Št. 39 (1070) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, A 24. septembra "K ^ 1970 DOLENJSKI LIST NAGRADA GORJANCEV VRATA OKIMA POLKNA laaMi NA ribnica KREDIT Inles Več o dirki na 12. str.! ZAVAROVANCEM komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Novo mesto in zavarovancem komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Novo mesto! i Izvršilna odbora skupščin obveščata zavarovance, da bosta v prihodnjih številkah »Dolenjskega ii sta« objavljena osnutka statutov skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev bo objavljen v prilogi »Dolenjskega lista« 1. oktobra 1970, statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov pa prav tako v 'prilogi 8. oktobra 1970 Zato vas na td dve številki »Dolenjskega lista« še poseoej opozarjamo! Izvršilni odbor skupščine zdravstvenega .zavarovanja 'tmečov Novo mesto r Izvršilni otibor skupščine socialnega zavarov anja delavcev Novo mesto PRIPRAVE NA SEJO KONFERENCE ZKJ, POSVEČENO KMETIJSTVU Predlogi h kmetijski resoluciji ZKJ OB LETOŠNJEM PROTITUBERKULOZNEM TEDNU 0 tuberkulozi na Dolenjskem »Uspešnost prolituberku* lozne službe na območju širše t Dolenjske je plod dolgoletnega 'načrtnega dela in skupnih prizadevanj vseh činiteljev, ki skrbe za zdravstvo,« trdi primarij dr.^lvan Smreenik, predstojnik pljučnega oddelka novomeške bolnišnice (Foto:. Arhiv Dol. lista) Organizacija Rdečega križa z vsestransko dejavnostjo zelo uspešno skrbi tudi za tuberkulozne bolnike in njihove družine. Kot množična laična organizacija nenehno sodeluje s protituberkulozno službo, daje materialno in organizacijsko pomoč in skrbi, da imamo vsako leto protituberkulozni teden. Lani smo na pobudo republiškega odbora RK v takem tednu objavili številčne podatke o. tuberkulozi na Dolenjskem, pokazali odprta vprašanja in primerjali podatke o odkrivanju novih tuberkuloznih bolnikov pred desetimi leti (1957) in v letu 1967. Letos dodajamo še podatke o odkrivanju novih bolnikov v letu 1968. dfelno pa tudi že za 1969. Tabela I nam (v nadaljevanju članka) kaže, da pri (Nadaljevanje na 5. str.) Na slovesnosti v Dolenjskih Toplicah 20. septembra je predsednik občinske skupščine Novo mesto Franci Kuhar predal prapor z domicilnim trakom komandantu I. brigade VDV Mihi Petriču-Stevu (Foto: A. Vitkovič) „Brigade s hribov so se usule..." I. brigada VDV, Levstikova brigada in borci Dolenjskih Toplic so skupno proslavili 25. obletnico osvoboditve V nedeljo zjutraj so spet zavihrale zastave v Dolenjskih Toplicah. Mestna godba iz Metlike je z znanima partizanskimi koračnicami vabila prebivalce na okrašene ulice, na katerih so se že v gručah zbirali gostje in borci s svetlečimi se odlikovanji na prsih. Napovedanemu srečanju borcev I. brigade VDV, Levstikove brigade in članov ZB Dolenjskih Toplic je botrovalo izredno lepo vreme. Borci Levstikove brigade so že v jutranjih urah krenili na hrib Rigelj, kjer je bilo slovesno odkritje spominske plošče udarnemu bataljonu Levstikove brigade, ki je bil ustanovljen v Dolenjskih Toplicah. Pred spomenik padlim v Dolenjskih Toplicah so člani ZB Dolenjske Toplice in borci I. brigade VDV položili vence. Raport komandanta ešalo- na I. brigade VDV Antona Ljubiča predsedniku občinske skupščine Novo mesto Franciju Kuharju »Borci so pripravljeni!« je naznanil začetek svečanosti. Slovesen občutek, je napalnil srca vseh gostov: od tistih najstarejših, ki so se ob besedah komandanta divizije vojske državne varnosti Bojana (Nadaljevanje na 18. str.) V osmih mesecih za leto dni Jutri praznik -METALNE V okviru proslavljanja 50-letnice podjetja METALNA in 20-letnici samoupravljanja bo jutri, 25. septembra, v Krmelju velika proslava, združena z raznimi športnimi prireditvami. Razen tega bo danes' v tem kraju odprta tudi nova samopostrežna trgovina. B. D. Stališča medobčinskih svetov ZK Dolenjske in Spodnjega Posavja, sprejeta na posvetovanju v Kostanjevici v četrtek, 17. septembra Prejšnji teden so bili v sedmih krajih Slovenije sklicani posveti, na katerih so medobčinski sveti ZK razpravljali o predlogu resolucije za zvezno konferenco o kmetijstvu ter o uresničevanju sklepov druge konference ZKS, posvečeni kmetijstvu- Eden njih je bil tudi v Kostanjevici, kjer so sodelovali predstavniki medobčinskih svetov ZK Dolenjske in Spodnjega Posavja, delegati in gostje za zvezno konferenco ter člani aktiva komunistov, ki se ukvarja z agrarno politiko. Posvetovanja se je udeležil tudi inž. Rado Dvoršak, čl^n CK ZKS. Po večurni razpravi, ki jo je vodil sekretar medobčinskega sveta ZK Spodnjega Posavja Franc Bukovinsky, so izoblikovali nekaj konkretnih predlogov in pripomb. Posebno veliko časa so posvetili poglavju predlo- ga resolucije, ki obravnava ustalitev cen in predvsem odnosa cen med kmetijskimi pridelki in industrijski- (Nadaljevanje na 3. str.) ža prvenstvo Jugoslavije' 27.septembra * ob 13. uri 500 let Velikih Lašč Svečanosti ob 500-letnicd Lašč so se začele 19. septembra, trajale pa bodo še ves ta teden. Za otvoritev svečanosti je bilo preteklo soboto predavanje Justine Jagodič o zgodovini Lašč, domačini pa so zaigrali Levstikovega »Junteza«. že za to, prvo prireditev je bilo tolikšno zanimanje, da je bila mala kulturna dvorana nabito polna, mnogi pa sploh niso mogli v dvorano. Ce ne bo kakšnih izrednih ovir, nameravajo že prihodnjo nedeljo predavanje in igro ponoviti. V nedeljo, 20. septembra, je bila v Laščah svečana'seja predstavnikov občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik, vseh treh krajevnih skupno- (Nadaljevanje na 7- str ) OD 24. SEPTEMBRA DO 3. OKTOBRA Samo nekaj dni dela v septembru je bilo dovolj, da je novomeška Industrija motornih vozil izpolnila svoj letošnji uradni načrt o izvozu. Medtem ko so lani v osmih mesecih izvozili za 3,022,014 dolarjev svojih izdelkov, so letos do konca avgusta izvozili že za 8,139.918 dolarjev — izvozni načrt pa je 8,180.000 dolarjev. Novomeška Industrija motornih vozil tako iz dneva v dan preseneča vse: v avgustu so izvozili za 642.401 dolarjev izdelkov, kajpak vse na zahodno tržišče. Od Jetošnjega izvoza naj bi IMV izvozila za 8 milijo- O NAJNOVEJŠI IZDAJI CANKARJEVE ZALOŽBE Trdina in Kobe skupaj v knjigi Trdinove »Bajke in povesti« z ilustracijami Borisa Kobeta najprej v Novem mestu Pred enajstimi meseci je slikar Kobe razstavil v Dolenjski galeriji ilustracije k Trdinovim »Bajkam in povestim o Gorjancih«. Zdaj pa so te ilustracije nepogrešljivo dopolnilo v knjigi »Trdinove bajke in povesti o Gorjancih«, ki jo bo te dni poslala na trg Cankarjeva založba v 5.000 izvodih. Uvodni esej o posrečeni harmoniji med Trdinovim pisateljskim in Kobe tovim slikarskim svetom je napisal umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc. Založba se je odločila, da bo začela to knjigo prodajati v Novem mestu, zadnjem kraju Trdinovega življenja in nov dolarjev na zahodno tržišče — to številko pa je že presegla, ker so na vzhod izvozili vsega za skoraj 30.000 dolarjev izdelkov! Sicer pa je bilo že tudi vsem v IMV jasno, da bodo letošnji izvozni plan presegli, zato ni nič čudnega, da je generalni direktor Jurij Le-vičnik na spomladanskem beograjskem salonu avtomobilov napovedal, da bo IMV izvozila za 10 mijijonov dolarjev. Kot je znano, izvaža novomeška tovarna v veliki večini svoje prikolice, s katerimi si je utrdila sloves posebno v Skandinaviji. Ob veliki delovni zmagi pa bržkone v IMV že pripravljajo nove načrte, kupci pa pričakujejo po minijih iz nove montažne dvorane še nove izdelke v skladu s sodelovanjem z angleško firmo BLMC. J. S. (Nadaljevanje na 8. str.) Velike Lašče so v nedeljo slavile 500-letnico. Ob tej priložnosti je predsednik občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik inž. Slavko Korbar odprl razstavo slik in fotografij. (Foto: Franc Modic) Okrog 26. in 29. septembra ter 2 oktobra nestalno s padavinami, v ostalem pretežno lepo vreme. tedenski mozaik STARA JESENSKA NASPROTNIKA: SADJAR IN TRGOVEC Nekateri sejejo, drugi žanjejo... Basen o sodelovanju medveda in lisice - Jabolk je preveč; v nekaterih mestih pa so predraga! - Sadjar dobi (spet) najmanj ... Ameriški statistiki so sporočili, da ima 63 milijonov ameriških družin doma 66 milijonov pušk in 24 milijonov revolverjev. To je kakih desetkrat toliko, kot ima podobnega orožja redna ameriška armada .. 2e 240 let so britanski mornarji vsak dan dobivali pošten kozarec ruma. Toda od prvega avgusta letos so ta starodavni privilegij britanskih mornarjev odpravili. Odslej bodo mornarji lahko namesto ruma lahko kupili dnevno tri konzerve piva r>o močno znižanih cenah Pravijo. da mornarica njenega veličanstva britanske kraljice ni posebno navdušena nad to novotarijo ... Španski dneimik. »ABC« poroča o nedavni obsodbi v Madridu Sodišče je nekega Fernandeza Garcinna obsodilo, da mora v šestih mesecih odvaditi svojo papino »neprimernih besed« V nasprotnem primeru bo moral -nn Snsf'h mesecih vapigo ubiti Kakšne so te »neprimerne besede« list ni sporočil ... Največji sovjetski dnevnik »Pravda« v>še da so v ministrstvu zn kmetijsko nradnje odkrili veliko Jcon t'n’jo Uslužbenci ministrstva so na račun lažnih .potnih stroškov spravili v žen 137 000 rubljev (okrog 150 milijonov starih dinarjev) Ko so odkrili prevare, so odstavili direktorja toda takoi so■ ga imenovali za namestnika direktoria v istem ministrstvu OdstaviliN so tudi ne-keaa drugega funkcionaria — toda na položaj predsednika sindikata v istem ministrstvu. Kaže. da se v ZSSR nekaterim le splača goljufati ... Predsednik britanske vlade Edumrt Heat je trmast samec, številni prijatelji mu prigovarjajo, naj se vendarle oženi, ker bi mu to koristilo. toda Heath pravi: »človek. ki se oženi, da & vostal popularen kot predsednik vlade, ne more biti niti dober vredsednik vlade niti dober mož« ... V mladosti sem slišal basen o medvedu in lisici, ki sta se domenila, da bosta skupaj obdelovala njivo- Pridelek si bosta prijateljsko delila. Lisica je predlagala; da bi eden do bil gornji del, drugi spodnji. Prvo leto se je medved odločal za spodnji del. Prekopal je njivo, lisica pa je posejala pšenico. Ob žetvi je dobil le slamo. Drugo pomlad se je medved odločil za zgornji del pridelka, a lisica je posejala repo. Tisto jesen je bilo konec njunega sodelovanja .. Tega sem se spomnil, !co sem pred dnevi v Ljubljani ogledoval cene sadja. Mar je tudi zdaj tako, ia IZREKI ^ Današnji kritiki morajo gledati današnji čas na današnji način. Ostarelih ne spoštujemo zaradi njihove preteklosti, temveč zaradi naše bodočnosti. Človek, ki dobro misli o ljudeh, je tudi sam dober. Bajka in krivica imata skupen rojstni dan. HENRIK ZBIL več dobi tisti, ki vloži manj truda? ■ V prodajalnah Sadja-zelenjave v Ljubljani prodajajo jabolka sorte jonatan po 3,40 din kilogram. Zraven cene še piše, da je sadje drugovrstno. Prav v tistih dneh pa je kmetijski kombinat Gornja Radgona ponujal na razstavišču Vesele jeseni v Mariboru prvovrstna jabolka jonatan in zlati ter rdeči delišes po 1,20 din kilogram, če jih naročijo za ozimnico. Ima jih namreč toliko, da jih ne more prodajati le po kilogramih na živilskih trgih Trgovci pa jih ne marajo odkupiti češ da je jabolk preveč Naročnikom v Mariboru jih dostavi celo na dom brez plačila prevoza. Podobno ponuia jabolka 'n hruške v Mariboru tudi agrokombinat Lenart v Slovenskih goricah. To 09 nista osamljena primera. Veliko sadja ali oremalo kupcev imajo tudi druge kmetijske organizacije. ■ Nizke cene jabolk pri kmetijskih organizacijah kažejo, da je sadja več. kot so ga trgovci voljni ali sposobni odkupiti- Vi soke cene v trgovini namreč omejujejo porabo. Zakaj je potem v Ljubljani tako drago? Na živilskem trgu v Ljubljani so prodajali po dva dinarja taka jabolka, kakršna sadjarji v Slovenskih goricah ne morejo uporabiti za dru^o kot za sadjevec ali žganje. VOJNA "V JORDANIJI — Iz same Jordanije je le malo poročil, pa še ta so precej zmedena, še manj je slik, kajti tuji dopisniki nimajo možnosti za normalno delo. Ena redkih slik, ki smo jih dobili iz Jordanije je gornji posnetek iraških čet v Jordaniji. Irak ima v tej deželi kakih 12.000 vojakov, za katere se dolgo ni vedelo, kaj bodo počeli v spopadu med jordansko armado in Palestinci. Kaže, da se zaenkrat ne mislijo vmešati, kajti glavnina iraških čet se umika proti iraški meji, vstran od bojev. Na sliki je iraška kolona na poti proti meji. ■ Lepa jabolka iz do- ■ bro negovanih sadov- ■ n jakov ponujajo po 1,20 ■ din. S tem izkupičkom ■ je treba pokriti vse ■ stroške. Tudi deset ali E večkratno škropljenje, ■ obiranje in sortiranje. ■ Trgovci pa dobijo sko- ■ raj dvakrat toliko, ko ■ odštejejo nakupno ce- ■ no! Jabolka manjvrednih sort, čeprav so še vedno v sadnem izboru Slovenije, ponuja agrokombinat Lenart po 80 par do en dinar — prvovrstna, drugovrstna pa celo od 60 par naprej Nekateri trgovci ta kih cenenih jabolk sploh nočejo prodajati ■ Ali je prodaja jabolk ■ res dvakrat dražja kot R pridelovanje ali si sad- ■ jarji in trgovci delijo ■ dohodke tako kot med- ■ ved in lisica? JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled R PREVELIK UVOZ - V prvih le ošr jih osmih mesecih se je industrijska proizvodnja v naši državi povečala v primerjavi z istim lanskim obdobjem za 8,0 odstotka-Manj ugodni pa so podatki o izvozu in uvozu blaga. V me?ecu avgustu smo izvozili blaga z& 1407 mili ionov dinarjev, kar pa je 11 odstotkov manj kov v lanskem avgustu Pač pa še naprej narašča uvoz, ki je bil v prvih osmih mesecih ^a 2'i odstotkov večji kot v istem lan-skem obdobju. Spričo tega se ie povečal primanjkljaj v, plačilni oi-lanni na 9343 milijonov dinarjem, tev je 51 odstotkov več kot v 's-mih lanskin mesecih To je največii pogojni trgovinski primanjkljaj Tu goaiavije Naše gospodarstvo se si-cjt naglo modernizira, nezaposie-nJh pe je manj kot preišnja lefa, hkrati pa se še vedno nadaljuje medsebojna zadolženost podjetij in nt-a^Čajo cene V juliju se je ee-nient podražil za 20. odstotkov, be-tor skr železo za 24 odstotkov, spričo velike kupne moči prebivalstva pr- zmanjkuje v prodaji še razno d'ugo blago,'tako da je pričakovati šc nekatere podražitve 15 FRANCE BEVK UMRL — Totr.c na svoj 80 rojstni dan je v četrtek umrl v Ljubljani eden najplodnejših slovenskih pistteljev in znan: borec proti fašizmu - Franre Bevk Rodil se je v Zakojci ori OevHnem na Primorskem Izdal je 10-t del. Pokojnika so 7 velikimi fr^rr,’ pokopali v nedeljo v Solkana pr Novi Gorici. m STOLETNICE TABOROV — Minulo nedeljo so v več krajih slove eno praznovali 100-le> dolgega viadukta pri »ravbarko-mancti« 0R LETALIŠČE NA SLOVEN Sh i' OBALI — V razprav? je predlog ča bi zgradili veliko moderno leraJišče. deloma na območju konr skt deloma na območju sežanske oo':re ki naj bi služilo naraščajo Četm prometu na slovenski obali L"ts,ii£če bi spadalo v A kategorijo investitor pa bi bilo letališče Brni* Rp/unajo, da bi letališče lahko zgradili že leta 1972, če bodo pravočasno pripravljeni projekti m se^ecja denar M TEŽAVE Z VINOM — Računajo da bo letošnja trgatev dala v naš? državi kakih 130 000 vago nov grozdja in-J5 000 vagonov vina nuirj kot iani, toda v Kleteh je še O'i ;s.ni 13 000 vagonov neprodanega vna Izvoz vina se je zmanjšil z^ 40 odstotkov Hkrati pristnim vino>r močno konkurirajo umetna vitih Vinogradniki si torej še ved no telijo glave, kam s trdo pridob Ijenfrr pridelkom RJ PRVI NAŠI UČITELJI V, NEMČIJI — Uprava za delovno w lo državnega sekretariata za zuna nn;;f zadeve bo kmalu poslala v ZH Nemčijo prve jugoslovanske uo.re.ije ki bodo otroke naših rojakov učili materinega jezika Dol ?o predolgo je trajalo. d& sjno fu napravili prvi korak Res šele prvi. kafti žal med dvajsetim' učitelji, te prvi odhajajo na to delo, še ni I no>verega Slovenca. . I tedenski zunanjepolitični pregled Državljanska vojna Požar, ki je toliko časa tlel pod videzom začasnih sporazumov in obljub, je končno izbruhnil: v Jordaniji se bije krvava vojna med palestinskimi komandosi in jordansko armado. Začelo se je, ko je kralj Husein prejšnji teden imenoval vojaško vlado in ji naročil, naj uvede red in mir v državi. Vlada se je te naloge lotila tako, da je takoj začela splošen napad na Palestince. Verjetno je jordanski režim računal, da bo s Palestinci hitro opravil in da to ne bo pripeljalo do medarabskih in mednarodnih posledic Tako bi tudi bilo, bi res uspelo Palestince streti v dveh ali treh dneh. Toda njihov odpor je močnejši, kot je marsikdo računal in ob-račun se .je močno zavlekel » V tem trenutku še ne moremo govoriti o končnem izidu, kajti položaj se spreminja od ure do ure, pa tudi poročila, ki prihajajo iz Amana. se močno razlikujejo. Dejstvo pa je, da jor danska armada ni dosegla hitre zmage, kar je prisili lo druge arabske države i'i nekatere nearabske sile in posredujejo glede ravnan ia ZDA in Izraela. ZDA imajo že pripravljene letalske m pomorske sile za takojšnjo intervencijo, če bodo ocenile, da je potrebna Potrebna pa bo — z njihovega stališča seveda — če bi postal režim kralja Huseina ogrožen in bi se zmaga začela nagibati na stran Palestincev. Izrael zaenkrat zavzema nevralno stališče toda tudi njegove vojaške sile so pripravljene vmešati se in to v primeru, če se bosta Sirija in Irak odločila za vojaško podporo Palestincem. TELEGRAMI MOSKVA — Sovjetska - medplanetarna avtomatska postala »Luna 16« se Je spustila na površino Meseca m mehko pristala. Postala že oddaja prve podatke z Mesečeve povrSine. STOCKHOLM — V nedeljo so bile na Švedskem parlamentarne volitve Socialni demokrati, ki so že 38 let na oblasti, so dobili 166 poslancev. To le manf kot so imeli prei ;n tudi ni dovoli za vedno Toda ker so komunisti dobili 17 ooslnncev menilo da bodo , socialni demokrati vseeno lahko sestavili vlado, ki bo imela v oar- ! lamentu večino. če |o bodo podpirali komunisti. ( DUNAJ — gef romunske partj- ( le in države Nicolae Ceausescu |e priSel na uradni obisk v Av- 1 strlio v SOFIJA — V bolgarskem Klavnem mestu se le končal svetovni konsres sociologov, ki se ga je udeleževalo več kot 3000 znanstvenikov iz 00 držav, med njimi tudi la Jugoslavije-. pomeni, da bo stalna nape* tost med Paletinci in Jordanijo ostala in da so tudi v prihodnje verjetni podobni izbruhi. Predsednik ZDA ' Richard \ixon se odpravlja na turnejo po Evropi Konec meseca bo obiskal Italijo. Španijo, Veiko Britanijo, Irsko »n Jugoslavijo. Za Nixonov prihod je več vzrokov Ameriški predsednik želi v Beogradu izvedeti več o rezultatih konference v Lusaki in splošnem razp loženju neuvrščenih; ki predstavljajo v mednarodnem življenju močno in številno gibanje. Predsednik Nixon želi z obiskom v nekaterih evropskih državah poudariti zanimanje ZDA za Evropo in zlasti za Sredozemlje, kjer sta — kot je znano — vojaško prisotni obe velesili — ZDA in ZSSR,- Razen tega se bo z evropskimi voditelji pogovarjal tudi o razvoju odnosov med Zahodno Nemčijo in socialističnimi drvavnmi, kajti. Američane močno zanima ali je težnja za zbliževanje med Vzhodom in Zahodom v Evropi prisotna v vseh evropskih državah ali pa Imajo pri tem Nenv*i in Rusi še kake posebne račune. Kar se tiče obiska v lu-goslaviji se ho seveda po-sebej pogovarjal tudi o go-spodarskem In drugem sodelovanju, ki je med ZDA in Jugoslavijo precej razvito r?.e vnaprej lahko rečemo, da bo to izrazito deloven obisk, pri katerem bo šlo predvsem za izmeninv :n-formaci.i, kajti stališča obeh strani do posameznih mednarodnih vprašanj so Itak dobro znana in velikokrat močno različna. Krvavi obračun v Jordaniji tako vsako uro bolj gro-' zi, da se bo sprevrgel v širši mednarodni konflikt in dokončno pokopal že ilak skromne upe. ,da bi bil na Srednjem vzhodu končno le dosežen trajnejši mir. In še nekaj: tudi če bosta Jordanija in palestinsko gibanje v naslednjih urah ali dneh sprejela pozive predednika Naserja in drugih, naj ustavita boje, očitno ne bo zmagovalca. Hiter obračun s Palestinci se ni posrečil, to pa PO ZASTOJU VENDARLE PREMIK STILLES k SLOVENIJALESU Dogovor ob obisku predsednika republiške gospodarske zbornice Leopolda Kreseta v Sevnici še ta mesec se bodo sestali predstavniki sevniškega podjetja Stilles (nekdanje Mizarske zadruge) in ljubljanskega podjetja Slovenijales, da bi odstranili zadnje ovire in čimprej poiskali pot do integracije. Tak je bil sklep posebnega sestanka prejšnji teden, katerega so se razen zastopnikov obeh strani udeležili tudi NOVO V ZADNJIH DNEH V novomeški občini je občinska skupščina že določila, da bodo 1. oktobra vinograd, niki lahko začeli obirati nekatere sorte grozdja. Polharji so že v gozdovih, prav tako bo kmalu dozorel kostanj: priložnosti za številne prijetne izlete je torej več kot dovolj. Liscina pobuda, naj bi Tončkov dom pripravil nekaj kostanjevih večerov, bi torej lahko našla veliko posnemalcev, posebno zato,- ker je turistična sezona pri koncu, z dobro organizacijo pa bi gostinci lahko pripravili precej zanimivih prireditev in zraven tudi nekaj zaslužili. Sobota in nedelja bosta prav gotovo najboljša turistična dneva za novomeško območje. Toliko turistov, kot jih bo na dirki NAGRADA GORJANCEV 70, v kateri se bodo pomerili najboljši jugoslovanski avtomobilisti, go* tovo že zlepa ni bilo v Novem .mestu in njegovi okolici. To je zato lepa priložnost za utrditev turistične veljave in znanr dolenjske gostoljubnosti, obenem pa možnost za velik športni uspeh. Da bi le bilo tudi vreme naklonjeno. Turistične sezone je tudi v Beli krajini konec. Viniško kopališče in kamp ob njem samevata: samo reklama vabi, naj varčujejo pri KB. Bržkone ima prav, saj za turistični razvoj ob Kolpi in sploh » Beli krajini tisti, ki imajo denar, niso preveč navdušeni. Z lastnim denarjem, se pravi z namenskim varčevanjem, bo šlo kajpak bolj počasi... (Foto: M.Jakopec) Predlogi h kmetijski resoluciji ZKJ (Nadaljevanje s 1. str.) predstavnika celjske Kreditne banke, republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, razen njih pa še predsednik republiške gospodarske zbornice Leopold Krese. Že dalj časa so znani načrti o skupnem investiranju, s pomočjo katerega bi v Sevnici nastala modema tovarna za izdelovanje stilnega pohištva, pri katerem imajo sev-niški mizarji sloves in dolgoletne izkušnje. Gradnja bi velj-la 17 milijonov novih dinarjev; večji del denarja bo porabljen za nakup modeme opreme. Stilles sam tako velikih naložb ne bi zmogel, saj se po podatkih iz letošnjega leta skladi ne večajo. Seveda sama pripojitev še ne bo pomenila vsega: treba' bo izboljšati organizacijo de. la, povečati delovno storilnost, opustiti obrtniško miselnost, izboljšati prodajno službo in drugo. M. L. Pomoč prizadetim zaradi toče Svet za finance pri občinski skupščini Novo mesto je na seji 22. septembra obravnaval tudi škodo, ki jo je kmetom prizadejala letos večkratna toča. Komisije, ki so popisovale škodo na terenu, so ugotovile, da je toča ponekod uničila celoten pridelek. Na' seji so sklenili, da bodo iz obvezne rezerve občinskega proračuna namenili 4,5 milijona starih dinarjev za povrnitev škode kmetom ter 1,5 milijona starih din skladu za pospeševanje kmetijstva, ki naj bi iz svo jih sredstev dodal še toliko S tem denarjem naj bi sklad za pospeševanje kmetijstva regresiral umetna gnojila za prizadete kmete. mi proizvodi. Ugotavljali so, da v resoluciji ni dovolj jasno povedano, kako zagotoviti denar in blagovne rezerve, ki so osnova za stabilizacijo. Menili so, da je treba že vnaprej s planom in nadrobnejšimi izračuni predvideti rezervo, sicer se lahko zgodi, da resolucije ne bi bi- lo mogoče uresničevati, ker bi bila preveč odvisna od naključja. Udeleženci razprave v Kostanjevici so predlagali, da je treba v resoluciji natančneje opredeliti in pojasniti vlogo načrtovanja v kmetijstvu. Dogajajo se primeri, da proizvajalci načrtujejo vsak zase enake vrste proizvodnjo, izigravajo samoupravno dogovarjanje, kar vse skupaj vodi v velike težave. Glede zemljiškega maksimuma so predlagali, naj tu- Dolenjci na slovenskem vrhu Industrija motornih vozil med prvimi slovenskimi izvozniki - Na vrhu v svojih panogah tudi Krka in Novoles - Vse večji izvoz šest industrijskih panog tvori večino slovenskega iz-voza: kovinska, lesna, tekstilna, elektro in usnjarska industrija ter industrija barvaste metalurgije so ustvarile v prvi polovici leta več kot 107 milijonov izvoza, kar je 72,5 odstotka vsega slovenskega izvoza. Industrijski izvoz je narastel za 18,7 od-totka, izvoz kmetijstva pa je padel za 16,7 odstotka. Dolenjsko gospodarstvo se v izvozni dirki odlično uveljavlja, saj so številna indu- j* • • w Sejmišča Pujski malo dražji Na sejmišče v Novem mestu so v ponedeljek, 21. septembra, pripeljali 555 pujskov,' prodali pa so jih 494. Kupcev je bilo več, zato so tildi cene poskočile. Manjši pujski so veljali 150 do 200 din, večji pa 210 do 445 din. Pri brežiških sejmarjih V soboto, 19. septembra, je bilo na brežiškem sejmu naprodaj 698 pujskov, pokupili pa so jih 526. Za mlajše Pujske so zahtevali 10 do 11 din za kilogram, večji pa so &li v denar po 7 din kilogram. strijska podjetja na prvih mestih v svojih panogah, IMV pa s kranjsko Iskro in Tovarno glinice in aluminija v Kidričevem celo enakovredno bori za drugo mesto med slovenskimi izvozniki. Ob pol. let ju je namreč Tomos s 6,7 milijona dolarjev izvoza prvi, Iskra in Kidričevo sta izvozila za 6,6 milijona dolarjev izdelkov, IMV pa za 6,5 milijona. V kovinski industriji je tako na prvem mestu Tomos, na drugem IMV, velenjsko Gorenje (na tretjem mestu) pa je izvozilo za 2,7 milijona dolarjev. V barvasti metalurgiji je najuspešnejši izvoznik Tovarna glinice in aluminija iz Kidričevega. V lesni Industriji je na prvem mestu Novoles, ki je v šestih mesecih izvozil za 1,3 milijona dolarjev. Med tekstilci se je od Dolenjcev najbolje odrezala sevniška Lisca, ki je z 805.000 dolarji izvoza na šestem mestu v svoji panogi. Pri usnjarjih največ izvaža kranjska Planika, v kemični industriji pa Je na prvem mestu izvoznikov novomeška Krka z 2,9 milijona dolarjev. Ravenska železarna je najuspešnejša v izvozu črne metalurgije, papirnica Vevče pa v papirni industriji, kjer je krški D j uro Salaj z 929.000 dolarji drugi. Zanimivo pa je, da je IMV izvozila več kot črna metalurgija, več kot papirna industrija in več kot še pet drugih industrijskih vej. če upoštevamo, da se je industrijski izvoz v vseh panogah letos povečal, potem je uspeh dolenjskih izvoznikov toliko večji. J. SPLICHAL di zvezna resolucija v kmetijstvu vsebuje enako stališče, kot je bilo sprejeto na republiški konferenci ZKS. Tam sprejeto stališče namreč predvideva večje prilagajanje konkretnim razmeram v posameznih, predvsem v hribovskih predelih, kar jev tudi za celotno Jugoslavijo bolj sprejemljivo. V Kostanjevici so bili povsem enotnega mišljenja, naj bi pokojninsko zavarovanje Mednarodno posvetovanje o gojenju gozdov Od 1. do 7. oktobra letos bo v Ljubljani večje mednarodno posvetovanje o gojenju gozdov. Prireja ga gozdarski oddelek biotehniške fakultete skupaj s sekcijo za gojenje gozdov mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij. Posvetovanje bo trajalo sedem dni, od tega bodo štirje namenjeni terenskim ogledom po Sloveniji. Zadnji dan bo sklepno posvetovanje na Bledu pod naslovom »Naloge znanstvenoraziskovalnega dela v gorskih gozdovih«. Sodelovalo bo 88 gozdarskih strokovnjakov iz 22 dežel Evrope, Azije in Amerike. V tem času bo umetniški paviljon v Slovenj Gradcu priredil izvirno razstavo lesoreza . v Sloveniji kot znak posebne pozornosti zanimivemu posvetu. KOČEVJE-BROD V PETLETNEM PROGRAMU Najprej načrt, nato cesta Medrepubliška komisija bo določila, kakšna bo posodobljena cesta Kočevje-Delnice Prebivalci kočevske občine, posepno ob cesti Kočevje— Brod na Kolpi, želijo zvedeti čirnveč novic v zvez- s pripravami na posodobljenje te ceste. Pri tajniku občinske skupščine Dragu Aupiču smo zvedeli naslednje: Pred kratkim so predstavniki kočevske občine obiska- li cestnj sklad SR Slovenije, kjer so zvedeli, da se bo v kratkem sestala posebna medrepubliška komisija, v kateri so predstavniki slovenskega in hrvatskega cestnega sklada Ta komisija bo določila profile (širino debelino asfalta iitd.) ceste. Na osnovi mnenja in predlogov komisije bodo nato izdelani podrobni načrti za posodobljenje ceste. Dana je tudi že vloga Kreditni banki in hranilnici za najetje premostitvenega po- sojila, ki bj ga vračali z zbranim krajevnim samoprispevkom v občini. S t§m posojilom, ki bi znašalo 3,5 milijonov din, bi asfaltirali oba odseka,, ceste, ki sta že razširjena. Vendar vse kaže, da bodo začeli asfaltirati ta dva odseka šele, ko bo izdelan načrt za posodobljenje vse ceste. Republiški cestni sklad je dal cesto Kočevje—Brod na Kolpi v svoj predlog programa posodobljenja cest za naslednjih pet let. Ta predlog bo dan v kratkem v razpravo vsem občinskim skupščinam. Dokončno pa bo program posodobljenja cest sprejela < republiška skupščina na enem svojih letošnjih zasedanj. Sele ko bo republiška skupščina program sprejela, ga bo začel republiški cestni sklad uresničevan ti. J. P. urejade posamezne republike same. Znano je, da je v Sloveniji sprejeto mnenje, po katerem pokojninskega zavarovanja ne bi vzdrževali kmetje sami, temveč bi del denarja za te potrebe prispevala tudi družba. Na posvetovanju so ugotovili, da je treba pozorno preučiti davčno politiko in jo bolj povezati s problemi manj razvitih. Dodali so še, da je treba vnovič preučiti tudi naš carinski sistem, ki še vedno ne spodbuja dovolj modernizacije kmetijstva In še pripomba: ne bi bilo odveč natančneje določiti in bolj spoštovati »pravila igre« pri izvajanju resolucije, ker se lahko zgodi, da bo sicer dobra resolucija sprejeta, potem pa bo pri praktičnem ravnanju delal vsakdo po svoje in jo po svoje razumel. V drugi točki so obravnavali akcijski program za uresničevanje resolucije Zveze komunistov Slovenije. Menili so, da je treba z izvajanjem boij pohiteti, ker čas beži. Ob tem so pozivali, da je potrebna trezna presoja, katere naloge so bolj kratkoročnega značaja in kaj je mogoče uresničiti le v daljšem obdobju. M. L. Industrijska podjetja novomeške občine se s Svojo j kvaliteto vse bolj uveljavljajo tudi na tujem tržišču, kamor predajo iz meseca v mesec več svojih izdelkov. Zanimivo in razveseljivo obenem. je dejstvo, da veliko večino izvozijo na konvertibilno področje. Tako so v avgustu izvozili za 1,373.365 dolarjev izdelkov, od tega za 1,136.108 na zahodni trg. IMV je izvozila za 642.401 dolar, Keka za 367.769 in Novoles za 259.050 dolarjev. V osmih mesecih so industrijska podjetja izvozila za 14,328.954 dolarjev ali za 78 odstotkov več kot lani v tem času: letošnji izvozni načrt za industrijo novomeške občine je 18,755.257 dolarjev. Mimo IMV, ki je z več kot 8 milijoni dolatjev izpolnil uradni plan, je med največjimi izvozniki Krka, ki je v osmih mesecih izvozila za 3,493.640 dolarjev. Tema sledi Novoles z 1,868.111 dolarji izvoza, na naslednjih mestih pa sta Novoteks s 513.696 dolarji in Labod z 259.234 dolarji. Prav vsa industrijska podjetja novomeške občine, ki svoje izdelke tudi izvažajo, so do septembra letos izvozila več kot lani v enakem času. Največ so izvoz povečali v IMV — za 169 odstotkov oziroma za 5 milijonov dolarjev, najmanj pa v Krki — za 7 odstotkov, kar predstavlja dobrih 250.000 dolarjev. Druga podjetja so izvoz povečala za 31 do 55 odstotkov, v vrednosti pa od 15 do 450 tisoč dolarjev. 21-227 Knjiga o kmetijstvu Te dni bo izšla knjiga o problemih in možnostih našega kmetijstva, ki bo na 250 straneh v strnjeni obliki vsebovala celotno dosedanje gradivo, ki je nestalo ob pripravah na sejo republiške konference Zveze komunistov Slovenije, ki je junija obravnavala kmetijstvo in kmetijsko politiko. Cena bo vsem dostopna, saj bo veljala le 7 dinarjev. Kmetijski nasveti Kako do čredinske paše? Ce znamo prav ravnati z njo, je paša najcenejša in najboljši način izkoriščanja travnatega sveta. To ve že vse več kmetov, ki uvajajo tako imenovano pašno-kosno gospodarjenje, v katerem si v določenem zaporedju sledita pošnja in paša. To zgosti rušo, pospeši rast nizkih trav in dtetelj, odpravi plevel, daje zdravje živini, poveča pridelek hranilnih snovi, vse to predvsem zato, ker travo žival popase ali kosa pokosi v času med bilčenjem in latanjem, ko je klaja najbolj bogata s hranilnimi snovmi. • Ugotovljeno je, da je najbolje, če ena košnja sledi dvema pašama. To lahko dosežemo, če čredinski pašnik razdelimo na dovolj veliko število čredink, ker le tako lahko živali dobro in naglo popasejo travo in se zatem preselijo v drug ograjen prostor, v drugo čredinko. Da površino še bolj zmanjšamo, lahko čredinke sproti pregrajujemo a električnim pastirjem. ' Električni pastir je pravzaprav šele omogočil »pohod!« pašno-kosnega načina. Postal je nepogrešljiv za mnoge kmetije in malo je stvari, ki bi jih rejci tako pohvalili. Pri nas jih izdelujeta tovarna ISKRA in zasebnik Kajzer iz Mozirja. Električni pastir omogoča, da dajemo živalim tisto, kar je najboljše — tri do pet tednov staro rastje, saj lahko le elekrični pastir omogoča, da velikost čredink sproti prilagajamo rastnim razmeram, čredinke morajo biti jeseni ali poleti večje kot spomladi, ko je rast hitrejša. • Ker košnjo prilagajamo posameznim čredinkam, kosimo pašnike postopoma, kos za kosom. To nam omogoča, da lažnje ujemamo pravo vreme. Sicer pa bolj kot sušenje priporočamo siliranje, ki daje najcenejše in najbolj užitne krmne obroke, seveda če je silaža pravilno pripravljena. Ce ruši dobro gnojimo (to pa moramo), jo živina lahko popase štirikrat, pokosimo pa jo dvakrat. Gnojenje in paša tako povečata pridelek hranilnih snovi, da ne bomo prav nič pretiravali, če trdimo, da je v taki rabi travninja ključ do žininorejčevega uspeha. Inž. M. L. »Redke so obletnice, ob katerih bi se primorskemu človeku tako prisrčno toplo in domače odprlo srce, se napolnilo z radostjo in veseljem. Zakaj pri Bevku ne gre več le za znanega pisatelja, plodovitega pripovednika, ne gre le za glasnika teženj in pričakovanj primorskega človeka med obema vojnama, človeka, ki je z nami skupaj nosil vso težo petindvajsetletnega suženjstva, ki je v obilni meri okusil — kakor mnogi drugi Primorci, njegovi sorojaki — težo črne pesti na lastni koži; ne, pri Bevku gre že za simbol, gre za utelešenje vsega tega in še marsičesa drugega.« Z gornjimi besedami so se PRIMORSKE NOVICE 11. septemba 1970 spomnile svojega veli-- kega in znamenitega rojaka ob njegovi 80-let-nici. Zapisal jih je Marijan Brecelj iz novogoriške študijske knjižnice, ki je hkrati za posebno stran v PRIMORSKIH NOVICAH izbral več tekstov in fotografij zdaj že pokojnega pisatelja, ki je umrl v Ljubljani 17. septembra 1970. Žal se niso uresničile iskrene želje pisca tega sestavka, ko je pisatelju iz Zakojce toplo zaželel: »•Tovariš Bevk, ostanite še, še med nami!« France Bevk pa bo ostal med nami in živel s svojimi povestmi, z zgodbami in s celotnim literarnim delom med ljudstvom in mladim rodom, kateremu je izpel svoje dobro srce. Kot smo ga brali zdaj že odrasli, tako ga bodo še desetletja prebirali otroci, saj je največ ustvarjal prav zanje in tudi zanj je veljalo življenjsko načelo, da je za otroka najboljše komaj dovolj dobro.. Slovensko ljudstvo se klanja spominu velikega sinu primorske zemlje, borca za svobodo našega ljudstva in iskrenega ljudskega umetnika.* S svojimi deli bo živel vedno med nami. Bevk se je zapisal v slo- taki meri in obliki, da more vensko zgodovino, kulturno tudi preprost človek široko in politično, Bevk si je z mu- zajemati. Bevk je v svojem ko, z lastno krvjo in —žulji, življenju v bistvu ostal otrok, s trdim delom, a še tršim nepokvarjen otrok; zato se bojem priboril mesto, o katerem v svoji zorni mladosti niti sanjati ni mogel. Prešel je vse stopnje, prehodil vse poti, prenesel vsa bremena, od bajtarskega sina in trgovskega vajenca do člana najvišje znanstvene ustanove, ki jo ima kak narod: akademije znanosti in umetnosti. Bevk ni pisal učenih razprav, Bevk’ tudi v svojem opusu večkrat ne preseneča z ostrino misli ali globino razmišljanja, čeprav mu tudi oboje ni docela tuje, vendar Bevk ima eno lastnost, ki ni dana vsakemu pisatelju: da jemlje iz sebe to, kar je značilno za njegovo ljudstvo, in da to ljudstvu vrača, daje, kakor bi mu vračal,'in to v Tudi pri osemdesetih letih je France Bevk ostal zvest sebi in svojemu poslanstvu — življenje in delo sta mu samo poglobila osnovne poteze dobrodušnega ter plemenitega obraza, kakršnega poznamo z njegovih neštetih obiskov med mladino, z literarnih večerov ter s celotnega kulturnega in političnega javnega udejstvovanja. ni najbrž nobeden od mladinskih pisateljev, rojenih ob koncu prejšnjega stoletja, tako priljubil -naši mladini. Ce se pesnik mora roditi, potem se mora roditi tudi mladinski pisatelj. In tak rojen mladinski pisatelj je bil on. Njega so otroci najprej vedno radi brali, zadnja desetletja pa tudi tako navdušeno poslušali, ko je sam svoje zgodbe bral ali pripovedoval po šolah. Bevk je napisal mnogo knjig, napisal je največje število knjig, ki ga je do danes pri Slovencih napisal kak pisatelj. To spričuje nedvomno za velik pisateljski dah, spričuje pa tudi dokument garaškega dela, kakršnega si le redko kdo med nami more predstavljati. Kaj pomeni ure in dneve in leta in desetletja presedeti pri mizi in pisati, pisati... In to pogostoma v neurejenih razmerah (zakaj naši pisatelji niso kot kaki angleški ali francoski romanopisci, ki se odmaknejo od sveta in se zatopijo v svoje delo, prosti vseh materialnih skrbi), pod hudim političnim pritiskom, v razmerah, v ka- Partizanska podoba Franceta Bevka. Ob njem dr. Vilfan terih bi morda najboljši med nami zmogli brati časnik ali še tega ne. O njegovem delu pričajo knjige, ki so nastale v zaporih, v konfinacijah, knjige v hišnem priporu, v partizanih. Ni vsako Bevkovo delo umetnina, nekaj pa jih je takih, ki so umetnine in bodo hranile svojo vrednost in svoj sijaj več kot v pozne rodove. Ohranile bodo vso lepoto in živost vse dotlej, dokler se bodo slovenski rodovi na zahodni meji in v zamejstvu spominjali težkih dni v vseh obdobjih njihove zgodovine, ki so jih njihovi očetje preživeli. Bevk se je v svojih delih velikokrat zazrl tudi v preteklost. Vedel je, da lahko narod črpa moči in zavest le iz preteklosti, da lahko v sodobnosti ustvarja, dela in se bori. Vsi njegovi zgodovinski teksti so se rodili iz te potrebe in želje in tudi opravili svoje poslanstvo. In kadar je bilo treba, se je Bevk boril tudi drugače, ne le s peresom: s puško in političnim ali z diplomatskim delom. In tudi takrat je ostal zvest svojim nazorom. Bil je mož, bil je pisatelj, bi»l je človek. In kot človek je znal biti mehak in dober kot kruh; pa vendar vemo, da jih ni prav veliko takih. Zato je ta Človeška in človečanska poteza v Bevku toliko bolj -simpatična. Bevka nam je da^a Tolminska, točneje Cerkljanska. Zato se je tej ožji domovini oddolžil s premnogimi teksti, kjer so ljudje vedno »znali ljubiti zemljo, ki. so jo stokrat odplačali s krvjo«. In kdor mu je lahko dolga leta bil blizu, kdor je mogel opazovati njegovo vsakdanje življenje, ta bo moral vsemu temu pritrditi, da, lahkq bo rekel, da je imel v življenju srečo poznati človeka, moža, pisatelja, Primorca, borca kakršnih res ne srečamo na vsakem koraku. In takemu človeku je težko nekaj voščiti: dvakrat težko, ker se zavedaš, da si že davno postal njegov velik dolžnik. In kakor je Zupančič napisal o Vorancu, ki je bil bolan, da se »medvedu ne spodobi" biti bolan«, tako mu tudi mi v teh zadnjih dneh pred osemdesetletnico, ko ga je resnejša bolezen prvič vrgla v posteljo, kličemo: Ne spodobi se medvedu iz Zakojce, da bi bil bolan! Izmazati se mora, kakor se je že neštetokrat v življenju. In tako naj bo naše voščilo zelo preprosto, pa naj kljub temu vse pove: Tovariš Bevk", ostanite še, še med nami' Knjige Franceta Bevka so prevedene v mnoge tuje jezike; berejo ga lahko vsaj v hrvaškem, makedonskem, srbskem, angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, espcrantskem, francoskem, italijanskem, japonskem, kitajsla m, litavskem, madžarskem, poljskem, romunskem, ruskem slovaškem, šiptarskem, tadžiškem in turškem jeziku. Na sJiki: ovitek japonske izdaje »Gri-varjevih otrok" Prišlo je leto tisoč tri sto devetinštirideseto. Kuga je bila zapustila deželo in se pomaknila na sever in na zahod Evrope. Furlanija je bila skoraj prazna, po vseh tolminskih vaseh je manjkalo nad polovico ljudi. Ostali so tisti, ki so srečno prestali bolezen in drugi, ki so bežali v gore, v soteske in v mrazu in pomanjkanju počakali pomladi m novega poletja. Rešili so si golo življenje. Pod Kozlovim robom, v ' senci štirih lip, kjer so včasih sodili, je bila zdaj na patriarhov ukaz veselica. Prišli so ljudje z vseh pobočij in igrap, zakaj razglašeno je bilo, da bo dobil vsak samec ženo in vsako dekle moža in od patriarhov dukatov v dar. Pri cerkvi svetega Urha se je nabrala taka množica, da so se vsi čudili: toliko ljudi je še ha svetu! To jim je vlivalo vere in pogum i, srca so jim v veselju vzdrhtela. »Poglej,« je s solzami v očeh dejal star tlačan svojemu sosedu. »Taka je naša tolminska zemlja. Tepejo jo in bijejo, boli jo, da | vpije in se zvija, umreti ne more, ker je večno živa. Znova se dvig. ne, rane se zacelijo, smeh se povrne ... Vse smo pretrpeli, grdo počenjanje plemičev in vojske, rob-stvo in plenitev, kobilce in lakoto, kugo .in smrt — mislil bi, da ni nikjer več človeka, a poglej nas, še nas je in Se smejemo se povrhu ...« In res sta se starca smejala, da so jima solze pritekle na lica. V cerkvi je stal visok mrtvaški oder, sveče so gorele ob njem. Molili so za vse tiste, ki jih je pobrala kuga. Videli so, da manjkajo najboljši med njimi. Ob spominu na kugo m smrt se' je smeh preobrnil v jok. To je bil drag spomin na umrle, kakor da so ti odklopili njihovo življenje. Ljudje so klečali z upognjenimi glavami in se itolkh na prsi: »Usmili se njihovih duš, ki so se očistile v trpljenju in v grozi nagle smrti, o Gospod večnih trum!« Nato se je množica usula iz cerkve, znova je zlezel smeh na obraze. Rdeča bandera je zaplapolala v vetru, se zablestela v soncu. S križem je šla procesija med hišami, med drevjem, do velikih križev in znamenj samotnih skupnih grobov, v katerih so ležale žrtve kuge. Duhovnik je molil m kropil z blagoslovljeno vodo, ljudje so prosili: »Kuge, lakote, vojske — reši nas...« V njihovih besedah je bilo žalosti, bilo je veselje, ki je potekalo iz prestanega gorja ... Dude so zapele. Tolminci so začeli ples. Prvi ples po dolgi bolniški postelji, prva radost po dolgi žalosti, prvi vrisk po dolgem joku. Sprva niso verjeli, da sa je radost v resnici vrnila, da pojejo dude, da je zapovedano veselje. Plaho so naredili prve korake, zamamili so se, srca so zavriskala, duše so vzplavale na perutih veselja, prehitele dude, plešoče noge in krožile nad vsem, ko oblaki nad zemljo, opajale same sebe, pele pesem novemu življenju, se veselile nad premagano smrtjo ... Med piskanjem dud, med vrvenjem, med petjem, med splošno radostjo sta se prikazala Florjan in Urška, držala sfta se za roke in se srečno spogledovala. Urška Je stopila k lipi, kjer je. sedela Zivka z detetom v naročju. »Daj mi otroka, stopi z Marti-netom na ples!« ji je rekla. Zivka je spomin na Pavleta še nosila v očeh, a življenje je šlo svojo pot pozabljenja. Dala 'je otroka Urški in z Martinetom izginila med plesalci. »Se ga ni pozabila,« je dejala Urša Florijanu in otroku, ki je hotel zajokati, vtaknila prst v usta. »Ce bi bilo vse tako kot si človek želi,« je vzdihnil Florjan, »bi bil danes drugačen ples...« Martin je plesal v radosti izpolnjenih želja. Zivka se je po- grezala v spomine in v misli, nihala med otopelo žalostjo in veseljem in se polagoma z muko kopala v spoznanje, da mora zavreči sanje preteklosti in osladiti pelin sedanjosti s sladkostjo vdanosti v usodo. Znamenja na nebu so ugasnila, prerokovanja so se dopolnila. Nad zemljo je sijalo sonce, budilo življenje, celilo rane in posijalo še skozi gosto drevje na Tonišev grob, na katerem je stala kapelica z morilčevimi srebrniki sezidana. V kapelici je stal sveti Rok in kazal mimoidočim rano; na vnanji strani je bil naslikan sveti Pavel. V duše je legel mir, še roka oblastnikov je bila tisti čas mehka, božje oko milo in usmiljeno. Ljudje so znali ceniti življenje, ki so ga odkupili s trpljenjem, znali ljubiti zemljo, ki so jo stokrat odplačali s krvjo, tisti stari, po si>ojl žilavosti in življenjski odpornosti občudovanja vredni ljudje, katerih sin si ti, bralec in jaz, ki sem ti z ljubeznijo to povest napisal. (Odlomek iz zgodovinske trilogije »Znamenja na nebu«, 1929.) TOLMINSKA 1349 4 DOLENJSKI LIST * TEDNIK * VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! OB LETOŠNJEM PROTITUBERKULOZNEM TEDNU (Nadaljevanje s 1. str.) novoodkritih bolnikih .ni bistvene številčne razlike, razen v Krškem; tu je šele v drugi polovici 1968 začel poslovati p r otituberku 1 ozni dispanzer kot samostojna enota. Zelo veliko je ponovno obolelih v Beli krajini, nekaj pa tudi v Novem mestu. To se je pokazalo zlasti v letu 1969 v Beli krajini in Novem mestu, kjer smo imeli fluorografsko akcijo. Tabela II nam med drugim pove, da smo imeli 31. 12. 1969 v Beli Krajini 99 aktivnih pljučnih tuberkuloznih bolnikov (4,1 bolnika na 1.000 prebivalcev), v Novem mestu 135 bolnikov (2,8) v Trebnjem 88 bolnikov (5,1), v Krškem pa 129 bolnikov (4,9). Druga tabela nam hkrati kaže, da se število bolnikov postopno 'zmanjšuje. Med temi bolniki je eden na vsakih 1.000 prebivalcev, ki izloča tuberkulozne bacile. Zdravniške storitve, s katerimi protituberkulozni dispanzerji iščejo nove bolnike, kontrolirajo že znane osebe in njihove družine, jih zdravijo in hkrati skrbe za zaščito zdravih ljudi pred tuberkulozo, pa so na našem območju takele: Rentgenskih pregledov je bilo 22.583, rentgenskih slikanj pljuč' 524, globinskih slik pri 359 osebah; pregledov izmečka, s katerimi iščemo bacile tuberkuloze, je bilo 2.703. Pri 81 ljudeh smo našli bacile, pri vseh teh pa so bile tudi izvršene preiskave glede občutljivosti bacilov na zdravila, s katerimi zdravimo tuberkulozne bolnike. Bilo je tudi 2.190 preiskav krvi in 4.169 tuberku-linskih testov, s katerimi ugotavljamo, alf so neznane osebe ž£ okužene s tuberkuloznimi bacili. Med njimi smo našli 815 še neokuže-^ nih oseb in smo jih zato zaščitno cepili proti tuberkulozi (besežirali). Razen cepljenj v dispanzerjih je bilo besežiranih tudi 1.295 novorojenčkov (od 1.600, kolikor je bilo rojenih v novomeški porodnišnica, to je 80,93 odstotkov novorojenčkov). Razen 22 583 rentgenskih pregledov (diaskopij) v naših dispanzerjih, kamor prihajajo ljudje z napotnico splošnega zdravnika ali pa kar na lastno željo, največkrat pa jih sistematično kliče dispanzer, je bilo fluorografiranih (rentgensko slikanih) ob fluoro-grafski akciji v Beli krajini 13.469, v novomeški občini pa 25.617 oseb, skupaj torej 39.086 slikanj. Vsi novoodkriti bolniki in ponovno obojeli tuberkulozni bolniki, kakor tudi tisti, pri katerih se je zdravstveno stanje z zdravljenjem doma poslabšalo, se zdravijo na oddelku novomeške bolnišnice. To velja tudi za bolnike drugih pljučnih bolezni, zlasti za obolele za rakom. Tako se je lani zdravilo v bolnišnici 464 oseb: 233 zaradi tuberkuloze, 231 pa zavoljo drugih pljučnih bolezni (od tega 34 rakastih pljučnih obolenj). Od 32.347 oskrbnih dni odpade 25.408 dni (78,55 odstotka) na - tuberkulozne bolnike, 6.939 dni (21,45 odstotka) pa na druge pljučne bolezni. Povprečna ležalna doba za tuberkulozne bolnike je bila pri nas 105 dni (v Sloveniji tudi do 163 dni, najmanj pa 100 dni), za ne-tuberkulozne bolnike pa je znašala ležalna doba 28 dni (najvišja v Sloveniji je 28 dni, najmanjša 24). Tuberkulozni bolniki se morajo zdraviti v bolnišnici tako dolgo, da je bolezen obvladana; brezpogojno ne smejo več izločati tuberkuloznih bacilov, tako da niso več nevarni zdravi okolici in da se tudi njim samim bolezen ne poslabša. Od 90 BK pozitivnih bolnikov ob sprejemu v bolnišnico je kljub našim prizadevanjem odšlo iz bolnišnice še 13 takih oseb, - ki izločajo bacile. 2al imamo velik odstotek bolnikov, ki predčasno, zlasti pa samovoljno, zapustijo bolnišnico. Pri takih bolnikih, zlasti še, če izločajo bacile, predvsem pa pri tistih bolnikih, pri katerih so bacili rezistentni na zdravila, smo prisiljeni ^-uporabiti odredbo o obveznem in prisilnem zdravljenju. Lani smo to naredili sedemkrat; dva bolnika sta morala biti, žal pripeljana celo z milico. Po končanem bolniškem zdravljenju prevzamejo za tuberkulozne bolnike nadaljnjo skrb protituberkulozni dispanzerji, ki skrbijo za redne kontrole, za redno in dosledno zdravljenje doma še najmanj eno leto do leto in pol. Kazen zaščitnega cepljenja neokuženih oseb izvajamo dosledno zaščito okuženih, vendar ne bolnih oseb, s tem, da skrbimo, da več mesecev redno uživajo zdravila protituberkuloznih, kar imenujemo kemoprofilakso. S tem dosežemo, da se okužba ne razvije v bolezen. Zdaj izvajamo kemoprofila- kso pri 277 osebah. V letu 1969 smo iz evidence dispanzerjev izločili 113 ozdravljenih oseb, vendar moramo tudi za ozdravele osebe še stalno skrbeti in jih kontrolirati. Uspešnost dejavnosti proti-tuberkulozne službe se kaže tudi na Dolenjskem in je uspeh dolgoletnega organiziranega dela ter doslednega uresničevanja vedno novih dognanj me&icine. Seveda vse to hkrati podpira Rdeči križ, pri zatiranju tuberkuloze pa sodelujejo tudi javne zdravstvene službe in skupnost. Prim. dr. IVAN SMREČNIK Besedo naj zdaj dobe zavarovanci Javna razprava o statutih zdravstvenega zavarovanja dolenjskih delavcev in kmetov se bo začela v oktobru - Dobro pripravljeni na izvajanje novega zakona o zavarovanju - Bojazen za kmečko zavarovanje Kako smo se na nov sistem zdravstvenega zavarovanja pripravili na Dolenjskem, so poskušali ugotoviti na posvetu, ki ga je sklical izvršni svet Slovenije sporazumno z republiško konferenco Socialistične zveze, republiškim svetom Zveae sindikatov in republiškima skupnostma zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov 16. septembra v Novem mestu. Posvet je vodila Majda Gaspari, republiška sekretarka za zdravstvo in socialno varstvo, udeležili pa so se ga predstavniki novomeške, črnomaljske, metliške, trebanjske in krške občane. DOLENJSKI LIST 1X Po besedah Zvoneta Šuštaršiča direktorja Zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu, sta o izhodiščih za prehod na nov sistem zavarovanja temeljito razpravljala izvršilna odbora skupščine delavcev in kmetov še prej, preden je bil sprejet novi republiški zakon. Komisije, ki sta jih odbora imenovala, pa so takoj začele pripravljati osnutke za statute in druge samoupravne akte skupnosti, ki ju bo treba na podlagi novega zakona ustanoviti. Statutarna osnutka sta zdaj pripravljena in bosta šla s prvim oktobram že v javno razoravto. Direktor Šuštaršič je tudi povedal, na kakšne težave so naleteli sestavljavci statutarnih osnutkov, ker v nekaterih poglavjih sploh niso našli zakonske opore, kljub temu pa so moralj snov oziroma besedilo statuta (pravice in dolžnosti zavarovancev) opismeniti. Pripomnil je, da so se . dalj časa zadržali predvsem pri nekaterih kategorijah ljudi ker se niso mogli odločiti ,ali bj jih uvrstili v delavsko ali kmečko zavarovanje. Udeleženci posveta so menili, da bo javna razprava uspešna samo tedaj, če bomo znali zavarovancem povedati, ka j z novim sistem om zavarovanja pridobijo oziroma izgubijo. Prav tako pa je treba zavarovancem prikazati stanje v zdravstvenem var. stvu: ali je tudi to napredovalo ali je nazadovalo. Posebno težavno stopnjo bo še nadalje predstavljalo zdravstveno zavarovanje kmetov, zlasti še, ker so na dlani podatki, d3 kmetje niso zmožni plačati dajatev za to zavarovanje. Z novim sistemom pa hočemo tudi v kmečkem zavarovanju doseči, da se skladi ne bi venomer dušili v dolgovih, ampak da bi bilo primanjkljajev enkrat in za vselej konec. TABELA I: Novozajeti tuberkulozni bolniki na 100.000 prebivalcev i o 6 . •§ gs -5* i §5 E | OBČINA: - S; (£13 So. S Črnomelj: 1957 126 21 80 227 1967 95 16 17 128 1958 86 33 37 156 1969 127 'Novo mesto: 1957 106 26 40 172 1967 50 8 27 85 1968 49 10 37 96 1989 102 Trsbmje: 1957 * 176 10 43 234 1967 50 12. 29 111 1968 87 6 29 122 1969 110 Krško: 1968 49 4 53 1969 102_____________________________ Slovenija: 1967 78 12 24 114 1968 73 10 22 105 ZAVAROVANCI NA DOLENJSKEM BODO LAHKO ZADOVOLJNI Zdrave oči: predragoceno bogastvo V novomeški bolnišnici posluje nova očesna ambulanta, ki že prerašča v v samostojen oddelek - Prihranjene poti v Ljubljano Načrt o dokončni izgradnji novomeške bolnišnice, ki izvira že iz sredine petdesetih let, se uresničuje. SGP Pionir gradi ob novi bolnišnici v Kandiji dva prizidka, namenjena bodočemu oddelku za živčne in oddelku za očesne bolezni, če bodo tekla dela po zastavljenih načrtih, bosta dobila nova oddelka osrednje pokrajinske bolnišnice do poletja 1971 vsak po 30 postelj, sem pa bodo preselili še dermatološki oddelek in transfuzijsko postajo. 2e zdaj, ko je na gradbišču ob novi kandijski bolnišnici vsak dan precej hrupa, pa gostuje v prostorih kirurškega oddelka že več mesecev nova ambulanta za očesne bolezni. Vodi jo dr. Vesna Morela, ki se je za to stroko zdravstva specializirala v Ljubljani in Miin-chnu. Delo narašča iz tedna v teden: nekaj nad 370 »hišnih bolnikov«, se pravi pacientov z drugih oddelkov, TABELA II: Razširjenost aktivne pljučne tuberkuloze in kužnost bolnikov £ — ^-------------------------------------------------------- • : . d ,p "8 3 g $ > ^ > — s* li Is II 5* £ci 5 o »rt £ a OBČINA: 'W-Q Wc Črnomelj: 1967 110 4,5 4 1968 103 4,2 1969 99 4,1 0,9 Novo mesto: 1967 153 3,2 1983 132 2,7 1969 135 2,3 0,6 Trebnje: 1967 140 0,1 196« 106 6,1 1969 88 5,1 0,9 Krško: 1968 110 4,2 1969 129 4,9 1,0 iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini | Hvala za vašo kri, | ^ ki rešuje življenja! g Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski = E postaji: Jože šurla, član Cestnega podjetja Novo mesto, = E Jože Bratkovič, Vinko Opalk, Marija Kopič in Vincencija = E Parkelj, člani Novoteksa, Novo mesto; Jože Kobe, Majda — E Vidrih, Ljuba Božič, Veronika Novak, Slavica Božič in Anton E E Marolt, člani Ele, Novo mesto; Alojz Pavlin, Anton Petje, = j§ člana IMV Novo mesto; Janez PovSe, Rudi Kušar, Majda = = Novinec, Marija Adlešič, Antonija Kosec, Jožica Jerčin in = E Antonija Zupančič, dijaki ekonomske šole Novo mesto; Franc = E Somrak, član Pionirja, Novo mesto. Na poseben poziv pa so darovali kri: Vida Koras, članica — E Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Draga Klenovšek, gospo- = E linja iz Novega mesta- Marija Gazvoda in Alojz Kastelic, s E člana Pionirja, Novo mesto; Dušan 2unič, član Elektra, No- E E vo mesto; Cilka Slak in Janez Kastelic, člana Pionirja, Novo = = mesto; Jelka Golobič, članica SDK Novo mesto; Alojz Pater- Ev = nost, član Inštalaterja, Novo mesto; Aloj* Pust, član splošne E E bolnišnice Novo mesto; Karel Gačnik, član KZ Krka, Novo = E mesto. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiuiimi je od pomladi do zdaj dobilo pomoč v novi ambulanti, ki ima oz. je imela tudi že prvih 37 svojih pacientov. Vedno večji pa je dotok drugih, ki iščejo pomoči zaradi nezgod ali obolenj oči. Tako ima zdravnica v novi ambulanti vedno polne roke dela: sem prihajajo delavci iz tovarn in delavnic zaradi tujkov v očeh. Ljudje z mesta in s podeželja, ki jim je prišlo v oči apno, hitro najdejo pot v bolni šnioo. Zdravljenje različnih očesnih vnetij, pregledi vida, predpisovanje očal, pomoč slabovidnim otrokom, zdravljenje škilavosti in pod., vse to zaposluje specialistko dr. Mo-relovo. Delo samo bo prej ali slej zahtevalo dva stalna zdravnika-specialista, zlasita še, ker ima nova ambulanta že zdaj v svojih prostorih dragocene nemške in švicarske aparate. Zavarovanci in samoplačniki na Dolenjskem so lahko veseli, da ima pokrajina moderno opremljeno očesno ambulanto ki po opremi prav nič ne zaostaja za ambulantami te vrste kjerkoli v zahodni Evropi! Novomeška bolnišnica je že pred leti kupila te drage priprave, saj lahko zdravnik le tako bolniku hitro, učinkovito ter vsestransko zanesljivo pomaga. Pri vsaki poškodbi oči naj bi ljudje čimprej prišli k zdravniku!«, svetuje specialistka dr. Vesna Morela. Marsikatera pot za strokovni pregled ah zdravljenje v Ljubljani bo poslej za zavarovance z našega območja odpadla. Razen večjih in težjih operacij bo novi oddelek za očesne bolezni v novomeški bolnišnici sam lahko pomagal mnogim, ki so doslej iskali pomoč za svoje oči v Ljubljani ali Zagrebu. To pa je za pokrajino pomembna zdravstvena pridobitev. Tg. Kmalu nova trgovina Krmelj bo kmalu dobil novo trgovino: dela v stavbi so končali, oprema iz Avstrije je že prišla. Tudi novomeško cestno podjetje je že asfaltiralo parkirni prostor pred trgovino. Počakati je treba samo še na komisijski prevzem, pa bodo prvi kupci že lahko kupovali v novi trgovini, ki je brez dvoma lep okras kraja. B. D. lišču gorela električna luč. ga dela. Linija bo 7 km dol- »Krave sc bodo umaknile avtomobilom,« je odgovoril Nace Papež s Poloma na vprašanje, zakaj zija tako velika luknja v steni njegovega hleva. Povedal je še, da ima že G križev in kakšno leto čez, zato je že malo prestar, da bi se ukvarjal z živino. Avtomobila sicer nima, imajo ga pa kar trije izmed njegovih štirih otrok. (Foto: Jože Primc) PRED PRAZNIKOM KOČEVSKE OBČINE MED MARLJIVIMI VAŠČANI POLOMA IN SECA Papež bo hlev preuredil v garažo — Ne le volišče, vsa vas je dobila elektriko — Elektrika je pripeljala svet na Prevole, telefon pa bo približal Prevole svetu - Nova c.esta jim bo približala trgovino, pa tudi otrokom bo omogočila boljšo izobrazbo Glavni organizator in vodja vseh del je mladi učitelj Toni Fabjan, ki je tudi odbornik občinske skupščine Kočevje in predsednik njihove krajevne organizacije SZDL. Tistega dne mu je nekaj nagajal fičo. Napako je« kar sam odstranil in nato skupaj z nekaterimi drugimi* lastniki avtomobilov zapeljal vaščane na prosto vel jno delo. (Foto: Jože Primc) »Pred kakimi štirimi leti je naša krajevna organizacija SZDL, ki opravlja tudi vse naloge krajevne skupnosti, sprejela delovni program, ki določa, da so njene glavne haloge: elektrifikacija vasi Po^ lom in Seč, napeljava telefona v ti naši dve vasi in izgradnja ceste Po-lom-Seč-Prevole«, je povedal mladi učitelj Toni Fabjan, ki je tudi predsednik SZDL za to območje in odbornik občinske skupščine Kočevje. Prvo* nalogo elektrifikacijo vasi, so uspešno opravili še isto leto, ko so sprejeli program; drugo, napeljavo telefona, uresničujejo zdaj; gradnja ceste pa bo prišla na vrsto morda že prihodnje leto. Seveda imajo v programu še več drugih manjših del, ki pa jih opravljajo hkrati s teipi, večjimi nalogami. Mlado in staro s Poloma in Seca odhaja skoraj vsak dan na prostovoljno delo, da bodo napeljali v obe vasi telefon. Na fotografiji je le del prostovoljcev, ker so ostali na drugem delu. Kot nalašč pa tistega dne ni bilo na delu nobene ženske. Za slikanje so se postavili kar na cesto, ker bi jih bilo sicer na fotografiji malo, razen tega pa je gozd, ki so ga krčili, tako gost, da ponekod skozen še ptič ne more leteti. (Foto: Jože Primc) No, in do volitev ni gorela luč le na volišču ampak v vsaki hiši.« Telefon bo reševal bolne »Nato smo dve leti zbirali denar za napeljavo telefona,« je nadaljeval predsednik Toni Fabjan. KGP je prispeva- lo 5000 din, občinska skupščina 4000, občinska konferenca SZDL 50 Odin, Lovska zveza 500 din ter konja, voz in dva avtomatska telefona, podjetje PTT pa je poskrbe- lo za prevoz izolatorjev in obljubilo za pomoč tehnika. Z zbranim denarjem smo kupili drogove in izolatorje.« Vsa dela opravljajo spet občani: stari.; mladi in tudi ženske, čistijo gozd, kjer bo potekala telefonska linija, kopljejo jame postavljajo drogove in opravljajo še druga dela. Linija bo 7 km dol- ga. Speljati jo morajo do Male gore. Delajo vsi, ki so za delo sposobni in imajo čas. Popoldne okoli četrte ure, ko so se nekateri vrnili z službe, drugi pa postorili glavna dela doma, jih obišče Toni Fabjan in povabi pa delo. Vaščani vzamejo orodje, sedejo v nekatere izmed tistih štirih avtomobilov, ki jih imajo v obeh vaseh, in se odpeljejo na delo. Nekateri pridejo tudi z mopedi, vozovi ali celo peš, če je delo blizu. »Kaj ne bi z veseljem delali!« pravi Fride Šuštaršič. »Do zdaj smo bili sami sredi gozda kot medvedi. Ko smo dobili elektriko je svet prišel že bliže nas. Dobili smo radio televizijo in druge stroje, ki nam pomagajo. Telefon pa bo nas približal svetu. Lahko bomo hitro poklicali zdravnika, če bo kdo zbolel ,ali pa plug, če nas bo pozimi zameta! sneg. Ne bomo več zapuščeni.« Tone Hočevar starejši se je pohvalil: »Pred letom in pol smo kupili radio, pred letom dni televizor in hladilnik, pred dvema mesecema pa pralni tsroj, ki se je sicer nekaj pokvaril, a ima še garancijo. Tako počasi prihaja napredek tudi k nam. Sin je bil med najbolj prizadevnimi pri napeljavi elektrike, tudi zdaj ko napeljujemo telefon, je redno zraven.« Tudi cesto bodo zgradili »Kako bo pa pri cesti?« vprašam fanta, ki mu je tudi ime Tone. »Seveda bom pri gradnji ceste proti Prevolam tudi zraven, če ne bom šel prej k vojakom. Star sem 18 let in pol-« Alojz Hočevar, ki je tudi odbornik krajevne organizacije SZDL, je dodal: »Tudi cesto bomo naredili. Nekaj bomo postorili mi, nekaj pa sosedje Prevolčani iz novomeške občine, ki imajo zdaj 28 ali 30 km do Kočevja, potem pa jih bodo imeli le okoli 20. Lažje in bliže jim bo voziti krompir, sadje, mleko in drugo na trg. Zdaj se ne splača. Je predaleč. V vsaki občini bo treba zgraditi 1,5 do 2 km ceste. In šola. Vsako leto se tepemo za učitelje, pa noben noče k nam. če bi bila cesta, bi morda le kdo prišel. Sicer pa bi potem lahko tudi vozili otroke v šolo drugam: v Kočevje, na Prevole ali morda kam drugam. Več bi se naučili v večji šoli, kot se zdaj, ko tistih oko- li 20 učencev iz vseh osmih razredov uči le en učitelj.« »Trije otroci že imajo avtomobile« »Ko so naši zvedeli, da so pripeljali na Prevode drobilec, so že hoteli ponj jn začeti z gradnjo ceste. Komaj sem jim razložil, da ni prišel zaradi naše ceste in da ne smejo ponj. To so bili žalostni, saj so vedeli da drobilca zdaj spet dolgo ne bo na naš konec,« je pripovedoval Toni Fabjan o vaščanih, ki so včasih že kar preveč navdušeni za delo. Ignac Papež mi je pred hišo razlagal, zakaj je napravil veliko luknjo v steni hleva, ki je prizidan k hiši: »Star sem, star. šest križev in več imam na grbi. ži. vino bom prodal, saj je delo zame že težko. Iz hleva bom naredil garažo. Ne, avta ni mam. Trije izmed mojih otrok pa ga že imajo, in ko bodo prišli na obisk bodo v sedanjem hlevu počivali avtomobili.« Televizorji izpodrinili potujoči kino V Polom in Seč, vasici sredi gozdov na meji kočevske in novomeške občine, prihaja — kot pravijo vaščani'— napredek, če smo dobro šteli, imajo v obeh vaseh že 7 televizorjev. Potujočega kina, ki jih je obiskoval enkrat na teden, ni več. Premagali so ga televizorji in radijski aparati, ki vsak dan prinašajo novice iz sveta v vas. Vedno več imajo tudi ostalih gospodinjskih strojev. Njihova šola zdaj lahko uporablja magentofon, episkop, radio. Vas je dobila prvo gostilno. Telefon je potreben za zvezo s svetom, za klicanje zdravnika za hitrejše prema-ganje bolezni, dobrodošel pa bo tudi lovcem, ki prihajajo sem na jago. In cesta? Nekaj njenih prednosti so vaščani že našteli in jih ne bomo ponavljali. Po cesti bodo lažje prišli tudi do najbližje trgovine, ki je v okoli 4 km oddaljenih Hinjah. V vasi so štirje osebni avtomobili, domaćini, ki delajo drugje, a se pogosto vračajo domov, pa jih imajo precej več. Nekaterim bo nova cesta precej približala dom. Tudi v bodoče ne bo prepirov Vse, kar smo našteli, je delalo, dela ali bo delalo 55 ljudi; približno toliko je namreč v obeh vasah volil-cev. Skupno štejeta vasi oko- li 110 prebivalcev. V obeh vaseh je všteto z lovsko kočo 22 hiš, od tega 17 na Polomu, 5 pa v Seču. Malo je ljudi, ki pa opravljajo veliko delo za svoji vasici, zase in za svoje otroke. »Pa se ne bojite, da bo napredek v vašo vas prinesel tudi svoje slabosti: zavist, prepire razdor?« sem jih skušal omajati ob slovesu. »Tega nas pa ni strah,« so odgovorili vsj v en glas, mladi učitelj Fabjan pa je zaključil: »Od vojske sem v naši vasi še ni prišlo do nobenega resnega prepira med vaščani.« JOŽE PRIMC Čez noč postavili transformator Napeljave elektrike so se lotili, ko so zbrali 16.000 din, ki so jih prispevali občinska skupščina, ELEKTRO Lovska zveza in KGP Kočevje. Vsa dela so opravili vaščani sami pod nadzorstvom dveh tehnikov ELEKTRA. Domačini so si vzeli celo dan brezplačnega dopusta, da so dela lahko hitro dokončali. Anton Škufca, član odbora SZDL za Polom, se tistih dni tako spominja: »Nekdo od ELEKTRA je popoldne pokazal, kje bo stal transformator. Naslednje jutro smo transformator že postavili in povedali so nam, da smo dobro opravili delo. ' Direktor ELEKTRA Drago Gril nam je nato dejal, da bodo kmalu volitve in da bi bilo lepo, če bi na volišču gorela električna luč. f KRAVE SE " I UMIKAM ' I AVTOMOBILOM [ To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! KRPANOV KOTIČEK Srečanje z Urbanom Minuli teden mi je bilo naključje tako prijazno, da sem v obcestni krčmi zagledal starega moža. Gledam ga od nog do glave, od, vrha do tal, pa vendar nisem mogel precej vedeti, kdo bi bil. »štramalo, kaj me gledaš tako debelo ko zajec, kadar spi?« me vpraša v svoji šeg&vi govorici. Presneta reč vendar, menda nisi Ribničan Urban. Saj te ne morem spoznati, ko ne nosiš suhe robe in rešet, ka-li?« »Dandanes Ribničani robo raje vozimo in zato nas zdaj ne vidiš s krošnjo po svetu. Poh mene se usedi, da se pomeniva,« mi še veli. Bil sem že popred znan z njim, pa saj se nisva prvič videla, zato sem ponudbo prav dragovoljno sprejel. Notri do poznega večera sva imela pogovor. To in ono je bilo na vrsti. Tudi veliko novih zgodb sem čul iz njegovih ust. Saj vemo, da šaljivi Ribničan obide kri- žem svet in katero prav žaltavo zabrusi. Vsa naša dežela še dandanes pripoveduje in poje o njem, kako je krošnjaril in lončaril. »Vidiš, Krpan,« mi proti koncu večera še pravi, ko ie že enajsta ura tekla, »tudi najini Tiksmrtni imeni sta dovolj znani po širokem svetu in se bosta ohranili v spisih še do poznih rodov, če je bogu milo.« Z nobeno rečjo bi mi bolj ne ustregel kakor s temi besedami, zato ga opomnim: »Glej, Urban, če dobro preudarim, bi Dolenjcem jako ustregel, ker znaš resnico zavijati v prijetne. šale. Saj nisi praznoglav. še ti poskusi s takim pisanjem, tako bi se ljudje najlaže budilo in to bi jim dajalo veselje do časopisa. Ljudem je dobrovoljnost všeč v novicah, da se ne bodo ob njih kislo držali, kot bi pojedli lesniko, ki za ušesi praska.« MARTIN KRPAN 500 let Velikih Lašč (Nadaljevanje s 1. str.) sti z območja Velikih Lašč in drugih organov, organizacij ter društev. V njej je govoril pokrovitelj teh svečano- Izzivajo nesrečo Asfaltirani del Velikih Lašč je sedaj najbolj prometen. Zlasti je veliko otrok, ki se podijo s kolesi, s pony-expresi in celo z avtomobili po klancu in med parkiranimi vozili. Ta del ceste uporabljajo tudi za druge igre. Ob takem nevarnem početju bi morali starši malo bolj paziti na igre svojih otrok, da bi ob morebitni nesreči ne valili vse krivde na voznika. Pogosto je videti, da vozijo otroci precej negotovo, ker ne obvladajo vozila, še manj pa upoštevajo prometna pravila. L. S. sti, predsednik občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rud-nik inž. Slavko Korbar. Posebno je poudaril, da so Velike Lašče s posodobljeno cesto veliko pridobile in da bodo še več, ko bo posodobljena cesta 'Kočevje—Delnice. Ob tem — je opozoril — da je treba začeti že zdaj obnavljati kulturne znamenitosti, ki jih je na tem območju precej, in urejati gostišča ter prenočišča. V nedeljo so odprli'tudi slikarsko razstavo inž. Janeza črnača iz Kočevja in fotografsko razstavo domačina Franceta Modica. Razen tega so odprli, še krožno cesto, ki povezuje rojstne kraje velikih slovenskih kulturnih mož: Trubarja, Levstika in Stritarja. Popoldne so po tej cesti priredili za goste izlet. Lašče so za svoj praznik svečano okrašene, obiskovalcev kulturnih in drugih prireditev pa je izredno veliko. J. P. VELIKOLAŠKI DROBIŽ ■ MN UČNI SPOMINKI — OBESKI so bili prvič naprodaj ob proslavljanju 500-Jetnice Lašč. To so leseni obeski v obliki knjige, valilo 2,5x3,5 oni. Na njih piše »500 let Lašč«, žal pa manjka letnica 1970, da hi tudi po več letih lastnik obeska vedel, kdaj so Lašoe slavile 500-letnico. Take spominke nameravajo — kot smo zvedeli — .prodajati kasneje tudi v rojstnih krajih Trubarja, Stritarja in Levstika. Vsi so bili mojstri pisane besede, zato je spominek v obliki knjige najbolj primeren. ■ ■ ■ ZMANJKALO JE VODE, in sicer prav 19. septembra proti večeru, ko so se začele svečanosti ob 500-letnici Lašč. Go-stinoi so se zaradi tega najbolj jezili. Nekateri Laščani so tudi Pozabili zapreti vodovodne pipe, in ko je voda spet začela teči, so imeli poplavo v stanovanju. ■ ■ ■ NISO SE PREVEC ZNAŠLI gostinci in drugi, ki so za praznovanje 500-letnice postavili stojnice. Izmed mesnih jedi so vsi Ponujali le ražnjiče in kranjske klobase, nobenemu pa ni prišlo na nilsel, da bi na ražnju zavrtel odojka ali janjca. ■ ■ KMETIJSKA POUK V OSNOVNI SOLI — Osnovna šola Primoža Trubarja v Velikih Laščah je v letošnjem letu poizkusno, vendar prva v občini Vič—Rudnik uvedla kmetijski pouk za učence 7. in 8. razreda. nZano je, da ostane s tega območja vedno več učencev po zaključnem obveznem šolanju doma, kjer kmetujejo. Nekateri sc priložnostno zaposlijo tudi v gozdarstvu, razen tega pa, zlasti pozimi, predelujejo les, se pravi, izdelujejo gajbice, žlice, obešalnike in podobno. Kmetijski pouk bo trajal vse šolsko leto. Obsegal bo teoretični in praktični del. Teoretična poglavja bodo učenci deloma obdelali pri pouku fizike, kemije in tehničnega pouka. Ostalo bo moral dopolniti kmetijski strokovnjak, zlasti praktično delo s stroji in orodji, ki jih morajo še nabaviti. ■ ■ ■ PRIDE KMETIJSKI STROKOVNJAK - Kmetijska zadruga bo v začetku oktobra zaposlila strokovnjaka, ki bo delal v pospeševalni službi. Kmetom, ki sodelujejo z zadrugo, bo pomagal oziroma daial navodila ter skrbel za, uresničitev programa za razvoj kmeUjstva na področju ve-Ukolaške kmetijske zadruge. Sodeloval bo tudi z osnovno šolo, ki je letos poizkusno uvedla, kmetijski pouk v 7. in 8. razredu. L. S I Odgovor na članek „Grč vrh št. 4“ V članku »Grč vrh št. 4« (objavljen je bil dne 10. 9. 1970) je tov. Vitkovičeva opi-družini in ob koncu postavila vprašanje, katere službe sala stanje v špringerjevi so dolžne pomagati družini. Ker družino pri našem centru že obravnavamo, želimo bralce seznanti z našimi ukrepi. O tem, da je Alojz šprin-ger kroničen alkoholik in da je v vrnjenem stanju grob do družine, nas je ob koncu leta 1968 obvestilo Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Skupaj s socialnim delavcem GG smo takoj pričeli urejati primer Alojza šprin-gerja. V januarju 1969 je bil sprejet na zdravljenje v klinično bolnišnico za psihiatrijo v Ljubljani. Na zdravljenju je bil tri mesece. Po Človek človeku V ponedeljek je v naše uredništvo po pošti prispel znesek 50 din, ki so ga poslali Bratetovi iz Šentjanža s pripisom: »Za hrano špringerjevih otrok z Grč vrha št. 4«. Denar smo izročili %yitronažnim sestram Zdravstvenega doda v Novem mestu, ki bodo za denar nakupile hrano in jo odnesle šprin-gerjevim. Kdaj konec nesreč pri Jelovcu? Skorajda ne mine mesec, da se ne bi na vijugastem, nevarnem cestnem zavoju pri Jelovcu na cesti Sevnica—Tržišče dogodila nesreča. Ljudje se sprašujejo, zakaj novomeško Cestno podjetje ničesar ne ukrene, da bi zavarovalo varnost potnikov in voznikov. Nevarni ovinek bi se dal ublažiti z razmeroma majhnimi stroški, če le ne bi vedno znova naleteli na gluha ušesa. S prometnim ogledalom bi se prav gotovo dalo zmanjšati število prometnih nesreč, če izračunamo škodo, ki je bila na tem cestnem odseku že povzročena, bi prav gotovo nekajkrat presegla stroške za boljšo ureditev cestišča. B. DEBELAK KRMELJ 69 Voda teče, teče ... Tov. urednik! V Kočevju pred Pekarno in še malo niže vodovod že najmanj mesec dni pušča. Voda teče po cesti, vprašanje pa je, na čigav račun in po čigavi malomarnosti? Pravzaprav se tudi ve, da teče na račun potrošnikov in verjetno po malomarnosti upravljalca vodovoda.« N. N. Kočevje OPOMBA UREDNIŠTVA: rripom-bc k »izviru« na Ljubljanski cesti so pogoste, zato smo se pozanimali pri Vodovodni skupnosti Ko-čevje-Ribnica, zakaj okvare ne popravijo. Zvedeli smo, da bi okvaro radi pppravili, vendar bi morali v tem primeru zapreti cesto. To pa ni mogoče, dokler ne bo popravljen in dan v promet most na Roški cesti. Ce bi zaprli še Ljubljansko cesto, bi bil promet onemogočen tudi preko drugega mostu, kar pomeni, da bi bil s tem onemogočen promet ne le v Kočevju, ampak sploh na cesti Škofljica—Kočevje—Delnice. ♦ Oglašujte ♦ X v DL! i ▲ ▲ odpustu iz bolnišnice nadaljnjih navodil zdravnika ni upošteval in je kmalu pričel ponovno piti. ženi smo zaradi tega predlagali, naj vsaj najstarejšega sina Lojzka dn hčerko Jožico, do katerih je bil mož najpogosteje grob, odda začasno v rejniško družino. Žena na to ni pristala, prav tako se ni mogla odločiti za razvezo zakona. Ker smo v začetku letošnjega leta ugotovili, da so razmere v družini spet nevzdržne zaradi alkoholizma Alojza špringerja, smo ga skušali pripraviti, da bi se -------V ’ ’ Podjetje za PTT promet prosimo za pojasnilo Vedno zirova se razjezim, ko imam v rokah poštne znamke za 20 in 30 par — oboje so namreč enake zelene barve in človek se mora prav po nepotrebnem mučiti, ko je treba vedno znova gledati številke oziroma frankovno vrednost znamk, že od daleč vsi ločimo rdečo znamko za 50 par, peri dveh zelenih pa je treba vedno .paziti, da ne nalepiš na pismo ali dopisnico preveč ali premalo vrednosti. Komu koristi tako zamujanje, ki se pozna posebno tam, kjer vsak dan odpošljejo veliko pošte? Ali bomo vedno imeli znamki za 20 in 30 par v enaki barvi? K. Z. s sodelavci iz Novega mesta ponovno zdravil proti alkoholu. Na zdravljenje ni pristal. Ker je bil še naprej grob do žene in do otrok, smo dali občinskemu javnemu tožilcu Novo mesto predlog za kaznovanje. S sodbo občinskega sodišča Novo mesto št. K 298/70-8 dne 27. 8. 1970 je bil zaradi zanemarjanja mladoletnih otrok in grobega ravnanja z njimi obsojen na 1 leto zapora oz. mu je bil po čl. 61 a KZ izrečen varne«tni ukrep obveznega zdravljenja proti alkoholu. Na zdravljenje je bil odpeljan 21. septembra 1970.' V Dolenjskem listu smo večkrat brali članke, v katerih novinarji opisujejo neurejene odnose v družini, ne da bi se poprej zglasili na centru in se seznanili če družino že obravnavamo in kakšne ukrepe smo storili kot strokovna služba. CENTER ZA SOCIALNO DELO NOVO MESTO Izlet jih bo zbližal Vodstvo občinskega društva telesnih invalidov Novo mesto bo priredilo 17. oktobra izlet na Gorenjsko. Namen tega prijateljskega srečanja je, da bi se med seboj spoznali invalidi, ki niso včlanjeni v organizaciji vojaških vojnih invalidov ozir. v društvu gluhih in slepih. Prijave sprejemajo na naslov: Društvo telesnih invalidov Novo mesto, p. p. 12, telefon 21-540. V prijavi mora biti navedeno poleg imena in priimka še kakšno je gmotno stanje invalida, kakšne so prometne zveze do Novega mesta in nazaj, če ima invalidski voziček in če potrebuje spremstvo. Lovci pojasnjujejo Na članek, objavljen v Dolenjskem listu št. 37 pod naslovom »Kar bo medved pustil, bo naše«, daje Lovska zveza Bele krajine naslednje pojasnilo: »Po zakonu o lovu je medveda dovoljeno loviti od 1. oktobra do 30. aprila na območju, ki ga določi republiški sekretar za gospodarstvo. Izven tega območja medved ni zaščiten. Z odredbo je določena meja, ki poteka od Novega mesta po SREČANJE PO 52 LETIH ALI: Avstrijska upornika v novomeški bolnišnici Tudi kmečki ljudje se včasih moramo, čeprav neradi, zateči po zdravniško pomoč. Tudi mene je bolezen stisnila in 12. avgusta letos so me odpeljali v novomeško bolnišnico. Sprejeli so me ze- lo prijazno in ma>po opravljenih informacijah namestili na kirurškem oddelku v sobi št. 5. Prvi trenutki v novem okolju so bili malce tesnobni, toda med bolniki je kmalu stekla beseda. Bili smo dva kmeta in cestar. Najprej smo ugotovili, odkod smo prišli, in po prijaznih sočustvujočih besedah nadaljevali pogovor. Ker smo bili vsi že precej v letih je beseda nanesla na preteklost. »Si bil v prvi svetovni vojni?« sem vprašal tovariša. »Ja,« je odgovoril Jože, »pa ti, Ivan?« »Tudi. Pri Gebirgsschiit-zen-regimentu 2.« »Kaj?« Se je začudil Jože. »Si bil v Italiji ob uporu 25. oktobra 1918?« »Seveda,« sem odgovoril in podala sva si trdi, zgarani roki. Moj tovariš Jože je bil e den izmed tistih, ki so bili prišli iz ruskega ujetništva in smo jim rekli boljševiki Tega dne je v sobi št. 5 še dolgo v noč tekel pogovor o tistih časih. Spominjala sva se, kako smo tedaj zvalili na cesto sod vina, kako smo spremenili za; tisti večer določeni odhod na Pijavo v splošen upor vsega regimenta, kako smo slutili da se nekaj kuha. ko so ruske ujetnike dodelili nam, kako so vzklikali »živela Jugoslavija!« in podobno. Najin tovariš Simon je z zanimanjem poslušal podoživljanja sestradanega Gebirgsschiitzen-regimen. ta. 1 Po 52 letih sva se vojna tovariša srečala na bolniških posteljah. To'je danes redko doživetje, saj je nekdanjih vojnih tovarišev živih še zelo malo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem zdravnikom in strežnemu osebju, ki so tako lepo skrbeli za nas in nas hitro pozdravili. Ce bj kdo žel®! kaj več vedeti o našem regimentu, naj mj piše na naslov: IVAN SIKOŠEK Zadovinek7 Leskovec pri Krškem železniški progi do Semiča, cesta da krajev Kot, Črnomelj, Kanižarica, Tanča gora in Stari trg, ter cesta do meje s hrvaško ob Kolpi pri vasi Dol. Leva stran ceste navedene meje/ za medvede ni zaščitena. V predelu lovišča, kjer medved povzroča škodo in ni zaščiten, > je po dogovoru z inšpektorjem za kmetijstvo in gozdarstvo občine Črnomelj dovoljen odstrel medveda, vendar je treba vsako uplenitev obvezno prijaviti lovski zvezi in občini. Jazbec ni zaščiten in ga smejo uporabniki zemljišč pokončati v svojih mslopjih ali na svojem ograjenem zemljišču. Tako uplenjena divjad pripada organizaciji, ki gospodari z loviščem. Lov na divje svinje je dovoljen. Lovskim družinam priporočamo, naj organizirajo pogone na to divjad, kot gonjiči pa naj pomagajo mladi kmetje. Lovska družina odgovarja po zakoriu o lovu tudi za škodo, ki jo narede divji prašiči in medved na področjih, kjer ta ni zaščiten. škodo pa je organizacija dolžna plačati le, če je oškodovani lastnik poskrbel za zavarovanje po divjadi na način, ki je v navadi in krajevnim razmeram primeren. LOVSKA ZVEZA BELE KRAJINE, Črnomelj Umrla je Poljanškova mama Prebivalci mesta Brežic so se pred dy.evi za vedno poslovili od partizanske matere Marije Poljanškove. Za njeno premočrtno življenjsko pot sta bila značilna narodnostni ponos in predanost slovenstvu.Bili sta vodili v njenem življenju, polnem bremen in težav. Te vrednote je Poljanškova mama znala vcepiti svojim trem otrokom in jih tako pripraviti na težke vojne dni. Njena družina je bila v Brežicah tnrva žrtev okupatorjevega nasilja. Takoj po prihodu so ji nacisti zaprli moža, nakar so vso družino izgnali čez mejo v Samobor. Od tam so se Poljanškovi preselili v Ljubljano in dobi- li zasilno streho pri znancih. Spet je bila mati tista, ki je nosila največje breme zaradi brezdomstva in pomanjkanja. Na njenem začasnem domu so se zbrali mnogi pregnanci iz Posavja in našli pri njej vedno toplo besedo. V okupirani Ljubljani je njena družina podpirala nastajajočo slovensko osvobodilno vojsko in za Poljan-škovo mamo so se začele težke preizkušnje in bridkosti partizanske matere. V drugem letu vojne sta se pridružila partizanski vojski mož in starejši sin, mlajši txz je pri ilegalnem delu padel v roke okupatorjem in je moral zato v koncentracijsko taborišče. Spomladi 1944 je Poljanško-vo mamo pretresla vest, da se njen najstarejši sin ne bo nikoli več vrnil iz slovenskih gozdov. In Se eno dolgo leto vojne je morala prestajati strah za življenje moža in drugega sina. Po vojni je začela z vso vztrajnostjo obnavljati zapuščeni dom, v katerem je z ljubeznijo spremljala stroje otroke in vnuke. Po njeni smrti je nastala v njem velika praznina. kultura in izobra- ževanje Petdesetletnica I. slovenske umetniške razstave Kulturniški posveti po novomeški občini Zveza kultumoprosvetnlh organizacij iz Novega mesta e sklenila prirediti področje posvete s predsedniki in tajniki kulturnih društev in skupin, ki delujejo v posameznih krajih, na pogovor pa povabiti tudi druge javne delavce. Na teh posvetih bodo skušali ugotoviti, kaj tare podeželsko kulturo, kakšne so potrebe in možnosti in odkod lahko pričakujejo pomoč. Posmrtna razstava V ponedeljek, 21. septem bra, so odprli v Studijski knjižnici Mirana Jarca v No. vem mestu knjižno — slikovno razstavo, posvečeno prejšnji teden umrlemu slovenskemu pisatelju in borcu za narodnostne pravice primorskih Slovencev, 80-let-nemu Francetu Bevku. Razstava obsega skoraj vsa izvirna in prevedena Bevkova knjižna dela. Med slikovnim delom je za obiskovalce z Dolenjskega zanimiv zlasti tisti del fotografij, ki prikazuje pisatelja med . učenci na Dolenjskem in Bevka 70-letnika, ko je ta jubilej proslavil v novomeški študijski knjižnici. Razstava bo odprta do 9. oktobra. Ustanavljajo kulturno skupnost Izvršni odbor občinske konference SZDL Kočevje je na zadnji seji med ostalimi vprašanji razpravljal in sklepal o pripravah za ustanovi, tev kulturne skupnosti. Menili so, da je potrebno vsa vprašanja v zvezi z ustanovitvijo skupnosti, posebno še zakonski osnutek o kulturnih skupnostih, o katerem je že razpravljala skupščina SR Slovenije, temeljito proučiti in šele nato zavzeti dokončno stališče. Prevladovalo je mnenje, naj bi za. območje občine ustanov li samostojno kulturno skupnost in hkrati določili zanjo denarne vire. Ob tej priložnosti je bilo ugotovljeno, da še vedno dajomo premalo denarja za kulturo. V soboto, 26. septembra, poteče petdeset let, odkar je bila v Novem mestu odprta I. dolenjska umetniška razstava, ki sta jo spremljala enakovredna nastopa nove smeri v slovenskem glasbenem in literarnem snovanju. Bila je nedelja, 26. septem- Trdina in Kobe skupaj v knjigi (Nadaljevanje s 1. str.) pisateljevanja. To bo storila nadvse slovesno. V sodelovanju z Dolenjskim muzejem bo 30. septembra ob 18. uri odprla v Dolenjski galeriji razstavo vseh že lani prikazanih Kobetovih monotipij (ilustracij) in tudi večjega števila barvnih reprodukcij slikarjevih del iz sveta Trdinovih bajk, ki so objavljene v novi knjigi. Slavnostni nagovor bo imel dr. Cevc. Po otvoritvi rhzstave, na kateri bo sodeloval tudi Slovenski oktet bo Cankarjeva založba z novo knjigo obdarila nekaj najboljših učencev in dijakov vseh novomeških šol. Razstava v Dolenjski galeriji bo odprta do 4. oktobra — vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 18. ure. Iz Novega mesta jo bodo preselili v Ljubljano, za tem mestom pa je ne bodo videli nikjer drugje. bra 1920. Te vrstice naj danes le opozore na ta za Novo mesto in slovensko kulturo pomembni dogodek, o katerem bomo v prihodnji številki objavili kaj več. Ko danes iz polstoletne perspektive gledamo na . dogajanja in mlado vretje tistih dni, se nam v jasnih črtah kaže vsa pomembnost takratnega mladega, predvsem literarnega in umetniškega gibanja, ki mu je dajala ton in barvo tudi politična revolucionarnost onih dni. Takrat, ko nekje za obzorji še ni povsem zamrl odmev prve svetovne vojne, iz katere so se vračali nekdanji novomeški študenti in odhajali na visoke šole v Zagreb, na Dunaj in v Prago ali v službe, pa tudi še gimnazijske klopi, je ta v vojni > dozoreli ali v šoli dozorevajoči mladi rod v očeh in duši še vedno nosil odseve vojnih grozot ter sodoživljal vse veliko navdušenje, vznemirjenje, pa tudi skrbi ob rojstvu in urejevanju nove. jugoslovanske države. Obenem je s tankim posluhom in vsem žarom mladostne zagnanosti veroval v veliki dan, ki ga je na vzhodnem nebu mogočno napovedoval krvavo rdeča zarja oktobrske revolucije. Prav v Kterami in umetnostni smeri našega kulturnega' življenja je takratni naš novomeški nastop ustvaril trajne vrednote in dajal • pobude sorodnim tokovom v ostali slovenski umetniški in literarni srenji ter z njimi pomenil novo razdobje v razvoju slovenske kulture. Vse to je bilo mogoče le, ker je v takratnem novomeškem mladem rodu bilo nekaj izrednih talentov, katerih glas in delo sta se tvorno vrastla v slovensko kulturno in umetniško ustvar- janje in mu v mnogočem dala tudi smer in program. Pa še to je treba podčrtati: nikdar dotlej in ne poslej ni kaka izrazito' literarna in umetniška manifestacija tako razgibala naše mesto, kot ga je tista v jesenskih dneh leta 1920. JANKO JARC no Bogu Komelju, upravniku študijske knjižnice Mirana Jarca. Da ne bi ostalo samo pri ustanovitvi oziroma samo v zapisniku, so ustanovitelji od novih svetov precej zahtevah, da morajo do 30. septembra izdelati delovne načrte. Tako svetom niti ne ostane drugo, kot da se čimprej sestanejo in izpolnijo prvo nalogo. Ce naj bi res pregnali mrtvilo iz društev in kulturnih skupin, je bilo tako zahtevo izvršnega odbora ZKPO tudi pričakovati. Večletne izkušnje s tega področja namreč učijo, da kaj hitro zvodeni in zgreši namen vsaka'stvar, ki je prepuščena sama sebi. Kajpak tudi za kulturne de lavce in vse druge ljudi, ki jim naprtimo kulturniške' funkcije, velja, da so samo ljudje, nemalokrat na las podobni večini, ki raje skrbi za svoj osebni blagor, kot pa zastonj zapravlja čas na pogovorih, kako dvigniti kulturno raven »ostalega prebivalstva«. - 90 let brez vodnjaka Osnovna šola v Drašičih že 90 let dela v stavbi brez vode. Letos so vaščani sami postavili vodnjak, šola pa je plačala gradbeni material. Ko bo komunalno podjetje priključilo še črpalko in žlebove na vodnjak, bo za šolo praznik. V stavbi so lani opravili precej izboljšav, med drugim so popravili tudi prej nemogoče sanitarne prostore, toda brez vode so vsa predvidevanja zaman. !S KRAKAR V HRVAŠČINI — Zagrebška revija F< rum je izdala v zadnji dvojni šte /ilki 25 pesipi Lojzeta Krakarja, s ovenskega pesnika, ki je doma u Semiča. Kra-karjeve pesmi je v hrvaščino prevedel Mate šimunđić Bo medobčinski svet naposled le zaživel? Mnoge je že skrbelo, ali bo medobčinski svet Zveze kultumo-prosvetnih organizacij, ustanovljen spomladi v Novem mestu iz vseh vrst kulturnih in javnih delavcev iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine, u-mrl prej, preden bo začel živeti. Od ustanovitve •je minilo že več mesecev, spominjamo pa se obljub, da bo prav ta medobčinski kulturniški organ pometel zmedo in nered iz kulturne . dejavnosti ter z dovolj vidnimi znaki označil pot, po kateri je treba iti v prihodnje Kaže, da se bo jeseni le premaknilo, saj je predsednik tega sveta Lojze Kastelic že obljubil, da bo v kratkem sklical sejo. Kaj napovedujejo arheološka izkopavanja pri Gabrovki? Starodavni nekropoli na Rojah in Šmohorju sta presenetili arheologe s svojo velikostjo in izrednim bogastvom - Zdaj ni ved vprašanje, na kaj morajo biti arheologi poslej predvsem pozorni Avgusta se je začelo prvo sistematično izkopavanje na Rojah nad Moravčami. Vsestransko ga je omogočil Narodni muzej v Ljubljani, v prihodnjih letih pa se bo nadaljevalo. Zašćdtna izkopavanja v tem kraju je že julija opravil Marjan Slabe, kustos ljubljanskega Zavoda za spomeniško varstvo. Ljudje pa so vedno znova in znova javljali vesti o novih najdbah. Ze zaščitno izkopavanje je pokazalo vrednost in pomembnost tega, v arheološkem svetu že znanega grobišča, zato ni čudno, da se je slovenska osrednja arheološka ustanova odločila za obsežnejši strokovni načrt v tem lepem delu Dolenjske. Grobišče na Rojah je znano po najdbah iz prazgodovinskega in slovanskega ob- Mali kulturni barometer ■ ZAČETEK S »PETO KOLO-NO« — Minuli petek je bila v Novem mestu prva abonmajska gledališka predstava v novi sezoni. S Hemingwayevo »Peto kolono« je gostovalo Mestno gledališče ljubljansko. Predplačniki abonmajskih vstopnic bodo v tej sezoni lahko obiskali še devet prireditev: na sporedu v Domu kulture bo še sedem dramskih uprizoritev, opera in koncert. ■ LITERARNI NASTOPI — Skupina dolenjskih pesnikov in prozaistov, ki se je spomladi (v nepopolnem številu) predstavila z literarnim večerom na otvoritvi slikarske razstave Franceta Godca v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevioi, se te dni dogovarja za nove nastope v nekaterih dolenjskih središčih. 2e oktobra naj bi priredila recital v Trebnjem. Člani skupine prav tako razmišljajo o izdaji zbornika, v katerem bi se predstavili z enim ali dvema svojih najboljših del. ■ OBNOVA DVORAN — V sodelovanju z Zavodom za kulturno dejavnost, zvezo kultumo-pro-svetnih organizacij, občinsko skupščino in krajevnimi skupnostmi so začeli obnavljati oziroma urejati kulturne dvorane v več krajih v novomeški občini. Zvečine bodo v dvorane napeljali sodobno ogrevanje ki Izboljšali električno nape- dobja, ki pa so, žal,, shranjene na Dunaju. Tu so kopali pionirji slovenske arheologije Dežman, Hochstetter m Pečnik. Zadnje čase Roje spet privabljajo slovenske strokovnjake. Roje so nizka vzpetina s položnim padcem proti jugozahodu. Spodnji del grobišča je precej uničen zaradi manjšega kamnoloma, ki ga va ščani še zdaj uporabljajo. Namen letošnjih izkopavanj je bil prekopati ožji del o koli križa, del ceste, še nepoškodovani areal ob samem kamnolomu ter ugotoviti, kje je južni konec grobišča. V glavnem se je vse to uresničilo. . Arheološko gradivo, zbrano letos na Rojah, lahko razdelimo v dve skupini. Prva obsega prazgodovinsko — latensko gradivo z žganimi grobovi, medtem ko lahko v drugo uvrstimo slovanski material s skeletnimi grobovi. Prazgodovinski žgani grobo- vi so precej skromni, če izvzamemo grob, v katerem so že julija našli sulico, in grob z umbom ščita in mečem, odkrit v avgustu. Prazgodovinski grobovi, zlasti tisti pod cesto, so bili zvečine uničeni. Naleteli smo tudi na prazne ali pa že prekopane grobne jame, iz česar sklepamo, da je tam že kdo kopal. Slovansko gradivo je dokaj skromno in tisti pod cesto tudi precej uničeni. Z izjemo lunulastega uhana, ki je ra- FRANCE BEVK ljavo, obnovili odre in ponekod napeli tudi novo filmsko platno. ■ PRECEJŠNJE ZANIMANJE, MALO OBISKOVALCEV — Minu-lo nedeljo Je v Škocjanu gostovalo amatersko gledališče iz Novega mesta z Golarjevo ljudsko komedijo »Vdova Rošlinka«. Za gostovanje je bilo veliko zanimanje, ko pa so igro tudi zaigrali, se je v prosvetni dvorani nabralo malo obiskovalcev. S tem gostovanjem so Novomeščani odprli j>vojo gledališko sezono. ■ NAJPOPOLNEJŠA ENCIKLO-PEDIJA — študijska knjižnica Mi-fana Jarca v Novem mestu se je obogatila za veliko »Enciklope-dio universa. ilustrado« ali na kratko špansko enciklopedijo, ki je s 96 zvezki, od katerih ima vsfak poprečno 1.500 strani, največja, najobsežnejša in najpopolnejša enciklopedija z najrazličnejšimi podatki iz evropskega in ameriškega sveta. Razen novomeške študijske knjižnice ima to enciklopedijo le Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in Studijska knjižnica v Mariboru. ■ DOLENJCI NA POSVETU — Strokovnega posvetovanja knjižničarjev v Mariboru 8. in 9. oktobra se bodo udeležili tudi dolenjski knjižničarji. Posvetovanje se bo začelo z referatom o knjižnicah ha dvojezičnem področju. ključilo še črpalko in žlebove na vodnjak, bo za šolo bil za to, da smo vsaj delu > prazru^' v so lam slovanske .nekropole na Ro- ®Pravih precej izboljšav, med j ah okvirno določili starost, rug™ so popravili tudi prej in srebrnih prstanov so se ^ogoče sanitarne prostore, najdbe omejevale le na ob- rez v e so vsa Pred‘ senčne obročke. Toliko iska- vldevanJa zaman. ne keramike, ki je bila na -—--------------—---------- Rojah že odkrita, letos ni bilo. v nobenem slovanskem grobu. Hkrati, ko smo izkopavali na Rojah, smo nekaj poizkusnih izkopavanj opravili tudi na vzpetini, znani kot Šmohor. Uspeli smo zlasti na vzhodni strani, kjer smo odkrili nekaj lepih žarnih grobov prazgodovinske, verjetno tudi latenske dobe. Ta poskus je jasno nakazal, kam se širi šmohorsko grobišče. Na Šmohorju smo našli močno poškodovan novec (kovanec), ki bi bil lahko tudi rimski, vendar pa je poreklo za zdaj še hudo sporno. S poskusi na Šmohorju, ki ga arheologi do zdaj niso poznali, je ekipa končala letošnje delo na Rojah. Z izkopaninami smo zadovoljni, pojasniti pa bo treba še pre-nekatero vprašanje. Roje nad Moravčami, znane tudi kot Roje pri Gabrovki, so nedvomno grobišče večjega pomena, kot ga temu kraju danes pripisujemo. Kje so njegovi začetki, kdaj je nekropola prenehala, še ne vemo. Zanimivo je tudi dejstvo, da srečamo na majhnem prostoru kar dvoje grobišč. Odnos med njima je za zdaj tudi še vedno meglen. Prav mogoče je, da si bomo z njuno povezavo lahko razložili razmerje med Slovani in staroselci. Dokončno podobo življenja nekdanjega prebivalstva v tem delu Dolenjske bomo lahko sestavili šele potem, ko bo grobišče v celoti raziskano. VLADIMIR BARBEK „Priznanje" tudi v slovenščini Pred kratkim se je tudi na slovenskem knjižnem trgu pojavila Arturja Londona knjiga »Priznanje«. V njej popisuje razmere na Cehoslovaškem pred dvema desetletjema, zlasti obdobje zloglasnih praških procesov Katerih žrtev je bil tudi pisec, tedaj pomembna osebnost v tej socialistični republiki London je kar najbolj vemo opisal načine in metode, ki so bili v modi v Stalinovih časih tudi na Cehoslovaškem in s katerimi so znali tudi iz nedolžnih ljudi izsiliti »priznanje«, da so »sovražniki« političnega sistema, nekakšni »prevratniki« in podobno. Tako lahko zdaj, ko imamo v roki knjigo, ki Jo je v slovenščino prevedel Jaka Stular, izdalo pa CGP Delo, spet od strani do strani podoživljamo drame in tragedije pomembnih osebnosti, ponižanih in tudi pokončanih v kolesju političnih Drocesov v petdesetih letih »V naših vrstah so skrbno gojili nezaupanje Za ocenjevanje kadrov so uporabljali policijske podatke Tako so dopustili, da ie v Partiji in v deželi nastalo ozračje nezaupanja, strahu, potem pa terorja, ki se |e zaredil >n razrasel v strahotnega in vsemogočnega raka, ki ie. skrit pod varnostjo dižave vihtel rušilni kramp v partiji v zgradbi socializma, ur uničujoč stalinsko zamisel zaostrovanja razrednega boja v času gradnje socializma .« — piše London v poglavju »Zarota se spreminja« »Izkaz vaših simpatij, Ki nam jih je sam Tito potrdil z obiskom v Pragi, nam Je dajal moč Prav zato sem srečen ob izidu te. slovenske izdaje moje knjige,« ie zapisal London v predgovoru slovenski izdaji * svojega »Priznanja« I: Z. Ranjenec Veter tuli. Blisk se vžiga iz noči, oči slepe. V moji duši smrt divj&. V žični ograji visim in moja kri v črnem curku v sneg kapljž. Mesec vzhaja in razliva nad poljš sijaj Uzrl sem smrt — glej, nje dči so bele in lepe, ko drevo cvetoče, ko je maj. Ah, še niso rane mi izkrvavele! Kaj ne diham vonja rož v bližini? Kaj gre skozi noč in kliče? — Mati? Otrok? Žena? O, kaj kriči v daljavi? V bolečini vas ni več spoznati. Veter tuli. Todi v duši mi zamrl je glas. Kako ima groza prelepe oči! Ognjene peruti so padle na samotno vas. Še zvezda se je utrnila. Le smrti še ni. France Bevk, ki mu je sredi prejšnjega tedna smrt pretrgala dolgo in plodno življenje, je javnosti znan zlasti kot pripovednik manj kot dramatik in Se manj kot pesnik. Pa venda% je na začetku svoje umetniške poti tudi on pisal verze in ustvaril nekaj biserov tudi v vezani besedi. Pesem »Ranjenec«, ki jo objavljamo v spomin velikemu ljudskemu umetniku, je lep dokaz za to. Natisnjena je bila v edini Bevkovi pesniški zbirki, ki je izšla leta 1921 pod naslovom Pesmi. NOVO V NOVEM MESTU Sveti proti mrtvilu Se bo zdaj dejavnost v ZKPO postavila na noge? štirje na novo ustanovljeni sveti pri občinski Zvezi kultumo-prosvetnih organizacij v Novem mestu naj bi dokončno pregnali mrtvilo, ki se je nalepilo na večino društev in kulturnih skupin v zadnjih letih in ga do zdaj ni bilo možno odpraviti niti z uporabo kongresnih resolucij niti odločnih sklepov občinske zveze. Na seji 14. septembra je izvršni odbor ZKPO imenoval: svet za glasbeno vzgojo m balet, ki ga bo vodil Vladimir Bajc, svet za gledališko dejavnost, ki bo delal pod vodstvom režiserja Marijana Kovača (le-ta je tudi član gledališkega sveta pri amaterskem gledališču, ki se marljivo sestaja na sklice Franceta Kralja), prof. Milka Bobnar bo vodila seje sveta za filmsko dejavnost, medtem ko je vodstvo sveta za knjižničarstvo in tisk zaupa- v/iiinun.n Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo: Kraj ___________________ Rokr 28. septembra 70 Kupon št 29. septembra bodo pionirji po vsej naši domovini praznovali svoj dan. Na proslavah v šolah in na različnih drugih prireditvah bodo pokazali, česa so se naučili pri pouku in v krožkih. Mnogi med njimi si bodo zaželeli šolo, ki bi bila lepša in bliže domu. Pionirji v nekaterih šolah tudi pridno pomagajo tovarišicam pri pripravah ria zimo- Na sliki: pionirji osnovne šole v Gradcu vsako leto pomagajo pospravljati pod streho drva, Id jih bodo grela v mrzlih zimskih dneh. (Foto: Ria Bačer) O ČEM PIŠEMO IN O ČEM NAJ BI PISALI? Kakšna naj bo mladinska stran? Mnenja udeležencev ustanovnega sestanka mladih novinarjev Dolenjske in Bele krajine - Kaj pogrešajo mladi v svojih časopisih? Približno pred letom dni se je v Dolenjskem listu pojavila nova stran z naslovom »Ogledalo mladih«. Po mnenju uredništva naj bi bila to stran za mlade, ki bi jo tudi pomagali oblikovati s svojimi predlogi in prispevki. Stran naj bi bila podoba dejavnosti mladinske organizacije na tem območju in naj bi kritično obravnavala pereča mladinska vprašanja. Koliko je stran doslej ta svoj namen opravičila, ste lahko sproti sami presojali. Na ustanovnem sestanku kluba mladih novinarjev Dolenjske in Bele Krajine, ki ga je prejšnjo sredo sklical predsednik občinske konference ZM Novo mesto, so se zbrali ljubitelji novinarskega pisanja in večina mladih, ki so s svojimi prispevki'že sodelovali na mladinski strani v našem listu. Sestanka se je udeležil tudi vodja centra za obveščanje in propagando pri republiški konferenci ZM Slavko Kregelj, ki je navzoče seznanil z delom klubov mladih novinarjev drugod po Sloveniji, razen tega pa povedal nekaj upoštvevanja vrednih misli o mladinskih časopisih in straneh v pokrajinskih listih. * Mladi novinarji so bili mnenja, naj bi mladinska stran prinašala razen tekočih poročil o delu mladinskih aktivov tudi več prispevkov o ^•ološnih pojavih v mladinskem gibanju, o vprašanjih zaposlovanja mladih, posebno v industriji, o vlogi mladine v samoupravljanju na šolah in v podjetjih, o njeni usposobljenosti za to, o izobraževanju in dodatnem izobraževanju, o stanovanjski Zmagal je ,JITANSK“ Ta teden je prispelo v naše uredništvo 155 predlogov za najbolj poslušano ploščo v tem tednu. Nekateri bralci so v svojem imenu poslali kar po 8 do 10 predlogov za isto pesem ali popevko, česar seveda nismo mogli upoštevati. Opozarjamo vse pošiljatelje kuponov, da lahko vsak bralec na svoje ime pošlje samo en kupon, lahko pa pošlje več kuponov z različnimi predlogi. Po vaših predlogih sodeč, je ta teden najbolj poslušana plošča Lojzeta Slaka z naslovom »Titanic«; zanjo ste poslali kar 61 predlogov. Sle- dijo plošče: »Marijana« s 36 glasovi, »Dve let in pol« s 23 glasovi, »Mini-maksi« z 11 glasovi m druge. V torek ob 12. uri je tričlanska komisija v našem uredništvu izmed vseh pošiljateljev kuponov izžrebala tri nagrajence. To so: 1. Sonja švirt, Jelše 5, p. Otočec 2. Anica IJhan, Lukovek 11, Trebnje 3. Ivan Plut, Vrtača 15, Semič. Plošče je nagrajencem podarila trgovina »Elektrotehna« iz Novega mesta. KAJ JE NOVEGA NA SLATNIKU? „Pridite in se prepričajte!" pravi predsednik mladinskega aktiva Dušan Lazar na očitke in različna mnenja o vzdušju v njihovem diskoklubu problematiki mladih in podobno. Mladinskih vprašanj ne- bi smeli obravnavati ločeno, ampak v povezavi in glede na splošne pojave v družbi; vse pa bi moralo biti napisano v taki obliki, da bi bilo zanimivo in ne bi bilo le dolgočasen povzetek dogovorov in ugotovitev na sestankih. Pojave v družbi in posebno v mladinski organizaciji je treba komentirati, ne samo registrirati. Zato vabimo vse mlade, naj s svojimi predlogi in prispevki sodelujejo na tej strani, da bo resnično postala ogledalo mladih! A. V. »Kekec« po občini V počastitev pionirskega dne (29. septembra) so začeli kinooperaterji novomeškega Zavoda za kulturno dejavnost 20. septembra predvajati osnovnošolcem priljubljeni slovenski mladinski film »Kekec«. Film bodo vrteli v vseh osnovnih šolah v novomeški občini. Predstave bodo do 1. oktobra. Mirna: med najboljšimi Mladinski aktiv na Mimi je med najboljšimi v trebanjski občini. Najbolj množično se mladi udejstvujejo v domačem športnem društvu Partizan, manj pa je takih mladincev, ki se posvečajo političnemu in kulturnemu življenju v občini. Lami so mladi začeli s pomočjo krajevne skupnosti Mirna in občinske konference ZM Trebnje preurejati mladinski klub. Zaradi pomanjkanja denarja pa dela niso mogli dokončati. Razen tega so 's prostovoljnim delom sodelovali tudi pri urejanju turističnega centra pod mirenskim gradom. Pri preurejanju kluba in turističnega centra je sodelovala skoraj vsa mladina z Mirne in okolice. 2. G, Maturantje na izletu V začebku tega tedna so se z maturantskega izleta vrnili dijaki četrtih razredov novomeške gimnazije. Skoraj teden dni so bodoči maturantje preživeli na poti skozi sosednjo republiko Hrvaško in ob obali. Ujeli so^še zadnje sončne dni in si' nabrali novih moči. Razen tega so mimogrede še marsikaj videli in si ogledali znane kraje. Zadnje čase je med novomeško mladino povzročila precej zanimanja novica, da je na Slatniku odprt diskoklub. Hkrati s tem so se že pojavile tudi različne govorice o vzdušju v njem. Mnenja so bila tako različna, da smo o tem vprašali predsednika slatniške mladine Dušana Lazarja, ki skrbi tudi za sobotne mladinske plese v klubu. Preden je pogovor stekel o tem, je Du-. šan želel povedati naslednje: »Ko sem marca letos postal predsednik mladinskega aktiva na Slatniku, sem na sestankih krajevne skupnosti in drugih kra-, jevnih organizacij poslušal le očitke, da madi nič ne delamo. Blagajna je bila prazna in nismo vedeli, kje bi začeli. Krajevna skupnost nam je dala na uporabo dvorano v osnovni šoli, ki je namenjena za vse prireditve. Radi bi popravili oder v dvorani ir zbrali nekaj denarja za izlete in obdaritve otrok ob novem letu ter mater ob osmem marcu. Denar nameravamo zbrati z izkupičkom od mladinskih plesov. Sedaj imamo v blagajni že 1200 din.« — Kako sle prišli na misel ustanoviti diskoKlub »Naša dvorana pravzaprav ni nikakršen .^»ravi aiskoklub. Sposodifi smo si le ime, da bi privabili čimveč obiskovalcev in zbrali čimveč denarja. To ni niti senca pravih disko-klubov, vendar doslej^ nismo imeli niti tega.« — Slišati je očitke, da na vaših plesih ni reda in da je videti tudi precej pijanih. Ali je to res? »Slatničani smo že na začetku sklenili, da bo na plesih red. Vstopnina je 3 din. Pride lahko vsak, kdor hoče. Na plesih točimo pivo in oranžado in z različnimi osvetlitvami skušamo posnemati vzdušje v pravih diskoklu-bih. Prihajajo tudi Novo-meščani. Nekateri med njimi se ustavljajo najprej v gostilni čez' cesto, potem pa pridejo k nam in skušajo delati nered Prav ti pa po mestu trosijo neresnične govorice.« — Kaj menijo o vašem diskoklubu predstavniki krajevne organizacije in občinskega mladinskega vodstva? »Obiskalo nas je že nekaj predstavnikov družbe-no-političnih organizacij in predsednik občinske konference ZM Janez Slapnik. Prepričah so se, kaj je res in kaj ne, in nihče nam plesov ni prepovedal. Prepričani smo, da na teh plesih mladinski organizaciji ne delamo sramote. Vabimo vsakogar, naj pride in se prepriča.« A. V. Uspešno sodelovanje z JLA Ribniška mladina je že organizirala več skupnih prireditev z mladimi vojaki Usklajevalni odbor za so- nagrade, dobre pa pismena delovanje z mladino v JLA priznanja, so ustanovili pri predsedstvu J- P- Zveze mladine v Ribnici. Ta ------------------------------------— odbor posebno v zadnjem obdobju zelo prizadevno dela. Tako je ribniška mladina in mladina vojaške enote v Ribnici imela že več skupnih prireditev. Na Travni gori so skupno proslavljali dan borca, pred kratkim je bil za obojo mladino koncert »Unionov«, 11. septembra pa koncert članov ljubljanske Opere. Tudi za dan topničarjev, -ki bo -7. oktobra, pripravljajo skupen program za dve proslavi (za prebivalce in vojaštvo). Razen mladih vojakov bodo na tej proslavi nastopili mladinska folklorna skupina, učenci osnovne in glas-bene šole, dijaki gimnazije in še nekatere skupine mladincev. Enkrat na teden imajo ribniški mladinci tudi začetni plesni tečaj, ki bo trajal dva meseca in pol. Tečaj se je začel 5. septembra, vodi pa ga plesni učitelj, ki služi vojaški rok v Ribnici. Sodelovanje mladine Ribnice in vojaštva je zelo tesno, saj je v občinski konferenci ZM kar pet predstavnikov JLA, od tega so trije tudi v predsedstvu. Na tesnejše sodelovanje nedvomno vpliva tudi, da je republiška konferenca ZMS razpisala tekmovanje mladinskih organizacij, katera bo uspešnejše sodelovala z mladino v JLA. Najboljše organizacije bodo dobile denarne Želje so bile prevelike Ko so mladi v Žabji vasi pn Novem mestu letos spomladi ustanovili mladinski aktiv, so se z veliko zagnanostjo lotili dela. Zadah so si nalogo, da bodo ob pomoči drugih družbeno-poli-tičnih krajevnih organizacij skrbeli za urejenost naselja in ga očistili odvečne nesnage, da bodo skrbeli za spomenik padlim in si v nekdanjem kamnolomu uredili igrišče za košarko. Čas poletnih počitnic, v katerem so vse to hoteli uresničiti, pa je prehitro minil. Ugotovili so, da bodo z igriščem morah še nekaj časa počakati, da se okrepi zavest mladincev in pripravljenost' do dela, kajti razumljivo je, da bi pri urejanju igrišča morah poprijeti za delo vsi. V zadnjem času so imeli nekaj sestankov in so organizirali izlete v bližnjo okolico, sedaj pa se bodo spet lotih urejanja vasi. Šibka vodstva v trebanjskih aktivih V trebanjski občini je veliko premalo sposobnih mladincev, ki bi prevzeli vodstva v vaških in tovarniških aktivih, kjer se zbira največ mladih. To je tudi eden izmed najvažnejših vzrokov za nedelavnost nekaterih aktivov. Večina predsednikov aktivov se v osnovnih šolah ne seznani dovolj z vlogo in nalogami mladinske organizacije in zato ne more vplivati na druge člane aktivov, kar pa se najbolj pozna pri delu. Zato je predsedstvo občinske konference ZM na svoji zadnji seji sklenilo, da bodo z načrtnim izobraževanjem mladinskih vodstev začeli že v osnovnih šolah. Pripravili so program, ki ga bodo razdelili razrednikom in mentorjem mladinskih aktivov, na predavanjih pa bodo sodelovali tudi člani predsedstva. 2. G. Trije jesenski modeli Jesen je tu in v omare že pospravljamo lahko poletne obleke. Sedaj pridejo na vrsto topli puloverji in krila, ki nas bodo ščitila pred jutranjim in večernim hladom. Dobro poglejte v predale in omare! Morda imate v njih že skoraj pozabljeno lansko obleko, ki ni ukrojena po zadnji modi, vendar jo boste z majhnimi dodatki spremenile in bo spet kot nova. Tri praktične modele za vsak dan je za vas narisala Tatjana Špacapan, modna kreatorka Tovarne pletenin iz Sežane. OGLE* DALO MLA »DIH POM m s rn/ * AVTOMOBILSKA KRAJA SREDI NOVEGA MESTA Tat se je osmodil, toda Ciril Jarnovič iz Novega mesta je bil več ur v hudih skrbeh za svojo zastavo 1300 DEŽURNI POROČAJO ■ SAMOVŽIG NA TREBANJ-SKEM VRHU? — 19. septembra je gorelo pri Francu Dimiču na Trebanjskem vrhu št. 17. Na gospodarskem poslopju je ogenj uničil del ostrešja, slamo in krmo. Škode je za 10.000 din. Menijo, da je požar povzročil samovžig. ■ TAT KARAMBOLIRAL — 18. septembra so našli pri IMV poškodovan osebni avtomobil Zastava 750, ki je bil dan prej ukraden Justini Tratar iz Črtomirove ulice v Ljubljani. Ko je tat karamboli-ral, se je očitno zbal peljati naprej. ■ UKRADENO KOLO — 15. septembra je bilo Ivanu Kalinu z Malega Slatnika, delavcu IMV, ukradeno žensko kolo zelene barve. Oškodovan je za 300 din. ■ PRIKOLICA STISNILA MOPED — Anton Preden in Romano Rabar iz Umaga sta 18. septembra pustila pred metliškim komunalnim podjetjem prikolico, naloženo s cementom, ter se s tovornjakom odpeljala na Suhor. Med raztovarjanjem je začela prikolica drseti nizdol, da je zadela fiat 850 Antona Čmuglja iz Križevske vasi in potisnila ob zid moped Zlatka Muca iz Rosalnic. Gmotno škodo so ocenili na 10.000 din. ■ PRITEKLA PRED ŠKODO« — 5-letna Silva Jevnikar je 19. septembra v Šentjerneju pritekla na cesto pred »škodo«, ki jo je vozil Jože Gorišek iz Gornjega Vrhpolja. Voznik je zavrl, a je atomobil deklico kljub temu zadel in jo zbil na tla. Dobila je pretres možganov. ■ »ŠKODA BREZ KOLESA« — Med vožnjo po avtomobilski cesti pri Mačkovcu se je škodi, s katero se je peljal Rudolf šoštar iz Zagreba, snelo zadnje levo kolo. Avtomobil s tremi kolesi je zaneslo t smernik in drog prometnega znaka. Na srečo ta nenavadna nesreča ni terjala niti človeških žrtev niti večje gmotne škode. VV-V.Vo ALI Sl USPOSOBLJEN DA NUDIŠ PRVO POMOĆ ? Delovna skupnost POSEBNE ŠOLE ŠMIHEL razpisuj e delovno mesto TAJNIKA POGOJ: dokončana srednja ekonomska šola. Nastop službe 1. januarja 1971 ali po dogovoru. Prostovoljno gasilsko društvo RIBNICA na Dolenjskem proda gasilski avtomobil znamke FORDSON-cisterna 1000 I Vozilo je v nevoznem stanju. Cena voailu je ugodna in si ga resni kupci lahko ogledajo v garaži PGD Ribnica na Dolenjskem. Ko je Ciril Jamovič, računovodja pri MERCATORJEVI poslovni enoti STANDARD v Novem mestu, v četrtek, 17. septembra popoldne, končal službo in se odpravil po osebni avto, ki ga je parkiral pred kinom KRKA na Prešernovem trgu, da bi se odpeljal domov, je ves prestrašen ugotovil, da njegove zastave 1300 ni več. Pomislil je, da je okraden in v naslednjem trenutku o izginotju avtomobila obvestil milico. Nista še minili dve uri, ko je približno ob 17. uri Milan Maver iz Bučne vasi javil novomeškim miličnikom, da stoji neka zastava 1300 v Bučni vasi, nedaleč od gostilne »Pri Marički«. Miličniki so se ta- koj odpravili v Bučno vas in tam ugotovili, da je tisti avtomobil Jamovičev. Po čudno zvezanih žicah pri krmilu so sklepali, da je neznani storilec vozilo odpeljal na silo. Sledove vloma pa so našli tudi na vratih. Ko so miličniki vozilo podrobneje pregledali, so ugotovili še to, da je akumulator prazen. Razlog, zakaj se tat ni odpeljal naprej, je bil na dlani. Za lastnika vozila, Cirila Jamoviča, pa je bila to sreča. Kdo ve, ali bi še kdaj videl svojo zastavo, ko se ne bi bil akumulator tako hitro izpraznil. To pa je tudi opomin za vlomilce in avtomobilske tatove, naj pustijo tuja vozila na miru. Tragedija v Lipovcu Zaradi nepazljivosti odraslih je deklica pri mlačvi izgubila nogo - Kričeč opomin drugim 15. septembra so pri Stanislavu Nosetu v Velikem Lipovcu mlatili pšenico. Bila je že proti večeru, ko sta h geplju, ki sta ga vrtela dva konja, prišli 6-letna Anica Gnidovec in domača hči, 7-letna Vidka Nose. Deklici sta najprej hodili v krogu za konji, nato pa sta se približali geplju. Nihče tega ni opazil, niti gonjač ne. Nenadoma so vsi zaslišali obupen otroški krik, ki se je utrgal od geplja. Zagledali so malo Gnidovčevo Anico, kako krili z rokami in prosi za pomoč, ker ji je bilo desno nogo skoraj do stegna potegnilo pod vrteči se prenosni drog, poleg samega zobatega kolesja na geplju, in ji jo zmečkalo. Hitro so ustavili mlatilnico in hiteli otroka reševat. Ko se jim je to naposled posrečilo, so deklico naložili na avtomobil in jo naglo odpeljali v novomeško bolnišnico. Zaradi prehudih poškodb pa so morali zdravniki nogo Anici odrezati. Nsreča je pretresla vso vas, najbolj pa domače. Hkrati je to kričeč primer, kakršnih je bilo na kmetih zaradi nepazljivosti že veliko, in" resno svarilo odraslim, naj pazijo na najmlajše, pa čeprav kaže, da se hočejo samo igrati. Kraja v Ribji restavraciji V noči na ponedeljek, 21. septembra, so neznanci odnesli iz Ribje restavracije v Novem mestu 14.500 din ali ves sobotni in nedeljski izkupiček. Miličnikom in kriminalistom se še ni posrečilo raziskati, kako so tatovi prišli v restavracijo, ki jo prav zdaj obnavljajo. V času, ko to poročamo, zmikavtom tudi še niso prišli na sled. S ceste na streho S tretjerazredne ceste pri Grobljah je 21. septembra popoldne zaneslo zastavo 1300, ki jo je od Šentjerneja proti Kostanjevici vozil Marjan Golob iz Ljubljane. Avtomobil je pristal prevrnjen na njivi. Voznik se je .»laže potolkel, sopotnica Ana Keglevič z Ostroga pa ima zlomljeno ključnico. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico. škodo so ocenili na 8.000 din. Meserko obsojen Vlomilca, ki je letošnjo zimo s silo odpiral tuja stanovanja, je sodišče obsodilo na zapor Pred kratkim je stopil pred novomeške sodnike 26-letni Stane Meserko, doma z Mi-golske gore pri Trebnjem, z zadnjim bivališčem v Mariboru. Obtožen je bil, da je na Dolenjskem štirikrat vlomil, dvakrat poskusil vlomiti, dva vloma pa zagrešil tudi na Zaplani pri Vrhniki. Vsa dejanja na Dolenjskem je opravil letošnjo zimo med 24. in 30. januarjem. Pri vseh ■ vlomih je iskal večje vsote denarja, ker pa tega (na srečo) ni povsod našel, je jemal obleke in hrano. Vlomilska strast ga je najčešče vodila v počitniške hišice in v stanovanja takrat, kadar ni bilo nikogar doma. Okrožno sodišče v Novem mestu ga je obsodilo na 3 leta in. 6 mesecev strogega zapora. Pri odmeri kazni je u-poštevalo olajševalno okolnost, da je Meserko večino dejanj skesano priznal in obžaloval. Za obtežilno okolnost pa so- sodniki šteli, da je bil Meserko do zdaj že trikrat kaznovan, da se je vdajal brezdelju in klateštvu in da je vsa dejanja opravil v razmeroma kratkem času. Danes na sodišču Na okrožnem sodišču v Novem mestu se bodo danes dopoldne zagovarjali: Martin Lap, ki je obtožen hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost, Boris in Rudolf Brajdič zaradi tatvin in Franc Kovačič, ki se je na zatožni klopi znašel zaradi obrekovanja. Razprave bodo v razpravni dvorani št. 108. Predsednik senata bo sodnik Janez Pirnat. Značajnež Počilo je in zažvenketa-lo. Prometna nesreča, šoferja sta zlezla iz razbitih vozil in si ogledala razbitine. • »Oprostite mi, prosim. Spregledal sem prometni znak in vam zaprl pot. Vso škodo vam povrnem.« Oškodovanec je bil zadovoljen, da je naletel na poštenega človeka, ki je takoj priznal svojo krivdo. Prihli so miličniki in začeli zasliševati oba udeleženca prometne nesreče. Oškodovanec je povedal, kako je bilo, in na vrsto je prišel oni, ki je trčil vanj. »Prometni znak? Seveda sem ga videl in prav zato sem hotel ustaviti. Ze sem vozil korakoma in bil tik pred tem, da ustavim, ko mi je z leve pridrvel neki avtomobil. Zaradi prehitre vožnje ga je zaneslo vame...« Na podlagi izpovedb o-beh udeležencev sta bila v postopku oba. »Jaz pa kriv? Ni mogo- če! Izključeno! Pri prometnem znaku sem ustavil. Da, da. Zagotov.o vem, da sem že stal, ko je oni trčil vame ...« Dokazovanje Zasliševanje prič. Ene so trdile eno druge drugo. Vsak se je pridušal, da je čista resnica samo tisto, kar je povedal sam. »Zakaj pa ste takoj po nesreči soobdolžencu priznali svojo krivdo?« »Jaz pa priznal? To ni resnica. Kdor to pravi, naj pride sem, da si pogledava iz oči v oči.« Soočenje. »Vozil sem po prednostni cesti in soobdolženec mi je zaprl pot, ko je prevozil prometni znak.« »Ni res. Avtomobil sem že ustavil, vi pa ste pridrveli in vas je zaneslo vame...« »Saj ste mi vendar rekli, da ste krivi...« »Nič nisem rekel. To se vam je le zdelo. Kaj bom priznal, ko pa nisem kriv!« Prerekanje se je nadaljevalo in uspeha ni bilo. Vsak je trdi■ svoje... ■ MACKOVEC; ZANESLO GA JE S CESTE — Jernej Gabrič iz Ljubljane je vozil 20. septembra renault 6 TL proti Zagrebu. Pri Mačkovcu je podobno kot drugi vozniki pred njini zavrl avtomobil, tedaj pa ga je zaneslo s ceste med skale. Voznik in žena sta bila ranjena, gmotno škodo pa so ocenili na 10.000 din. ■ CURILE: MOPEDIST OBLEŽAL — 20. septembra ponoči se je peljal Stane Jurajevič iz Rada- Izsiljevanje prednosti AVTOCESTA KARTELJEVO MACKOVEC NOVO MESTO STRAŽA * D0l.T0Pllv#c BgiuČMAV. MIHEL TEKMOVALNA STEZA CRMOftNJICE 4EMIC METLIKA uRADAC CRU0UELJ Dejan Radan, zasebni obrtnik iz Brežic, se je 14. marca letos odpravil z moskvi-čem na pot proti Krškemu. Proti večeru je v Drnovem z^vil z avtomobilske ceste na priključek in hotel nadaljevati vožnjo. Nesreča, ki se je naslednji trenutek zgodila na križišču pri podvozu, pa mu je to preprečila. Radan je s priključka zavijal na prednostno cesto Krško*—Kostanjevica, ne da bi se prepričal, če je prosta. Ko je zavil na križišče, je s tem izsilil prednost motoristu Alojzu Cvelbarju mlajšemu Iz Velenja, ki je na zadnjem sedežu mimo peljal svojega očeta. Motorist se je na sredini križišča strahovito zaletel v Radanov moskvič in sta oba z očetom padla. Alojza Cvelbarja starejšega je po trčenju vozil vrglo na avtomobil, od tam pa je padel na cesto. Zaradi hudih poškodb je čez pet dni v bolnišnici umrl. Zaradi tega dejanja je bil Radan obsojen na 1 leto in 2 meseca zapora, pogojno za dobo treh let. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da Radan do zdaj še ni -bil kaznovan, da pa bi moral kot izkušen voznik le pravilno pripeljati na prednostno cesto, zlasti še, ker je to drnovsko križišče dobro opremljeno z ustreznimi prometnimi znaki. Tast umrl čez dva meseca Sodišče je upoštevalo, da je voznik v prometni nesreči izgubil tasta - Izrek pogojne kazni Skica obvozov med sobotnim treningom in nedeljsko avtomobilsko dirko na Gorjancih. Več o tem na 12. strani! Huda prometna nesreča, ki se je zgodila 7. decembra 1968 na cesti čez Gorjance, je dobila zdaj še epilog na novomeškem okrožnem sodišču. V četrtek, 17. septembra, se je pred senatom, ki mu je predsedoval sodnik Janez Pirnat, zagovarjal Ignac Bavdaž, gradbeni delovodja iz Novega mesta. Bavdaž je bil obtoten za posledice prometne nesreč«, ki Je povzročila smrt ene osebe. V večernih urah je vozil osebni avtomobil iz Metlike proti Novemu mestu. V megli, ki je tedaj visela nad cesto, je vozil prehitro in neprevidno ,da ni opazil pred seboj voza, naloženega s koli, ki je stal na desni strani ceste. • Bavdaž se je z osebni mavtomobilom močno zaletel od zadaj med kole. Daljši kol je prebil vetrobransko steklo in se zaril v trebuh ter prsni koš sopotniku Jožetu šterku, Bavda-ževemu tastu. Zaradi poškodb Je šterk čez dva meseca umrl. Sodišče je ugotovilo, da Bavda-ževa krivda v tej nesreči ni bila velika, razen tega pa je obdolženec dejanje skesano in prizadeto priznal, saj je izgubil tasta. Olajševalna okolnost je bila pri odmeri kazni tudi to, da Bavdaž do zdaj še ni bil kaznovan. Sodišče mu je izreklo kazen 8 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. Nesreča arhitektke 28-letna Marija Račečič, arhitektka pri Straškem NOVOLESU, Je 17. septembra z Broda, kjer stanuje, peljala 3-letno hčer Urško v novomeški vrtec. Ko je bila še v vasi, je videla, da so se na škodi odprla vrata, pri katerih je sedela Urška. Med vožnjo se je stegnila nazaj in vrata zaprla, pri tem pa izgubila oblast nad avtomobilom. Na nepreglednem ovinku je vozilo treščilo v betonsko škarpo. Zdaj so se odprla vrala pri krmilu, močan udarec v zid pa je Račečičevo pahnil na cesto. Voznica jo dobila več hudih poškodb, odpeljali so jo v novomeško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Gmotno škodo so ocenili na 4.000 din. Kasneje smo zvedeli, da se otroku ni zgodilo nič hudega. tovičev z mopedom proti Radoviči. Pri Curilah je na gramozni cesti padel in obležal. Našel ga je Milan Štefanič in ga z osebnim avtomobilom odpeljal do Metlike, odko-‘ der so ga takoj spravili v novomeško bolnišnico. ■ BIC: TRČENJE V MEGLI — 20. septembra ponoči je vozil Drago Sabljič iz Duvna osebni avtomobil nemške registracije proti Ljubljani. Mimo Biča je zaradi goste megle vozil počasi. To je prezrl Alojz Zupan iz Gozda—Martuljka in s svojim vozilom zadel Sabljičev avtomobil, škode je bilo za 4.500 din. ■ TOMA2JA VAS: NA BMW RAZNESLO ZRAČNICO — Redo Šakanovič iz Ljubljane se je i9. septembra z BMVV 700 S peljal proti domu. Pri Tomažji vasi je vozilu razneslo zračnico. Avtomobil je zaplesal po cesU, treščil v avtomobil Sarajevčana Ilije Ka-lajdžisalihoviea in nato še v avtomobil Oskarja Okanjija iz Novega Sada. Po trčenju je Sakanoviča zaneslo še v obcestni smernik, sarajevsko vozilo pa s ceste, da se je prevrnilo. Škodo so ocenili na 14.000 din. ■ PODGRACENO: PREVRNJEN TOVORNJAK — Jože Florjane iz Ločice pri Polzeli je 18. septembra zvečer vozil tovornjak celjskega PREVOZNIŠTVA proti 1,_\ oljarn. Na ovinku pri Podgračenu je zapeljal s ceste na travnik in se prevrnil. Voznik je bil laže ranjen, škodo pa so ocenili na 20 tisoč din. ■ NOVO MESTO: Z AVTOMOBILOM V OGRAJO — V betonsko ograjo pri poslopju Cestnega podjetja ob Ljubljanski cesti v Novem mestu je 18. septembra zaneslo avtomobil nemške registracije, ki ga je, vozil Vladimir štrukelj iz Črnomlja. Škode je bilo za 4.000 din. ■ DOBRliŠKA VAS: TROJNO TRČENJE — 17. septembra je Krčan Jože Nedoh z osebnim avtomobilom pri Dobruški vasi prehitel Iva Kolarja s Senovega in oplazil avtomobil alla-romeo, ki ga je vozil naproti Italijan Agosfino Zampini. Ranjena je bila 9-letna hčerka italijanskega voznika Marina. Škodo so ocenili na 8-000 din. ' ,, ■ GORJANCI: S CESTE V GOZD — S cestnega ovinka pri Vah ti na Gorjancih je 17. septembra zaneslo lička, s katerim se je Franc Pašič iz štrekljevca peljal proti Novemu mestu. Avtomobil se je znašel v gozdu. Škodo so ocenili na 8.000 din. ■ KARTEUEVO: BANKINA NI VZDR2ALA — 15. septembra -se je . pri Karteljevem udrla bankina, na katero je zapeljal Rado Pavlovič s Pivke tovornjak s prikolico. Tovornjak se je potem provmil na streho. Škode je bilo za 20.000 din. ■ ČATEŽ: RAZNESLO ZRAČNI-CO — 17. septembra Je pri Čatežu razneslo zračnico na osebnem avtomobilu, ki ga je vozil Nemec Max Schneider. Vozilo se je znašlo na njivi, kjer se je prevrnilo •"na streho, škode je bilo za -9000 din. ■ »OLE: Z AVTOMOBILOM V DREVO — 17. septembra zvečer je pri Dolah zaneslo osebni avtomobil, ki ga je od Metlike proti Novemu mestu vozil Juiy Klenidnc. Vozilo je treščilo v drevo; pri tem je bil voznik ranjen, škodo so ocenili na 4.000 din. NOGOMET Belokranjcev poraz ne bo omajal! Belokranjci so komaj v četrtem kolu okusili grenkobo poraza. Prepričam smo, da jih to ne bo omajalo, saj se znajo srčno boriti. Mirenčani so v tem kolu najbolj prepričljivo zmagali. Novomeščanl so naleteli na trboveljski Cement in močno izgubili. Lepo zmago je požel Rudar iz Senovega, ki je trenutno na drugem mestu prvenstvene razpredelnice. Sevničani, ki igrajo v podzvezni ligi, pa so tokrat tudi poželi visoko zmago. Tržič : Bela krajina 3:1 « Bela krajina je doživela prvi poraz v ZCNL. Klonila je proti najslabšemu nasprotniku, ki pa je vendar nevaren na domačem igrišču. Najbolj so se trudili vratar 2unič , Ferfolja, V. Weiss, Dimič in Petrovič. Ostali so precej odpovedali. Tržičani so pvedli, vendar so Črnomaljci tak pred koncem prvega polčasa prek Petroviča izenačili. V drugem delu so domačini še dvakrat potresli mrežo gostov in zasluženo zmagali. M. LATERNER Cement (Trbovlje) : Elan 5:1 Novi član LCNL trboveljski Cement je tokrat odpravil tudi drugega dolenjskega predstavnika novomeški Elan z visokim rezultatom 5:1. Novomeščani niso igrali tako 11 žog za naše učence Rokometna zevza Slovenije je v šolskem letu 1969/70 priredila tekmovanje osnovnih šol v rokometu z nazivom »Za rokometno žogo«. V tekmovanju je sodelovalo 47 osnovnih šol, skupno pa je bilo odigranih 2.383 tekem. Na osnovi dosežkov je bil določen vrstni *red 17 najboljših šol, ki prejmejo za nagrado rokometne žoge Med temi je tudi pet dolenjskih šol, ki so dobile 11 rokometnih žog Na tretjem mestu je OS »Martin Kotar« iz Šentjerneja, na sedmem OS Velika Dolina; OS Dolenjske Toplice je na enajstem, OS 2užemberk in OS Ribnica pa sta zasedli 14. oziroma 17. mesto. Nedvomno spodbudno za naša šolska športna društva! ODBOJKA tla tujem zmage, doma porazi! Novomeščani kot da bi se bali domače publike, saj na tujem z lahkoto zmagujejo, doma pa žanjejo poraze. Kljub porazom na domačem terenu letos igrajo precej bolje in ni strahu, da bi se borili za obstanek v ligi. Na pomoč jim je prišel odlični MARJAN BREŠČAK, ki je vnesel precej več živahnosti. Dekleta Brestanice so v tretjem kolu dosegle prvo zmago nad solidnim Severjem iz Sladkega vrha. Trebanjci so zmagali že tretjič s 3:0, in kot pravijo sami. bo šlo zdaj nekoliko teže. Novo mesto : Kanal 0:3 Novomeščani so srečanje z eno boljših ekip v republiški odbojkarski ligi Kanalom začeli zelo dobro. V prvem nizu so po vodstvu 18:9 popustili In srečanje nezasluženo izgubili s 3:0. V vrstah Novega mesta se je poznala prisotnost prejšnjega igralca Ljubljane svoj matični klub Novo mesto. Sever (S. vrh) : Brestanica 2:3 Brestaničanke so prinesle s Štajerskega pomembno zmago. Srečanje z Igralkami s Sladkega vrha je bilo napeto in borbeno V tretjem nizu so imele gostje možnost že zmagati, saj so po vod stvu 14:6 prednost celo zapravile. Nogometaši - najemniki Novomeški nogomet ne bo nikoli prišel na zeleno vejo, nikoli ne bo zanj med. gledalci zanimanja: ves trud prizadevnih klubskih odbornikov je ob se-danjevf delovnem sistemu zaman. Trditev je sicer drzna, a drugače ob sedanjem stanju v Elanu ne more biti: moštvo se menja od tekme do tekme, v njem igrajo vojaki, ki v novo-TieSkj enoti slutijo vojaški rok, v njem igrajo taki, ki priuejc v Novo mesio na sezonsko delo. Skratka, v njem ni Novo-meščanov. Mar si lahko predstavljate, da Novo meščan, ki pride na tekmo, ne pozna polovice moštva? Tem trditvam bo sicer lahko kdo oporekal, ven dar ni težko postreči z dokazi: v zadnjem letu ali dveh se je dejansko zamenjalo celo moštvo, od- šel je plačani trener, odšli so igralci iz Banjaluke, ki so bili v Novem mestu. Zdi se, kot da je delo postalo popolnoma nenačrtno, kot da v Novem mestu ni mladih, talentiranih igralcev. Zares, uspehi bi bili vsaj v začetku slabši, če bi se usmerili na mlade domače nogometaše, zato pa bi se mladina s srcem borila za klubske barvq. Zdaj ni tako' Sicer pa si drugače nitt ni mogoče predstavljati: igralec,*ki je v mestu le nekaj mesecev ali leto dni, pač nima posebne volje, da bi dal vse od sebe V zdajšhjem primeru je vsekakor škoda denarja, ki ga družba daje za nogomet v Novem mestu: denar bi se tudi v nogometne namenq lahko mnogO koristneje porabil: za šolanje strokovnjakov in mladih nogometašev! J. SPLICHAL slabo kot kaže rezultat. Vendar so domačini znali izoristiti spretno vsako napako gostov. Zadetek za Novomeščane Je dtsegel Maksimovič. Mirna : Rakek 4:0 Mirenski nogometaši so ponovno razveselili svoje navijače s lepo zmago. Rezultat bi hil lahko še višji, vendar so domačini bili premalo spretni pred vrati gostov. Mirenčani so v celeoti zaigrali zelo dobro, zadetke pa so dosegli: Šte-tanič 2, ted šmuc in Najdov po 1. A. TRATAR Sevnica : Steklar B (R. Slatina) 5:2 V celjski podzvezni nogometni ligi so Sevničani premagali ekipo Steklarja iz Hrastnika. Zadetke za Sevničane so dosegli: Plazar in Kelnarič po 2 ter Crepinšek. J. BLAS Rudar : Rogatec 3:0 Sen ovac aru so tudi tokrat odlič-. no zaigrali in zasluženo premagali borbeno ekipo iz Rogatca. V prvih 45 minutah so bili v rahli terenska premoči in so dosegli 2 zadetka. V drugem delu srečanja so bili gostje enakovredni, včasih pa tudi nekoliko boljši. Ž&tletke za Rudarja sta dosegla Gaser (2) in Pleterski (1). J. KODELJA Lestvica po tretjem kolu Šoštanj 3 3 0 0 10:6 6 Senovo 3 2 0 1 11:5 4 Rogatec 3 2 0 1 4:2 4 Brežice 3 2 0 1 2:2 4 Vojnik 3 1 1 1 6:5 3 Papirničar 3 1 1 1 4:6 3 Ljubno 2 1 0 1 8:4 2 2alec 3 1 0 2 6:4 2 Opekar 3 10 2 10:10 2 Polzela 3 1 0 2 5:9 2 Celulozar 3 0 1 2 2:5 1 Boč 3 0 1 2 5:13 1 V • vrstah Brestaničank 6e je spet najbolj postavila odlična Marija Fila. Rokometaši Ribnice (na sliki) so se v nedeljo vrnili iz Murske Sobote s pomembno zmago. ROKOMET Sevničani ugnali vodilni Kranj! Pretekla rokometna nedelja je bila za dolenjske predstavnike v zahtevnejših tekmovanjih izredno ugodna. Najbolj so nas presenetili neustavljivi Sevničani, ki so sredi Kranja porazili vodilno ekipo v tem tekmovanju. Ribničani, ki so se ob prvih neuspehih zbrali, so iz Murske Sobote prinesli dve dragoceni točki. »Kaznovani« Brežičani so v Celju ugnali izredno nevarne Radeče, ki so že marsikomu pokazale zobe. Krmeljčani so zastonj potovali »''Kranj, saj so kranjski Veterani že marsikoga potegnili za nos. Polet (Murska Sobota) Ribnica 17:18 Veterani (Kranj) : Krmelj 0:10 b. b. V zelo zanimivi in razburljivi igri je borbenim Ribničanom uspelo zmagati. Njihova zmaga je zaslužena, saj so skoraj ves čas tekme vodili Posebno razburljivo je bilo srečanje v zadnjih minutah, ko so imeli domačini možnost rezultat izenačiti. Ribnica: Lovšin, Rigler, Kers- nič I, Nosan, Tomšič, Mikulin 7, Ponikvar I, Ponikvar II 10, in Andolšek. Brežice : Radeče 15:12 Brežiški rokometaši so zaradi zapore svojega igrišča morali odigrati srečanje z Radečami v Celju Brežičani so zelb dobro začeli, saj so v 20 minutah vodili že z 8:1. Kasneje so popustili, vendar so poželi zasluženo zmago nad nasprotnikom, ki ga vsi spoštujejo. Brežice: Žerjav, Šetinc 1. Anto. lovič 3, Rosina 7, Iskra 2, Rovan- 1, Avsec, Zore in Pavlovič 1. Gostje so zaman prispeli v Kranj, domačini 'se niso pojavili na igrišču. Srečanje je registrirano 10:0 v korist Krmeljčanov. B. DEBELAK Kranj : Sevnica 15:17 V derbi tekmi LCLR so Sevni-čani zasluženo zmagali v Kranju s 17:15. Na začetku srečanja- so domačin: sicer povedli, kasneje pa je stekel stroj Sevničanov, ki je bil neustavljiv. Več kot 50 Sevničanov je burno spodbujalo svoje igralce, ki so nepričakovano premagali lanskega republiškega Sevnica: Sirk, Svažič 4, Trbovc 8, Filej, Valant 2, Koprivnik, Šilc 3, Lovrok, Perc, Debelak in Komelj. J. BLAS Cosmos • BELT : Novo sto 10:0 b. b. V nedeljo bi moralo biti v Črnomlju odigrano prvenstveno rokometno srečanje med ekipama COSMOS-BELT in Npvim mestom. Ker ni bilo sodnika na srečanje, sta ekipi začeli s prijateljsko tekmo, ki se je končala z zmago domačinov 30:18. Sodnik in Belokranjci so zahtevali, naj Novomeščani odigrajo prvenstveno tekmo. Vendar gostje niso pristali na to, zato je sodnik odpi-skal srečanje z 10:0 b. b. za domačine. Novomeščani so vložili pritožbo s pripombo, da "sodnik lahko zamudi samo 15 minut. Ta njihova trditev je na mestu! T. LATERNER KEMOOPREMA : Kropa 3:0 Brez večjih težav je odbojkarsko moštvo KEMOOPREME pred več kot 150 gledalci doma premagalo ekipo Krope s 3:0. To je že tretja zaporedna zmaga Trebanjcev, vendar je treba povedati, da šele zdaj pridejo na vrsto močnejši nasprotniki, ki bodo z oslabljenim moštvom Trebanjcev imeli možnosti za zmago. Iz vrst trebanjskih odbojkarjev odhaja k vojakom Lojze Babnik, Dževad Mešič pa na delo v tujino. M. LEGAN Kdaj, kje, kdo? Rokometaši Brežic gostujejo v Ljubljani pri Slovanu, Ribničani pa bodo doma imeli v gosteh zadnjeuvrščeno Ajdovščino. Deklc-ta Brežic bodo tako kot fantje gostovale pri isti ekipi. Krmelj bo imel srečanje z Medvodami, Sevničani pa s solidno ekipo Kamnika. Nogometaši Bele krajine bodo imeli v Črnomlju srečanje z zadnje uvrščenim Taborom. V ljubljanski censki ligi- bo dolenjski derbi Elan — Mirna :n srečanje Slovan -- Odred. V celjski bodo naslednja srečanja: Boč — Senovo, Paplrničar — Brežice in Rogatec — Celulozar. Odbojkarji Novega mesta gostujejo na Jesenicah pri Kovinarju, dekleta Brestanice pa se bodo srečale doma s Celjem. Košarkarji Novega mesra se bodo v soboto srečali s Taborom iz Ljubljane in si z zmago skušali priboriti tretje mesto v tej ligi. ESS2SSHH1 Dosegle v.eč kot 10.000 točk Mlade Novomeščanke se bodo potegovale za tretje mesto v republiki - Tatjana Gazvoda postavila nov dolenjski rekord na 60 metrov V nedeljo je bilo v Novem mestu kvalifikacijsko ekipno prvenstvo SRS za mladinke. Nastopili sta ekipi domačega atletskega kluba in mlade atletinje SSD Katje Ru-pena iz Novega mesta. Atletinje so bile, razumljivo, boljše in so zmagale nad svojimi nasprotnicami z 10.194 : 6.380 točk. Med rezultati velja omeniti dosežek Tatjane Gazvoda, ki je progo 60 m pretekla v času novega dolenjskega rekorda. Rezultati: 60 m — 1. Gazvoda 7,7, 2. Jakše 8,0, 3. Kalinovič 8,2, 4. Kalčič 9,0, 5. Lavrič 9,2; 400 m — 1 Kragelj 65,1, 2. Erbežnik 66,1, 3 Kosmač 6M, 4. Saje 75,0; 100 m ovire — 1. Gazvoda 18,0, 2. F5a-linovič 20,8, 3. Lavrič 22,0; 4x100 m — 1. Novo mesto (Kalinovič, Jakše, Kragelj, Gazvoda) 54,5, 2. Katja Rupcna (Lavrič, Gačnik, Kastelic, Kalčič) 58,0; višina — 1. Pučko 145, 2. Lužar 135,* 3. Čampa 125, 4. Dragaš 120, 5. Brulc 120; daljina — 1. Saje 4.68, 2. Jakše 4,58, 3. Gačnik 4,28, 4. Kastelic 4,19; krogla — 1. Grabrijan 8,54, 2. Ritonja 7,78, 3. Lindič 7,50, 4. Potočar 6,79 kopje — 1. Saje 32,70 , 2. Lužar 25,20 , 3. Doboši 25,90 , 4. Ritonja 12,90. Izven konkurence je med moškimi zmagal Marjan Spilar z metom 67,25, drugi je bil Vojko Dragaš (52,40). NAMIZNI TENIS Kočevje — stopničko višje Namiznoteniške igralke Kočevja Nada Rački, Neva Benčina in Vesna Vovk so v soboto in nedeljo igrale v Hrastniku na namiznoteniškem turnirju druge republiške ženske namiznoteniške lige. V prvem delu tekmovanja so bile naše igralke' v vrhu. Tokrat so zaigrale nekoliko slabše in so prvo mesto prepustile borbenim igralkam iz Lendave. Drugo mesto za igralke iz Kočevja je nedvomno lep uspeh, saj Jim Je omogočil igranje v I. republiški ženski namiznoteniški ligi. Končni vrstni red: 1. Lendava 24, 2.' Kočevje 24, 3. Kemičar (Hrastnik) 22, 4. Litija 14 itd. Nastopilo je 8 ekip. M. H. Novomeška atletinja Tatjana Gazvoda (na sliki) je v nedeljo postavila nov dolenjski rekord za ženske Prule : Novo mesto . 0:20? Prvenstvene košarkarske tekme druge slovenske lige med ljubljanskimi Prulami in Novim mestom ni bilo: ob napovedani uri so-na igrišču Prul še igrali rokometaši, Novomeščani pa pozneje niso hoteli igrati. S primerom bo tako imela opravek tekmovalna komisija. Bržkone bo precej vplivalo tudi mnenje sodnikov. Možnosti sta samo dve: ali bodo Novomeščani zmagali z 20:0 brez igre ali pa bodo tekmo igrali, tekmovalna komisija pa bo določi - Neva Benčina, druga igralka Kočevja, v svojem ele- jl^0drul£) mentu (foto: Slavko Dokl). »troske, ki so jih imeli. Od tu in tam ■ RIBNICA — V Ribnici, je bila pred kratkim prva seja odbora dolenjske rokometne lige. Za novega predsednika so izvolili Franca Levstka, za tajnika pa Cirila Grila Seje so se udeležili predstavniki rokometnih klubov iz Velikih Lašč, Sodražice, Ribnice, Šmarja, Dobrepolj, Stične in Šentvida. Kritično so ocenili ravnanje rokometnih klubov z območja Ljubljane, ki so izstopili iz tekmovanja v dolenjski rokometni in ustanovili novo ligo za področje Ljubljane. Vse to je bilo narejeno brez vednosti odbora dolenjske rokometne lige, ki je bil edini pristojen za urejanje teh zadev. Zato so izbrisali iz dolenjske rokometne lige klube RK Svoboda-Skofljica, RK - Slovan II, RK Partizan Prule in RK Olimpija, ki kot prvak DRL v sezoni 1969-70 tekmuje v ljubljanski conski ligi. V DRL pa so sprejeli naslednje klube: RK Svoboda-Smarje, RK Dobrepolje, RK Šentvid pri Stični in RK INLES-Ribnica. .'določili so že umik tekmovanja, ki se je začelo 13. septembra (K. O.) ■ NOVO MESTO — Začel se je finalni turnir v odbojki za sindikalnega prvaka med moškimi. V prvem koiu so bili doseženi naslednji rezultati: Iskra ;2bk.) — KRKA-2:0 b. b.. Družbene službe — Iskra (N. m.) 2:1, NOVOTEKS — NOVOLES 2:1, Iskra (2bk.) — NOVOLES 2:j0 in Družbene službe — Iskra (2bk.) 0:2. (M. J.) ■ SEVNICA — Na sindikalnem rokometnem turnirju sta bili dve srečanji: Prosveta je izgubila z Lisco s 14:18, Kovinska pa je premagala Lisco s 15:14 (J. B.) ■ KRMEU — V okviru sindikalnih športnih iger sevniške občine sta se srečali ekipi METALNE in prosvetnih delavcev iz Sevnice. Domačini so bili boljši in so zmagali z 18:5. V moštvu gostov je igral tudi Jože Sile, vendar ni mogel pokazati vsega svojega znanja. m restavrator Miha Kvas imata več mlajših pomočnikov, ki se jim bodo pridružili še strokovnjaKi 12 Poljske in eden celo iz daljnje Mehike. .Tako namreč določa pogod-oa ki jo je občinska skup ščina sklenila z zavodom za spomeniško varstvo Obnovo tresk financirata občinska skupščina m sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS žai pa bo treba zarad] pomanjkanja denarja pustiti zakrita nekatera še neraziSKa-na slikarska dela v' jugovzhodnem stolpu m nekaterih sobanah sevniškega gradu A. Z. ŠE TRI DNI DO NAJVEČJE ŠPORiFNE PRIREDITVE Najhitrejši na startu na Gorjancih Vsa hitrostna elita med prijavljenci - Ena sama tekmovalka, kje sta Dragica in Slavica? - 23.600 Ndin nagrad in 11 pokalov - Pridite pravočasno! Druga avtomobilska gorska dirka za prvenstvo Jugoslavije se bo začela na Gorjancih v nedeljo ob 13. uri v vsakem vremenu. Prijavljenih je 82 tekmovalcev v konkurenci in 12 tekmovalcev izven konkurence. Vodstvo dir-ke se je s pristankom zvezne športne komisije AMSJ odločilo, da dovoli nastop izven konkurence tekmovalcem z društvenimi licencami, da bi jim tako omogočilo en na stop več pri sicer redkih avtomobilskih tekmovanjih v Sloveniji in pri edini avtomobilski dirki v naši repub- NOVO! NOVO! AUSTIN -MV MINI 1000 SAU)ON de LUXE • devizna cel10cql^^ USA dolarjev _ • za dinarje: 2 67,50 dinarjev DOBAVA 45 DNI PO P’'‘SpETJU DEVIZNEGA VPLAČILA! Vplačila v vseh ko^^ilnih valutah sprejema Jugobanka Ljubljana, devizni rač^ ^V: 501-620-2-3200-10-3172 inDU5TR|jq (TiDTORniH VOZIL novo ftlESTO \ 1 • ji ~ • \ Za vse informacije *e 3brn'te na POSLOVALNICO IMV, LJUBLJANA, TITOVA 172-3- liki sploh. Za nastop so se zanimali tudi Italijani, Avstrijci in Angleži, vendar jih je moral prireditelj odkloniti zaradi strogih pravil državnega prvenstva. Med prijavljenimi so prav vsa znana imena jugoslovan-skega avtomobilizma, največ pa seveda pričakujemo od Stroka, Sverka, Pušnika, Roj-tiniča, Slokarja, Langa, Piliha in drugih, čeprav upamo, da nas tudi domačini Badovinac, Kump, Vidrih, Marolt, Novak in Pavlič ne bodo razočarali. Rekord pro ge drži Aleš Pušnik iz Orehove vasi pri Mariboru, ki je lani z renaultom-gordinijem vozil 4 minute 3 sekunde in 4 desetinke ali s povprečno hitrostjo 100,570 kilometra na uro. Kdor bo letos podrl ta rekord, bo prejel pokal pokrovitelja — Industrije motornih vozil iz Novega mesta in 2000 Ndin nagrade. Drugemu naj. hitrejšemu bo dala pokal Dolenjska turfstična zveza, najhitrejšemu Dolenjcu pa Dolenjski list Zmagovalec v nacionalnem razredu do 758 cem (kjer lahko nasto pajo* samo vozila domače proizvodnje) bo dobil pokal ljubljanskega zabavnega tednika ANTENA in lepo nagrado, zmagovalcu v najbolj zanimivem razredu do 1300 ccm pa bo dala pokal naj večja jugoslovanska avtomobilistična revija AVTO. Nagrada za prvo mesto v vsakem od šestih razredov je poleg pokala še 1000 Ndin Za drugo mesto 800 din, za tretje 600, potem 500, 400 m 300 za šesto mesto. Skupni znesek nagrad je 23.600 Ndin; pokalov pa je na razpolago 11. Med zanimivimi imeni pri-Javljencev je tudi Ambrož iz Ljubljane z mazdo 1200 in. seveda nekdanji šampion motošporta Leon Pintar iz Kranja. Med samimi moškimi dirkači je tudi ena tekmovalka Zanka Rogušič. Ce bo vreme vsaj vedro, pričakujejo organizatorji na dirki 20.000 gledalcev in tudi če bo dež bodo Gorjanci polni dežnikov, saj so avto mobilske dirke po mokri cesti dosti bolj razburljive Ln napete. Za oskrbo gledalcev bodo pripravila gostinska m trgovska podjetja dovolj hrane ln pijač, tako. da boste lahko pod Vahto preživeli ce lo nedeljo. Organizator Je poskrbel tudi za ozvočenje od odcepa za Podgrad do cilja Tu pričakujejo največ gledal cev, ker se vidi najlepši del proge. Prireditelji naprošajo in o-požar,ja,jo gledalce naj f»e zadržujejo samo na prostorih. za gledalce, kjer sta jim zagotovljena varnost in dober razgled. Prebivalci pod-gorjanskih vasi naj v soboto popoldan med uradnim treningom in v nedeljo med dirko zadrže doma ali pa vsaj daleč od ceste živino, drobnico, perutnino in pse, otroci pa naj pridejo do ceste samo v spremstvu in pod nadzorstvom domačih. Ker pričakujejo okrog 3000 oseb-nih avtomobilov, bo na cesti že brez dirke dovolj nevarno! Vsaka nesreča po krivdi gledalcev bi bila lahko neljub in usoden dogodek za celo prireditev, bo pa prav gotovo najbolj prizadela tistega, ki jo bo zakrivil. Zato ubogajte službujoče reditelje ter miličnike In verjemite, da skrbe predvsem za vašo varnost. V Imenu prireditelja in domačinov prosimo, da ne delate škode po nasadih, gozdu in objektih Le tako bo prireditev ostala v lepem spominu vam in gostiteljem. Ker vlada veliko aamma nje tudi za sobotni uradni trening, ko se bodo tekmo valci borili za čim boljša me sta na nedeliskem glavnem tekmovanju priporočamo, da pridete ta dan na progo vsaj do pol ene ure popoldne, ker bo kmalu nato cesta zaprta za ves promet Prav tako boste v nedeljo lahko dobili dobro mesto in prostor za svoj avto do 11. ure, po tem času pa vam prireditelj ne more zagotoviti, da se boste lahko neovirano pripeljali do tam. kamor namera vate Za tranzitni promet bo cesta zaprta v nedeljo že ob 8 uri zjutraj! Za člane AMD so vstopnice v predprodaji z 20 od* stotniki popustom Sicer pa Je cena vstopnice 5 din. Pri- poročamo vam, da na tekmovanje vzamete s seboj daljnogledom da pravočasno kupite program tekmovanja in startno listo nedeljskih voženj. Predvsem pa vam želimo prijetnega razvedrila in športnega užitka. M MOSKON vsak četrtek ZA MLADE PO SRCU Ljubezen in kitara - 9 Kot vsako nedeljo smo tudi takrat igrali za ples na vrtni veselici. Bilo je že proti koncu poletja. Na začetku je plesalo le malo plesalcev in rosdl je dež. Toda kmalu so ljudje začeli prihajati, vreme se je zjasnilo in razpoloženje je bilo tako, kot se za veselico spodobi. Kitara md je kot vedno pela veselo, tudi sam sem bil vesel in sem včasih celo kaj zapel. Nenadoma pa sem zagledal njo. Ko je prišla, se je ozrla na oder in začutil sem nekakšno čudno silo, ka me je vlekla k njej- Najraje bi bil kar takoj stekel k njej-V trenutku sem se vanjo zaljubil. Kazalo je, da me je tudi ona že opazila, saj mi je na poglede odgovarjala z nasmehi. Kitara mi je zapela še bolj veselo in zdelo se mi je, da bom od veselja ponorel. Kmalu sem se s fanti dogovoril, da bodo zaigrali brez mene, jaz pa sem šel z njo plesa Iz pogovora sem zvedel, da nima fanta. Bij sem kakor v oblakih, saj je bila Ivanka, tako ji je bilo ime, lepa in prikupna deklica. Fantje so vedeli, kako je z mano, in so za konec plesa zaigrali nežno, počasno melodijo, ki ml še danes zveni v ušesih. Plesala sva tesno objeta in poljub na koncu plesa mi je govoril, da je že moja- Potem sva tista večer še plesala in slovo* je oilo prisrčno, poljubi pa sladki kot še nikoli. Verjel sem, da sem našel tisto deklico, na katero sem čakal vse življenje- 2e naslednji dan sem ji pisal in željno čakal odgovora, vendar ga ni bilo. Čakal sem zaman- Ni mi odpisala ne na prvo ne na tretje pismo. Postal sem žalosten in nisem je mogel pozabiti. Pozneje sem jo obiskal v službi. Srečanje je bilo pri srčno, kot da je vse v redu. Povsem me je potolažila, vendar tudi na naslednje pismo ni odgovorila. Počasi sem se moral sprijazniti z usodo prevaranega fanta Spoznal sem resnico. Ta deklica je imela rada vsa kogar, dokler je bil ob njej. Spomin na ljubljeno Ivanko je pričel počasi bledeti toda v mojem srcu je ostalo nekaj trpkega. Moja kitara na plesih še vedno veselo poje in ob njenih zvokih čakam na novo, pravo ljubezen Le včasih, kadar sam s kitaro v naročju ob večerih posedam ob oknu, se spomnim nje. Takrat mi strune zapojo otožno, kot da jokajo namesto mene. TINE 2. BOLEČ SPOMIN Pričel se je nov delovni dan. V bolnišnico so pravkar pripeljali mlado ženo, ki se je ponesrečila pri pro-tnetni nesreči. Nezavestno so pripeljali v moj oddelek Ko sem vstopila v ordinacijo, se je zavedla in me začudeno pogledala, kot bi se hotela spomniti, kje me je že videla. Previdno sq jo prepeljali v sobo- Izvida so pokazali, da ima poškodovano hrbtenico in zlomljeno nogo- » Ko sem bila spet pri ilrjej, sem čutila na sebi njen sprašujoči pogled. Končno me je ogovorila: »Oprostite, vendar mislim, da vas poznam.« »Mislite?« sem vprašala Nisem se mogla spomniti, da bi tnlado ženo, ki je ležala pred menoj, že kdaj prej videla Povedala mi je svoje ime in priimek, kar pa mi ni odkrilo ničesar Povedala je, da je poročena in moževo ime- Tedaj sem se spomnila. Opravičila sem se in hitro odšla iz sobe. V mislim me je nenehno zbadalo ime Viktor, Viktor . Da, nihče drug ne more biti kot on! Spomnila sem se šolskih let, ko sva skupaj hodila v gimnazijo. Bila sva zaljubljena. Sprehajala sva se ob tihih večerih, koliko prijetnih uric sva preživela skupaj! Skupaj sva hodila v kino in na /,abave ter st srečna vračala domov. Ob njem sem se počutila varno vse do tistega dne, ko... Kot ponavadi sem prišla na zmenek, toda takoj sem opazila, da nekaj ni v'redu- Držal me je za roko in počasi sva stopala po pločniku. Bil je vznemirjen in vedela sem, da mi bo kmalu vse povedali In bilo je tako Povedal mi je da je spoznal drugo dekle. Prosil me je, naj mu oprostim in ga pozabim. V grlu me je dušilo. Pred njim nisem hotela jokati, toda doma solz nisem mogla jistaviti. »Moram ga pozabiti!« sem si dopovedovala. »Zame je Izgubljen, in vsega je kriva ona!« In sedaj je ta žena ležala tu v bolnišnici, v sobi poleg moje, in pričakovala moje pomoči Kot zdravnica sem s.e zaobljubila in moram ji pomagati' Da, pomagala ji bom, da čimprej ozdravi in da tova obe srečni. Ona ker se bo zdrava vrnila k njemu, in jaz, ker bom vedela, da sem pomagala, in bom imela čisto vest D. M. — Če se prav spominjam, sem vam oddala sobo nadstropje više! . ’’ Odbor za proslavo občinskega praznika še dober mesec je do 29. oktobra, ko bo praznovala svoj praznik brežiška občina. Skupščina je imenovala v prireditveni odbor 12 članov. Predsednik odbora je Ivan Zivič, za člane pa so bili imenovani: Miloš Kovačič, Stanko škaler, Mirko Kambič, Mimica Avsec, Marjan Gregorič, Angela škaler, Milan Rožac, Franci Vol-čanšek, Franc Kene, Vlado Podgoršek in Vaclav Sadil. Kaj, če pride tretji? Obe delovni organizaciji, zdravilišče Cateške Toplice in Agraria, imata s termalno vodo še velike načrte. Obe bosta še naprej financirali raziskave. Predloga, da bi kot nosilec raziskav nastopila občinska skupščina, na nedavni seji sveta za gospodarstvo niso sprejeli. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi čateško vodo uporabil še kdo tretji. Končno je zmagalo mnenje, naj o smotrnosti izkoriščanja partnerja sama odločata. Svet jima je izrekel zaupanje, čeravno do sedaj nista vedno našla skupnega jezika. IZ BREŽIŠKE POPOONIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile Marija Kastelic iz Zurkovega dola — r*arka, Manja Dirnbek iz Sevnice — Mileno. Bosa Zekovič iz Krškega — Milana, An djela Mihelič iz Vrbovca — dečka, Amalija Radovanič 1z Bregane ’ Suzano, Danica Biščan iz Dragani sela — Branko, Kristina Koritnik iz Krškega — Matejo in Zdenka Božičnik iz Trebč — Danijela. — Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici. _ , Franca Liparja, kmeta iz Kalc-Nakla, je nekdo povozil z motorjem in mu poškodoval :evo nogo; Ignac Ivanuš, delavec iz Prosinca, je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Stanko Voglar, kmet iz Libelja, je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Zvonko Gajski. delavec iz Jesenic na Dol., je padei z motorjem in si zlomil levo nogo; Ivan Zupančič, kmet iz Križa, je padel z drevesa in si poškodoval levo ramo; Vjekoslavo Piljak, gospodinjo iz Lukavca, Je povozil nekdo z avtomobilom in Ji prizadejal poškodbe po glavi in obeh kolkih; Franc Hruševar, delavec iz Dol. Leskovca,* je padel na poti in si poškodoval lesno roko; Anico Kuhar, kuharico iz Šmarja, je nekdo povozil z avtom in ji poškodoval koleno; Franca Revinška, premi kača iz S marčne, Je nekdo povozil z avtom in mu poškodoval levo roko in nogo; Anton Sodec, delavec iz Sobenje vasi, je padel s kamiona in si poškodoval hrbet; Viktor Kolman, kmet iz Podgorja, Je padel v stanovanju in si poškodoval levo nogo. UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Martin Verstovšek, občinski podpiranec iz Pavlove vasi; star 38 let; Marija Gerjevič, gospodinja iz Zakota, stara 68 let. V NOVEM PODJETJU BO DOBILO KRUH 32 LJUDI Skupščina bo najela posojilo za „Kovinsko galanterijo" Bizeljsko Radiatorske spojnice so po vsej Jugoslaviji zelo iskani izdelki Dokončna baseda o novem podjetju na Bizeljskem je bila izrečena na seji občinske skupščine v Brežicah 17. septembra. Odborniki so sklepali o najetju posojila za strojno opremo in druge izdatke za začetno poslovanje. Za 'direktorja podjetja v ustanavljanju so imenovali Milana šepetavca. Program za ustanovitev tega podjetja je napravil »Metalgrad« z Jesenic na Dolenjskem. Kovinska galanterija bo zaposlovala 82 delavcev in bo izdelovala spojnice za radiatorje.- Na leto jih bodo napravili nekaj nad sedem milijonov. Njihovo prodajo na domačem tržišču bo prevzel »Invest-biro« iz Beograda, ki bo za Bizeljsko hkrati uvažal jeklene cevi za spojnice. V gradivu omenja »Metalgrad« celo možnost za pet milijonov kosov izvoza. Osebni dohodki ne bodo slabi. Do konca tega leta zahteva odjemalec že 1 milijon spojnic, zato so z ustanovitvijo podjetja tako pohiteli. Na željo sveta za gospodarstvo je program pregledal strokovnjak iz »Kovinarske« v Krškem in ni dal o njem slabih izjav. Za stroje bo moral dati garancijo Pa ni bilo res Radio Brežice je pred nedavnim sporočil v posebnem obvestilu, da je z dvorišča hotela Turist izginil osebni avtomobil. O tem je bila obveščena tudi postaja milice. Za zaskrbljenega lastnika se je dogodek srečno končal, avtomobil mu je odpeljala žena. Torej je treba najprej poizvedeti v domači hiši. • novi slovenski mesečnik • 1 V novi polnilnici v Orešju bo zaposlenih sedem J ^ Delavke, Iti delajo pri strojih, so delale prej v p0^o; gradih. Na novo delo so se rade volje priučile. I Jožica Teppey) Sodi se praznijo za trgatev^ Za kakovost z zaščitnim znakom KZ Bizeljsko^ Novo podjetje bo delalo v dveh izmenah. Delavce bodo priučili in zaenkrat po trebujejo le tri kvalificirane ljudi za vodje izmen. Trije bodo delali na upravi. Komercialne službe ne bodo potrebovali ker je prodajo že zagotovil »Invest-biro«. Divji prašiči delajo škodo Lovci iz Globokega so vpeljali dežurstvo, vendar divjim prašičem, ki se zadržujejo v gozdovih Dobrave, ne morejo do živega. Kmetom so prašiči napravili precej škode. Komisija bo posevke pregledala in ugotovila, koliko so jih prašiči uničili. Na srečo se zadržujejo na tem območju samo prehodno. Bolnišnica najema posojilo Brežiška bolnišnica bo čez dve leti mnogo sodobnejše urejena. Na dvorišču je Pionir že začel zidati novo posteljno hišo za 54 bolnikov. Vanjo se bo preselil interni oddelek. Dograjena bo prihodnje leto. Zatem bo na vr-sti preureditev stare zgradbe. V njej bodo prezidali vse velike bolniške sobe in uredili druge prostore. Bolnišnice z dozidan jem trakta na dvorišču ne bodo povečali. Njene zmogljivosti bodo ostale tako, ko so sedaj, le da bodo prostori veliko udobnejši. Za dograditev je bolnišnica najela posojilo pri celjski banki. Potrebovala bo 5 milijonov dinarjev. »Metalgrad«, ker jih bodo tam izdelala. Na seji so odborniki glasovali tudi za najetje kredita Kovinski galanteriji. Skupščina ga bo najela za 760.000 din, od tega 450.000 din za stroje. Milan šepetave je pojasnil, da kolektiv ne bo prevzel nase nobenega tveganja. Njegova skrb bo izpolnjevanje rokov in dobra kakovost izdelkov. To dvoje pričakuje od Kovinske galanterije tudi beograjski od- jemalec. Podjetje zaenkrat ne bo potrebovalo vseh prostorov nekdanje Kovine. Torej se bo brez težav razširilo, če se bodo potrebe po tovrstnih izdelkih povečale. To velja zlasti za primer, če bi se odprlo za radiatorske spojnice zunanje tržišče. J.T. Jamasta cesta do mosta Predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas je na zadnji seji obljubil, da bo zastavil svoj vpliv pri Cestnem podjetju za cesto Bizeljsko — Kladje. Domačini se pritožujejo, da od dneva, ko se je podrl stari most, ni videla cestarja. Cestišče ,ie jamasto in marsikje tudi preozko, zlasti še, ker vozijo v Kumrovec in nazaj redni avtobusi. karavana odkriva 160 strani 3 din Večinoma stara imena Za osnovne šole v Brežicah, Artičah, Globokem, Pi-šecah in na Veliki Dolini je občinska skupščina 17. septembra imenovala ravnatelja. Povsod so ostali dosedanji tovariši. Spremeba vodstva je v trgovski šoli in v otroškem vrtcu. Trgovsko šolo bo odslej vodil predmetni učitelj Ivan Kastner, otroški vrtec pa Silva Glidič. V grajski kleti na Bizeljskem so minuli petek v prisotnosti številnih gostov odprli polavtomatsko vinsko polnilnico. Nanjo je zadruga čakala več mesecev. Zamuda je prizadejala kolektivu veliko skrbi. Nova trgatev se je namreč začela v ponedeljek, zato nujno potrebujejo sode za letošnji pridelek. Zdaj, ko je polnilnica končno začela obratovati, se bodo laže izmotali iz težav, če bodo le steklenice redno prejemali. V novi polnilnici lahko napolnijo po 800 steklenic vina na uro. Na vsaki steklenici je zaščitni znak s številko. To dvoje 'zagotavlja kupcu zares pristno bizeljsko vino, polnjeno in done-govano v kleteh kmetijske zadruge. Po besedah predstavnika biotehniške fakultete prof. Veseliča je bizeljsko vino z zaščitnim znakom obogatilo slovenski vinski trg. V novi polnilnici polnijo trenutno dve vrsti bizeljske kapljice: bizeljsko belo in bizeljsko rdeče vino. V sodih imajo pripravljenega še nekaj muškatnega silvanca, M je bil na skem sejmu v LjuDij*^ grajen z zlato na zeljsko rdeče je doMio isti prireditvi srebrno kovanje. Za sladkorno ^ ^ bodo na Bizeljskem P . ko polnili dve vrs 1 belo in rdeče. Vfk^vod:lo vina ima opis in za pitje na steklenici. . kovost in izvirnost jan ^ trošnikom kmetijska Bizeljsko. ^ V Brežicah sodobnejša klavnica 0 Klavnico v Brežicah ^ Agraria usposobiti, ** 2# sobna tudi za izvoz . olefc* ureditev tega °bra1odo itn«ii! ° spet za^ele skrbi za prodajo. Upajo, manj težav kot lani. (Foto: J. Teppey) menjujejo. Prav zato sta rentabilnost ln ekonomičnost poslovanja slabša kot v minulem letu. Občinski sindikalni svet je že tedaj opozarjal na nekatere vzroke, ki so botrovali slabšim uspehom. Podjetja se namreč vse premalo vključujejo v jugoslovansko gospodarstvo in se boje integracij. Tehnologija je marsikje zastarela, prodor sodobne mehanizacije pa prepočasen. Tehniško srednjo šolo v Krškem zapusti vsako leto po 60 tehnikov DIJAKI SE VPISUJEJO Z VSEH VETROV Inženirji ne gredo radi na šolo Na tehniški srednji šoli v Krškem komaj čakajo, da se bo iz stavbe izselila osnovna šola, Ki zaseda zdaj drugo nadstropje. To bi po preureditvi omogočilo pouk v eni izmeni in še proste sobote bi si lahko privoščili. Ravnatelj šole Lojze Stih meni, da bo to zahtevalo še zgradbo bi morali v naslednjih letih v celoti obnoviti in napeljati centralno ogrevanje v vse prostore. Pri praktičnem pouku so dijaki še vedno utesnjeni. Livarno in vprilnico bi morali celo dograditi Tudi za pouk telesne vzgoje na prostem bi potrebovali asfalt na šolskem igrišču. Na vprašanje, če šola pokriva potrebe po tovrstnih strokovnjakih v Posavju, je tov. Stih pojasnil, da jih podjetja potrebujejo več, kot se jih šola. Tako je na primer Kovinarska razpisala za šolanje v poklicni kovinarski šoli 30 mest, vendar se jih je prijavilo precej manj. Trenutno se zanima tudi za strojne tehnike. Letos je na šoli okoli 450 dijakov. Tehniška srednja šola šteje 13 oddelkov, poklicna šola pa šest. Dijaki niso samo iz Posavja. Precejšen del Dolenjske je vezan na to šolo in celo iz Bele krajine so nekateri. Tudi s celjskega območja se šolajo v Krškem. Sola vzgaja. elektrotehnike in strojne tehnike ter kvalificirane kovinarje. Denar za redno dejavnost šole zagotavlja republiška izobraževalna skupnost. Od nje pričakujejo tudi delež kreditov za preureditev zgradbe, da bodo dijaki za- res deležni sodobnega pouka. Nekaj bodo tudi tokrat zbrali sami, nekaj pa se nadejajo od podjetij v občini. Program investicij bodo naročili še to zimo. Soli primanjkuje strokovnjakov. Vsi splošni predmeti so dobro zasedeni, za strokovne predmete so pa vedno znova v zadregi. Pri manjkuje zlasti strojnih inženirjev in elektroinženirjev. Na razpis se ne oglasi nihče. Razlogov za to je več. Odločilne so gotovo razlike pri osebnih dohodkih. Kdor dela v gospodarski organizaciji, zasluži vsaj 500 din na mesec več, kot mu lahko dajo na šoli. Razen tega je delo v podjetjih zanimivejše in strokovnjaki ianajo vabljive možnosti za napredovanje. Zaenkrat so si na šoli pomagali tako, da so razpisali tri štipendije. J. TEPPEY Prvi predsednik upravnega odbora V sestavku »Ledino smo tedaj prebili mi« je bilo minuli teden po pomoti zapisano, da je bil prvi predsednik up’ ravnega odbora v Celulozi Pavel Krošelj namesto Jože Kolšek. Opravičujemo se za napako in jo s tem popravljamo. J. TEPPEY Oglašujte v DL Poznajo jih daleč Mm naoko,i klan naročniki Splošnega ž*w?rstva v Kostanjevici so saiT^6 Jesenice> Store, Si-°vinska iz Krškega in *z ZaSreba. Pri klen Se kostanjeviško deknaifvo uveljavilo kot iz-transn!?0 F>rezi'ačevalnih in & lpt°rtnih naPrav- Podjetje °bsto°S.Slavil0 desetletnico t****,.® je testiralo 00 store r->ev v nove pro- na izletu Krško hna- orSanizacija ZB zira]a °ktobra organi dnevni ?a SV0je člane eno- leženoi ^obusni izlet- ude' Sloveni o ° obiskali Velenje, in Cmo ™ Se bo izjpf' ^Sakujejo, da eev_ le*a Udeležilo 80 bor- K^unisti o akcij-PreS1 Programu sindikaini je bil^ v Papir:a . dvorani tovarne renCe Ztt^ ,ot>činske konfe-So o atm; • ,&ko- Razpravljali obdobiP m Programu za maja j**1 oktobra 1970 do Ji tovariš Hkrati so izvoli-in AleksiZvoneta Dragana na nesto? Skoka za čla- ^°nferpn^ ga dela zvezne *eretfci k6 Več o kon- h°dnji ted°™° Poročali pri- — Pri tako uspešnem poslovanju najbrž nimate posebnih težav? USPEŠNO GOSPODARJENJE MAJHNEGA KOLEKTIVA Dokler nas kupci iščejo, je dobro Nova krška šola hitro raste v višino- Če bo še tako lepo sončno, PIONIR ne bo imel težav in jo bo lahko pravočasno spravil pod streho. (Foto: Jožica Teppey) Obrtno podjetje s šestimi inženirji se je podalo v specializacijo Krško »Splošno ‘obrtno podjetje« zaposluje 96 delavcev in je delovna organizacija mladih ljudi, saj poprečna starost ne presega niti 27 *let. Na jugoslovanskem tržišču se je dobro uveljavila in ji ne manjka dela. Direktor Branko Voglar v naslednjih vrsticah odgovarja na nekaj vprašanj. Polnilnica do konca leta V Kostanjevici pripravljajo polnilnico cvička. Obratovati bo začela do konca tega leta. V naslednjem obdobju namerava Agrokombinat iz Krškega poskrbeti še za sodobno predelavo grozdja in za povečan odkup. Cviček bodo zaščitili. V kratkem bomo torej imeli na tem območju kar dvojno vino z zaščitno znamko: poleg bizeljčana še cviček. Cesta v Mrzlavo vas urejena Obljuba o ureditvi ceste v Mrzlavo vas je bila izpolnjena. Neprevozna mesta so razširili in popravili, zato samo čakajo, da bo avtobus prišel po otroke. Za sedaj so morali šolarji kar pešačiti do Krške vasi. Franc Popit na obisku Jutri bo prispel na obisk sekretar CK ZKS tov. Franc Popit. Poleg občinske konference ZK bo obiskal tudi nekatere delovne organizacije, kjer se bo pogovarjal s komunisti o akJMalnih dogodkih. Polletni plan. ste presegli za dobro četrtino. Kje so vzroki za ta uspeh? — Izboljšali smo organizacijo dela in zaposlili 14 novih delavcev, vendar takega uspeha kljub vsemu nismo pričakovali. Kolektiv je povečal storilnost in zasluži pohvalo za to. — Vaše podjetej je ena manjših delovnih organizacij v občini, pa se vendarle lahko pohvalite v ugodnim kvalifikacijskim sestavom v kolektivu, kajne? — Res ’je. V podjetju imamo 7 odst. zaposlenih z visokošolsko izobrazbo. Tudi to je razlog za uspešno poslovanje. Vrednost strokovnjakov smo spoznali pravočasno, zato smo v Ljubljani ustanovili svoj inženirski biro, ki zaposluje 13 ljudi, od tega 6 inženirjev. Reči moram, da je prav ta biro nosilec idej in načrtov za tiste izdelke, s katerimi smo se uveljavili po vsej Jugoslaviji. — Podjetje se je razvilo iz obrtne delavnice in sorazmerno hitro zraslo do današnjega obsega. Kaj je vaša poglavitna dejavnost? — Obrt s katero smo začeli. se post oporna umika industrijski proizvodnji. Se vedno pa opravljamo kleparsko kotlarska in steklarska dela. V zadnjih letih smo se preusmeriil na izdelovanje industrijske opreme. Specializirali smo se na opremo za industrijske in servisne lakirnice. Sem sodijo aparati za razmaščevanje med lakiranjem, kabine za lakiranje, peči za sušenje lakov ter notranji transport v lakirnicah. Naše izdelke najdete povsod po Jugoslaviji, od koprskega Tomosa in Prvomajske v Zagrebu do sarajevskega Energoinvesta in cetinjskega Oboda.' V": Jamstvo za obrat »TEHNOGRADNJE« Na priporočilo sveta za gospodarstvo in finance, M je pregledal poslovanje sevni-škega obrata »Tehnogradnje«, je občinska skupščina dala jamstveno izjavo za 250.000 dinarjev posojila, šlo je bolj za formalno plat, saj je znano, da banke za vsak primer zahtevajo jamstva od občin, čeprav ni nikakršne bojazni, da ne bi dobila nazaj denarja. pa četudii bi šlo za likvidacijo podjetja. Svet za gospodarstvo in finance je ugotovil, da je imel obrat »Tehnogradnje« v prvem poletju 120.000 dinarjev skladov in da dobro posluje. Napovedan obisk Franca Popita Minuli teden je bil v Sevnici sestanek direktorjev podjetij, na katerem so med drugim govorili tudi o napovedanem obisku predsednika Zveze komunistov Slovenije Franca Popita, ki so. bo ogledal nekatera podjetja. Govorili so še o izdelavi srednjeročnega programa razvoja sevniške občine, ki ga bodo naredili do sredine prihodnjega leta. Primož: spet cesta Prebivalci Primoža in bližnjih vasi ter člani aktiva ZMS Primož že vse leto utrjujejo cesto od Laz do Primoža. Vozišče je bilo namreč neutrjeno in je bila pot ob deževju težko prevozna celo za vprego. Cesto so tlakovali s kamenjem, zdaj pa jo posipljejo še s peskom. A. 2. Antonija Jurca Po dal j Sem bolehanju je na pragu svoje 85-letnice odšla od nas drobna ženica Antonija Jurca. Bila je mati devetih otrok, žena rudarja, s katerim je vrsto let živela v tujini. Prestala je dve svetovni vojni, v drugi je morala celo v 4-letno izgnanstvo. Bila je dolga leta zvesta članica krajevne orga nizacije SZDL v Krmelju. Odlikovale so jo plemenite lastnosti, zato Jo bomo ohranili v lepem spominu. B- D- Napredek le s strokovnjaki ZDRAVSTVENI DOM 2E GRADIJO. Gradbeno podjetje iz Trbovelj je te dni začelo graditi nov zdravstveni dom, za katerega plačujejo občani samoprispevek že od lanskega maja. (Foto: Legan) NAČRTOVALCI OPOMINJAJO GRADITELJE HIŠ • Odslej dosledneje pri dovoljenjih Komunalno urejanje Sevnice zdaj tako zaostaja, da je nujno poostriti nekatere ukrepe, sicer bo kraj večno ostal samo dolga vas če se bo v Sevnica tako nadaljevalo, naselje ne bo nikoli komunalno urejeno. Samo za razsvetljavo je treba okroglo dva milijona novih dinarjev, kje pa so še ceste, vodovod in kanalizacija? Vsako leto več ljudi želi graditi (letos bodo izdali že skoraj 50 lokacijskih dovoljenj), toda kdo od teh se vpraša, kakšno bo mesto kot celota? Največ težav in neprijetnosti nastaja zaradi tega, ker ljudje kljub opozorilom še vedno premalo razmišljajo, kako bo s komunalno ureditvijo. Začno graditi na vrat in na nos, trmasto vztrajajo in izsiljujejo, o uslužbencih občine govorijo, da so birokrati, ne zavedajo pa se, da podirajo zamisli o urbanistični ureditvi mesta, ko vidijo le svoje koristi. Temu je treba narediti konec, vztraja svet za urbani- SEVNIŠKI PABERKI zem, komunalne in stanovanjske zadeve. Graditeljem je treba omogočiti gradnjo na zazidalnih območjih, omogočita jim je treba tudi komunalno opremljanje po sprejemljivih cenah, potem pa dosledno spoštovati zazidalne načrte in ne delati nikakršnih izjem. Danes ima Sevnica že toliko gradbenih parcel za zasebno gradnjo, da bodo zadostovale za štiri do pet let. Za Kopitarno je narejen zazidalni načrt za 56 hiš, v Šmarju za 174 hiš, od tega 20 atrijskih, 66 vrstnih in za 4 dvojčke. Za obe naselji je izračunan komunalni prispe- vek, ki bo solidarnostno razdeljen med vse graditelje. To pa še ni vse. Svet za urbanizem je predlagal, naj izdelajo zazidalni načrt še za Boštanj, kjer bo prostora za 39 zasebnih hiš. Predlagal je, naj strokovnjaki preučijo tudi zazidavo v starem delu Sevnice, predvsem na območju sejmišča. Zazidalni načrti, ki dajejo graditeljem dovolj možnosti, bodo pripomogli, da bo odslej izdajanje dovoljenj dosledno. Nikakor se ni mogoče sprijazniti s tem, da komunalno opremljanje sedaj toliko zaostaja, da cela naselja ostajajo nedograjena in neurejena. Kazalo bi celo gradnjo usmerjati najprej v eno samo zazidalno območje,, saj bi jo s tem pospešili in bi bilo mestno naselje prej dograjeno in urejeno. M. L. ■ KNJIGOVODJE SO /.BORO. VALI. Kar 64 izmed skupno 118 članov sevniškega Društva knjigovodij se je prejšnji teden udeležilo letnega občnega zbora na Lisci. Ob tej priložnosti so obravnavali predvsem strokovno usposabljanje in medsebojno pomoč. Pri nas je pač tako, da se predpisi naglo spreminjajo in se je treba nenehno izpopolnjevati. Društvo bo še naprej vodil dosedanji predsednik Franc Ogorevc. ■ PREUREJEN BIFE. Gasilski dom so v pritličju preuredili tako, da bo imel večji prostor za bife. Naredili so tudi izhod na teraso, kjer bodo gostje lahko posedali pod senčniki. Gasilsko društvo želi z lepše urejenim bifejem pridobiti več denarja za svojo osnovno dejavnost. H POVRŠNO DELO. Hitro in površno zasuti ter asfaltirani prekopi čez cesto pri »Lisci« in pri postaji so pravi strah za avtomobiliste, ali bolje rečeno, za avtomobilske gume Podobno je tudi železna plošča za kanalizacijo pri domu TVD Partizan več prstov globoko ugreznjene v asfalt in predstavlja pravo past za kolesa vozil. B ZA KEGLJANJE PREMALO ZANIMANJA. Svoj čas je bilo tako, da človek skoraj ni mogel priti na vrsto, če se je hotel razvedriti s kegljanjem. Zdaj, ko stroške kegljanja plača občinski sindikalni svet, pa je na kegljišču v gasilskem domu tako malo ljudi, da organizatorje mineva veselje. ■ UMRLA SEKVOJA. Pri nas selo redka rastlina — orjaška sekvoja (sequoia gigantea), ki ji pravijo tudi mamutovec. doma iz Kalifornije, je bila ponos parka pri sevniškem gradu. Zdaj se je posušila; domnevajo, da je to posledica močnega udarca strele. n ZBIRAJO ZA GASILSKI AVTO. Kot smo že napovedali, so gasilci iz Boštanj a začeli zbirati denar za nakup gasilskega avtomobila. Avto je nujno potreben, saj v naselju skorajda ni več konj, ■ pomočjo katerih bi vlačili bri- zgalno. Da bi željo uresničili z manjšimi stroški, bodo poskušali dobiti kak karamboliran, toda še uporaben avtomobil ter ga popravili in preuredili. ■ KAJ JE Z NAJEMNINO ZA GROBOVE. Pred meseci so na pritožbe ljudi, češ da je nesprejemljivo, da bi bila najemnina za grobove na sevniškem pokopališču malone tolikšna kot najmenina za stanovanja, obljubili, da bodo cenik spremenili. Kaže, da je obljubiti lažje kot narediti. Razen k cenam imajo ljudje še eno pripombo. Kot »e *t> pokazalo na nedavnem pogrebu, Je zelo neprimerno, če grobarji po končanem delu takoj na pokopališču zahtevajo od svojcev plačilo. To ni taktno do žalujočih. ■ POMOČ OSTARELIM LJUDEM. V skladu z akcijo republiške konference SZDL bodo tudi v Sevnici sklicali komisijo, ki dela v okviru občinske konference SZDL, ter se pogovorili, kako bodo v občini organizirali pomoč ostarelim. .... ■ VOLITVE IN IMENOVANJA. Občinska skupščina je na zadnji seji imenovala kot predstavnika javnosti v svet zdravstvenega doma Celje Valentina Hribarja, upokojenca Jz Sevnice. Za predsednika na novo ustanovljene komisije, za ugotavljanje letne pedagoške storilnosti osnovnih šol je imenovala Miša Keršiča, načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe ■ SREČANJE S PROSVETNIMI DELAVCI. Minuli petek je ravnateljstvo osnovne šole v Sevnici povabilo predstavnike občinske skup. ščtne in družbeno-političnih organizacij na srečanje s 14 prosvetni mi delavci, ki -so se na novo zaposlili v Sevnici, Zabukovju in Studencu. ■ NOV PROMETNI ZNAK. Pri nevarnem mostu ob izlivu Mirne v Savo so postavili prometni znak, ki v dolžini 100 m prepoveduje ustavljanje. S tem naj bi pripomogli, da bi se Število prometnih nesreč zmanjšalo. PROGRAM OD 20. DO 27. SEPTEMBRA Gasilci za svoj teden V soboto bo prikaz delovanja gasilskih naprav znamke Pastor - Pregledi, vaje in razstave Občinska gasilska zveza v Sevnici je tudi letos poskrbela, da bi bil teden po- žarne varnosti (dnevi od 20. do 27. septembra) kar najbolj slovesen in hkrati delaven. V nedeljo se je znčelo z radijsko oddajo, gasilskimi fanfarami, pesmijo, recitacijo in govorom o pomenu požarne varnosti. Naslednje NOVO V KRMELJU! TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA vabi potrošnike v novo prodajalno V KRMELJU, kjer imajo bogato zalogo vsega trgovskega blaga. Prepričajte se! Vabi kolektiv! Občinska konferenca ZK v Sevnici je razpravljala o ljudskem odporu in kadrovski politiki V ponedeljek, 21. septembra je bila v Sevnici 3. seja občinske konference ZK. Obravnavali so naloge pri uresničevanju koncepta splošnega ljudskega odpora in vlogo Zveze komunistov na področju kadrovske politike, še posebej so govorili o kadrovskih težavah v občini. Za delegata na konferenci ZKJ so izvolili Zvoneta Dragana in Aleksandra Skoka. Zaradi pomembnosti so na konferenco povabili tudi predsednike krajevnih skupnosti in . direktorje gospodarskih organizacij. Seje so se udeležili še član CK ZKS Ivo Krč, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Posavje Franc Bukovinsky, predstavniki občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij. Ko so govorili o splošnem ljudskem odporu, so povedali, da bo potrebno še bolj podpirati telovadna društva, Ljudsko tehniko, tabornike, strelce in druge, ki s svojim delom pomagajo krepiti ob- rambno sposobnost občanov. V razpravi o kadrovanju so bili mnenja, da bodo srednjeročni program razvoja lahko uresničili samo s sposo nimi strokovnjaki. Po v2°! ru republiških prizadevanj nameravajo tudi v sevnT^ občini sklepati samoupra dogovore o štipendiranju študenti. Več o seji konference bomo poročali prihodnjič. A. 2ELEZNIK RADIO SEVNICA NEDELJA, 21. SEPTEMBRA:«” Reklame m oglasi — če — je v preteklosti — P° Človek in delo — Lahka in njegove poklicne zelje na-zabavna glasba - Razgo- sveti - Športne novi^ d ^ vor s starši — Naši stitajo in pozdravijajo ^ var-oddaje — Teden protipožarne nosti. , SREDA, 30. SEPTEMBRA, 1;^ - Reklame in oglasi no- KflSV JSS. O davčni službi — — Oddaja za najmlajse. tri dni so bili pregledi vozil, gasilskih naprav, pripravljenosti nekaterih podjetij, vse to pa se bo nadaljevalo še danes in jutri. V soboto, 26. septembra, bo za predstavnike sevni-ških podjetij prikaz delovanja gasilskih aparatov znamke Pastor iz Zagreba. Skupina gasilcev se' bo udeležila proslave in vaj ob stoletnici gasilstva v Zagrebu. Za nedeljo so predvidene nenadejane vaje za nekatera gasilska društva, popoldne pa bo z govorom predsednika občinske gasilske zveze Jožeta Smodeja v radijski oddaji končan požarnovarnostni teden. Razen navedenega programa bodo posamezna gasilska društva med tednom priredila razstave gasilske opreme za šolarje, še popreje pa uredila in očistila okolico srvo-Jih domov. NOVICE IZ LOKE ■ 2E 18 NAROČNIKOV — No- vi poverjenik PreSemove knjige učitelj Branko Kranjc Je za leto 1971 pridobil že 18 članov oziroma naročnikov, razen n lit tn naročnike za Ljudsko knjigo. ■ LET JUBILEJ - Te dni je Marija Horjak, rojena LlpovSek, praznovala 90-letnloo svojega življenja. Vsi Ločard Ji za ta lepi praznik čestitamo! OB AKCIJI SZDL: POMOČ REVNIM IN OSAMUENIM Oči prosijo, ne obtožujejo^ Eno samo vprašanje Mariji Vrtačnik iz Vranja nad Sevnico: »Kako je mogoče živeti ob Y zemlje, kozi in 30 dinarjih občinske pomoči^ nice, ki jo dobi uslužbenec, da si kupi kosilo, če mora nainPmislite, da Marija koga obtožuje? »Nič se ne^ zim. Dosti nas jejjf pa menda že ne morej več dati. Podpora je sol, vžigalice Pet£? ?Jnrj. olje. 2ivež po večini pr delam sama, ob eko P® mi je dal Rdeči križ «1 tudi sama plačujem rino.« V njenih 1>ts^ md£fg tožbe ne graje^ Za svet sama, brez samo skorajda ne ve. E prošnjo ima d leh. »Knjižico bi rada, na sem, pa ne zdravniku. Krneč ^ rern varovanja sama n jj plačati, kmetje tod vij0, pa tako in teko da nas ne b?d .rSiicoifl vali. Saj je pri ™arSlK doma revščina-«^ ^ Pošteno sem se nadihal, preden sem zmogel strmino, iz katere je naredila majhno njivico, ki je ni v nobenih mapah. Iz pašnika, obdanega od gozda, jo je naredila sama, fižol ji daje koruzo, pa še nekaj vrst krompirja. Na tisti strmini je 59 let njenega življenja, ali bolje samo-tarjenja v stiski. Najbrž ni niti za dlan zemlje, da je ne bi namočil njen znoj. Njivica ni in ne bo nikoli občutila, kako blagodejno dela plug. Marijino orodje je motika in koš, s katerim znese na ramenih spomladi gnoj in seme, jeseni pa pridelek ki ga mora poprej še varovati pred divjadjo. Lesena koča, koza in tista leha pokopane zemlje, to je premoženje, od katerega živi. Fač: od občine dobiva 30 dinarjev socialne pomoči. 30 dinar- j...-------------------- .— ALOJZ ŽUŽEK »Pozornost« do potnikov Z razmahom motorizacije železnica izgublja potnike, toda očitno se dovolj ne potrudi, da bi jih z boljšimi uslugami zadržala kar največ. S kakimi 40 podpisi opremljeno pismo so 12. avgusta poslali prebivalci krajevne skupnosti Velika Loka, v katerem so prosili vodstvo podjetja, naj bi popoldanski motorni vlak ustavljal tudi na Veliki Loki tako kot nekdaj, toda do konca prejšnjega tedna jim nihče niti odgovoril ni. Vlak vozi zdaj 16 km brez postanka in se ne ozira na mnoge delavce, ki se vozijo na delo v Ljubljano. Obvestilo oglaševalcem Mnogi naši bralci, ta pošiljajo ponudbe na razne oglase, zlasti pa na tiste ki so objavljeni pod Šifro, želijo v pismih, naj jim pošljemo naslove strank ki take oglase naročajo Ker ne moremo vsakomur posebej odgovarjati, ponovno sporočamo: pisma (odgovore) na male oglase s šifro oddajamo neodprta v roke tistim, ki so tak oglas naročili. Naslova take stran-ke ne moremo izročiti NI KOMUR. Zlasti velja to za vse ženitovanjske po- ’ nudbe in podobne zaupne ' oglase. UPRAVA LISTA Ko sem te dni obiskal znance v vasi Slepšek pri Mokronogu, sem se nadvse začudil, ko sem videl, kaiko stara ženica Frančiška Tratar prebiva svoj časopis — Dolenjski list kar brez naočnikov. Povedala je, da je nanj naročena že, odkar- izhaja. povprašal sem jo, kako živi, in je odgovorila, da je kar zadovoljna, čeravno je že enajsto leto v postelji. Pred toliko leti si je zlomila nogo in od takrat ne more več hoditi. Baštetova mama, kot ji pravijo po domače, je včeraj praznovala visok jubilej — 98. leto starosti. Njena življenjska pot prav gotovo ni bila posuta z rožica- OB SEJ! OBČINSKE KONFERENCE ZK, POSVEČENI KADROVANJU Kako priti iz „začaranega“ kroga? Presenetljivi podatki o šolanju, štipendiranju in pripravnikih - Vse besede bodo brez zavestnega sodelovanja podjetij in d rugih malo zalegle Včeraj popoldne je bila v Trebnjem sklicana 4. seja občinske konference Zveze komunistov, posvečena predvsem razmeram na področju kadrovanja, pomanjkanju strokovnih delavcev ter premajhni družbenopolitični aktivnosti-' Občinski komite ZK je v ta namen pripravil obsežno poročilo, ki vsebuje vrsto takih ugotovitev, da vzbujajo upravičeno zaskrbljenost ljevati šolanje. Potrebnih bo še več drugih praktičnih ukrepov, zlasti pa bo nujno sodelovanje delovnih organizacij samih. Brez njihovega zavestnega sodelovanja ni pričakovati bistvenih izboljšav. M. LEGAN ■ KONČNO GRADITEV BLOKA — Po dolgotrajnem čakanju in obljubljanju so vendarle začeli graditi blok, kjer bodo stanovanja za nekdanje udeležence NOB. Delo je prevzelo gradbeno-opekarsko podjetje Mima, ki že podira staro župnijsko stavbo v bližini cerkve. V pritličju bloka bodo poslovni prostori, zgoraj pa stanovanja. ■ SE PARKIRIŠČE PRI BAZENU — Podjetje KREMEN, ki pri Zabrdju koplje kvarcit, je začelo prazniti zasute bazene. Krajevna skupnost Mima s5 je s podjetjem dogovorila, da odpadni pesek vozijo h kopališču pod mirenskim gradom, kjer bodo uredili večje parkirne prostore. Ob kopalni sezoni se je že dogajalo, da niso imeli obiskovalci kje pustiti svojih vozil. ■ VODA DO SV. HELENE — Krajevna skupnost pripravlja načrt za napeljavo vodovoda do Sv. Helene. Pomanjkanje vode je bilo že od nekdaj pr ob lam tega kraja. Ce bodo prebivalci in lastniki grobov na tamkajšnjem pokopališču razumeli potrebe in prispevali svoj delež, bo tekoča veda pritekla že letos. ■ LEPŠA GOSTILNA »NOVAK« — Gostilničarka Francka Novak je preuredila hišo: napeljala centralno kurjavo, obnovila fasado in polepšala notranjost lokala. B NOVE HIŠE — ^ovo naselje na Mimi — pod Rojami — že dobiva obrise. Trenutno gradijo zasebniki kakih deset enodružin- skih hišic, ki bodo po večini že letos pod streho. ■ ODLOV V POTOKU ZABRS. CA — Mirenski pododbor ribiške družine heroja Maroka iz Sevnice je sklenil poloviti potočne postrvi v potoku Zabršca. Postrvi so že tolikšne, da jim je življenjski prostor postal premajhen. Odlovljene ribe bodo ribiči vložili v gornji predel rečice Mirne, v odlovljeno Zabršco pa spomladi spet vložili zarod potočnih postrvi. Upajo, da bodo s kolobarjenjem ponovno dosegli, da bo Mirna polna rib, kot je bila nekoč. Ribiška družina ima od regulacije Mirne dokajšnjo škodo in jo hoče z vlaganji popraviti. ■ OB VRTIČKE — Destilacija Dana je objavila razglas, s katerim opozarja najemnike vrtičkov na Devcah, naj ne začno z jesensko setvijo, ker bo tam zgradila novo skladišče. Vrtičkarji se sprašujejo, če bodo kje dobili drugo zemljišče. ■ PRODAJA ODPADNEGA IJ5SA — Tovarna šivalnih strojev sporoča, da prodaja odpadni les od zabojev, v katerih so bili šivalni stroji. Prodaja je zelo ugodna, saj stane voz takih zabojev le borih 10 dinarjev. B NOV TLAK — Tovarna DANA ureja nov tlak z asfaltno podlogo na tovarniškem dvorišču. Stara betonska podlaga je namreč že dotrajala. D. P. Kadrovska po il tika je v banjski občini očitno eno gltoanj obdelanih področij. Ve t0l.g0 so zn!me ugotovi t-Stm* Pomenj človek v go-nan^T^6111 111 družbenem Sg edku, toda navzlic temu . ^zmere bistveno ne iz-ne V?iJ0, kaže ce]o’ da se v bližnji pri‘ preoeT ’ r Je 711105 p" ^ zamujenega časa repuSftljiva je ugotovitev kovani f?a zavoda za zapo-odnoJ’ 3 ,pravi- da je po lamp trok> w končajo šo-sok; skednji, višji ali vici jo, treiL . celotno genera-Jska občina med iiet]jjv • V S1°veniji. Prese-preJ9maJt ^ Podatek, da *j0 ie J l??j ob&1i štipen-tov. dijakov in studenca zanoS10, ^dira te pešči- ie te^S?h-v vsei' °bčin'- e1ovnih travnikov na *in mestih. 50 V d01®0-Pipendir2f?T .š°lanja ^ Jal Po*£ft kl Je zapostav-^ S22** o««*«. Ti so tudija i! ve?ikih stroškov ^ kveojem^?1, zaPGslovalj šolah n na ***’ Sje kažejo' rf0Sedail,je i2fcu- °bčini 'lahbn ** podežel' svoje zanesejo le kovnjafo w ke’ 2*k*) stro-^Posluiei me9t se neradi okolja, l0vne or^iJJ.0®^0 ^di de-v^i vSf1Je- T« se pokusu-. v začaranem 8,1151 zaS?^ dohodek. Ja 23 ^Uzki, malo denar- SpQsobnih'0i>raževanje’ 111810 kvcev ■ 9brakovnih sode- ^ajhen 1J,li^ali stvari, je vseh Vrsta ukrepov: v te trehn organizacijah Potrebe u?°^oo sreči, bodo dom začeli graditi prihodnje leto, odprli pa bi ga leta 1972. V domu bo razen dvorane predvidoma še pošta, ambulanta in odkupna oziro-na koperacijska -služba Združenega KGP Kočevje. Programi razvoja občine in podjetij so v delu - ■' ' . ■" v ; • ( ...... Kdaj bo občina Kočevje dobila svoja programa srednjeročnega in dolgoročnega razvoja, še ni znano - Nekatera podjetja bodo sprejela svoje programe razvoja sredi prihodnjega leta Pred kratkim smo obiskali predsednika komisije za izdelavo programa razvoja občine ,>ri občinska skupščini Kočevje Mirana Smolo. Z njim smo se pogovorili, kako poteka izdelava srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja občine. »Občinska skupščina je sklenila z DOMINVESTOM iz Novega mesta pogodbo za izdelavo srednjeročnega, se pravi 5-letnega razvoja občine in osnutek dolgoročnega razvoja občine, ki bo obsegal obdobje 10 do 15 let. DOMINVEST dela take programe tud: za druge dolenjske občine, če se ne motim za skupno njih 6,« je odgovoril na prvo vprašanje Miran Smola. — Kakšna je pri tem delu vloga vaše, se pravi občinske komisije? »Naša komisija je pripravila izhodišča za to delo, jih pretehtala in dala v nadaljnjo obdelavo DOMINVE STU. Ko bo naročnik izdelal prve osnutke, se bo naša komisija spet sestala in jih kritično ocenila. Tako je pri izdelavi programov razvoja zagotovljena strokovnost m demokratičnost. — Kako pa sedaj, v tem »mrtvem« obdobju sodelujete z DOMINVESTOM? »Občinska skupščina s svojimi strokovnimi služba ml zbira podatke, ki * so DOMINVESTU še potrebni; jaz, kot predsednik občinske komisije, pa sodelujem pri usklajevanju teženj naše ob čine s težnjami celotne dolenjske regije (območja). Manjka delavcev Razen z ostalimi težavami se delovne organizacije v kočevski občini letos srečujejo s pomanjkanjem delavcev. V prvem polletju je primanjkovalo de’avcev v kovinski industriji, gradbeništvu in obrti. Nekaterim delovnim organizacijam je primanjkovalo celo nekvalificiranih delavcev. Vzroki , /.s pomanjkanje so predvsem, da odhaja vedno več kvalificiranih in nekvalificiranih de-lavcefc na delo v tujino. Mnogi odhajajo s posredovanjem pristojnih služb, nekateri pa na vabila tujih delodajalcev. Pereče je tudi piomanjkanje visoko strokovnih kadrov, -š srednjeročnega in dogoroč-nega razvoja Slovenije. Nato šele — ne morem reči, kdaj — bo izdelan na osnovi programa dolgoročnega razvoja srednjeročni program, ki bo natančno določal, kaj je treba v naslednjih petih letih delati.« — Kako daleč je izdelava srednjeročnih programov v posameznih delovnih organizacijah v kočevski občini? »Natančno mi to ni znano, vendar se ne bom dosti zmotil, če rečem, da te programe delovne organizacije šele ali že pripravljajo. V naši delovni organizaciji, se pravi pri Združenem kme- tijskem in gozdarskem podjetju Kočevje, bomo za gozdarstvo in kmetijstvo izdelali programe sredi prihodnjega^ leta, ko ga bo izdelal . tudi SNEŽNIK. Za gozdarstvo bo izdelan program za 10 do 15 let in bo usklajen s SNE2NIKOVIM. Tudi program razvoja kmetijstva bo izdelan za obdobje 15 let, podrobni program za obdobje 5 let pa bo izdelan sredi prihodnjega leta. Naš prvi program razvoja gozdarstva usklajujemo z INLES in LIK, se pravi z lesno industrijo. Obema podjetjema smo dali tudi osnovne podatke o lesu, se pravi o surovinah, ki jih tii podjetji predelujeta. Tako bosta tudi ti dve podjetji lahko izdelali programa do sredine prihodnjega leta.« J. P. Miran Sntola, predsednik komisije za izdelavo programa razvoja občine Kočevje. (Foto: Drago Mohar) PRED IOO-LETNICO ŠOLE V STRUGAH Do praznovanja obnoviti šoSo Šele zadnje dve Ifeti so začeli postopno obnavljati šolo v Strugah - Sedanja šola je stara blizu 40 let, njeni zunanji zidovi pa so še vedno okrušeni od krogel, ki so bile izstreljene v zadnji vojni Leta 1972 bodo v Strugah praznovali 100-letnico šole v tem kraju in 40-letnico sedanje šole. Naj večja želja učnega osebja in domačinov je, da bi do takrat šolo temeljito obnovili, ker so bila v preteklih letih opravljena na njej le najpomembnejša vzdrževalna dela. Usklajevanje je seveda potrebno tam, kjer bi se interesi oziroma težnje ene občine razhajali s težnjami celotnega območja« — Kje je tako usklajevanje potrebno? »Predvsem je potrebno pri razvoju posameznih vej gospodarstva. Tako je na primer na področju lesne panoge treba uskladiti surovinsko osnovo s primarno in finalno proizvodnjo. Razvoj lesne industrije na tem območju — na primer INLES, LIK in NOVOLESA — je treba uskladiti s količinami in sestavom lesa na območju Dolenjske. Studije in kasnejši programi morajo uskladiti težnje in možnosti razvoja posamezne panoge oziroma veje gospodarstva v posamezni občini in na vsem območju Dolenjske.« — Kako daleč je izdelava programov razvoja? »V začetku septembra so bila na sestanku DOMTN-VESTA in sodelavcev podana širša izhodišča za razvoj dolenjskega območja. Te podatke bo treba še analitično obdelati V teh dneh bo izdelana metodologija obdelave, da bi sredi prihodnjega leta lahko izdelali študijo osnovnih izhodišč družbenoekonomskega razvoja širše Dolenjske. V naslednji fazi bo nato izdelana študija Izjema sta zadnji dve leti, ko je bilo za obnovo šole le narejenega nekaj več. Lani so na novo prekrili polovico šole, opremili eno izmed treh učilnic, kupili nove peči,‘uredili zbornico in dobili več učil. Letos so v glavnem uredili mlečno kuhinjo (manjka jim še oprema), v eni učilnici so položili parket, v teh dneh pa-bodo dobili še opremo za eno učilnico Letos bodo skušali pritrditi na streho zadr-ževalce snega in uredili ne- Šah je oSivezen šolski predmet V enem razredu osnovne šole Kočevje so letos uvedli poizkusni pouk šaha, ki bo učence privajal na samostojno razmišljanje V 2. b razredu osnovne šole Kočevje so letos prvič poizkusno uvedli pouk šaha. To je prvi tak poizkus v Sloveniji in Jugoslaviji, po doslej znanih podatkih pa imajo pouk šaha uvedep le še v Sovjetski zvezi. šah in jih spoznaval s figurami in poznavanjem polj (šahovsko notacijo); v dru-gem in tretjem pa bo poudarek na srednji igri, ki je zaradi ogromnega števila najbolj zahtevna in sili učenca najbolj k razmišljanju. J. P. v \ Osebni dohodki Podakti o izplačanih osebnih dohodkih v gospodarskih organizacijah kočevske občine kažejo, da je bilo v prvem polletju letos izplačanih okoli 35 milijonov čistih osebnih dohodkov ali za 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Povprečni mesečni osebni dohodek je znašal letos na zaposlenega 1.199 din. katere druge malenkosti. Se precej pa bo treba napraviti, da bo šola res lepa m prenovljena dočakala svoje praznovanje leta 1972. Do' takrat je treba položiti parket še v dveh učilnicah, za eno učjlnico kupiti opremo, urediti hodnike, napeljati vodovod, urediti sanitarije, zamenjati okna, obnoviti fasado in obvezno postaviti pri šoli drvarnico Njihova velika želja je, da bi na podstrešju uredili še en razred ali pa telovadnico. Vse, kar so doslej obnavljali, je bilo napravljeno z denarno pomočjo temeljne izobraževalne skupnosti Kočevje in domačinov, ki so pomagali s prostovoljnim delom urejati svojo šolo. Za ureditev mlečne kuhinje pa je prispevala 20.000 din tudi republiška skupnost otroškega varstva TEKSTILANA: novo vodstvo V kočevskem podjetju TEKSTILANA so 28. avgusta izvolili nov 21-članski delavski svet in 9-članski poslovni odbor. Novi delavski svet se je 15 septembra že sestal in izvolil za svojega predsednika Vinka Rakoviča. Ob predaji poslov med starim in novim delavsk’m svetom je osnovna organizacija sindikata v znak priznanja za triletno delo obdarila člane starega oziroma bivšega delavskega. sveta in upravnega odbora s knjigami. DROBNE IZ KOČEVJA Pouk šaha bo le eno šolsko uro na teden. Celotna učna šahovska snov je razdeljena na tri leta, kar pomeni, da se bodo tisti učenci učili šah še v 3. in 4. razredu Ob vsaki konferenci bodo podrobno primerjali učm uspeh v »šahovskem« itezredu in ostalih drugih razredih, kjer se učenci tega predmeta ne bodo učili. Analizo oziro ma ugotovitve bodo posredovali tudi Zavodu za šolstvo. Učitelj Ive Stanič, ki bo poučeval šah je izdelal učm program za tri šolska leta, pričakuje da bodo učenci »šahovskega« razreda dosegali boljše učne uspehe tud) pri ostalih predmetih. To svoje mnenje zagovarja s tem, da nauči šah mladega človeka Seia skupščine V ponedeljek, 28. septembra, bo seja občinske skup-" ščine Kočevje, na kateri bodo razpravljali o uspehih go-spodarjenja v prvem po.let-ju letos, o občinskem prora čunu in skladih ter o izpolnjevanju finančnega načrta temeljne izobraževalne skupnosti, potrdili bodo zaključni račun sklada za reševanje .stanovanjskih zadev borcev za lani in finančni načrt za letos, sprejeli odlok o imenovanju m preimenovanju ulic v Kočevju, potrdili statut sklada upravnih stavb občine Kočevje, na dnevnem redu pa so še personalne zadeve. ■ B ■ ZA OBČINSKI PKAZ NIK 3. oktober bo vpč prireditev, razstav in Športnih tekmovanj. Praznovanje pa bo bolj skromno, saj vsepovsod primanjkuje denarja. Pa vendar bo praznovanje prijetno in domače. Nekateri bodo izrabili še zadnje jesenske dneve za izlete v bližnjo okolico, za kar nameiavajo izkoristita prav dan občinskega praznika' Želimo jun ugodno vreme. ■ ■ ■ KOČEVSKI PLANINCI so pred kratkim praznovali dan planincev. Zbrali so se v koči pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom. Dan so preživeli v veselju in delu. Pospravili in očistili so dolino okoli društvene koče, preostali čas pa so imeli razne zabave in igre. Na ražnjih so pekli tudi razne dobrote. Zvečer so se vrnili v dolino. ■ ■ ■ LOVSKA ZVEZA KOČEVJE je razpisala za 26. september opravljanje lovskih izpitov. Izpiti bodo v domu telesne kulture. Opravljalo jih bo nekaj novincev, ostali pa bodo’ imeli popravne izpite iz raznih predmetov. Izpiti bodo za kandidate iz ribniške In kočevske doline. ■ ■ n JUTRI, V PETEK, 25. septembra, bo gostovalo v Domu Jožeta Seška Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Nastopilo bo z mladinsko igro »Oliver Twist«. Prireditev bo organizirala Zveza prosvetnih in kulturnih društev občine Kočevje. Igra bo le za šolsko mladino, predstavi pa bosta ob 15 in 18. uri. misliti, vpliva pa tudi na ostale dobre strani mladega človeka, kot so vzdržljivost, borbenost in marljivost šah tudi ni le šport, ampak še znanost in umetnost. Pričakuje, da bosta šahov- . ska zveza Slovenije in Zavod za šolstvo dala pristanek za pouk šaha Prva mora odo- ' briti strokovno, druga pa pedagoško plat učnega progra- ' ma. Značilnost programa je, da bo v prvem letu učence ' predvsem navduševal za Prvo leto »IVERKE« Tovarna ivernih plošč Lesne industrije Kočevje je kljub začetnim težavam v prvem polletju letos dosegla zadovoljive proizvodne in denar^ ne uspehe. Plan proizvodnje so presegli za 24 odstotkov. Proizvodnjo so postopoma osvajali, sedaj pa delajo že v- več izmenah. To bo omogočilo* da bodo predvidene naloge, ki so si jih zastav.li v začetku leta, še pred rokom dosegli in presegli. —š ^ Ena iz MELAMINA Kemična tovarna »Mela-piin«, ki je ena najmočnejših gospodarskih organizacij v kočevski občini, je v prvem polletju letos ustvarila 2,557.000 din ostanka dohodka. Osebni dohodki so se v primerjavi s preteklim obdobjem gibali okviru možnosti. Najbolj so porastli pri vseh kategorijah fizičnih delavcev, vključno pri nekvalificiranih. * S _ ■ ■ ■ 2E DRUGI SEMINAR za inštruktorje avto šole je bil pred kratkim. Seminarje obiskujejo kandidati iz Ribnice, Kočevja in iz ostale Dolenjske. Ko bodo naredili Izpite, bodo pričeli takoj uriti kandidate za šoferje. Tako bo zopet naval na vozniške izpite. Sedaj je bil namreč le prevelik premor. Ljudje kupujejo avtomobile, pa bi radi tudi vozili. B B B PRIČEL SE JE SOLSK1 POUK, ki je nekoliko okrnjen. Za nekatere predmete ni učnega oseb ja, za. telesno vzgojo pa ni zadosti telovadnih prostorov. O tem bomo v eni prihodnjih številk podrobneje poročali ■ B 3 PRIPRAVE ZA POLHARSKI TEDEN gredo proti koncu. Za prireditve Je zelo veliko zanimanja, posebno za razstavo. Vsak dan se prijavljajo novi polharji, ki bi radi razstavi j ah. Tudi za polharski ples, ki bo v hoelu Pugled, se zelo zanimajo iz raznih krajev Slovenije. Torej bo tudi ples po svoje zanimiv. To bo srečanje starih polharjev. Veselo in zabavno bo, saj bo padla marsikatera polharska in lovska. B B B HITRO SE MN02IJ0 v Kočevju svetlobni napisi in reklame Potrebno pa bi bilo, da bi se pred postavitvijo posvetovali s strokovnjaki, se pravi, da bi bil vsak posamezen napis usklajen z ostalimi. Ni pa smiselno, da nekateri imajo svetlobne objekte, prižgejo jih pa ne. KOČEVSKE NOVICE ZAKAJ TAKO? Preveč nepotrebnih potovanj Stroški bi se dali (ponekod) precej znižati Preglecl izplačil čistih o-sebnih dohodkov in osta lih prejemkov v nekaterih delovnih organizacijah kočevske občine za preteklo leto iri prvo polletje lelos je pokazal, da so bili na račun dnevnic in kilome trin predvsem vodilnim delavcem izplačani precejšnji zneski Mnoga potovanja niso v celoti upravičena. Pregled 'je pokazal, da bi nekatera potovanja lahko odpadla, če bi imeli kolektivi bolj- šo organizacijo dela in boljše sodelovanje s poslovnimi sodelavci. Prav bi bilo. da bi samoupravni orgam posvetili več skrbi proučevanju u-pravičenosti potovanj. To ne velja za vse, kajti v nekaterih delovnih organizacijah že sedaj posvečajo temu posebno skrb Potovanja zelo omejujejo, ker se zavedajo, da pomenijo lahko včasih le'izgubo časa in precejšnje izdatke. -š . Z OBISKA V RIBNIŠKEM OTROŠKEM VRTCU Z dobro voljo premagujejo ovire Premalo vzgojiteljic - Še 20 otrok bi dali starši radi v vrtec - Tudi podjetja bi lahko prispevala nekaj za boljše otroško varstvo r- Kam na sprehode? -Kdaj bo Ribnica dobila otroško igrišče? Prav prijetno je bilo kramljati s tovarišico Maro v ribniškem otroškem vrtcu. Z veliko ljubeznijo do malih varovancev in vso prizadetostjo pripoveduje o velikih težavah, ki se vsak dan pojavljajo v otroški ustanovi v Ribnici. Najhuje je, da imajo premalo prostorov. Sedaj imajo 50 varovancev, na sprejem pa jih čaka še 20. Vse delo opravljata samo dve vzgojiteljici, kar je tudi poglavitni vzrok, da ne morejo odpreti tretjega oddelka in sprejeti še onih 20 otrok. V varstvu imajo otroke različne starosti, v glavnem od dveh do sedmih let. Razen tega ustrežejo še šolarjem. Sprejemajo jih v varstvo zjutraj med 6. in 8. uro ter popoldne med 12. in 14. uro, ker nimajo kje počakati zjutraj začetka šole, popoldne pa staršev, ki pridejo kasneje z dela. Sicer pa šolarji včasih še prav pridejo, ker lahko malo varujejo malčke. Delovni čas imajo po 7 ur na dan — brez priprave, ki Sodražica: rekreacijski center Na nedavnem posvetovanju predstavnikov občinske skupščine Ribnica in predstavnikov Sodražice so razpravljali o izgradnji rekreacijskega centra v Sodražici. Center namerava j , fižol 3,40 — fižol v zrnju 2,70 in 6,10 6.10 čebula 2,90 3,25 česen 8,20 7,40 solata 3,90 4.00 špinača 4,80 — korenje 2,40 2,40 peteršilj 3,20 — kumare 1,70 2,40 pradižnik 3,60 3,60 paprika 4,00 in 2,70 3,00 jabolka 1,60 3,10 hruške 4,00 3,35 breskve 4,40 4,20 slive 2,z0 in 2,10 2,10 grozdje 3,60 3,50 limone 5,40 5,45 banane 5,60 5,30 jajca (cena. zakos) 0,70 0,84 Podobno je z rejo telet. Ribniška kmetijska zadruga ima pri tem že nekajletne izkušnje in dosega lepe uspehe. Ali ne bi bilo prav, da bi z organizirano vzrejo telet začeli tudi na območju kmetijske zadruge Loški potok? Ce bomo samo negodovali in tarnali, da smo nerazviti, pri tem pa sami ničesar storili, da bi več zaslužili, ne bomo nikamor prišli. Iskati je treba vse možnosti za razvoj takih gospodarskih dejavnosti, ki prinašajo zaslužek in s tem pogoje da človek ostane na švoji zemlji. Izkušnje iz drugih krajev v Sloveniji .nas spodbujajo, naj si vendar že sami pomagamo na že opisana dva načina ali pa še kako drugače. V RIKO večji osebni dohodki Ribniška kovinska industrija, ki je po gospodarski moči drugo največje podjetje v ob-čini( uspešno gospodari Do polletja so letni načrt uresničili s 55 odstotki, celotni dohodek pa so v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta znatno presegli. Podjetje ima dobro utečeno kooperacijsko proizvodnjo z nekaterimi, podjetji, zelo pomembna pa je lastna proizvodnja Najpomembnejša je proizvodnja zimske opreme za cestna podjetja, pa tudi nekateri drugi izdelki gredo dobro v prodajo. Dobre poslovne^ odnose imajo s podjetjem Schmidt iz Zahodne Nemčije. Tudi proizvodnja pletilnih strojev »Regina« uspešno napreduje. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal v prvem polletju letos 1.441 din, kar je 602 din več kot v enakem obdobju lam. Te številke nam povedo, da v podjetju dobro gospodarijo in dosegajo lepe uspehe. Nagrajeni živinorejci 19. septembra je bila v So-dražiti razstava plemenske živine iz ribniške občine, na kateri je posebna strokovna komisija živino ocenila, najboljši živinorejci pa so prejeli diplome, nagrade in priznanja. Več o razstavi — u-deležili so se je tudi kmetijski strokovnjaki in drugi gostje iz Srbije, Hrvatske in Slovenije — bomo poročali prihodnjič. Letos ne bo polhov Polhi so letos v gozdovih Travne gore, Velike in Male gore zatajili. Zaradi dolgotrajne zime m hladnega vremena spomladi žir n obrodil in tako primanjkuje polhom hrane. Zato se tudi tako ne množe in debele. Polhovska noč v domu na Travni gori bo letos odpadla. Ta turistična prireditev je vsako leto doslej privabljala domače in tuje obiskovalce Upamo, da bo drugo leto žira in polhov dovolj. -r Vsak vlagatelj, ki ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 novih dinar|ev. je zavarovan za primer ne-‘zgodne smrti Razen visokih • obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje! ČREPINJE IZ LONČARIJE Otroci iz ribniškega vrtca na sprehodu po Ribnici (Foto; Drago Mohar) Letos manj mleka V ribniški kmetijski zadrugi so v prvem polletju lani odkupili 1,242.000 litrov mleka, v letošnjem polletju pa za 16.000 litrov manj. Glede na zmanjšanje staleža živine je odkup mleka še dokaj zadovoljiv. Razveseljivo je, da so se nekateri kmetje že odločili za večje privezovanje živine, zadruga pa jim skuša pomagati s posojili in pre-rrfijami za na novo privezane živali. ■ Ceste, potrebne popravila — Večina cest 4. reda na doienjeva-škem območju je bolj ali manj potrebna popravila. Hudo je zdelana cesta na »Golnik« v Dolenji vasi, z velikimi luknjami se lahko pohvali rakitniška, pa tudi lipov, ška ni nič boljša. Občani negodujejo zaradi nerednega vzdrževanja cest, pozimi pa zaradi že tradicio-nalno slabega pluženja. Vzdrževanje cest, posebno* pa pluženje, je bilo že pogosto predmet razgovorov občanov na raznih sestankih, tudi na občini. Slej ko prej so povedali, možnje z občine, bo morala krajevna skupnost sama poskrbeti za vzdrževanje krajevnih poti. Vendar — krajevna skupnost skoroda nima denarja. Rešitev bi bila uvedba prispevka za urejanje mestnega zemljišča, samo kako in kdo je tisti, ki bo občanom — ne da bi se ti pretirano upirali — naprtil poleg drugih še to breme?! ■ Kanalizacija — Nekdanja občinska hiša v Dolenji vasi je dolgo »slovela« po neurejeni kanaliza- ciji oziroma odtoku iz stranišč. Nedavno so delavci Standgrada (Stanovanjskega podjetja) na vrtu za hišo skopali nekaj metrov globoko jamo, jo obložili s kamenjem, vendar je vprašanje, če bo sedaj odtok dober. Tik za vrtom je namreč struga Ribnice. Prav zaradi tega je na vasi težko urediti skupno kanalizacijo, razen če je ne bi odvajali s precejšnjimi stroški v rupe za vasjo. ■ Spet priključki — Postana in pogreta jed, pravijo, ni dobra. Zelje občanov pa je treba nenehno, pogosto pogrevati, ponavljati, pa še prerade ostanejo samo — želje Tako je s priključki n& gl&T-no cesto. Lep čas je že minil, odkar so nenehno predmet razgovorov na sestankih občanov; cestno podjetje obljublja, samo denarja nimajo. Obljubljali so — morda — za to jesen, pa kaže, da ne bo nič. In vendar — asfaltiranje dveh priključkov ni milijonska investicija, da ne govorimo o varnejšem in lažjem prometu. Doslej pa ostaja le pri — obuljubah. REŠETO 4.844 zasebnih varčevalcev Pri podružnici ljubljanske kreditne banke in hranilnice v Črnomlju je letos začelo na novo varčevati več kot 500 občanov, medtem ko imajo doslej vseh zasebnih hranilnih vlog že 4.844. Občani imajo skupno v banki 13 milijonov din. od tega je okoli 35 odstotkov kmečkega denarja. V banki opažajo, da kmetje radi varčujejo, zelo malo pa jih vloge veže na stanovanjsko varčevanje, pri katerem imajo možnosti posojila. Šiškarji na Vinici V nedeljo je preko 100 članov borčevske organizacije terena Ljubljana — Gor. Šiška obiskalo Vinico. Po ogledu zanimivosti so šli v Uča-kovce k Prokšlju, kjer se je prijetni izlet nadaljeval na trati ob mlinu. Izlet z naslovom »Obujamo spomine« je uspel, Ljubljančani pa so ob ljubili še priti. Tečaj za šoferje Kandidati za voznike motornih vozil se bodo lahko za izpit iz prve pomoči pripravljali v Črnomlju. Občn-ski odbor Rdečega križa zbira prijave. Cim bo dovolj kandidatov, bo organiziran tečaj s strokovnimi predavatelji. 2 toni suhih gob Na območju črnomaljske občine- je kmetijska zadruga odkupovala gobe. Ugotavljajo, da poletna rast ni bila dobra, pričakujejo, da bo več gob zraslo je eni. Doslej so odkupili 2 toni suhih gob, plačevali pa so jih po 25 do 30 din kilogram. Cena je zdaj ugodnejša. Kupcev za gobe ne manjka. Gasilci se opremljajo Opremljenost gasilskih društev je v Črnomelj ski občini dolgoleten problem, ki pa bo letos precej omiljen. Nove motorne brizgalne bodo dobili na Vinici, v Draga tušu in Vranovičih, kjer imajo že plačane. Denar za nove mo torke zbirajo še v Adlešičih in v Stranski vasi. Brizgalna stane 20.000 din. Vsakemu društvu prispeva občinska gasilska zveza 6.000 din, preostali znesek morajo zbrati po vaseh s pripevki občanov in prireditvami. Orali bodo zasebniki Ker ima kmetijska zadruga Črnomelj že precej zastarel strojni park, v letošnji je senski setvi ne bo mogla pomagati pri oranju zasebnim kmetovalcem. Zadružne stroje bodo morali nadomestiti zasebni, saj bodo mnogi lastniki traktorjev radi opravili te usluge. KDAJ BO KONČAN PROCES, PODOBEN STRANKARSKEMU DVOBOJU? Resno delo da - šušmarstvo ne Pri obeh godbah še vedno niso stvari jasne - Vprašanje je tudi, če je res vsa občinska kultura manj vredna od enega samega orkestra Na Stražnjem vrhu, v Semiški in Dobliški gori je trtje precej polno. Zgodnje sorte grozdja so že zrele. V nedeljo je bilo po vinogradih vse živo- Povsod so pokušali pridelek in se pripravljali na trgatev. Kak teden dni bodo vinogradniki še čakali s trganjem beline. (Foto: R. Bačer) Zgodovini galsbene kulture v Črnomlju daje pečat predvsem pomanjkanje kvalificiranega glasbenega kadra. To je vplivalo na nepopolno glasbeno vzgojo na slabo razvit glasbeni amateri^m in na nizko raiven glasbenih ansamblov, ki so skrbeli za zabavo. Kadrovski problem se je sčasoma uredil, tako da je bila pred petimi leti ustanovljena glasbena šola. Čeprav je začela delovati v silno skromnih razmerah, je vendarle 'dosegla uspehe pri vzgoji mladih, pripomogla pa je tudi k bolj kvalitetnemu programu na proslavah in javnih prireditvah. Končno ji je politična javnost zaupala delo z mladinsko godbo na pihala. Na razpravah v družbenopolitičnih organizacijah se je izoblikovalo stališče, naj tudi za novi kader v stari pihalni godbi poskrbi glasbena šola, finančno vprašanje pa je bilo zaupano občinskemu sindikalnemu svetu. Javnost je bila mnenja, da denar ne sme biti vprašanje, ker godba mora obstojati! Glasbena šola je začela delati, tedaj pa se je začel proces, podoben stran- Strokovnjaki priporočajo Vinogradnikom, ki imajo nasade žlahtne trte, priporočajo tudi kmetijski strokovnjaki, naj s trgatvijo počakajo vsaj do 1. oktobra. Takrat naj bi začeli trgati grozdje belih sort, medtem ko za črnino* ne predvidevajo trgatve prej kot po 10.. oktobru. Seveda so zgodnje sorte trte pri tem izvzete. Pametni vinogradniki bodo nasvet poslušali, saj bo to njim v korist. Reja prašičev spet v modi? Črnomaljska zadruga kmeti. Pri izkušenih obnavlja kooperacijo rejcih že 400 pujskov Ko se je črnomaljska zadruga združila s klavnico, so takoj začeli oživljati prašičerejo na tereni}. Prej se to ni izplačil, ke zadnjega niti kmet ne bi imela zaslužka, pač pa se je denar stekal samo v roke mesarjev. Izkušenim prašičerej cem; ki so z zadrugo sodelovali že leta 1967 in 1968, so dali v rejo 400 pujskov, težkih okoli Planinci obnavljajo svoj dom Postojanka na Mirni gori bo čez mesec dni veliko lepša - S prispevkom pomaga tudi ISKRA Ko so pred 16 leti obnavljali dom na Mirni gori, še ni bilo dovozne ceste. . Ves gradbeni material so znosili na ramah, zato so bila tudi dela opravljena razmeroma primemo. Medtem so dotrajali leseni baikoni, pod v jedilnici, okna in polkna ter fasada. Za današnje razmere tudi ni primerna električna inšta- ČRNOMALJSKI DROBIR ■ REDNA TELOVADBA ZA SOLARJE se Je pri TVD Partizan začela 10. septembra. Vpisanih je buo čez 100 .otrok. Razvrščeni bodo v 10 skupin, vsaka pa bo imela vadbo enkrat v tednu. Predšolski otroci od 4. do 7. leta bodo začeli v kratkem posnemati starejše vrstnike. Se vedno je čas za prijavo. g NOVA ASFALTNA PREVLEKA je bila te dni položena okoli stavbe Komunalne banke in hra-ni’rvce. .Trg svobode je s tem veliko pridobil. Banka je asfaltno previeko financirala soma, kar je njen prispevek mestu in domači kr a'ovni skupnosti. n LETOS V PAPIRNICI IN KNJIGARNI ni bilo takega navala, kot ga pomnijo iz prejšnjih let. Šolarji so potrebščine nabavljali že med počitnicami. V tršo vini so imeli vsega blaga dovolj. Ni se. zgodilo, da bi časa zmanj kalo. pač pa nekaterih učbenikov za višje razrede še zdaj niso dobili v prodajo. Kot ugotavljajo prodajalci, so imeli starši, naj'več izdatkov za učence šestih razredov. ■ PRIHODNJI ČETRTEK, 1. oktobra, bo ob 9. uri začetek dela v posebni šoli Črnomelj. Sola bo začela s skromno slovesnostjo poslovati začasno v prostorih osemletke, dokler nova stavba ne bo gotova. H 3518 OBČANOV, ki ima v črnomaljski komunalni banki najmanj 2.000 din vezanih vlog, bo prišlo v poštev za žrebanje. To bo v kratkem. Skupno imajo tl občani privarčevanih že čez 5 milijonov din. ■ NA TR2NICI prodajalci na pokritih stojnicah ne vidijo radi, če jih vprašaš za ceno. Za conik pravijo, da ne drži, ceno pa določajo sproti. Prejšnji četrtek je eden izjavil, da prodaja paradižnik po 2.50 din,- limone po 6 din, grozdje po 4 din, breskve po 5 din, hruške po 4 din. Mimofdoćl so rekli, da Je bila >iro rroj Sc drugačna cena. vmim. lacija, prav tako ne ureditev kuhinje in sanitarij. Sanitarna inšpekcija je zahtevala preureditev in Planinsko društvo se je del že lotilo. Okoli 80.000 din bodo. v obnovo doma na Mimi gori vložili letos. Planinsko društvo preureja svoj dom z lastnimi sredstvi, hvaležno pa je delavskemu svetu tqvarne ISKRA ki je odobril znaten prispevek. Nad obiskom se sicer na Mimi gori ne pritožujejo- u-gotavljajo pa, da posebnega zaslužka ni. Prenočišče velja 15 din, ker pa pride na izlet večina članov Planinskega društva, ki imajo popust, za nočnino ne dobijo več kot 8 din. Dostop do doma je slab, vendar planinci ceste ne morejo sami popraviti. Prav gotovo pa bi postojanka z malo več reklame lahko privabila več gostov od drugod. Krompir bo odkupljen V vseh poslovalnicah Kmetijske zadruge Črnomelj se je že začel odkup krompirja. V Dragatušu so ga kmetje prodali že več kot 100 ton. Zadruga bo odkupila od kmetov vse ponujene količine krompirja če bodo le s ceno zadovoljni. Zaenkrat ne morejo plačevati za kilogram več kot 45 par. Letošnja letina je bila dobra, zlasti za krompir sorte desire, medtem ko so ostale vrste slabo obrodile, posebno če niso kmetje krom-pirišča večkrat škropili. 22 kg. Posamezni kmet je vzel 4o do 80 repov, spitati pa jih mora do teže 100 kg. Zadruga daje kmetu tudi določeno količino močnih krmil in plača prirast 60 par od kilograma, vse drugo je kmetova stvar. Pitanje traja 4 mesece. Ker kažejo kmetje za prašičerejo spet zanimanje, namerava zadruga tak način pogodbenega sodelcivanja še močno razširiti. Predvideno je, da bi ustvarili lasten vrej-ni center v Gribljah, kjer bi dobili kmetje le priznane pasme pujskov. Kdor bo pujske vzel, bo moral podpisati, da jih bo spitane prodal zadrugi. karskemu dvoboju na volitvah v kapitalističnih državah. Tako imenovana stara godba je naenkrat oživela. Priča smo bili zanimivemu dogajanju: prej nobene godbe, potem dve, prej nobenega kapelnika, potem dva. Prej nobenega denarja, potem so ga pobirali v dveh smereh: sindikat po u-radni liniji stara godba neuradno. Celo stališča nekaterih družbeno-političnih delavcev so mnogokrat dvojna. Ob tem je bilo nič koliko namigovanj, obrekovanja, spletkarstva. Rezultat je podoben reklu: »Tresla se je gora, rodila se je miš«, posledice pa so občutne in škodljive. Občinskemu sindikalnemu svetu zaradi zmede ni uspelo zbrati potrebnega denarja po kolektivih, zato je glasbena šola v precej hudih škripcih, pa tudi uradna javnost se zaveda, da je pogorela. Stara godba je preko sorodnikov začela v svojo sredo privabljati mladi kader, ki ga je začega vzgajati glasbena šola. Poštena igra to vsekakor ni, daje pa morda trenutno korist. Glasbeni šoli je delo medtem uspelo, da je mlada godba prvič zaigrala. Pri vsem tem se poraja novo vprašanje: predvideno je bilo, da se bo za potrebe godbe zbralo nad 4 milijone starih din, dotacija, ki jo daje občina za celotno kulturno dejavnost preko Zupančevega natečaja pa znaša dva stara milijona. Ali je vsa druga občinska kultura res manj vredna od enega samega pihalnega orkestra? Imamo skupine, kot so folklorne in pevski zbori, ki so se uveljavili v republiškem in še širšem merilu, in vendar dobivajo mnogo manj moralne, da ne omenjam materialne podpore. Vprašanje financiranja in rednega dela mladinskega pihalnega orkestra ostaja odprto. Pihalnega ansambla pa mesto ne bo imelo, če ne bo enotne moralne in materialne podpore, enotnega vodstva in ne nazčđnje stremljenja po čim boljši kvaliteti. FRANCE ZUPANČIČ Jutri seja skupščine Za petek, 25. septembra, je v Črnomlju sklicana seja občinske skupščine. Odborniki obeh zborov bodo obravnavali predlog za odobritev začasnih in stalnih priznavalnin borcem, spremembo maloprodajnih cen in marž za prehrambene proizvode ter analizo poslovnega uspeha delovnih organizacij v I. poletju 1970. Dragatuš: borci na izletu Veliko veselje je krajeivna organizacija ZZB NOV v Dragatušu naredila švojim .članom, ko je pred kratkim organizirala zanje enodnevni izlet na Pljtvice, v Crikvenico in na Reko. Dva avtobusa Dragatuščanov se je udeležilo izleta med 90 ljudmi pa je bila več kot polovica takih, ki morja prej še niso videli. Stroške izleta so krili udeleženci sami, vendar nikomur ni bilo žal denarja za prijetno doživetje. Gasilci bodo tekmovati Zadnji teden v septembru bo v počastitev tedna požarne varnosti občinska gasilska zveza v Črnomlju organizirala sektorsko vajo. Društva s terena bodo tekmovala v gasilskih veščinah, za tri najboljše ekipe pa so prodvidene denarne nagrade. V zvezi s tednom požarne varnosti bodo tudi otroci po šolah pisali naloge. Tri najbolje ocenjene naloge bodo nagrajene. V tem tednu vam priporočamo ogled velike izbire odej ter flanelnih rjuh. Prodajamo tudi na 5-meseč-no obročno odplačilo. ’>OefeieUštil ‘ ČRNOMELJ V kolibi Jeračeve Cvete v Gabru pri Semiču se marsikaj dogaja. - Dva predšolska otroka sta po cele dneve sama, brez matere in hrane Koščena in izpita ženska je drobnega dečka potisnila skozi vrata socialne delavke na občini v Črnomlju in rekla: — Tako ne gre več. Otrokom najdite očeta! Jaz jih ne morem vzdrževati. Čeprav je usta na drobno odpirala, je duh po alko holu vseeno takoj zauda-ril po prostoru. — Cveta, počasi. Spet si pila, otroci pa nimajo kaj jesti, jo je Milena skušala utišati. Ona pa: — Ni res, nisem pila. Naj mali poveda! Ni res Silvek, da niaš vedno hrane? — je zahtevala mati odgovor od dečka. Bil je tiho. Ce ti noč in dan kruli po želodčku, je težko reči, da si sit. Otrok je bil srečen, ko jo je na ukaz odraslih lahko pobrisal na hodnik. Cveta je planila v jok. Kazala je modrice na rokah, roke so se ji tresle in bila je motnega pogle- da. Strahota, kaj alkohol naredi iz mlade ženske! Ni ji še 29 let. Lansko jesen jo je mož za zmeraj zapustil. Trdil je, da z njo ni mogoče živeti, ker pije, ona pa pravi, da je pil on. Dejstvo je, da je sprva poslal nekaj denarja od priložnostnega za- Silvek, zakaj spiš na cesti? služka, zdaj že več mesecev niso videli dinarja. Najstarejši Jeračev ima 9 let. Občina ga je dala v zavod, obiskovati pa mora posebno šolo. Je duševno prizadet. Ta teden’ gre od doma še 7-letni Silvek. Zlatka bo ostala pri materi, ker je v vsej soseščini nihče noče. Triletna punčka se ljudem si- cer smili, toda z materjo nočejo imeti opravka* Cveta ne dela in ne skrbi za otroke. Stanujejo v kolibi, ki ji domačini pravijo »Hotel Durchzug« (prepih), Izgine za več dni, otroke pusti v« hiši, brez hrane. 2e pred leti, ko so Je-račevi otroci še komaj racali in je bil še oče doma, so šli vsak dan daleč v dolino do mizarske delavnice, kjer so ob malici pobirali ostanke! Ni še dolgo, ko je motorist ponoči ustavil na cesti, misleč, da ždi žival. Bil je Cvetin otrok. Pravijo, da je malo Zlatko pretepla s koprivami po obrazu in da jih oba otroka z mateijo vred večkrat dobijo s palico ali z vilami od raznih moških. Soseska pravi, da hodijo k njej tudi boljši, z avtom. Ona to zanika. Ko smo Silveka vprašali, če bo šel v zavod, je brez obotavljanja veselo pokimal. Res mora biti hudo, če malček hoče stran od mame? Mame? Njen bog in gospodar je alkohol. In kaj bo z Zlatko? Zdaj ji je v domači ječi delal družbo bratec. Poslej bo sama ... RIA BACER y>. Kmetje, zagrabite priložnost! Zakon o označevanju vina daje tudi belokranjskim vinogradnikom priložnost zaščite - Kdor bo prijavil pridelek, bo dobil za vino več 15. septembra je bil v Metliki spet večji sejem, živine in pujskov je. bilo precej, kupcev pa bolj malo. Sejmarji so zaskrbljeno razpravljali o tem, kaj bo, če bo šlo tako naprej, še ni tako dolgo, ko so z metliških sejmov večja podjetja odpeljala po 40 vagonov živine, zdaj naložijo komaj 2 ali 3 vagone. (Foto: R. Bačer) Vinogradniško razvite države imajo že dolgo zakon s katerim so vinogradniki zaščiteni, pri nas pa bo ta zakon začel veljati za vina letnika 1970. Kako bo naš vinogradnik zaščiten? Z imenom domačih vin metliška črnina in belokranjsko belo vino bo smel imenovati svoj pridelek le tisti vinogradnik, ki ima vinograde v mejah metliške občine oziroma Bele krajine, m tisti gostinec, ki je vino kupil od vinogradnika na tem območju. Vsa druga vina, kupljena kjerkoli drugje, ne bodo imela pravice do tega imena. Domačega vina bo na trgu dosti manj in ker je iskano, mu bo vsak lahko dvignil ceno. Obenem bo zaščiten potrošnik, ker bo dobil originalno pijačo. Ruševine kazijo čudno, da v Metliki ob tako lepo urejenih in vzdrževanih nasadih v mestu tako dolgo gledajo ruševine na križišču cest Metlika — Črnomelj1 — Karlovac, kjer gre mimo vsak izletnik. Z odstranitvijo škrbin nekdanje hiše in nekaj okrasnimi grmi bi lahko kmalu popravili videz tega dela mesta, ki zdaj kazi metliško urejenost. Kovačeva kobila je poTnavadi bosa Ker med največjo sezono ni cementa in železa, imajo metliški komunalci škodo - izposojanje pri znancih jih je rešilo, da niso delavci pri gradnjah stali - Za urejanje domače hiše zdaj ni časa Vsi vinogradniki, ki hočejo imeti dokumentirano poreklo svojega vina, morajo prijaviti svoj vinograd na ob ' čini pri kmetijskem referentu. Rok prijave pa je 10 dni po trgatvi. Za prijavo so potrebni podatki: površina vinograda. parcelna številka, vinogradniško območje, sorte in število trt ter starost na sada količina pridelka grozdja, mošta ali vina in datum trgatve. Ta se mora ujemati z uradno določenim dnem trgatve. V lastno korist bodo vinogradniki podali prijavo, sicer njihovo vino za trg ne bo prodano pod znanim imenom metliška črnina, temveč samo kot namizno rdeče vino. Se ve, da je v ceni razlika. Rok za prijavo je kratek. zato ne kaže izgubljati časa. S praniem ni dela V metliškem servisu podjetja NOVOTEHNA ne stojijo križemrok, saj imajo s popravili in servisi precej dela, pač pa ugotavljajo, da so Metličani veliko govorili,- kako pogrešajo pralnice avtomobilov, zdaj pa se je redko poslužujejo. V servisni delavnici imajo 5 tehnikov, 1 električarja in 4 vajence, stranke pa prihajajo tudi s hrvaškega območja. Sadja je letos malo Medtem ko bi lani kmetje radi prodali jabolka za vsako ceno, je letos položaj drugačen. Doslej na terenu ni odziva na ponudbo tovarne Belsad za odkup sadja Deloma je vzrok v tem, ker je sadja veliko manj, kot ga je bilo lani, drugič pa tudi cena za kmete ni privlačna. V nekaterih vaseh so izračunali, da se jim ne izplača jabolka naložiti na voz, jih zapeljati v Črnomelj in dobiti zanje 22 par za kilogram. Zamuda časa in vožnja bi zahtevala več stroškov, kot bi za jabolka iztržili. _ Ce ne bi imelo komunalno podjetje od. lani nekaj zalog železa, bi že od pomladi naprej gagali, tako pa so zastoj pri gradnjah občutili šele pred kratkim. Ni cementa, ni železa, pri gradnjah pa so vezani na roke. Nič čudnega, če kasnijo z deli pri čistilnih napravah v Metliki in če letni plan ne bo uresničen. Vse kaže, da bodo imeli več milijonov škode. Izpad v proizvodnji se pri letnem planu 5 milijonov kmalu pozna. Na srečo so si cement izposodili pri znancih na Hrvaškem, sicer bi morali delavci na gradbiščih povsem stati. Trenutno majo vse razpoložljive zmogljivosti podjetja usmerjene v gradnjo industrijskega vodovoda za tovarno E ETI, gradijo pa še okoli 25 zasebnih hiš in stanovanjski blok za trg, ki bo oktobra vseljiv. Podjetje ima precejšnje težave. V času 10-letnega obstoja so dobili lani prvič 550.000 din posojila, sicer pa se morajo prebijati skozi težave sami Najbolj manjka denarja za mehanizacijo v gradbeništvu in za ureditev sodobnega peskoloma. Do letos so komunalci z gradbeno jn obrtno dejavnostjo vred poslovali v barakah, kar je delo še oteževalo. Zdaj imajo v nekdanjem nedograjenem zadružnem domu upravne prostore in za silo urejene delavnice, nimajo pa v stavbi stopnic ne ograje, ne urejenih hodnikov in ne fasade. Za urejanje lastne stavbe v sezoni ni časa. Pravijo, da bodo dela nadaljevali pozimi. Letos graditelji hiš močno tarnajo, da so gradbinci strašansko poskočili s cenami, zato je izjava Vinka Jermana, direktorja komunalnega podjetja, naravnost presenetila: - Pri nas so cene še v glavnem lanske. V novem bloku bom?) trisobna stanovanja s centralno kurjavo odprodali po 120 000 din, verjetno pa bo gradnja v prihodnjem bloku dražja. Za metliško komunalno podjetje je značilno, da iz vrst domačinov nima niti enega težaka, pač pa za taka deda zaposlujejo sezonce iz Bosne. Bodočnost kolektiva vidijo v gradbeništvu medtem ko bi se manjših obrtnih delavnic najraje znebili. Ne prinašajo zaslužka, držijo pa jih v podjetju zaradi tradicije. Kmalu odkup grozdja Kmetijska zadruga bo odkupovala od zasebnih kmetovalcev sortno belo in črno grozdje. Plačilo bo odvisno od vrste grozdja in kvalitete, znašalo pa bo 2 din do 2.50 din za kilogram. Zaenkrat je ponudba večja od vinogradnikov čez Kolpo kot od domačinov. Interesentom dajejo v pisarni zadruge vsa pojasnila. Pogum velja - eden mora biti pni! Čudno: reja telet postaja tudi za zasebnike zanimiva - Da imajo na Mlakah Agničevi v hlevu 60 teličkov, je izjemen primer, v katerega so uprte oči vse bližnje soseske - Se bo obneslo? Ivan Agnič z Mia,k je med prvimi, kj v Eeli krajini začenjajo obratno -pot. Pred leti je kot mnogi drugi rojaki ušel v mesto. V Kranju je debil dobro službo, si zgradil novo hišo, zdaj bo vse skupaj pustil in se vrnil domov na vas. Neverjetno! Prav zaradi opravkov, ki jih je imel Ivan Agnie v Kranju s prodajo hiše, ga nisem dobila doma, pač pa sta mi vse to razložila Agničev brat Tone in sosed Jože Smuk Iz hleva Je mukalo tako naglas, da smo morali malo v stran, če smo se hoteli razumeti. Tone Agnič je povedal: N »Z bratom sva začela poizkus V rejo sva vzela 60 telet za neko ljubljansko podjetje Prirast nama bodo plačali po 1.40 din za kilogram. Redila bova tri mesece. Midva dava krmo m opravljava delo, plačava zavarovanje, od Podjetja pa dobiva močna krmila Na dan imam v hlevu poprečno 2 ur; dela. le enkrat na teden kadir kidam, se zamudim dalj časa.« — Koliko vam bo pogodbe-reja vrgla, ste najbrž že izračunali. Se bo izplačalo bratu pustiti službo? »Njega Je kmetija že od nekdaj privlačila. V Kranju ni' bil srečen. Ce bo šlo vse po sreči, nama mora ostati 3.500 din čistega. Toliko denarja na kmetiji ni lahko zaslužiti v treh mesecih. Najbrž naju bodo posnemali še drugi.« »Jaz že,« se je oglasil sosed Jože Smuk. Odločil sem se urediti hlev. Začel bom tako, da bom teličke kupil sam. Za prvič 20. Sam jih bom zredil in prodal. Ni zlomek, da bo šlo! Ce se drugim izplača, se bo tudi meni. Do zdaj se z živinorejo na veliko nismo ukvarjali. Pridelujemo pšenico, krompir, koruzo, proso, ajdo, oves in še vinograd obdelujemo. Imamo vsakega ne- kaj, a ravno toliko, da je premalo za prodajo večjim kup cem in preveč za 'domačo u-porabo Pred kratkim sem si kupil traktor, zdaj bom po-sestavo začel urejati drugače.« Kot je povedal Tone Agnič, tudj onadva z bratom ne mislita ostati pri 60 teličkih. »Ce se bo reja obnesla, bova i-mela kaj kmalu hlev za 150 glav.« Oči vse bližnje, pa tudi daljnje okolice so uprte v Agničev hlev. V teh vaseh doslej še nihče ni imel 60 teličkov. Vsi čakajo, kako se bo reja obnesla pri Agniču, potem bodo začeli še drugi. Zgledj vlečejo! R. B. — Sprejeli smo sklep, da bodo v kratkem sklicali razširjeno sejo občinskega komiteja na katero bodo vabljeni tudi sekretarji osnovnih organizacij. Tu se bomo zmenili za čimprejšnje uresničevanje nalog, predvidenih za jesenski in zimski čas. R. B. SPREHOD PO METLIKI Jože Smuk in Tone Agnič, soseda z Mlak, ne mislita več kmetovati po starem. Črna pika so izostanki s sej V uresničevanju 'programov Zveze komunistov smo imeli dobre in slabe strani, izjavlja Martin Štefanič, sekretar občinskega komiteja — Čas dopustov je minil, družbeno-politična dejavnost oživlja, kako ste z letošnjimi delovnimi uspehi v organizaciji ZK zadovoljni v Metliki? — V metliški občini smo o uresničevanju začrtanih programov ZK pred kratkim razpravljali na občinski konferenci. Ugotovili smo, da smo imeli največ uspeha s sprejemanjem mladih v članstvo. Ob začetku leta smo si zastavili plan: sprejeti do začetka leta 1971 60 ner/ih članov, v prvem polletju pa smo jih na novo sprejeli 28. To je največji uspeh na vsem dolenjskem območju. — Kdo ima za to največ zaslug? — Aktiv mladih komunistov. s katerim ves čas dobro in tesno sodelujemo. — Kaj štejete za slabe točke v delovanju vaše organizacije? — Ena izmed osnovnih slabosti je v tem, ker posamezniki često izostajajo s sej in sestankov v organih konference. Z večkratnim sklicevanjem izgubljamo čas in delo zaostaja. Na to hibo smo že večkrat ooozarjali, a ni nič zaleglo. Zdaj smo sklenili, da bomo naredili analizo o obremenjenosti posameznih članov ZK na vseh področjih družbene dejavnosti. Naslednja poteza bo preveč obremenjene ljudi razrešiti nekaterih funkcij. -r- Komite in konferenc?, sta torej otvorila jesensko delovno sezono. Kdaj in kako se bo oživljena dejavnost začela v osnovnih organizacijah? Kdaj bodo trgali | v metliški občini Za kakovost vina je najvažnejše, da grozdje čimbolj dozori in tako doseže naj večjo stopnjo sladkorja. Zato določa temeljni zakon o vinu v 6. členu, da se trgatev grozdja, ki je namenjeno za predelavo vino, ne sme začeti pred dnem ki • ga v svojem območju vsako leto določi za kmetijstvo pristojni organ občinske skupščine, in sieer za vsako vrsto grozdja posebej. Za letošnjo leto je določen naslednji rok trgatve: Splošna .trgatev belih sort, Portugalke in šentlovrenke naj se začne 1. oktobra. Izjemoma se lahko podobira gnilo grozdje pred tem časom. Trgatev žametovke in modre frankinje pa se začne 10. oktobra. Za* vse, ki se ne bodo držali navedenega priporočila, so predvidene denarne kazni od 500 do 3.000 novih dinarjev. PredhladHmca bo oktobra Metliška zadruga, ki je od lani lastnica klavnice, se je odločila zgraditi predhladilni-co. Vanjo bodo postavili hladilne naprave, tehtnico za meso in transportni tir po katerem bo povezana s klavnico in hladilnico. Notranje stene pređhladilnice bodo i-mele posebno termoizolacijo, tako da se bo stalna temperatura prostora sukala okoli 5 stopinj. Sele primemo o-hlajeno meso bo šlo od tu v hladilnico. Predhladilnioa bo zgrajena do srede oktobra, veljala pa bo 180.000 din Tako bosta Metlika in okol-ca preskrbljena še z boljšim mesom. . 'r Odkup bo, cena? Kmetovalci se zelo zanimajo, kaj bo z letošnjo letino krompirja. V metliški zadrugi smo izvedeli, da bodo odkup vsekakor organizirali, bojijo pa se da kmetje s ceno ne bodo zadovoljni. Kupci se zaenkrat še ne oglašajo, čeprav so razposlali dosedanjim strankam že kooi^’ nudb. Kmetje menijo, da bi morali dobiti za krompn -saj 5o do 55 par. v zadrugi pa bodo za tako ceno težko našli odjemalce, žalostno, a resnično. Sindikat na veleseimu Sindikat delavcev občinske uprave in organizacij je v sredo, 16. septembra, organi, ziral za člane izlet na Zagrebški velesejem. Ta dan so v pisarnah ostali le dežurni uslužbenci, tako da se je delo s strankami nemoteno odvijalo. ■ Z LETOŠNJIM OBIRANJEM HMELJA je imela metliška kmetijska zadruga precejšnje težave, ker ni mogla dobiti dovolj obiralcev. Skušala si je pomagati s šolsko mladino, pa tudi tu ni bilo preveč odziva — mladi so se obiranja hitro naveličali. Zato so morali nazadnje cele hmeljske sadike voziti na kmetijsko šolo v Novem mestu, kjer so Jih obrali z obiralnim strojem. Minuli teden so porušen hmelj s stiskalnico pakirali v posebne vreče. Po predvidevanjih bo zadruga, ki ima 8 hektarov hmeljišč, letos pridelala okoli 10 ton hmelja. Kot kaže, se kvaliteta domačega hmelja iz leta v leto izboljšuje, vendar zaradi nizke cene pri prodaji ne bj posebnega dobička. O ZADNJI TORKOV SEMENJ 15. septembra je bil med drugim v znamenju bližajoče se trgatve. Vinogradniki so pridno segali po posodah, ki so Jih na metliški trg pripeljali suhorobarji iz Ribnice in Sodražice. Manjša kad za grozdje je veljala 180 din, brenta 110 din, večji škafi oziroma kabli 50 din, manjši pa 28 dinarjev. ■ V NOVEM OBRATL KOD-RANKE v tovarni BETI je delema steklo poskusno obratovanje. Ob tem pomembnem dogodku je odbor sindikalne podružnice v soboto, 19. septembra popoldne povabil vse člane delovnega kolektiva v spodnje prostore novega obrata. Tu je direktor Peter Vujčič vse navzoče seznanil s to novo veliko pridobitvijo tovarne. Po kulturnem programu se je razvil prijeten družabni večer. ■ ODBOR ZA PROSLAVO PET-NAJSTE BRIGADE, ki je bila 5. in 6. septembra v Metliki, je do zdaj izdal tri ciklostirane biltene, v katerih je poročal o tekmovanjih, o pripravah in poteku proslave. Izdal bo še četrto številko, v kateri bo objavljena kritična ocena dela pripravljalnega odbora in ocena proslave. n NA VEČ KRAJIH V MESTU — pred občinsko hišo, v Ulici na trg, na stopnišču proti Bojici in še, kje — že dolgo na svetijo luči javne razsvetljave. Žarnice so pregorele in meščani žele, da bi jih pristojni zamenjali z novimi metliški tednik Vedo za nas, ko smo jim potrebni! Angela Vovko, prosvetna delavka iz Gabrja pod Gorjanci, dela v gasilskih vrstah šest let. Kar nekam nenavadno, saj je prosvetnih delavcev med gasilci malo. Vzrokov za to je več. Verjetno bo pa najbolj držala ugotovitev, da delajo v tej humani organizaciji samo tisti, ki na svojih plečih najbolj občutijo neusmiljenost »rdečega petelina«. — Kako to, da ste se priključili gasilcem? »Potrebe na vasi in neki notranji čut mi je velel, naj pomagam tem ljudem, ki veliko garajo, kljub slabim pogojem. Takih, ki bi fizično delali, je precej, gasilci pa bi potrebovali še študirane ljudi, ki se tudi v kaj drugega razumejo.« — Kako je z dejavnost jo žensk v vaši organiza ciji? »Nekaj je, vendar nismo zadovoljni] Ziasti v nekaterih novomeških kolektivih, kjer ženske prevladujejo, da bi lahko imeli dobre ženske gasilske de s^tine. Ponekod so že in kar lepo uspevajo.« . — Zakaj jih pa ni več? »Glavni vzrok je, da si vodstva podjetij še vedno niso na jasnem, kako jim lahko pomagajo gasilci.« —Ali mislite na splošno? »Ne! No, večina se nas spomni, ko jim gori pod nogami. Po vsakem požaru smo gasilci vsaj nekaj dni zelo upoštevani Potem se pa spet vse lepo pozabi. Res, da si ne želim požarov, vendar bi moralo večkrat goreti v glavah tistih, ki nas vidi jo samo tedaj, kadar smo jim potrebni.« — Kaj pa program za naprej? »če nam bo uspelo u stanoviti še več ženskih gasilskih desetin, bomo za dovoljni. To, kar so pred leti dosegle LABODOVE gasilke na državnem prvenstvu in NOVOTEKSO-VE na minulem prvenstvu tekstilcev — gasilcev v No vem mestu, pa je že izven programa in je korak naprej. , SLAVKO DOKL ZKS NOVO MESTO O SPLOŠNEM LJUDSKEM ODPORU STATISTIKA O POPREČJU: ' Koliko denarja v žepu? Pripravljenost ob vsakem trenutku Čeprav morda vojne še zlepa ne bo, moramo živeti, kot da bo izbruhnila vsak hip, in biti zato dobro pripravljeni 15. septembra je komite ofr činske konference ZKS Novo mesto razpravljal v prisotnosti večine sekretarjev organizacij ZK v občini o poteku dosedanjih priprav in o nalogah ZK pri ustvarjanju pripravljenosti za splošni ljudski odpor. Ugotovili so da moramo biti ob zelo spremenljivih političnih razmerah v svetu vedno pripravljeni upreti se kakršnemukoli napadu, pa tudi učinkovito posredovati ob morebitnih večjih naravnih nesrečah. Najprej so se na seji pogovorili o oblikah dela in o nalogah komiteja/ občinske konference ZK in njunih organov v primeru izjemnega stanja ali vojne. Nato so ocenili dosedanje priprave na SLO (splošno ljudski odpor). Menili so, da je narejenega največ za učinkovit vojaški odpor v občini, tako glede delovanja občinskega vodstva, kot tudi ustreznih enot. Doro teko tudi priprave v delovnih organizacijah, zlasti v večjih, v priprave pa je uspešno vključena v vsej občini mladina. Zelo veliko je bilo narejene- Španski tranzistor V trgovini ELEKTROTEHNA na novomeškem Glavnem trgu so dobili pošiljko španskih radijskih in tranzistorskih sprejemnikov. ga doslej s strokovnimi predavanji na katrih se prebivalstvo seznanja z nalogami splošnega ljudskega odpora .V zadnjem času se je okoli 8.000 občanov udeležilo takšnih predavanj. S takšno izobraževalno dejavnostjo bo občinsko vodstvo nadaljevalo v letošnjem jesensko-zimskem obdobju že bolj pospešeno, ker moramo doseči, da bo vsak občan v primeru potrebe točno vedel, kaj je njegova dolžnost. V razpranft so opozorili na nekatere pomankljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Občinsko vodstvo mora zagotoviti, da posamezniki ne bi bili o-bremenjeni s po dvema dolžnostma hkrati, ker je zdaj precej takih primerov. Vse sile je treba v bodoče usmeriti v pripravljanje splošnoljud-skega odpora v krajevnih skupnostih, ker je bilo tu doslej najmanj storjeno. Stop njo pripravljenosti je najlaže -ugotoviti z vajami zato bi bilo treba v ta namen tudi po krajevnih skupnostih prirejati vaje. Že zdaj je treba zagotoviti uspešno zaščito narodnega gospodarstva in prebivalstva v najtežjih pogojih, usposobiti čimveč zaklonišč, zagotoviti zadostne zaloge živil in vrsto drugih stvari, ki so sestavni del bojne pripravljenosti, pa nanje radi pozabljamo. Na seji so sklenili, da morajo vse organizacije ZK v občini do 15. oktobra razpravljat] o pripravah na splošni ljudski odpor na svojem območju. M. J. Miniji na cestah Na novomeških ulicah je že opaziti prve minije, najmanjše avtomobile iz sodelovanja novomeške Industrije motornih vozil z angleško firmo BLMC. Kot smo že napovedali, so jih septembra začeli montirati tudi v 'Novem mestu, prvi kupci pa se z njimi že vozijo. V Novem mestu tako zdaj delajo že tri vrste osebnih avtomobilov: austine 1300, ma-xije — austine 1500 in minije — austine 1000. Julijski osebni dohodki: 1.376 dinarjev teh sedmih mesecih v prometu — 1.360 'din, najnižje pa v obrti — 1.068 dom. Industrija, ki zaposluje več kot polovico vseh delavcev, je imela poprečje 1.147 din. V negospodarstvu so bili dohodki 1.532 din, skupni poprečni osebni dohodek zaposlenih v novomeški občim pa je bil v prvih sedmih mesecih 1.236 dinarjev. Več nočitev v mestu Do začetka septembra so imeli po podatkih Dolenjske turistične zveze v novomeškem Metropolu 7.703 nočitve, v Kandiji pa 6.473. Kam-ping zraven Stadiona Bratstva in enotnosti je imel v tem času približno 1.400 nočitev. Letošnje številke so za dobrih 15 odstotkov večje od lanskih, kar kaže, da se je število nočitev po zadnjih letih, ko je bilo na približno enaki ravni, spet začelo vzpenjati. K temu gotovo pomagajo tudi novi lokali: Metropolu sledi zdaj Otočec, ki preureja Ribjo restavracijo. 1 Praviijo, da Novo mesto letos drži neslaven rekord mesta v Sloveniji, kjer so se številne življenjske potrebščine najbolj podražile. In kako je z osebnimi dohodki in zaposlenimi v občini? Julija letos je bilo v občini zaposlenih 14.931 ljudi, avgusta je bilo že več kot 15 tisoč prebivalcev z zaposlitvijo. Med zaposlenimi je bilo. tudi 6.519 žensk. Poprečni osebni dohodki so bili julija 1.376 din ali za 7,5 odstotka več kot junija, za 16 odstotka več kot julija lani in za skoraj četrtino več, kot je bilo lansko poprečje. V gospodarstvu so bili julija poprečni osebni dohodki 1.328 din, v negospodarstvu pa 1.679 dinarjev. Julija so na novo sprejeli 13 privatnikov: 2 z visoko, 1 z višjo in 10 s srednjo - izobrazbo. Nominalni osebni dohodki so se letos povečali od januarja do julija za 11,2 odstotka, realni pa za 1,3 odstotka. V gospodarstvu so imeli najvišje osebne dohodke v sosaseo - - | Sprejemnika CENTAURO in Super RANGER sta prenosna, medtem ko sta sprejemnika MINUTEMAN in EUROPHON, ki sta na elektriko in baterije, primerna za stanovanjske prostore. V prodajalni imajo tudi 'izbiro drugih sprejemnikov. (PO-E) Novo mesto tekmuje Na četrtkovi seji krajevne skupnosti so se odločili, da bo novomeška skupnost tekmovala v petletnem tekmovanju, ki ga od leta 1971 do 1975 razpisuje zvezni odbor »Družine in, gospodinjstva«. Krajevna skupnost se bo prihodnje dni uradno prijavila k tekmovanju, sodijo pa, da si bodo še posebej prizadevali pri otroškem var-stvu, kulturi in prosveti, šolstvu, urejanju mesta in mestne okolice in pri hortikulturnem urejanju mesta in mestnih naselij. Tekmovanje sicer obsega deset točk. Trgatev pred vrati Da bi bila kakovost in pristnost vina letos boljša, je oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti občinske skupščine v Novem mestu določil, da lahko začnejo vinogradniki trgati bele sojrte (z izjemo ranine in rizvanca) — po 1. oktobru, črne sorte (z izjemo portugalke in šentlovrenke) po 10. oktobru in žametno črnino v čistih nasadih po 15. oktobru. Za letošnja vina bo že veljal republiški zakon o označevanju vin. Označevanje vin cviček ali rdeče dolenjsko, belo dolenjsko oziroma sortno vino dolenjskega področja bo dovoljeno le Ustim pridelovalcem, ki bodo imeli vinogradniške površine, sorte in količino pridelka vpisane v registru pri pristojnem občinskem organu. Podatke: ime in prebivališče, vinogradniško površino, količino pridelka grozdja, mošta ali vina v posameznem letu, datum trgatve in datum priglasitve, morajo v dveh izvodih poslati najpozneje 10 dni po končani trgatvi. V nasprotnem primeru ne bodo mogli prodajati vina z geografskim poreklom oziroma z imenom cviček. INDUSTRIJA NOVOMEŠKE OBČINE: Avgusta: za več kot 80 milijonov Do začetka septembra so industrijska podjetja naredila za bilzu 662 milijonov dinarjev izdelkov - Zadnjega avgusta: 8.174 zaposlenih Industrijska podjetja novomeške občine so v avgustu naredila skoraj za dva milijona dinarjev izdelkov več kot julija letos. To je še en dotkaz več o hitrem industrijskem napredku te dolenjske občine. V avgustu je vrednost proizvodnje dosegla 80,481.000 din, seveda spet največ po zaslugi dveh gigantov, IMV in Krke, ki sta naredila za 29 oziroma 24 milijonov dinarjev izdelkov. Desetim milijonom dinarjev v vrednosti proizvodnje sta se avgusta precej približala še Novolas in Novoteks, drugi pa so naredili precej manj. Letnemu načrtu proizvodnje so se zaenkrat najbolj približala v novomeški pekarni ljubljanskega Žita (s skoraj 90 odstotki) in v novomeški Iskri (z 82 odstotki). Kot je znano, predvideva novomeška industrija letos proizvodnjo v skupni vrednosti več kot 1,3 milijarde dinarjev. Zadnjega avgusta letos je Skupna vrednost proizvodnje do začetka septembra je tako že dosegla 661,810.000 dinarjev. Medtem ko je industrija v avgustu naredila za 48 odstotkov več kot lani v istem mesecu, je vrednost letošnje proizvodnje v primerjavi z lansko večja za 57 odstotkov. Rekorderji so v Industriji motornih vozil, kjer so povečali proizvodnjo kar za 109 odstotkov in samo Beti v Mimi peči, ki sodi med najmanjša industrijska podjetja v občini, ima letos manjšo proizvodnjo kot lani. V Industriji motornih vozil so v osmih mesecih naredili za 258,705.000 din izdelkov: kombijev, avtobusov, karoserij, prikolic, avtomobilskih delov, osebnih avtomobilov in drugih uslug in storitev. Krkina vrednost proizvodnje je 189,633.000 din. V Novoteksu so naredili za blizu 80 milijonov dinarjev, v Novolesu za dobrih 63 mi-lijoitov in v Labodu za 36,6 milijona dinarjev izdelkov. bilo v industriji novomeške občine zaposlenih 8174 delavcev: 164 več kot zadnjega julija. Industrija motornih vozil je imela 2072 zaposlenih v novomešiki občini, Krka 1347, Novoles 1297 in Novoteks 1059. V letošnjem avgustu je bilo za 19 odstotkov več zaposlenih kot lani avgusta, znano pa je, da skoraj povsod še iščejo delavce, posebno take s strokovno izobrazbo. Ker je bilo ponekod v avgustu precej zaposlenih še na letnih dopustih, lahko upravičeno pričakujemo da bo septembrska proizvodnja še večja? od avgustovske: izredno visok letni načrt proizvodnje je zaenkrat dosežen z dobrimi 50 odstotki. J. SPLICHAL Reklame namesto luči Na Cesti komandanta Staneta je podhod za pešce že odprt, lokale pa še urejajo: v enem bo klobučarna, v drugem kemična čistilnica, srednjega pa je odkupil Dom-invest in ga bo oddal najboljšemu ponudniku. Lokale bodo uredili bržkone že prihodnji mesec.' Namesto luči bo za razsvetljavo v podhodu skrbelo več reklamnih napisov. „Brigade s hribov so se usule..." (Nadaljevanje s 1. str.) Polaka-Stenke spomnili pre-nekaterega težkega trenutka, do tistih najmlajših z rdečimi ruticami za vratom in modrimi titovkami na glavah, ki so občudujoče opazovali borce. .Nato je spregovoril Franci Kuhar, predsednik občinske skupščine Novo mesto, ki je lani I. brigadi VDV podelila domicil: »Srečni smo, ker ste danes z nami! Spomin na padle borce nam mora ostati živ, mladim pa vzgled za nadaljnje delo Domicil I. brigade VDV naj postane še bolj trdna vez med borci Dolenjske, Bele krajine. Notranjske in Primorske!« Nato je Franci Kuhar izročil komandantu I. brigade VDV Mihi Petriču-Stevu prapor z domicilnim trakom, Antonu Strniši pa r prapor krajevne organizacije ZB Do- NOVOMEŠKA TRIBUNA lenjske Toplice. Z recitacijami in petjem so učenci osnovne šole Dolenjske Toplice in pevski zbor Dušana Jereba iz Novega mesta zaključili slavnostni del srečanja. Borci in drugi gostje so se odpravili na travnik ob kopališču, kjer je že zadišal partizanski golaž, še dolgo popoldne je bilo v malem dolenjskem kraju slišati partizansko pesem in pozdrave borcev. Mnogi med njimi so si prvič po 25 letih stisnili roke! ANA VITKOVIĆ Meso že nedosegljivo? Odborniki novomeške občinske skupščine bodo že na prvi seji po počitnicah bržkone kar dobro o-greti zas razpravo, ker bodo morali odločati o precej nepriljubljeni temi: sprejeti ali pa zavrniti odločbo o določitvi nove najvišje cene za sveže svinjsko meso v prodaji na drobno. Potem ko je republika določila najvišjo prodajno ceno za goveje in telečje meso za vsa tista območja, kjer niso podpisali že znanega sporazuma o oblikovanju cen — in Novo rr\esto je kajpak med njimi, — so mesarska in trgovska podjetjo zaprosila občinsko skupščino za zvišanje cen od dosedanjih 15 dinarjev (v povprečju!) na 17,50 din. Dolenjka, kii se oskrbuje z mesom iz škofje Loke. trdi, da so zmanjšali dobavo za 80 odstotkov, zraven pa prisilili še v nakup teletine. Kmetijsko gospodarsko posestvo Slovenska vas pa celo želi, da bi dvignili ceno od sedaniih 14,50 din, po kolikor so prodajali, na 17,60 din.' Novomeško Mesno prehrambeno podjetje, ki zaradi neustrez-. nih higienskih razmer kupuje meso drugje in ne kolje več samo, trdi, da zahtevajo v Hrvatski in Srbiji že po 17,50 din za kilogram mesa v prometu na debelo. Služba za cene je predlagala, naj bi bila nova cena 16,40 din, s čimer soglaša tudi Zavod SR Slovenije za cene. Ob vsem tem pa velja opozoriti, da zdaj družina s poprečno julijsko plačo novomeške občine —1.376 dinarji, zapravi skoraj polovico osebnega dohodka, če hoče kupiti vsak dan kilogram mesu. kilogram kruha in liter mleka! To pa je gotovo tako visoka številka, da je velika večina poprečnih družin ne more prenesti In če proračun skrčijo, ga bodo skrčili na račun mesa! In še nekaj je treba reči: ob tem ko postaja meso že domala nedosegljivo zaradi izredno visokih cen, je pa drugi strani res, da so cene ,v lesnici še višje od poprečnih, ker tistega mesa z nižjimi cenami v mesr.icah pravzaprav sploh ni! J. SPLICHAL Smrt preži na cesti! In potem so strahovito zacvilile zavore, avto se je hotel postaviti na nos, ženska pred njim pa je zbegana obstala: s široko odprtimi očmi je čakala konca dvoboja med nepazljivostjo in hitrostjo. Tokrat se je srečno izteklo, toda kako bo drugič? Novo mesto je veliko, veliko preozko in pretesno za valujoče morje vozil in pešcev, za izjemno gost promet, ki ga morajo požirati vsak dan znova glavne ulice. Ob prometnih konicah, še posebno nekaj minut čez drugo, se vrstijo grozljivi prizori kot na tekočem traku. Nič boljše ni ob ponedeljkih in petkih, ko pridejo v mesto tudi okoličani. In da bi biia mera polna, se vse več pešcev in voznikov obnaša iz dneva v dan bolj objestno: nekaterim očitno cesta ni nujnost, ampak samo zabava. Tako pešci pravza- prav sploh ne upoštevajo več prehodov, ki so narisani prav za njih, počasi in oblastno hodijo čez cesto tam, kjer ne bi smeli. Tudi vozniki niso nič boljši: izsiljujejo prednost na prehodih za pešce, vozijo po enosmernih ulicah v prepovedani smeri, parkirajo tam, kjer ne bi smeli, ali pa še huje, kar na cesti (zlasti pred lekarno!}, in tako ovirajo promet. Ob vsem tem pa velika večina pešcev in voznikov motornih vozil, kolesarjev in tistih, ki se v mesto še pripeljejo z vozilom, pozablja: cesta ni igrišče, ni zgrajena v zabavo! Kadar nameravate na cesti narediti neumnost, se spomnite: smrt preži na njej! O tem 7ias vsak dan prepričujejo črne kronike mrtvih in ranjenih v časopisih, radiu in na televiziji. J. SPLICHAL POSLEJ TUDI SINDIKAT FRIZERSKIH DELAVCEV Ob nedeljah in ponedeljkih zaprto! Brivski in frizerski saloni v Novem mestu: vsako nedeljo in ponedeljek zaprti, vsak dan, razen sobote, pa bodo obratovali od 6. do 19. ure - Delo v dveh izmenah Dogovora, da bodo imeli tudi delavci brivsko-frizerske stroke v Novem mestu vsak ponedeljek zaprto, med tednom pa bodo imeli po 42 delovnih ur, po aprilu 1970 nekateri obrati te stroke niso upoštevali. V začetku septembra so se zato na občinskem sindikalnem svetu v Novem mestu zbrali “delodajalci brivsko-frizerske stroke in ponovno razpravljali, kako bi uresničili 42-umi teden. Mnenja o tem so bila zaradi stališč posameznih mojstrov in obratov različna: nekateri so bili za dosedanji delovni čas, drugi so se zavzemali za proste nedelje in ponedeljke, največ pa je bilo takjji, ki so predlagali, naj bi imeli tudi brivci in frizerji proste sobote, češ da imajo takrat tudi njihovi svojci prost dan. Po vsestranski razpravi so vendarle sklenili, da naj bi stroka imela v mestu proste nedelje in ponedeljke. Zaradi »Pri vodnjaku« je počilo V torek, 15. septembra zvečer, so v Mercatorjevem bifeju »Pri vodnjaku« na novomeškem Glavnem trgu sama od sebe počila velika vhodna vrata. Razletela so se na tisoče malih koščkov. Mimoidoče je opozoril močan pok, da se je v bifeju nekaj zgodilo. RAZMIŠLJAMO ŽE DANES Koliko obrtnikov 1980. leta? V storitveni obrti manjka delavcev - Čez deset let jih bomo potrebovali že 2.197 - Pod slovenskim poprečjem v Novem mestu Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu je že konec lanskega leta pripravil obsežno študijo o storitveni obrti danes in čez deset let: koliko obrtnikov bo potrebovalo Novo mesto, kakšne stroke? Na 10.000 prebivalcev pride v Sloveniji 220 delavcev, zaposlenih v obrti — v novomeški občini jih je v storitveni obrti komaj 151. V občini je bilo konec lanskega leta 44 družbenih in 174 zasebnih obratov, ki so zaposlovali skupaj 742 delavcev: od tega jih je bilo 310 pri zasebnikih. Število zaposlenih se je v zadnjih petih letih sicer dvignilo za 200, vendar je to še premalo. V stavbni obrtj in storitvah za gospodinjstva in tehinčnih storitvah se je število zaposlenih zadnje čase močno povečalo, v živilski obrti in osebnih in drugih storitvah pa je manj delavcev. Prav tako drži, da je število obrtnikov v posameznih delih občine zelo neenakomerno. Tako pride na območju Škocjana in šmarjete na 1000 prebivalcev kOmaj 25 obrtnikov, v Novem mestu Pa 244. V Žužemberku jih je 43, v Straži in Dolenjskih Toplicah 50 in v Šentjerneju 33 na 10.000 prebivalcev. Na zaposlenega odpade v družbenem sektorju slabih kv' m delovnega prosto-ra> pri zasebnikih pa nekaj več kot 20 kv m. Med zaposlenimi je komaj 114 žensk dobrih 15 odstotkov z visoko ali višjo izobrazbo je v storitveni obrti 0,3 odst. Zaposlenih, s srednješolsko visoko kvalificiranih in kvalificiranih je 64,2 odstop ka, nekvalificiranih pa 33,8 Medtem ko strokovnjakov z visoko izobrazbo v storitveni obrti torej manjka, je nekva-uficiranih in polkvalificiranih Precej manj kot v gospodarstvu. In čez 10 let? V stavbni ^>rti bodo potrebovali še 0 novih delavcev, v živilski še 215, v storitvah za go-spodinjtsva. in tehničnih sto-1 '■Lvah še 449 in* v osebnih in drugih storitvah še 286. Namesto zdajšnjih 742 delavko ^ potrebovali takrat j 0 novih — skupaj 2197 de-avcev. Pravzaprav bi že le-** moralo delati 1470 delav-Računajo naj bi v stav-obrti delala tretjina zaposlenih v storitveni obrti. Ni pa položaj tako črn, kot kaže statistika, ker pač niso zajeti v njej tisti s popoldansko obrtjo in pa šuš-marji, ki jih nikakor ni mogoče izkoreniniti. Zato pa se število tistih s popoldansko obrtjo manjša. Medtem ko jih je bilo še predlanskim 238 je zdaj ta številka zdrknila že globoko pod 200. J. S. Kaj je s KRKO? Novomeška tovarna zdravil KRKA je bila v delavskih športnih igrah novomeške občine vedno med tistimi, ki so najbolj množično nastopali: pohvali se lahko tudi s precejšnjimi uspehi, ker se je zadnja leta z gradbinci Pionirja borila za prvo mesto. Tudi letošnji začetek delavskih iger je obetal zanimivo tekmo tradicionalnih nasprotnikov. Zdaj pa se je zataknilo: Krka na tekme zadnje čase sploh ne pride več. Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj tako. ŽELJE IN POTREBE OBČANOV Končno le dosežen sporazum Kupci sprašujejo: »Kaj je z gradnjo samopostrežbe v Šentjerneju,« Nekaj trgovin v Šentjerneju zadnja leta ne zadošča več za solidno dnevno preskrbo potrošnikov. Kupna moč hitro narašča. V prodajalni trgovskega podjetja Dolenjka že sedaj znaša mesečni iztržek okrog 1.000.000 din, čeprav za vse prehrambene proizvode niti nimajo prodajnega prostora. 2e pred dvema letoma so pri v Šentjerneju potrebna večja samopostrežna trgovina. Vendar je doslej še niso začeli graditi. Kaj je temu vzrok, je povedal direktor podjetja Dominvest Miha Hrovatič, kjer so izdelali načrte za gradnjo Dolenjki-ne trgovine: »Na družbenem zemljišču v Šentjerneju na trgu za spomenikom je predvidena gradnja poslovno-stanovanj-ske stavbe, v kateri naj bi bila trgovina za dnevno oskrbo manjša prodajalna tekstila in okrepčevalnica trgovskega podjetja Dolenjka. Dolenjka je namreč pred poldrugim letom dala najbolj ugodno ponudbo glede udeležbe pri stroških komunalnega urejanja. V tej stavbi naj bi bili še prostori za miličnike, pošta, nekaj stanovanj in prostori za potrebe kraja. Vsi interesenti so soglašali z lokacijo in gradnjo. /Na posebnem sestanku decembra lani pa je bilo dogovorjeno, naj Dominvest pripravi stavbno zemljišče in izdela načrte. Dominvest je skupno s krajevno skupnostjo zemljišče komunalno pripravil: asfaltirana je cesta, zgrajena Je kanalizacija in vodovod ter urejena električna napeljava. Načrti so bili do-končno izdelani že pred petimi meseci. Z DBH je bil že pred tremi meseci dosežen sporazum o delnem kreditiranju. Dominvest in drugi investitorji pa imajo tudi že pripravljena sredstva. Edina ovira za pričetek gradnje je v tem ,da je potrebno odstraniti del gospodarskega poslopja, ki je SUHOKRAJINSKI DROBIŽ ■ LOV NA POLHE JE ORGANIZIRALA lovska družina »Plešivica« iz Žužemberka. Zanimanje je bilo dokajšnje in udeležba zelo lepa. Tudi v lovu je bil zadovoljiv uspeh. Za udeležence' je bila to prijetna noč v zavetju gozda pod Laščami. Prirediteljem gre vse priznanje Za dobro organizacijo. ■ POKOPALIŠKA UPRAVA DVOR je uredila izven pokopališča prostor za odlaganje smeti In tam urejuje še sanitarije, tako da bo kmalu pokopališče p.\:em urejeno, treba bo opremiti le še mrtvašnico. Nabavili so tudi mrliški voz. Ves denar za ureditev smetišča, sanitarij in nabavo voza so zbrali iz sredstev grobarine in prostovoljnih prispevkov. Delo te pokopališhke uprave in razumevanje občanov za urejevanje pokopališča zasluži posebno pohvalo. ■ 2U2EMBERSKA KRAJEVNA SKUPNOST je nabavila vibrova-ljar. Služil bo za utrjevanje zemljišč pni gradnjah in za urejevanje krajevnih poti na nagnjenem terenu, kjer jim sedaj nalivi odnašajo nasipni material. ■ SEKTORSKE GASILSKE VAJE bodo imeli v nedeljo, 27. 9. ob 9. uri dopoldne, gasilci iz Žužemberka, Dvora, Šmihela, Hinj in Rebri. Med drugim bodo pokazali, da so sposobni gasiti z vodo iz Krke tudi v oddaljenih vaseh kot je na primer Sadinja vas. ■ GRADITELJI VODOVODNEGA OMREŽJA ZA DVOR IN OKOLICO imajo svoj pravilnik, ki določa obveznosti in pravice vseh v gradnji soudeleženih. Zato se ni mogoče več zanašati, da bo lahko kdo, ki z denarjem in delom ne sodeluje, dobil vodo brez povečanega deleža za glavni cevovod. Tisti, ki na to čakajo in sedaj stoje ob strahi, so se ušteli. Pravilnik je sestavljen po dogovoru med graditelji in je obvezen tudi za krajevno Skupnost in vodovodno podjetje. M. S. last Doda Majzlja, in del stanovanjske stavbe, ki je družbena last pod upravo Dominvesta. Naše podjetje je s stanovalcem zadevo uredilo in se bo v kratkem izselil jiato pa bomo del te stanovanjske stavbe porušili. S tov, Majzljem pa še m dosežen dokončen sporazum. Tov. Majzelj zatrjuje, da mu je ta gospodarski objekt nujno potreben, ker v bližin: svoje stanovanjske hiše in gostišča nima primernega prostora za shrambe in kleti. Pripravljen je sicer odstopiti del poslopja, vendar želi do ostalega dela direkten dostop, kar pa bi bilo z gradnjo nemogoče. Po najnovejši presoji strokovne komisije na terenu bo verjetno mogoče ustreči tudi željam tov. Majzlja in bomo objekt končno pričeli graditi. Strokovne službe Dominve-so prepričane, da bo tudi tov. Majzelj pokazal dobro voljo in da se bomo sporazumeli.« tega pa seveda nikakor ne bi smeli povečevati sobotnega delovnega časa. 2e zdaj so ponekod delali ob sobotah po 10, 12, 14 in celo več ur, kar seveda ni v skladu s predpisi. 10. septembra je bil na sindikalnem svetu tudi sestanek frizerskih pomočnikov, katere so seznanili z dogovorom njihovih delodajalcev. Od prihodnjega ponedeljka dalje bodo brivsko-frizerski saloni v Novem mestu zaprti vsako nedeljo in ponedeljek, nov delovni čas pa bo v teh obratih vsak dan od 6. do 19. ure, ob sobotah pa od 6. do 18. ure. Delo bo teklo seveda v dveh izmenah, s čimer bodo dosegli 42 delovnih ur na teden. Upajmo, da bo sedanji dogovor čvrstejši, kot je bilo uresničevanje aprila 1970 sprejetih stališč glede delovnega časa brivsko-frizerske stroke, če pa bodo kateri delodajalci podaljševali zaposlenim delavcem delovni čas mimo sklenjenega dogovora, bo morala take primere pregledati inšpekcijska služba. Vse kaže, da bo v kratkem ustanovljen tudi sindikat frizerskih delavcev. Novost za vinoqradnike Novi zakon o označevanju vina bo omogočil vinogradnikom, da zaščitijo svoje vino. Seveda pa bodo morali svoje vinogradniške površine o-značiti v. registru pri občinski skupščini in voditi kletarsko evidenco. Vinogradnikom sporočamo, da se s podrobnostmi novega zakona s pravilnikom o rajo-nizaciji vinogradnih. območij in sortnim izborom ter drugimi zanimivostmi lahko seznanijo v Uradnem listu SRS, št. 21 in 30, ki sta izšli junija oziroma septembra letos. »ROG« razstavlja in prodaja V upravi podjetja Rog za Metropolom je razstavljena vrsta izdelkov različnih tovarn, ki jih zastopa ljubljanski Univerzal. Za Novo mesto daje vsa pojasnila m seznanja kupce s cenami Rog. Novomeščani si lahko ogledajo Husquama motorne žage, kotle za centralne kurjave, peči na olje, šivalne stroje in kuhinjske nape, izdelke Elektroluxa — sesalce, loščilce, likalne stroje, hladilne omare, hladilnike m kombinirane hladilnike ter Bentrolux gorilce za centralno kurjavo. Novomeščani odlični v Zahodni Nemčiji Ekipa novomeških športnih ribičev je pred dnevi gostovala v Zahodni Nemčiji in nastopila na velikem mednarodnem tekmovanju športnih ribičev. Med devetdesetimi nastopajočimi ekipami so osvojili odlično četrto mesto. Najuspešnejša posameznika sta bila Brane Suhy in dr. Ivo Podergajs, ki sta osvojila tretje oziroma štirinajsto mesto. V ekipi so nastopili še: Marjan Bračika, Franci Furlan in Milan Bratož. Prijetno srečanje v naravi Pred dnevi so zaposleni iz novomeškega in krškega obrata Laboda imeli srečanje v naravi. Zbrali so se na Hribu pri Novem mestu in v prijetnem vzdušju preživeli lepo soboto. Prihodnje leto se bodo spet zbrali, tokrat v krški občini. N Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija sosler z Dolnjih Kamene — Milana, Štefka Zakrajšek z Mirne — Sabino, Milica Živkovič iz Zaloga — Igorja, Inge Uhan iz Ravnika — Marijo, Ana Mravunac iz Črnomlja — Suzano, Marija Malešič iz Fra-trovcev — Vesno, Cilka Drenik iz Velikega Podljubna — Mojco, Tončka Gornik te Bušinje vasi — Mirka, Marija Kofean iz Tribuč — Renato, Kristina Robida iz Kočevja — dečka, Olga Vidic iz Otočca — deklico, Katica Pavič iz Gudalov — deklico, Jožefa Rems iz Črnomlja — dečka, Anica Fink iz Irče vasi — dečka, Ana Bratkovič iz Mihovega — deklico, Frančiška Bizjak iz Osredka — deklico, Ana Lajkovič s Pristave — dečka in Ana Kastelic z Brezove rebri — dečka. .— Čestitamo! Novomeška kronika ■ OB PONEDELJKIH IN PETKIH gospodinje že v zgodnjih ;u-tranjih urah obiščejo živilski trg, da bi mogle nakupiti kar najboljšo zelenjavo ire sadje za vlaganje, česar je trenutno na trgu veliko. Posebno velika je izbira paprike, ki jo gospodinje odnašajo domov kar po nekaj vreč hkrati. Najboljša je le solata, ki je pripravljena doma in po svojem okusu. ■ BENCINSKO ČRPALKO na Cesti herojev so pred nekaj dnevi zaprli zaradi preurejanja. Napajanje vozil z goiivom se je preusmerilo na novo črpalko v Ločni, kar povzroča po Cesti herojev več>ji promet. Vozniki, zmanjšajte hitrost in vozite previdno posebno mimo šol, da ne bo prišlo do nesreč! ■ PEŠCI so končno dočakali trenutek, , ko lahko hodijo skozi podhod na Cesti komandanta Staneta. Na tem delu poti skozi mesto so popolnoma vami pred vozili. ■ v TEKSTILU IN BLAGOVNICI na Glavnem trgu so se založili z blagovi in konfekcijo za • jesen in zgodnjo zimo. Na zalogi imajo topla blaga v lepih vzorcih ter plašče in hlačne kostime modemih krojev, škoda le, da nimajo omenjenih izdelkov v vseh velikostih. ■ TEDEN BOJA PROTI TUBERKULOZI je letos od 20. do 27. septembra. Ob tej priložnosti naj bi v vseh šolah eno učno uro posvetili obravnavanju tuberkuloze s posebnim poudarkom na preprečevanju obolenj med mladino, pomenu zgodnjega odkrivanja, sodobnega zdravljenja in preprečevanja novih obolenj. ■ 1ZL02BA trgovine s čevlji Peko nas ni presenetila samo z novimi modeli čevljev, temveč tudi z okusno urejenostjo. Lepa izložba pritegne marsikaterega kupca. ■ BLIŽNJA TRGATEV je zadišala tudi na novomefikem živilskem trgu. V ponedeljek so izde- A. V. lovalci suhe robe pripeljali lepe škafe, brente in čebre, s katerimi se bodo lahko kmetje preskrbeli za trgatev. Nakupili pa 'si bodo lahko tudi nove pipe za vinske sode, ki bodo, kot kaže, letos precej polni. ■ CENE NA TRGU so bile V ponedeljek take: čebula 3 din, česen 12 din, fižol 4 din, krompir 1,50 din, kolerab^ 3 din, korenje 4 din, kumare 1 din, kumarice , za vlaganje 4 din, pesa 3 din, paradižnik 4 din, paprika 3 din, solata 5 din, zelje 2 din, breskve 3 din, grozdje 3 do 5 din, hruške 4 diij, jabolka 2 din, limone 5,60 din, slive 2,50 din, jajca 0,70 do 0,90 din, smetana 9 din, sirček 6 din. ■ UMRLI SO: Pavle Kežman, Trška gora 3 — 34 let, Frančiška Rebpc, Gotna vas 10, Janez Plut, Jugorje 15. ZAPRTE ULICE Gradbeno in obrtno podjetje Novo mesto sporoča, '*da bodo zaradi gradfbenih del pri obnovi Ribje restavracije OD PONEDELJKA, 28. SEPTEMBRA, do nadaljnjega zaprte za ves promet, razen za pešce, Dilančeva, Germova in Vrhovčeva ulica. Zaprta bo tudi RIBJA RESTAVRACIJA. — Ena gospa Je rekla, da so včasih več dali na čistočo pri prodaji živil kot danes: nekoč so prodajalke, zlasti v delikatesah, z rutami in drugimi pokrivali na glavi skrbele, da niso prodajale tudi las, danes pa jim je več do kar lepote in so na rute bile poza* Pl O N IR NOVO M ESTO Justino Jagodič, ki raziskuje zgodovino Velikih Lašč, sem zaprosil, naj pove na kratko zgodovino tega naselja, ki bo v teh dneh praznovalo 500-letnico obstoja. Prisluhnimo ji. Že za časa Rimljanov je bila v bližnini Velikih Lašč naselbina Villa Lasis. S tega območja so se po pogodbi z Obri, sklenjeni 1. aprila 568, umaknili Longobardi v Furlanijo. Prazno zemljo so okoli leta 580 posedli Slovenci; ti so se umikali pred Obri, ki so ostali na današnjem Madžarskem. Slovenci so šli po stranskih rimskih poteh in z novomeške strani preko Grosupljega prišli v Dobrepolje in okolico današnjih Velikih Lašč. Zanimivo je, da so se naselili v bližini gradišč iz rimske in predrimske dobe, kjer je bila zemlja že obdelana. Lastniki te zemlje so bili gospodje Višnjegorski — takrat še ni bilo grofov — in en iz-med njih, Dietrik, je leta 1145 podaril tedanje Lašče stiške-mu samostanu »za blagor duše svoje in rodu svojega«. Stiski samostan je bil ustanovljen leta 1136. Višnjegorski gospodje, predniki sv. Hame, so bili Korošci, Slovenci, saj je bilo enemu ime Svatopolk. Tedanje stare Lašče so star le v bližini sedanjih oziroma kakor pravimo danes tistemu kraju: »Na selih«. Tu mimo je vodila stara rimska cesta, po kateri so leta 1469 pridivjali Turki in- Lašče požgali. Takoj nato so začeli domačini graditi nove Lašče, katerih 500-letnico bomo v teh dneh praznovali. Postavili so jih v globoki kotanji »Ščita« v varstvu stoletnih hrastov, ki so sicer dandanes zaščiteni, a so jih kljub temu posekali. Nove Lašče so bile odmaknjene od nevarne rimske ceste, v bližini pa so imeli tudi studenec »Trn«. — Lašče praznujejo letos 500-letnico naselja, Kočevje pa bo prihodnje leto praznovalo 500-letnico mesta. Sta ta dva dogodka v zvezi? — Sta. Zaradi turškega vpada 1469 Je dobilo Kočevje mestne pravice, da si je lahko postavilo obzidje in zavarovalo pred Turki. Isto leto so začeli graditi tudi obzidje okoli cerkvic po vaseh, da so se imeli ljudje kam zatekati, če so prišli Turki. Takrat nekako je bil po naročilu stiš-kega samostana zgrajen zid tudi okoli cerkvice v Laščah. — Je še kaj zanimivega iz zgodovine Lašč? — Vse do leta 1913 so bile Lašče le neznatna vas, takrat pa so bile proglašene za trg. Ce ne bi imeli Levstika in Stritarja, Velike Lašče še danes ne bi veliko pomenile. Lašče so namreč po turškem napadu 1469 še trikrat pogorele. Zenske so bile že takrat tako pripravne, da so na podstrešju lesenih hišic spravljale pepel, v katerem je bila še tleča žerjavica. JOŽE PRIMC Justina Jagodič je 19. septembra zvečer, ko se ,je začelo proslavljanje 500-letnice Velikih Lašč, predavala v prosvetnem domu o zgodovini tega naselja (Foto: Jože Primc) Obeti za asfalt proti Planini - Da bi olajšali prevoz delavcev z območja Kozjanskega, bodo asfaltirali cesto Sevnica — Planina — čmolica, od tam naprej proti Šentjurju pa je že modernizirana. Načrte bodo pripravili do marca prihodnjega leta, v tem času pa bodo poskušali zbrati potrebni denar. O tem so govorili ob zadnjem obisku predsednika republiške skupščine dr. Jožeta Brileja, ki. je obiskal Kozjansko in se s predstavniki občin posvetoval, kako bi kar najbolj učinkovito in hitro pomagali temu predelu Slovenije. HITRO, KVALITETNO IN POCENI vam nudimo v servisu in obratu: £ servisne preglede in popravila vozil v garancijski dobi: ZASTAVA, RENAULT, TAM 9 vsa večja in generalna popravila osebnih vozil: ZASTAVA, RENAULT IN TOVORNIH yOZIL Cenjene stranke obveščamo, da imamo nov, kvaliteten, hiter in poceni postopek za SPODNJO ZAŠČITO AVTOMOBILOV Zaščito opravimo v enem dnevu, tako da lahko vozilo še istega dne odpeljete. Cene za spodnji premaz vozila: * Z-750, Z-850, R-4, R-8 in škoda 1000: — 150,00 din Z-1300, Z-124, Z-125. R-10, IMG itd.: — 200,00 din PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA! Telefon: (063) 21-243 ■ ■ r' ■ - v c'- - ' ■" nagrajuje brez irebdiifd HOBBV GUMA V nagradni fgri H08BVCUS1A si sam izbereš in izžrebaš nagrado,zato naj postane K®BBYGttHA-TV0JA GUMA. Sličico,ki jo najdeš v vsaki vrečki I888&V nalepi n3 ustrezno mesto v albumu, katerega dobiš prav tako pri trgovcu. Ko je slika sestavljena jo pošlji na naslov, ki ga imaš v albumu in nagra-da, katero si izbral, je brez žrebanja tvoja. Prepričaj se, da je H0BKVSUMA res TVOJA GUMA! ZE v PRODAJI izberi si nagrado iMlVdilžl V sak četrtek DOLENJSKI UST JUSTINA JAGODIČ O ZGODOVINI KRAJA Ob 500-letnici Velikih Lašč Domače gospodinje so bile za Lašče bolj nevarne kot požigalsko, morilsko in tatinsko razpoloženi Turki - Nove, sedanje Lašče so začeli graditi po turškem napadu leta 1469 tSkimm 61 mrkih freisin-skih škofov Miinchen, Freising, Derendingen (Tiibingen) in Reutlingen - glavne postaje štiridnevne strokovne ekskurzije slovenskih knjižničarjev v Nemčiji - Želja, da bi videli brižmske spomenike, se ni izpolnila Ne vem, katero pot v Nemčijo je izbral Primož Trubar, ko je moral pred več kot štiristo leti zaradi pregorečega luteranstva zapustiti Kranjsko, prepričan pa sem, da smo se mi, v dvajsetem stoletju živeči njegovi rojaki, peljali po eni najslikovitejših in hkrati najvišjih alpskih cest — prek Grossglocknerja, ki je s svojimi 3789 metri vsaj za glavo višji od našega Triglava. In takoj sem slišal pripombo, da se je naša pot splačala, čeprav na naslednjih tisoč kilometrov, ki so nas čakali na potovanju po južni Nemčiji, ničesar več ne doživimo. Strah pred tem, da bi se »morali« zadovoljiti z ogledom Grossglocknerja, ki je bil popolnoma odveč. Strokovna ekskurzija slovenskih knjižničarjev, ki so jo organizirali bibliotekarji iz Kranja in se ji je pridružilo pet Dolenjcev — štiri knjižničarke in podpisani, je bila namreč tako zamišljena, da bo v vsakem mestu po obveznem ogledu knjižnic še dovolj časa tudi za posamične izlete v neznano (za nakupi in podobno). In izkazalo se je, da je tako še najbolj prav. 15 km od brižin-skih spomenikov V Miinchnu, ki je že nekaj mesecev ves prekopan in se sredi uličnih ograj še dober poznavalec mesta težko znajde, smo se nastanili v internacionalnem hotelu Tannenbaum (po naše Jelka) na Herzog Wilhelmsstrasse. Ena njegovih zanimivosti je tudi ta, da ima na pročelju vzidano jugoslovansko zastavo. Receptor je bil tako ljubezniv in nam je razdelil prospekte s hotelom m naslovom. »Ce bi zašli, se spomnite na tole,« je dejal. Najbrž bi mi bilo zelo žal, če ne bi v Miinchnu videl vsaj dveh zgradb: slovite pivnice Hofbrauhaus, po kateri se imenuje tudi ulica, in mestne knjižnice (Bayeri-sche Stadtbibliotek) na Lud-wigsstrasse. Hofbratlhaus — tako zatrjujejo — je osrednje mlin-chensko shajališče — ali bolje zatekališče. Velika starinska hiša v dveh nadstropjih sprejme vsak večer nekaj tisoč gostov. Ko sedete za preprosto kmečko mizo in čakate, da vam natakarica v narodni noši prinese naročeni vrč bavarskega piva, vas prijetno preseneti ta ali oni član enega od osmih orkestrov in vam (samo vam) na uho zaigra na violino tako romantično melodijo, da precej pozabite na tistih nekaj mark, ki '-Jih potem natakarica z nasmehom dobi od vas za pijačo in prigrizek. Pozabili boste tudi, da sedite pravzaprav v zgodovinski hiši, kjer se je pred tremi desetletji m pol borih petnajst minut odločalo o usodi milijonov ljudi po vsem svetu. Prav v tej hiši so namreč poskusili ubiti Hitlerja, ko je govoril na nacističnem zborovanju. Iz dvorane pa je odšel četrt ure prej, preden je eksplodirala tempirana bomba ... Deželna Bayerische Stadtbibliotek, ustanovljena 1843, ima 3 milijone knjig, rokopisni oddelek in čitalnico s 500 sedeži. To bi bila približna označitev ustanove, ki zavzame prostore velike, nalašč za potrebe knjižničarstva sezidane palače. Iz deželnega proračuna dobi vsako leto samo (!) dva milijona mark za nabavo novih knjig, potožili pa so, da so »Iz tega keliha je pil vaš Primož Trubar,« je s ponosom dejal pastor Dottling, sedanji Trubarjev naslednik v evangelijski cerkvi v Derendingenu. Dottling je že nekajkrat obiskal Trubarjev rojstni kraj. to skromni denarji. Ko smo to slišali, se nam je milo storilo ob takem »uboštvu«, ko pa dobijo naše knjižnice celo po nekaj starih stotiso-čakov za take namene. Tudi za bralce je tam »hudo«: na Vhod v deželno knjižnico v Miinchnu. V njej pravkar urejajo rokopisni oddelek, kjer bodo eno najbolj častnih mest zasedli brižinski spomeniki. V več nemških mestih smo videli zidarske odre okrog kulturnih ustanov in to je bil znak, da vlagajo precej denarja v kulturo. listek napiše naslov knjige in ga spusti v nabiralnik, naslednje jutro pa ga knjiga že čaka pri oddajnem okencu. In kar Je najbolj »nerazumljivo«: ko knjigo vrne, ga nihče ne terja za izposojnino. Branje knjig je v večini nemških knjižnic brezplačno. Ko smo si to knjižnico, kS hrani poleg nemškdh, italijanskih in vseh mogočih drugih knjig tudi slovenske in hrvaške knjige, dodobra (beri površno) ogledali, smo želeli, naj nam pokažejo še brižinske spomenike, češ da so nas tudi v šoli učili, da jih tu hranijo. »Zelo rad bi vas popeljal tja,« je dejal vodnik, »a, žal, ne morem. Ti rokopisi so hkrati z drugimi rokopisi vred v nekem kraju 15 km od tod. V knjižnico Jih bomo prepe ljali, ko bomo uredili rokopisni oddelek.« Tega, ali bi nam Nemci hoteli brižinske spomenike vrniti, ker so živa priča naše kulture in pismenstva, pa si vodnika mesimo upali vprašati. Obiskovalec pa ne sme zamuditi obiska v knjižnici, ki se drži cerkve. To je ena sama zakladnica starih knjig v latinskem in nemškem jeziku, tiskanih še v Guttenbergovih časih. Prav v tej knjižnici so odkrili okoli 1000 let star rokopis, v nekem čudnem jeziku napisane molitve, prav tisti rokopis, na katerega smo Slovenci tako zelo ponosni in ki smo ga mi med obiskom v Miinchnu zaman ‘želeli videti. Po Freisingu — Brižinju je dobil rokopis tudi ime: brižinski spomeniki. Freisinška knjižnica hrani še okoli 70.000 knjig in 300 rokopisov. Veliko rokopisov so prepeljali v Miinchen in zatrjujejo, da je vsak mtin-chenski rokopis pravzaprav iz Freisinga. Iskali smo Trubarjev grob Pokrajina, ki si jo je bil Trubar po izgnanstvu izbral za drugo -domovino, je s polj k med nizkimi poraslimi, griči na las podobna Dolenjski, in reka Neckar, ki teče skozi slikovito univerzitetno mesto Tiibingen, je skoraj sestra Krki, tudi počasna je tako. Ob zidu evangelijske cerkve v Derendingenu, ki je dandanes nekakšno tiibin-gensko predmestje, je pokopan Primož Trubar, pisec prve slovenske knjige, na plošči v notranjščini cerkve pa vpisan kot eden od pastorjev, ki so v tej cerkvi opravljali protestantsko bogoslužje. Nad mestom, kjer bojda trohnijo kosti »prekrščeval-ca z Raščice« na Dolenjskem je velik črn železen križ. Ohranili pa so Trubarjev nagrobnik. Vzidan je v steno v notranjosti cerkve. Latinski verzi sredi baročno okrašenega spomenika poveličujejo »»Primusovo« ime. V Derendingenu nas je prijazno sprejel pastor Dot-tling. Ponosno je povedal, da je bil že nekajkrat v Trubarjevi domovini, na Ra-ščici in v Ljubljani, in da se zavzema za to, da spomin na Trubarja ne bi obledel. Trubarjevo osebnost je v več nadaljevanjih osvetlil v cerkvenem glasilu, ki ga izdaja za WUrttemberg. V omari hrani več knjig slovenskih protestantskih piscev, med drugim je prinesel iz Slovenije tudi faksimili- rano izdajo Dalmatinove »Biblije«. Prijetno nas je presenetil, ko nam je pokazal Trubarjev kelih: zlato posodo, ki jo je Trubar uporabljal pri cerkvenem obredu. »Tole«, je rekel Dottling, »je res čistega zlata vredno.« Iskali šmo Trubarjev grob, pa ga nismo našli, našli pa smo Trubarjevega naslednika. Reutlingen - sanje knužničariev Vrhunec te strokovne ekskurzije je bil v Reutlingenu, mestu, ki leži nekaj kilometrov stran od avtomobilske ceste proti Stuttgartu. Našo pozornost je vzbudil EKZ center — zvezna knjižničarska ustanova, ki smo jo potem tudi obiskali. Sprejel nas je eden od šefov. Dobrodošlico nam je zaželel ob prigrizku in brž povedal, da je zelo počaščen z našim obiskom, saj tolikšne skupine iz Jugoslavije (36 ljudi) še m sprejel. Ta šef — predstavil se nam ni — nam je natresel najprej nekaj poaatkov o tem centru, ki ga pozna vsaka knjižnica v Nemčiji. Dejal Je, da v njej vežejo knjige, izdelujejo vse vrste predalov za kartotečne liste in najrazličnejše druge pripomočke, ki jih potrebujejo knjižnice EKZ so ustanovile vse nemške dežele, ustanovitelji pa so tudi posamezna mesta in celo knjižnice. Iz tiskam pridejo sem knjige v polah, v tem centru pa jih uvežejo, ovijejo v folije, da jim tako podaljšajo življenjsko dobo, jih opremijo z knjižnimi listki in pošljejo v knjižnice. Na leto uvežejo 900.000 knjig. Marsikateremu knjižničarju iz naše ekskurzije se je ob pogledu prostorov, Id so nam jih potem pokazali in pojasnili, kaj se dela v njih, potožilo db misli, kako malomarno, včasih docela nekulturno ravnajo . premnogi s knjigami pri nas. Tu pa, je lahko razmišljal dalje, ravnajo s knjigami kot. s punčico v očesu: že kjer ji dajejo ovitek, je čutiti kulturen odnos, da o knjižnicah, o prostoru, kjer knjigo ponudijo bralcu — in to znajo — sploh ne govorimo. Vsaj udeleženci te ekskurzije ml bodo lahko pritrdili, da našim knjižnicam še marsikaj manjka — predvsem pa denar. IVAN ZORAN V Freisingu, ki zdaj niti škofije nima več, smo se pripeljali okoli opoldne. Avtobus se je komaj zrinil skozi ozka vrata pred dvoriščem katedrale z dvema zvonikoma. Sprejem v Reutlingenu je bil nadvse prisrčen, obisk v tamkajšnjem EKZ centru Pa poučen in bržkone enkratno doživetje. Razen vsakdanjega bogoslužja — videli smo tudi vabilo za slovensko mašo — se v cerkvi ne dogaja nič posebnega. Tam stoji kot spomenik zgodovine in mrtvega razkošja, tistih, ki so pred stoletji delili pravico do notranjosti današnje Slovenije in še dlje, zdaj ni več. Na zamračenem hodniku so ostali portreti: mrki obrazi 61 freisinških škofov (od sv. Corbiniana, ki je živel v 8. stoletju, do Jaco-ba Comabusa, zadnjega škofa, ki je umrl leta 1805). ’ Seveda je danes celoten, z zidom ograjen prostor nekdanje škofije ena sama paša za oči, prostor za ponavljanje zgodovinskih letnic in dogodkov. Križ ^ia zunanji steni derendingenske evangelijske cerkve označuje mesto, kjer naj bi bil Trubarjev grob. Kje je zadnje Trubarjevo počivališče, ne vedo natančno. Mfvjtffl fflji n Pridružite se /*\ moderni m 1 j udeni,^ ki pijejo CVNAR ZŽTP TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA MOŠE PIJADA 39 — LJUBLJANA sprejme v triletno železniško prometno-transportno šolo v Mariboru 30 UČENČEV za prometno-transportne delavce AVTO-MOTO DRUŠTVO SEVNICA razpisuje prosto delovno mesto AVTOMEHANIKA Poleg splošnih pogojev mora biti kandidat KV * avtomehanik, prost voja-j ščine. Vloge z dokazili o i strokovnosti pošljite do 30. 9. 1970 na naslov: Avto-moto društvo Sevnica. Nastop službe možen takoj. OSNOVNA ŠOLA BRUSNICE razpisuje prosta delovna mesta za: 2 UČITELJA za razredni pouk za nedoločen čas na po- „ družnici Gabrje RAČUNOVODJO (tajnika) na šoli Brusnice. Pogoji: srednja izobrazba. SPREVODNIKE IN SKLADIŠČNIKE Za sprejem v šolo se lahko prijavijo tudi kandidati z nepopolno osnovno šolo, vendar najmanj s šestimi razredi osnovne šole. Stanovanje in hrana sta priskrbljena v internatu šole. Vsi slušatelji šole so obenem štipendisti Transportnega podjetja Ljubljana. Slušatelji, ki končajo šolanje s prav dobrim "in odličnim uspehom, bodo lahko nadaljevali šolanje na železniški prometni šoli v Ljubljani. Prijave pošljite najkasneje do 30. septembra 1970 na naslov: TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA splošni sektor Moše Pijada 39 — Ljubljana ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO razpisuje LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: avto kombi IM V avto Fiat 750 radio aparat Licitacija bo 30. septembra ob 8. uri za družbeni in ob 9. uri za zasebni sektor — pred S Zdravstvenim domom v Novem mestu, Jen- ] kova 1. liiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii I Hermelika I II11111111111111! 11111111111111 i 11111! 111111111111111111111111111111111:11111111111 i 1111111111111111111111111111 RAZPIS ZA PREMIKAČE Komisija za delovna razmerja pri POSTAJI LJUBLJANA-MOSTE razpisuj e 20 prostih delovnih mest za postajne delavce - premikače za delo pri premiku na postaji Ljubljana-Moste Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje pogoje: 1. dokončana osemletka 2. starost najmanj 18 let 3. zdravstvena sposobnost Prošnje sprejema komisija za delovna razmerja pri delovni enoti železniške postaje Ljubljana-Moste do • izpopolnitve delovnih mest. (Alj) /Uuti^a BREŽICE STE V ZADREGI ZA DARILO? šopek nageljčko* alt vrtnic je primerno darilo ta vsako priložnost — Naša dnevna proizvodnja Je več tisoč cvetov v fi barvah — Zahtevajte v na.jbližnji cvetličarni nagel jeke ali vrtniee is vrtnarije ( a tež JABOLKA IN KROMPIR! TRGOVSKO PODJETJE DOLENJKA obvešča cenjene potrošnike, da v prodajalnah SAMOPOSTREŽBA in ŠPECERIJA na Glavnem trgu ter MARKETU v Bršlinu in na Cesti herojev že sprejemajo naročila za ozimnico: • JABOLKA - kvalitetna plantažna: jonatan, zlati in rdeči delišeš in druge • KROMPIR - cvetnik in igor CENE SO KONKURENČNE! KOLIČINE NAD 100 kg DOSTAVLJAMO NA DOM! DOLENJSKI UST • VESTNIK • NOVI TEDNIK O GLAS IN 10 RADIJSKIH POSTAJ SKUPNI REKLAMNI PROGRAM Zaradi tipizacije voanega parka proda AVTO-MOTO DRUŠTVO BREŽICE osebni avtomobil znamke Zastava 750 letnik 1967. Licitacija bo v četrtek, 1. oktobra, ob 15 uri pred pisarno AMD Brežice — Cesta prvoborcev 24. Zdravstvena šola Novo mesto potrebuje za svojo uslužbenko — medicinsko sestro enosobno neopremljeno stanovanje v Novem mestu V poštev pride tudi neopremljena soba. AVTO-MOTO DRUŠTVO SEVNICA razpisuje prodajo naslednjih osnovnih sredstev: " TOVORNI AVTO TAM 4500, motor generalno popravljen. Iaklicna cera 40.000 din. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1968. Izklicna cena 5.000 din. Prodaja obeh vozil bo 2. 10. 1970 ob 9. uri pred delavnico AMD za družbeni sektor, uro kasneje pa za zasebni sektor. Ogled vozil možen v delavnici AMD Sevnica. MERCATOR Ljubljana — poslovna enota TRGOPROMET, Kočevje razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva tovornega avtomobila j SCEPEL 420 | letnik 1960. Licitacija za družbeni sektor bo 26. septembra od 7 tifo 9. ure, za zasebni pa od 9. do 11. ure v prostorih uprave podjetja v Kočevju, na Ljubljanski c. St. 18. »•©••••••••••©•©••©•••»•M PRI VARČEVANJU DEVIZ VEČJE UGODNOSTI! 0 Vaši prihranki, devize doma niso na varnem. Na deviznem računu pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi Se več, dobili boste obresti! © Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun na kate* ega boste vlagali svoje prihranke. % Devizni račun lahicc odprete tudi s pismom iz inozemstva. £ Prihranke na deviznem računu lahke namenske varčujete zar novo hišo, stanovanje- in drugo. © Za denai na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država. q 'Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku . « ^ S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaši najožji sorodniki, če jih pix)blastite UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5% v devizah in I %/v dinarjih; z odpovednim rokom nad 12 mesecev 7 % v devizah; z odpovednim rokom nad 24 mesecev 7 % v devizah in 0.5 % v dinarjih. TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU. ’ 1 DBHI NOVO MESTO DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem.. ••N W J TELEVIZIJSKI NEDELJA, 27 9. 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) 9.30 PTUJSKI FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Bgd) 11.00 MOZAIK (Ljubljana) 11.05 MC PHEETERESOVO POPOTOVANJE - serij, film (Ljubljana) 11.55 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 12.20 JUGOSLAVIJA, DOBIiiR DAN — informativno zabavna oddaja za delavce v tujini (Zagreb) 13.05 SKRIVNOSTI MORJA — dokumentarna serija (Lj) 14.30 KONJSKE DIRKE — nadaljevanje (Bgd) 15.20 Budimpešta: NOGOMET: AVSTRIJA : MADŽARSKA — prenos (IV-Beograd) 17.15 KONSKE DIRKE — nadaljevanje (Beograd) ' 17.45 Bukarešta: BALKANSKO PRVENSTVO V KOŠARKI — prenos II. polčasa tekme BOLGARIJA : JUGOSLAVIJA (IV-Beograd) 18.30 NA ZAHOD — ameriški film (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.C0 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 LJUBEZEN PO KMEČKO — humoristična oddaja (Bgd) 21.20 GODALA V RITMU (JRT) (Ljubljana) • 21.40 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.10 TV DNEVNIK (Beograd) 22.30 RISANKA (Beograd) 22.45 VATERPOLO MLADOST : JADPAN — posnetek (Zg) PONEDELJEK, 28 9. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.1C FRANCOŠČINA (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 17.50 FANTJE NA MORJU — dan-ski mladinski film (Zagreb) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 PO SLEDEH NAPREDKA (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje) 19.50 ĆIKCAK (Ljubljana) 20.0C TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 Imre . Bencik: SEDEM PI- SARJEV — drama TV Beograd Ljubljana) PARIŠKA NEDELJA (Lj) POROČILA (Ljubljana) TOREK, 29 9. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) • 14.45 TV V ŠOLI - ponovitev (Zagreb) 15.35 RUŠČINA - ponovitev (Zg> 15.55 TV VRTEC (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 17.45 PRAVLJICA: Medvedov Go- dmjavček — 7. del (Lj) 18.00 RISANKA (Ljubljana) 18 15 OBZORNIK (Ljubljana) 18 30 SREČANJE V STUDIU 14 — — Jo Stahl (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) i9.C5 O NAŠEM GOVORJENJU — III. oddaja (Ljubljana) RAK — II. oddaja (Lj) 19.50 CIKCAK (Liubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 OSEM IN POL — italijanski film (Ljubljana) 22.45 POROČILA (Ljubljana) SRF , 30. 9. 9 35 TV V SOLI (Zagreb) 11 00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bgd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje Plešivec do 17.30) (Beograd) 17.50 ZAKI.AD KAPITANA PARAN-GALA — oddaja TV Zagreb (Ljubljana) 18.30 OBZORNIK (Liubljana) 18.35 OBREŽJE - oddaja za ttali-jansko narodn. skupino (Lj) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 TV VARIETE (Zagreb) 19.20 VEJE V VETRU — reportaža (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 Ignazio Silone: PRIGODE UBOGEGA KRISTJANA — predstava SG Trst (Ljubija-na) ... 22 25 MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL V LJUBLJANI (Ljubljani) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 17.50 OTROŠKI SPORED (Bgd) 18.30 REPORTAŽA (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Zg) 19.20 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SZORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK, 1. 10. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 FRANCOŠČINA (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (do 16.40) (Egd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 17.45 ZAPOJTE Z NAMI: Foerster, Parma. Savin (Ljubljana) 18.00 RISANKA (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 IZBRALI SMO V KRANJU (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Lj) 19.20 DOKTOR V HIŠI — serijska oddaja (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK 'Ljubljana) 20.35 A. J. Cronin: PRIMERI DR-FINLAYA (Ljubljana) 21.25 KULTURNA ODDAJA: Večer z Jankom Kosom (Lj) 21.45 VELIKI ORKESTRI: Bostonski simf. orkester POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 17.53 DALJNOGLED (Beograd) 18.30 NARODNA GLASBA (Skopje) 19.00 PROPAGANDNA. ODDAJA Zagreb) 19.05 ENCIKLOPEDIJA (Beograd) 19.20 DOKTOR V HIŠI (Beograd) 19.5C TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb). 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV (Zagreb) PETEK, 2 10. 9.30 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.40 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Beograd) 17.25 MC PHEETERSOVO POPOTOVANJE — serijski film (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 GLASBA ZA STARO IN MLADO (Beograd) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 V SREDIŠČU POZORNOSTI (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20 30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 IMAM DVE MAMI IN -DVA OČETA — jug. film (Ljubljana) 3-2-1 (Ljubljana) ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 17.45 TRAPOLLO HH 33 - oddaja TV Ljubljana (Zagreb) 18.30 GLASBENA ODDAJA (Bgd) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 19.05 KULTURA DANES (Bgd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA, 3. 10. 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE BRAZBE (Beograd) 11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 15.30 KOŠARKARSKI TURNIR — prenos (do 17.00) (Skopje) 17.45 OBZORNIK (Ljubljana) 17.50 PTUJSKI FESTIVAL NA-RODNO-ZABAVNE GLASBE (Ljubljana) 18.15 V SENCI ZVEZD: Smešne figure (Ljubljana) 19.15 MOZAIK^ (Ljubljana) 19.20 S KAMERO PO SVETU — Smer Nordkapp (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK ob 05.43 14. 10. © ob 21.21 Krško: 26. in 27. ameriški barv. film »Smešne stvari so se dogajale na poti v Forum«. 30. 9. in 1 10. ameriški film »Noč Iguane«. Metlika: Od 25. do 27. 9. špan-sko-italijan. barv. film »Obračun na Indijskem oceanu«. Od 25. do 27. 9. amei. barvni film »Nov obraz v peklu«. 30. 9. in l. 10. angleški film »Dekle Georgie«. Mirna: 26. in 27. ameriški barv. ni film »Madam X«. Novo mesto: 24. in 25. 9. domači barvni film »Ljubezen, vmes pa kakšna kletev«. Od 26. do 28. 9. francoski film »Gospodar podzemlja«. Od 29, 9. do 1. 10. ameriški barvni film »Jezdec maščevalec« Sevnica: 26. in 27 9. ameriški film »Most na reki Kwai«. 30 9. jugoslovanski film »Sedmina«. Ribnica; 26. in 27. 9. angleški barvni film »Banditi na rivieri«. Sodražica: 26. in 27. 9. ameriški film »Zadnji safari«. Šentjernej: 26 .in 27. 9. amer. barvni film »Hombre«. Trebnje: 26. in 27. 9. francoski barvni avanturistični film »Furia OSS 117«. HgEfflSSss Katarina Križan, Drašiči 20, Metlika, prepovedujem hojo in pašo po mojem zemljišču in njivah. Franc in Terezija Pirc, Dobrava 6, Dobrnič, prepovedujeva hojo in pašo kokoši po najinem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Marija Cvetan, Gor. Kamence 18, Novo mesto/ prepovedujem svoje- mu bratu Avguštinu Cvetami obdelovanje mojih parcel, če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Franc Velič, Izvir 3, Cerklje ob Krki, prepovedujem hojo, pašo kokoši in hojo živine pred mojo hišo in po njivi. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Emica Bedenk, Sevnica, Ulica heroja Maroka 4 B, tel. 74-170. PISALNI STROJ TOPS M 2, pre nosni, v kovčku, takoj prodam. Betka Kozole, Nad mlini 19, telefon 21-517, Novo mesto. PRODAM dve leti staro žrebico nemške pasme. Naslov v upravi lista (1974/70). POCENI PRODAM vzmetne žimni-ce, trodelne žimnice za dve postelji, otroški voziček, mizo in dva stola. Jovanovič, Zagrebška 18, Novo mesto. PRODAM enofazni hidrofor. Anica Vrhovšek, Dol. Stara vas 22, Šentjernej. UGODNO PRODAM plinski štedilnik. Jereb, Majde Šilc 13, Novo mesto UGODNO PRODAM kuhinjsko po hištvo, hladilnik, električni štedilnik na trdo gorivo »Goran«. Vogrinc, Pesje 17, Krško. UGODNO PRODAM skoraj novo sobno preprogo rjave barve (2 x 3) Žerjal, Koštialova 11. Novo mesto. POCENI PRODAM zidan desni štedilnik in sobno kredenco Banič. Trdinova 28. Novo mesto. UGODNO PRODAM spalnico z žimnicami in vložki ter kuhinjsko pohištvo. Zofija Lakičevič, • Zagrebška 8, Novo mesto. KUHINJSKO KREDENCO in mizo prodam. Gubčeva 9, Novo mesto. MLINARJI, POZOR! Prodam kompletni mlin in valj ek (dvoredni) ter dva para kamnov. Skoraj novo! Jože Švajger, Loka 82, Črnomelj. PRODAM brezhibno ohranjen hidrofor. Goršič, Gor. Polje 18, Straža. PRODAM 3 dobro* ohranjene peči (kamine) po zelo ugodni ceni. Zglasite se na Mirana Jarca 17, Novo mesto. PRODAM diatonično harmoniko in kompletne ozvočenje. — Matija Slak. Mirana Jarca 15, Kandija. Novo mesto. KUPIM pisalni stroj, dobro ohra njen. Zvonka Gašperšič, Sela 7, Straža. PRODAM TRAKTOR znamke Pors-se 18 P S v dobrem stanju. Prodam tudi 16 arov vinograda na sončni legi. G S. Rožič vrh pri Črnomlju. — Interesenti naj se oglasijo po 20 septemoru. ZAPRTJE^ je zelo zoprna nadlega ki vam -povzroča bolečine, hkrati pa tudi celo vrsto nevarni!) bolezni Najučinkovitejše narav no sredstvo je voda DONAT vrel ca Zahtevajte jo v svoji trgo vini, te pa Jo dobe v Novem mostu pri HMEUNIKU - tel 21-129. STANDARDU (MERCA rORJU) - tel 21-158 in DO LEN.TK1 - tel 21440 VSA ZLATARSKA DELA vam po vaši želji najbolje opravi zla r.ar Otmar Zidarič v Gosposki 5 Ljubljana kjer dobite tudi po ročne prstane vseh oblik! — £ '.zrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta!! V K ANDI JI sem na cesti 16 sep tembra našel žensko torbico sive barve Dobi se pri Janezu Mn kovcu Kristanova 5r Novo me sto O.SEBA, ki Je vzela 15. IX v večernih urah na avtobusni postaji v Novem mestu moškemu denar nico s precej gotovine in z dokumenti. naj vrne naslovniku ali postali milice, keir je bila opa zovana. USPEH USPEH II USPEH USPE USPEH US USPEH U USPEH USPEH USPE USP USP USF V nedeljo ob 11. uri se bo pri Janezu ob Bohinjskem jezeru spet ponovila tradicionalna prireditev Bohinjcev, ki privablja iz leta v leto več ljudi v ta prelepi kotiček slovenske zemlje. Letos se bo kravji bal začel ob 11. uri, na sporedu pa bodo zanimivi narodni običaji. Domače turistično društvo zagotavlja, da bo poskrbljeno tudi za vse drugo, kar potrebuje turist ali izletnik! Oglas v Dolenjskem listu ! l-?OBVESniA I OBLAČILA CISTI ekspresno družbeni servis Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18. ure. • vsak mesec 1 NOV PROGRAM | •••••••••••••••••• UREJUJE (iREDNISKl ODBOR- Tone Gošnik (glavni ln odgovorni uredniki. Ria Bačer, Slavko Dokl. Miloš Jakopec, Marjan Legan, Jože Primc Jože Splichal Jožica Teppey, Ana Vitkovič tn Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA VSAK ČETRTLK — Posamezna številka 1 dinar - letna naročnin* 49 dinarjev, polletna naročnina 24,bU dinarjev plačljivo vnaprej — Zg inozemstvo 100 dinarjev oz 8 amerišku dolarjev (oz ustrezni* druga valuta v tej vrednosti) - Tekoči račun pn podružnici SDK v Novem mestu: 521—8—k — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto Glavm trp 3 — Poštni predal 38 — Telefon: (068 ) 21—227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamc — Tiska OGP »Delo« v Ljubljani Dragi sestri Rezki Repselj n Poljan pri Dol. Toplicah za njen 60. rojstni dan obilo zadovoljstva in še mnogo zdravih let želi sestra Anica. Po 87 letih se je v tpetek, 11. septembra, poslovila od nas naša dobra mama NEŽA BUKOVEC s Trate pri Semiču K zadnjem počitku, smo jo spremili v nedeljo, 13. septembra. Vsem, ki so se nas v teh težkih urah spomnili, nam izrekli sožalje, prinesli cvetja in šli z nami na zadnjo pot pokojnice — iskrena hvala. Posebno se zafivaljujemo zdravniku dr. Kvasiču, tov. Maksu Namplju in tov. Nedi Lahovi za poslovilne besede ter gospodu duhovniku Žalujoče družine: Bukovec, Goleš, Pezdirc, Vobič, Ivšič ter drugo sorodstvo Semič, 15. septembra 1970 Po kratki ln mučni bolezni je dotrpel naš dragi oče, tast, stari oče in stric ANTON MULLER iz Loke pri Črnomlju Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se zahvaljujemo za tola. žilne besede in darovane vence. Iskrena hvala sodelavcem PLANINE, gostinskega podjetja Črnomelj, veletrgovini ASTRE ter AN GORE iz Ljubljane. Ravno tako se zahvaljujemo dr. Slamayu in dr. Pertotovi iz Črnomlja, ter zdravstvenemu osebju internega oddelka "bolnice Novo mesto za požrtvovalno pomoč Posebna zahvala gospodoma župniku in kaplanu, cerkvenim pevcem, godbenikom iz Črnomlja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti 2 a 1 u > o č l : < hčerke Albina, Zvonka, Ivanka in Milka z družino ter drugo sorodstvo Črnomelj, 11. septembra 1970