Poštnina plašana r gotovini- URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik iV V Ljubljani dne 27. septembra 1947 Številka 40. VSEBINA: 214. Uredba o ekonomsko-komercialni stroki. 215. Uredba o stroki kontrole mer in plemenitih kovin 21 ti. Uredba o finančni stroki. 217 Uredba o industrijski tehnični stroki. 21S. Uredba o gradbeni stroki. 219. Uredba o geološki stroki. 220. Uredba o geodetski stroki. 221. Uredba o planerski stroki. 222. Uredba o statistični stroki. 223. Uredba o hidrometeorološki stroki. 224. Uredba o kmetijski stroki. 226. Uredba o gozdarski stroki. 226. Uredba o veterinarski stroki. 227. Uredba o pravni Stroki. 228. Uredba o administrativni stroki 229. Uredba o kontrolni stroki. 230. Uredba o zdravstveni stroki. 231. Uredba o prosvetno-znanstveni stroki 232. Uredba o muzejsko-konservatorski stroki. 233. Uredba o bibliotekarsko-arhivistični stroki UREDBE. ODREDBE. NAVODILA IN ODLOČBE VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 214. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidi]a Slovenskega narodnoosvobodilnega. sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. List LRS št. 253/66-46) in na podlagi 15. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o ekonomsko-komercialni strOkii z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 482/66-47) izdaja vlada LRS na predlog ministra za trgovino in preskrbo LRS uredbo o ekonomsko-komercialni strolii 1. Pojem stroke 1. člen Ekonomsko-komercialno stroko sestavljajo poklici, katerih delovno področje obsega: organizacijo ter promet dobrin in storitev, organizacijo odkupa in odkupovanje, organizacijo gospodarskega poslovanja posameznih gospodarskih panog ter proučevanje in reševanje vprašanj ekonomiko v 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih-Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih ekonomsko-komercialne stroke, so: Zap. št. Poklic Glavna dela poklica B: Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 1. Prodajalec 2. Nižji gospodarski pomočnik 3. Gospodarski pomočnik 4. Višji gospodarski pomočnik A Navadna prodaja. Prodaja blaga, merjenje in štetje tovorov, izdajanje blaga; izdajanje vozovnic; trgovska opravila v manjših prodajalnah; delm vratarja v manjših hotelih; dela blagajnika v prodajalnah. « Dela skladiščnika, izdajanje blaga i!n materiala; težji nabavljal-ni posli, dela strokovnega prodajalca v večjih trgovinah in pri bolj zapletenem delu, dela izložbenega aranžerja, vratarja v večjih hotelih; nadzorstvo nad izdajanjem vozovnic v prometu (na trolejbusih, avtobusih in cestni železnici); prevzemanje provo««. Opravljanje del gospodarskega ipomochika, .za katera se' zahteva (posebno poznanje blaga a) Vsaj štirje razredi osnovne šole, potrebna praksa v gospodarstvu in strokovni izpit; b) vsaj. švirje razredi osnovne šole, tečaj za nižjega gospodarskega pomočnika. Potrebna praksa in uspeh pri delu kot nižji gospodarski pomočnik. Potrebna praksa in uspeh pri delu kot gospodarski pumočnil' ter dokazana sposobnost pri na Z5tp Poklik Giavna dela poklica e Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 5. Gospodarski poslovodja 1. Nižji komercialist Z Komercialist 3. Višji komercialist I. Nižji ekonomist I 2. Ekonomist 3. Višji ekonomist 4. Kkonomsko-komer-cialui svetnik in njega uporabe; dela specialista za nabavljanje določene vrste blaga v posamezni h panogah, organiziranje v postebnih prodajaln; dela strokovnega aranžerja. ( Samostojno opravljanje vseh del iz gospodarske poslovne tehnike, vodstvo razvida o gibanju cen, organiziranje in nadziranje gospodarskega detla s področja manjših organizacijskih enot; vodstvo manjših, podjetij. B Nižja komercialna dela v pMar-uah gospodarskih podjetij in ustanov ter pod., kot so: etno-stavnejša in pomožna dela kal-kuianta. fakturista, manipmlaci-ja. likvidacija manjših računov, dela pomožnega nabav ite3 ja, vskladiščevalna dela in niržja gospodarska komercialna dela iz področja manjših organizacijskih enot. j Komercialna dela v podjetjih in gospodarstvu, kot so: težja dela kalkuianta, dela strokovnega korespondenta, disponenta, oa-bavitelja. organiziranje in vodstvo gospodarskih komercialnih del s področja manjših organizacijskih enot. Organiziranje in vodstvo komercialnih del v višjih organizacijskih enotah. * | Sodelovanje pri organiziranju gospodarskega poslovanja, reševanje ekonomskih vprašanj v nižjih organizacijskih enotah in podjetjih. Proučevanje in reševanje e kori o m škili vprašanj iz posameznih gospodarskih panog; organizira^ nje posameznih podjetij ali gp>-spodarskega poslovanja. ji] Organiziranje in vodstvo velikih podjetij, podjetniških skupin »di večjih gospodarskih organizacij'; proučevanje in reševanje gospodarskih vprašanj v večjem obsegu. , | Reševanje bolj zapletenih vprašanj ekonomike; organiziranje določene gospodarske panoge. bavali in prodaji določene specialnosti. a) Nižja trgovska šola ali njej enaka šola in strokovni izpit; b) strokovni tečaj za gospodarske poslovodje in strokovni izpit; c) praksa kot gospodarski pomočnik in strokovni izpit za gospodarskega poslovodjo. a) Nižja trgovska šola ali nižja srednja šola s komercialnim tečajem in izpit; li) praksa in pokazan uspeli pri delu kot gospodarski pomočnik, tečaj in strokovni izpit za nižjega komercialista. a) Trgovska akademija ali kaka druga podobna ali njej enaka šola in izpit za komercialista; b) praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji komercialist, tečaj in izpit za komercialista; ali c) praksa in pokazan uspeh nri delu kot gospodarski poslovodja, tečaj in izpit za komercialista. a) Ekonomsko-koniercialna visoka šola oziroma ekonomska fakulteta ter strokovni izpit za višjega komercialista; b) praksa in uspeh pri delu kot komercialist ter pokazana sposobnost za opravljanje del višjega komercialista. Ekonomska ali pravna fakulteta ali ekononisko-komercialna visoka šola in strokovni izpit za nižjega ekonomista. Praksa in uspeh pri delu kot nižji ekonomist, pokazana sposobnost za opravljanje del ekonomista. Praksa in pokazan uspeh pri delu kot ekonomist ali praksa in pokazan uspeli pri delu kot višji komercialist. Potrebna pralcsa kot višji ekonomist in pokazana sposobnost pri praktičnem organiziranju gospodarskih panog ali pri znanstvenih delih. *?P- Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 5. Višji ekonomsko-komeicialni svetnik tudijsko proučevanje in prak-.ično reševanje najbolj zapletenih vprašanj ekonomike ter organiziranje ekonomsko-komer-tialne službe največjega obsega. 3. Slen Minister za trgovino in preskrbo LRS izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz 2. člena te uredbe. 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Šolska izobrazba, tečaji in izpiti iz 2. člena (tretji stolpec) te uredbe, s katerimi se pridobi potrebna strokovna usposobljenost, niso pogoj za dosego določenega poklica, temveč samo merilo za strokovno sposobnost uslužbenca. Ce pa se pokaže, da je uslužbenec tudi brez določene šolske izobrazbe oziroma tečaja ali izpita strokovno usposobljen za opravljanje, del določenega poklica, se lahko postavi v ta poklic. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zados.fi pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. ' Pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komi-, sije vlade in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne'® poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno in šolsko izobrazbo za napredovanje v višje poki c e. t" V ta namen izda minister trgovino in preskrbo LRS v šestili mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določenega poklica lahko postavi strokovna in šolska izobrazba, navedena v 2. členu (tretji stolpec) te uredbe. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v ekonomsko-komercialno stroko. 5. člen Poklica ekonomsko-komercialnega svetnika in višjega ekonomsko-komercialnega svetnika morejo doseči Uslužbenci, ki imajo fakultetno ali njej enako visokošolsko izobrazbo. Izjemoma se smejo po poprejšnji oceni strokovne komisije in v sporazumu s predsednikom vlade LRS postaviti za ekonomsko-komercialnega svetnika in višjega Potrebna praksa kot ekonomsko-komercialni svetnik in vsestransko poznanje določene gospodarske panoge, dokazano z uspehi pri praktičnem organiziranju gospodarstva in pri znanstvenem delu na ekonomsko-komercial nem področju. ekonomsko-komercialnega svetnika uslužbenci s poklicom višjega ekonomista, ki sicer nimajo izobrazbe iz prednjega odstavka, vendar se odlikujejo s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem. 6. člen V posameznih panogah državne uprave, v katerih so posebne ekonomsko-komercialne stroke, se smejo uslužbenceu ekonomsko-komercialne stroke, specializiranim za določeno ekonomsko-komercialno panogo, dodati označbe, ki kažejo na to specializacijo (n. pr. ekonomist zunanje trgovine). Odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Specializacija uslužbenca se določi po posebni praksi ali posebnem izpitu. 7. člen Ce se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za oprav-Ijanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za hastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 8. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v ekonomsko-komercialno stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot priravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v ekonomsko-komercialno stroko, ter imajo . potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih ekonomsko-kpmercialne stroke, takoj postaviti v določen poklic,' napraviti pa morajo predpisani 1 strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak ižpit predpisan, in sicer v roku, \ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne srne biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 9. člen V ekonomsko-komercialni stroki je pripravniška služba za poklice: nižji komercialist, višji komercialist in nižji ekonomist, če se ti poklici dosežejo na podlagi šolske izobrazbe. Pripravniške službe ni za poklice: prodajalec, nižji gospodarski pomočnik, gospodarski in višji gospodarski pomočnik. Pripravniška služba za poklice iz prvega odstavka traja dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 10. člen Minister za trgovino in preskrbo LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4. Odpovedni roki ' 11. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence ekonomsko-komercialne stroke: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta samo Čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi. 12. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni uslužbenci 13. člen Če zahteva službena potreba, se smejo v ekonomsko-komercialno stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. ^ Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del ne more v naprej določit., lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 14. člen Če se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok-za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe f 15. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali kom - vlade in generalni sekretar vlade LRS v, sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklice iz te uredbe. 16. člen Minister za trgovino in preskrbo LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v ekonomsko-komercialni stroki. 17. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 18. člen Minister za trgovino in preskrbo LRS je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. • 19. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. £ Št. S-zak. 484. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Minister • za trgovino in preskrbo LRS: Predsednik vlade LRS: Viktor Repič 1. r. Miha Marinko 1. r. 215. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 14. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o stroki kontrole mer in plemenitih kovin z dne 23. julija 1947 (Ur. list. FLRJ št. 4(53/65-47 izdaja vlada LRS na predlog ministra za trgovino in preskrbo LRS uredbo o stroki kontrole mer in plemenitih kovin 1. Pojem stroke • 1. člen Stroko kontrole mer in plemenitih kovin sgstavijajo vsi poklici, ki obsegajo delovno področje zavarovanja enotnosti, točnosti in pravilne upopbe 'mer in priprav za merjenje v vseh panogah narodnega gospodarstva ter zavarovanja čistosti plemenitih kovin in njih izdelkov. 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije v poklicih sirote kontrole mer in plemenitih kovin, so; / I • Štev. 40 " f Stran 255 Zšatp Poklic Glavna dela poklica ; Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic a 1. Zigosač A Pregled, preskušanje in žigosanje izdelkov iz plemenitih kovin ter vsa dela v zvezi s temi. Osnovna šola, tečaj in strokovni izpit za žigosača. 2. Zigosač električnih Števcev Pripravljanje spajanje elek- tričnih števcev za preskušanje ter vsa groba tehnična dela. Nepopolna srednja šola, tečaj za žigosača električnih števcev in strokovni izpit. 1. Kontrolor mer B Opravljanje tehničnih del, preskušanje mer, meril in priprav za merjenje; ali preskušanje čistosti izdelkov iz plemenitih kovin; ali preskušanje električnih števcev. i a) Srednja tehnična šola in strokovni izpit za kontrolorja mer; b) popolna srednja šola, posebni tečaj in strokovni izpit za kontrolorja mer. 2. .Višji kuntroloi mer Organizacija tehničnih, del pri kontroli mer in plemenitih kovin ter kontroli električnih števcev, kolikor ta dela ne spadajo med dela inženirja; opravljanje del, ki se po svoji naravi ne mo. rejo zaspati kontrolorjem mer. Potrebna praksa kot kontrolor mer in pokazan uspeh pri delu. 1. Inženir metrolog » C Opravljanje tehničnih del in pre. skušanje v praksi; strokovno vodstvo pri kontrolah mer in kontrolah električnih števcev; zavarovanje čistosti plemenitih kovin in njih izdelkov. Tehnična fakulteta (strojni, elek-trotehrfični, tehnološki ali geodetski odsek) in strokovni izpit za inženirja metrologa. 2. Višji inženir metrolog • Tehnično in upravno-tehnično organiziranje službe v vseh panogah stroke; preskušanje sistema meril in priprav za merjenje ter preskušan je tehnične opreme. Potrebna praksa kot inženir metrolog in pokazana višja uspo-sobljemost za tehnična, organizatorska in teoretična dela, > 3. Metrološlfi s^ etnik 1 * Reševanje bolj zapletenih problemov organizacije in dela v službi kontrole mer in plemenitih kovin; organiziranje določe. ne panoge te službe. • Potrebna praksa kot višji inženir mevrolog in pokazana usposobljenost pri praktičnem organiziranju službe kontrole mer in plemenitih kovin ali pri znanstvenih delih. 3 '*nen Minister za trgovino in preskrbo LRS izda v spo razumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz 2. člena te uredbe. 4. Člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Šolska izobrazba, tečaji in izpiti iz 2. člena (tretji stolpec) te uredbe, s katerimi se pridobi potrebna strokovna usposobljenost, niso pogoj za ddSego določenega poklica, temveč samo merilo za strokovno sposobnost uslužbenca. Ce pa se pokaže, da je uslužbenec tudi brez določene šolske izobrazbe oziroma tečaja ali izpita strokovno usposobljen za opravljanje del določenega poklica, se lahko postavi v ta poklic. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni organ oziroma stare, šina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno usposobljenost in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. > V ta namen izda minister "za trgovino in preskrbo LRS v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določenega poklica lahko postavi strokovna in šolska izobrazba, navedena v 2. členu (tretji stolpec) te uredbe. / # / ft S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v stroko kontrole mer in plemenitih kovin. . . 'člen Za poklic inženirja metrologa in od njega višje poklice je potrebna fakultetna izobrazba. Izjemoma se smejo z odločbo pristojnega člana vlade, predsednika komiteja oziroma komisije vlade in generalnega sekretarja vlade LRS po poprejšnji oceni strokovne komisije in v sporazumu s predsednikom vlade LRS postaviti za metrološkega svetnika uslužbenci s poklicom višjega kontrolorja mer, če se odlikujejo s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem. ' 6. člen Ce se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. 8. Pripravniška služba 7. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo in sicer v stroko kontrole mer in plemenitih kovin, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v stroko kontrole mer in plemenitih kovin, ter. imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih stroke kontrole mer in plemenitih kovin, takoj postaviti v določen poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan, in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljam 8. člen V stroki kontrole mer in plemenitili kovin je pripravniška služba za poklica kontrolorja mer in inženirja metrologa. ’ Pripravniška služba za poklica iz prednjega odstavka traja dve leti. Natančnejše določbe « pripravniški službi bodo predpisane s pravil n ikoni iz 4. člena te uredbe. 9. člen Minister za trgovino in preskrbo LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti priprav niško službo tudi za druge poklice z te stroke ali p« odpraviti že uslanovijetu;'pripravniško službo. 4. Odpovedni rok 10. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence stroke kontrole mer in plemenitih kovin: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi za daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, vendar ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretnjcni državni službi. 11. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni uslužbenci 12. člen Če zahteva službena potreba, se smejo v stroko kontrole mer in plemenitih kovin izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci e pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v Mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del ne more vnaprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. I 13. člen Če se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 14. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklice iz te uredbe. 15. člen Minister za trgovino in preskrbo sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljeno poki ce ali pa uvesti nove poklice v stroki kontrole mer in plemenitih kovin. 16. (Hen t Predsednik vlade LRS ra/.| oređi poklice [z 2.. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 17. Člen Minister za Irj/ovino in preskrbo I.RS jo pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potiebna navmlila za izvajanje te uredbe. 1 18. člen Ta uredba velja od dneva objave v »liradnem listu LRS«. Št. S-zak. 485. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Minister za trgovino in preskrbo LRS; Predsednik vlade LRS: Viktor Repič 1. r. Miha Marinko i. r. 216. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave liRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946. (Ur. list LRS štev. 253/66-46) in na podlagi 14. člena temeljne uredbe vlade FLR.l o finančni stroki z dne 23. julija 1947. (Um list FLRJ št. 502/68-47) izdaja vlada LRS na predlog ministra za Finance LRS uredbo o finančni stroki L Pojem stroke t. člen 4 Finančno stroko sestavljajo poklici, katerih delovno področje obsega: izvajanje proračuna, organizacija davčne službe, pobiranje državnih dohodkov, davčno službo, finančno revizijo, organizacijo notranjega plačilnega prometa, kreditne poste in posle v zvezi z mednarodnim plačilnim prometom ter blagajniško in kniigovodsko službo. 2. Poklici 2. člen t Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih finančne stroke, so: Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic Za p št. Poklic Glavnvi dela poklica 1. Števec 2. Nižji blagajnik 3- Blagajnik I. Nižji Knjigovodja S. Knjigovodja \ 8. Višji knjigovodja A Pomoč blagajniku oziroma nižjemu btagajniiiku pri štetju in razvrščanju d«narja ter denarnih in drugih vrv-dnotak’. Pomoč blagajniku pri njegovih delih in po '.njegovih navodilih; vodstvo manjjše blagajne. Prejemanje, hramba in izdajanje denarja in drugih vrednotnic. i B Knjiženje tertieljnic na določene konte (račune) in pomoč knjigovodji pri njegovih delih in po njegovih navodilih; vodstvo knjigovodstva v manjših organizacijskih enotah. Sestavljanje Jrrrimanote oziroma določanje kontov na temeljnicah; vodstvo knjigovodstva v večjih organizacijskih enotah. Preskušanje pravilnosti in točnosti dela knjigovodje; dajanje mnenj in predlogov za usmerjanje dela knjigovodje; sestavljanje bilance: »vodstvo knjigovodstva v največjjih organizacijskih enotah. Nepopolna ali popolna srednja šola in slre'mvni izpit Potrebna praksa kot nižji blagajnik ali nižji knjigovodja. Popolna srednja šola in strokovni izpit za knjigovodjo. Potrebna praksa kot nižj' knjigovodja ali blagajnik. , Potrebna praksa in uspeh pri delu. kot knjigovodja. Zap. št. Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 1. Pomožni finančni manipulant 2. Finančni manipulant 3. Nižji kreditni komercialist 4. Kreditni komercialist 5. Višji kreditni komercialist 1. Nižji finančni revizor 2. Finančni revizor 3. Višji finančni revizor C Pomoč finančnemu mani|)ulantu pri opravljanju njegovih del in po njegovih navodilih. Opravljanje del navadne bančne in finančne korespondence, likvidature, razni bančni obračuni, zbiranje in obdelovanje ijiateria-la za odobritev in izrab* kreditov. Pomoč kreditnemu komeneialistu pri njegovem delu in po njegovih navodilih. Opravljanje kreditnih poslov. Opravljanje kreditnih poslov. J e Pomoč finančnemu revizor ju pri njegovem delu in po njegovih navodilih. Opravljanje knjigovodejre revizije, analize in podobno Dajanje predlogov in ntmenja za usmerjanje dela finančnih revi: zorjev; pregled na samiem kraju v bolj zapletenih primerih; dajanje predlogov in mjjenja za ukrepe, potrebne v zvezi s stanjem, ki ga je ugotovil pri pregledu finančni revizor. Nepopolna srednja šola in strokovni izpit za pomožnega finančnega manipulanta. Potrebna praksa kot pomožni finančni manipulant I Popolna sredn|a šola in strokovni izpit za nižjega kreditnega komercialista. Potrebna praksa kot nižji kreditni komercialist. Višja strokovna ali posebna izobrazba za kreditne in druge bančne zadeve, ki ee doseže e potrebno prakso v poklicu kreditnega komefcialista. Potrebna praksa in uspeh pri delu kot nižji knjigovodja ali nižji blagajnik ali nižji kreditni komercialist ali nižji carinik ali nižji davkar. Potrebna praksa kot nižji finančni revizor ali knjigovodja ali blagajnik ali kreditni komercialist ali carinik ali davkar. Potrebna praksa in uspeh pri delu kot finančni revizor ali višji knjigovodja. 1. Finančni izvrševalec 2. Nižji davkai 3. Davkar 4 Višji davkar D Pobiranje trošarine in vseh vrst davščin po izdanih nalogih. Pomoč davkarju pri opravljanju njegovih del in po njegovih navodilih. Vsa dela v livtii - uan*;ro in poturi!,! jem davka., Vsa dela v zvesJ 2, odmero ju pobiranjem davke. Dva razreda srednje šole. \ Popolna srednja šola in izpit za nižjega davkarja. Potrebna praksa kot nižji davkar. Pratea kot davkar in pokazan uspeh pri delu, 1. Nižji finanČhi referent 2. Finančni referent 3. Višji finančni referent E Pomoč pri delu finančnemu referentu, višjemu finančnemu referentu in finančnemu svetniku po njihovih navodilih; reševanje tekočih zadev v majhinih organizacijskih enotah. Samostojno pripravljanje rešitev o zadevah in vprašanjih iz svojega področja. Pripravljanje smernic, .'navodil In pojasnil; pripravljanje rešitev o zadevah in vprašanjih svojega področja. Pravna ali gospodarska fakulteta ali ekonomsko-komercialna visoka šola in strokovni izpit za nižjega finančnega referenta. Potrebna praksa kot nižji finančni referent. Temeljito poznavanje finančne stroke in potrebna praksa kot finančni referent. ✓ Zap. št. Poklic - Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 4. Finančni svetnik Reševanje bolj zapletenih vprašanj organizacije in dela s področja finančne stroke; organiziranje določene panoge finančne stroke. Potrebna praksa kot višji f'>,nični referent in pokazana s;Osobnost pri praktičnem organiziranju določene panoge finančne stroke ali pri znanstvenih delih. 5.' Višji finančni svetnik Študijsko proučavanje in praktično reševanje najbolj zapletenih vprašanj finančne stroke. Potrebna praksa kot finančni svetnik in vsestransko poznanje finančne stroke, dokazano z uspehi pri praktičnem organiziranju finančne službe in pri znanstvenem delu na področju finančne stroke. 3. olen Minister za finance LRS izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezno poklice iz 2. člena te uredbe. 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Šolska izobrazba, tečaji in izpiti iz 2. člena (tretji stolpec) to uredbe, s katerimi se pridobi potrebna strokovna usposobljenost, niso pogoj za dosego določenega poklica, temveč samo merilo za strokovno sposobnost uslužbenca. Če pa se pokaže, da je uslužbenec tudi brez določeno šolske izobrazbe oziroma tečaja ali izpita strokovno usposobljen za opravljanje del določenega poklica, se lahko postavi v ta poklic. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno in šolsko izobrazbo za napredovanje v višje poklice. V ta namen izda minister za finance LRS v šestili mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določenega poklica lahko postavi strokovna in šolska izobrazba, navedena v 2. členu (tretji stolpec) te uredbe. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v finančno stroko. 5. člen Za poklic nižjega finančnega referenta in od njega višje poklice je potrebna fakultetna ali njej enaka visokošolska izobrazba. Izjemoma se smejo po poprejšnji oceni strokovne komisije in v sporazumu s predsednikom vlade LRS po- staviti uslužbenci s poklicom višjega kreditnega komercialista in višjega finančnega revizorja za finančnega svetnika in višjega finančnega svetnika, čc se odlikujejo s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem. 6. člen Če se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 7. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v finančno stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo in sicer v finančno stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih finančne stroke, takoj postaviti v določeni poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan, in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 8. člen V finančni stroki je pripravniška služba za poklice nižjega blagajnika, nižjega knjigovodje, pomožnega finančnega manipulanta, nižjega kreditnega komercialista, nižjega davkarja in nižjega finančnega referenta. Pripravniška služba za poklice iz prednjega odstavka traja dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 9. člen Minister za finance LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo^ N 4. Odpovedni roki 10. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih usluž-•boncib je za uslužbence finančne stroke: dd 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesece . Za odpovedni rok se računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi 11. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in p odobri fca zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni uslužbenci 12. člen Ce zahteva službena potreba, se smejo v finančno stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Ce se trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor ee s pogodbo ne določi drugače. 13. člen ’ Ce se sprejmejo za'honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Ce ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. i 6. Končne določbe 14. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V iriemriih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojii; organ oziroma starešina postaviti uslužbence na dol oren e položaje, ne da bi ji i določil poklice i/ te uredbe. S 15. člen Minister za finance LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v finančni stroki. 16. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2, člena te uredbe'v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 17. člen Minister za finance LRS jp pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 18. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. št. S-zak. 486. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Minister za finance LRS: Predsednik vlade LRS: Zoran Polič 1. r. Miha Marinko 1. r. 217. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 15. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o industrijski tehnični stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 480/66-47) izdaja vlada LRS na predlog ministra za industrijo in rudarstvo ter ministra za lesno industrijo LRS. uredbo o industrijski tehnični stroki 1. Pojem stroke 1. člen , V industrijsko tehnični) stroko spadajo) poklici, ki zajemajo organiziranje in vodstvo industrijske proizvod- nje ter industrijske izgraditve v vseh njenih panogah (strojni, proinetno-strojni, elektrotehnični, tehnološki, kemični, rudarski, talilniški, lesno-industnijski, radio-tehnioni itd.). 2. Poklici 2. člen .Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov, V poklicih indu-drijske tehnične stroke, so; '■T Glavna dal. p.kllt. A 1. Industrijski laborant i Laboratorijska in tehnična dela v industrijskih laboratorijih. B Izrisovanje načrtov, skic in detajlov ustrezajoče panogam in-industrijske strdke. Osnovna šola, tečaj in strokovni izpit. 1. Pomožni industrijski risar Nepopolna srednja šola, tečaj za tehnično risanje (oziroma ustrezajoča šola); ali praktična usposobljenost za risarska dela, tečaj in strokovni izpit. 2. Industrijski risar Izrisovanje bolj kompliciranih načrtov, skic in detajlov ter vodstvo teh del. Potrebna praksa In pokazan uspeh pri delu kot pomožni industrijski risar. * 1. Industrijski nadzornik Nadziranje uporabe in vzdrževanja posameznih oddelkov industrijskega, rudarskega in talilni-škega obrata; nadziranje proizvodnje glede količine in kakovosti. C Nižja tehnična šola ali njej ustrezajoča šola, tečaj oziroma šola za industrijskega nadzornika ustrezajoče panoge in strokovni izpit; ali praktična usposobljenost za nadzorniška dela, tečaj in strokovni izpit. 2. Višji industrijski (obrtni) obratovodja Organiziranje in' vodstvo večjih oddelkov posameznih delov pro- ■ izvajalnega postopka ali industrijske in obrtne delavnice. Nižja tehnična šola ali njej ustrezajoča šola, tečaj za industrijskega (obrtnega) obratovodjo ustrez* he panoge in strokovni izpit; ali praktična usposobljenost za dela, tečaj in strokovni izpit. 2. Višji industrijski obrtni) obratovodja Organiziranje in vodstvo večjih oddelkov v industrijskih podjetjih ter organiziranje in vodstvo manjših industrijskih podjetij. n Potrebna praksa in pokazana strokovna sposobnost kot industrijski (obrtni) obratovodja. 1 1. Nižji industrijski tehnik u Sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadzorstvu nad deli manjšega obsega. Srednja tehnična ali njej enaka strokovna šola in strokovni izpit; ali potrebna praksa kot industrijski risar, industrijski nadzornik, industrijski (obrtni) obratovodja^ tečaj in strokovni izpit za nižjega industrijskega .tehnika. 2- Industrijski tehnik Sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadzorstvu nad deli večjega obsega. Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji industrijski tehnik 3. Višji industrijski tehnik Projektiranje, izvajanje in nadziranje del manjšega obsega in sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadziranju tehničnih . del, večjega obsega. l Potrebna praksa in pokazana sposobnost ter uspešno delo kot industrijski tehnik in strokovni izpit za višjega industrijskega tehnika. 1. Obratni tehnik < tt Strokovno sodelovanje pri vodstvu obrata. » Strokovni tečaj za obratnega tehnika ali industrijski lehnik s strokovno prakso in posebnim obratnim izpitom; ali potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot višji Industniski (obrtni) obratovodja, tečaj in po sebni izpit za obratnega tehnika. 2. Višji obratni tehnik » > 1. Nižji industrijski inženir Samostojno strokovno vodstvo obrata, . t P Potrebna praksa in pokapan uspeh pri delu kot obratni lehnik ter ugodna ocena pristojne komisije o sposobnosti uslužbenca. ♦ Sodelovanje pni projektiranju, vodstvu in nadzorstvu nad industrijskimi tehničnimi postopki manjšega obsega. ' Ustrezen oddelek tehnične fakultete ali njej enake tehnične visoke šole in strokovni izpit za nižjega industrijskega inženirja ustrezne panoge te stroke, stran 2(52 Štev. 40 ■ ZjP Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic \ ✓ 2. Industrij ki inženir / Projektiranje in nadzorstva nad objekti posameznih industrijskih tehničnih panog ali samostojno vodstvo proizvajalnih postopkov ter nadzorstvo nad vzdrževanjem tehničnih objektov. Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji industrijski inženir. 1 3- Višji industrijski inženir,. Samostojno vodstvo ir> projektiranje velikih in kompliciranih del; vodstvo raziskovalnih del in višje tehnično nadzorstvo. Potrebna praksa kot industrijski inženir in pokazana višja usposobljenost za tehnična, organizatorska in teoretična dela. * /G- 4. Industrijski svetnik « ' 1 Reševanje bolj kompliciran ih vprašanj organizacije in dela v industrijskih tehničnih panogah, organiziranje določene panoge industrijske tehnične stroke. Potrebna praksa kot višji_indu-strijski inženir in pokazana spo-' sobnost pri praktičnem organiziranju industrijskih panog ali pri znanstvenih delih. 6. Višji industrijski svetnik Študijsko proučevanje in praktično reševanje najbolj kompliciranih Vprašanj iz posameznih panog industrijske tehnične , stro'ke. « Potrebna praksa kot industrijski svetnik in vsestransko poznanje določene panoge industrijske tehnične stroke, dokazano z uspehi pri praktičnem organiziranju industrije in pri znanstvenem delu na industrijskem tehničnem področju. 3. člen Minister za industrijo in rudarstvo ter minister za lesno industrijo izdasta v sporazumu vlade LRS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz^2. člena te uredbe. 4. člen # Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice'iz 2. člena te uredbe posvoji dejanski sposobnosti za opravljanje det določenega poklica. šolska izobrazba, tečaji in izpiti iz 2. člena (tretji stolpec) te uredbe, s katerimi se pridobi potrebna strokovna usposobljenost, niso pogoj za dosego določenega poklica, temveč samo merilo za strokovno sposobnost uslužbenca. Ce pa se pokaže, da je uslužbenec tudi brez določene šolske izobrazbe oziroma tečaja ali izpita strokovno usposobljen za opravljanje del določenega vpoklica, se lahko postavi v ta poklic. / Uslužbencem, ki, zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zadcoii pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni starešina odredit rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Pristojni član vlade, predsednik' komiteja oziroma komisije ; ri vladi in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine* morajo poskrbeli, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako moraj skrbeti za vs potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. V ta namen izdasta minister za industrijo in rudarstvo ter minister za lesno industrijo LRS v šestih mesgcih po uveljavitvi te uredbe v /.umu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določenega poklica lahko postavi strokovna in šolska izobrazba, navedena v drugem členu (tretji stolpec) te uredbe. S'pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v industrijsko tehnično stroko. 5. člen Za poklic nižjega industrijskega inženirja in od njega višje poklice je potrebna fakultetna izobrazba. Izjemoma se smejo po poprejšnji oceni strokovne komisije in v sporazumu s predsednikom vlade LRS postaviti uslužbenci s poklicom višjega industrijskega tehnika in višjega obratnega tehnika za industrijskega svetnika in višjega industrijskega svetnika, če se odUkujejo s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem. 6. člen Poklicom iz 2. člena te 'uredbe se smejo dodajati označbe ožje specializacije industrijske tehnične stroke, kakor so n. pr. strojni inženir, elektro-strojni, rudarski inženir in podo' no. ' , . 7. člen * Ce se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. / 3k Pripravniška služba 8. člen * Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v industrijsko tehuično stroko*pa nimajo strokovfte prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. \ t / 1 ' Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo in sicer v industrijsko tehnično stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih industrijsko tehnične stroke, takoj postaviti v določeni poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetr’ poklic, če je tak izpit predpisan in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 9. člen V industrijski tehnični stroki je pripravniška služba za poklice nižjega industrijskega tehnika, obratnega tehnika in nižjega industrijskega inženirja. Pripravniška služba za poklice iz prednjega odstavka traja dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te predbe. 10. člen Minister za industrijo in rudarstvo ter minister za lesno industrijo LRS smeta v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4< Odpovedni roki 11. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence industrijske tehnične stroke: do 10 službenih lej — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — S mesece, t nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za( nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odsta vkih, vendar n- np daljšega od sest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi. 12. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjeni čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni uslužbenci 13. člen Ce zahteva službena potreba, se smejo v industrijsko tehnfeio! etnsoko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 14. člen Ce se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uskižbenece tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 15. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklic iz drugega člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlad© in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom, vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešin^ postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklic iz te uredbe. . 1 16. člen ’ Minister za industrijo in rudarstvo ter minister za lesno industrijo LRS smeta v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v industrijski tehnični 1 stroki. 17. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklicč iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. > 18. eten Minister za industrijo in rudarstvo ter minister za lesno industrijo LRS sta pooblaščena, da izdasta v,sporazumu s predsednikom* vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. • 19. člen, * Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. i ' / Št. S-zak. 487. ' * Ljubljana dne 20. septembra 1947. , Minister za industrijo' in rudarstvo LRS: Predsednik vlade LRS: Leskošek Pranc 1. r. Miha' Marinko 1. r. Minister zn lesno industrijo LRS: P a ji ar ione l.fr. 218. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidi ja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/,66-46) in na podlagi 15. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o gradbeni stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 458/64-47) izdaja vlada LRS na nredlog irini-tra za gradnje LRS uredbo o gradbeni stroki 1. Pojem stroke 1. člen V gradbeno stroko spadajo poklici, katerih delovno področje obsega organiziranje, projektiranje, normiranje, izvajanje in tehnično nadzorstvo nad vsemi vrstami gradbenih objektov. , 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih gradbene stroke, so: , Zap. 5t. Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 1. Pomožni gradbeni risar \ ' ‘ 2. Gradbeni risar 1. Gradbeni nadzornik 1. Gradbeni delovodja 2. Višji gradbeni delovodja 1. Nižji gradbeni tehnik 2- Gradben? tehnik V 8. Višji •gradbeni tehnik A t izrisovanje gradbenih načrtov, skic in detajlov. Izrisovanje bolj kompliciranih gradbenih načrtov, skic in detajlov ter vodstvo teh del. B Opravljanje del, ki so v zvezi z vodstvom in nadzorstvom del pri vzdrževanju določepega dela cest ali' vodnih objektov. C Vodstvo na manjših gradbiščih ali vodstvo nekaterih del na večjih gradbiščih. Vodstvo na večjih gradbiščih in pri večjih delili ali pri skupini del na velikih gradbiščih. Sodelovanju pri projektiranju, izvajanju in nadzorstvu nad manjšimi deli. , Sodelovanje pri- projektiranju, izvajanju in nadzorstvu nad večjimi deli. Projektiranje, izvajanje in nadziranje manjših gradbenih del in sodelovanje pri projektiranju, nadzoro . nju in izvajanju večjih gradbenih uel. Nepopolna srednja šola, tečaj za tehnično risanje in strokovni izpit; ali strokovna šola za tehnično risanje in'strokovni izpit; ali praktična usposobljenost za risarska dela in tečaj za tehnično risanje. Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot pomožni gradbeni risar. Nižja tehnična šola, oziroma mojstrska delovodna šola, oziroma strokovna obrtna šola ali njim ustrezajoča šola, tečaj za gradbenega nadzornika ustrezajoče panoge in strokovni izpit ali praktična usposobljenost za nadzorniška dela in strokovni izpit. Strokovna obrtna gradbena šola ali njej enaka šola, ali praktična usposobljenost za dela gradbenega delovodje! in strokovni izpit za ta poklic Potrebna praksa in pokazani uspeh pri delu kot gradbeni delovodja Srednja tehnična šola ali njej enaka strokovna šola ter strd-kovni izpit; ali potrebna praksa kot gradbeni risar, gradbeni nadzornik ali gradbeni delovodja, oziroma višji gradbeni delovodja, tečaj in strokovni izpit za pomožnega gradbenega tehnika. Potrebna praksa, pokazana strokovna sposobnost in uspešno delo kot nižji gradbeni tehnik. Potrebna praksa, pokazana «tro-kovna sposobnost in uspešno de. lo kot gradbeni tehnik in strokovni izpit za višjega gradbenega tehnika. Zap. št. Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic D 1. Nižji gradbeni inženir Sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadzorovanju manjših gradbenih objektov'. 2. Gradbeni inženir Projektiranje, izvajanje in nadzorovanje gradbenih objektov. 3. Višji gradbeni inženir Projektiranje, izvajanje in nad- zorovanje gradbenih del večjega pomena. 4. Gradben; svetnik Organiziranje gradbenih del in reševanje boli zapletenih vprašanj gradbeništva. 5. Višji gradbeni svetnik Studijsko proučevanje in prak- tično reševanje najbolj zapletenih vprašanj gradbeništva. Tehnična fakulteta ali njej enaka visoka tehnična Šola ter strokovni izpit za nižjega gradbenega inženirja. Potrebna praksa, pokazana strokovna sposobnost in uspešno delo kot gradbeni inženir. Potrebna praksa v poklicu gradbenega inženirja in pokazana višja usposobljenost za tehnična, organi?, ‘oriena in teoretična dela. Potrebna praksa kot višji gradbeni inženir in pokazana sposobnost pri praktičnem organiziranju gradbenih del ali prj znanstvenih delih. . / Potrebna praksa kot gradbeni svetnik in vsestransko poznanje določene panoge gradbene stroke, dokazano z uspehi pri praktičnem organiziranju gradbeništva in pri znanstvenih delih na področju gradbeništva. 3. člen Minister za gradnje LKS izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz 2. -lena le uredbe. 4. člen Uslužbenci se postavljajo, oziroma napredujejo v poklice iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Šolska izobrazba, tečaji in izpiti iz 2. člena. (tretji stolpec) te uredbe, s katerimi se pridobi potrebna strokovna usposobljenost, niso pogoj za dosego določenega poklica, temveč samo merilo za strokovno sposobnost uslužbenca. Ce pa se pokaže, da je usfu/.benec tudi brez določene šolske izobrazbe, oziroma tečaja ali izpita strokovno usposobljen za opravljanje del določenega poklica, se lahko postavi v ta poklic. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja ' .Iških kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za namestitev pristojni organ oziroma starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Pristojni član vlade^ predsednik komiteja ali komisije vlade LRS in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. V ta namen izda minister z gradnje LRS v šestih TTif'serdh po uveljavitvi te uredbo v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, ;v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu m trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določene . poklica lahko postavi strokovna in šolska izobrazba, navedena v 2. členu (tretji stolpec) te uredbe. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v gradbeno stroko. , 5. člen # s Za poklic nižjega gradbenega iriž.enirjn in od njega višjo poklice je potrebna fakultetna izobrazba. Izjemoma se sinejo po poprejšnji oceni strokovne komisije in v sporazumu s predsednikom vlade LRS postaviti uslužbenci s poklicom višjega gradbenega tehnika za gradbenega svetnika in višjega gradbenega svetnika, če se odlikujejo s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem. 6. člen Poklicom iz 2. člena te uredbe se smejo dodajati označbe ožje specializacije gradbene stroke, kakor so n. pr. »urh&nist«, ^arhitekt«, »hidrotehnik«, »za ceste« in podobno, 7. člen Če se pokaže da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 13. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 8. člen j Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, ui sicer v , gradbeno stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravlja- \ nje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v gradbeno stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih gradbene stroke, takoj postaviti v določen poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan, in sicer v roku, ki ga določi za namestitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Tak rok ne sme' biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavlja. 9. člen V gradbeni stroki je pripravniška služba za poklica nižjega gradbenega tehnika in nižjega gradbenega inženirja. Pripravniška služba za poklica iz prednjega odstavka traja dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 10. člen Minister za gradnje LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4. Odpovedni roki 11. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence gradbene stroke: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih vendar ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta asmo čas, ki se priznava kol čas, prebit v nepretrgani državni službi. 12. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni uslužbenci 13. člen Če zahteva službena potreba, se smejo v gradbeno stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pa pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne ddroči drugače 14. člen Če se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 15. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklice iz te uredbe. 16. člen Minister za gradnje LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustavnov-Ijene poklice ali pa uvesti nove poklice v gradbeni stroki. 17. člen Predsednili vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državi’uslužbencih. 18. člen Minister za gradnje LRS je pooblaščen, ua izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 19. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. S — zak. 488 Ljubljana dne 20. septembra 1947. Podpredsednik vlade LRS in minister za gradnje: Predsednik vlade LRS: Ivan Maček 1. r. Miha Marinko 1. r. \ 219. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v z,vezi z odlokom Prezklija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 14. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o geološki stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 461/64-47) izdaja vlada LRS na predlog ministra za industrijo in rudarstvo LRS uredbo o geološki stroki t. Pojem stroke 1. člen 1. Geološko stroko sestavljajo poklici, katerih delovno področje obsega preiskovanje geološkega sestava in strukture zemlje, da bi se raziskale, ugotovile in našle vse vrste koristnega rudninskega blaga. 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih geološke stroke so: Zap. št. Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 1, Pomožni geološki riear 2. Geološki risar 1. Nižji geološki tehnik 2 Geološki tehnik 3. Višji geološki tehnik 1. Nižji geolog 2. Geolog 3. Višji geolog A Sodelovanje pri izrisovanju načrtov, skic in detajlov.' Izrisovanje bolj zapletenih načrtov, skic in detajlov ali vodstvo risarskih del. B Sodelovanje prd projektiranju, izvajanju in nadzorstvu nad deli manjšega obsega. * Sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadzorstvu nad deli večjega obsega. Projektiranje in izvajanje geoloških del manjšega obsega in nadzorstvo nad njimi ter sodelovanje pri projektiranju, izvajanju in nadzorovanju geoloških del velikega obsega. C Sodelovonje pri vseli geoloških opravilih, sodelovanje pri delu geoloških oddelkov na terenu in samostojno izvrševanje geoloških opravil manjšega obsega. » Samostojno izvrševanje opravil iz posamezne panoge geološke delavnosti in vodstvo dela posameznih geoloških oddelkov ra terenu. Samostojno izvrševanje vseh opravil geološke stroke, ki zahtevajo posebno znanje in vodstvo dela posameznih skupin oddelkov na terenu. a) Nepopolna srednja šola, tečaj teh 'čuega risanja in strokovni izpit; b) praktična, usposobljenost za opravljanje risarskih del, tečaj tehničnega risanja in strokovni izpit; c) strokovna šola tehničnega risanja in strokovni izpit. Potrebna praksa in pokazan uspeh v poklicu pomožnega creo-loškega risarja. a) Srednja tehnična šola ali njej enaka strokovna šola in strokovni izpit. b) potrebna praksa v poklicu geološkega risarja, tečaj in strokovni izpit za nižjega geološkega tehnika. Potrebna praksa, pokaza, . strokovna sposobnost in uspešno delo v poklicu nižjega geološkega tehnika. Potrebna praksa, pokazana strokovna sposobnost in uspešno delo v poklicu geološkega tehnika, ter strokovni izpit za višjega geološkega tehnika. Geološka znanstvena skupina na matematično-naravoslovni fakulteti ali inženirsko-geološka oziroma rudarska skupina na, tehnični fakulteti in stre'-ovni izpit. Potrebna praksa in pokazan uspeli v poklicu nižjega geologa. Potrebna praksa v poklicu geologa in pokazana višja usposobljenost za praktično organiziranje geoloških raziskovanj. rnammomm ^‘P Poklic (Onvrifl deln poklica St roko vu a usposob 1 jenoat . potrebna za poklic Potrebna praksa v poklicu višjega geologa in dokazana sposobnost v praktičnem organiziranju geoloike delavnosti aji v znanstvenih delih. 4- Geološki svetnik Urganiziranje geolušk. delav- nosli in reševanje praktičnih vprašani iz geološke stroke. 5. Višji geološki svetnik Študijsko proučevanje v zvezi s praktičnim organiziranjem geo-io raziskovanj večjega obsega. ' 3 člen Minister za industrijo in rudarstvo LKS izda v s po razumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz 2. člena te uredbe. 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v po klice iz 2. Člena te uredbe po svoji dejanski'sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Šolska izobrazba, tečaji in izpiti iz 2. člena (tretj stolpec) te uredbe, s katenmi se pridobi potrebna strokovna usposobljenost, niso pogoj za dosego določenega poklica, temveč samo merilo za strokovno sposobnost uslužbenca. Če pa se pokaže, da je uslužbenec tud brez določene šolske izobrazbe oziroma tečaja ali izpita strokovno usposobljen za opravljanje del določenega poklica, se lahko postavi v ta poklic. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskili kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni starešina odrediti rok, v katerem morajo opraviti določene strokovne iz pite. • Pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo preskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno usposobljenost in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. V ta namen izda minister za industrijo in rudarstvo LRS v šestih mesecih po uveljavitv: te uredbe v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določenega poklica lahko postavi strokovna in šolska izobrazba, navedena v 2. členu (tretji stolpec) te uredbe. S pravilnikm iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v geološko stroko. 5. člen Za poklic nižjega geologa in od njega višje poklice ]e potrebna fakultetna izobrazba. v • Izjemoma se smejo po poprejšnji ocen; strokovne komisije in v sporazumu g predsednikom vlade LRS po- Potrebna praksa v poklicu geološkega etnika in vsesli'aii>l;o poznanje geoloških vprašanj, dokazano pri praktičnem organi ziranju geoloških raziskn- nj večjega obsega ter prt znanstvenem delu na področju geologije. staviti uslužbenci s poklicem višjega geološkega tehnika za geološkega svetnika in višjega geološkega svetnika, če se odlikujejo s svojim visokim znanstvenim in Urokov nim znanjem. 6 člen Ce se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sjiosobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. ZopČr to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o n avli ih uslužbencih. % 3. Pripravniška služba 7. Člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v geološko stfoko pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tist. ki prvič stopijo v državno službo in sicer v geološko stroko ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih geološke stroke, takoj postaviti v določen poklic, napraviti pa morajo predpisan; strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak zp t predpisan, in sicer v roku. ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma stareš na v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljš od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 8. člen V geološki stroki je pripravniška služba za poklica nižji geološki tehnik in nižji geolog. Pripravniška služba za poklica iz prednjega odstavka traja dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe, čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. i 9 člen Minister za industrijo in rudarstvo LRS srne v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. . - ■ .......- • : . . .1 o.1.1 ■->. 4. Odpovedni roki 10. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence geološke stroke: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence,'katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v orednjih dveh odstavkih, vendar ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi. 11. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške štipendije in podobnega zavezali ostati dogo.- >'li n čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe 5. Honorarni uslužbenci 12. člen Ce zahteva službena potreba; se smejo v geološko stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjak, kot i'nno-rarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Ce so trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi. kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 13. člen Ce se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani. je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Ce ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence, tuje državljane, en mesec. 6. Končne določbe 14. r.on Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena to uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bj jim določil poklice iz te uredbe. 15 člen M-'nister za industrijo in rudarstvo LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v geološki stroki. , 10:'’člen Predsednik 'dade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 17. člen Minister za industrijo in rudarstvo LRS je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 18. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Štev. S — zak. 689. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Minister za industrijo Predsednik vlade LRS: in rudarstvo LRS: Miha Marinko 1. r. j Leskošek Franc 1. r. 220. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1P46 (Ur. list LRS št. 253/66-46) im na podlagi 14. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o geodetski stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 460/64-47) izdaja vlada LRS na predlog predsednika vlade LRS uredbo o geodetski stroki 1. Pojem stroke 1. člen V geodetsko stroko spadajo vsi poklici, ki obsegajo delovno področje triangulacije, nivelmaja, gravimetrije za geodetske namene, fotogrametrije in detajlnega premera, agrarnih operacij in vseh drugih geodetskih del, potrebnih za ureditev zemljišča, izdelavo načrtov in kart ter 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanoyah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov, v poklicih geodetske stroke, so: ( Zap. št. ' Poklic \ Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 1. Pomožni geodetski risar izrisovanje načrtov in kart po navodilih. 2. Geodetski risar 8. Višji geodetski risar 1. Geodetski pomočnik V' Izrisovanje načrtov in kart ter vodstvo manjših izrisovalnih del. Izrisovanje načrtov in kur1, za katere se zahteva pose ma sposobnost, ter vodstvo večjih izrisovalnih del. B Opravljanje posameznih ne merskih operacij po navodilih. 2. Nižji geometer N. » Manjša geodetska dela skupaj z geometrom ali geodetskim inženirjem. 8. Geometer 4 Višji geometer • Samostojno opravljanje manjših geodete! h del in vodstvo teh del. Sodelovanje nri večjih geodetskih delih Opravljanje in vodstvo ečj'h del ali opravljanje dej, za katera se zahteva daljša i. aksa in posebno strokovno /.nanje a) Vsaj štirje razredi gimnazij?, tečaj geodetskega risanja in strokovni izpit za pomožnega geodetskega risarja;, h) strokovna izobrazba, p mb-Ijenu e prakso, in strokovni izpit za pomožnega geodetskega risarja. Prak a in pokazan uspeh pri delu kat pomožni geodetski risar. Praksa in pokazan uspeh pri delu kot' geodetski risai. Nepopolna srednja šola, tečaj za geodetske pomočnike in strokovni izpit za geodetskega pomočnika. n) r-odnja tehnična šoki'in strokovni izpit za nižjega geometra; h) praksa in : ■kazan uspeh pri delu kot geodetski pomočnik ter strokovni izpit za nižjega geometra. Praksa in pokazan uspeh pr- delu kot pomožni geometer Praksa in pokazan uspeh pri delo kot ometer ter ur !na ocena pristojne komisije zr tehnična in teoretična dela 1. Nižji geodetski inženir C • Samostojno opravljanje manjših geodetskih del in njih vodstvo. Sodelovanje pri'večjih g- rlrt sluh dehti. Tehnična Fakulteta in ■'rokovni izpit za nižjega geodetskega inženirja. 2. Geodetski inženir 3. Višji geodetski inženir Opravljanje in vodstvo . večjih del ali opravljanje de!, za kate-!. - zahteva daljša praksa. Vo 'itv večjih del in nadzorstvo n ’ njimi. Oje-.-.vijanje so z- nih del. za katera se zaideva višje posebno strokovno znanje. Praksa in pokazan uspeh pri dedu ko' rvunožni geddev)" 'n-ženir. P.-d -a in pokazan uspr! '-r delu kot geodetski inženir ter ugodna ocena pristojne komisije za tehnična in teoretična dela. 4. Geodetski svetnik Orgnifizi onje' 'p•od*' ' letav-no.-ti; reševanje praktičnih vprašanj iz geodf* ko stroke. PruV-ai in pa.uzan mpeh pri delu kot višji geodetski inženir ter prikazana sposobnost pri praktičnem organiziranju geodetske delavnosti. 3. člen f , Predsednik vlade LRS uzda navodil«, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezno poklice iz 2. člena te uredbe. . 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica Šolska zobru/liM. tečaji in vpiti iz 2, člena (treti stolpec) te uredbe, s katerimi se pridobi potrebna (stro- kovna usposobljenost, niso pogoj za dosego določenega poklica, temveč samo merilo za strokovno sposobnost uslužbenca! Ce pa se pokaže, da je uslužbenec tudi brez določene šolske, izobrazbe oziroma tečaja ali tepita strokovno usposobljen za opravljanje del določenega poklica, se lahko postavi v ta poklic. Uslužbencem, kj zaradi pomanjkanja šolskih kvati-t'ikac'j nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nndavitev pristojni starešina odrediti ok. v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. : tf---v- Priolu j m član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade LHS n generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako'morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da b si uslužbenci pridobili potrebno strokovno in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji pok l e. \' la namen izda predsednik vlade LRS v šestih me-^secih po uveljavitvi te ui>dbe pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o imeditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobit® strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj .za dosego določenega poklica lahko postavi strokovna in šolska izobrazba, navedena v 2. čl en ir (tretji stolpec) te uredbe. . S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbenci"’ iz drugih strok v geodetsko stroko. 5. člen Za poklic nižjega geodetskega inženirja m od njega višje poklice je potrebna fakultetna izobrazba/ Izjemoma se smejo po poprejšnji oceni strokovne komisije in v sporazutau s predsednikom vlade LRS postaviti uslužbenci s poklicem višjega geometra za geodetskega svetnika, če se odlikujejo s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem. 6. člen ' Če se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen ža nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 7. člen Osebe,’ ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v geodetsko stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo,, in sicer v geodetsko stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih geodetske stroke, takoj postaviti v določeni poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan, in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sm$ osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se- poslavljajo. 8. člen V geodetski stroki je pripravniška služba za poklica aižjega geometra in nižjega geodetskega inženirja. Pripravniška služba za poklic iz prednjega odstavka traja dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški služb^bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 9. člen Predsednik vlade LRS sme ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4. Odpovedni roki 10. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih usluž-jbencih je za uslužbence geodetske stroke: do 10 službenih let.... 2, meseca od 10 do 20 službenih let. . 3 mesece nad 20 službenih let ... 4 mesece Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni / službi. 11. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedatii službe. 5. Honorarni uslužbenci 12. člen Ce zahteva sltffibena potreba, se smejo v geodetsko stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s, pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Ce se trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski šttr'inajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 13. člen Ce se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji držav-ijani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Ce ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane'■en mesec. 6. Končne določbo * 14. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklic iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja alt komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v , sporazumu s predsednikom vlade LRS, > » V iajemnih ir) posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklice iz te uredbe. . , 16. člen Predsednik vlade LRS sme odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v geodetski stroki. 16. člen predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 17. člen Predsednik vlade LRS je pooblaščen, da izda potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 18. člen Ta uredba velja od dneva objave,v »Uradnem listu LRS«. Štev. S — zak. 400. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Predsednik vlade LRS: O Miha Marinko 1. r. 221. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) ta na podlagi 14. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o planerski stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 457/64-47) izdaja vlada LRS na predlog predsednika planske komisije LRS uredbo o planerski stroki # 1. Pojem strdke 1. člen Planersko stroko sestavljajo vsi poklici, katerih delovno področje obsega pripravo, sestavo in' preskušati je izvedbe dolgoročnih in tekočih planov za razvoj celotnega republiškega gospodarstva posameznih njegovih panog, gospodarskih planov ljudskih odborov, kakor tudi planov posameznih gospodarskih ustanov in podjetij. 2. Poklici 2. Člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih planerske stroke, so: Zap. št. Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic Nižji planer Ooravljanje s'.rokm sil) nbinurskib del, za katera ni potrebna višja usposobljenost, po navodilih uslužbencev višjih poklicev te stroke. Planer • Samostojno opravljanje posameznih strokovnih planerskih del, Nižji planerski ekonomist (inženir) Opravljanje strokovnih planerskih del, za katere je potrebna višja usposobljenost, po navodilih uslužbencev višjih poklicev te stroke. Planerski ekonomist (inženir) Samostojno opravljanje strokovnih planerskih del, za katere je potrebna višja usposobljenost. Višji plaberski ekonomist (inženir) Vodstvo določene skupine planerskih del. Planerski svetnik Opravljanje in vodstvo planerskih del iz določene gospodarske panoge, oziroma določenega področja splošnega (sintetičnega) planiranja ter proučevanje in obdelovanje zapletenih vprašanj iz planerske stroke. Višji planerski svetnik Opravljanje in vodstvo planerskih del skupine gospodarskih panog, oziroma področja splošnega (sintetičnega) planiranja, znanstveno proučevanje in obdelovanje najbolj zapletenih vprašanj ter dajanje mnenj in predlogov za njihovo rešitev 3. eten 4. člen Predsednik planerske komisije LRS izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz 2. Člena te uretfbe. Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklic iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Pristojni člani vlade, predsednik komiteja oziroma Štev. 40 komisije vlarle in genei-ilni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojna einfan'l oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslu-zai&nci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno usposobljenost in šolsko izobrazbo za naprede-vanje v višji poklic. V ta namen izda predsednik planske komisije LRS v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, na Črtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego dot ion ega poklica lahko postavi strokovna in šolska izobrazba drugih strok. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev :z drugih strok v planersko stroko. 5. člen Za poklic nižjega planerskega ekonomista (inženirja) in od njega višje poklice je potrebna fakultetna izobrazba ali njej enaka visokošolska izobrazba. Izjemoma se smejo z odločbo pristojnega člana vlade, predsednika komiteja oziroma komisije vlade in generalnega sekretarja vlade LRS po poprejšnji oceni stro-kovne komisije in v sporazumu s predsednikom vlade LRS postaviti uslužbenci s poklicem planerja za planerskega svetnika in višjega planerskega svetnika, če se odlikujejo s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem, 6. člen Ce se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma, starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odloobo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 7. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, :.j sicer v planersko stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo in sicer v planersko stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih planerske stroke, takoj postaviti v določeni poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za (a poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpi' predpisan in sicer v , roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi « nastavitv Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe' iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo, 8. člen V planerski stroki je pripravniška služba za poklice nižjega planerja in nižjega planerskega ekonomista (inženirja). Pripravniška služba za poklic iz prednjega odstavka traja dve teli. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 9. člen Predsednik planske komisije LRS sme v sporazumu S predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4. Odpovedni rok 10. člen Odpovedni rok po 48. členu zakona o državnih usluž* beličih je za uslužbence planerske stroke: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem ija daljši odpovedni rok, kakor so roki določeni v predlfjih odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena lota samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani dnžavpi službi. 11. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni uslužbenci 12 člen Ce zahteva službena potreba, se smejo v planersko stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot hono-rami uslužbenci s pogoji in v mejah 16, člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 13. čleu Če se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbo 14 člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena le uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS. uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v SDorazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklice iz te uredbe. 15. člen Predsednik planske komisije LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v planerski stroki. 16. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih usluž-bencih. 17. člen Predsednik planske komisije LRS je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 18. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uman<11, listu LRSc. štev. S-zak. 491. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Predsednik planske komisije LRS: Predsednik vlade LRS; Sergej Kraigher 1. r. Miha Marinko 1. r. 222. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 14. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o statistični stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 493/67-47) izdaja vlada LRS na predlog predsednika planske komisije LRS , uredbo o statistični stroki 1. Pojem stroke 1. člen Statistično stroko sestavljajo poklici, ki zajemajo dela v zvezi z razvidom o množičnih družbenih pojavih in obsegajo: 1. določanje statistične metodologije, kakor tudi dajanje socialno-gospodarskih analiz na podlagi poznanja vprašanj razvrstitve množičnih družbenih pojavov, njihovo sestavljanje v skupine in razpredelnice, določanje povprečne vrednosti, indeksnih številk in korelacijskih koeficientov; 2. organizacijo statističnih operacij na podlagi poznavanja računovodskega in operativnega razvida ter pravilnega postavljanja organizacijskega načrta 'za izvajanje statističnih popisov in tekočih poročevalskih služb; 3. statistično tehniko, ki zlasti zajema: vse vrste ročnega in strojnega urejanja, računanja na stroj, tehnike sestavljanja statističnih razpredelnic, tehničnega razmnoževanja ter grafičnega prikazovanja statističnega gradiva. 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki ji* *' opravljajo iižavni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih statistične stroke, so: ’ Z-aP' Poklic st. Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic A 1. Pomožni statistični manipulant Statistična tehnična dela manjšega obsega: zbiranje, preskušanje in preštevanje statističnega gradiva in njegovo vpisovanje v razpredelnice; tehnična dela mehaničnega računanja kot so: računanje na različnih računskih strojih (električnih in navadnih) ne glede v kak namen; tehnična dela razmnoževanja, odbiranja in podobno. 3. Statistični manipulant Samostojno delo v raeharuza- ■ ciji tehničnega obdelovanja, grafičnem prikazovanju, sta- • tistični računski službi in vod- stvo del zbiranja preskušanja in preštevanja statističnega gradiva ter njegovo vpisovanje v razpredelnice in druga po- dobna dela. Zgtp' Poklic Glavna dela poklica Strokovna uspos dieno: t. potrebna za poklic 1. • Nižji statistik B Sestavljanje shem in načrtov za zbiranje in obdelovanje statističnih podatkov po prejetih navodilih ter samostojno vodstvo določenega področja statističnih tehničnih del, kot so grafika, mehanično računanje iln mehanično zapisovanje v razpredelnice v manjših orga- — nižacijskih enotah. Srednja strokovna šola ah srednja šola s srednjim etatističnim tečajem in srednji stro- _ kovni izpit. V ta poklic se lahko postavijo tudi statistični manipulanti, ki so dovršili srednji statistični tečaj. 2. Statistik Sestavljanje organizacijskih shem in načrtov statističnih del vseh oblik za določeno področje statističnih del. Potrebna praksa kot pomožni statistik in sposobnost za statistika. 1. Nižji statistični ekonomist C Vodstvo statistične službe določene socialno-gospodarske panoge v metodološkem in statistično tehničnem oziru. Fakultetna izobrazba in strokovni izpit. , 2. Statistični ekonomist Določanje organizacijskih sh»m in načrtov statističnih del m razv idov za več podobnih panog družbeno gospodarske delavnosti. Potrebna praksa in uspeh pri delu kot nižji statistični eko-homist. 3, Višji statistični ekonomist Določanje organizacijskih shem in načrtov za statistična dela in razvid o vseh panogah druž-beno-gospodarske delavnosti ter dajanje temeljnih metodoloških smernic za statistična dela v posameznih panogah. Potrebna praksa in uspeh pri delu kot statistični ekonomist. * 4. Statistični svetnik Proučevanje in obdelovanje bolj zapletenih vprašanj iz statistične stroke. Potrebna praksa kot višji statistik ekonomist in pokazana sposobnost pri praktičnem organiziranju statistike ali pri znanstvenih delih. 5 Višji statistični svetnik Študijsko proučevanje in reševanje najbolj zapletenih vprašanj iz statistične stroke. t Potrebna praksa kot statističnii svetnik in vsestransko poznanje statistične stroke, dokazano z uspehi pri praktičnem organiziranju statistične služba in pri znanstvanem delu na področju statistike. 3 fflen Predsednik planske komisije LRS izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz 2. člena te uredbe. 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz 2. čl u te uredbe po svoji dejanski sposobnosti z a opravljanje del določenega poklica. Šolska izobrazba, tečaji in izpiti iz 2. člena (tretji stolpec) te uredbe, s katerimi se pridobi potrebna strokovna usposobljenost, niso pogoj za dosego določenega poklica, temveč samo merilo za strokovno .sposobnost uslužbenca. Ce p. se pokaže, da je uslužbenec tudi brez določene šolske izobrazbe oziroma tečaja ali izpita stro- kovno usposobljen za opravljanje del določenega poklica, se lahko postavi v ta poklic. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih Kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni starešina odrediti! rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije vladi in generalni sekretar vlade LRS ter za nastavitoV p ijni organi oz'roma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi iizpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. V ta namen izda predsednik planske komisije LRS v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določenega poklica lahko postavj strokovna in šolska izobrazba, navedena v 2. členu (tretji stolpec) te u redbe. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu ushr/! "rov jz drugih strok v statistično stroko. 5. člen Za poklic nižjega statističnega ekonomista in od njega višje poklice je praviloma potrebna fakultetna izobrazba. Izjemoma se smejo za nižjega statističnega ekonomista postaviti tudi uslužbenci s poklicom statistika, ki ‘so dovršili višji statistični tečaj, za statističnega ekonomista in višjega statističnega ekonomista pa tudi uslužbenci s poklicom statistika, ki imajo popolno srednjo aji srednjo strokovno šolo in so si na višjih statističnih tečajih in s prakso pridobili višje strokovno znanje, potrebno za vodstvo več podobnih panog družbeno-gospodarske statistike. Prav tako se smejo po prejšnji oceni strokovne komisije in v sporazumu s predsednikom vlade LRS postaviti za statističnega svetnika in višjega statističnega svetnika uslužbenci brez fakultetne izobrazbe, ki se odliku-jej; s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem. 6. člen Ce se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za oprav. Ijanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ici ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 7. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v statistično stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se ■ sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo, v državno službo, in sicer v statistično stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicu statistične stroke, takoj postaviti v določeni poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan, in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana iu če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 0 8. člen V statistični široki je pripravniška služba za pokUta nižjega statistika in nižjega statističnega ekonomista. Pripravniška služba za poklica iz prednjega odstavka traja dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški službi eodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 9. člen Predsednik planske komisije LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4. Odpovedni roki 10. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence statistične stroke: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih (»oklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi ua daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena Jela urno čas, ki se priznava kot čas, prebit v iiepretrjs.ni državni službi, 11. člen Uslužbenci, ki so se zaradli šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe 5. Honorarni uslužbenci 12. člen Če zahteva službena potreba, se smejo v statistično stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjak, kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni Uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače, 13. člen Če se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 14. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice jz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. / V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklice !z te uredbe. 15. člen Predsednik planske komisije LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v statistični stroki. 16. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 223. Na podlagi drugega' odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega .-.vela . dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 15. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o hidrometeorološki stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 477/66-47) izdaja vlada LRS na predlog predsednika vlade LRS uredbo o hidrometeorološki stroki 1. Pojem stroke 1. člen Hidrometeorološko stroko sestavljajo poklici, katerih delovno področje obsega zbiranje, obdelovanje in objav- 17. člen Predsednik planske komisije LRS je podblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. IS. člen Ta uredba velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«. Št. S-zak. 492. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Predsednik planske komisije LRS: Predsednik vlade LRS: Sergej Kraigher 1. r. Miha Marinko 1. r. Ljanje meteoroloških, hidroloških, geomagnetskih in drugih geofizikalnimi podatkov za znanstvene potrebe ter potrebe narodnega gospodarstva in državne obrambe; javljanje vremenskih napovedi in stanja voda, znanstvena raziskovalna dela ter študij na področju meteorologije, hidrologije, zemeljskega magnetizma in drugih panog geofizike. , 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih hidrometeorološke stroke, so: ZaP Poklic Glavna dela noklica Strokovna usposobljenost, št. ^111, ^iavna aeia porniča , potrebna za poklic A 1- Opazovalec / Redna opazovanja in merjenje na hidrometeoroloških postajah r ter vpisovapje v postajne knjige in obrazce; opravljanje pomožnih tehničnih opravil:* dešifriranje, razmnoževanje in podobno. Nižja srednja ali ustrezna strokovna šola. hidrometeorološki tečaj za opazovalca s končnim izpitom/ 2. Višji opazovalec Opravljanje del opazovalca in izračunavanje povprečne vrednosti. Potrebna praksa in pokazan uspeh kot opazovalec 3. Hidrometeorološki nadzornik Nadzorsvvo nad delom hidro-' meteoroloških postaj nižje stopnje, pomoč pri postavljanju novih hidrometeoroloških postaj in pri terenskih hidrometeoroloških delih; pomoč pri statističnem in tehničnem obdelovanju hidrometeoroloških podatkov manjšega obsega. • a) Nižja srednja ali ustrezna strokovna šola, tečaj za hidrometeorološke nadzornike s končnim izpitom; b) potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot višji opazovalec in izpit za hidrometeorološkega nadzornika. 1. Nižji hidrometeorološki tehnik B Sodelovanje pri statističnem in tehničnem obdelovanju hidrometeoroloških podatkov manjšega obsega, revizija statističnih poročil in tabeliranje; sestavljanje shem; sodelovanje prj stalnih hidrometrijskih iiH geomagnetičnih merjenjih. Srednja tehnična šola ali njej enaka strokovna šola, ali popolna gimnazija in strokovni izpit za nižjega hidrometeorološkega tehnika. I « . ........... ■——.—■i ................... .n. .............. ................ —. Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost st. 1 potrebna za poklic 2. Hidrometeorološki tehnik Statistično in tehnično obdelovanje hidrometeoroloških podatkov manjšega obsega: revizija etatističnih poročil in tabe-liranje, delo z računskimi stroji in sestavljanje shem in grafikonov; pomoč pri postavljanju hidrometeoroloških postaj ter opravljanje stalnih hidrometeoroloških in geomagnetič-nih merjenj; pomoč pri napovedovalni službi. Potrebna oraks« m pokazana strokovna sposoDnosl kot nižji hidrometeorološki tehnik. 8. Višji hrdrometeoro-loškj tehnik Statistično obdelovanje hidrometeoroloških podatkov, kartografska revizija postaj n lli poročit, izdelovanje raznih hidrometeoroloških tehničnih študij, tabel jn grafikonov; vodstvo posamezne tehnične raču nske službe; samostojno postavljanje hidrometeoroloških postaj višje Stopnje in terenski hidrometeorološki, geomagnetični in drugi geofizični preskusi; stalno geomagnetično merjenje in obdelovanje njegovih podatkov po določenih smernicah; nesamostojna napovedovalna služba. Potrebna praksa in pokazana strokovna MMisobno?! kot hidro-meteorolnSiu tehnik ter strokovni izpit za višjega hidrometeorološkega tehnika, 1. Hidrometeorološki asistent Sodelovanje pri vseh strokovnih delih in znanstvenih raziskovalnih delih. Fakultetna ali ustrezna visokošolska izobrazb«' in strokovni izpit za hidrometeorološkega asistenta 2. Hidrometeorolog Samostojno izvrševanje 'vseh strokovnih opravil projektiranja, organiziranja in izvajanja del v posameznih panogah hidrometeorološke službe; dokončno urejanje obdelanih podatkov za objavo in sestavljanje komentarjev k urejenim podatkom;* znanstvena raziskovalna dela s področja meteorologije, hidrologije, geomagnetizma in drugih panog geofizike; vodstvo samostojne napovedovalne službe. Potrebna praksa in pokazana sposobno.! kot hidrometeorološki asistent. 8. .Višji hidrometeorolog Samostojno opravljanje vseh del v posamezni pai^jgi hidrometeorološke službe ali v več panogah. Potrebna praksa kot hidrometeorolog in pokazana višja x usposobljenost za organizatori-čna in teoretična dela. 4. Hidrometeorološki svetnik Reševanje bolj zapletenih vprašanj organizacije in dela hidrometeorološke službe; organiziranje določane panoge hidrometeorološke strdke. Potrebna praksa kot višji hidrometeorolog in viden poseben uspeh pri organiziranju hidrometeorološke službe ali pri znanstvenih delih. B. Višji hidrometeorolo-ški svetnik Studijsko proučevanje in praktično reševanje najbolj zapletenih vprašanj iz posameznih panog hidrometeorološke službe. Potrebna praksa kot hidrometeorološki svetnik in vsestransko poznanje določene panoge hidrometeorološke stroke, dokazano z uspehi pri praktičnem organiziranju hidrometeorološke službe in pri znanstvenem delu na hidrometeorološkem področju . .* ... „a S 3. člen Predsednik vlade LRS izda navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posame/me ;■ 'Pire iz 2 člena te uredbe. 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma imptVdbjojo v poklice iz 2. člena te uredbe po svoji dejam-ki sposobnost* za opravljanje del določenega poklica. Šolska izobrazba, tečaji-in izpiti iz 2. člena (tretji’ stolpec) te uredbe, s katerimi so pridobi potrebna strokovna usposobljenost, niso pogoj za dosego določenega poklica, temveč samo merilo za strokovno sposobnost uslužbenca. Ce pa se pokaže, da je uslužbenec tudi brez določene šolske izobrazbe oziroma tečaja UH izpita strokovno usposobljen za opravljanje del določenega poklica, se lahko postavi v ta poklic. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristoji^ starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite Pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno in Šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic V ta namen izda predsednik vlade LRS v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe pravilnik,-v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj z dosego določenega poklica lahko postavi strokovna in šolska izobrazba, navedena v 2. členu (tretji stolpec) te uredbe. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v hidrometeorološko stroko 5. čler. Za poklic hidrometeorološkega asistenta in od njega višje poklice je potrebna fakultetna ali njej enaka visokošolska izobrazba. Izjemoma se smejo po poprejšnji oceni strokovne komisije in v.sporazumu s predsednikom vlade LRS postaviti uslužbenci s poklicom višji hidrometeorološki tehnik za hidrometeorološkega .svetnika in višjega hidrometeorološkega svetnika, če se odlikujejo s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem. 6. člen Poklicom iz drugega člena te uredbe se smejo dodajati označbe ožje specializacije hidrometeorološke stroke, kakor so n. pr. hidrolog, meteorolog, klimatolog, geofizik, sinoptik in podobno. 7. člen če se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. t Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 8. člen 1 Osebe, ki prvič stopijo v državno službo in sicer v h id romei »urološko stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo in sicer v hidrometeorološko stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih hidrometeorološke stroke, takoj postaviti v določeni poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ur trezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan, in sicer v roku, Ivi ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in č° ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 9. člen V hidrometeorološki stroki je pripravniška služba za poklica nižjega hidrometeorološkega tehnika in liidro-ineteorolcškega asistenta. Pripravniška služba za poklica iz prednjega odstavka traja dve leti. • Natančnejše določbe ©'pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. * 10. člen Predsednik vlade LRS sme ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. a 4. Odpovedni roki 11. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence hidrometeorološke stroke: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v Iretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pot let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih še sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta: samo čas, ki »e priznava kot čas, prfebit v nepfttrgani državni službi. 12. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo y tem času odpovedati službe. * # , V' 5. Honorarni uslužbenci 18. člen Če zahteva službena potreba, se smejo v hidrometeorološko stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih, uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečndni zr.esku ali pavšalna. Honc-arna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del nes more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 14. člen Če se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 15. Člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih x odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS, 224. Na podlagi 2. odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z .odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946*(Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 14. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o kmetijski stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 478/66-47) izdaja vlada LRS na predlog ministra za kmetijstvo in gozdarstvo LRS uredbo • o kmetijski stroki 1. Pojem stroke 1. člen V kmetijsko stroko spadajo vsi poklici, ki obsegajo V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ .oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklice iz te uredbe. 16. člen Predsednik vlade LRS sme odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v hidrom eteorološki stroki. 17. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. . 18. člen Predsednik vlade LRS je pooblaščen, da izda potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 19. člen Ta uredba velja 'od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. S-zak. 493. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Predsednik vlade LRS: \ Miha Marinko 1. r- dela v zvezi z organiziranjem in pospeševanjem kmetijske proizvodnje (poljedelstva, živinoreje, sadjarstva/,iti vinogradništva). •' ' 1 2. Poklici 2. člen . Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih kmetijske stroke, so: Zap. 5t. Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 1. Kmetijski delovodja 2. Višji kmetijski delovodja 8. Nižji kmetijski tehnik A Neposredno vodstvo kmetijskih del manjšega bbsega na posestvih ali v zavodih. Neposredno vodstvo kmetijskih del večjega obsega na posestvih ali v zavodih. B Vodstvo del posamezne kmetijske panoge (poljedelstva, živinoreje itd.)’ v manjših kmetijskih ustanovah' in podjetjih ter opravljanje poskusov, (V. kmetijskih zavodih. a) Nižja kmetijska šola; b) praktična usposobljenost za opravljanje kmetijskih del ali tečaj z izpitom za kmetijskega delovodjo. Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot kmetijski delovodja. a) Srednja kmetijska šola in strokovni izpit za nižjega kmetijskega tehnika; b) potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot1 višji kmetijski delovodja ter strokovni izpit za nižjega kmetijskega tehnika. štev. 40 Za p St l'.ilillC til.n na ilela poklica 2. Kmetijski tehnik 3. Višji kmetijski tehnik 1. Nižji agronom 2. A crronorn 3. Višji agronom 4 Krneti iški svetnik 5. Višit kmetijski svetnik Vodstvo dej posamezne kmetijske panoge (poljedelstva, živinoreje itd.) ali več panog na posamenzem manjšem področju, toda pod vodstvom uslužbenca višjega poklica; v zavodih opravljanje poskusov, praktično odbiranje itd. Samostojno vodstvo del posamezne kmetijske panoge ali kmetijske proizvodnje posameznega področja; vodstvo manjšega kmetijskega podjetja ali 'ustanove. V zavodih opravljanje raziskovalnih del. C Vodstvo posamezne kmetijske panoge (poljedelstva, živinoreje itd.) v manjših kmetijskih ustanovah in podjetjih; dajanje navodil in nadzorstvo nad tehničnim izvajanjem del; opravljanje raziskovalnih de! v zavodu ali ustanovi za kmetijska raziskovanja. Vodstvo posamezne kmetijske panoge (poljedelstva, živinoreje itd.) v večjih kmetijskih ustanovah in podjetjih ali več panog v manjših; dajanje navodil in nadzorstvo nad tehničnim izvajanjem del; raziskovalna dela v zavodih ali ustanovah za kmetijska raziskovanja. Vodstvo ene a!i več kmetijskih panog na posameznem področju; upravljanje kmetijske ustanove, podjetja ali postaje za kmetijska raziskovanja; vodstvo raziskovalnih del v ustanovah in zav.odih za kmetijska raziskovanja. Reševanje težjih vprašanj organizacije in dela kmetijskih pa-nog; organiziranje določene panoge kmetijske stroke. Studijsko poučevanje in praktično reševanje najbolj zapletenih vprašanj iz posameznih panog kmetijske stroke. Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic n, --'—L.....—ji-------------------------- • \ Potrebna praksa ui pokazan uspeh pri delu kot nižji kmetijski tehnik. Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot kmetijski tehnik. Kmetijska fakulteta ati kmetijska visoka šola in strokovni izpit za nižjega agronoma. Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji agronom. , Potrebna praksa kot' agronom in pokazana višja usposobljenost za organizatorična in teoretična dela. Potrebna praksa kot višji agronom in pokazana sposobnost pri praktičnem organiziranju kmetijskih panog ali pri praktičnih delih. Potrebna praksa kot kmetijski svetnik in vsestransko poznanje določene panoge kmetijske stroke, dokazano % uspehi pri praktičnem organiziranju kmetijstva in pri znanstvenem delu na področju kmetijstva. 3. člen Minister za kmet.jstvo in gozdarstvo I.KS /.da v sporazumu s predsednikom vlade LKS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz 2. člena te uredbe, 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklic iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Šolska izobrazba, tečaji in izpiti iz 2. člena (tretj' stolpec) te uredbe, a katerimi se pridobi potrebna stro .kovna usposobljenost, niso pogoj za dosego določenega poklica, temveč samo merilo za strokovno sposobnost uslužbenca. Ce pa se pokaže, da je uslužbenec tudi brez določene šolske izobrazbe oziroma tečaja ali izpila strokovno usposobljen za opravljanje del določenega poklica, se lahko postavi v ta poklic. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Pristojni Član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije vlade in generalni sekretar vlade LiCS ter drugi 8. člen za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo preskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno | za posameznb poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da b; si uslužbenci pridobili potrebno strokovno usposobljenost in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. V ta namen izda minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazumu s predsednikom jrlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določenega poklica postavi strokovna in šolska izobrazba, navedena v 2. členu (tretji stolpec) te uredbe. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih \ strok v kmetijsko stroko. 5. člen * Za poklic nižjega agronoma in od hjega višje poklice je potrebna fakulteta ali njej enaka visokošolska izobrazba. / Izjemoma se smejo uslužbenci s poklicom višjega kmetijskega tehnika, ki se odlikujejo s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem, z odločbo pristojnega člana vlade, predsednika komiteja oziroma komisije vlade in generalnega sekretarja vlade LRS po poprejšnji oceni strokovne komisije in v sporazumu s predsednikom vlade LRS postaviti za kmetijskega svetnika ali višjega kmetijskega svetnika. 6. člen 11 Ce se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje 'del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešiiia, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 7. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo in sicer v kmetijsko stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v kmetijsko stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih kmetijske stroke, takoj postaviti v določen poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan, in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo.' V kmetijski stroki je pripravniška služba za poklic nižjega kmetijskega tehnika in nižjega agronoma. Pripravniška služba za poklica iz prednjega odstavka traj dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 9. člen Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4. Odpovedni roki 10. člen Odpovedni rok po 48. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence kmetijske stroke: do 10 službenih let.................2 meseca, od 10—20 službenih let..............3 mesece, nad 20 službenih let................4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerili se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v služjbena leta samo čas ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi. 11. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. < 5. Honorarni uslužbenci 12. člen Ce zahteva službena potreba, se smejo v kmetijsko stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del ne more vnaprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 13. člen Ce se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 14. člen Republiške uslužjbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni Okrajni (mestni) izvršiln' odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS, V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklice iz te uvedbe. 15. člen Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v kmetijski - stroki. 16. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 17. člen Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 18. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. S-zak. 494. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS: Predsednik vlade LRS: ing. Jože Levstik 1. r. Miha Marinko 1. r. 225. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur-, list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 14. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o gozdarski stroki z dne 23. julija 1.947 (Ur. list FLRJ št. 479/66-47) izdaja vlada LRS na predlog ministra za kmetijstvo in gozdarstvo LRS uredbo o gozdarski stroki 1. Pojem stroke 1. člen V gozdarsko stroko spadajo poklici, ki obsegajo de- lovno področje Opravljanja, pospeševanja, varstva in izboljšanja gozda in gozdnega zemljišča 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih gozdarske stroke, so: Zap št. Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic / A 1. Logar 2, Višji logar i T. Nižji gozdarski tehnik i 2, Gozdarski tehnik Varstvo in ohranitev gozdov ver pomoč pri pogozdovanju ali gojitvi gozdov v določenem okolišu; ohranitev in varstvo lovišč in pomoč pri gojitvi koristne divjadi v določenem okolišu lovišča. Ohranitev, varstvo, pogozdovanje in gojitev gozdov, manjše strokovno ocenjevanje gozdnih proizvodov; nadzorstvo nad delom logarjev v določenem gozdnem okolišu; varstvo in ohranitev ter razmnoževanje in gojitev koristne divjadi in nadzorstvo nad delom logarjev v določenem okolišu lovišč. a) Nižja gozdarska šola; h) praktična usposobljenost za opravljanje gozdarskih del ali tečaj z izpitom. Potrebna praksa kot logar. \ B Strokovna dela pri pogozdova-nju, gojitvi, ohranitvi, ureditvi in izkoriščanju gozdov in melioracija gozdnih zemljišč pod nadzorstvom neposrednega starešine. Samostojna strokovna dela pri pogozdovanju, gojitvi, ohranitvi, ureditvi in izkoriščanju gozdov in melioracija guldnih zemljišč. a) Srednja gozdarska šola in strokovni izpit za nižjega gozdarskega tehnika; * b) potrebna praksa in uspeh pri delu kot višji logar, tečaj m strokovni izpit. Potrebna 'praksa in uspeh pri delu kot nižji gozdarski tehnik. Ziip. št. Pol; lic Glavna dela poklica St.'iiI un n« .i»| osulilji imsl potrebna za poklic 3. Višji gozdarski tehnik Izvedbu pi'o|uktov m delovuiti programov na terenu v posamezni gozdni organizacijski enoti; strokovna dela pri pogozdovanju, gojenju, ohranitvi, ureditvi in izkoriščanju gozdov: melioracija gozdnih zemljišč; gospodarska opravila v gozdovih svojega območja. Potie.i.ni praksa in pokazan uspeh pri deln kot gozdarski tehnik. L Nižji gozdarski inženir Z. Gozdarski inženir f. Višji gozdarski inženir « C Sodelovanje pri projektiranju in izvedbi delovnih programov na terenu in v manjši organizacijski enoti; strokovna dela manjšega obsega pri pogozdovanju, gojitvi, ureditvi in izkoriščanju gozdov; melioracija gozdnih zemljišč; gospodarska opravila v gozdovih svojega območja Projektiranje in izvedba delovnih programov na terenu in v organizacijski enoti, strokovna dela pri pogozdovanju, gčjitvi, ureditvi in izkoriščanju gozdov; melioracija gozdnih zemljišč; gospodarska opravila v gozdovih svojega območja Samostojno vodstvo in projektiranje velikih in zapletenih del; vodstvo gozdnega gospodarstva; višje tehnično nadzorstvo. Gozdarska fakulteta in strokovni izpit za nižjega gozdarskega inženirja. Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot nižji gozdarski inženir, Potrebna praksa in pokazan uspeh pri delu kot gozdarski in-ženir ter pokazana višja usposobljenost za tehnična, organi-zatorična in teoretična dela. ft. Gozdarski svetnik Reševanje bolj zapletenih vprašanj organizacije in dela na področju gozdarstva, organiziranje določene panoge gozdarske stroke > Potrebna praksa kot višji gozdarski inženir in pokazana sposobnost pri praktičnem organiziranju gozda rsiva ali pri znanstvenih delili *. Vdšji gozdarski svetnik Študijsko proučevanje in praktično reševanje najbolj zapletenih vprašanj s področja celotnega gozdarstva. 3. člen Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS izda v sporazumu predsednikom vlade LTtS navodilo,' v i terem bodo natančneje določena dela za posamezne o-klice iz 2. člena te uredbe. 4. člen • Usi 'renči se post. Ijajo n :a napredujejo v • j klice 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Šolska izobrazba, tečaji in izpiti iz 2. člena (tretji stolpec) te uredbe, s katerimi se prkTobi potrebna strokovna Usposobljenost, niso pogoj za dosego določenega poklica, temveč samo merilo za strokovno sposobnost uslužbenca. Če pa se, pokaže, da je uslužbenec tudi brez določene šolske izobrazbe oziroma tečaja ali izpita stro kovno usposobili p /.n opravljanje del določenega poklica, se lahko postavi v ta poklic. Potrebna praksa kot gozdarski svetnik in vsestransko poznanje gozdarske stroke, dokazano z uspehi pri praktičnem organiziranju gozdarstva in pri znanstvenem delu na gozdarskem področju. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti strokovne izpit?. Pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine- morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajub in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji [»oklic. V ta namen izda minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ure- ditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določenega poklica lahko postavi strokovna in šolska izobrazba, navedena v 2. členu (tretji stolpec) te uredbe. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu iz drugih strok v gozdarsko stroko. 5. člen /a poklic nižjega gozdarskega inženirja in od njega višje poklice je potrebna fakultetna izobrazba. Izjemoma se smejo po prejšnji oceni strokovne komisije v sporazumu s predsednikom vlade LRS postaviti uslužbenci s poklicem višjega gozdarskega tehnika za gozdarskega svetnika in višjega gozdarskega svetnika, £e se odlikujejo s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem. 6. člen Ce se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 7. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v gozdarsko stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v gozdarsko stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih gozdarske stroke, takoj postaviti v določeni poklic. napraviti pa morajo predpisan strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Tak rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 8. člen V gozdarski stroki je pripravniška služba za poklica nižjega gozdarskega tehnika in nižjega gozdarskega inženirja. Pripravniška služba za poklica iz prednjega odstavka traja dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 9. člen Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. * 4. Odpovedni roki 10. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence gozdarske stroke: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kakor pet let službe, je lahko tudi en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v sprednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službene leta s-; > čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi. 11. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi^ ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni uslužbenci 12. člen Ce zahteva službena potreba, se smejo v gozdarsko stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Ce se trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. . 13. člen Ce se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej sklenili pogodbo. Ce ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 14. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS, V izjemnih in posebnili primerih sme z., nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklice iz le uredbe. 15. člen Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti Že ustanovljene poklice ali pa uvesU nove poklice X gozdarski stroki, 16. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po. 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 17. člen Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izdajanje te uredbe. 18. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. S-zak. 495. Ljubljana dne 20. septembra 1947, Minister • krnel1' I o in gozdarstvo LRS: Pred-.; ’nik vlade LRS: ing. Levstik Jože 1. r, Miha Marinko 1. r. \ 226. .\a podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta -z dne 24, sefder’Ri"-) 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 14. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o veterinarski stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 492/67-47) izd , vlada LRS na predlog ministra za kmetijstvo in gozdarstvo LRS uredbo o veterinarski stroki 1. Pojem stroke 1. člen Veterinarsko stroko sestavljajo poklici, ki obsegajo: a) preiskovanje, zatiranje in uničevanje kužnih, za-jedalskih, rastnih in drugih bolezni pri domačih živalih; b) delo za zboljšanje higienskih pogojev pri živalih, izvajanje higiene pri živini in sodelovanje pri reji živine; c) skrb za higieno živil živalskega izvora; č) skrb v veterinarskem sanitetnem oziru za promet živine in živalskih surovin doma in v inozemstvu: d) zdravljenje obolele živine. 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradili, m-m novah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih veterinarske stroke, in pogoj za dosego teh poklicev so: Zap. št. Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 1. Veterinarski bolničar 2. Veterinarski higienik 3. Veterinarski lab o ram' J. Nižji veterinarski pomočnik 2. Veterinarski pomočnik 3. Višji veterinarski pomočnik 1. Veterinar A Zdravljenje in nega bolnih živali. Nižja veterinarska ali njej enaka šolska izobrazba ali te&ij veterinarskega bplničarja. Dezinfekcija in druga higienska dela po navodilih in pod nadzorstvom strokovnjaka Nižja veterinarska ali njej enaka šolska izobrazba ali tečaj za veterin a rskega h igien ika Laborantska dela v veterinarskih laboratorijih in ustanovah. Nižja veterinarska ati njej enaka šolska izobrazba ali tečaj za veterinarskega laboranta B Tehnična dela pod vodstvom veterinarskega strokovnjaka višjega poklica. Srednja veterinarska ati njej enaka šola in strokovni izpit za nižjega veterinarskega pomočnika. Samostojna lažja tehnična dela in pomoč pri vseh drugih delih uslužbenca višjega poklica. Praksa in pokazan uspeh pri ■delu kot nižji veterinarski pomoćnik. Samostojno opravljanje veterinarskih tehničnih del. Praksa in pokazan uspeh pri delu kot veterinarski pomočnik, C Opravljanje del v posameznih skupinah veterinarske stroke, za katera je potrebna fakultetna izobrazba; strokovna dala vy Veterinarskih »»vodih jn ustanovah. v Veterinarska fakulteta ali njej enaka visokošolska izobrazba in strokovni izpit. V ' W.,n. dela poMIca SSt2a~0,‘Mt,S' 2. Višji veterinar 3. Veterinarski svetnik Opravljanje organizacijskega dela v posamezni veterinarki panogi ali veo panogah na posameznem področju v organizacijskih upravnih enotah, manjših veterinarskih ustanovah ali podjetjih, nadzorstvo in dajanje navodil sodelavcem v nižjih poklicih; skrb za izvajanje načrtov svoje panoge ali področja. Organiziranje dola v posamezni panogi ali več panogah veterinarstva; v organizacijskih upravnih enotah, ustanovah in podjetjih večjega pomena nadzorstvo in dajanje navodil sodelavcem v nižjih poklicih Raziskovalna dela v ustanovah in uvodih za znanstvena raziskovanja. Praksa In pokazan uspeh pri netu kot veterinar. Praksa in pokazan uspeh pri delu kot vitji veterinar ier ugodna ocena komisije o strokovnem delu uslužbenca. 4. Višji veterinarski svetnik Reševanje najsplošnejših in naj-' bo^j zapletenih vprašanj s področja celotnega Veterinarstva. Poklic veterinarskega svetnika in poseben uspeli bodisi pri praktičnih delih v stroki ali pri znanstvenih strokovnih delih. V 3. člen Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LHS izda v sporazumu s pred-cdnikorii vlado navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz 2, člena te uredbe. 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz drugega člena to uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Šolska izobrazila, tečaji in izpiti iz 2, člena (tretji stolpec) te uredbe, s katerimi se pridobi potrebna strokovna usposobljenost, so pogoj za dosego določenega poklica. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovno izpite. Pristojni čtan vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi usliabnaci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. V ta namen izda minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS v šestih mesecih po uveljavitvi to uredbe v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu t#r o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določenega poklica postavi' strokovna šolska izobrazba, navedena v 2. členu (tretji stolpec) te uredbe. S pravilnikom iz prednjega odstavka $e obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v veterinarsko stroko 5. člen Za poklic veterinarja in od njega višje poklice je potrebna fakultetna izobrazba. 6. člen Če se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o držav-, nih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 7. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v veterinarsko stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot, pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v veterinarsko stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poMicih veterinarske stroke, takoj postaviti v določeni poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je ta izpit predpisan, in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešna v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 8. člen V veterinarski stroki je pripravniška služba za poklic nižjega veterinarskega pomočnika in veterinar jr. Pripravniška služba za poklica iz prednjega odstavka traja dve leti. S Štev. 40 ' Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 9 člen Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4. Odpovedni roki 10. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence veterinarske stroke: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrlo vrsto in imajo manj kakor pet let službe, je lahko tudi en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi, 11. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni uslužbenci 12. člen Ce zahteva službena potreba, se smejo v veterinarsko stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Ce se trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 13 člen Ce se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Ce ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 14. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklh-e iz te uredbe. 15. člen Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v veterinarski stroki. 16. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 17. člen Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 18. člen Ta uredba velja od dneva objave v >Urad’-“” J^'tu LRS«. št. S-zak. 494. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS: Predsednik vlade LRS: ing. Levstik Jože 1. r Miha Marinko 1. r. 227. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zveai z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 15. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o pravni stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 503/68-47) izdaja vlada LRS na predlog ministra za pravosodje LRS uredbo o pravni stroki 1. Pojem stroko 1. člen Pravno stroko sestavljajo poklici, katerih delovno področje obsega opravljanje, pravnih del na sodiščih, v državnem razsodništvu in pri vseh drugih državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov. 2. Poklici 2. člen V pravni stroki so tile poklici: A 1. Sodni pravnik, 2. sodni pravnik vrhovnega sodišča LRS. 3. sodnik okrajnega sodišča, 4. sodniik okrožnega sodišča, 5. sodnik vrhovnega sodišča LRS; B 1. Razsodnik. 1. Nižji pravni referent, 2. pravni referent, 3. višji pravni referent, 4. pravni svetnik, 5. višji pravni svetnik. 3. člen Minister za pravosodje LRS izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo določena dela za posamezne poklice iz 2, člena te uredbe. 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski s p oso Imos ti za opravljanje del določenega poklica. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za ve e potrebne pr-.:je, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno usposobljenost in šolsko izobrazbo za napredovanje v višj: poklic. V ta namen izda minister za pravosodje LRS v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določenega poklica lahko postavi primerna strokovna in šolska izobrazba. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih s}rok v pravno stroko. 5. člen Za poklice ft+žjega sodnega pravnika, [sodnega pravnika in višjega sodnega pravnika ter za poklice višjega pravnega referenta in od njega višje poklice je potrebna fakultetna pravna izobrazba. 6. člen . Uslužbenci pravne stroke, ki se odlikujejo tudi s svojim delom v zadevah ekonomsko-komercialne stroke, lahko dobijo poleg poklica iz 2. člena te uredbe tudi naslov ekonomista (n. pr. pravni referent ekonomist). Ta naslov podeli pristojni član vlade, predsednik kom leja oziroma komisije vlade ali generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS. Uslužbenci pravne stroke, ki se jim podeli naslov ekonomista, se lahko postavijo v ustrezne poklice ekonomsko-komercialne stroke, ne da bi morali izpolnjevati pogoje, ki se zahtevajo za prehod iz drugih strok v ekonom-Tto-komoreMno stroko' Vendar je za tako po stavitev potrebna pritrditev predsednika vlad^ LRS. 7. člen Če se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. Določba prvega odstavka ne velja za sodnike okrajnih in okrožnih sodišč ter za sodnike vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije. 3. Pripravniška služba 8. čleu Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v pravno stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo listi, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v pravno stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih pravne stroke, takoj postaviti v določeni poklic, napraviti pa hiorajo predpisani strokovni izpit za ta poklic oziroma sbrokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina srn« osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izjpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 9. člen V pravni stroki je pripravniška služba za poklice sodnega pravnika, sodnega pravnika vrhovnega Sodišča LRS, pristava in nižjega pravnega referenta. Pripravniška služba za poklice iz prednjega odstavka traja dve leti.' Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 10. člen , Minister za pravosodje LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4. Odpovedni rok 11. člen Odpovedni rok po 43. členu zakopa o državnih uslužbencih je za uslužbence pravne stroke: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, > nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev .pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem ludi na 'nljši odpove 'ni rok. 1 ' > roki, dol'''eni v prednjih j dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi. Določbe prednjih odstavkov ne veljajo za sodnike okrajnih in okrožnih sodišč ter za sodnike vrhovnega sodišča LRS. 12. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe 5. Honorarni uslužbenci 13. člen Ce zahteva službena potreba, se smejo v pravno stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot hono-• rarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del ne more vnaprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 14. člen Če se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 15. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklice iz te uredbe. 16. člen Minister za pravosodje LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v pravni stroki. 17. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 18. člen Minister za pravosodje LRS je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS notrebna navodila za izvajanje te uredbe. 19. čl e n Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc. - Št. S-zak. 497. Ljubljaina dne 20. septembra 1947. Minister za pravosodje LRS: Predsednik vlade LRS: Dr. Jože Pokorn 1. r. Miha Marinko 1. r» 228. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezldija Slovenskega narodnoosvobo-dSlnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 14. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o administrativnii stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 501/68-47) izdaja vlada1 LRS na predlog predsednika 'vlade LRS uredbo - o administrativni stroki / 1. Pojem stroke 1. člen • * Administrativno stroko sestavljajo poMici, katerih delovno področje obsega organiziranje, funkcioniranje in zagotovitev splošnega administrativnega dela v vseh državnih organizacijskih enotah. 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih administrativne stroke, so: Zap. št. Poklic i 1 Pomožni uslužbenec UT. razreda 2. •Pomožni uslužbenec II. razreda Glavna dela poklica ■P— 1. Pomožna panoga A Dela pri prijavljanju; dela sluge. V Poleg del pomožnega uslužbenca III razreda še opravljanje drugih pomožnih in izvršilnih dol v administraciji. % % Z“p .Poklic st. Glavna dela poklica 3. Pomožni uslužbenec I. razreda • Opravljanje del pomožnega uslužbenca II. razreda na posebno važnih ih odgovornih mestih; nadzorstvo nad deli pri prijavljanju; varstvo zgradbe. 4. Pisar II. razreda Pisarska dela v manjših organizacijskih enotah 5. Pisar I. razreda Pisarska dela v večjih organizacijskih enotah. 6. Pomožni administrativni manipulant Pomožna dela redne administracije, kakor so; vodstvo odprava© Imjige, kuvertiranje, pisanje naslovov in ' odpošiljanje pošte; posamezna arhivska dela; vodstvo raznih kartotek in razvidov; nabavljanje in upravljanje ter razdeljevanje pisarniškega materiala in razvid o njem; druga pomožna dela redne administracije. 7. Administrativni manipulant. / Opravljanje težjih del pomožnega administrativnega manipulanta ali vodstvo posamezne skupine teh del (odprava, arhiv, ekonomat, prepisovanje itd.); druga pomožna dela redne administracije. 8. Višji administrativni manipulant Opravljanje del administrativnega manipulanta v večjim, obsegu in v večjih organizacijskih enotah ali vodstvo vseh pomožnih' del redne administracije v posamezni organizacijski enoti. 9 Administrator Praktično organiziranje in zagotovitev pravilnega in učinkovitega funkcioniranja redne administracije v organizacijskih enotah. 10. Višji administrator Opravljanje del administratorja v večjih organizacijskih enotah z bolj zapleteno administracijo. B 1. Strojepisec III. razreda Enostavno prepisovanje. • 2 Strojepisec II. razreda \ Enostavno prepisovanje in pisanje po diktatu. 3. Strojepisec I. razreda Perfektno pisanje po diktatu po desetprstnem sistemu. 4. Stenodaktilograf Stenografsko delo z dešifriranjem na stroj. % C 1. Korespondentni stenograf Opravljanje korespondence na podlagi stenografskih zapiskov. . \ . 2. Debatni stenograf Navadna dela debatne stenografije. 8. Višji debatni stenograf Perfektno opravljanje vseh del debatne stenografije 4. Stenografski revizor Opravljanje del debalne stenografije in kontroliranje pravilnosti posameznih stenografskih zamen. 2. PoUtičnoupravna panoga f • 1. Nižji personalni referent 2. personalni referent 3. višji personalni referent t l V * B • V 1. Administratdvnf pristav , N . 2. nižji upravni referent 3, upravni referent •' '• 4. višji upravni referent 5. političnoupravn^ svetnik 6. višji političnoupravni svetnik \ V • r ' # 1 . •• * 3. člen Predsednik vlade LRS izda navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz 2. člena te uredbe. • 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v'stroki, sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije pri vladi in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojna organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si tudi uslužbenci nižjih poklicev (n. pr. pomožni uslužbenci, pomožni administrativni manipulanti itd.) pridobili potrebno strokovno in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. V ta namen izda predsednik vlade LRS v šestih mesecih po uveljavittvi te uredbe pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o izobrazbi, ki se zahteva za posamezne poklice, o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne Usposobljenosti. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev / drugih strok v administrativno stroko. 5. člen Za poklic višjega upravnega referenta n od njega višje poklice je potrebna pravna fakulteta. Izjemoma se smejo po poprejšnji oceni strokovne komisije in v sporazumu s predsednikom vlade LRS postaviti uslužbenci s poklicem višjega administratorja, višjega personalnega referenta in upravnega referenta za političnoupravnega svetnika in višjega potitičnouprav-nega svetnika, če se odlikujejo s svojimi strokovnimi in organizatorični mi sposobnostm i. 6. člen Oe se pokaže,,da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. • • 3. Pripravniška služba 7. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v administrativno stroko, pa. nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprej-tnejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki stopijo prvič v državno službo, in sicer v administrativno stroko, ter imajo po-trebno tispos'M1' tost in strokov > prakso , opravljanje del v poklicih administrativne stroke, takoj postaviti v določen poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan, in sicer y roku, bi ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prejšnjega odštavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in ustreza poklicu, v katerega se poslavljajo. 8. člen V administrativni stroki je pripravniška služba za poklice debatnega stenografa, nižjega personalnega referenta, administrativnega pristava in nižjega upravnega referenta. Pripravniška služba za poklice iz prednjega odstavka traja eno do dve leti. V pravilniku iz 4. člena te uredbe bo predpisan rok trajanja pripravniške službe za vsakega od teh poklicev in pa druge določbe o pripravniški službi. • 9. člen Predsednik vlade sme ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke, ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4. Odpovedni roki 10. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence administrativne stroke; do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let -i- 3 mesece, nad 20 službenih let, — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kakor pet let službe,, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena da samo čas, ki se priznava kot čas prebit v nepretrgan, ur/evni službi. 11. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na du.ni.e stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 3. Honorarni uslužbenci 12. člen % C e zahteva službena potreba, se smejo v administrativno stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del ne more v naprej predvideti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. Štev. 40 Stran 13. člen Ce se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 14. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije pri vladi in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni orgar oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklice iz te uredbe. 229. Na podlag: drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra* 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 12, Člena temeljne uredbe vlade FLRJ o kontrolni stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 499/68-47) izdaja vlada LRS na predlog predsednika kontrolne komisije LRS uredbo n kontrolni stroki 1. Pojem stroke 1. člen V kontrolno stroko spadajo poklici, ki obsegajo delovno področje splošne in posebne kontrole (inšpekcije). 2. Poklici 2. člen Pokliai in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih kontrolne stroke, so: pomožni inšpektor, inšpektor, višji inšpektor, glavni inšpektor, generalni inšpektor. 3. člen Predsednik kontrolne komisije LRS izda po navodilih predsednika zvezne kontrolne komisije in v sporazumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo določena dela za posamezne poklice iz 2. člena te uredbe. 15. člen Predsednik vlade LRS sme odpraviti ali spremen ti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v administrativni stroki. 16. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te urpdbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 17. člen Predsednik vlade LRS je pooblaščen, ,da izda' potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 18. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. S-zak. 499. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Predsednik vlade LRS: Miha Marinko 1. r. 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo ▼ poklice iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalif.-kacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Predsednik kontrolne komisije LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da s: vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno usposobljenost in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. 5. člen V posebnih kontrolnih službah se smejo poklicom iz 2. člena te uredbe dodajati nazivi, ki označujejo te službe (n. pr. delovni inšpektor, zdravstveni inšpektor itd.). 6 člen Če se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 7. člen Predsednik kontrolne komisije LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanov ti pripravniško službo za posamezne poklice iz kontrolne široke. 4. Odpovedni roki 8. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence kontrolne stroke: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev prjstojn. organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi. 9. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni uslužbenci 10. člen Če zahteva službena potreba, se smejo v kontrolno stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih ushnfbencih. Honorarni uslužbenci so Is; h ko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Če se trajanje določenih del ne more vnaprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 11. člen Če se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 12. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pos'taviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklice iz te uredbe. 13. člen Predsednik kontrolne komisije LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v kontrolni stroki. 14. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 15. člen Predsednik kontrolne komisije LRS je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 16. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. S-zak. 500. Ljubljana dne 20, septembra 1947. Predsednik kontrolne komisije LRS: Predsednik vlade LRS: Vida Tomšič 1. r. Miha Marinko 1. r. 230. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 18. oiena temeljne uredbe o zdravstveni stroki (Ur. list FLE.T št. 560/68 z dne 15. VIII. 1947) izdaja vlada LRS po predlogu im n istra za ljudsko zdravstvo LRS ur »d bo , o zdravstveni stroki 1. Pojem stroke 1. člen V zdravstveno stroko spadajo poklici, katerih delovno področje obsega: 1. preprečevanje bolezni in raziskovanja njenih' vzrokov ter zdravljenje in nego bolnika, 2. izdelovanje in preizkušanje zdravil, drog in drugih surovin za izdelovanje zdravil. 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih 'zdravstvene široke’ in pogoji za dosego poklicev v zdravstveni stroki so: , *4 Poklic Glavna dela polfdca Strokovna vi*p9s#Wj*nost. potrebna za poklic I. A' 1, Medicinski laborant Laboratorijska in tehnična dela Osnovna Sola in tečaj za labo- po navodilih in pod nadzor- ranta. e tvom šefa laboratorija in srednjega medicinskega osebja. B I« Bolničar Postrežba bolnikov po navodilih Osnovna šola in bolničarska so* zdravnika in medicinskega oseb- la oziroma tečaj, ja srednje strokovne izobrazb©; nadzorstvo nad redam in čistočo v bolni Snih prostorih. C I. Medicinslfi higienik Vsa dela v zvezi z zatiranjem Osnovna šola in šola oziroma te- epidemij po navodilih zdravni- čaj za medicinskega higienika, kov ter samostojna dezinfekcija in dezinsekcija. 1. Maser C Ročno in orodno masiranje po predpisih in navodilih zdravnika Osnovna šola in tečaj za maserja. 1. Otroška negovalka D Nega bolnih in zdravih majhnih otrok pod vodstvom in nadzorstvom zdravnika in medicinskega osebja srednje strokovne izobrazbe. Osnovna sola in šola za otroške negovalke. E 1. Babica Dajanje nasvetov nosečnicam, Sola za babice, udejstvovanje v boju zoper splavljenje, pomoč pri normalnih porodih, negovanje porodnic in novorojenčkov ob porodu. 1. Medicinski tehnik |. Medicuisfei sestna (pomočir'1'’ 2. Višja medicinska se-stoa (pomočnica) Zobo tehnik F Opravljanje laborantskih in tehničnih del po specialni strokovni usposobljenosti v kemičnih, higienskih, bakterioloških, rentgenoloških in fizikalnotera-pijskih laboratorijih in na terenu. G Pomoč zdravniku pri izvajanju tcrapcvtičnih in profilaktičnih ukrepov. Opravljanje del glavne medicinske sestre (nadsestre) oziroma glavne medicinske pomočnice v zdravstvenih ustanovah; samostojno vodstvo manjših zdravstvenih postaj. H Izdelov; • zobnih protez po prejetem odtisku. Srednja medicinska šola in strokovni izpit. Srednja medicinska šola in strokovni iznit Potrebna praksa m pokazan uspeh kot medicinska sesffa (pomočnica). Srednja medicinska šola in strokovni izpit. } Z§atp Poklic J,. Zobar Glavna dela poklica I Manjše operacije v ustih (izdiranje zob z anastezijo ali brez nje, manjše ineizlje). zdravljenje in plombiranje zob in vstavljanje protez. Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic Srednja medicinska šola in strokovni izpit. 1. Zdravnik J Vsa dela iz medicinske stroke, Medicinska fakulteta in izpit, navedene v 1. členu te uredbe. 2. Zdravnik-kpecialist Vsa dela iz medicinske stroke Medicinska ali stomatološka fa- v okviru njegove specialne stro- kulteta z izpitom za specialista ke. S. Zdravnik-primarij 1. Zdravstveni referml Samostojno vodstvo bolničnega oddelka ali odseka njegove specialne stroke in skrb za strokovno izpopolnitev zdravnikov njegovega oddelka ali odseka K Organiziranje vse zdravstvene službe v nižji organizacijski enoti ali posamezne panoge zdravstvene službe v višjih ornaniza-cijskih enotah ali zdravstvenih ustanovah; nadzorovanje in dajanje navodil eodelovalcem nižjih pokllcov. Poklic zdravnika-specialista z daljšo prakso in pokazano sposobnostjo v njegovi specialn. stroki Strokovna dela s področja ustrezajoče specialne stroke Potrebna praksa In pokazan uspeh pri delu kot zdravnik, fr Zdravstveni svetnik Organiziranje dela v eni ali več papogah zdravstvene službe v višjih organizacijskih enotah in ustanovah večjega pomena; nadzorovanje in dajanje navodil so-delovalcem nižjih poklicev; raziskovalna in znanstvena dola v u stanovali za znanstvena raziskovanja ali za medicinsko proizvodnjo. Potrebna praksa in uspeh pri delu kot zdravstveni referent ter poseben uspeh pn strokovnem delu in organizaciji zdravstvene službe, 8. Višji zdravstveni svetnik Reševanje najsplošnejših in najbolj zamotanih vprašanj iz vse zdravstvene službe. Poklic zdravstvenega svetnika in poseben uspeh pri praktičnem delu za organizacijo zdravstvene službe in pri znanstvenih strokovnih delih. rr. A 1. Lekarniški laborant Tehnična dela v lekarni pod nadzorstvom; izdelovanje zdravilnih mazil, tinktur, praškov, tablet Ln podobno. 1. Farmacevtski pomočnik B Strokovna dela v lekarni in laboratoriju pod' nadzorstvom, pripravljanje zdravil po receptih, izdajanje zdravil in taksiranje receptov. 1. Farmacevt C Samostojna dela iz t»u u.m-ovt- eke stroke. Osnovna šola in tečaj za lekarniškega laboranta. Srednja farmacevtska šola in strokovni izpit. Farmacevtska fakulteta ui strokovni UpK: Štev. 4w ^ Poklic Ulavua dela poklica l' annacev.eki »vetnik Organizacija del v eni ali več panogah farmacevtske službe v višjih organizacijskih enotah in ustanovah večjega pomena; nadzorovanje in dajanje navodil sodelovalcem nižjih poklicev; raziskovalna in znanstvena dela v ustanovah za znanstvena raziskovanja ali medicinsko proizvodnjo. Potrebna praksa tn uspeh pr; dolu kot farmacevt ter poseben uspeh pri strokovnem delu in pri organiziranju farmacevtske službe. 3. člen Poklicem v posebnih službah se smejo dodati nazivi, ki označujejo te službe (n. pr. krajevni, okrajni zdravnik, medicinska sestra-učiteljica, zdravnik-sanHarni inšpektor). Minister za ljudsko zdravstvo izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo določena dela za posamezne poklice iz 2, člena te uredbe. 4. člen Uslužbenci se' postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz 2. člena te uredbe .po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Šolska izobrazba tečaji in izpili iz 2. člena (tretji stolpec) te uredbe, s katerimi se pridobi potrebna strokovna usposobljenost, so pog(ij za dosego določenega poklica. Minister za ljudsko zdravstvo in drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti z« vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili strokovno in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. V ta namen izda minister za ljudsko zdravstvo v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazumu s predsednikom vlado LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se. kot pogoj za dosego določenega poklica postavi strokovna in šolska izobrazba, navedena v 2. členu (tretji stolpec) te uredbe. S pravilnikom iz prednjega odstavka še obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v zdravstveno stroko. 5. člen Ce se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic,' ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. v Obrazloženo odločbo o tem izda starešina oziroma organ, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakonu o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 6. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo in sicer v zdravstveno stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v zdravstveno stroko ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih zdravstvene stroke, takoj postaviti v določeni poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan, in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni starešina oziroma organ v odločbi o nastavitvi. Ta rok no sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 7. člen V zdravstveni stroki je pripravniška služba za po- klice medicinskega tehnika, m^lioinske sestre (pomočnice), zobnega tehnika, zobarja, zdravnika, farmacevtskega pomočnika in farmacevta. . * Pripravniška služba za poklice iz prednjega odstavka traja dve leti. V rok pripravniške službe za poklic zdravnika se vračuna staž. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo (predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 8. člen Minister za ljudsko zdravstvo sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4. Odpovedni roki 9. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih usluž-c bencih je za uslužbence zdravstvene stroke: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 2Q službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za pripravnike in za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto (12,. člen zakona o državnih uslužbencih) in imajo manj kakor pet let službe, je en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni starešina oziroma organ pogodili z pslužbeneem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šestih mesecev. Za odpovedni rok se računa, v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi. * p 10. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobno zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v teni času odpovedali službe. 5. Honorarni uslužbenci 11. člen Ce zahteva službena potreba, se smejo v zdravstveno stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Ce se trajanje določenih del ne more ,v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 12. člen Ce se sprejmejo za honorarne uslužbence tudi državljani, je treba poprej z njimi skleniti pogodbo. Če ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 13. člen Republiške uslužbAice prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ozi-'roma komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni- okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da jim določi poklic iz te uredbe. 14. S»n Minister za ljudsko zdravstvo sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v zdravstveni stroki, 15. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih . 16. člen Minister za ljudsko zdravstvo je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe 17. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. S-zak. 501. Ljubljana dne 23. septembra 1947. , , Minister za ljudsko zdravstvo LRS: Predsednik vlade LRS: . Dr. Ahčin Marjan 1. r. Miha Marinko 1. r. 231. • Na podiagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 13. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o prosvetno-znanstveni stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 504/68-47) izdaja vlada LRS na predlog ministra za prosveto uredbo o prosvetno-znanstveni stroki 1. Pojem stroke • 1. člen / Prosvetno-znanstveno stroko sestavljajo vsi poklici, ki obsegajo tele delavnosti: a) predšolsko vzgojo, b) splošno in strokovno izobraževanje in vzgajanj©, c) vzgajanje defektnih otrok, č)' vzgajanje v otroških in dijaških domovih. d) referentsko in instruktorsko delo, e) višje izobraževanje, f) strokovna raziskovalna dela, g) znanstveno raziskovanje. 2. Pokho 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah ih podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih pro-svetno-znanstvene stroke, so: Zap. št. Poklic Glavna dela poklica Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic 1. Pomožni vzgojitelj A Vzgojno delo v ustanovah za Sedernletka ali nižja srednja šo- predšolsko vzgojo. la in tečaj za predšolsko vzgojo. 2. Vzgojitelj t Vzgojno delo v ustanovah za Učiteljišče (ustrezni odsak) ali predšolsko vzgojo v otroških do- posebna šola za predšolsko movih za osnovnošolske otroke. vzgojo ali večaj za predšolsko vzgojo. Za p. iU Strokovna usposobljenost, potrebna za poklic X. Učitelj 2. Sti .ovni učitelj 3. Predmetni učitelj 4. Profesor srednje šole 1. Prosvetni referent 2. Prosvetni instruktor 3. .Prosvetni inšpektor 4. Pčosvetni svetnik 1. Asistent 2. Višji asistent 3. Lektor 4. Predavatelj B Vzgojno in izobraževalno delo v osnovah štiriletnih šolah in v nižjih strokovnih šolah in v drugih šolah iste stopnje. Učiteljišče. Strokovno vzgojno in izobraževalno delo v nižjih, posebnih in srednjih šolah. Ustrezni oddelek srednje strokovne šole (likovna, glasbena, telesnovzgojna in podobne šole). Vzgajanje in izobraževanje v sedemletkah in v šolah iste Stopnje, v dijaških domovih in v šolah za defektne otroke. Višja pedagoška šola. Vzgajanje in izobraževanje v sedemletkah in srednjih šolah ter v dijaških domovih. Ustrezna visoka šola ali fakulteta. C Organiziranje ene ali več prosvetnih panog. Ustrezna srednja šola ali fakulteta oziroma visoka šola in strokovni izpit, Pregled, nadzorstvo in pomoč šolam, domovom in ustanovam za predšolsko vzgojo v območju okraja ali republike. Odličen učivelj, predmetni učitelj uli profesor srednje šole. ki se odlikuje po svoji strokovni in pedagoški izobrazbi, skušnjah in po organizacijskih sposobnostih ter ima strokovni ispit. Pregled in nadzorstvo šol, dijaških domov in ustanov za predšolsko vzgojo, pomoč prosvetnim delavcem pri njihovem pedago-, škem in praktičnem delu v območju okraja oziroma inšpekcija šol in učnega dela v območju republike. Odličen učitelj, predmetni učitelj ali profesor srednje šole, ki se odlikuje po svoji strokovni, pedagoški teoretični in praktični izobrazbi in po organizacijskih sposobnostih ter ima strokovni izpit, Vodstvo določene prosvetne panoge v ministrstvu oziroma komiteju. Srednješolska, visokošolska ali fakultetna izobrazba, odlična' strokovna in pedagoška izobrazba, izkušenost in organizacijska sposobnost. C Pripravljanje in pomožna opravila v zvezi s poukom in znanstvenim delom na visoki šoli ali fakulteti. Fakultetna oziroma visokošolska izobrazba ter pogoji in spo-( »obnesli za nadaljnji razvoj v ožji strdki oziroma, v znanstveni panogi, za katero naj se izbere. Vodstvo pripravljalnih in pomožnih opravil v zvezi s poukom in znanstvenim delom na visokih šolah in fakultetah. Odličen asistent s strokovnim izpitom Pomožna predavanja tujih jezikov na visokih šolah in fakultetah. * Fakultetna ali visokošolska izobrazba ter da je dober strokovnjak v predmetu, za katerega naj se izbere. Predavanja na fakulteti oziroma visoki šoli iz določene ožje stroke oziroma določene znanstvene panoge. Brez določene šolske kvalifikacije ali znanstvene stopnje, da pa »e je izkazal kot strokovnjak zadevne ožje stroke ali /.uau- stvene panoge. 'it Glavna dela poklica trokovna usposobljenost, potrebna za poklic / 5. Docent Izobraževanje na visokih šolah in fakultetah. Fakultetna ati visokošolska izobrazba z določeno znanstveno stopnjo ter izvršena ali objavljena znanstvena ali umetniška dela. & Profesor višje šole Izobraževanje na višjih šolah. Fakulteta ali druga visokošolska izobrazba in pa uspešno strokovno udejstvovanje v znanstvenem in praktičnem učnem delu. 7. Izredni profesor Pouk in manstvenopedagoško delo na visokih šolah in fakultetah. Fakultetna ali visokošolska izobrazba z določeno znanstveno stopnjo in izvršena ali objavljena izvirna samostojna dela iz, znanstvene oziroma umetniške panoge, za katero naj se izbere. 8. Redni profesor Pouk in znanstveno pedagoško delo na visokih šolali iu fakultetah ter vodstvo stolice. Fakulte.na ali visokošolska izobrazba z določeno znanstveno stopnjo in dokaz, da samostojno in z uspehom obdeluje in razvija znanost, za katero ss izbere, oziroma ,da se je odlikoval v umetniškem ustvarjanju v tisti panogi umetnosti, za kateri naj se izbere. 1. Laborant Strokovno laboianvsko delo v učni ustanovi oziroma v znanstvenem institutu, tehnična dela v zvezi z raziskovalnim in znanstvenim delom v institutu ali ustanovi. i Srednja strokovna izobrazba ustrezne ožje stroke. 2. Preparator Strokovno preparatorsko delo v učni ustanovi oziroma v znan- • stvenem institutu. Srednja strokovna izobrazba ustrezne ožje stroke. 3. As is ten.( instituta ! Pripravljalna in pomožna opravila v zvezi z raziskovalnim in znanstvenim delom v institutu ali znanstveni ustanovi, manjša samostojna dela na tem področju po prejetih nalogah in pod nadzorstvom znanstvenega raziskovanja.. Fakulteta oziroma visoka šola in pa da je s svojim delom oziroma uspehom pri študiju pokazal, da ima pogoje in sposobnosti za delo in razvoj v določeni znanstveni panogi. 4. Znanstveni sodelavec Samostojna raziskovalna dela v okviru načrta instituta ati znanstvene ustanove in obravnavanje vprašanj o uporabi znanosti in tehnike. Fakulteta ali visoka šota in da je z izvrši/vi jo'ali objavo znanstvenih č d. pokazal sposobnost . iu uspeh v zadevni panogi. 5. Znanstveni svetnik Vodstvo znanstvenih raziskovalnih del, sestavljanje raziskovalnih načrtov v najvišjih znanstvenih ustanovah ali institutih. • 6, Višji znanstveni svet nik Vodstvo 'posebnih visoko zmin-stvenih raziskovanj in znanstvenega načrta skupine ali skupin znanosti v najvišjih znanstvenih ustanovah in institutih. - 3. člen Minister za prosveto LRS izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dola za posamezne poklice iz 2. člena te uredbe. 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Šolska Izobrazba, tečaji in izpiti iz 2 člena (tretji stolpec) te uredbe, s katerimi se \ ridobi p(otrebim strokovna usposobljenost, so pogoj za dosego določenega poklica. Pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost.določeno za posamezne poklice, Prav, tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno usposobljenost in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. V ta namen izda minister za prosveto LRS v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v prosvetno-znanstveno stroko. Minister za prosveto LRS predpiše v sporazumu s predsednikom vlade LRS, za katere poklice iz 2. člena te uredbe se kot pogoj za dosego zahteva znanstvena stopnja in katera znanstvena stopnja se zahteva. 5. člen Če se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o teni izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločilo ima uslužbenec pravico pritožbe po 1.8. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 6. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v prosvetno-znanstveno stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v prosvetno-znanstveno stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih prosvetno-znanstvene stroke, takoj postaviti v določeni poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic z.iroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, oe je tak izpit predpisan in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz »rednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova str. na usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 7. člen V prosvetno-znanstveni stroki je pripravniška služv ba za poklice vzgojitelja, učitelja, strokovnega učitelja, predmetnega učitelja, profesorja srednje šole, asistenta, laboranta, preparatorja in asistenta instituta. Pripravniška slu'ba za poklice iz prednjega odstavka traja dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 8. člen Minister za prosveto LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali pa odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4. Odpovedni roki 9. člen Odpovedni rok po 43, členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence prosvetno-znanstvene stroke; \ do 10 službenih iet — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let •— 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo ali četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi ra daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi. Država ni dolžna sprejeti odpovedi, ki jo uslužbenec poda med šolskim letom. 10. člen Uslužbenci, ki so se zaradi! šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni uslužbenci 11. člen Ce zahteva službena potreba, se smejo v prosvetno-znanstveno stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku, pavšalno ali od ure. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Ce se trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 12. člen Ce se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skjeniti pogodbo. Ce ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane-en mesec. 6. Prehodne določbe 13. člen ’ V ustanovah za predšolsko vzgojo, v osnovnih šolan, v strokovnih šolah, vdečjih in dijaških domovih, v sedem-letkah in nižjih srednjih šolali se lahko ob pomanjkanju strokovno kvalificiranih uslužbencev prosvetno-znanstve-ne stroke začasno postavijo v poklic pomožnega vzgojitelja, vzgojitelja, učitelja in predmetnega učitelja osebe z nižjo kvalifikacijo, kot je predpisana, s pogojem, da v določenem roku od dneva postavitve v določeni poklic izpolnijo pogoje za dosego svojega poklica in opravijo predpisane strokovne izpite. 14. člen Za pouk posebnih strokovnih predmetov oziroma za potrebne strokovne vaje in praktični pouk v strokovnih, srednjih, višjih in visokih šolah se lahko postavijo v poklic strokovnega učitelja vidnejši kvalificirani delavci, ki so na podlagi veljavnih predpisov o strokovni usposobljenosti ustrezne obrti dosegli naziv mojstra. 15. člen Pripravniki, ki jim je do dneva uveljavitve te uredbe potekla pripravniška doba iz 7. členu te uredbe ali jim do poteka pripravniške dobe manjka manj ko eno leto, morajo v dveh letih od dneva uveljavitve te uredbe opraviti ustrezni strokovni izpit. 16. člen Uslužbenci, ki bodo prevedeni v poklice iz 2. člena te uredbe, za katere se zahteva strokovni izpit, ki ga pa do sedaj še niso opravili, morajo opraviti ustrezni strokovni izpit v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o postavitvi. Ta rok ne sme biti daljši kot dve leti. 17. člen Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme z odločbo o prevedbi oprostiti strokovnega izpita uslužbenca, ki je prebil več kot pet let v poklicu, v katerega se prevede, če se je odlikoval v stroki s svojim dosedanjim delom, pedagoško teoretično in praktično izobrazbo ali ki ga je ovirala udeležba v narodnoosvobodilnem boju ali preganjanje okupao rja, da bi opravil strokovni izpit. 18. člen Uslužbencem v poklicih prosvetno-znanstvene stroke z opravljenim strokovnim izpitom, ki dobijo drugi ali višji poklic iste stroke, pa je za ta poklic predpisan izpit, ni treba v tem novem poklicu polagati strokovnega izpita. 7. Končne določbe 19. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklic iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in' po 'urh primerili sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poklic iz te uredbe. 20. člen Minister za prosveto LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v prosvetno-znanstvena stroki. 21. člen ! Minister za prosveto LRS odredi s posebnim pravilnikom delovni čas za uslužbence prosvetno-znanstvene stroke. 22. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 23. člen Minister za prosveto LRS je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 24. člen Ta uredba velja od dneva objave v £ Uradnem listu LRS«. Št. S-zak. 502. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Minister za presveto LRS: Predsednik vlade LRS: Dr. Jože Potrč 1. r. Miha Marinko i. r. 232. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-4-6) in na podlagi 14. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o muzejsko-konservatorski stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 495/67-47) izdaja vlada LRS na predlog ministra za prosveto LRS uredbo o muzejsko-konservatorski str«’ 1. Pojem stroke 1. člen Muzejsko-konservatorsko stroko sestavljajo poklici, katerih delovno področje obsega zbiranje, hrambo, proučevanje, razstavljanje, varstvo in popularizacijo naravnih redkosti, spomenikov in zgodovinskih, kulturnih in umetniških predmetov. 2. Poklici 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih muzejsko-konservatorske stroke, so: Zap. št. Poklic 1. Laborant 1. Preparator 1. Restavrator 2. Višji restavrator Glavna dela poklica A Opravljanje laboratorijskih hi tehničnih del v muzejskih laboratorijih. B Opravljanje tehničnih del prepariranja muzejskih predmetov. C Opravljanje tehničnih del restavriranja muzejskih predmetov, Opravljanje znanstvenih del restavriranja, Zap. št. 1. Asistent konservator 2. Konservator 3. Višji konservator C Sodelovanje pri vseh strokovnih delih v oddelkih zavoda za varstvo kulturno-zgodovinskih spomenikov in naravnih redkosti. ' Opravljanje vseh znanstvenih in strokovnih del posameznega oddelka v zavodih za varstvo kulturno-zgodovinskih spomenikov in naravnih redkosti. Vodstvo vsega znanstvenega dela v zavodu za varstvo kulturnozgodovinskih spomenikov in naravnih redkosti. D Sodelovanje pri vseh strokovnih delih posameznega oddelka muzeja ali galerije. Opravljanje vseh znanstvenih in strokovnih del posameznega oddelka muzeja ali galerije. Vodstvo vsega znanstvenega dela muzeja ali galerije. 1. Asistent muzeja ali galerije 2. Kus.os muzeja ali galerije 3. Muzeolog 3. člen « Minister za prosveto LRS izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz 2. člena te uredbe. 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje del določenega poklica. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskih kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje v stroki, sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisija vlade in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpiti pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno usposobljenost in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. V ta namen izda minister za prosveto LRS v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazjimu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev, potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego poklica lahko postavi strokovna in šolska izobrazba. S pravilnikom iz prednjega odstavka se obenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v muzejsko konservatorsko stroko. 5. člen Za poklic višjega restavratorja ter za poklica asistenta konservatorja in asistenta muzeja ali galerije in od njih višje poklice je potrebna strokovna fakultetna ali njej enaka visokošolska izobrazba. Izjemoma se smejo po poprejšnji oceni strokovne komisije in v sporazumu s predsednikom vlade LRS po- staviti uslužbenci s poklicom restavratorja za višjega restavratorja, če se odlikujejo s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem. 6. člen Če se pokaže, da je uslužbehee nesposoben za opravljanje svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o držav-zavitih uslubencib. 3. Pripravniška služba 7. člen Osebe, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v muzejsko-konservatorsko stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v muzejsko-konservatorsko stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih muzejsko-konservatorske stroke, takoj postaviti v določeni poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza poklicu, v katerega se postavljajo. 8. člen V m u ze js ko-k o n ser v at o r s ki stroki je pripravniška služba za poklice restavratorja, višjega restavratorja, asistenta konservatorja in asistenta muzeja aty galerije. Pripravniška služba za poklice te prednjega odstavka traja dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 9 člen Minister za prosveto LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS ustanoviti pripravniško službo tudi za druge poklice iz te stroke ali odpraviti že ustanovljeno pripravniško službo. 4. Odpovedni roki 10. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence muzejsko-konservatorske stroke: do 10 službenih let — 2 meseca, od 10 do 20 službenih let — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklici so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. V izjemnih primerih se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, toda ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi. 11. člen Uslužbenci, tol so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni uslužbenci 12. člen Ce zahteva službena potreba, se.smejo v muzejsko-konservatorsko stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o državnih uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Ce se trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po 'obojestranski štirinajstdnevni odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 13. člen Če se sprejmejo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njimi poprej skleniti pogodbo. Ce ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne odločbe 14. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bi jim določil poki Ve z te uredbe. 15. člen Minister za prosveto LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v muze^ko-kon-servatorski stroki. 16. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2. člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih usluž-bencih. 17. člen Minister za prosveto LRS je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 18. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem iis-_ LRSc. Št. S-zak. 503. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Minister za prosveto LRS: Predsednik vlade LRS: Dr. Jože Potrč 1. r. Miha Marinko 1. r. 233. Na podlagi drugega odstavka 77. člena ustave LRS v zvezi z odlokom Prezidija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 24. septembra 1946 (Ur. list LRS št. 253/66-46) in na podlagi 12. člena temeljne uredbe vlade FLRJ o bib 1 lot eka r sko- a r h i v i st ičn i stroki z dne 23. julija 1947 (Ur. list FLRJ št. 494'67-47) izdaja vlada LRS na predlog ministra za prosveto LRS uredbo o bibliotekarsko-arhivistični stroki 1. Pojem stroke 1. člen Bibliotekarsko-arhivistično stroko sestavljajo poklici, katerih delovno področje zajema načrtno izbiranje, zbiranje, hrambo, razvrščanje, zaznamovanje (siguiranje), popisovanje in izdajanje knjig, rokopisov, grafike dn drugega gradiva, ki ga zbirajo knjižnice in državni arhivi, kakor tudi vzgojno delo z bralci. 2. Poklic 2. člen Poklici in glavna dela, ki jih opravljajo državni uslužbenci v državnih uradih, ustanovah in podjetjih Ljudske republike Slovenije in ljudskih odborov v poklicih bibliotekarsko-arhivistične stroke, so: /.a p št. 1. Nižii bibliotekar 2. Bibliotekat ) 3. Viši! bibliotekar 1. Nižji arhivist 2. Arhivist 23. Višji arhivist A Sodelovanje z bibliotekarjem pri njegovih delih in z njegovo pomočjo ali samostojno opravljanje naslednjih del; sprejemanje novosti; vsa dela pri obdelavi novosti; opravljanje vseh sprememb v mreži kataloškega mehanizma biblioteke (sprememba signature, odpisovanje izgubljenih ali odstopljenih knjig in podobno), vsa dela glede prometa biblioteških knjig; sestavljanje statistične dokumentacije o nabavah in prometu; revizija skladišč, vseh vrst katalogov in druga podobna dela. V znanstveni knjižnici (biblioteki) opravljanje vseh znanstvenih in vodstvenih del iz bibliotekarske stroke, ureditev knjižnice in dela za napredek bibliotekarske stroke. V ljudski knjižnici ali v strokovni knjižnici opravljanje vseh vodstvenih del bibliotekarske stroke in ureditev knjižnice, oziroma v ljudski knjižnici opravljanje dela za ljudsko izobraževanje. Samostojno vodstvo strokovnih in organizacijskih del. B Tehnično obdelovanje in urejanje arhivalnega gradiva, Vodstvo posameznega oddelka, obdelava arhivalnega gradiva in priprava za tisk ter skrb za kartoteko arhivalnega gradiva. Obdelava arhivalnega gradiva in znanstvenih del ter skrb za sistematično izločevanje arhivalnega gradiva. 3. člen Minister za prosveto LRS izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS navodilo, v katerem bodo natančneje določena dela za posamezne poklice iz 2. člena le uredbe. 4. člen Uslužbenci se postavljajo oziroma napredujejo v poklice iz 2. člena te uredbe po svoji dejanski sposobnosti za opravljanje določenega poklica. Uslužbencem, ki zaradi pomanjkanja šolskjh kvalifikacij nimajo zadosti pogojev za nadaljnje napredovanje' v stroki, sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina odrediti rok, v katerem morajo napraviti določene strokovne izpite. Pristojni član vlade, predsednik komiteja oziroma komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS ter drugi za nastavitev pristojni organi oziroma starešine morajo poskrbeti, da si vsi uslužbenci na tečajih in s strokovnimi izpili pridobijo potrebno usposobljenost, določeno za posamezne poklice. Prav tako morajo skrbeti za vse potrebne pogoje, da bi si uslužbenci pridobili potrebno strokovno usposobljenost in šolsko izobrazbo za napredovanje v višji poklic. V ta namen izda minister za prosveto LRS v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe v sporazumu s predsednikom vlade LRS pravilnik, v katerem bodo natančnejše določbe o strokovnem izpitu ter o ureditvi, načrtu in trajanju tečajev', potrebnih za pridobitev strokovne usposobljenosti. V tem pravilniku se kot pogoj za dosego določenega poklica lahko postavi strokovna in šolska izobrazba. S pravilnikom iz prednjega odstavka se oljenem predpišejo tudi določbe o prehodu uslužbencev iz drugih strok v bibliotekarsko-arhivistično stroko. 5. člen Ce se pokaže, da je uslužbenec nesposoben za opravljanje del svojega poklica, se lahko postavi nazaj v poklic, ki ustreza njegovi strokovni sposobnosti. Obrazloženo odločbo o tem izda organ -oziroma starešina, ki je pristojen za nastavitev. Zoper to odločbo ima uslužbenec pravico pritožbe po 18. členu zakona o državnih uslužbencih. 3. Pripravniška služba 6. člen Osebe, kj prvič stopijo v državno službo, in sicer v bibliotekarsko-arhivistično stroko, pa nimajo strokovne prakse za opravljanje del določenega poklica v tej stroki, se sprejmejo v stroko kot pripravniki. Izjemoma se smejo tisti, ki prvič stopijo v državno službo, in sicer v bibliotekarsko-arhivistično stroko, ter imajo potrebno usposobljenost in strokovno prakso za opravljanje del v poklicih bibliotekarsko-arhltfistične stroke, takoj postaviti v določeni poklic, napraviti pa morajo predpisani strokovni izpit za ta poklic oziroma strokovni izpit za ustrezni začetni poklic, če je tak izpit predpisan in sicer v roku, ki ga določi za nastavitev pristojni organ oziroma starešina v odločbi o nastavitvi. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Za nastavitev pristojni organ oziroma starešina sme osebe iz prednjega odstavka tudi oprostiti strokovnega izpita, če je njihova strokovna usposobljenost dokazana in če ustreza jjoklicu, v katerega se poslavljajo. 1. člen V bibliotekarsko-arhivistiimi stroki je pripravniška služba m peki.ee nižjega bibliotekarja, bibliotekarja in nižjega arhivista. Pripravniška služba za poklice iz prednjega odstavka traja dve leti. Natančnejše določbe o pripravniški službi bodo predpisane s pravilnikom iz 4. člena te uredbe. 4. Odpovedni roki / 8. člen Odpovedni rok po 43. členu zakona o državnih uslužbencih je za uslužbence bibliotekarsko-arhivistične stroke: do 10 službenih iet — 2 meseca, od 10 do 20 službenih iet — 3 mesece, nad 20 službenih let — 4 mesece. Odpovedni rok za uslužbence, katerih poklica so razporejeni v tretjo in četrto vrsto in imajo manj kot pet let službe, je lahko tudi le en mesec. ' V izjemnih primerah se sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina pogoditi z uslužbencem tudi na daljši odpovedni rok, kakor so roki, določeni v prednjih dveh odstavkih, vendar ne na daljšega od šest mesecev. Za odpovedni rok se računa v službena leta samo čas, ki se priznava kot čas, prebit v nepretrgani državni službi. 9. člen Uslužbenci, ki so se zaradi šolanja na državne stroške, štipendije in podobnega zavezali ostati dogovorjen Čas v državni službi, ne morejo v tem času odpovedati službe. 5. Honorarni uslužbenci 10. člen Ce zahteva službena potreba, se smejo v bibliotekar-sko-arbivistično stroko izjemoma sprejeti na delo strokovnjaki kot honorarni uslužbenci s pogoji in v mejah 16. člena zakona o drž. uslužbencih. Honorarni uslužbenci so lahko plačani v mesečnem znesku ali pavšalno. Honorarna služba preneha po opravljenem delu. Ce se trajanje določenih del ne more v naprej določiti, lahko preneha služba po obojestranski štirinajoidneviii odpovedi, kolikor se s pogodbo ne določi drugače. 11. člen Ce se sprejemajo za honorarne uslužbence tuji državljani, je treba z njlimi poprej skleniti pogodbo. Ce ni s pogodbo drugače določeno, je odpovedni rok za honorarne uslužbence tuje državljane en mesec. 6. Končne določbe 12. člen Republiške uslužbence prevedejo v poklice iz 2. člena te uredbe pristojni član vlade, predsednik komiteja ali komisije vlade in generalni sekretar vlade LRS v sporazumu s predsednikom vlade LRS, uslužbence ljudskih odborov pa pristojni okrajni (mestni) izvršilni odbor v sporazumu s predsednikom vlade LRS. V izjemnih in posebnih primerih sme za nastavitev pristojni organ oziroma starešina postaviti uslužbence na določene položaje, ne da bj jim določil poklice iz te uredbe. 13. člen Minister za prosveto LRS sme v sporazumu s predsednikom vlade LRS odpraviti ali spremeniti že ustanovljene poklice ali pa uvesti nove poklice v bibliotekarsko-arbivistieni stroki. 14. člen Predsednik vlade LRS razporedi poklice iz 2, člena te uredbe v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 15. člen Minister za prosveto LRS je pooblaščen, da izda v sporazumu s predsednikom vlade LRS potrebna navodila za izvajanje te uredbe. 16. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. S-zak. 504. Ljubljana dne 20. septembra 1947. Minister za prosveto LRS: Predsednik vlade LRS: Dr. Jože Potrč 1. r. Mihu Marinko i. r. 12,1a »Uradni list l.liSi Ureduik: Ivo Lapajne; tiska Prosvetna tiskarna — oba v Ljubljani — Naročnina mesečno din 24.— četi (letno din 70.—, polletno din 135.—, celoletno din 260.— Posamezna številka; prva pola din. 2.150, vsaka nadaljnja pola din 2,—. — Uredništvo in upravništvo; Ljubljana Gregorčičeva ul 23. Tel. ravnateljstvo 49-40, uredništvo 49-90, upravništvo 55-79. Cek. rač. 60 — 404033. '