Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanjost“.
Počtnir.a pavšalirana!
Štev. 19 Izhaja vsako soboto. Novo mesto, dne 3. oktobra 1921. Posamezna številka K 1-60 Leto L
Oglasi: V2 strani K 750'—, Vi K 380-—, Vs K 200-—. Manjši oglasi po 4 K petit-vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
flb četrtletnici dr. Kreta smrti.
Bil mož je: kdo je tak med nami,
kot on, ki spi v prezgodnji groba jami.
Ideje vodijo svet, a te ideje so revice’ dokler	ne	gredo skozi	globoko čuteče
srce in veleum velikega značajnega moža.
Dr. Krek je bil mož velikih idej, bil je mož, ki je tudi te velike ideje udej-stvil.
Bil je predvsem svečenik velike vseobsegajoče krščanske ljubezni. Sam rojen med trpečim ljudstvom, vzgojen v skromnosti je vzljubil rodno zemljo z vso ognjevito svojo dušo, vzljubil trpina kmeta in delavca	in	iz	dna srca	se mn je izvjl
vzklik;	ki	ga	je izrekel	Gospod: „Mno-
žica se mi smili!“ Zapuščeno, zaničevano in teptano ljudstvo in zavržen narod mu je bil neprestano v mislih in vse njegovo veliko delo je stremilo za tem, da se ta narod dvigne	kulturno1,	gospodarsko in
politično.
Videl je, da brez organizacije ne more doseči ničesar, Zavedal se je globoke resnice: »
„Kdor je sam, lahko ga vsak premaga Če sam je, pasti mora še junak!"
Zato je z idealizmom zasnoval veliko kulturno organizacijo „Slovenske krščansko socialne zveze". ki je zbrala pod svojim okriljem po tedaj v kronovine razkosani Sloveniji vsa katoliška izobraževalna društva. Zasnoval je močno delavsko organizacijo. Bil je največji delavec, v slovenskem zadružništvu. V prepričanju, da je malemu človeku edina rešitev v zadružništvu, je'z ognjevito besedo in s peresom delal na zadružnem polju, skrbel za snovanje zadrug, zlasti posojilnic rajfajznovk. s pomočjo katerih se je kmečko ljudstvo iztrgalo iz oderuških krempljev. Poglobil je katoliško politično delo in dal na temelju krščun-skega socializma SLS, ki zbira v svojih vrstah vse stanove in ne pozna razrednega boja, trdna solidna tla.
Tej veliki misli, pomagati revnim in teptanim, je bilo posvečeno vse njegovo neumorno delo od zore do mraka, od mraka do dne. delo s peresom na literarnem polju, po vseh strankarskih listih in revijah, njegovo delo na shodih, v društvih, v parlamentu itd.
v
Za to plodovito misel socialnega dela, ožarjeno z večno lepo idejo krščanske ljubezni je zbral okrog sebe množico mladih delavcev, zavedajoč se, da ima bodočnost oni. ki ima za seboj mladino. Zato je bil v neprestanem stiku z mladim katoliškim akademskim naraščajem, s katoliškim dijaštvom, z bogoslovci, ka-
wg/m	
f i -	
	
	i! liinii'
	RilSK
§§	
m	
	.... ’
	lg
Dr. Janez Ev. Krek.
terih profesor je bil, s posvetno in du-hovsko inteligenco, kmečko in delavsko mladino. Zato se je po njegovi inicijativi zasnovala organizacija poštene slovenske katoliške mladine, o r 1 o v s t, v o Njegove plodovite misli pa niso ostale zaprte v mejah slovenske domovine, pogumno so si odprle pot v jugoslovanski svet,, med hrvaški katoliški naraščaj. M"ž. velikan učenosti, je poznal vse slovanske jezike in je iskal stika tudi na severu s Čehi in Poljaki ter Malornsi. M, .1 svetovno vojno se je' naličil celo ogrsko ter je bil prepričan, da ne gre, podc-nte-vaii Maža-rov. Ako pa hočeš sovražno.a poznati, moraš iti v njegovo deželo.
Bil je mož ivjeijdist. mož n 1. bil je optimist, mož. ki |e. vedno 11 <i. ■ upal. da svoje načrte, udejstvi, ki je s, I \ politične in gospodarske hote z velikim ■•upanjem na zmago. Z upi vmn svoje ''tke osebnosti je znal potegniti za se*	mladino
in ljudstvo, lil je neuslras. n	n klevet,
narodnih in političnih sooraž	"V se ni
bal. V' dokaz temu so razne	go\e krilatice, kot n. pr.: „Naša /en I	ima gro-
bov dovolj za svoje sovražnike", ali pa: „TrigIav in gorski velikani naši, ako se poderete vi, mi vas zastavimo s svojimi trupli; bistre struge naših voda, ako se posušite ve, mi vas napolnimo s svojo svojo srčno krvjo" itd.
Ko je sesula svetovna vojna vse svoje gorje na domovino, ni miroval, dasi je bilo njegovo zdravje že rahlo. Tisoče beguncem iz bedne Primorske je otiral solze. V podporo beguncem je zasnoval organizacijo, kateri je bil sam predsednik, pod streho „Zadružrie zveze" je sprejel „Goriško zvezo" in „ Centralno posojilnice". V dunajskem parlamentu pa je zasnoval leta 1917 velik slovanski opozicijski blok in je kot oče majske deklaracije z neumorno delavnostjo in zadnjimi telesnimi silami prepotoval Dalmacijo, Bosno, Hercegovino, Slavonijo, Hrvaško in pripravljal množice za Jugoslavijo.
Štiri leta so minila od njegove smrti. Zatonil je, ko je bilo njegovega velikega duha in njegove neumorne eneržije najbolj potreba. In če kdaj, ga pogrešamo danes, ko vlada v razdrapanih razmerah samopašnost, sebičnost, korupcija in kleče-plastvo, ko si je svoboda nadela na obraz opičjo krinko in ko bi bilo potreba, da mogočni kladivar razbije lažidemokracijo in utare pot velikemu idealizmu, nesebičnosti. požrtovalnosti. Dr. I. Česnik.
Dopisi.
Iz Soteske. Ob izredna lepem vremenu se je vršila nadvse krasno uspela svečanost ustanovitve soteškega orlovskega odseka. Slavnosti se je udeležil tudi žn-žemberski odsek v velikem številu svojih članov v kroju s svojo godbo na čelu, ki je topot prvič javno nastopila in po-kazuje najbolje uspehe, kar je zasluga agilnega brata Košička in požrtvovalnosti naše žužemberske mladine. Po litanijah je čast. g župnik Vole otvoril zborovanje s pozdravnim nagovorom. Za njim so govorili br. Radešček, br. d r. M. Gorja ne, br. K o š i č e k in br. d r. I. Česnik, nakar je br. M u n d a kot predsedink novomeškega okrožja, h kateremu pi ijiada soteški odsek, prečital orlovsko zaob!|iibo. čemur so se novi bratje odzvali s krepkim: ^Obljubljamo!" Nato je sledila telovadba prosi ih vaj in skupin. Pohvalni) nam je omeniti še posebej naraščaj, zlasti žužemberški. Splošno po-
zornost sta vzbujala še posebno dva naj-Tiilajša Orliča, katerih eden je sin gosp, Š k r b e t a m 1. iz Žužemberka. Starišem in odseka čestitamo na takem naraščaju. Bog jib živi!
Omeniti nam je še kot značilno za nasprotnike, da so Sokoli Luka Darovec in Alojz Vintar iz Gor. Straže ter Ant. Počervina iz Jurke vasi prišli v družbi še nekaterih sebi enakih odvzemat zastave na veselični prostor ter so nato oddaleč kričali na prostaški način z zastavo v roki na način in v zmislu sokolske vzgoje. Kaj hočemo? Sove se skrivajo v nizke temine, k solncu, k solncu, k svetlobi le Orel hiti!“
Gospodarstvo.
Kdo naj plača dolgove?
Kakor smo videli, plačuje naša vlada obresti samo od starih srbskih dolgov in sicer v frankovski valuti, to je 1 frank ==' 18 kron, in pa obresti od novih dolgov, ki jih je najela država SHS doma ali v tujih državah. V ta namen je stavila v proračunu vsoto preko 47 milijonov to je 846 milijonov kron, , ki jih vzame iz državnih dohodkov, to je iz carine in drugih davkov.
Mi Slovenci in Hrvati pa imamo v rokah tudi obveznice avst.ro-ogrskega vojnega in predvojnega dolga. Koliko je tega, mora biti vladi znano, ker je dobila podatke o teh obveznicah in je vojno posojilo žigosala. Ako cenimo povprečno ves ta dolg. utegne znesti okrog 5 milijard.
Kaj bo s temi dolgovi ? Mirovna pogodba določa, da mora vsaka država, ki je dobila en del bivše avstro-ogerske monarhije v posest prevzeti en primeren del avstro-ogrskega predvojnega dolga. Veli-
Ameriško pismo.
Balbun, Canal Zone, Panama.
V rodovitni, vedno topli in zeleni Panama je izpeljan in izkopan čudoviti kanal iz Atlantiškega oceana do Pacifika, Kanal sam na sebi ni tako čudovit, če bi ne bil tako na visokem, da voda oceanov ne more notri.
Calebra Cut (prerez) je nad sto čevljev visok. Imajo umetno narejeno jezero iz bližnje reke, iž katere je napeljana voda v jezero (Gaton lake), iz jezera pa dobivajo vodo za kanal, Velike Železne zatvornice pridržujejo vodo na visočinah in jo zopet spuščajo v druge nižje za-tvomice, kadar imajo parnik v kanalu. Do 30 čevljev spustijo vodo v zatvor-nico ali pa zopet vzdignejo vodo za to-
kost tega dela določi „reparacijski odbor" antantnih vlad.
Iz tega je razvidno, da mora tndi naša država prevzeti en primeren del tega dolga in ga obrestovati v zakoniti valuti. N. pr, zlata renta ^ mora tudi danes v zlatu obrestovati. Kako velik je ta del, ki pride na našo državo. „repa-racijski odbor* še ni določil, vendar bi bilo prav, če bi se vsaj tem ljudem, ki imajo obveznice avstro-ogerske rente v rokah plačevale obresti v slabi kronski valuti, ko jih bo treba pozneje v dobri valuti za več let nazaj izplačati, kar bo vzelo velike vsote. Pa to bomo že počakali, ker je v mirovni pogodbi zagotovljeno.
Bolj žalostna je slika avstro-ogrskega vojnega posojila. O teh pravi mirovna pogodba, da naj napravi z njim vsaka nasledstvena država, kar hoče. — Kaj misli naša vlada o tem posojilu ? — Do-sihmal še nismo slišali nič gotovega od vladne strani. Ker je pa ta molk lahko znak, da ga ne mara prevzeti, bi bilo treba od strani našib poslancev storiti potrebne korake, da se obvarujejo Slovenci in Hrvati velike škode. Že pri razmeri krone do dinarja smo bili hudo udarjeni — 4 na 1 — dočim so Črnogorci dobili za svoje od krone manjvredne perperje dinar za perper. Še danes se vidi, da nima v Srbiji dinar kupne veljave za 4 krone, perper pa še manje, zdaj naj pa še nekaj miljard kron v vojnem posojilu naloženih izgubimo, To je krivično. Ako moramo Slovenci in Hrvati plačevati staro srbske dolgove, morajo tudi Srbi prevzeti ta avstro-ogrski vojni dolg. ki je v rokah Slovencev in Hrvatov.
Če pa tega nočejo, potem pa plačujmo vsak svoje stare dolgove. Mi Slovenci in Hrvati te dolgove lahko sami plačamo vsaj v sedanji valuti, ker ne znašajo niti
liko, kadar gre parnik navzgor. Parniki, kadar spuščajo vodo v zatvornice ali pa dvigajo vodo v zatvornicah, stoje in čakajo, da se napolnijo prostori med za-tvornicami in potem vzdignejo s parnikom vred navzgor.
Pri zatvornicah je kanal ves cementiran in lepo okrašen z električnimi lužicami. Celo obratovanje vodi močan električni tok.
Ljudje te ljudovlade so majhne rasti, govore mešan španjolski jezik in so bolj leni. Zemlja je plodonosna. Razno tro-pično sadje raste divje po gozdih, kakor pomaranče, banane, dateljn’, mange in druge vrste sadje toplih krajev. Raznih vrst ptičev kakor papig je vse polno. Glavno mesto je Panama Ciudad (City). Ulice so jako ozke. Na oknih in vratih ni šip. Mnoge hiše sploh nimajo vrat.
petinke srbskega vojnega dolga. Tako bomo rešili naše imetnike avstro-ogrskega vojnega posojila škode in izgube.
V ta namen se mora v finančnem ministrstvu vpeljati poseben računski oddelek za Slovenijo in hrvatsko pokrajino, ki bo skrbel za obrestovanje in amortizacijo tega dolga.
Najbolje bi pa služila tudi tukaj avtonomija Slovenije in Hrvatsko.
Spomini na avstrijsko vojno posojilo.
Finančni minister je priporočal vojno posojilo tako-le:
Posojilo se izda v obliki večletnega posojila (40 let) in, pa za krajšo dobo. Obligacije se glase na imetnika in se obrestujejo po 5Va% posticipando. Posojilo se vrne v nominalni vrednosti v letih do 1958 potom žrebanja. Finančni minister ima pravico izžrebanje žvišati ali pa ostanek proti trimesečni odpovedi izplačati. Izplačevanje obresti in anrorti-zacije se izvrši brez vsacega obdavčevanja. Posojilo za dolgo vrsto let je posebno ugodno za široke sloje ljudstva kot najbolj ugodna naložitev kapitala, kot zagotovitev rente, posebno pa za hranilce, ustanove, zaklade, cerkveno premoženje itd. Lastnikom posojila za kratko dobo je na proatb voljo dano na dan r,n-padlega kupona odpovedati kapital na 6 mesecev, finančnemu ministru pa vsaki čas na 3 mesece. Avstro-ogrska banka dovoli proti vložitvi obligacij vojnega posojila do 75% proti obrestovanjn, ki je za pol odstotka nižje od obrestovanja vojnega posojila, tako da se lahko pol odstotka porabi za amortizicijo dolga pri avstro-ogrski banki, in ostane po preteku ene dobe dotičnemu potlpisovalcu vojnega posojila kapital Čist kot last; kolika pridobitev na narodnem premoženju. Tudj
Nekateri imajo na oknih in vratih žične mreže, tako da ne morejo komarji v notranjost sob,
Dekleta se poročajo v zelo zgodnji mladosti ter se večkrat vidi, da je hčerka kakih pet let stara skoriaj tako velika, kot njena mlada mamica.
Amerikanci imajo dobra dela tukaj in se dobro počutijo. Ljudem drugih narod* nostij pa plačajo komaj za življenje. Koder so Amerikanci naseljeni, imajo izvrstna gledališča, kopališča in druga zabavišča.	!
S slovejisko-bratskim pozdravom
Joseph Lenič, Box 15, Oorozal, C. Z., Panama.
na drage vrednostne papirje dovoljuje avstro-ogrska banka predujeme za vojno posojilo. Obligacije vojnih posojil se tudi sprejemajo kot plačilo za davek na vojne dobičke. Rentabiliteta še menja z ozirom na žrebanje vojnih obligacij od 7 3 % — 6 06 °/0 na leto. Država je naj-sigurnejši dolžnik in ne more nikdar fa-lirati. Premoženje je torej pri državi najbolj varno in najbolj plodonosno naloženo. Kdor hoče od obresti svojega prisluženega kapitala v poznejših letih mirno in udobno živeti, naj podpiše vojno posojilo.
Spominu dr. Janezu Ev. Kreku.
Kot iskra vznetna ruši vse ovire, ko misel silna švigne, pali, vžiga v brezpotju mej celo svetove dviga, le duh močan jo vodi v prave tira
In v dušnem carstvu mu srce te vire, ko se v molitvi, delu, k Bogu dviga, prečišča v skušnjah in ljubav plodi ga, <la v blagor duhorevnih se razvile.
Tako si Ti trpečih vseh teženje iz močjo velike misli k ciljn vsmeril, ■osvetlil noč, poživil v nas hotenje.
Dasi Tvoj duh se v nas bo še stoteril, skoz žitje roke manjka nam v življenje tja, kamor Ti si naš korak nameril.
Fran Radešček.
Katoliško prosvetno društvo v Novem mestu priredi ob priliki četrte obletnice dr, Krekove smrti v Rokodelskem domu v soboto 8. t. m. točno ob 8. uri zvečer
Krekov večer.
Na sporedu so: pozdrav predsednika, slavnostni govor prof Kovača, deklamacije, violinske in pevske točke itd. — Vstopnina prosta. — Vabljeni so vsi častilci Krekovega spomina.
Tedenske novice.
V počaščenje spomina dr. Kreka bo v soboto na dan četrte obletnice njegove smrti, ob 7. uri zjutraj sv. masa zadušnica, katere se udeleže vsi častilci nepozabnega slovenskega genija.
Orli in Orlice se udeleže v kroj u in korporativno sv. maše zadnšnice za pokojnim dr. Krekom. Zbirališče v Rokodelskem domu ob pol 7. uri zjutraj. Tudi bratje iz okolice naj pridejo.
Sestanek zaupnikov ob obilni 'udeležbi v Rokodelskem domu, je posetil naS voditelj gospod dr. Korošec, kije pojasnil v dvournem govoru zunanji in notranji položaj naše države, ugotovil smernice SLS za bližnjo bodočnost in pozval naše pristaše na vztrajno delo za uveljavljenje naših načel in gospodarskega programa. Njegov govor je bil spre-
jet z burnim odobravanjem in istotako zaupnica g. dr. Korošcu in poslancem Jugoslovanskega kluba.
Županska zveva se je ustanovila pretečeni pondeljek v Novem mestu za novomeški politični okraj. O važnosti in potrebi županske zveze je poročal predsednik „Županske zveze za Slovenijo* g. poslanec Stanovnik. V odbor so bili izvoljeni:	Alojz	Vovk,	župan, Gotna
vas, načelnik. Josip Bevc, * St. Peter. Ivan Pezdirc, Toplice. Ivan Šinkovec, župan, Ambrus. Anton Turk, Bršljin. Franc Golob, Leskovec. dr. Josip Fischinger, odbornik, Novo mesto. Fran Drenik, Mirna peč. Josip Bulc, župan, Mirna. Josip Žafran, Dol. Ponikve. Adolf Pečjak, župan, Toplice. — Imenovani odbor. ima v ponedeljek 10. t. m. v Rokodelskem domu ob 10. uri svojo prvo sejo, na kateri se bo odbor konstituiral v zmislu pravil. Gg. odborniki naj se seje zanesljivo udeleže.
Novomeško orlovsko okrožje ima 5. sejo okrožnega sveta v nedelo dne 16. t. m. v nav.ad-nih prostorih v Novem mestu ob 9. dopoldne. Odseki pošljite načelnike in predsednike. Bog živi!	Predsednik.
Orlom. Orlicam in prijateljem na znanje. „0r-lič“, glasilo orlovske mladine je nastopil svoj drugi letnik. Večji je kakor dosedaj in ima bogatejšo vsebino. Cena je pa ostala stara: 2 Dinara za odseke in krožke, ki naroče za ves svoj naraščaj pod skupnim zavitkom, 4 Din. za tiste, ki naroče poedine izvode. List je za naše male zelo primeren in bodi vsem toplo priporočen. Naroča se pri uprav-ništvu „Orličau v Kamniku, Gorenjsko. — Nujno prosimo zlasti naraščajska vodstva, da vse izvode razpečajo in čimprej poravnajo naročnino. — Tudi naše prijatelje med odraslim prijazno vabimo, da si list naroče. Imeli bodo vpogled v naše mladinsko gibanje in s skromno naročnino bodo podprli dobro stvar. Bog živi!	Uprava	„Orliča“.
Pomotoma je zadnjič v poročilu o seji Kat. prosvetnega društva izostalo ime odbornice gdč. Micike Turkove iz Bršljiua, kar s tem popravljamo.
Pouk v srbščini je v ponedeljek večer urednik Radešček otvoril za Člane naših prosvetnih duuštev z uvodnim predavanjem v srbskem jeziku ter pojasnil glavno karakteristiko cirilskih črk. Reden pouk se začne v ponedeljek točno ob pol 7. uri zvečer in potem vsak ponedeljek in petek v Rokodelskem domu. Zanimanje je veliko, naj bi tudi vztrajnost bila temu eeaka.
Umrla jo gospa Antonija Košičak, soproga gostilničarja in posestnika v Novem mestu. — V ženski bolnici pa je umrla gospa Marija Grebenc, soproga mizarja v Kandiji. — N. v m. p.!
Umrla je v Črnomlju po kratki bolezni vdova Ana Kolbezen, previdena s sv. zakramenti v 84 letu starosti, mati župnega upravitelja v pok. L. Kolbezen. Bodi ji blag spomin ! N. v m. p. I G. župriemu upravitelju in ostalifa sorodnikom naše sožalje.
Pogreb g. Iv. Krajca se je vršil 22. sept. ob veliki udeležbi uraduištva, trgovstva, raznih društev, Šolske mladine, profesorjev in učiteljev ter ostalega občinstva. V kapeliei pri Božjem grobu je bila izpostavljena hrastova krsta z venci. Do mostu je vodil sprevod č. g. župnik šmihelski z g. kaplanom ob asistenci čč. gg. oo. frančiškanov in Usmi^e-nih bratov, odtod pa je prevzel vodstvo mil. g. prošt dr. Elbert s preč. gg. kanoniki na
pokopališče, kjer so pevci ob odprtem grobu zapeli Prešernovo „Blagor mu“. — Pokojnik je bil lastnik novomeške tiskarne. Založil je ponatis obširnega Valvazorjevega dela „Die Elire des Herzogtums Krains“ v lastno zgubo, dalje Spise Krištofa Šmida za mladino, Narodno tiiblioteko in mnogo drugih. Bil je občespoštovan mož, član in odbornik raznih društev. V svoji visoki starosti seveda ni imel umevanja za politiko sedanjega časa, sicer pa je bil vedno zvest katoliški veri in njenim načelom. Bog mu daj večni mir in pokoj!
Poroke. G. Anton Prudič, davčni uradnik v Novem mestu se je poročil z gdč. H. Strel, učiteliico v Kočevju. — G. Ciril Klinar, zavirač drž. žel. v Novem mestu se je poročil z gdč. Ivano Kokovica.
Pošten najditelj se prosi, naj vrne deležno deležno knjižico z denarjem nad 4000 K, ki so bile izgubljene (ukradene?) v torek popoldne v vlaku na potu Mctlikii—Novo mesto. Denar naj se proti primerni odškodnini odda ali v uredništvu rSedanjosti“ ali pošlje lastniku, čigar ime je v knjižici.
Pokrajinska uprava nam je z odlokom št. 9688 z dne 16. sept. t. 1. poslala šele v soboto dostavljen poziv radi agitacije za novo inve-stacijsko posojilo. Ali bi ne bilo primernejše nasloviti tak poziv na liste, ki so prejeli plačan oglas.
Ljubljana je dobila za župana socialnega demokrata dr. Periča in za podžupana narodnega socialista Ambrožiča. Policajdemo-kratom in centralistom to seveda ne gre v glavo.
Pogorelo je popolnoma posestvo Frančiške Marinko v Stranski vasi pri Dobrovi, nato pa je vpepelil požar tudi hišo njenega soseda Franceta Velkavrha. Škoda je skoraj polmilijonska. Zažgal je neki otrok. — Pazite na otroke!
Trst je jugoslovanski, kar se jc pokazalo s tem, da je sedaj več kot deset tisoč delavcev odpuščenih od dela, ker je pomorska trgovina skoraj popolnoma opuščena. Temu ne bo pomagala generalna stavka, pač pa priklopitev Trsta k Jugoslaviji. Seveda govoriti o tem Pašiču in tržaškim fašistom po-menja nositi vodo v morje.
Hišna preiskava se je vršila 26. septembra v prostorih gornjeradgonske zadruge, posojilnice, tiskarne in uredništva „Murske Straže". Neka znana samostojueška podla duša — ka-koc javlja „M. S.“ — je namreč ovadila oblasti, Češ, da imajo „klerikalci" skrito v svojih prostorih 138 pušk in 2 zaboja nmni-cije. Ni nam treba zanikavati to gorostasno laž, ki je značilna za liberalce obeh imen. Preiskavo je vodil na svoj način Karabajič, ki je pred kratkem prišel iz Srbije in ki ne pozna nuših razmer.
Policajdemokracija. Okrajno glavarstvo v Celju je obsodilo na 1000 kron globe in 14 dni zapora g. kaplana Zupaniča v Grižah, ker je po končani maši odšel izpred oltarja predno se je odpela državna himna, katero je gosp. kaplan sam naročil in iz svojega plačal. — No, v policijskem režimu je vse mogoče.
0 Puclju pravi dr. Kukovec, da je bil še par mesecev pred volitvami podpredsednik liberalne stranke in da je ustanovil samostoj-neško stranko, ki se je odcepila od drugih kmetskih strank, samo kot dober računar, da onemogoči sodelovanje SLS z radikalno stranko. Po naše bi se reklo, da je le tisti dober računar, ki sebe in
DeBcBa ali kuharica za vse
za 2 o«'l>i išče se "••
Potni stroški se- povrnejo po šestmesečnem službovanju. Plača 200 do 300 K mesečno. Piše noi se. na Sever*. Maribor, Aleksand ova cesta 53
TISKARNA - KNJIGARNA - KNJIGOVEZNICA J. KRAJEC NASL,, NOVO MESTO
se priporoča p. n. uradom, gg. trgovcem in slav. občinstvu za vsakovrstna naročila.
Kapital;
2) ))) )33 kron
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
Rezerve okrog 8,000.000 kron
Inn- ••sna skupnost s Hrvf.it. Kskomptno Benku in Srbsko'Banko v Zagrebu.
PODRUŽNICA NOVO MESTO
Izvršuje vse bančne transakcije najkulanfneje 1	«
■	■■	Hranilne Moge. — Nakup in prodaja: efektov, deviz in valut.
Esk.nnpt menic, imatev, faktur. — Akreditivi. — Borza.	Dolarji	se kupujejo po najvišjem duevuem kurzu
Izdajatelj in odgov
n-dnik Fran Radešček.
Tiska J. Krajec nasl. v Novem uiestu.
Gospodarska Zveza
centrala za skupni nakup v Ljubljani
Podružnica v Novem mestu
ima v zalogi vse. Špecerijsko in koloni-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd.
Lahki in težki bencin za poljedelske stroje.
druge dobro prod a. Ncčistnice prodajajo sebe in izdajalci pa druge.
Sokol v Radečah nas prosi za ugotovitev, da obsojeni Franc Langer ni niti odbornik, niti član tega dručtva, kar lojalno popravljamo.
Kolinsko kavino primes uporbljajo vse varčne gospodipje kot izboren domač izdelek,
Ameriški novičar.
R a z note r o s t i. Premogarska stavka v West Virginiji je bila zadušena v kivi. — Brezposelnost delavstva je še vedno velika in zadaja mnogo skrbi vladi in prebivalstvu. Daši so skladišča hrane prenapolnjena, vendar preti pomanjkanje, surovine za obleko in drugo gnijejo in trohne. les za stavbe se uničuje na kupih. premogovnike in rudnike poplavlja voda, v tovarnah vlada tema — vse je
milijoni
in milijoni brezposelnih strada in s strahom pričakuje zime, pomanjkanja in beti v Draginja pa vedno bolj narašča, le še mleko in krub stoji na zmerni višini. — V Clevelandu in v Toledu sta bila z veliko slovesnostjo vstoličena zopet dva nova škofa ob navzočnosti dveh nadškofov, več škofov, opatov, na stotine duhovnikov in velike množice vernikov. —■ V Evelethu, Minn. je prejelo prvo sveto obhajilo 215 slovenskih otrok. — Župnik T r ii n k , bivši ravnatelj družbe sv. Mohorja, se je vrnil v Ameriko in prevzel v oskrbo Češko župnijo. V Ameriko sta se vrnila oba brata župnika
Trobec. — Iz Clevelanda so se pripeljali v avtomobilu v Joliet gg. Math, Janez in Anton Grdina z gospo Hafner in družina Jakšičevo.
Poročila sta se v Ely Jožef Ba-lek. z Marijo Košar.
U m r 1 i so v Ely, Minn. Alojz Cdnta iz Škemavca pri Vel. Laščah. — V Steel-tonu Bara Matjašič iz Rakovca pri Metliki. — V Jolietu Franc Bučar iz Blata pri Grosuplju. — V Clevelandu Marija Kosec iz Kamnika.
V Slovenski eskomptni banki v Novem mestu se plačujejo dolarji po naj višjem dnevnem kurzu.
OgSašujte
v ,.Sedanjosti“.
zapuščeno
mrtvo, medteirt
Zahvala.
Povodom bridke izgube našega ljubljenega očeta, tasta, strica, gospoda
IVANA KRAJCA
založnika in ravnatelja mestne hranilnice v Novem mestu
bivšega tiskarnarja,
Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva kupila znano veletrgovino in posestvo Oskarla Reiterja v Slovenjgradcu, katero bova ravno v istih strokah, kakor s špecerijo, manufakturo in deželnimi pridelki vodila naprej tet; se priporočava slavnemu občinstvu za blagohotno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Oskar Reiter-ja nasl. BRUTO HOPflfi, Slouenjgradec.
izrekamo tem potom vsem sočuvstvujočim najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo premil, proštu S, Elbertu in čč. duhovščini, novomeškemu Sokolu in katol. društvu rokodelskih pomočnikov, ki sta se udeležila pogreba z zastavami, ljudski šoli, zastopnikovi mestne in šmihelske občine, hranilnici, številnim prijateljem in znancem ter mnogobrojnemu občinstvu, I. Hladniku in številnim pevcem za prekrasni »Blagor mu» iskrena hvala.
Novo mesto, dne 30. septembra 1921.
Žalujoči ostali.
Kupujem kostanj in jabolka
v vsaki množini in po najvišjih dnev~ nih čenah. — Istotam se sprejme
služkinja. T°m0 Zagajski,
Novo meslo št. 36 in 123.
Pošten krojaški pomočnik
se sprejme takoj v trajno delo !
Franc Pelko, Novo mesto