Tošinina plačana t gotovini. Leto IX., št* 37 („jot*o« tvtl, st. žit a) Ljubljana, ponedeljek 14« septembra 1936 Cena 2 Din ufiittuuivu, i-JUOlJUJln, K mtnj^va uUcs & —: Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3126, 3126. Lnsemtni oddelek: LJubljana, Selen-ourgova uL — Tel. 3492 is 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St.lL — Telefon št- 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica St- 2, — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v Uši dr. Bauzo-gartnerja. Ponedeljska Izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefo* 6L 3122, 8123, 3124, 3123 to 312« irsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ta velja po poŠt: prejemana Din 4.-, po raznašal-cth dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Teiefo* St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 66. Rokopisi se ne vračajo. —- Oglasi pc tarifu. KONFERENCA MALE ANTANTE Včeraj so se začela posvetovanja zunanjih ministrov - Politika Male antante bo ostala neizpremenjena Vlada napoveduje odpis kmečkih dolgov Bratislava, 13. septembra r. Danes je bik tukaj otvorjena konferenca zunanjih Tministrov držav Ma'e antante, ki ji v •mednarodnih političnih in diplomatskih krogih pripisujejo glede na sedanji mednarodni položaj izreden pomen. Zunanji ministri držav Male antante so se včeraj podali najprvo v Topolčane, kjer jih je spre jel predsednik republike dr. Beneš. Avdi-jenca jugoslovenskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadi-Ttoviča pri prezidentu dr. Benešu je trajala nad pol ure. Razgovarjala sta se o ▼*;ch vprašanjih, ki so na dnevnem redu tega zasedanja. Popoldne je prezident dr. Bcncš pr;rcdil n,i čast zunanjim ministrom Male antante svečano kosilo, ki so se ga udeležili poleg vseh treh zunanjih ministrov tudi pomočnik zunanjega ministra dr. iMartinac. jugoslovenski poslanik v Pragi on drugi odličniki Popoldne so se pod predsedstvom pre-rrdenta dr. Bcncša z.ičeli razgovori med dr. Stoja dinovičem Antenescom in dr. Krofto. ki so trajali nad dve uri. S posebnim vlakom so se nato ob 17. odpeljali zunanji ministri iz Topolčan v Bratislavo, kjer jim je bil prirejen izredno svečan sprejem. Svečan sprejem v Bratislavi Na trgu pred hotelom, v katerem so nastanjeni, je bil postavljen častni bataljon češkoslovaške vojske, več oddelkov Sokolov in Sokolic, več čet gasilcev in deputacije raznih patriotskih društev, večtisočglava množica pa je zunanje ministre navdušeno pozdravljala. Vojaška godba je zaigrala jugoslovensko, rumunsko in češkoslovaško himno, ki so jo prekinjali viharni vzkliki: Živela Jugoslavija! Živela Rumuni.ja! Živela Češkoslovaška! Živela Mala antanta! Bratislavski župan dir. Krno je pozdravil zunanje ministre Male antante z daljšim govorom, v hotelu samem pa so zunanje ministre pozdravili legirvnarji in stari če-škos'ovnški veterani iz osvobodilne votne. Bratislava, 13. septembra o. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hod/a. ki je bil pri prezidentu dr. Benešu v Topolča- nih je nocoj prispel v Bratislavo in bo jutri prisostvoval sejam zunanjih ministrov Konfe-rcnca bo jutri zaključena. Jutri zvečer odpotuje dr. Stojadinovič skupno z dr. Hodžo na lov v prezidentov dvorec Žimplohovice. Od tam bo v sredo odpcitoval v Prago, kjer bo ostal dva dni in si bo pri tej priliki ogledal tudi Škodo-ve tovarne v Plznu. Posvetovanja ministrov Bratislava. 13. septembra o. Danes dopoldne so se sestali ministri Male antante h konferenci, ki jc trajala od 10. do 13. Opoldne jc njim na čast priredil češkoslovaški zunanji minister intimno kosilo. Popoldine ob 16. se je konferenca nadaljevala in je trajala do 20.. ob 21. pa je bil banket, ki portugalskega izv>i3. Kazen U ga imajo še 8 nemških in 20 italijanskih bombnih letal. Poleg tega imajo še 22 najmodernejših letal, ki so italijanskega izvora Vladne četo imajo na severni fronti 20 letal starejšega tipa, vendar pa se je vladnim četam posrečilo, da so doslej sestrelili 2e 26 uporniških letal. Diktatura na Poljskem? Gotovi krogi se zavzemajo za uvedbo fašistično hitler-jevskega režima z generalom Rydz Smiglyjem na čelu Varšava, 13. septembra, r. I-iit »Slovo«, ki izhaja v Vilnu, objavlja razgovor z bivšim poveljnikom poljskih čet. ki so zavzele Vilno. generalom Zeligovskim. ki pripada kot narodni poslanec sedanjemu Sejmu in ki načeluje tako zvani skupini poljedelcev. General Zeligovski, ki je že v pokoju, je nastanjen v okolici Vilna. kjer ima svoje posestvo. V svoji izjavi najprvo zahteva večje sodelovanje poljskih kmetov v vladnih poslih. Zelo zanimiva so izvajanja tega generala, v kolikor se nanašajo na vlogo vrhovnega inšpektorja poljske vojske Rvdz Smiglvja. General Zeligovski načenja v svoji izjavi aktualno vprašanje, ali jc umestno da se velika avtoriteta vrhovnega poveljnika vojske meša v politiko ter da se name- sto legalne, na ustavi sloneče oblasti, propagira diktatura. »Gotovi krogi«, pravi general Zeligovski med drugim, »hočejo proglasiti Itvdz Smiglvja za diktatorja in bi želeli, da bi se ustvaril na Poljskem enak položaj, kakor v Nemčiji in Italiji. Toda ti ljudje pozabljajo, da tam na čelu velikih politi'ii5h pokretov ne stoje generali. Vrhovni poveljnik vojske ima v dobi vojne največ/j odgovornost. Od njegove sposobnosti je v vojni odvisna usoda vsega naroda. Radi tega mora imeti dovolj časa. da samega sebe in vso vojsko pripravi za tako možnost. Breme državne uprave nikakor no. sn.e sloneti na n tgovih ramenih. Na čelu v o'.-k e mora biti vojak, ne pa politik. Blum posreduje pri stavkujočih Pariz, 13. septembra. AA. Ministrski pn<-sednik Leon Blum je danes odpotoval v Sii-le. da bi osebno posredoval v sporu, ki je nastal med lastniki tekstilnih tovarn in delavstvom. Po vsem nieslu in okolici je stav-kujoče delavstvo znova zasedlo tovarne. Nikjer ni prišlo do kakih večjih incidentov. Lastniki in ravnatelji tvornie. so celo sami odredili, naj se vhodi v tovarno olpro. da bi se tako preprečili večji neredi. Požar v pariški državni operi Pariz, 13. septembra. AA. V pretekli noči je nastal nov požar v državni operi. Na pomoč je prihitelo nemudoma 19 gasilskih čet, ki so do treh zjutraj z velikim naporom ogenj pogasile. Materialna škoda je precejšnja. Voda. ki so jo porabljali pri gašenju je napravila prav toliko škode, kakor požar sam. Vsekakor pa bi bil ogenj brez takojšnje intervencije gasilcev napravil še mnogo večjo škodo. Skupno škodo so ocenili na milijon frankov. Komunistična zarota v Italiji Pariz, 13. septembra, r. »Pariš Midi« poroča iz Kima da so tam odkrili tajno komunistično organizacijo. Italijanska policija je že pred mesecem aretirala več delavcev v železarni v Terniju zaradi tega, ker so širili letake, v katerih so pozivali italijansko delavstvo naj podpre madridsko vlado. Organizirali so tudi zbiranje prispevkov za špansko ljudsko fronto. Vsi ti delavci pridejo pred izredno sodišče ter so obtoženi zaradi organiziranja prepovedane komunistične stranke. AmerrSki novinar, ki je prvi objavil vesti o odkritju te zarote, je bil včeraj izgnan iz Italije. Izjava kmetijskega ministra o ureditvi kmečkih dolgov — Tri vrste dolžnikov — Dolgovi pri zadrugah bodo urejeni po predlogu zadrug samih Beograd. 13. septembra, r. V Veliki Kikindi je govoril včeraj na nekem shodu JRZ kmetijski minister g. Sta.n-kovič, ki se je v svojem govoru bavil predvsem s problemom kmečkih dolgov ter je med drugim izvajal: Uredba o ureditvi kmečkih dolgov se že sestavlja in bo objavljena še ta mesec. Posebne važnosti je dejstvo, da predstavlja ta uredba končno rešitev tega vprašanja ter se v mnogoeem razlikuje od dosedanjih uredb, ki so se bavile s tem vprašanjem. Uredba gre za tem, da se portfelj kmečkih menic iz raznih zasebnih bank prenese na eno izmed državnih bank kot likvidacijsko banko, kar bo po vsej priliki poverjeno Privilegirani agrarni banki. Del kmečkih dolgov ha prevzela država. Uredba predvideva tudi velike olajšave v pogledu višine dolgov in načina odplačila. Dolžniki bodo razdeljeni na tri skupine. V prvo skupino pridejo dolžniki, ki dolgu- jejo denarnim zavodom, v drugo pridejo dolžniki kmetijskih zadrug, v tretjo vrsto pa oni, ki dolgujejo zasebnikom, trgovcem, obrtnikom in drugim. Za vSp te kategorije dolžnikov bo posebej urejen način odplačila, ki se bo ravnal po položaju upnika. Glede dolgov pri kmetijskih zadrugah, se bo postopalo tako, kakor bodo zadruge same predlagale, ker so v tem primeru dolžniki in upniki kmetje sami, pa jc najbolje, da rešijo stvar tako, kakor se zdi njim samim najbolj prav Glede odpisa dolgov se ho razlikovalo med onimi dolžniki, ki imajo manjše dolgove in velikimi dolžniki. Za male dolžnike bo veljal linearni odpis, pri velikih dolžnikih pa se bo postopalo individualno. Vprašanje rešitve kmečkih dolgov ni &amo v tem, da se kmet razdelži, marveč tudi v tem, da si kmet zopet pridobi kredit, ki ga je izgubil. Sporazum o razširjen; pokojninskega zavarovanja Anketa v Zagrebu je dovedla do načelnega sporazuma Osnujejo naj se avtonomni pokrajinski zavodi Zagreb 13. septembra, o. V prostorih Delavske zbornice se je vršila danes važna anketa na kateri so bile zastopane po svojih delegatih vse delavske in nameščenske organizacije, vse Delavske zbornice. Pokojninski zavod v Ljubljani in ministrstvo za socialno politiko. Na tej anketi so razpravljali o razširjenju pokojninskega zavarovanja. Anketa je dovedla do popolnega sporazuma in so se zbrani delegati soglasno izrekli za razširjenje pokojninskega zavarovanja za nameščence na ta način, da se osnujejo avtonomni pokrajinski zavodi. Zato sedaj ni več ne formalnih, ne materijal-nih razlogov, da bi se izvedlo pooblastilo, ki ga je dobil minister za socialno politiko v finančnem zakonu za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo. Z največjo pozornostjo so zbrani delegati sledili izvajanjem direktorja Pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. Vrančiča. ki je med drugim naglasil. da zavzema Pokojninski zavod stališče, da mora ostati strogo ločeno pokojninsko zavarovanje za delavce in za nameščence. Obojega hkrati ni mogoče izvesti. Za izvajanje pokojninskega zavarovanja za nameščence je potrebno 90 do 100 milijonov, a ravno toliko za pokojninsko zavarovanje delavstva. To pomeni. da bi bilo potrebno 2 odstotka od našega državnega proračuna. Govornik jc nato dokazoval, kako hitro se prispevki za socialno in pokojninsko zavarovanje vračajo gospodarstvu v obliki hranarine, pokojnine in naložbe kapitala Pokojninskega zavoda, če ni mogoče izvesti prostovoljnega, se mora izvesti prisilno pokojninsko zavarovanje ker je to v interesu same države. Nadalje je dr. Vrančič naglašal. da se mora pokojninsko zavarovanje v onih delih države, kjer še ne obstoja, izvesti jx>toin posebnih pokrajinskih zavodov, ker ni mogoče združiti pokojninskega, zavarovanja z bolniškim zavarovanjem. Pokojninski zavod v Ljubljani ima sedaj okrog 300 milijonov Din kapitala, pa je še vedno defici-ten in zato ne more prevzeti na svoje breme zavarovanja v drugih delih države, ker bo že takoj od začetka deficitno. Kar bo manjkalo, bo morala doprinašati država. Po njegovem mnenju bi se moglo razširjeno pokrajinsko zavarovanje izvajati že s 1. januarjem prihodnjega leta. Ljubljanski Pokojninski zavod je pripravljen organizirati pokojninsko zavarovanje v drugih pokrajinah in izvežbati potrebno uradmštvo. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, k{ ugotavlja: 1. Osnovo za razširjanje pokojninskega zavarovanja naj tvori poablastj!o nr"nistra soeialne politike v finančnem zakonu, zavarovanje pa naj se izvede na osnovi obstoječega pokojninskega zakona za Slo-venjjo in Dalmacijo. 2. Razširjanje zavarovanja naj se izvode takoj. 3. Zavarovanje naj bo integralno fcrr naj se razširi na vse kraje države, na v*e gospodarske panoge in na vse kategorije nameščencev. 4. Nosilci tega zavarovanja naj bedo SamoKtojni Pokojninski zavodi. 5. Novelizacija zakona o poknjninsl-y»rn zavarovanju naj sc izvede šele po razširjenju zavarovanja na a-so državo. Uredba o veleblagovnicah ne bo podaljšana Beograd^ 13. septembra. Uredba o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov vclikega obsega, ki prepoveduje ustanavljanje trgovinskih obratov velikega obsega (veleblagovnic, velikih magacinov) ali razširjenje /c obstoječih obratov velikega obsega, b-> prenehala veljati 27. oktobra, ker je bila uveljavljena 27. oktobra 1*>34. z veljavnostjo dveh let. Kakor doznava »Jugoslovenski kurir« na merodajnem mestu, ta uredba ne bo več podaljšana. S tem bo postal brez predmeten spor zaradi družbe »Ta-Ta«, ki .je v Beogradu ustanovila veleblagovnico in namerava enake veleblagovnice ustanoviti tudi v drugih velikih mestih. Zlasti bo poslal brezpredmeten spor med družbo »Ta-Ta« in beograjsko občino glede vprašanja, ali ustanovitev veleblagovnice Ta-Ta nasprotuje gornji uredbi. V beograjskih trgov skih krogih vlada zaradi tega prcccjšnje vznemirjenje. darujmo še za pol stoletja! Pol stoletja ie deluje CMD, Povratek kraljevske rodbine v Beograd Beograd, 13. septembra. AA. Davi ob devetih so prispeli z Bleda v Beograd Nj. Vel. kralj, Nj Vel. kraljica Marija in Nj. kr. Vis. kraljeviča Tcmislav in Andrej. Kraljevsko rodbino so pričakovali na topčiderski postaji kraljeva namestnika dr. Radenko Stankcvič in dr. Ivo Perovič, zastopnik predsednika vlade in notranji minister dr. Korošec, vojni minister armijski general Ljubo-mir Maric, dvorne dame ter čLani civilnega in vojašnega doma Nj. Vel. kralja. Močan potres v Beogradu Beograd, 13. septembra. AA. Davi ob 4:3.6 so aparati seizmološkega zavoda na TaS-majdanu zabeležili pričetek precej močnega potresa v daljavi 90 km od Beograda. Maksimalno premikanje tal v Beogradu je bilo ob t:."!.21 in je znašalo 10S mikronov v va^ lovni periodi po eno sekundo. Aparati so prenehali l>e|ežifi potres ob 4Ji. A" epicentru je potres dosegel 6 do 7 stopinjo jakosti po Furrel-Menalijevi skali. V Beogradu je imel jakost 3 do 4 stopenj. V mestu so le zažvenketala st"kla na oknih in so se zamajale luči v sobah. Nenavadna nesreča Osi«. 13. septembra A A. Velika lav i na sc je zvalila povsem nenadrma v jezero Len, tako da jc jezero v hipu prestopilo bregove in se razl lo po okolici ter popolnoma uničilo dve vasi. Po prvih vesteh je katastrofa zahtevala 100 človeških žrtev. Oči vidno pa so bile tc vesti pretirane. Vendar jc gotovo, da je utonilo spričo nenadne poplave vsaj 50 ljudi. Naročniki penedeljskega „J u t r a" prejemajo revijo „Življenje in svetu zastonj« >JTJTRO« ponedeljska, Izdaja Kronika te do ponedeljka Ljubljana, 13. septembra. Jesen gre v deželo, velesejem pa h kraju, toda vreme ostaja lepo zvesto, kakrš?\eya smo si ga le mogli želeti po marsikaterih letošnjih nevšečnostih. Neverjetno mnogo ljudi se je že zarana odpravilo na deželo, da preživijo solnčno nedeljo v prirodi, ki se odeva v najčudovitejše barve. Z dežele pa je hitelo mnogo ljudi v Ljubljano, da si vsaj poslednji dan ogledajo letošnje zanimivosti jesenskega velesejuia. (Josta megla k: se je do prvih dopoldanskih ur daltč okrog Ljubljane tiščala tal, je kakor običajno bila najboljše poroštvo, da se bo izmotal zlat jesenski dan. In tako je bilo. Vlaki so bili prenapolnjeni, vozili so z znatnimi zakasnitvami, toda vse se je dalo lepo prenesti, saj je kar veselje, da je navzlic tolikemu jadikovanju o krizi vsaj še ob nedeljah tako živahen promet. Navzlic pestremu vrvežu po Ljubljani in zlasti na velesejmu, se do večera niso pripetile posebno hude nezgode. Reševalci so imeli nekaj opravka. o čemer poročamo spodaj. Policija je aretirala nekega tatu in nekoga zaradi prepovedanega povratka in dva kršilca predpisov o avtomobilizmu, legitimirani pa so bili trije motociklisti. ki so se veselo vozarili naokrog brez pravilnih patentov. TsrlumS Jožeta Mjavca Ljubljanska opera je imela v soboto zvečer velik praznik. Po svojih častnih uspehih v Rusiji je prišel domov gostovat blesteči naš tenorist Joža Rijavec. Ko vsi vemo, kakšen močan magnet imamo v njem, je odveč naglašati, da je bila operna hiša ta večer razprodana do vrha. V vlogi Ed-garja v blagoglasni Donizettijevi operi »Luciji Lamermoorski« je Rijavec imel dovolj prilike, razviti svojo polno pevsko in igralsko umetnost. Njegovo 7 etje pa se je poslušalcev dojmilo tem močneje ker je Joža prvič v svoji častni karieri pel v sladki materinščini. Doživel je ogromen uspeh, na odprti sceni je žel aplavze, kakršne žanjejo le redki izbranci. Z niim vred pa so se sijajno uveljavili gospa župeveeva. srg. Janko in Petetto. a vsa predstava je bila pod vodstvom ravnatelja Poliča užitka poln glasbeni dogodek. Tudi za nocojšnjo predstavo Beneševe revijalne operete »Pod to goro zeleno. .«, ki si je mahoma osvojila Ljubljano, so bile vstopnice že v naprej razprodane. Predstave so se udeležili tudi beli rojaki, ki so nas jx>poldne seznanili s svojo plesno umetnostjo. V splošnem je opera lahko z letošnjo predsezono izredno zadovoljna, še nikoli doslej ni bilo pred pričetkom sezone tako razveseljivega zanimanja Ljubljančanov in zlasti tudi vnanjih gostov, vsekakor pa so tudi dela zelo spretno izbrana. Zveza kmečkih fantov in deklet si ostane zvesta V restavraciji pri Levu se je danes dopoldne ob 11. vršil občni zbor Zveze kmečkih fantov in deklet. Navzočih je bilo 140 delegatov, od katerih je bila v* čin a iz ljubljanske okolice, iz celjskega, novome-šeega. krškega, konjiškega in ptujskega sreza. Zbor. ki je potekal v najlepšem redu, je vodil predsednik Ivan Kronovšek. Zlasti zanimiva debata se je razvila glede na nedavno intrigiranje »Slovenske zemlje«. Bilo je soglasno sklenjeno, da Zveza slovenskih fantov in deklet ostane zvesta svojim smernicam in odločno odklanja vsako vmešavanje nepoklicanih v njene notranje zadeve. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen Ivan Kronovšek in z njim domala ves dosedanji odbor, s čemer je bilo podano najlepše spričevalo o popolni Možnosti v tej organizaciji. Predsednik Kronovšek je zbor zaključil ob 14.20. West5alei se vračajo Delegacija we-tfalskih Slovencev, ki se jutri zarana po 1! dnevnem bivanju v domačih krajih vrne z velikim avtobusom spet nazaj v črni revir, je danes dopoldne pod vodstvom predsednika Zveze narodnih delavskih in podpornih društev v N m-čiji g. Pavla Bolhe obiskala gospo dvorno damo Franjo Tavčarjevo na Visokem. V delegaciji je bila tudi gospa Killova. soproga uglednega novinarja iz Gelsenki:che-na. ki je po lanskem posetu Jugoslavije objavil v uglednih nemških dnevnikih vrsto zanimivih informativnih člankov o lepotah in zanimivostih Jugoslavije. Gospa dvorna dama je delegacijo sprejela z vso prisrčne ljubeznjivostjo in zagotovila polno na- klonjenost. zlasti še novo ustanovljeni zvezi ženskih društev v \Vtstfaliji, nato pa je gostom razkazala svoj prijazni dom in jih tudi pogostila. Gostje so odnesli z Visokega kar najlepše vtise. Popoldne si je skupina vvestfalskih Slovencev ogledala tudi ljubljanski velesejem, kamor jih je prijazno povabil ravnatelj dr. Dular. Nastop Sokola Ljubljana IV Danes popoldne ob 15. je ljubljanski Sokol IV. priredil na svojem lepem letnem telovadišču prav lepo uspeli javni nastop. Med številnimi obiskovalci, ki so s svojo navzočnostjo dokazali simpatije do sokolskega dela, smo opazili starosto Sokola II-br. Krapeža. V zastopstvu ljubljanske so-kolske župe. dalje župnega načelnika br. Smoleta in še mnoge ugledne pripadnike sokolske misli. Izbrani sipo red je otvoril simbolični po. zdrav vseh oddelkov državni zastavi in sokolskonu praporu, nakar so nastopili z lepimi prostimi vajami starejši bratje, ki so bili za svoja izvajanja toplo nagrajeni. Sledile so proste vaje moške in ženske de-ce, no. Nasproti je prihitel neznan avto. Zaradi blata je kolesarju pri izogibanju spodrsnilo in je padel pod avto. ki ga je neusmiljeno pre-gazil. France Podržaj je obležal s hudimi poškodbami. Poklicani so bili ljubljanski reševalci. ki so ga z avtom prepeljali v ljubljansko bolnico kjer so zdravniki poleg drucrih poškodb ugotrvjlj pretres možranov. Vendar pa stanje ni obupno. Sijajen uspeli velesejma 95.009 obiskovalcev je posetilo velesejem — Razstava je bila včeraj zaključena z rekordnim obiskom Ljubljanski velesejem je bil včeraj po 13 dnevnem trajanju zaključen. Velika privlačnost letošnje prireditve se je izkazala tudi zadnji dan, ki je privabil na razstave rekordno število obiskovalcev. Zlasti številni Ljubljančani so včeraj izkoristili poslednjo priliko ,da si prireditev še enkrat ogledajo, v zvezi s tekmo harmonikarjev pa je prišlo tudi veliko število obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije in ostalih delov države. Letošnji jesenski velesejem ki se je vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. in pod častnim predsedstvom ministra trgovine in industrije dr. Milana Vrbani-ča, je bila že 27 prireditev Ljubljanskega velesejma. Z njo je Ljubljanski velesejem spet pokazal ,da je še vedno najmočnejša privlačnost glavnega mesta Slovenije. Ve-lesejemske prireditve na svoji privlačnosti niso izgubile niti najmanj. Zlasti velike specialne razstave dosegajo tako visoko stopnjo in se vsako leto po svoji notranji vrednosti še izpopolnjujejo, da njih nivo le raste ter jih danes strokovnjaki ter obiskovalci sploh smatrajo za višek, kar se tiče prirejanja razstav v Jugoslaviji. Ta splošna sodba se je malo pred zaključkom letošnjih jesenskih velesejemskih prireditev izkristalizirala v sklep, naj se iz letošnje razstave »Za naš les« ustanovi permanenten odbor za ustanovitev obrtnega in tehnološkega muzeja v Ljubljani. S tem sklepom so dosegle velesejmske razstave s strokovne strani oceno da so trajne vrednosti in tudi tako popolne, da tvorijo temelj velikemu novemu muzeju, ki bo največjega pomena za napredek narodnega gospodarstva ter enako važen tudi za pro-speh naše kulture sploh. Letošnji velesejem je bil v znamenju propagande »Za naš les«. Posledice svetovne gospodarske krize predvsem pa raz- ska, Luksemburg, Nemčija in Švica. Ker pa mesec september ni ugoden za učinkovite vrtnarske razstave, so bile na razstavi tokrat zastopane samo Avstrija. Nemčija in Švica ter seveda domači sadjarji, zelenjadarji ter v prvi vrsti domači kulti-vatorji, zavodi in podjetja. Iz vseh držav pa so povabljeni zagotovili svojo udeležbo na event. vrtnarski razstavi v okviru pomladanskega velesejma. Splošno žensko društvo je priredilo razstavo »Domača preproga«. Društvo za rejo malih živali »živalca« pa je imelo svojo deseto razstavo in jo je ob tem jubileju uredilo s posebno pridnostjo, da je pokazalo najraznovrstnejše pasme malih plemenskih živali. Vseh razstavljaloev je bilo 580, od t h 110 inozemskih, in to iz Avstrije. Bolgarije. Nemčije in Švice. Poslovne uspehe beležijo predvsem: pohištvo. tapetn'ški izdelki. preproge, glasbila, radio aparati, razna lesena roba. stroji za obdelovanje lesa. ple-tilni stroji, peč;, čolni, vozovi, sodi, šivalni stroji, čipke, živilska industrija, bižuteri-ja, likerji, športni predmeti in razne praktične novosti za gospodinjstvo. Posebno velika naročila so pa dob:li tudi domači in '"^zemski razstavljalci vitna-ske razstave. Za vso državo važne sedanje velesejero-ske prireditve sn bile deležne tudi najvišjega obiska N.j. Vel. kralj e" Mari!e Nj. kr. Vis. kneginje Olge ter staršev Nj. Kr. Vis. kneginie-Jelene in kneza Nikole. Obiskalo je te prireditve nad 96.000 obiskovalcev i7, vse države. Iz inozemstva so prihajale več^e skupine iz Avstrije Anglije, Belgije. Holandske, Finske. Francije, Italije. Madžarske. Nemčije in Turčije. Prihodnji ljuhlianski velesejem bo v začetku junija 1987. OfiU» i« registr. pod S Št 1753 od 17. XIL 1<535. vak Avgust Stanko iz Ljubljane, ki je sprejel krasen srebrn pokal, za prvaka na kro-matični harmoniki pa Pillich Rudolf iz Celja, ki je prejel tudi srebrn pokal z napisom. Posebno hudi kritiki med poslušalci so bili strokovnjaki in umetniki na harmoniko iz raznih šol. in vsaka mama je bila prepričana. da njen ljubljenček igra že skoraj tako dobro, kakor Stanko ali Pillich. Skoraj! Izbirno tekmo ie prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Vsedržavna tekma harmonikarjev Državna prvaka Avgust Stanko iz Ljubljane in Pillich RudolS iz Celja Kakor že osem jeseni, tako je tudi letoii-nji jesenski velesejem zaključila tekma harmonikarjev h vse države, ki je okrog plesišča ob paviljonu Gospodarske zveze na velesejmskem prostoru privabila toliko poslušalcev, da je bila gneča skoraj nevarna. Poslušalci so zlezli na stole, mize in ograje ter tekmovalce, zlasti proti koncu spremljali z oglušujočimi aplavzi. Dopoldne so bile ves čas izbirne tekme v osmih oddelkih, kjer je dosedanje razsodišče pod predsedstvom banskega svetnika dr. Ivana Karlina izbralo tekmovalce za popoldansko izbirno tekmo. 7.e v mraku je predsednik naposled razglasil naslednje re-vrednetenje jugoslovanskega lesa zahteva- j zultate in izročil prav lepe. večkrat tudi dra ir> nn iizriatneišo nrnnso-nndn Hn v .Tiisro- I rrocene nagrade V skupini za lažjo diatonično harmoniko je dobil I. nagrado (žepno uro) Ivan šilfter iz Pondora pri Sv. Juriju ob Taboru, II. nagrado (nalivno pero) Alojz Steban iz Lok pri Zagorju in III. nagrado (aktovko) Maks Kočmar z Jesenic. V skupini za diatonično težjo harmoniko je zaslužil I. nagrado (kitaro) Goršič Edvard iz Ljubliane in II. nagrado (nalivno pero) Viktor Perper iz Ljubljane. V skupini za lažjo kromatično harmoniko je dobil I. nagrado (nalivno pero) Mar n!:o Tone iz Jesenic, v skupini za težjo kromatično harmoniko pa I. nagrado (žepno uro) Lokošek Vili iz Štor pri Celju in II. nagrado (nalivno pero) Golob Vladimir iz Ljubljane V mladinski skupini je dobil I. nagrado (kitaro) Menard Rado iz Domžal, II. nagrado (smuči) Boltar Miloš iz Ljubljane, III. na- .io najizdatneišo propagando, da v Jugo sla.viji predelamo in porob:mo č:mveč svojega lesa za domače potrebe. Po uspešni propagandi nai bi izvažali predvsem iz našega lesa izdelane obrtne in industrijske ter umetnostno obrtne izdelke, seveda pa tudi t'sti ostanek surovega lesa. k; bi ga ne moe-li uporabiti in predelati v obrti in industriji. Razstava »Za naš les« pod častnim predsedstvom ministra za šume in rarln"ke g. Piure Jankoviča je bila nam<=-niena vsei državi in ie b:la na njej tudi res zastopana vsa Jugoslavija. Razstavi »Za naš les« je bila priključena tudi razstava pohištva ki je spet potrdila renome slovenskega mizarstva. Razen tega je pa razstavo dopolnieval tudi še živalski park, ki ga je uredilo društvo Noe. Na mednarodni podlagi je bila pa prire'e-na razstava »Sodoben vrt«. Na njo so bili povabljeni najznamenitejši kultivatorji iz vseh držav Evrope, ki prihaiajo za Jugoslavijo v noštev kakor Anglija Avstrija, Belgija, češkoslovaška, Francija, Holand- grado (žogo) Pate Milan iz Ljubljane. IV. nagrado (žemper) Sonja Vrečko iz Borovnice. V skupini tekmovalcev, ki so že bili na drugih tekmah nagrajeni, je za igranje dia-tonične harmonike dobil I. nagrado (nalivno pero) Mavric A-ndrej iz Šenčurja, v isti skupini za igranje na kromatični harmoniki I. nagrado (žepno itro) Kovač Edvard iz Ljubljane. Med ansambli je dobil nagrado ansambl Mirni Turšičeve. Za državnega prvaka na diatonični harmoniki je bil sTt p-o-|r>šen dosedanji pr- Kdo js i&znana mrtva ženska? Ptuj. 13. septembra V petek dopoldne je pripekal neznan voznik v ptujs";o bolnišnico truplo neznane žensk- ter zahteva', naj truplo spravi jc v mrtvašnici. Službujoči zdravnik dr. Po. gorolec je sprejem mrliča c-dkicni! ter je voznika napotil na mestr.o pokopališče Vozaijk je res odpeljal na mestno pokopa lišče in izročil truplo grobarju, ki ga je spravil v mrtvašnico. Vse odtlej pa do danes ie ni nihče zglasil. niti nj nihč^ ničesar uredil] glede pogreba. Za zadevo je slučajno izvedel m j?tni fizik dr. Brumen, ki je o tem obvestil policijo. Policija je ugotovila, da je voznik pripeljal mrliča od nckcd iz Slovenskih go ric. V bolnišnici je trdil, da gre za nežna no žensko, ki je v četrt k 10. t. m. proti večera prišla na njegov dom in prosila prenočjšJa. Naslednjega dne so spoznali da je ženska hudo bojna. Voznik, ki j* najbrž3 .cam posestnik, je zadevo prijavil županu, ki pa mu dejal, naj ž nsko spravi v bolnišnico. Nato je posestnik naložiti žensko na voz in jo odpeljal v Ptuj. Spotoma pa je ženska umrla. Ko ga je grobar vprašal, ali je mež že bil pri zdravniku, je voznik odvrnil, da mu je baš zdrav, nik naročil, naj odpe>lje mrliča v mestno mrtvašnico. Pri pregledu trupla so našli listek, na katerem je napisano: Marija Novak. Teršetnici, občina Koračice. Policija zdaj poizveduje z-a neznanim vozni-kom. da razjasni zagemetno zadevo. Na truplu sicer ni videti nikakih poškodb, vendar pa ni izključfno, da gre za zlečjn, J Zato bo jutri izvršena obdukcija. Maribor, 13. septembra. Danes so mnogi Mariborčani izkoristili krasno solnčno nedeljo in pohiteli v okoliške izletne postojanke, ki so kar mrgolele številnih obiskovalcev . Zelo dobro ic bit obiskan tudi nastop vrle Sokolske čete v Razv anju ter prireditev Sokola na Teknem. Kriminalne zadeve Tatovi koles venomer izkoriščajo nepazljivost kolesarjev. Tako je, neznan zli-ko vec odpeljal posestniku Brunu Salzu izpred sodišča kolo znamke »Puch« z evidenčno številko 70.478 v vrednosti 1000 Din, akademiku Dragu Severju pa je izpred neke hiše v Slovenski ulici zmanjkalo 1800 dinarjev vredno kolo znamke »Pizo«. Žena carinika Iidita Košenina je prijavila policiji, da ji je bila iz predsobe dr. .lavureka KEN WENNSTYKE: Strahovi v gradu To, kar so zgradili v štirih mcsecih in dvaindvajsetih dneh v srcu ameriške ga velemesta, lahko mirno imenujemo umetno zabavišče. Podjetniki so si prav dejali: mesto s poldrugim milijonom ljudi, ki se morajo v vsakdanjem življenju ubijati, potrebuje kraja, kjer se lahko vsakdo oddahne. Tak kraj mora prinesti masten zaslužek. In — rečeno, storjeno. Vse je bilo prav poceni r vstopnina, atrakcija, jed in pijača. Ničesar ni manjkalo: »Zeleno jezero« je šumelo na zelenih ploščah, vožnja na najdaljši gorski in dolinski železnici je trajala štirinajst ur. Dve sto metrov dolgo nabrežje je postavilo v senco največje ameriško nabrežje. Saj so se gostje lahko vozili z motornimi čolni in jezdili resnične slone po vodi. Drsali so se, izgubljali denar pri igrah in stavah, in ko so že vse te zabave preizkusili, pa še niso bili tako prismojeni, kakor so hoteli biti, so šli naposled v »grad strahov« Komaj so prišli vanj. že so hiteli od presenečenja do presenečenja, od strahu do strahu. Da. časih je komu res kar srce zastalo. Peljal se je na primer z dvigalom v globino. Vse je kazalo, da so že na dnu, dvigalo se je začelo ustavljati in so hoteli potniki izstopiti, tedaj pa se je dno iznenada odprlo in padli so še globlje. Vihar je besnel od vseh strani, slišalo se je zamolklo žvižganje vetra, tla so se skrivnostno gibala. Potem so sc tla iznenada premaknila. Potniki so popadali po tleh in zaneslo jih je dalje. Skozi gorečo hišo jih je neslo, mimo prepadov, med vodami. V dolgi podzemeljski kleti so se svetlikali okostnjaki. Ko so še stremeli za njimi, so se zadeli ob nogo obešenca. ki je visel od stropa. Potem je postal rov prav ozek in se je še čedalje bolj ožil, kakor bi jih bil hotel stisniti. Iz nenada pa jih je vrglo kvišku in obležali so vsi drhteči pred dvigalom. Na vožnji kvišku so jih morali spremljati nameščenci zabavišča in jih potem vse onemogle prijeti pod roke in jih spraviti na svetlo. Prvi dan ie bilo prodanih 52.300 vstopnic. Proti večeru pa se je oglasilo okrog dva tisoč ljudi pri ravnateljstvu in vsi so povedali, da so jim bile v gneči ukradene razne dragocenosti: ure, damske torbice, denarnice, da, celo zapestnice in zanestne ure. Vse je izginilo na prav skrivnosten način. Ravnateljstvo ie bilo vse iz sebe. Lastniki so zahtevali, naj se jim vse novrne. roda ukradenimi Predmeti ni bilo sledu. Nasprotno: tudi drugi in tretji dan. ko obisk ni bil skoraj nič manjši, je ravnateljstvo zvedelo za nešteto tatvin. Na- posled, peti dan se je policija lotila te skrivnostne zadeve. Sto dva in osemdeset detektivov se jc vrglo v »vrtinec veselja«. Med deveto in deseto uro, ko je bil pri vratih najhujši naval, so si kupili pri štirinajstih blagajnah vstopnice in stopili v mesto zabave. Bodite prepričani, da so si ti /judje natanko ogledali obraze vseh štiridesetih tisočev, ki so se bili tu zbrali, — toda znanih žeparjev in tatov niso odkrili niti deset. Vse je kazalo, da mora biti na delu doslci neznana. spretno organizirana tolpa. Pet in trideset detektivk se je odpravilo / plesne paviljone in bare, a tudi brez uspeha. Vsa zabavišča so detektivi prevohali, vse atrakcije so sami preizkusili. Nadzornik Kent in civilni častnik Shipev sta šla v grad strahov. V temi — nekje se je bliskalo in grmelo — sp se razkropili. Kenta je množica zrinila k čarobnim stojnicam. Trudil sc je, da bi splezal po njih. toda neprestano so se mu pod nogami odtrnkale. Ncrod neži. ki so se gnetli pred niim, so omahovali, padali in se zaletavali vanj — in so mu pri tem sunili zlato uro. toda tega ni takoj opazil. Potem oa — ko o« ie drseča pot potegnila kvišku — ie bil še zmerom toliko nri zavesti, da ie opazil in začutil, kako Ca je priiazen pomočnik za njim nriiel hitro za desno roko in mu potegnil denarnico iz notra- njega žepa. Kent se ni ganil. Ko jc prišel do vrha, se je zahvalil. »Ne, ne potrebujem dvigala«. Zagledal ie Shipeva. ki je sedel na tleh bled kakor zid. Kent ga je pustil kar tam. se pomešal med množico in zbral svoje ljudi iz vseh zabavišč. Tri četrt ure jc trajalo, preden so bili vsi pripravljeni. Potem pa so natanko ob enajstih na znamenje obkolili grad strahov in v istem trenutku jc tudi ravnateljstvo, ki je bilo že obveščeno, kaj so detektivi odkrili, ugasnilo luč po vseh oddelkih. Obiskovalci, ki so bili tako prisiljeni, da so morali preneha*' s svojim veseliačepjem, so se začcT" zbirati okoli gradu strahov in Ca obdali kakor nepremostljiv zid. V gradu samem na se ie med tem hil ogorčen bo|. K sreči je bilo le nekai ljudi rapjenih. Policija je naposled zajela vseh dva in petdeset mož. ki so upravljali grad. Komaj j'h je ubranila nred množico, ki iih ie hotela kar pobiti. Preiskala ie ootem ugotovila da ic la tolpa delovala že v drufih državah v »mestih veselja«. Povsod je opravila svoje delo v veliko vesel ie priredite-Hev Pri tem pa jc neusmiljeno skubla Gledalce Ves material — moistrsko sestavljene «tro'e in graiske kulise — so seveda zaklenili, hkrarii z niim na tudi večino ukradenih predmetov, ki so jih potem vrnili pravim lastnikom. I na Koroški cesti 24. ukradena 1200 dinarjev vredna lisičja boa. Soprogi železniškega uradnika Justini Hrenovi pa jc neznan tat iz predsobe odnesel električni likalnik, vre den 300 Din. Rokcmavhi na deželi Momi na deželi se v zadnjem času silno množijo. Ne mine skoraj dan, da ne bi bil izvršen vlom. Tako so v Svečini v Slovenskih goricah vdrli nočni rokomavhi v stanovanje posestnika Janeza Švingerja in odnesli 800 dinarjev gotovine in več drugih predmetov, kakor ohleke, čevlje itd. Tudi posestnik Jožef Babšek v Makolah je imel neželjen obisk v svoji viničariji, od koder so vlomilci odnesli okoli 50 1 vina, lovsko puško in razna živila. Pri raznih posetnikih na Pohorju je bilo v zadnjem času izvršenih več vlomov in tatvin. Zdaj se je orožnikom posrečilo izslediti 221ctncga brezposelnega delavca Franca Znidarua. ki se je klatil po Pohorju in o katerem sodijo, da je strahova! na"e pohorske kmete. Rdeči petelin se jc spet pojavil na Dravskem polju. Pri nosestnici Pavli Kmeti"evj iz Spodnjih Rač je v gospodarskem poslopju nastal požar, ki so ga pa domačini pravočasno opazili ter a'annirali gasilce. Z združenimi močmi se je gasilcem posrečilo, da so požar omejili ter ie zgorelo le podstrešje. Skoda znaša okoli 10.000 dinarjev. Ponarejeni kovanci V zadnjem času so se pojavili v Mariboru in okolici ponarejeni kovanci, zlasti 50 dinarski. Oblastva marljivo poizvedujejo za ponarejevalci in se jc crožnikom posrečilo izslediti razpečevalca v osebi 32 letnega Franca B. od Sv. Barbare v Slovenskih goricah. Državni mejniki izginjajo Že dalj časa so graničarji opazovali, da, zginjajo z meje državni mejniki. Te dni pašo odkrili tak mejni kamen v gozdu pri Dravi, kamor so ga odnesli doslej še neznani storilci. Preiskava se nadaljuje. , Skrivnosten umor so odkrili v Sotini pri Lendavi. V bližini madžarske meje so našli orožniki mrtvega 401etnega delavca Antona Bička, ki je imel razbito glavo Zločin se je izvršil najbrž že pred 14 dnev' ker je truplo že popolnoma razpadlo. Domnevajo, da! so ga ubili tihotanci. misleč, da je graničari". Biček je zapustil ženo in pet nepreskrbljenih otrok. »JUTRO« ponedeljska Izdal? 3 == PonedeTjeE, 14. IX. 1926. SIJAJEN START SK LJUBLJANE ¥ DRŽAVNEM PRVENSTVU V zelo razburljivi, napeti, toda fair igri je SK Ljubljana porazila znamenito Jugoslavijo ter si priborila dve točke — Reka prvorazredna Tekmovanje za državne prvenstvo v nogometno. najzanimivejše tekmovanje, ki so ga vsi pričakovali z veliko nestrpnostjo, se je včeraj pričelo. V borbo je poseglo vseh deset ligaških klubov, ki se bodo borili za častni naslov državnega prvaka. Borbe so se vršile v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Naše občinstvo je seveda najbolj zanimalo srečanje med SK Ljubljano in beograjsko Jugoslavijo, k: je bilo v Ljubljani na sporedu. Baš ta tekma pa ie tudi prinesla senzacijo dneva. Ljubljančanom je uspelo, da so premagali Jugoslavijo dobili r>rvi dve točki in s tem tudi dokazali da so vredni zastopati naš nogomet v državni ligi. Tablica je po prvih nastopih naslednja: Gradjanski 1 1 0 0 3:0 2 Slavija S. 110 0 2:0 2 BSK 1 1 0 0 1:0 2 Ljubljana 1 1 0 0 2:1 2 liašk 1 0 1 0 2:2 1 Bask 1 0 1 0 2:2 1 Jugoslavija l 0 0 l 12 0 Hajduk 1 0 0 1 0:1 0 Slavija O. 10 0 1 0:2 0 Concordia 1 0 0 1 0:3 0 LJubljana : Jugoslavija 2: 1 (0 s S) Dober začetek — srečen konec! Prvi točki sta ostali v Ljubljani! Zelo je šla trda za nji, moštvo je dobesedno dalo vse iz sebe. Pod konec igre so se vlačile samo še sence po igrišču. Ali bila je tekma očitna manifestacija skrajne požrtvovalnosti, bila je i/raz silne volje do zmage. Zmagati — toda nc po vsaki ceni. Kajti igra je bila pri vsej svoji ostrosti redko 'epa in viteška, obesna moštvoma je treba brez pridržka priznati, da so se igralci posluževali le dovoljenih sredstev. Morda je nekoliko kvaril Lojančič, ki jc siccr znan po svoii robato-sti — največkrat je on prisilil sodnika, da je zaradi foulov prekinil igro. bilo je sem-tertja nekaj prikritih trikov (zadrževanje z roko), ko sodnik ni videl, a v tem so bili predvsem gostje mojstri. Toda v celoti je igra potekla brezhibno, brez vsakega najmanjšega incidenta in je vseh 2500 ljudi mogočno priklenila nase To je bilo treba samo videti pod konec igre: 2500 src je s pritajenim dihom utripaio, vse je želelo, da bi naši vzdržali, da bi s taktično igro ohranili trdo zasluženi in pridobljeni naskok, da bi ostala zmaga doma. obe točki v Ljubljani V večnost so se raztezale minute, naposled na prepolni tribuni nihče ni več mogel vzdrž ati. Zadnje faze igre so ljudje stoje posmatrali. neprestano silili v igralci z dobro mišljenimi, ali gotovo ne slišanimi nasveti — vse je hotelo dat' si koncem igre duška z »živijo Ljubljana«, »živeli naši«. In vzdržali so. Junaško so se igralci borili do konca, nič mani požrtvovalno niso ljudje na tribuni na nabitih stojiščih dočakali odrešujočega žvižga. Na mah je bilo igrišče prepolno, obkolili so obe moštvi, nesli naše ven, navdušenje vsepovsod. Igra Je bila vzorna V prvi polovici so prišli na račun oni, ki jim je predvsem do lepe igre. V tem času je bil tempo naravnost peklenski, niti za bežen trenotek ni bilo oddiha. Borila sta se dva sistema, enega je forsnala Jugoslavija, igro izdelano in dovršeno v vseh finesah, drugega jc uporabljala Ljubljana. oster start, nagli napadi, a predvsem stremljenje spraviti nasprotnika z vsem njegovim tehničnim repertoarjem iz koncepta. Zmagala je taktika Ljubljane, kajti pri vsej več ko slabotni igri njenega napada. je vendar imela neprimerno več prilik za realizacijo kot Jugoslavija, ki je neprenehoma samo skušali graditi, ne da b' mogla niti za trenotek do konca izdelati pravo napadalno akcijo. Toliko je bila obramba i'- srednja vrsta močnejša od Jugoslavi jinega napada V tem okviru jc šlo do odmora, ne da bi se posrečilo eni ali drugi strani zabeležiti uspeh. Drugi del igre je potekel povsem drugače. Najprej jc skoro četrt ure trajala ofenziva Ljubljane, v kateri je Ljubhana po sijajnem zgoditku prišla v vodstvo. V tem delu igre je domače moštvo absolutno prevladovale na terenu, nasprotnika skoro ni bilo opaziti razven v skrajni obrambni liniji. Toda v tem delu igre so dali doma'i igralci tudi poslednjo srago iz sebe. preveč so uporabili svojih energii za ta napor, kmalu je sledila neizbežna reakcija. Za uvod v drugo četrt ure s<> beležili Jugoslovani svoj uspeh, potem so pa vzeli igro povsem v svoje roke in slika se je preobrnila za 1^0 stopinj. Odslej so gostje popolnoma prevladah in našim jc ostalo samo obrambno delo. V* obrambi so se krepko dr/ali, bili so trenotki polni živčne razbičanostt, kn se ie že zdelo, da mora žoga obsedeti v mreži, pa se je še vedm na>la poslednia o\ira. ki jc odvrnila skrajno nezgodo. Do sem je bila tekma i/ra/ito borbena, tip prvenstvene tekme, kjer so sredstva tehnika itd čisto postranska stvar, glavno samo eno: skrajni cilj, gol, gol. In srtdi tega pretežnega napora — iznenaden uspeh Liubi-a-ne. Iznenaden po akciji in po izvršitvi: žoga je bila do 90 odstotkov ubranljiva! Potem pa zadnje četrt ure — držafi uspeh, ne kloniti! To je pač šlo 2500 ljudeni na živce, tega presledka marsikdo ne bo zlepa pozabi! Končno ie le uspelo. Jugoslavija, ki je prišla v Ljubljano po prvi uspeh, zlasti po fantastičnih vesteh ki so jih tik pred tekmo raztrosili po vesoljnem našem časopisju o nekaki krizi v klubu, prišla je in je žela — neuspeh. Moštvo Ljubljane je nastopilo v postavi: Rožič; Jug Berton-ceij l; Kukanja, Pupo, Bonrelj; Janežič, Makovec, Bertoncelj II, Jež, Zemljič. Navdušilo je predvsem po efektu igre. po zmagi. Sicer pa moštvo ni bilo uglajena celota, dokaj je bilo v njem '-rzeli Največje v na padu. Ta del moštva ves prvi polčas nikakor ni mugel priti v pravi zalet V napadu je bil vse prvo polovico igre edini polnovredni igrač Zemljič; samo on je znal za kratke trenotke obdržati žogo, privleči nase nasprotnika, skratka razbremeni:* obrambo. Vsi drugi so uspevali do prve kombina-cijske poteze, v naslednji ie imel žogo že nasprotnik Za Zemljičem bi prišel Janežič. toda oba sta bila vse premalo zaposlena. Pepček je igral zelo oprezno, Makovec je skoro vse pokvaril, a Jež je bil po svoji navadi za pol koraka prekratek ob vsaki priliki. Dobro je igral napad prve četrt ure drugega polčasa. Tedaj je bila povezanost dovršena kombinacije so po mili volji uspevale, igralo se je skoro ves čas v kazenskem prostoru Jugoslavije. Potem pa se je zopet vse sesulo, za nameček je še Zemljič opazno popustil. Nekoliko je napad pridobil v prodornosti, ko je sredi polčasa Janežič zamenjal mesto z MaKovcem iz te rošade se je tudi izcimil zmagonosni gol. Odlično partijo pa je dala srednja vrsta, ki ji gre vsa zasluga za zmago. Sredi krilcev se je naposled pojavil pravi mož. Pupo ima samo še to hibo, da tako težke tekme ne vzdrži do kraja Treba bo še neka' kon-dicije, v prvi vrsti pa bolj racionalne uporabe moči, manj tekanja na desno in levo. Kukanja je bil dober do konca, isto Bon-celj. V obrambi ie vse presegal Stanko, gibčen, odločen, na strelu v vsaki poziciji. Jug mani okreten, zato pa težak in neprehoden. Rožič brezhiben, v par težkih pozicijah sijajen. Jugoslavija je napravila malo spremembo v napovedani postavi: Platz; Stokič, Lukič; Paunovič Veljkovič. Gjokič, Perlič Šijfčič. Lojančič, Valok, Zečevič. Moštvo je očitno pokazalo prevsem eno hibo: pomanjkanje skrajne borbenosti. Opažala se je tudi ves čas slaba zasedba na srednjem krilcu Sicer pa je moštvo pokazalo precejšnje znanje. Dobra je bila predvsem obramba s Platzom na čelu. Ta je ubranil vse. tudi najtežje žoge, razen ene neubranljive in ene jako ubran-ljive. Branilca sta imela v splosnem proti slabotni igri ljubljanskega napada lahko nalogo. V tisti četrt ure pa ko se je ljubljanski napad razigral, so se jima štrene zelo zmešale. Zelo dobra sta bila oba bočna krilca. V napadu je bila močna desna stran. Leva stran napada se je dobro razigrala šele proti koncu. Zečeviču je Kukanja sedel na vrat in mu ni dal, da bi se razvil. Valok je bil zlasti pred golom nevaren, ni mu pa uspelo plasirati nobenega strela. Nekaj poteka Prve poteze so bile na obe strani mlačne. V 5. min. vodi Janežič v čisti poziciji, pa ga Lukič z roko zadrži Skrajno razburjenje med občinstvom, ker s( dnik prestopka ni piskal. Kmalu se razvije ostra igra v divjem tempu. V 16. min. divna šansa za Lj., Makovca so preigrali na čisto, mesto da bi sam pred golom streljal, poda nazaj! Nato pritisk Jugoslavije ki riaja par minut. Pepček opali ostro žogo, al: Platz sijajno drži. Nevarne kombinacije pred golom Lj.. potem v 27. min. prvi kot za J. Odslej je Lj. več v napadu, ali njen napad ne naprav- ničesar. Po odmoru pritisk Li z energičnimi napadi. Platz ima mnogo ' >. v 5 min. pa mora prvič kapitulirati žogo z desne i pobere Jež po svoje in že je razanten strel pod Platzom v mreži. 1: O za Ljubljano Ofenziva Lj. traja še 10 minut, toda brez rezultata. V 14. min. sledi zenačenje iz povsem nedolžne situacije. Pupo lepo odvzame nasprotniku žogo in jo poda Bonclju, ta jo prekratko poda!j.:a do Bertoncija, Perlič jo vmes prestiže in poda na sredo, kjer Lojančič preigra Zečeviča — sedaj v levi spojki — ki jo plasira; zaključek je bil na las podoben Ježevemu uspehu, 1 : 1 Zdaj si J. opomore. Sledi njene četrt ure, v kateri ima tudi ljubljanska obramba dela čez glavo. V 30. min. naposled neka kombinacija po desni strani ljubljanskega napada Janežič je medtem prešel v spojko. Pepček ga lepo preigra, in iz daljave 20 m. tvega strel, ki ga hoče Platz menda efektno loviti, pa mu žoga zdrsne iz rok. 2 : i za Ljubljano Obe ljubljanski spojki gresta takoj v obrambo Igra se s tremi napadalci, vse drugo brani zavlačuje. Jugosl. ima par zrelih prilik, v 40. min. se Rožič tvegano vrže pred Lojančiča in mu sname z noge, do konca se nič ne spremeni. Sodil je g. Podupski iz Zagreba, razen par napak, zelo dobro. LlUBLJANA : DASK 5.1 (4:1) V predteknu je pod ležernim vodstvom g. Štigliča druga garnitura Ljubljane sigurno nesla Trboveljčane. V moštvu iz Trbovelj se je odlikoval zlasti vratar. « 2:2 (1:2) Zagreb, 13. septembra. Tekma se je vršila dopoldne in ji je prisostvovalo okoli 1500 oseb. Hašk je imel več od igre, toda niegov napad je bil slab. V 5. min. je padel prvi gol. Sekulič je lepo oddal Tomaševlču, ta Dettlingerju, ki je dosegel vodstvo za Baska. Nato je Tomaševič povišal na 2:0, a Vidovič Je popravil rezultat na 2:1 za Baska. V drugi polovici je Fink v 5. min. iz of side pozicije izenačil. Sodil je splitski sodnik šitič Gradjanski proti Concordiji 3:0 (3:0) V svoji prvi prvenstveni tekmi jc Gradjanski z lahkoto dobil dve točki. Njegova igra je bila zlasti v prvi polovici zelo lepa in koristna, v drugem polčasu pa jc nekoliko popustil, pa se :e tudi Goncordia bolje branila V 12. min. je Pleše prodrl po krilu ter je ostro streljal s strani. Golmai. Concor-die Puhar je to žogo preveč ležerno lovil, tako tja mu je izpadla i/ rok. Pritekel jc Lešnik ter dosegel vodstvo za Gradjanske-ga V 32 min. jc Brozovič preigral Koko-toviča, ki je v teku nizko streljal in ostra žoga jc šla izpod Puharja v gol, 2:0 za Gradjanskega. V 36. min je Medarič v akciji. Lepo centrira. Žogo dobi Lešnik, ki s strelom v kot postavi končni rezultat 3:0. Sodil je splitski sodnik Bilač. Občinstva je bilo 1500. BSK : Hajduk l:o (0:0) Beograd 13. septembra Na igrišču BSK je danes 4500 gledalcev prisostvovalo prvenstveni tekmi med BSK in splitskim Hajdukom. V začetku tekme je bil BSK nadmočen, vendar ni mogel ves prvi polčas doseči nobenega gola, ker je bila obramba Hajduka sijajna. V drugem polčasu je postala t"kma nekoliko bolj živahna. V 20. min. je Marja-novič iz prostega strela zabil edini gol. Tudi v tem delu igre se je odlikovala obramba Spličanov. Sodil je g. Stefanovič, ki je napravil precej pogrešk. Slavija S: Slavija O 2:0 (1:0) Reka: Grafika 7:0 (2:0) Vičani so na svojih tleh tudi povratno tekmo odločili v svojo korist. Tokrat še bolj temeljito kot v soboto in tudi v dokaj nadmočnem stilu. Skupni rezultat obeh tekem je 11:0, Grafičarji niso mogli zabiti v obeh tekmah niti enega zgoditka. Reka je s tem postal naš najnovejši prvorazredni klub. ■ Na viškem igrišču je bilo kljub dopoldanski uri veliko nogometnega sveta. Domačini so šli v borbo s precejšnjo porcijo samozavesti in sigurnosti: nastopili so z naskokom 4:0. Do odmora so bili nasprotniku več kot enakovredni, ali je ostalo samo pri 2 0. V nadaljevanju igre pa so sc Vičani razigrali, kombinirali so zelo koristno in potisnili nasprotnika povsem v obrambo Čim je bila kaka pozicija zrela, ni ostalo samo pri tem, temveč se je vedno ra^-el kdo na strelu in potresel mrežo. Sicer pa so imeli Grafičarji v vratarju zelo slabo moč. tako da gre precej zgoditkov tudi skoro izključno na njegov račun. Vse v vse: Rcčani so zmago po vsej zaslugi knjižili v svojo korist, čeprav je po poteku igre previsoko izražena. Grafičarji so imeli le v obrambi — razen vratarja — dobro zasedbo. Branilca sta napravila, kar je bilo v njunih močeh in sta se dolgo otepala nasprotnikovih napadov. Pozneje sta seveda morala podleči. Vse drugo v moštvu je bilo manj kot povprečno. Rečani pa so imeli v napadu svoje najboljše moči. F-rman je smotreno razvijal napadalne akcije in dobro držal skupaj notranji trio. Od kril je bil Slanina prodor-nejši in so nanj tudi več igrali. Srednja vrsta jc brez težav obvladala polje, v njej se jc precej odražal levi krilec. Obramba, ostra in zanesljiva, ni dala nasprotniku nobene šanse. Sedaj pa nadaljevanje v prvem razredu. Tam na nemara ne bo šlo vse tako gladko! Tekmo je sodi! g. Vrhovnik. Tokrat je bil v presoji raznih stvari zelo nesiguren. Ostale nogometne tekme Celje: Olimp : Svoboda (Ljubljana) 5:2 (3 : 0). Praga: Finalna tekma za srednj evropski pokal. Austria : Sparta 1 :0 (0:0). Prvenstvo. Prostejov : Viktorija Plzen 4: 2. Slavija : Moravska Slavija 1 : 0. Plzen : Rusv 2 : 0. Bratislava : Zidenice 3 : 0. Dunaj: Prvenstvo. FC VVii n : Rapid 3 : L Admira : Hakonh 6 : 0. Favoritner AC 2:1. Vicnna : Libertns 1:0. Rim. Prvenstvo. B logna : Ales^ndria 1 : 0. Sampierdarena : Novara 1 : L Bari : Juventus 1 : 1. Genova : Torino 3 : 1. La-zio : Milane 3 : 0. Ambrosiana : Triestina 3 : 2. Na pol i • Koma 0 : 0. Siromašen delavec je izgubil v soboto zvečer na poti od Jeačinove trgovine na Napoleonovem trgu do Cojzove ceste denarnico z nekai kovači, poročnim prstan* »n in zastavnim listkom Pošten naidi^elj se naproša, da jo vrne v n^šem uredništvu. Umrl je g. S'avko Schott, uč:teli v pokom. Pogreb uglednega vzgojitelja bo danes ob 16. v Novem mestu. Blat? mu sporni n, žalujočim naše iskreno sožalje! Simpatičen izgled dame S iVofeec ^rfVomcrej® £ temu redite negevatti zobj* s J?f*gS#W©jf Dva železničarja sta se končala zarasli nezvestih šca Karlovac, 1.3. septembra V čuvajnici 303. ob progi od Karlovci do Zagreba se je v noči na soboto zgodba krvava zakonska žaloigra. Že'ezniški čuvaj Anion Šporcr je bil že 'dalje časa ljubosumen na svojo ženo in menda ne brez vzroka. Zadnji čas sta se večkrat prepirala. Bulo je slutirti, da tu nc bo srečnega konca. V no5i od petka na soboto sta se zakonca posebno hudo sprla Ves srdit je Sporer pograbil lovsko p>:ško. pomeril na ženo in jo na mestu ustrelil. Takoj rato jc pričakal osebni vlak iz Zagreba in sc je vrgel pred lokomotivo, ki ga je raznvsari-la. Za nesrečn;ma zakoncema joče troje o*rok, cd katerih šteje najstarejši sin 17 let. Dru?a zakonska tragedija se je odigrala pri 5vsku. Železničar Ivan B kiš se ie obe-i sil -nad posteljo svojih etrok. ker rja je ž^na varala in zapu^ila Brkiš je štel 30 let. imel pa je dva otroka. Poročen je bil šele nekaj let z mlado, lepo kmetico. Da bi cencjc izhaial. sc ie nastanil v vasi Odri, ne-JVe? od Siska Ko pa jc on vršil naporno službo, se je n jegova p< ln krvna žena zabava a s kmečkimi fanti. Vsa vas je kmalu začela g-.-voriti o njeni razposajenosti. Brk:š je dolgo prenašal sramoto, naposled na je začel s svoio ženo obračunavati. Nedavno noč se je nenadno vr";l iz sH>:bs in našel ženo v družbi veseljakov. Nekaj, krat jo jc okloma', nakar se ie žena takoj odpravila k «-tarš-n\ cba otroka pa je pustila njemu. Mož :e par dni pot^pel. ko pa se je v petek zvečer vrnil d^mov e ves cburan spravil svojega 4- in G-letnega otroka spat. Nato ie izpil nekaj ocetne kisline. protii jutru pa se je nad posteljo obesil. Pokopali so ga ob velik^ udeležbi tovarišev in prij£itc'jcv. Beli rojaki so pokazali številnim Lptlp.ii1 čanom svojo pristno narodno umetnost Želi so za svoj nastop živahno odobravanje Nedelja v Ljubljani je potekla v znamenju gostovanje Belokrajincev, ki so na letnem telovadišču popoldne nastopili s svojimi narodnimi plesi, številnemu občinstvu so nudili priliko redkega, res dragocenega umetniškega užitka. Dopoldne so se gostje iz Črnomlja in Metlike — 62 lepo raslih zdravih kmečkih fantev in de-kiet v belih &]ikovtih narodnih nošah — uredili na telovadišču v sprevod, ki ja s štiričlanskim šramlcm na čelu kr nil po mestu. Po vsch ulicah, po katerih se je pomikal sprevod, so Ljubljančani prisrčno pozdravljali bele rojake. Popoldne se je vsa kulturna Ljubljana zbrala na velik m, okusno urjecan tokrfc kem prostoru ob sejmišču, številno je biila zastepana zlasti naša belokrajinska kolonija, a med odličnejšimi Belokrajinci so prireditvi prisostvovali: župan dr. AdleSič. narodni prla-nec dr. Fux, prvi p-dstarosta SKJ Gangl in popularni organizator ravnatelj B"žo Račič navzočni pa -o bili kajpak tudi v i člani društva B !e 'Krajine s predsednikom dr. Banom na čelu. Publjki. ki je vsebins o p"membne z izredno občutenostjo in dcvršmo hs>rmon;jo izvajane plese spr'j?la z iskrenim navdu- šenjem, je njih zgodovinski pomen pred vsako točko tolmači] ravnatelj Glasbene Matice g. Karel Mahkota. Go?tje so izvajali najprej črnomaljsko ko'o in most. Dekleta so v teh plesih nastopila v živo. pisanih svečanih oblačilih medtem ko »o bili ostali izvajalci v b?i]em. Nato so Me-tličani in Metličanke podale Se svojo kelo, most. rešetca, rebčiče, petelinji boj in turn. Ve s nastop, ki ga je spremljalo ubra.ne p^tje fantov in deklet, ia napravil na gledalce veličasten vtis in ljubljansko občinstvo se je lahko prepričalo, koliko intimnega kutumega bogn-t '?. živi v dušah ljudi s posl'dniP periferne na§e zemlje. Folklornemu institutu Gia S v »i • n ">gledu tvsmo lako srejni kakor so boFševiški žid-ie v Sovjetski Rus:«: 7em«i» •v>a.k> na prebitek. če bi mi impp te pTOst-ane in rodovitne kra;e. bi nlavali v izcbi'ju, medtem ko pod sov^t^ko upravo naroli tamkaj umira k> od gladu. V današnjem govoru je pravosodn; minister dr. Frank orisal strahovito naraščanje krm nalnosti v Sovjetski Rusiji tnr se pri tem posluževal sovjetskih uradnih nodat-ko-v. Dr Frank je o razmerah v Sovjetski govoril z zelo ostrimi besedami. Službeni del kongresi se ie d ines za kliučil z veliko narado. pri kateri so sodelovaje rame formacije in organizacije stranke. Hitlerjevci so v dolgem sprev*v du korakali mimo državnega kancelarja. V defileju je sodelovalo preko 103.000 ljudi. Včeraj so se v (k-iru kongresa narodno saciaiiisiične stranke vršile velike ljudske veselice, ki se jih je u:!e'e/; o okrog 650 tisoč ljudi. Na sporedu so bile razne športne tekme ognjemetne priredi:!ve in drugo. Prisostvoval je tudi državni kancelar Hitler. Bslgarska odlikovanja zdravnikov Sofija. 13. septembra. A A. Nj. Vel. kralj Boris je sprejel snoči ob 19. delegacijo nacionalnih ouborov zveze zdravnikov Poljske Ceško: poacaeljs5a Ia8a> Ponedeljek, 14. IX, 1936. Stvarjenje sveta in raj po predstavah ameriških črncev V starih časih so bile popolnoma drugačne prilike. Na svetu ni bilo prav ničesar, saj sveta samega ni bilo nikjer. In nikjer ni bilo ničesar in vsak dan je bila nedelja. V ozadju pa je stal Gospod Bog in imel vsak dan pridigo od jutra do večera. Razen ob sobotah, ko so vsi hodili jest pečene ribe. Tako so nekega dne spet vsi šli na pe čene ribe. Jedli so pečene ribe in kašo, zakuhano na mleku z jajci m tako dalje. Naenkrat pa jc tudi Gospod pojedel nekoliko te kaše in nič kaj mu ni šla v slast. »Taie kaša,« pravi, »ni, kakor bi morala biti. Prcgosta in pretrda je.« »Pa je v nji mnogo sladkorja in jajčk in mleka in takih stvari, Gospod,« odvrne arhangel Gabrijel. »To že vem,« reče Gospod, »ali vse sc mi zdi, da bi bilo treba dati vanjo nekoliko več nebesnega svoda.« »Nebesni svod nam je pošel. Gospod,« odvrne arhangel Gabrijel. »V čebru ga ni mamo niti kapljice več.« (Nebesni svod je bilo takrat lepše ime za vodo, ki je tedaj padala iz oblakov na nebesnem svodu, kaj ti zemlje še ni bilo.) »Nekako mi ta nebesni svod zapravljate,« pravi Gospod Bog. »Tako se mi zdi, da vam moram vsako pot, kadar pridem na pečene ribe, ustvariti prav čeden kos svoda. To pot ga vam bom moral ustvariti pač toliko, da vam ga bo dovolj za mesce dni ali pa vsaj za vse nedelje v letu. Prav naveličal sem sc že delati vedno čudeže, kadar potrebujem kosmič tega svoda.« Tn tako je stopil Gospod Bog malo na stran in napravil čudež in dejal: »Bodi nebesni svod! In čc pravim: bodi nebesni svod. hočem reči, naj bo to že velik kos »voda. Kes sem že sit tega. da nastane samo majhen kos svoda, kadar začnem delati čudeže.« Ali da ste mi videli ta svod in one oblake na njem! Začelo je deževati kakor r/. vedra na vse in povsod in sploh, tako da angeli in manjši kerubini skoro niso mogli letati; vsak jc stal do kolen v vodi, mraz jih je tresel in z zobmi so šklepetali, zvijali so se in skrivali, kamor se je kdo mogel. »O jej.« pravi neka angelska mamica, »zeli se mi, da bo najboljše, ako zberem svoje kerubinčke in jih odnesem domov, da sirotke posušim. Že zdaj se tresejo, kakor da so se prehladili.« »Menda vendar ne boste kazili družbe zato. če so se kerubini malo zmočili,« reče Gospod. »Jaz jih bom posušil«. In tako je Gospod Bog napravil še en čudež in dejal: »Bodi sonce, da posuši tele kerubine tukaj!« In takoj je bilo sonce in kerubini so se posušili. Toda ne za dolgo. Kmalu so bili spet mokri, kajti tega svoda jc bilo vendarle preveč. »Tako ne pridemo nikamor,« pravi Go-sipod. »Gabrijel, najbolje bo, ako gremo mi moški in začnemo kopati prekope in drc-naže. da ta svod nekoliko odpeljemo.« »To je krasna misel,« reče Gabrijel, »samo da to ne pojde, saj nimamo kam napeljati te vode.« »Res,« pravi Gospod Bog, »mislim, da bom moral pokazati še en čudež in ustvariti kraj, kamor bi to vodo lahko odpeljali. Že vidim, da vselej, kadar začnem delati čndeže, nastane nekaj drugega in novega.« Pa je spet stopil na stran in začel delati čudež rekoč: »Bodi zemlja, da bo zadržala vodo!« In ta mah jc bila tu zemlja. No, in svod se je začel stekati na zemljo, po nji pa so začeli teči potoki, reke in vele-toki; svod namreč ni bil nič drugega, kakor zelo gosposka beseda za vodo. saj to sem že povedal. Tako je bila zemlja in svod je bil odpeljan, da je ostal še velik kos suhega prostora. »Zdaj pa poglej. Gospod, kaj si napravil,« pravi Gabrijel. »Vem, da to ni moja stvar in da se ne smem vtikati v to, kajti moja dolžnost je, da se vedno samo vež-bam na angelski trobenti, da zatrobim sod-nji dan. Toda nekdo bo moral vendar obdelovat zemljo, pa jc videl, da imajo vsi bro kakor jaz, da sc zemlja sama ne bo obdelovala.« Tu se je Gospod ozrl. koga bi poslal ob-dclovt zemljo, pa je videl, da imajo vsi angeli polna krila dela. »Aha,« reče Gospod, »že vidim, da bom moral predvesti še en čudež, če hočem imeti koga. ki bo obdeloval zemljo. In pri moji veri, da prihodnjič, ko bi zopet moral delati čudež, da bi bil nebesni svod, se tega ne bom lotil tako zlahka.« in Gospod je vzel pest blata napravil iz njega kroglico in začel delati čudež: »Iz tega blata naj bo človeštvo!« In blato se je spremenilo v človeka. Gospod ga pogleda m vpraša: »Kako ti je ime, človek?« »Adam,« mu pravi ta moški. »Adam — kakšen Adam?« vprašuje Gospod dalje. »Samo Adam in nič več,« odgovarja ta. »Kako ime pa ima tvoja rodbina?« »Jaz nimam nfkake rodbine, prosim,« pravi Adam. »O jej,« pravi Gospod, »to moramo takoj popraviti. Nočem, da bi mi na farmi delali samci. Ti vedno tekajo za ženskami in prihajajo zjutraj prepozno na delo, pri delu pa so zaspani.« »Jaz ne tekam za ženskami.« pravi Adam. >še mar mi niso.« »Tako?« pravi Gospod. »Kdo ti naj pa to verjame? Ti imaš morda še čisto nedolžno srce, ali kaj to, prva lepa ženska, ki ti pri-moramo takoj urediti, da boš zaspal« de na pot, te bo popolnoma izpremenila. To In tako je Gospod Bog uspaval Adama in mu izrezal rebro in iz tega rebra napravil žensko po imenu Eva. Ko se je Adam »pet osvestil, je videl, da leži poleg njega Eva in ima glavo na njegovi blazini. »Odkod si se pa vzela, dekle?« pravi Adam. »To ni važno, odkod sem se vzela« odvrne Eva. »Tu sem in to je dovolj, mar ne?« In tako sta se Adam in Eva vzela in si ustanovila domače ognjišče ter za Gospoda pridelovala žito in take reči. Vse je šlo kakor po maslu, dokler ni prišlo poletje. Eva je šla nekoč po črne jagode in po naključju je tudi Gospoda Boga vodila pot v oni kraj. »Dobro jutro, gospa Eva,« je rekel Gospod Bog, »ali jagode nabiraš?« »Tako, malo, Gospod,« pravi Eva. »Adam misli, da bi jih bilo treba vkuhati za zimo, rad jih je.« »Kar poslužita se,« pravi Gospod Bog, kajti Gospod Bog jc dober. »Nabcri si jagod, kolikor hočeš. Pa breskve tudi. In cim-bare in slive, če jih imata z Adamom rada. Samo ene stvari bom prosil, da sc nc dotikata. To je moj sadovnjak z jabolki. Imam namreč poročila, da jc jabolk letos malo in jih bodo na jesen dobro plačevali. Zato si le trgajta jagode, breskve in podobno. samo po jabolkih ne segajta.« Ampak videli boste, kaj sc je zgodilo. Eva ni rada jedla jabolk. Adam tudi nc. Komaj pa je Gospod Bog odšel, jc Eva zagledala veliko kačo, kako leze naravnost proti njej. To je bil boa konstruktor. »Glejte si no. kaka pošast.« je za vpila Eva in pobrala kamen. »Zalučim ga vate. le počakaj, razbijem ti tvojo butico. »Tedaj pa se je kača obrnila in se splazila skozi plot na vrt z jabolkami. Eva pa je zlezla za njo čez plot. Tako sta se Eva in kača lovili precej časa. Eva se jc jezila, kača pa se je plazila sem in tja, dokler ni Eva naposled pomerila in ji vrgla kamen. Eva je bila spodobna ženka, ali na vse zadnje je bila Ic samo ženska. In kdo je še kdaj videl, da bi kaka ženska kaj zadela. Tako tudi Eva ni zadela kače. zato pa je zadela jablano. In z jablane je padlo veliko rdeče jabolko naravnost pred Evo. »Glej. glej,« je zaklicala Eva, »jabolko.« »Obstala je in ga dolgo gledala. »Nisem ga hotela sklatiti,« si je dejala,« ali ko je že padlo, ga nc morem obesiti nazaj na jablano. Čc ga pustim na tleh, pridejo prašiči in ga bodo požrli, pa jc tako lepo, da ga je res škoda za prašičke.« In si ga je odgriznila košček. »No, ni bogvc kaj,« si jc rekla. »Radovedna sem, ali ga bo Adam jedel.« Prinesla je jabolko Adamu, ki je ravno oral in mu ga jc dala. »Jabolk nimam rad, dekle,« pravi Adam. »Zakaj mi nc ponudiš česa, kar imam rad?« »To sc ve, ti jabolk nimaš rad.« reče Eva. »Ti sploh nikoli nimaš rad tistega, kar ti dam jaz. Ti moraš vselej dolgo razmišljati, preden imaš kako stvar rad,« in Eva jc zajokala in zatulila na vse grlo. »Toda pojdi no, menda vendar nc bos jokala, dragica,« jo tolaži Adam »Jaz sem se samo malo pošalil. Daj, da zagriznem.« »Zdaj pa nalašč nc,« kriči Eva. »Ti si surov in prostaški, če hočeš vedeti, zatiraš me, ker sem samo uboga, mala, slal^i ženska, ti pa si velik in močan mož. Ničesar ne dobiš.« »Toda, srček, tako ne smeš govoriti,« jo miri Adam. »Kaj takega sc vendar nc dela, noričica. Saj nisem mislil zares. Daj mi odgrizniti košček jabolka, pa ti bom kupil novo obleko.« Naravno, kadar mož začne praviti ženi o novi obleki, mora biti pripravljen na najhujše. Eva jc nehala jokati. Adam pa je nojedel jabolko in ji kupil novo obleko. Toda s tem ni bilo še vse končano. Gospod Bog jc videl Evo v novi obleki in je brž vedel, koliko jc ura. Strašno se je razjezil, saj vendar ni vzel v službo človeka. da bi mu kradel jabolka Raztrgal je kontrakt. ki ga je sklenil z Adamom ga izplačal in mu vzel osla. ki ga jc b'l Adamu posodil. Adama in Evo pa jc izgnal. In ni bilo dolgo, pa se ic izvedelo o Adamu, da se doli v pristanišču poganja za težaško delo po šestdeset centov na dan. Roald Bradford. FILATELIJA Kako znamke peremo Pri občutljivih znamkah jc časih že nekaj sekund dovolj, da se barva razleze in pokvari vse druge znamke v kopeli. Takšne zelo občutljive vrste znamk čistimo najbolje, čc jih položimo s hrbtom na vlažno cunjo ali ornočen papir, nekoliko pritisnemo m čakamo tako dolgo, da lahko odlepimo papir izpod njih. Potem s pineč-to znamko dvignemo in položimo s sliko na čist pivnik ter poskusimo odstraniti še drobne kosce papirja, ki so od ovitka ostali V teh primerih nc moremo vselej odločiti vsega lepila, zato moramo del lepila kar pustiti na njih, če nočemo tvegati, da znamke uničimo. Med tem ko so bile skoraj vse znamke iz »dobrih starih časov« tiskane v solidnih barvah in jim vroča kopel ni prav nič škodovala, so skoraj vse lepe moderne znamke tiskane z anilinskimi barvami, ki so napravile zbiralcem že obilo škode in težav (zaradi svoje občutljivosti). Zlasti moramo paziti pri znamkah, ki so tiskane v karminu ali violičasti barvi. Nekateri priporočajo, da dodamo vodi, v kateri peremo občutljive znamke, nekoliko kisa, ki baje barve utrdi. Ta poizkus sc časih obnese, časih pa tudi nc. Zlasti je treba paziti na znamke na bar-vanem papirju. Teh ne smemo izpirati nikoli v vroči vodi, držati pa jih ne smemo tudi predolgo v mrzli vodi, ker barva po-bledi. Prav tako moramo gledati tudi na znamke, ki so tiskane na. krednem papirju. Med te štejemo tudi stare ruske znamke, ki imajo samo kredni pretisk. Nekatere prenesejo tudi daljšo kopel, druge pa (n. pr. portugalske in ruske) pa ne. Te moramo čistiti tako, da jih položimo narobe na vodo, sa- mo toliko, da se papir premoči, slika sama pa nc sme postati mokra. Kot splošno pravilo pri čiščenju znamk moramo upoštevati to-lc: Ne uporabljaj nikoli vroče vode, ker se v njej lahko barve uničijo in postane tudi papir znamke lomljiv. Tudi mlačne vode ne zlivaj nikoli na znamke, ampak naHj zmerom vodo in šele nanjo deni znamke. Nikoli ne izpiraj vseh znamk sktfpatj brez izbiranja, ampak odloči najprej tiste znamke, za katere dobro veš. da se dado oprati brez škode, od dvomljivih. Dvomljive znam kc (rdeče, višnjeve, zelenkaste itd) pa peri vsako barvo zase. Znamke, ki so prilepljene na barvanem papirju, jc treba posebej prati, ker ta papir pogosto izgubi barvo in preide barva na znamko. Kako grde so na primer znamke z nekdanjih avstrijskih sprcmnic. ki imajo zadaj še ves zelen odtisk spremničnega formularja. Nc uporabljaj za pranje znamk nikoli posode, v kateri jc bila malo prei milnica. Milnica pogosto učinkuje na barve zlasti na zeleno, ki sc rada spremeni v modro in misli potem neizkušen zbiralec, da je odkril dragoccno znamko tiskano v napačni barvi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da napravi kopel v milnici pri previdnem uporabljanju in znamkah, ki imajo trdne barve, naravno čudeže, če so znamke umazane. Kako odstranimo madeže Pri rahlih, mastnih madežih, ki jih nismo mogli odstraniti v kopeli ali pa z likalni-kom in pivnikom, uporabljamo bencin. Bencin mora biti kemično čist! I "porabijamo ga splošno za čiščenje občutljivih znamk (s pomočjo čopiča), Ic pri znamkah, ki so tiskane v svctlotisku in šc nekaterih drugih vrstah tiska, sc moramo bcncinu ogniti. ker barvo razkroji. Sicer pa je pri vseh teh občutljivih znamkah v katalogu dano opozorilo, da jih ne smemo čistiti z bencinom. Drug način, ki je priporočljiv, zlasti pri močnejših, mastnih madežih in oljnatih žigih, jc v tem, da zmešamo ogljeno-kislo magnezijo z bencinom v gosto kašo in za nekaj trenutkov nanesemo na hrbtno stran znamke. Ko bencin izhlapi, se da magnezija brez težav odstraniti. Za odstranjevanje madežev s črnilom jc mnogo sredstev, ki pa žal skoraj vsa škodujejo znamkam. Ker obstoji vsako črnilo iz drugačnih sestavin, ni mogoče dati splošnega sredstva. Uasih zadošča močan kis, citronova kislina ali kemično čist vinski cvet (pri anilinskih barvah). Nekateri uporabljajo tako imenovani »Tintcntod«. Nikakor ni potrebno, da bi odstranjevali višnjeve ali črne črte s črnilom, ki jih pogosto dobimo na starih nemških znamkah. Teh črt nc bomo nikoli odstranili, ampak bomo samo pokvarili znamko. Črte in madeže črnila odstranjujemo samo tain kjer so nastali slučajno, samo rccimo na robu znamke, nc pa tam, kjer so črte nadomestilo za žig Tudi če pri tej ali oni znamki odstranimo sledove črnila, vendar ta znamka ne bo ohranila popolne vrednosti, ker jc delna ponaredba. Da odstranimo sledove črtanja na znamkah, ki imajo žc poštni žig, nimamo nobenega zadovoljivega sredstva. To razvado črtanja rabljenih znamk opazimo pogosto na spremnicah, čeprav jc protipravilna in nedopustna. Zelo rahle črte izginejo z mehko radirko, debelih črt pa navadno ne moremo odstraniti, nc da bi hkratu pokvarili to znamko. Plesnobni madeži, ki pridejo na znamke, če so zložene na kupu v plcsnjivem zraku (prav pogosto v našem škartu!) malokdaj lahko odstranimo. Edino sredstvo je vroča voda in šc to sc navadno ne obnese. Porumcncle znamke lahko navadno iz-premenimo v lepo bele, čc jih kopljemo v manganovem kaliju, toda samo minuto, potem pa šc prav toliko časa v oksalni kislini. Naposled jih šc speremo v mlačni vodi. Navadno tc kopeli nc škodujejo, dosti bolj prizanesljiva pa je kopel v vodikovem dvo-kisu. Pri znamkah, ki so zaradi učinkovanja tropske vročine ob robu črnorjavc, je pomlajevanje navadno brezuspešno. Zlasti pogosto se to zgodi pri nekaterih nemških kolonijah Med posameznimi polarni znamk je bi! zaradi preprečenja zicpljcnja položen parafinski papir. Ta papir je povzročil v zvezi z lepilom znamke nekakšno razkrajanje. ki je izremenilo barve. Na ta način izpremenjene barve kupujejo specialisti zelo radi in zato so jih začeli ponarejati. Ti načini čiščenja znamk so v glavnem za rabljene znamke. Nerabljene znamke, pri katerih moramo odstraniti papir, ki se je nanje prilepil, toda tako, da po možnosti ohranimo lepilo, položimo s prstom na zmočen pivnik, dokler se papir ne premoči tako zelo, da znamke lahko potegnemo stran. V teh primerih pa nc smemo nikoli vleči znamke s papirja, ampak vselej papir z znamke! Pri majhnih koščkih papirja, lepila in vseh ostankih kleja je že dovolj, čc ovlažimo prizadeto mesto s čopičem. Ko odstranimo papir ali lepilo, položimo znamke tako, da leže na pravi strani, jih posušimo na zraku in naposled v kakšni knjigi ali pa s stiskalnico zravnamo. Iz akvaristove torbe O predhodnikih vretenčarjev in črnih molienizijah V času jesenskega cnakonočja se kaj radi spominjamo časov, ko nas je osrečila zala devica pomlad, ko so se zatem olistili gozdovi z nežnim zelenjem, se daljšal dan tja do kresa ter se rumeno klasje zibalo v rahlem vetriču; ko se je razpaljalo in raz-vijalo do polnega razkošja vodno živalstvo in rastlinstvo. Zdaj se spušča tiho čez hrib in plan pestra jesen, izvablja vijolica >te pod leske rz naročja zemlje, pobarva žlahtno rozdje, ki osvežuje s svojim sokom dušo in telo častilcem svetega Petra po truda-polnem. nad vse zanimivem poslu ob vodi-caili V vodah je bilo v poletnih mesecih dovolj živeža, ribe so se mastilo in bodo niTzle mesece prespale na globljih tihih mestih. mnoge se pa zarile v blato. Ze v oktobru, vsekakor pa v novembru se nam bodo zdele vode. v katerih je dotlej mrgolelo rib in drugih živalic, prazne in komtir se bo zahotelo majhnih ribic, bo moral zajemati globje med rastlinjem ali pa v rahlo blato. Jeseni se drste naše potočne postrvi tja do začetka zime, ki je nam akvaristom manj priljubljena, saj nam povzroča mnogo »krt»i glede rastlin in toplovodnih rib. ki jim je treba ogrevati vodo. a vendar je začetek zime fudi začetek vsakoletnega preporoda. Solnce se vrača z juga in že v januarju opazimo vpliv svetlobe, s koncem februarja pa tudi vpliv toplote na akvarije. Tako se menjavajo toplota in mraz, tema in svetloba, od katerih je odvisen razvoj vsega onega življenja, katerega prvi sledovi na? popeljejo k vodam. ?.al nam niso znani vsi členi v verisri rodovnika ži- valstva. njih ostanke je zmlel 7.nb časa. •vilo je veriga č°«to prekinjena. Pa t ud i škr-goustnice in rib«' pljučarice so posamezni členi brez neposredne zveze. Ribo so kakor znano najnižji vretenčarji. Zatem si« de že omenjene škrgousiniče, brezočna. ob straneh stisnjena črvasta bitja, ki imajo rr.C;to koščene ali hrustančaste hrbtenice le elastično hrbtenično struno. Dolgo si niso bili na jasnem o nadaljnjem členu k nižjemu živalstvu. ko je ruski prirodoslove«- Kova-lovski ieta 1SCG pri ličmkah plaščarjev, kj so jih dotlej prištevali skupini mehkužcev, odkril dolgi rep s hrbtenično struno. Dočim zgube mnogi plaščarji v nadaljnjem razvoju omenjeno struno, ki je predhodnica hrbto-nice. ostane repatim plaščarjem ali apen-dikularijam rep skozi vse življenje ter so prosto v vodah plavajoča bitja. Tu je torpj {»o današnjem stanju znanosti začetek vretenčarjev, pri katerih je hrbtenica sto1xr vsega trupa. Ribice visoke razvojne stopnje so. kakor znano, naši živorodni zobokrapi s koščenim ogrodjem in živorodnostjo, ki je jan*9tvo za njihov varni obstanek, ker so ikre drstečih se rib izpostavljene raznim nezgodam, mladiči zobokrapov pa za puste popolnoma razviti in okretni svojo mater. Zelo lepa vrsta med zobokrapi je Mollienisia velifera. zlasti so pa lepe črnopegaste ribe te vrste. Nekatere so kakor v črni baržnn odet« in so pra\cati okras za akvarije. Naš odlični akvarist g. Bukove« je> v posesti dveh parov takih ribic, ki so se mu tudi že razmnožile. Domovina jim je polotok Jukatan na ameriškem istmu mod 1?. in 30. vzporednikom. Ribe zahajajo tudi k morski obali v mešano vodo, počutijo se najbolje pri 2~) stopinjah toplote pa tudi več. (Citate! ji ponedc!j«kega > Jutra c dobe pri piscu brezplačno zobokrape in rastline). Po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. nas je zapustil za vedno, naš dobri sin, brat, svak in stric, gospod SLAVKO SCHOTT UČITELJ V POKOJU. Nepozabnega pokojnika spremimo k zadnjemu počitku v ponedeljek 14. t. m. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti. Dilančeva ulica 7. NOVO MESTO, 13. septembra 1936. Žalujoče rodbine: SCHOTT, LAPANJE, SCHILDENFELD Dekle z dna Ljubljana. 13. septembra. V nekem ljubljanskem javnem lokalu Se je nedavno pripetil tale dogodek: pri mizi. ki jc bila precej oddaljena Od drugih, kjer so bili gostje, je sedel neki gospod popolnoma sam. V gostilno stopi dekle, na videz staro 12 let, z cvenelimj rožami in s košaro pomaranč. Hitro se ozre po lokalu, pa se poda naravnost k sameva-jcčemu gospodu: >Kupi te rcže! AM pa kako pomarančo!« Ker je bila umazana in zanemarj"na. da je zbujala stud. je gospod odklonil. Tcda pcstale je vsijiva. za-če"a ga je trepljati po remi, on pa se je z nevoljno kretnjo obrnil proč. A ni se dala odgnati Postavila se je predeni in sra gledala. Pravcat tip madoletne prostitutke. Moral jo je zgTda odpraviti Od sosednjih miz so Ves prizor opazo va'i drugi gostje. Ko s? je gospod vpra šajs obrni] nanje, so zatrjevali: o, te je stara znanka po vseh javnih l~*ki'ih Vi-d š jo ob vsaki uri v kavami v gostilni, v beznicah, kjer prodaja pomaranče, ljmo-rte, cvutice.. . Mat; zaviteva od nj", da nr! nese detnov denarja, pa naj ga dobi kakor hoče — Tako pripoveduje samo de kle. r Vobie je dekle, očividno duševno in telesno zaosta'o, precej zgcvorno. Ob nje. nem pripovedovanju se razgrne pred t'boj strašna slika družine >z dna«. To dekle ima dom, ima starš', toda bolj? bi bilo zanjo in merda za marsikoga, s komur pride v stik, da j h ne bi imela. Pred leti jo je nekdo z'crabil, morala je v bolnišnico. Dognano je. da jc bila okužena . . Od tedaj gre po tej poti dalje. A'i je mo- j goč°, da je ozdravela? In čc nc, ali se za-vedaje tisti, kj jr neštetokrat vidijo po kavarnah in drugih ja -n'h lokalih, kakšna nevarnost jc ta nesrečni ca za. ckolco? Saj jo vidijo merodajne osebe, saj jo po- | znajo zdravniki. Toda pomaranče proda- ; jati jc dovoljeno. Biro'*rat:zmu je zadoščeno. Saj nc gre za človeka, saj ne gre za družbo, ne za to. da bi se njene gnile rane zcirav:,e — samo. da je č:mprej rešen akt Poz:tivno je znano da je bil primer javljen ^di.šču že pred dvmi leti z vse-mi neštetim podrobnostmi. ki so do dna pokvarile dušo m telo tega otroka Toda deke še vedno h~di okrog akti o njei pa so že davno rešeni . . Imamo moderno mjadm^ko zakonodajo. toda mladostnih delikv'nt'"v n mladoletnih prostjtut"? je vedno več Saj je dovolj, da vzamejo ^oblasti zadevo na pretok o« Pa hitro, je še toMko ftrank! Petem pa zaslišijo mater, k; :zjavi. da se je dekle ^zadnje čas"« poboljšal. In zadeva je rešena v oboje- ' stransko zadovol jnost Saj nazadnje je vendarle najboljše, da ostane otrok v družini. tej osnovni cel;ci človešl«? družbe, pri svojih starših, ki so naposled le najbolj naravni in zato najboljši vzgojitelji svojih otrok. Da je tudi pri nas že mnogo , teh celic gnilih, da je do*ti staršev ničvrednih, o tem je bolje, da se nc govori. Rajši si zatisnemo cči, pa fe hvalimo, kako zdrav in pešten narod smo Slovenci jn se zgražamo nad drugimi- kj puste svojo mladino propadati, kjer bodo *brez-prizorni« ugonobili državo. Da se k lat jo tudi pri nas ce1^ skupine otrok po ulicah, da beračijo po hišah, da nosijo denar v razne »dobrodelne« avtomate, to pregledamo. Saj smo se že navadili. Na papirju imamo vsaj deloma moderno urejt-no socialno varstvo, toda v resnici je vse, kot je b:]o pod 50 ali 100 leti: v uradih vlada najbolj okos elj b;rokratizcm. ki je samemu sebi namen nikjer se ne upošteva živo žjvljesnje. Vsa pomoč ie šp vedno individualna miKščina, ki č ov ka penžuje in d*morarzra. Zato je res popo'.noma v sistemu, da se zaradi primera. ket jc zgoraj omenjen, nihče ne razburja. da nc skuša n hčc »akta reš;t'« do kraja. In vendar bi b lo danes nujno potr bno. da bi se us'anov;l prav za tako zanemarjena m adol°tna dekjeta primeren z?vcd kjer bi :c naučile delati in se sprijaznile z rednim živi"0, njem. Za dečke imamo vzgaja':šča. za moralno ogrožena dekleta, ki ima takšno življenje zanje v nekcm snrslu še mnogo hujše posledice kot za dečke. pa n mamo niti enega zavoda v vscj Sloven'ji. Edino zatočišče za moralno ogrožena d ki-ta so Begam je. a tudi tja ne sprejmejo vsake, to se pravi tudi tam n:majo mesta dekle- ta. zlasti ne mladoletna- k,' ?o samo -ogrožena«. Treba sc je »izkazati« z de-1 i k torn. da ima dekle pravice do »vzgoje«. Ce tam vzgoja ustreza to je pa veliko vprašanje za se. Polog tega pa bi bilo treba premisliti, preden bi vtaknili mlado letna dekle'a v Begunje, tudi ko bi njihovo bivanje tamkaj dosezalo svoj nanuMi v smisju zahtev resnične socialne pomoči. Saj že ime sam0 vtisne dekletu pečat za vse življenje in ji marsikdaj uniči eksistenco in s tem povratek med dostojne ljudi. Poznam dekle, kj je delala najlepše fklepe- veselila sc jc na službo, a ko je delodajalka zv-de'a od dobrih ljudi, da je prišla njena bodeča služkinja iz Begunj, je ni sprejela. >Take« ne more rabiti pri hiši. Kaj naj začne tako dekle? Ali ji nI odprta samo eno pot? Nuji o potrebno bi bil primerno urejen zavod. k.i bi res ustrezal mnogo obetajočemu imenu »vzgajališče«. kjer bi taka dekleta ,-pozna'a življenj® tudi od druge strani, kjer bi se naučile ceniti pošteno delo- kjer bi s? temeljito pripravila na primeren poklic Tis'i k imajo opravek ® mladino, prihajajo do spoznanja, da je čedalje več družin. ki odpovedujejo svoje mu namenu na celi črti čijih ozračje je pravi strup za nedoraslo mladino, zlasti za dekl ce. Ali naj bodo to bodoče matere narodovega naraščaja? Ali se ne bo nihče zganil- da bi se tudi v tem pogledu kaj storilo za narodov blagor?« (Jrejnje Davorin Ravijen. — Izdaja m konzorcij »Jutra« Adotf Ritmika*. — Za Narodno tiskarne d. d. kot tlakarnarja Prane letertek. — Za mseratnJ del le odgovoren AJoJ* Novak. — Val v LJubllam