, vedro znižano na 80 Din; 106; telefonski drogi, od 7 do 9 m dolgi, kos znižan na 35 Din. Sporedne takse in stroški. Pri manjših pošiljatvah igrajo tudi sporedne takse pri carinski odpremi, ki se zaračunavajo v zlatu, kakor tudi stroški za uverenje, ki znašajo po 90 do 120 Din za vsako uverenje znatno vlogo. Mnogokrat se mora uverenje obnoviti, ker dotični eksporter ni mogel vsled pomanjkanja vagonov tekom določenega roka blaga odpremi-ti, kar povzroča zopet nove stroške. V informacijo navajamo, da znašajo kljub odpravi carinskega posredništva še vedno stroški carinske odpremo pri enem vagonu navadnega mehkega lesa, ki je izvozne carine prost povprečno 80 do 100 Din. Davčna vprašanja. Dohodnina. V davčnem oziru obremenjuje izku-pilo za posekani les v najizdatnejši meri dohodnina, ki se pobira v Sloveniji po bivši avstrijskih zakonih in sicer zbog tega, ker se celotno izkupilo smatra za dohodek enega lota. Teoretično je morebiti upravičeno, da se obdavči celoten dohodek v istem letu, v katerem se je realiziral, v praksi pa vodi do ostrin, ki so neznosne, ako se upošteva, da dosega davek na dohodek, ki je potekal več desetletij, vsled davčne progresivnosti pri količkaj izdatnem sekanju lesa 20% ali še več odstotkov izku-pila. Posestnik, ki poseka za 50.000 Din lesa, plača samo na dohodnini v letu, v katerem sprejme izkupilo, 8691 Din davka. Precbčutno davčno obremenitev teh izkupil je že v predvojni dobi uvidela bivša avstrijska vlada in določila v čl. 15. izvršilnega predpisa IV. k zakonu o osebnih davkih, da se sme izkupilo za les, kateri še ni zrel za posek, kot dohodek razdeliti na 6 zaporednih let, vsled česar je davek pri Izrednih posekih izdatno nižji. Ako poseka posestnik za 50.000 Din lesa, ki ni še zrel za posek, plača 0 let zapored po 679 Din dohodnine, to je v šestih letih 4074 Din, torej polovico manj nego v primeru, da poseka zrel les. Ta določba ima tudi za šumsko gospodarstvo kvarne posledice. Ker poteka dohodek tudi pri rednem sekanju dolgo vrsto let, bi bilo pravično, da se tudi pri rednem sekanju lesa porazdeli izkupilo za ob-dačenje na najmaenj 0 let. Cestne doklade. Nadalje pripominjamo, da uničujejo lesno industrijo in trgovino eksorbitantni prispevki za izredno uporabo cest, ki so v sedanji višini brez vsake ekonomske podlage in ki se izterjujejo praviloma skoro edino od lesnih trgovcev. Nalagajo jih okrajni cestni odbori sporazumno z gradbeno direkcijo na podlagi bivših deželnih zakonov v ogromnih zneskih, ki mnogokrat presegajo vsoto, katero plačujejo vsi redni porabniki kot cestno doklado na direktne davke v dotičnem okraju. Posebno težko se občuti, da se pobirajo prispevki od trgovcev tudi takrat, kadar kupijo les od producentov frank o postaja, češ, da v tem primeru uporabljajo trgovci cesto v izredni izmeri. Prispevki se jim nalagajo večkrat šele par let po opravljeni vožnji, ker onemogoča trgovcem vsako kalkulacijo. Bivši deželni zakoni, ki urejujejo nalaganje noveliranja posebnih pri-spelvkov za izredno vporabo cost, so potrebni noveliranja vsaj v toliko, da se pri nakupili lesa franko postaja prispevek ne bo izterjeval od onega, ki je plačal eventuelni Izredni prispevek v obliki višje kupnine in da bo takse za posebno poi-abo vsaj aproksi-mativno že v naprej določijo, da bo dana možnost približne kalkulacije. Zato nujno prosimo, da mM^etvo, Šum in rud posreduje pri ministrstva javnih del, da se to vprašanje čim preje povolino uredi. V podrobnejšo ilustrao., razmer ! op z,:.rjamo, da Je morala ena sama tvrdka v 1 'ki dolini za progo 22 km ; samo v en^m lelu plačati nad 250.000 dinarjev izrednega prispevka za uporabo ceste. Posebna pridobnina. Kakor obremenjuje fizične osebe dohodnina, obremenjujejo številne delniške družbe in družbe z omejeno zavezo, ki se bavijo z lesno industrijo, posebna pridobninea. Posebna pridobnina je v Sloveniji izredno občuten davek, ki spričo pribitkov, uveljavljenih v povojni dobi in visokih avtonomnih doklad, praviloma absorbira pretežen, v neredkih primerih pa celoten bilančni donos, osobito, ker se temu donosu prišteva v bilančnem letu plačane davke, pribitke in doklade. Interesenti so ponovno zaprosili za temeljito reformo posebne pridobni-ne, tako je zbornica naslovila v tej zadevi na kabinet ministra financ dne 23. septembra 1924 pod Št. 9714 posebno spomenico, v kateri med drugim prosi: 1. da se pri odmeri posebne pri-dobnine smatra v bilančnem letu plačano posebno pridobnino z vsemi davčnimi in avtonomnimi dokladami za režijsko postavko; 2. da se zviša osnovna stopa za posebno pridobnino z rentabilitetnim pribitkom vred za 5 %, in 3. da se ukine pobiranje 30% izrednega linearnega pribitka. č) V interesu lesne industrije bi bilo nujno potrebno, da se tudi ministrstvo za šume in rudnike zavzame za reformo posebne pridobnine, ki ovira razvoj vse, torej tudi lesne industrije v vseh pokrajinah naše države. Konec prihodnjič. Konferenca o stanovanjskem vprašanju. Vsled naprosila Pokrajinske zveže društev hišnih posestnikov za Slovenijo se je dne 9. januarja 1925 v Ljubljani vršila konferenca o ureditvi stanovanjskega vprašanja, koje so se udeležili ti-le gospodje: ing. A. Dolenc imenom gospoda velikega župana za mariborsko oblast, ing. V. Skaberae in ing. J. Černivec v.a Gradbeno direkcijo v Ljubljani, H. Svetel za mestno občino ljubljansko, F. Rodošek za mestno občino mariborsko, nadalje za Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani gg. Fran Žagar in dr. Jože Pretnar, za Zvezo industrijcev gg. ing. M. Šuklje in dr. A. Golia ter za Zvezo društev hišnih posestnikov gg. Ivan Frelih, Fran Stare in M. Hrovatin. Zastopnik gospoda velikega župana za ljubljansko oblast se je opravičil kot službeno zadržan. Konferenca je najpreje razpravljala o davčni obremenitvi hišne posesti ozir. hišnih najemščin. Ugotovilo se je, da je državni hiSno-najemninski davek s pripadajočimi državnimi pribitki nerazmer-no visok, ker znaša v Sloveniji po deželi 25% najemščine, v mestu Ljubljana pa celo 41.6%. Na državni najemninski davek pobirajo občine in okraji svoje doklade, ki znašajo v Ljubljani 35%, v podeželskih občinah pa od 100% do 600%, tako da znaša skupna davčna obremenitev hišnih najemščin v Ljubljani 55%, na deželi pa 54% do 107%. Pri tem pa niso upošteti invalidski davek, niti posebne občinske pristojbine, kakor: vodarina, gostaščina in kanalska pristojbina, koje 7Jiašajo v Ljubljani zopet 24% na najemnino. Konferenca je vzela v vednost dosedanja vobfe brezuspešna prizadevanja gospodarskih korporacij v cilju znižanja te davčne obremenitve, kakor tudi predloge, ki so se po teh korporacijah in zlasti po Trgovski in obrtni- siki zbornici v Ljubljani predložili k ra- ; Ijevi vladi. Mnenje konference je, da so j uiii taki predlogi gotovo upravičeni, da pa so bili v toliko enostranski, ker so imeli predvsem namen omiliti krivice, koje trpijo hišni posestniki radi previsoke davčne obremenitve in radi nizke odmere dopustnih najemšČin. Vsi udeleženci konference so soglašali v tem, da treba glede obdačeuja hišnih najem-ščin staviti dalekosežnejše predloge ter da se mora odrediti tako izdatno znižanje teh davščin, da bo isto prišlo v korist splošnosti in zlasti tudi najemnikom. Konferenca pozdravlja postopanje gospoda velikega župana za mariborsko oblast, ki je za svoj okoliš sprejel načelo, da okrajne doklade na državno najina-rino ne smejo znašati več nego 50% in tudi občinske doklade največ 50%, in le j v izjemnih slučajih, če občine izdatno i prispevajo v omiljenje stanovanjske bede, preko gori označene mere. Vendar smatra konferenca, da so tudi te smernice za večja mesta pretrde in da se mora izvršiti razbremenitev hišnih najem- j ščin še izdatnejše. Zastopniki uradnih mest niso mogli podati v tem pogledu obvezne izjave, vendar je vsa konferenca soglašala v tem, da naj pristojne gospodarske korporacije teka načela objasnijo v posebni spomenici, koja se predloži kraljevi vladi in naznani tudi uradnim mestom v Sloveniji. Spomenica naj izreče, da je smatrati za maksimum dopustne davčne obremenitve hišnih najemščin in to v skupni vsoti državnega davka in pribitkov ter okrajnih m občinskih doklad 25% tedaj eno četrtino kosmatih najemščin. Taka okrajna izmera naj bi se dosegla le v izjemnih slučajih. Konferenca je nato razpravljala o likvidaciji Zakona o stanovanjih in o prehodnih odredbah, ki naj tako likvidacijo omogočijo. Po daljšem razmotrivanju se je soglasno zaključilo, da naj podrobno izdelavo zakonskega projekta izvrši posebna komisija, kojo tvorijo zastopniki gospodov velikih županov za ljubljansko in mariborsko oblast, mestnih občin ljubljanske, mariborske, eeljske in ptujske, Gradbene direkcije ter neposredno prizadetih gospodarskih korporacij. Gospod veliki župan ljubljanske oblasti se naj po posebni deputaciji naprosi, da nemudoma skliče tako komisijo. Končno so se obravnavali predlogi, ki se naj predložijo kraljevi vladi radi prispevanja države k omiljenju sedanjega nevzdržnega položaja. Konferenca je bila mnenja, da je treba poskrbeti državnim uradom, ki so tačas nastanjeni v privatnih in zlasti v stanovanjskih prostorih, nastanitev v novih državnih stavbah. Nemudoma pa naj se poskrbi za to, da se redno plačujejo primerno določene uajemščine za prostore, koje državni uradi zavzemajo v privatnih hišah, s tem da predvidijo in likvidirajo zadostni krediti v tak namen. (Konec prihodnjič.) Savič: Naša Industrija In obrt. (Nadaljevanje.) V Kamni gorici ima žebljarsko industrijo Ivan Lazar, ki izdela sedaj na leto približno 50 vagonov žebljev. V predvojni dobi jih je izdelal na leto okoli 250 vagonov. Takrat je zaposloval 50 delavcev. V Kamni gorici izdeluje žeblje še Ivan Bajželj. V Ljubljani se nahaja: tovarna žice in žičnikov J. Globočnika, a že od maja 1921 ni več v obratu. Na Jesenicah more kranjska industrijska družba izdelati na mesec okoli 120 vagonov žice in žebljev. Ta količina presega potrebo cele države. Družba izdela še 180 vagonov ieleza v palicah in obročih, 75 vago-jnov pločevine, 50 vagonov elektro-dov, jeklene zvonove in druge livarske izdelke iz jekla, bodečo žico itd. V Sarajevu se nahaja železarska industrija »Ferrum« d. d., ki izdela na leto okoli 180 vagonov žice in žebljev iz valjane (debele) žice, katero sama izdeluje. Poleg drugih žebljev izdeluje tudi žeblje za kovanje konj na nemški način. Med napravami ima dva parna stroja s 110 konjskimi silami, 35 raznih strojev za izdelovanje klinov in žebljev, 13 naprav za kaljenje žebljev, dalje 20 raznih pomožnih strojev za izdelovanje v lastnem obratu potrebnega orodja. Zaposluje 40 do K) delavcev. S svojimi izdelki pokriva potrebščine v Bosni in Hercegovini. Vse tovarne brez razlike se pritožujejo nad avstrijsko konkurenco in smradi nje sta Globočnik in Berrum Judi ustavila obratovanje. Uvozilo se je 1. 1920: 2,014.408 kg žebljev v vrednosti 11,844.606 Din. Iz tega izhaja, da moremo v normalnih prilikah doma izdelati toliko žebljev, kolikor jih potrebujemo, a da jih kljub temu še uvažamo iz Avstrije. Kje je vzrok za to dejstvo? Vzrok obstoji v nizki ceni avstrijskega blaga vsled avstrijske valute in nizke carine. Iz valutarnih in gospodarskih razlogov je treba povišati carino na vstrezno višino. Da bi se v tem primeru preprečilo, da kranjska industrijska družba ne nastopi kot diktator in ne ugonobi manjših tvomic, bi bilo potrebno osnovati zadrugo obstoječih tovarn in jim odkazati kontingente za izdelovanje žebljev ter odrediti, kdo naj jim dobavlja valjano žico in po kateri ceni. Cena naj bi se odredila tako, da bi onemogočala tujo konkurenco, omogočala pa tudi malim obratom, da žive poleg velikih. Kakor se je za avstrijskih časov skrbelo za žebljarje v Kropi in Kamni gorici, naj bi tudi sedaj ministrstvo trgovine in industrije skrbelo za to, da se osnujejo žebljarske zadruge v Vranji, Surdulici in Jelašnici, da jim pomaga z obratnim kapitalom in da jim nabavi stroje. Tako podprti bi se mogli razviti tudi oni enako njihovim tovarišem v Kropi. (Dalje prih.) Trgovina. Gremij trgovcev v Ljubljani vabi na svoj letni občni zbor, kateri se bo vršil v ponedeljek dne 19. januarja 1925 ob 8. uri zvečer v dvorani »Ka- zine* s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnika. 2. Čita-n j e zapisnika zadnjega -občnega zbora. 3. Poročilo 0 delovanju gremija v letu 1 9 2 4. 4. R a č u n s k i sklep za leto 1 924. 5. Proračun za leto 192 5. 6. Sprememba pravil. 7. Volitev novega odbora in 8. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši 1 uro kasneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Špedicijska tvrdka »Jugoport« s Su-šaka nam poroča, da se mnogi trgovci in industrijalci iz Slovenije še vedno poslužujejo Bakra za izvoz svojega blaga v Hrv. Primorje, Dalmacijo in Črno goro. Tem potom javljamo tedaj vsem interesentom, da vsi parobrodi pristajajo in odhajajo sedaj le iz Sušaka in se ne ustavljajo v Bakru. Vse blago, poslano v Bakar, mora biti od tam reekspedirano na Sušak, kjer se ukrca na parobrod. Z naslavljanjem na Bakar nastanejo le nepotrebni stroški. Na željo daje tvrdka »Jugoport«, Sušak, Uskočka ul. 55 natančnejše informacije. Statistični pregled naše zunanje trgovine. Generalna direkcija carine je izdala posebne statistične preglede o naši zunanji trgovini 1. 1919 do 192". V teh letih je znašal uvoz (izvoz) v milijonih dinarjev: 1. 1919 : 2982 (688), v 1. 1920: 3465 (1320), v 1. 1321: 4122 (2460), v 1. 1922 : 6441 (3691) in v 1. 1923 : 8309 (8048). V odstotkih je znašala vrednost izvoza napram uvozu v I. 1919: 23.03%, v 1. 1920 : 38.10%, v 1. 1921: 59.69%, v l. 1922: 57.29% in v I. 1923 : 96.86%, dočim smemo za 1. 1924 prvič izza uje-dinjenja pričakovati aktivno trgovsko bilanco. Podatki za 1. 1921 in 1922 niso povsem točni, ker so carinarnice pomotoma smatrale za uvoz tudi reparacijske dobave iz Nemčije. Vsled lega je razmerje med izvozom in uvozom znatno nižje in je bila dejansko trgovska bilanca za navedeni leti ugodnejša. Gotovo pa niso bili brez upliva na našo trgovsko bilanco tudi Plavšičevi valutni eksperimenti, osobito v 1. 1922. Carinski prejemki od uvoza so znašali v milijonih dinarjev v 1. 1919: 90 (3.03% od vrednosti), v 1. 1920 (8.20%), v 1. 1921: 768 (18.63%), v 1. 1922: 1017 (15.80%), v 1. 1923: 1340 (16.13%), od izvoza pa I. 1919: 20 (3.04%), v 1. 1920: 187 ‘(14.21 odst.), v 1. 1921: 283 (9.47%), v 1. 1922: 125 (3.39%), in v 1. 1923: 357 (4.43%). Od skupne vrednosti izvoza in uvoza je znašala carina v 1. 1919: 3.03%, v letu 1920 : 9.86%, v ]. 1921: 12.20%, v 1. 1922: II.28% in v 1. 1923: 10.38%. Povprečna uvozna carina znaša na polfabrikate 10% in na fabrikate 20%. Vsled tega se močno btižamo glede uvoza povprečni carini za uvoz polovice polfabrikatov in za ostalo polovico za labrikate. Zastopstva naših tvrdk v Skoplju išče neka tvrdka v Skoplju. Njen natančnejši naslov je interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Odprava omejitev v ogrski zunanji trgovini. Ogrski finančni minister je v proračunski debati obljubil, da se bodo izza dne 1. januarja 1925 ukinile na Ogrskem vse omejitve zunanje trgovine. Pred kratkim je bila objavljena zadevna naredim, s katero se pa omejitve za zunanjo trgovino glede 20 blagovnih vrst vzdržujejo tudi preko navedenega termina. Indeksna številka za veletrgovino ua Češkoslovaškem. Indeksna številka se je po uradnih podatkih tekom meseca novembra 1924 zvišala Od 1020 na 1031 točk, to je za 1.2%. Hranila, živila in krmila so se pocenila povprečno za 0.6 %, podražile so se pa industrijske snovi in izdelki za 3.2%. Zlati indeks se je tekom novembra zvišal, od 147.6 na 149.4 točk. Italijan sko-nemSki trgovinski dogovor. Dne 10. t. m. je bil sklenjen med italijansko in nemško \ladc dogovor, ki ureja začasne trgovinske odnošaje med obema državama. V teku so pogajanja za sklenitev definitivnega dogovora te vrste. Nemčija zavrača francoski načrt za začasno trgovinsko pogodbo. Tredelen-burg, načelnik nemške trgovinske delegacije v Parizu, je sinoči odpotoval iz Berlina v Pariz. > Vossische Zeitungs zatrjuje, da se je nemška vlada na dolgo posvetovala ž njim ter sklenila, da ne bo sprejela francoskega načrta za začasno trgovinsko pogodbo ter dostavlja, da bo — akoravno se bi pogajanja nadaljevala pod vodstvom Tredelenburga — 11. t. m. stopila v veljavo avtonomna tarifa na obeh straneh brez kakih olajšav. industrija. Anketa o krizi na£e lesne industrije in trgovine. Včeraj, dne 12. t. m. se je začela v Beogradu anketa., ki jo je sklicalo ministrstvo za šume in rude in na kateri se bo razpravljalo o krizi naše trgovine in industrije in o morah, katerimi bi se moglo odpomoči. Spored konference vsebuje naslednje točke: Kre- ditni problemi; carinska tarifa in prometna tarifna politika. Na konferenci bodo prisotni zastopniki vseh Trgovskih in obrtniških zbornic naše države, zastopniki Zvez industrijalcev, Zveze denarnih zavodov, Narodne banke in Šu-marska odm/.enja. Poleg tega bodo tudi sodelovala zainteresirana ministrstva, kakor ministrstvo saobračaja, trgovine in industrije, financ in zgradb. Našo trgovsko in obrtniško zbornico bo na konferenci zastopal tajnik g. I. Mohorič, ! Zveze industrijcev pa g. D. Goriup. Sta- ■ lišče, ki ga zavzema naša lesna trgovina in industrija napram vprašanjem, ki se bodo obravnavali na tej konferenci, smo očrtali v članku Kriza naše šumske industrije in lesne trgovine'?, priobčenem : v današnji in v dveh zadnjih številkah ! našega lista. j ~ i Izdelovanje umetno volne v Italiji. V' j Turinu se je osnoval pred kratkim sin-I dikat, obstoječ iz dveh italijanskih in j ene francoske firme, ki si je nadel, na-! logo, da preizkusi neki patent, ki baje j omogoča izdelavo Ijombaževine, ki ima | gotove lastnosti volne. Gre torej za j umetno volno. A ko bodo poizkusi uape-! li, bo navedena družba takoj pričela s j fabrikacijo umetne volne, j Svilena industrija v Italiji. Italijanska I svilena industrija je kot pretežna fiz- i vozna industrija v vojni dobi zašla vsled izgube inozemskih tržišč v težko krizo. Vsled te krize je, na primer v Piemontu, LISTEK. Herbert N. Casson: Dvanajst tipov. (Nadaljevanje.) Prvi tip: KUPI SAMO TO, KAR POZNAŠ! Nikdar ne pozabite, da tiska tiskar vse mogoče, ne da bi stavil vprašanja. Tudi mnogi časopisi in mnoge revije delajo to. Glavna razlika med govorjeno in natiskano lažjo je, da je slednja bolj verjetna. Kupite samo to, kar poznate! Če ste kramar, potem naložite denar Batno v delnicah družb, ki so vaši najboljši dobavitelji. Če ste železničar, tedaj kupite samo delnice in obligacije najboljše upravljanih železnic! Če ste stavbenik, potem kupite samo stavbišča. Če ste potnik potem kupite delnice transportnih družb. Če ste učenjak in ne razumete niče-sar o trgovini in obrti, potem kupite samo državne papirje. Casson misli seveda pri tem samo na Ameriko. (Op. prev.) Kupite deleže samo od podjetij, ki so v Vaši bližini. Naložite svoj denar v mestu, v katerem živite. Kupite samo to, kar poznate! Oddaljena' polja izgledajo zeleno. Niti zdaleka niso tako zelena, kaJkor oni, ki nalagajo v njih svoj denar. Kupite najprej hišo, v kateri stanujete. Potem kupite sosednjo hišo. Izkušnje, ki jih boste pri tem imeli, vas bodo kmalu odvadile zidati gradove v zraku. Če ne morete kupiti ničesar v bližini, potem kupite papirje znanih podjetij, ki obstoje že trideset ali več let. Vsaka železnica in vsako podjetje, ki plačuje že trideset let dividendo, je tako dobro, kakor sploh more biti dobra kaka stvar na tem svetu rizi-kov. Naložite pa svoj denar samo v podjetju, ki ga poznate, o katerem imate zanesljive podatke. V trgovski panogi, katero poznate, je najmanj nevarnosti, da bi bili osleparjeni. Bistvo je — ne smete biti noben zelenec, kadar nalagate denar. Ne smete biti preveč zaupljiv. Vsako neznanje je nevarno. Najbolj nevarno pa v financi. Če ostanete pri tem, kar znate, potem boste ostali najbrže tudi pri svojem denarju. Od vseh hazardnih iger so stave pri konjskih dirkah riskantne. Pri konjskih dirkah ne ve nihče za rezultat, razven, če so dirke dogovorjena sleparija. Tako pri konjih, ko tudi pri jokeju je toliko možnosti, da ne more pri pošteni dirki biti nihče svoje stvari siguren. V financi je vsakovrstnih iger sreče, ki so skoraj ravno tako negotove, ko konjske dirke. Kot sredstvo, da bi z njim podvojili svoje premoženje, e razne delnice na zlate in druge rud • kope ne dosti boljše od derby-ja. anglosaksonskih državah so deli:,co na rudnike zelo nizke, da se čim več ljudstva privabi, da izgubi na njih svoj denar. — Op. prev.) V zlatokopih je bilo več naloženega denarja, kakor pa ga je bilo iz njih pridobljenega. Vsakih dvajset šilingov v zlatu je veljalo 23 šilingov, ki so šli iz žepov javnosti. To je dokaz, da je pri financiranju zlatokopov več ljudi izgubilo, ko pa pridobilo. Prvo pravilo finance, ki bi jo definiral kot umetnost, da se denar ohrani in se ga pomnoži, je torej: samo to storiti, kar človek sam ve, ne pa, kar mu pravijo drugi! Kakor hitro ima kdo denar, potem mu le redko pove kdo resnico. Ali ni to splošno znana resnica? Kakor hitro pa se ve, da ima kdo denar, se združijo vsi ljudje, nespodobni in taki, ki hočejo veljati kot sposobni ljudje in ti store vse, da mu ga odvzamejo. Denar vsakogar je stalno v nevarnosti in praviloma je težje denar ohraniti, kakor ga pa pridobiti. Zato je moj prvi tip: Kupi samo to, kar poznaš! (Dalje.) bilo uničenih približno 50 podjetnikov. Sedaj so se prilike nekoliko izpremenile in »e ta industrija zadovoljivo razvija, ker skušajo podjetniki odstraniti po možnosti vse tehnično-poslovne in produkcijske napake. Središče italijanske svilene industrije je Milan, vsaj glede predilnic, dočim sp tkalnice osredotočene v okolici Coma. V sedanji dobi ima naravna svila nepremagljivo tekmovalko: umetno svilo, ki se v Italiji producira pod jako ugodnimi pogoji. Kako resen faktor je svilena industrija za italijansko gospodarstvo, dokazuje dejstvo, da je med izvoznimi predmeti na prvem nvestu ter dosega % do K vrednosti celokupnega izvoza. Japonski potres je imel na italijanski trg le trenoten vpliv; vsled tega v Italiji nastala desorijenta-eija je trajala samo toliko časa, da se je ugotovilo, da. potres ni prizadejal tudi središča japonske svilene industrije. Japonska ima napram Italiji to prednost, da je tam sistem večkratnega pobiranja kokonov tekom enega leta že uveden, dočim Italija to vprašanje šele študira. Italijanska svila je glede kvalitete svetovnega slovesa iu Italija posveča vso skrb racionelnemu gojenju sviloprejk in izkuša gojenje sviloprejk upeljati tudi v pokrajine, kjer se je pred več leti že opustila, na primer v Siciliji in v Sardiniji. Olede gojenja sviloprejk sta na prvem mestu Lombardija in Piemont, njima slede Benečija, Furlanija in okolica Trevisa. V letu 1923 je Italija pridelala 53 milj. kg kokonov, za katere išče odjemalce predvsem v Nemčiji. Nemčija je bila v predvojni dobi najvažnejši odjemalec Italije za svilo. Češkoslovaška produkcija železa v letu 1924. Češkoslovaški listi cenijo produkcijo železa v letu 1924 na 1,050.000 ton, v letu lOSl na 800.000 ton ter na 380.000 v letu 1922. Denarstvo. »SloreuaČka i Narodna banka«. Pod tem naslovom priobčuje ugledni beograjski >Privredni pregled« jako informativen članek zborničnega tajnika g. dr. Frana Wlndischerja o naših kreditnih razmerah. Zlata pariteta v Avstriji je znašala v tekočem tednu za 1 zlato krono 34.400 aK. Avstrija se boji porasta een zarodi skakanja dinarja. Ker je Avstrija navezana na uvoz nekaterih živil iz Jugoslavije, jih bo morala sedaj uvažati tudi po višjih cenah, kar bo znatno povečalo draginjo v Avstriji. Ker raste obenem tudi madžarska krona, ni Avstriji s tem nič pomagano, če bi krila svojo potrebo povečini iz Madžarske. Počasna kapitalna obnova ua Noui-Ifkem. Zrahljani nemški kapitalni trg. ki je spadal pred vojno med najmočnejše na svetu in je bil v stanu v časih krize, n. pr. 1907, znatno pomagati tudi Združenim ameriškim državam, se sedaj zelo počasi pomaga..O tem nam naj-tepše priča počasen porast hranilnih vlog, glede katerih imamo sicer le delne številčne podatke na razpolago. Tako so se hranilne vloge pri berlinskih hranilnicah in giro-blagajuah v zadnjem polletju zvišale cd 7 samo ua približno t3 milijonov zlatih mark. Enak je bil tudi razvoj pri porenskih hranilnicah: tam so se dvignile hranilne vloge od 70 na približno 150 milijonov zlatih mark. Ako pomislimo, da so znašale v Berlinu hranilne vloge v predvojnem času 400 milijonov, v porenski provinciji pa 2.5 milijonov zlatih mark, tedaj lahko uvidimo kako neznatni so sedanji rezultati. Tudi velebanke sledijo isti počasni obnovi. Tudi tam pade razmerje '■d čistim depozitnim dobroimetjem iu aunto-korentim imetjem bistveno v prilog zadnjega, kar priča, da odpadejo tekoča sredstva manj na hranilne vloge, kakor na investicijska sredstva in na svote, ki predstavljajo vedno razpoložljiva sredstva. Carina. Porazdelitev earinskih prejemkov |. 1923 na posamezne carinarnice. V letu 1923 so pobrale carinarnice v naši drža- vi 1.340,768.743 Din uvozne in 357 milijonov 323.470 Din izvozne carine. Od te carine so pobrale carinarnice pri uvozu (izvozu) nastopne odstotke: Zagreb 22.2 odst. (4.1 odst), Beograd 17.8 odst. (2.5 odst.), Ljubljana 9.8 odst (1.9 odst), Maribor" 5.3 odst (15.6 odst.), Subotica ■ 3.2 odst. (20.2 odst.), Novi Sad 5.6 odst. ' (2.4 odst.), Sarajevo 5.2 odst. (0.3 odst.). Skoplje 4.7 odst (0.9 odst.), Sisak 2.2 odst (3.9 odst.), Split 2.7 odst. (1.2 odst.), Jesenice 0.5 odst. (9 odst.), Dubrovnik 2.6 odst. (0.9 odst.), Zemun 2.7 odst. (0 odst.), Rakek 0.1 odst. (8.8 odst.), Osjek 2.3 odst. (0.6 odst.), Som-bor 0.1 (8.3 odst.), Celje 1.6 (0.3 odst). Koprivnica 0.7 odst (3.5 odst.), Slav. Brod 1.5 odst. (0.3 odst.), Gjeogjelija 0.3 odst. (4.2 odst.), Čakovec 1 odst. (2 odst.), Bitolj 1.2 odst. (0.7 odst.), Metko-vič 1.3 odst. (0 odst.), V. Kikinda 1.2 odst. (0.1 odst.), vse ostale carinarnice 4.2 odst. (8.3 odst.). V Sloveniji se je torej pobralo 17.3 odst. to je 202,803.204 dinarjev uvozne in 35.G odst. to je 127 milijonov 059.245 Din izvozne carine. Plačevanje carine z bančnimi čeki in zopetna uvedba cariuskega kreditiranja. — Na incijativo gremija trgovcev v Pragi je centrala češkoslovaških trgovskih in obrtniških zbornic naprosila češkoslovaško finančno ministrstvo, naj dovo- ii plačevanje carine s čeki bančnih zavodov ali poštne hranilnice ter znova uvede kreditiranje carine. Finančno ministrstvo je ta predlog odklonilo brez prave motivacije, vsled česar vstraja centrala z ozirom na gospodarski pomen predloga na svoji zahtevi in je akcijo pred kratkim obnovila. — V našem listu je v preteklem letu priobčil članek, ki se peča s to zadevo, gospod J. J. Kavčič. Tudi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je podvzela primerne korake za uveljavljenje ugodnosti pri plačevanju carine z ozirom na občutno pomanjkanje gotovinskih sredstev, žali-bog enako brez uspeha kot češkoslovaška centrala. Promet. Otvoritev železniške proge Užiee— Vardište. Prometno ministrstvo je odložilo otvoritev železniške proge Užice— Vardište, ki je bila določena za 20. t. ni. na nedoločen čas, ker v terenu niso še izvršena nekatera tehnična dela in ker so tam nastali veliki snežni zameti. Železniški promet v tržaškem pristanišču v mesecu septembru 1924. — V mescu septembru 1924 je došlo po železnici v tržaško pristanišče 988.626 q blaga in sicer iz Italije* vštevši Reko 453.419 q, iz Avstrije 236.305 q, iz Jugo- slavije 142.322 q, iz Češkoslovaške 125.019 C], iz Ogrske 21.750 q in iz Nemčije 6737 q. V istem čašu je odšlo po železnici iz tržaškega pristanišča 1 milijon 91.366 q blaga in sicer v Italijo 390.938 q, v Avstrijo 287.597 q, na Češkoslovaško 161.858 q, v Jugoslavijo 106.027 q, v Švico 48.533 q, v Nemčijo 42.290 q, na Ogrsko 37.102 q in na Poljsko 16.370 q. Celoten železniški promet v času od januarja do konca septembra 1924 je znašal 21,215.709 q blaga, kar znači napram prometu v isti dobi 1. 1923. zvišanje za : 68%, napram prometu v isti dobi 1. 1913. ! pa za 5.8%. j Ekspresni vlak Pariz—Vladivostok. i V Moskvo je prispel zadnje dni zastop-j nik mednarodne družbe ekspresnih vla-i kov, da se pogaja v svrho organizacije ; prometa ekspresnega vlaka na progi i Pariz—Vladivostok. izvoz in uvoz. 1 Koliko koruze bomo izvozili. Po izja-| vah strokovnjakov, bomo v letošnji iz-j vozni sezoni izvozili okoli 50 do 70 tisoč vagonov koruze, kar predstavlja celokupno vrednost okrog poldruge milijarde dinarjev. Uvoz vžigalic v Turčijo je prepovedan. — Carinska direkcija v Carigradu je prepovedala uvažati na Turško vžigalice. Prepoved je stopila v veljavo dne 16. decembra 1924. — Monopol za izdelovanje vžigalic na Turškem je dobila neka domača družba. iz naših organizacij. Gremij za mariborsko okolico opozarja vse svoje člane, da takoj prijavijo vse svoje neprijavljene nastavljence in vajence tekom 14 dni podpisanemu gre-niiju. Po gremijalnih pravilih mora član prijaviti, odnosno odjaviti gremiju vsakega pomožnega delavca tekom 8 dni. Po $ 125. o. r. bode gremijalno načelstvo nalagalo članom radi kršenja gremijalnih pravil disciplinarno kazen do zneska 300 Din (min. naredba od 21. julija ! 1924, Ur. 1. št. 75 od 12. avgusta 1924). i Nadalje naznanja gremij, da bo v bodoče ! vse razglasitve, ki se tičejo gremija, ozi-i roma članov tukajšnjega gremija, raz-| glaševal v »Trgovskem listu«, zato mora tudi vsak član gremija naročiti si imenovani list. — Trgovski gremij za mariborsko okolico. Načelnik: Franjo ResHik. © & Dobiček Irt zadovoljstvo s voj IH odjemalcev boste dosegli le s tem blagom Razno. t Viktor Korslka. Dne 11. januarja je preminul v Ljubljani g. Viktor Korsika, umetni trgovski vrtnar, trgovec s semeni, načelnik Pokrajinske zadruge umetnih trg. vrtnarjev za Slovenijo, predsednik Snveza umetno vrt. obrtnika kraljevine SI1S itd. Obrtništvo ga bo kot marljivega delavca za organizacijo slovenskih vrtnarjev zelo pogrešalo. Njemu pripade tudi glavna zasluga, da se je ustanovil Savez vrtnarskih obrtnikov kraljevine SHS, kateremu je bil predsednik. Dragemu tovarišu ohranimo časten spomin! Medministrska konferenca v Beogradu za nerešena vprašanja Reke. Te dni se je vršila v Beogradu konferenca medministrske komisije, katere se je udeležil tudi predsednik jugoslovenske komisije na beneški konferenci dr. Rybar. Na tej konferenci se je razpravljalo o dveh vprašanjih, ki nista še rešeni, in ki se tičeta Reke, t. j. vprašanje luke in vprašanje železniških tarifov. Ti dve vprašanji se bodeta morali končnoveljavno tešiti na predstoječih pogajanjih v Benet- kah. Konferenca se bode zopet otvorila 15. t. m. Dr. Rybar bo še dobil navodila od svoje vlade in bo tekom prihodnjega tedna odpotoval v Benetke v spremstvu ostalih članov jugoslovenske komisije. Pogajanja med Jugoslavijo iu Grčijo. Kakor se poroča, bo jugoslovanski poslanik v Atenah, dne 16. januarja sporazumno z grškim zunanjim ministrom določil datum za pričetek pogajanj glede obnovitve zveze z Jugoslavijo. Ta pogajanja se bodo pričela v Atenah takoj po skupščinskih volitvah. Sodelovali bodo diplomatski, prometni in trgovinski zastopniki obeh držav. Grške oblasti so pripravljene privoliti v čim večje olajšave glede pristopa Jugoslavije k Egejskemu mqrju in pristati na tarifne olajšave v Solunski svobodni coni, odklanjajo pa vsako razpravo, ki bi taagirala suverene pravice Grčije. Sestanek Male antante v Bukarešta. Konferenca Male antante se bo vršila v sredi meseca marca v Bukareštu. Zunanji minister dr. Ninčič zanika vesti, da se bo sestal z rumunskim zunanjim ministrom Ducom v Temešvaru. Vinski pridelek v Dalmaciji. — DaL | macija je v 1. 1924. pridelala 833.000 hi . vina in sicer eno osmino belega, sedem ’ osmin pa rdečega vina, katerega se iž-j daten del porabi zn križanje. Prometne odredbe za Sušak, Bakar in Reko. — Odprema blaga za »Thaon di Revel« v reškem pristanišču za sedaj še ni dovoljena. Direktni promet med postajo Reka (ali postajo Fiume loko SHS) in postajo na Sušaku po obalni progi za sedaj še ni mogoč. Stranke, ki žele, da se njihove pošiljke odpremijo iz Sušaka na Reko ali obratno, morajo predpisati smer pota v tovornem listu z označbo: »vda Bakar«. Na postajo Sušak se morejo odpremljati na carinjenje samo one pošiljke, ki so namenjene za Sušak loco ali za tranzit s parobrodom. Pošiljke, ki so naslovljene za Fiume loco, Fiume SHS loco ali Fiume tranzit, se ne morejo odpravljati na carinjenje v Sušak, dokler ne bo omogočen promet na obalni progi. Na postajo Bakar se smejo odpremljati na carinjenje samo pošiljke Bakar — loco. V tem primeru morajo stranke same oskrbeti carinjenje in v ta namen prevoziti z cestnimi vozmi carinsko blago iz postaje Bakar na carinarnico v mesto Bakar. Kako zmanjšamo izdatke za poštnino. — Gremij dunajskih trgovcev je izdal za svoje člane posebno opozorilo, glede zmanjšanja izdatkov za poštnino. Gremij priporoča, naj člani v izdatnejši meri porabljajo dopisnice, katerih frankatu-ra je za polovico cenejša, dostavljajo v lokalnem prometu pisma po svojih uslužbencih proti lastnoročnem potrdilu prejemnika, uporabljajo v dopustnih merah dopisnice lastnega izdelka in se v polnem obsegu poslužujejo ugodnosti glede poštnine za tiskovine, za katere se smatra marsikaj, kar se danes frankira kot pismo ali dopisnica. Splošni register. V mesecu januarju 1925 izide v samozaložbi že davno in splošno pogrešani »Splošni register« dr. Albina Ogrisa, fin. komisarja k letnikom I.—IV. »Uradnega lista«. Vsi do 31. decembra 1924 v »Uradnem listu« objavljeni zakoni, uredbe, naredbe, razglasi, odločbe itd., so zbrani ločeno po upravnih strokah ter urejeni tako v stvarno-alfabetičnem redu, da iz registro-vih podatkov ni samo takoj razvidno, kje se nahaja katerikoli konkretni predpis, temveč tudi da-li je izšla o katerem-sibodi predmetu kakšna specialna odredba ter v kateri številki in letniku »Uradnega lista« je bila objavljena. Da bi pa dvomi o kompetenčni pripadnosti posameznih predmetov hitri informaciji ne bili v oviro, je pridodano še skupno, na vse upravne stroke se nanašajoče alfabetno kazalo. Finančni del je znatno predelan, popravljen in dopolnjen. Ker bo »Register« spričo že nepreglednega števila doslej v »Uradnem listu« objavljenih predpisov gotovo vsakemu trgovcu ali obrtniku znatno olajšal pravilno orientacijo v zakonitih odredbah o kateremkoli predmetu, a radi velikih tiskarskih in režijskih izdatkov se ne more dati tiskati več izvodov, nego se ve za število naročnikov, opozarja gremij trgovcev v Ljubljani svoje člane na praktično važnost registra, kakor tudi na okolnost, da se bode tiskal edinole za naročnike, ki ga naročijo vsaj do 20. januarja 1925. Poznejšim naročnikom se ne bode moglo več ustreči. Register bode obsegal 150 strani velike osmerke. Cena broš. izvoda bo proti predplačilu 30 Din, po povzetju pa. 35 Din. Eventualna naročila sprejema tudi gremij. Stanovanjsko vprašanje v Avstriji. — Koncem leta 1924 je avstrijski narodni skupščini došel predlog, da izpremenijo določila o zaščiti najemnikov v toliko, da bi se ob sočasni prepovedi odpovedovanja stanovanj najemnina postopno zviševala do 6000kratne višine. Predlog, ki je došel skupščini od 9trani industrije, povdarja, da bi »e na ta način poživi- lo poslovanje s hipotekami in s tem olajšalo preskrbljevanje z denarnimi sredstvi. — Zmanjšano zaščito najemnikov je na posvetovanjih v 2enovi zahtevala od Avstrije tudi Zveza narodov, ni pa stari la za to nobenega termina. Odprava prašnikov v Avstriji. — Osrednja zveza avstrijskih trgovcev je na zadnji skupščini, katere so se udeležili trgovci iz vseh zveznih dežel, sklenila, da bodo imeli svoje obrate odprto na sledeče praznike: na praznik Sv. treh kraljev, na Svečnico, na praznik Marijinega oznanenja, na praznik sv. Petra i« Pavla, na Veliki Šmaren in Mali Šmaren, na praznik Marijinega spočetja in na vse deielne praznike. Hkrati so sklenili zahtevati, da ob teh dneh poslujejo tudi državni uradi (pošta, železnica, carina itd.). Splošen gospodarski položaj v Švici, j Splošna gospodarska konjunktura se je v Švici nekoliko poslabšala, v prvi vrsti zaradi tega, ker se bliža sezona koncu. Poslabšanje gospodarskega položaja dokazuje število brezposelnih, ki se je v mesecu novembru 1924 zvišala za 518 in znaša v celoti 12.883 oseb. Brezposelnost se je nekoliko omilila v tekstilni, na-rastla pa je v živilski, kovinski in strojni industriji. V urarski industriji je položaj neizpremenjen. V splošnem je švicarski urad za posredovanje dela ugotovil, da se potegujejo za vsako prosto mesto štiri brezposelne osebe, dočim je bilo to razmerje v prejšnjem letu kakor 1 proti 11. Mednarodna razstava dekorativne umetnoNti in industrije. Meseca aprila se otvori sredi Pariza, v enem najlepših prostorov, mednarodna razstava dekorativne umetnosti in industrije. Razstavljena bodo najrazličnejša dela, ki spadajo v stroko te vrste. Kazalo se bo vse, kar se je na tem polju storilo novega. Razstavljalci bodo imeli najširšo svobodo in jim bodo na razpolago vsa sredstva, da primemo instalirajo razstavljene predmete. Razstava bo odprta do oktobra. Izmed industrij, pride v glavnem v poštev: arhitektura, industrija kamna, lesa, kovine, keramike, stekla, papirja, knjig, igrač, znanstvenih aparatov, godal, prometnih sredstev, obleke, mode, cvetlic, dišav, fotografij itd. Za to razstavo, na kateri bo naša država oficijelno zastopana, je ministrski svet odobril kredit v iznosu 10 milijonov dinarjev. Na razstavi se gradi za Jugoslavijo poseben paviljon. Pripravljalna dela vodijo posebni krajevni odbori, ki so bili imenovani v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Podrobnejša poročila o razstavi prinesemo v prihodnjih številkah našega lista. >BUD0HA< C TRADE MARK C JUHUFf i Ljubljanska borza. Dne 12. januarja 1025. Blago. Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana den. 435; koruza, nova def., umetno sušena, fco Ljubljana bi. 230; koruza, nova, gar., fco sremska postaja bi. 187.50; oves, fco skladišče Ljubljana, glasom vzorca bi. 360; laneno seme, fco Ljubljana den. 630;; otrobi pšenični, srednje debeli, fco gor. postaja bi. 225; moka >0< amerikan-ska, fco Postojna trans. 1 vagon den. 682, bi. 682, zaklj. 682. Vrednote. 1% investicijsko posojilo iz leta 1921 den 64^. Loterijska 2%% državna renta za vojno škodo den. 126K. Celjska posojilnica d. d., Celje den. ‘210. Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225. Prva hrvntska štedionica, Zagreb bi. 906. Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100. »Split«, anon. družba za cement Portland, Split bi. 1300. »Nihag<, d. d. za ind. i trg. drvoin, Zagreb den. 38, bi. 40. 4 %% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke bi. 89. — Lesni trg brez prometa. TRGOVSKI KOLEDAR 1925 je izšel. Naroča se pri Slov. trg. društvu »Merkur* v Ljubljani, Gradišče 17 I. Cena s poStnlno Din 20* Tržna poročila. Tržne eene za meso v Celju (dne 1. januarja). Govedina: V mesnicah I. 25, 11. 24. Na trgu: I. 25, II. 22, 1 kg vampov 12, pljuč 12, jeter 20, ledie 20, loja 10— 20, Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 30, II. 25, 'jeter 22, pljuč 22. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 35, II. 30, pljuč 15, jeter 15, slanine I. 38, II. 33.50—36, na debelo 33.50—36, masti 40, amerikanske 34, šunke 40, prekajenega mesa I. 40, II. 38.50. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa 20. Klobase: 1 kg krakovskih 50, de-brecinskih 50, hrenovk 40, svežih kranjskih 50, suhih kranjskih 60, brunšviških 17.50, salami 100 Din. Perubiina: 1 piščanec majhen 20—25, večji 25—30, kokoš 35—40, petelin 40, 1 gos 100, 1 puran 100—150, 1 domač zajec manjši 25, večji 35 Din. 1 1 mleka 3.50—4, 1 1 kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 55— 60, Čajnega 88, kuhanega 48, bohinjskega sira 55—60, 1 kg trapistovskega 20—34, ementalskega 100, sirčka 15—18, eno jajce 2.25 Din. 1 kg kave Portoriko 76, Santos 56—60, Rio 52, pražene kave I. 88, II. 64, III. 60, kristalnega belega sladkorja 16, v kockah 18, riža I. 12—15, II 9—12, 1 1 namiznega olja 28, 1 kg soli 4, testenin L 13, II. 11—12, mila 17 do 20 Din. Mlovaki izdelki na trgu v Colju (dne 1. januarja). 1 kg moke št. 00 7.40, št. 0 7.40, št. 2 6.90, št. 4. 6.40, št. 6 5.30, št. 1Y\ 3.80, ržena enotna 3.70, kaša 6, ješprenj 6.80, otrobov 2.80, koruzne moke 4, koruznega zdroba 4.80, pšeničnega 7.70, ajdove I. 6.60 Din. Tržni dan v Mariboru, 10. januarja 1925. Ta tržni dan je bil dobro preskrbljen, kajti prišlo je 76 slaninarjev na trg, ki so prodajali svinjino po 25 do 40, slanina po 35 in drob po 20 Din, domači mesarji po govedino po 21 do 25, teletino 24 do 30, svinjino 30, klobase 25 do 60, prekajeno meso 45, drob pa po 8 do 15 Din, v mestni mesnici pa so prodajali govedino po 21.50, teletino po 25 in loj po 20 Din kilogram. — Perutnine je bilo komaj 400 komadov in se je prodajala: kokoši in piščanci po 20 do 65, race in gosi po 62.50 do 100, purani pa po 100 do 160 Din komad. Tu je bilo malo prometa. — Domačih zajčkov in divjih zajcev to pot ni bilo na trgu. Krompir, zelenjava, sadje in druga živila na mariborskem trgu, 10. januarja je bilo 20 vozov krompirja in zelenjave in 7 vozov jabolk na trgu. Cene so bile: krompirju 10 do 10.50 Din mernik (7 kg), čebuli 1.50 do 6 za venec, zeljnatim glavam 2 do 5 Din za komad, kislemu zelju 4, kisli repi 2 Din kg, salati 1 do 2.50 za komad ali kupček; jabolkom 3 do 7, hruškam 5 do 15, figam 18, dateljem 26 do 30 Din za 1 kg, limonam 0.75 do 1.25, pomarančam 1 do 2.50 Din za komad, sirovem maslu 48, kuhanemu 54, smetani 16 Din 1 k, jajcem 2.25 do 2.50 Din komad. Lončena in lesena roba na mariborskem trgu. Te je bilo precej in se je prodajala po 0.50 do 1.75 Din komad. Brezove metle so bile po 3 do 5 Din komad. Na prodaj je bil tudi en ročni voziček za 1250 Din. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 7. t. m. so kmetje pripeljali 6 vozov sena in 1 voz slame, v soboto 10. t. m. pa 11 vozov sena in 6 vozov slame na trg, ter so prodajali seno po 75 do 87.50, slamo pa po 60 do 65 Din za 100 kilogramov. Cene na Danskem. — Na podlagi cen v predvojni dobi (100) preračunjena indeksna številka za živila je znašala dne 1. decembra 1924 za živila 244 in za drugo blago 224. TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, K0KR ANGLEŠKI PREMOG, SLEZIJSKH BRIKETE dobavlja JURIJA", Ljubljana KRALJA PETRA TRG 8. Telef. 220 Plačilo tudi na obroke I Dobava, prodaja. Dobava vrvi iz jeklene žice. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema ponudbe glede dobave vr- vi iz jeklene žice. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Vršile se bodo naslednje licitacije: Dne 23. januarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 15.000 kg cilinderskega olja za pregreto paro. Dne 3. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 2800 ton premoga kosovca; pri ravnateljstvu državnih železnih v Zagrebu glede dobave 100 ton koksa, glede dobave delov Diesel-motorja ter glede dobave raznega orodja in inventarja; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 m8 borovih desk; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave rebrastega jekla in glede dobave 5 vagonov lesnega oglja. — Ode-lenje za mornarico v Zemunu sprejema do 1. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 300 službenih pasov iz usnja za podoficirje. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Objava. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje na podstavi Členov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu pismeno dražbo za dobavo 8000 kg bencina. Dražba se bo vršila dne 17. fe- bruarja 1925. leta ob 11. uri dopoldne v sobi štev. 43 poslopja direkcije pošte ■ in telegrafa v Ljubljani (Sv. Jakoba trg ' štev. 2). Pogoji za to dobavo so na* vpogled, oziroma se dobe proti plačilu"; pristojbine po tarifni post. .42 zakona cr taksah v* sobi štev. 51 istega poslopja. Ponudnik mora položiti kavcijo v višini 5%, oziroma.če je tuj državljan 10% po-nudene vsote pri pomožnem uradu -direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani in' sicer še pred dražbo,, a najkasneje na. dan dražbe do 10. ure. Dražbe se lahko udeleži le ponudnik, ki je vpogledal ali prevzel dražbene pogoje. Državna borza dela v Mariboru. Od 1. do 10. januarja 1925 je bilo pri tej borzi dela 181 prostih mest prijavljenih, 322 oeeb je iskalo dela,-v 91 slučajih je posredovala borza uspešno in 9 oseb je odpotovalo, -t- Delo išže: 63 hlapcev in dekel, 4 gospodinje za na deželo, 11 viničarjev, 1 oskrbnik, 1 gosposki pristav, 6 rudarjev, 1 opekarski delavec, 11 kovačev, 4 kleparji, 1 ielezostrugar, 12 ključavničarjev, 4 elektromonterji, 1 mehanik, 14 mizarjev, 3 sodarji, 4 kolarji, 1 žagar, 2 uradnika lesne industrije, 1 prostorni mojster, 3 usnjarji, 1 barvar, 1 tapetnik, 18 kro-> jačev, šivilj, 12. čevljarjev, 2 knjigoveza, 8 pekov, 3 mesarji, 3 mlinarji, 21 natakarjev,, natakaric, 6 hotelskih sobaric, 8 zidarjev, 8 tesarji, 3 slikarji, 1 dimnikar, 1 pokrivač strehe, 13 slug, 1 kurjač, 1 fotograf, 1 fotografinja, 77 tovarniških in pomožnih- delavcev in delavk, 13 trgovskih, sotrudnikov, 80-trudnic, 5 kontoristk, 2 blagajničarki, 1 knjigovodja, 4 šoferji, 15 pisarniških moči, 2 uradnika, 1 bolniški strežnik, 1 bolniška strežnica, 1 gosposki sluga, 19 vajencev, 119 gospodinj, kuharic, služkinj, varušk, sobaric, postrežnic, 10 vzgojiteljic, 3 učiteljice, 9' vajenk (trgovskih in šiviljskih). — Delo je na razpolago: 50 hlapcem in deklam, 1 mlekarju, 3 majorjem, 3 viničarjem, 2 kočarjema, 38 rudarjem (pomožnim kopačem in kopačem), 1 lončarju, 1 železolivarju, 1 elek-tromonterju, 1 kiparju, 2 prikrojevalcema v tovarno perila, 1 strojniku, 1 šoferju, 20 vajencem, IB šiviljam m perilo v tovarno, 1 štoparici vrhnih delov čevljev, 1 plačilni natakarici, 1 servirarici, 2 vzgojiteljicama, 2 perfektnima kuharicama v hotel, 4 gospodinjam, 1 sobarici v privatno hišo na ilrvtiAko. 12 kuharicam, 28 služkinjam, 2 postrelili cama. TISKAKNA ..MERKUR r«*cc=r Trg.-lnd. d. č. LJUBLJANA Simon Gregorčičevo ulica it. 13 Tiska časopis«, povet-nice, knjig«, broSur«, U-lake, cenik«, pravil«, U*pak«, v*« trgovtk« tc uradn« tiskovin« Itd. v »ni in 7 teč barvfeh Lastna knJigov«*»ic* Tciefoa M. »9 $**■*«> prt poit, č*i-H. IMOS Tvrdka nasledniki v Ljubljani. Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic. Veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike 1 Josip Peteline, Ljubljana N« veliko I (blizu Prešernovega spomenika) oft> VO*»tnik ia lsdsjatcl): »Merkprc, tigimko-Industrijska d. d.. Uubllana. — Odgovorni urednik F. JERAS. TUk tiikarne >Uerknr<, trgovsko-induitrijake