ItnuJ tkily ereept IMatla/a mmd Holidaj*.

VETA
glasilo slovenske: narodne podporne jednote
v
(TredatKki i» upravnllkl pro-
■torlt ts37 r. LaivuSata ar.
Offtca of pubUcaUaa: sia7 Ko. Lavadala ava. Talapkona: Laarndalc 4flM.
LETO—YEAR XI. jb $3.00 mm

»	H.	CHICACO, ILL., soboto, 26. oktobra (Oct 26) 1918.	13 00 STEV.-NUMBER 252.
10 148)	tbo A«t of Octobar 6, 1017. »» flla al tK. P o. t Offlc« of Cbicago, III,noU. By ocdor of th» Pro»ldoalt A. S. BurU.on, Po.tin.aur Gaaorol.
AccepUnc« foc molilf >t .p+cfrl raU rf po.Ug. pro^d for in ..clion 1103, Act of Oal. 3, 1»17, .ulKerisod mi Jono 14, 1013. "
ZAVEZNIKI NADALJUJEJO Z ZMAGAMI, konferenca inozem-
- —r , e L 1 J m NARODNOSTI
Nova nemška fronta med rekamaScheldt v PUH MPI Plll.ll ia Sambre zdrobljena.—Uspehi ame- » rmLAUbLrHIUI.
riških armad.—8000Nemcev vjetih. I Avstrijske čete beže iz Srbije.
ja v centralnih državah.
PROTI MNOŽICE V BERLINU DEMONSTM-IHZ»EITNMTI- RAJO ZA REPUBLIKO.
GOVCEM.
BURNI PRIZORI V DEBATI 01 PALICA ZA PROFITARJE JUGOSLOVANSKEM PRAVLJENA. ' VPRAŠANJU.	- \
London, 25. okt. — Po danafi njem uradnem poročilu ao angle ikc Me napredovale južno od Valenciennesa in okupirale »o Vendegies—aur—Ecaillon. Mesto Kainz je padlo Angležem v roke
V	zadnjih dveh dneh je bilo vje lih 8000 Nemcev in več kakor sto lopov so vplenili Američani in An lleži na fronti med rekama
j, Scheldt in Sambre. Na 24 milj Široki fronti ao zavezniki zdrobili aovralne obrambne utrdbe in zdaj w bližajo železniškemu sistemu Valenciennea—Hirson.
V	Belgiji ao nemške čete včeraj izvršile nekaj protinapadov na severnem krilu fronte, toda belgijski vojni stan poroda, da ao bili protinapadi odbiti. Zavezniki so okupirali Meldeghem, ki je 15 milj nevernovzhodno od Ghenta. Danes divja v Belgiji velika topniška bitka.
Vferaj je padla vsa nemška 0-brambna črta ob reki Bscaillon in več kot tucat vaai je bilo osvobojenih. Zavezniki ao napredovali povprečno tri milje od včeraj zju iraj na tej f«*«*,
meričani t mtfllttNMni vred
okupirali več postojank.
Pariz, 25. okt. — Vojni stan javlja, da so Francozi včeraj okupirali velik kos teritorija med rekama Oisc in Serre in vjeli 1500 mož. Kanal, ki veže omenjeni reki, je Ml prekoračen vzhodno od Long-fhampsa. Francoske čete so dosegle važno železniško postojanko Oiiise sevemozapadno od Laona.
veljnik jim je rad dovolil in po zmagi jim je iskreno čestital.
Operacije v Srbiji.-
London, 25. okt. — Srbski voj. ni stan poroča, da so bile avstro-nemške čete na srbski fronti oh reki Moravi premagane po tridnevni bitki in zdaj se umikajo v neredu proti Donavi. Srbi in Francozi so okupirali Paračin, Varva-zin in Belufiico. 200 Nemcev je bilo vjetih.
1000 Avstrijcev vjetih.
Rim, 25. okt. — Vojni stan jav-lja, da je bilo pri treh včerajšnjih napadih na italijanski fronti vjetih 1000 Avstrijcev. Sovražnik je izgubil več gorskih pozicij.
Na nemška mesta je zopet padlo 50 ton bomb.
London, 25 .okt. — Angleški letalci so včeraj zopet obiskali nemška mesta in vrgli so 51 ton bomb na municijske tovarne v Burba-chu, Saabruckenu. Maimhcitnu, Coblenzu, Metz—Sablonu in Main-tfcu.
Italijanska iridenta stoji na stališču italijanske vlade.
Philadelphia. Pa. — Dne 25. oktobra se je pričela v Philadel-phiji konferenca ,na kateri zborujejo zastopniki narodnosti iz Avatro-Ograkeft Namen tega zborovanja je sestaviti nekako deklaracijo vseh teh narodnosti, ki so bile zatirane pod vladami Avstrije in Ogrske in začrtati nekako pot za skupen program ozironi na bodoče od nošaje uie<! njimi. (Vhe zastopk profesor Ma-saryk; Poljaki odbor John Smulski! Lit vinski narodni odbor zastopa dr. John Szlupas; Romunsko narodno ligo Vasile Stoi-ca; za Jugoslovanski... odbor y Londonu je navzoč dr. IJiuko Hinkovič; italijansko irideuto iz Avstrije zastopa Carlo J. Toma-selli; Ukrajinsko federacijo zastopa M. Kiehinsky in ogrske Ru-sine Gregor f. Zakovič. Morda bodo poleg teh pozvali tudi druge zastopnike narodnostnih skupin v tej deželi, da pomagajo pri sestavi deklaracije in taktike, ki jo
I Konsumentjs lahko pomsgajo vladi, da pridejo krivci v roka pravioe.
Ohioago, 111. — Prof! t ar ji, ki prodajajo živila ua drobno in o-dirajo konzumente po vaeh meto-dali protfitarake umetnosti ,hodo kmalu občutili težko roko vlade Združenih dršav. Živilska uprava liaznanjn, da je vae pripravljeno, s primejo profitsrje, ki po viso-,ih cenah prodajajo grocerijc iu opravljeno meso. V volilnih o« rajih so sc organizirali ženski volilni odobri, da uvedejo preiska vo in naznanijo jirofitarje živiiaki tiprsvj.
Pri issledovsuju profitsrjev bosta pomagala zveztii državni tajnik in juatični departinent. Živilska uprava aicer nima pravice, da določi ceno, ima pa po Severje-vem zakonu oblast, da kaznuje profitarje.
Živilska uprava jc iznašla me-rtodo, |h> kateri pride profltarjen; trgovini na drobno do živega.
Dvakrat v tednu bo živilakr. u-
™ Panika v kajzerjevem taboru.—Kapitu-■ licaja Avstro-Ogrske se pričakuje vsak čas.—Jugoslovani rebelirajo.
Zavezniški diplomatični svel se zbira v Parizu.
Ljuti boji na ameriški fronti se nadaljujejo. .
1'ariz, 25. okt. — Tukaj poročajo neuradno, da se Francozi poslužujejo orjaških ameriških navalili topov, s katerimi drobe sovražne pozicije med rekama Oiae in Kerre. Ti topovi ao lGpalčnega kn-lihra in operirajo jih ameriški pomorščaki.
1 ameriško armade sevemozapadno od Verduna, 25. okt. — O-peracije ameriške prve armade zadnjih dveh dni ao bile dokaj ua-!**ne. Američani stalno napredujejo na vaej Črti in jemljejo Nem-pozicijo za pozicijo- V tem čami ho naše čete osvojile greben "irategičnih hribov, ki so porašče-z. gostim lesovjem. Hribi bodo «laj služili Američanom za topniške pozicije, ki bodo kontrolirale veliko ravan proti severu. Med n pačijo teh hribov jc bilo vjet ih večje število Nemcev.
Včeraj ao Ameriške čete izvrfti-•«• napad vzhodno od reke Maac in "trle sovražni odpor kljub težke-terenu. Napad je bil izvršen »a tri kilometre široki fronti in Američani ao prodrli en kilometer v ^»vražne pozicije.
Cehoslovaki iavojovali zmago
I'ari z, 25. okt. - Čete v»nkih prostovoljcev, ki J<> nkupno t Francozi v ji, ho včeraj izvojevale svojo "»ago. Cehoslovaki, v*l«'d proglasa neodvianosti češko-fclovaške države, ao napadli J "ajt ožjih sovražnih pozieij Terron reki Aisne in vseli so jo po vro-čeia imju s bajoneti. Topniška pre-T>aracija je trajala l*tltajsl mimii vea boj jo bU končan v eni nri ' "škoalova&ki prostovoljci ao pro-francoskega poveljnika, ds jim dovoli to Awt. da asmi nsps Jeja omenjeno poatojsnko; po-
AMERlftKE IZGUBE
Woshington, 25. okt. — Vojni department je objavil 635 imen. Izgube: 68 mož ubitih v boju, 34 jih je umrlo za ranami in 26 valeči bolezni, sedem mož je smrtno pd-nesrečilo, 217 je težko in 128 lahko ranjenih. 108 mož je ranjenih, a ni še dognano, dali težko sli lahko, 48 jih pogrešajo in dva sta vjela.
V seznamu so tudi imena: Jos. Donovich, Chicago, lil.; Mathew Vohsnich, Joliet, 111.; Ferdinsnd Skala, Milwaukee, Wis.; Jakob RobiČ, Luzcmberg, Mo. Vsi težko ranjeni.
MORMONOI PROTI POLI OAMUI
Salt Lake Oity, Utah. — Ns
konvenciji mormonske verske sekte, na kateri je navzočih 12,000 vernikov s vseh krsjev Združenih držsv, Kanade in Mehike, kjer ss nahajajo mormonske verske občine, je govoril predsednik mormonske cerkve Joaeph F. Sinit h proti poligamiji. Mormonski "papež" Smith ima aam štiri žene, s katerimi sc je poročil pred 28. septembrom 18»Q, ko je predsednik Združenih držav W1lford Woodruff izdal manifest, ki jc prepovedal mnogoženstvo: ta na-redba je bila v prvi vrsti naperje-na proti niormoncem, ki so učili mnogoženstvo za versko dolžnost in naredba je pri njih našla m no-go odpora. .Končno ao na konferenci 6. oktobra 1890 sprejeli ».a-redim ameriškega predaednikn iu od tistega časa mormonska cer kev ofieijelno več ne prizna mua-goŽenatva "za versko dolžnost inormonake cerkve. Mnogi du-hovniki pa so še dolgo potem ignorirali poet avo proti mnogožen-in poročali še nadalje njiho-Tvernike z več ženami. V neka-terib krajih to še sedaj praktu-.-rajo in aedanjs konvencija r tfko takih duhovnikov kar naj-strožje obaodila.
aje vojne situacije. Razun Lit vin cev ao vae druge narodnosti, ki so zastopane, iz Avatro-Ograkc.
Philadelphia, 86. okt. — Na pivi seji zaatopnikov demokratične "Sredujeevropake unije", kakor so nazvall /.aatopniki raznih narodnosti svojo organizacijo, ho razni govorniki opozarjali Združene države in ostale zavezniško sile, naj bodo pazljive na mirovni konferenci pred zvijačami nemške diplomacije, Če hočejo, da bo-do zavezniške zmage koristile de-mokraciji iu principom, za katere ae bore. Profesor Masaryk jc • v svojemu govoru dokssoval, da Nemčija in njene zaveznice nastavljajo pasti, v katere bi rade vjele zavezniške države in jih o-ropale njihovih uspehov na boji-ščih. Vse obljube sedanjih vlad na Dunaju, v Berlinu, Budapeštl in Carigradu so le navaden hluf, s katerim bi radi zavedli zaveznike in si na ta način ohranili na krmilu in še nadalje vodili svojo avto-kratično politiko zatiranja.
_______________ .......... prava izdela buletiu M\ 1"» princ
bodo zavzemale {t narodnosti "v.lftl prlli^po pene za Jestviuc . i|i
tmdočuoati, v kolikor se tiče seda- meao. Buletini bodo tiskani in
Raspor mod Hinkovičem in Italijani.
Konferenca je poatsls prec< j burna, ko je zastopnik italijanske i reden t c izjavil pri razpravi o bo dočnoati Dalmacije, da je stališče
prodajalci bodo dobili nalog, da jih obesijo na vidnem mestu v prodajalni, tako da bodo kon.'.u-ineutje obveščeni o cenah.
Ženski odbori bodo vsak teuen pregledali vatli volilni (»kraj, če se trgovci ravnajo po določenih cenah. fV bo jienaki odbor pioun-šcl, da trgovec prodaja po v.šji ceni, kot je določena ua hulcthiu, bo moral trgovec dokazati, da je upravičen do te cene,vsled izrednih rs »mor. Ako trgovec tega ne ho mogel dokazati, bo kszno\au. rstsvlli mu bodo dobavo nlaga, mogoče bo kaznovan še z denarno globo. sc pa izkaže, da je nenasiten profitsr, zelo trdovraten, ga bodo obtožili po Severjevem zako nu iu pride pred zvezno sodiAče,
Konsumentje lahko sami pomaga jo, ds n*a pravice prime pio-fitarje. Če konsument opazi, da trgovoe prodaja jeslvine in meso nad določeno prllleno ceno, naj ga naznani. ns ta način jc mogoče odpraviti profitarstvo.
VLADA OBDOLŽILA PIT TOBAČNIH DRUŽB NBPOSTAV NEOA ZDRUŽENJA.
Demonstracije v Berlinu sa repu. REBELNE HRVAŠKE ČE-biiko,	TE OKUPIRALE REKO.
Pariš 20. okt. — Prad driavno-zborsko palačo v Berlinu ss Je zbrala vdoraj velikanska mnoiica ljudstva, ki js sahtovslA, odstop kajasrja in formiranja Nemfiije v republikansko t formo drtevs
Baael, Švica, 25. okt. — Depaša it ftvatrijskik virov sa glasi, da to hrvaški paš-polki, ki ao bili prUUljoiti
Mnošice so prirejale Karlu Liab-	»vstro-ogrski armadi, robali-
kneehtu, katerega so oblasti prad	rali in osvojili mesto Roko
kratkim spustile na svobodo, nav-	(Fiume) v hrvaikam PH-
dušana ovaoijs.	moriu iigm
. Tako porote braojav is Ouriha	' UMI
listu "L'Information/1......
Kooija, v kateri ss js peljal
Llcbcknciit, so mnolioe obsipala s	b
ovetllosmi, nadaljuje porodilo.	Rskrutja se punUjo.
V Nemčiji js savladala velika pa-	0urlh( jfl. airt^l Vest js ort-nika Vslsd WUsonovs note I kajsor 41a ds so v NsmMii libruJmUi
js sklloal kronski svst v sa^	^ ^ ^ JJ ^
NOVO KRVOUTJB V NVMOl-JI,
Wasbington, D. 0. Pet tobač. nih družb in njihovi uradniki ao ohdolžeui, da ao prelomili proti
..................... . . _	trustui zakon a tem, da so ae r.dru
ameriških Italijanov na strani ae gj|| Z(l določevanje cen lobačnlm datlje italijaiiake vlade v pogledu l^lelkam iu za uničevatije konku tega vprašanja. Hinkovič je de-1m|((<, |)0|<Hy.||ni malerijal je pred jal, da se bodo Jugoslovani iHirilij^,, ofcelna komisija proti vsakim nameram spremi oi ^^ ti Jadransko morje v italijansko
jezero. "Ako izgubimo Jadransko morje, izgubimo a tem naša pt-i-čs", jc dcjsl Hinkovič, 1z te kon-fereijec jc razvidno, da jc še redno želja Italijanov iMiektirati Dalmacijo, Trst in Istro in s 'cm praktično odrezati Jugoslovane od morja. "Ako »e hočete imeti trgovski monopol na Kalkanu, m-mi z vami strinjamo, afco Imdo te
Dr. John Mlupaa, zaalopuik Lil* vjaeev, je propagiral idejo, naj ima »aak narod prost d osi op do morja, ue da bi moral plačevati <-ariiio državi, akozi katere bodo vodilo take poti, /.a ekaportlranje in Imporliraiije blaga
Konferenca je pokazala, da med raznimi uarodnt%tmi iolereai križajo, posebna med Jugoslovs ni in Italijani, ker slednji alnj*
Uhki aevemovskodai ritfOvi.Po-vprečns tempmturs v zadnjih 24 urah je bila okrog BO. Solnee izhs-ja oh 7:14. zahaja ob B:M.
ga privilegija deležni tudi drugi'
je dejal dr. Hinkovič in nadalje -! na stališča, da pripadajo obrežni val: "P» teh dolgih letih borfie terit<^jl ob Jadranskem morju, proti kabsbarikl lirauiji ne Im-i.." ki ao aedaj Ac pod A vsi roJ »grško, trpeli tadi nobene druge t|r«ol Italiji. Teh vpraAanj pa aevtdl
ri.il.« »o in okolica J V ^»nrto Mtaaefja j. pmt* Že tako ne »m reševala nHi «tlaltva(iMi ndrago in^W«ea	vm#., Msaa- nji konferenca, ki zboruje % ni
dež. Neapicmsnjens tempei^i^^ ^f ^ ^ % Um fi. ^^ kaiU tjcft zoaeuj ,n
je svofiivit, naj pridejo taka sade nsmen je le diakuzijekega pome-ve v rszp'lvo pred poaebne odbn
vesti 13 Berllns o prejemu sadnje WUsonovs nots ss glass, da js no-ta povsrodila nssaslišano paniko v militarističnem taboru. Vlada še ni objavila nota, ko js odhajalo to poročilo is Nemčije. Oovori ss, da js kajsor naglo sklical isrsdno sa sedsujs kronskega sveta.
Kapitulacija Avstrije ss pričaku-js vsak dan.
Amslerdaiu, 25. okt. "Frankfurter Zeituug" poroča, opiraje ur na brzojavko iz Dunaja, da je v Avitfro-Ogrski pravi kaoa in Nem-(Viju je že zavrgla upanje, da pri
ljudstvom ia poMdsti ter voJMt-
lu/ i ' ■ i i ^Sai '
tml USnJa W
do krvavlapopodi med policiatl In
municljskiml delavci. V Kamen u so ,
nnštriijkali delavci v Krnppo-vlh tovarnah.
Dalje jc prišlo poročilo iz zanesljivih virov, tla se puntajo mladi rek rut je, ki hi imeli Iti iim vojaške nabore šele leta 11)20, pa jih Ac zdaj kličejo ped oroljc, Vojaklma fronti atreljajo na svoje čaatnike, (leneralid štab je organiziral po. sebne, izbrane polke, ki imajo nalogo zadušili vsak upor ns frontI.
Amsterdam, 25. okt. Prebivala! vo llolaiidije Je zadnje dni že na ranilo aa več stotlsoč glav. Po-
drži svojo zaveznico v vojni, —j množili ao se beguni In nemški de-
zerterji h Belgije. Dczerlerji pravijo, da ao jih njihovi oficirji |ni-(lili s napetimi revolverji v rokah v bitko, tode pri prvi priložuiMl! so pobegnili čr* belgijsko mejo. Dalje pravijo, da so rajši inlernl-rsnl v Holandijl, kakor pa da bi se povrnili domov in gledali avn> Jim domačim v oči kot premaganci.
ns in ss boljle apoena vanje d* ua drugega.
Brezpogojna kapitulacija Avstrijs js vprašanje par dni.
V	Avstriji nI več nobene od govorne vlsde. Kar govore ua Dunaju, ao le fraxe poaamccnili Karlovih ministrov, za katere se več nihče ue zmeni,
V	llmlapešti je tudi kaos prve vrste. Stari madžaraki političarjl se prepirajo iu pokladajo odgovornost ra kolositlnc napake drug drugemu na rame, Včeraj Je bil v ogrski zbornici zopet dirindaj. karolyi jc pridložil program *Vo» je (nemivisuc) stranke, ki se glasi: Da mora Cgarska proglasiti neodvisnost od Avstrije, izvoliti svojega k rs lja in takoj zahtevati separatni mir; ds mora Wekerie takoj resignirati s svojim kabinetom iu Ogrska mori pretrgali zve. xo t. Nemčijo| da se dovoli Hrvatom "neodvisna" držata ki ps mora biti pod krono av. Alefana.
Dr, NVckcrle jc pobijal Karolya, č«4 da je avstro ogrska vlada že Izdelala načrt za fedcraMzaeljo. Dalje je rekel, da Ogrska nr sme pre-trgali zveze t. Nemčijo, kajti nemške Čete ae bojujejo na ograkl fronti. Na ploho vprašanj: "Kje, kje!" je odgovoril VVckerlc, ds ae Nemci bojujejo povsod, kjer ae brani nedotsknjenost Ograke Da I je je dejal, da Ograka ue Ihi pri znala češkoalovaške države,
Avstrija m bo pogajala s Coboslo vairi
Turih, M> okt Z Dunaja ao prišle informacije, da je avairij-aka vlada sklenila odgovoriti predaednikn WiUoim. da ae Im ns njegov zahtevo apuaiila v pogs janje a OBpaalovakL
Turčija sprsjms Wllsonovs pogo
J«.
Bazel, 25 okt. ^ b. Carigrada poročajo, da Je Izjavil Tewflk paša, novi veliki vezir (ministrski pred-tednik), da je Turčijs pripravljena sprejeti mir n« temelju Wllaonovlh načel. Teaflk paša je tako rekel, ko Je predstavil sVoje nove ministre turški zbornici. Povedal je tudi, da Turčija ne bo več nič odlašala z reformami. Ob-* ljubil Je, da bo turška vlada uved ta volilno reformo, ki podeli vrtlil-no prgviso vsem držsvljsnom brez ozirs ns vero ali narodnost.
ZAVBZNIlKI DIPLOMATIČNI »VET SB ZBIRA V PARIZU
W i bonov svetovalce Houas la admiral Benaon sastopaU Zdrušonc Mara.
Wsahiugton, U «ht. — K. M lloiiae predaednlkov najožji svetovalec in admiral Benaon ata prišla danes v Pariz, kjer ae priprav-lja konferenca zaatopnikov zavezniških držav. Konferenca bo o-bravnsvals vpralanje pogojev ra premirje t Nemčijo iu mords Im neatavljen t mil »kupcu mirovni prog pa m v«eb /aalopilikov Houae
(Dal#a sa S SU. I. kol)
PBO!
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
■■	■ i ■■ i i n_____JLXJ- J	-----ii-
lihaj« dnevno rncn n«delj in praznikov.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Cen« oglasov po dogovoru. RokopUi — ns vrtajo.
Norotoios: Zadlajen« driave (iiven Chicago) ln Caaada
tM in 7Gc
11X0 za pol l«u
tri
#126 aa pol leta. $1.18 za tri maaec«.
Chlcago in inozemstvo M
So
na
na leto,
Naslov sa VM, kar ba »tik i lUtoms
"PROSVEJA"
2#ft7 S«. Lawn4al« Avena«, Ckicago, Illinois
121
ETA
■r m
ARISTOKRACIJA HA ODHODU.
trn
"THE ENLIGHTENMENT"
Organ of Um Slovani« National Raaafit SacUtg.
Ianuad daily ezrept Hunday and Holidajr«.
Owaad bf tika Slavaale National Basaftt StUty.
Advertising rstes on sgreemtnt.
S
Subscrlption: Uaitad Stat«* <except Chicago) and Canada $3 p«r year; igo and foretgn countH#if »4.60 per year......... ^__
MIT Sa.
AilrMii
"PROSVETA"
Laarndala Avaaua, Ckicago, lllinal«.
Tata f on UwndaU 4«35 =
Dat«« f aklapanju a. pr. (Sapt. KM«) p*Ug va*
valaga' Imana in aaalava Ponovilo Jo prav«.
m

SPLETKE NEMŠKIH PROPAGANDISTOV.
DOPISI.
VOLILNA KAMPANJA V 0-KRAJU 0RAWP0RD.
Nemški propagandisti, ki zagovarjajo kajzerjeve interes«?, se poslužujejo vsakovrstnih spletk, da še ob dva-fiujstj urj pomagajo avtokracijl centralnih sil na suho, ko ss U njen čolnič potaplja.
♦ Njih zadnje delo se zrcali v govoricah, ki jih žirijo y Chicagu, češ, da je bila določena vsota četrtega posojila •vq)»o4e za Chicago podpisana že v četrtek, in da je odbor, ki ie vodil kampanjo ie radi tega podal poziv, naj ljudje pouvoje podpisovanje posojila svobode, da bo podpisanega veliko več posojila, kot ga je bilo odmerjenega) da ga podpilejo v mestu.
Charles W. Folds, predsednik kampanjskega odbora za posojilo svobode v Chicagu, in Phillipp H. Clarke, sto podula izjavo, da ni nobena kampanjska organizacija v Chicagu vedela do sobote popoldne, da je določena v&ta dosežena. V četrtek popoldne je bil položaj brezupen, istega dne so organizacije obdržavale izredno sejo in po oddanih poročilih js manjkalo še $8,000,000 do določene vsote samo vVaenih industrijah in obrtih. Tak je bfl položaj v distriktih in volilnih okrajih. Se v petek popoldne ni bilo jasno, če bo posojilo uspeh ali neuspeh.
Položsj je bil tak, kot sta ga naslikala Charles W. Folds in Phillip H. Clarke. Kakšen namen imajo torej nasprotne govorice nemških propagandistov?
Dvojen 1
Predvsem hočejo že podpisano četrto posojilo spraviti v nevarnost na ta način, da bi ljudje postali mlačni pri odplačevanju že podpisanega posojila. S takimi, govoricami hočejo sugestirati ljudem, da se nič ne mudi za denar, češ, vlada ima dosti denarja, ker je bilo podpisanega več posojila že par dni pred končano kampanjo. Take govorice imajo tudi namen pripraviti kampanjski odbor med ljudstvom ob zaupanje, da bi ljudstvo sodilo takole: "Glejte, določena vtoU je bila že dosežena, loda priporočali so, naj podvojimo podpisovanje." Ta splet-karska govorica je torej obenem že dobro preračunjena sovražna poteza proti prihodnjemu posojilu svobode.
Takšne govorice dokazujejo, da skuša sovražnik škodovati Združenim državam povsod, kjer upa od take Škode imeti dobiček.
Ko je pričelo podpisovanje četrtega posojila svobode, so gospodje v Berlinu nenadoma prišli s svojo "mirovno" ponudbo na dan. Upali ho, da bo njih ponudba učinkovala na podpisovanje posojila svobode. Najbolj so hoteli z njo vplivati na pacifistični element, obenem je pa bila migi je j kajzerjevim agentom v Združenih državah, da z raznimi govoricami ovirajo podpisovanje posojila. V Berlinu so -nivn v Ameriki jo pričakovala od računili, če ne bo podpisana določena vsota četrtega po-j ^^^^ivJTntn'1,1,, it^iiiV1]! sojila svobode, da lahko to dejstvo izrabijo kot sredstvo.*^,"	1'akoj T*n.otkt
za mirovno agitacijo med zavezniki. Kajzerjevi propa-1 konflikta, i* katerega hc jc |mv gandisti bi kričali, da je ameriško ljudstvo sito vojne in '*tieje razvil svetovni požar. Tndo da ne stoji trdno za svojim predsednikom. Doka«Ovali!^.fc,utLv.>re.?,'IJI J^^M«*" bi zaveznikom, .da je najboljše, če sklenejo premirje in se prično pogajati za mir na podlagi berlinske ponudbe.
Ameriško ljudstvo sc ni dalo ujeti z "mirovno" vado, ki »o jo dali gospodje v Berlinu na trnek, ampak je pridno kamor ji do^gia njihova moč. podpisovalo posojilo ne glede na "mirovne" note, ki ko iJunkerji dobiti popolno ko*, prihajale iz Berlina. Carigrada in z Dunaja. To so spoznali	Av»tro-Ogn,ko Tur,M.
gospodje v Berlinu in Kajzerjevi agentje v Združenih tir- ^	* ZikS^
tavah. To spoznanje jt« pa povzročilo zatlnje mahinacije »hoda kot pridružiti * boju /a in spletke, od katerih so upali, da jim prinesejo saj malo iM"*aa kajaerizma in mUitarUtMnt uspeha pri prihodnjem posojilu svobode, ako *ed*j niso	>/wlsleSnWil vnc
doMoirli svnieira namenu	-.ledov* demokracije Tisoče *o«ls-
dosegli tvojega namena.	Jtstov je bilo pozvanih v armado
Ameriško ljudstvo je spoznalo tudi te zadnje spletke iu M«"" so ae sa lojalne v bo-
knjwi jevih propagandUtm in zutegadel zastonj tekaip	J^ll!!1
o n • .	. . ... . ' ** nadalje vpili o mednarod
gimpodje v Berlinu, da poaUneju zanje šanae bolj us^dns.'„r» i„.uv«. m, blU potisnjeni na
Sedanja vojna ne bo le pometla z monarhistično av-tokracijo, temveč tudi z aristokracijo, ki je že davno preživela svoj barbarski čas.
Cehoalovaki izjavljajo v svojem oklicu neodvisnosti in republike, da bo plemstvo na Češkem in Moravskem odpravljeno. Prizadeti bodo seveda nemški aristokratje in nekaj čeških degenerirancev, ki so jih Habsburžani po-baronili in pogrofili za njihove "zasluge". Slovaki bodo tudi z mirno vestjo porezali plemenitaške rede, kajti mecj njimi zavzemajo to mesto brez malega madžarski baronski in grofovski trotje.
Izjave neodvisnosti Poljske še nismo čitali, toda če hoče biti bodoča Poljska v resnici demokratična, mora izvršiti temeljito operacijo na svoji "žlahtni gospodi". Nikjer med Slovani ni toliko aristokracije kakor ravno med Poljaki. Poljska žlahta, ki je obenem glavni steber klerikalizma, je pravo prokletstvo poljskega naroda.
Med Slovenci — hvalabogu — ni aristokracije iz-vzemši par izjem kot pri Čehih, ki so imeli "posebne zasluge" pri avstrijski vladi. Aristokracija v slovenskih deželah je izključno nemška in njena ogromna posestva postanejo lestnina naroda čim bo Slovenija svobodna in neodvisna.
Demokracija bo imela največ trebljenja v Nemčiji in na Ogrskem, kjer kar mrgoli baronov in grofov; vsa ta svojat se bo morala pomešati med "plebejce", enakopravne državljane in izginiti med njimi, kadar revolucija dovrši svoje delo.
Velika doba temeljitega preporoda je tukaj. Kdor misli, da bo vojna pričela in končala le pri cesarskih in kraljevskih kronah in tronih, se grdo moti. Z monarhiž mom mora pasti tudi aristokracija. Na Angleškem imajo še veliko armado lordov, ki pa ne bodo preživeli prihajajoče socialne krize. Angleško delavstvo ima v programu odpravo lordske zbornice in vseh lordskih privilegijev. Popolna demokracija se bliža tudi tam. Svet je danes ve lik plavž, v katerem se čisti in preliva človeštvo.
'Z.
»loslavno zato, ker ao socialisti, Kajti nelojalnega se jim na more ničesar dokSsati, pač pa ramo nasprotno; tukajšnji sodrugi so lo-aini Wilsonovemu vojnemu programu in demokraciji. Tukajšnji sodrugi so lojalni tudi ljudstvu, kajti njihov program zahteva is-boljšanje razmer za ljudstvo, ki si služI h v o j kruh. /. vsakdanjim trdim delom. Na flfldMitfftai listi so nominirani (lani strokovnih ds-avskih hi fannarskih organizacij ln s iern jt strašita Lega okraja
Ringo, Kana. — Dne 5. novembra se bodo vršile volitve za razne okrajne Iti državne urade. Volilna pravica je za državljane tudi dolžnost ,ne samo pravica, kajti od volilcev je odvisno, kaki IM. dje sede v raznih uradih In igvfr-' sujejo posle občin, okrajev Jn dr-" žave. Zato je silno važno, da ima-jo to volile! pred očmi pred vsakimi volitami, da dobro premislijo zmožnosti kandidatov in kar je Ae vaznejAe, njihove programe.' Vsaka stranka in vsak kandidat mora imeti nekako staliMe, na katero se opirajo pri volilnih kampanjah. Sedaj je freba, da sc vo-lilcii vpraftajo, kateri program je za ljudstvo koristnejši hi od katerega programn bo imelo nnjveč koristi listo ljudstvo, ki ustvarja bogastvo z vsakdanjim delom po rovih, tovarnah in vseh drugih induRtrijah,
Leta 1912 je v okraju <Ynu% ford zmagala socialistična lista kandidatov. I*ta 1014 sta sc na* sprotni stranki združili in pora* žile socijaliste, ki so prodrli s svojim kandidati samo v urad okrajnega Aerifa in zapuščinskega sodnika. Leta 1916 so bili socialisti v crawfordskem okraju popolnoma poraženi, kajti boj proti njim jc bit silnejsi kakor kdaj poprej.
Potem jc priila vojna Amerike a centralnimi silami iu socialistično gibanje jc ostalo nekako na strani Oni so vedno učili brat. svo vsega povesiva, ki ga dele *a» mo državne meje. Večina dela\i
upov proleiarijata drugih držav nego ne enostavno prepustili vaa vodatvo neniAke države.junker jem in mllitaristom, ki no pričeli. • nastopati s brutalno silo povsod.
takih Očitanjih t Vlada dobro pazi na vsajftoJiftičoe krog« ki kj, > je gnezdila naJajalooat, ao oblasti že tfkrbele, da so ji gnezda razkopali.
Tu ohsictji tudi orgaui/urij;, Vitezov lojalno*! i (Knigh Loyality), katere Člani radi nastopajo tudi s silo proti oseham. ki so po njihovih nuaorih uelojal Vojjm jc po.vtfo&la polno neljubih a&r in. v mnogih .slučajih napade proti osebam; ki mord;i niso prav ni<- zakrivilo pr0ii irj
dokazala tudi avojo lojalnost or-1 deželi v pogledu lojalnosti. Oru-
stran, kajti ideja takega bratstva je veljavna le tedaj, če jo Izpolnjuje ljudstvo v vseh drŽavah. Toda ,če vidimo, da je ljudstvo gotovih držav solidarno iu združe no z avtokratičriimi vladami boju /.a imperialistične < ijje in za nadaljn</ tlačenje ljudstva, tedaj
*e je treba braniti in ue samo bra niti nego delovali na to, da se uni či sistem, ki povzroča take napa de, take velikanske požare kot je danaSnja vojna. To pa se <lu d riti le, če se odvzame moč vsal^> rnkhn kajzer jeni, vladanje se pa izroči v roke ljudstva. Naši sodt j gi so umirali in *e umirajo na bo jisčih za deniokracijo. Oni se polni meri zavedajo, zakaj se bore in zato so neutrudljivi borci v
i V tem distriktu je reprezenti-ruujhf kakih deset narpdnosti. in med več kakor 20,000 premogarji v tem okraju je bilo le malo slučajev, ki bi dali opravka oblastim vsled nelojalnih aktov. Nasprotno pa se je tukajfinje ljudstvo, ki ae živi od premogovniške industrije, riulevoije in v oliili meri odzivalo nakupovanju bondov vojnih nošo ji I in podpiralo Rdeči križ. Najkrajše povedano, tukajšnje ljudstvo je storila kolikor se od njega sploh more pričakovati za podpiranje te republike v vojni. 'Fnr mer ji in meščani no bili razočarani, ko so videl i vse to pri premo-garjih, katere so nmatrali za vadne nelojalne so<'ialistc.-Nobcp del kansaškega delavstva ni Ml bolj lojalen tej državi v času te vojne, toda ko bo vojna enkrat končana, tedaj bo to <iclavstvo delovalo z vsemi močmi za mednarodno bratstvo, za svetovni, trajen in demokratičen mir ter proti vsemu, kar je nasprotnega demokraciji in kar ovira osvol>oje-nje širokih mas ljudstva. .VII smo delovali nn tirki podlagi v prostosti in delovali bomo v bodočnosti.
Stare stranke v tem okraju s» se vrgle v volilno kampanjo a tr-ditvljo, da so one edine, ki reprr-xcntirati lojalne elemente, in da le ti dve nt ran ki sta pogoj za dobro bodočnost države in za uspešno končanje vojne. Uepubllkan-ci vpijejo, da ho najlojaluejfti. da so oni nekaki ameriški od rešen i-ki, pri tem pa napadajo demokratično stranko, ki je vse premalo energična in premalo skrbi za ol). ram bo države. Treba je vpeljati stalno vojaško dolžno*!, pravijo republikanci, in treba je imeti pod orožjem veliko atalnn armado. Demokrati ar drže v agita-c i ji taktike, da je absolutno potrebno, da ljudstvo v ne povsod iz
ganiziranemu delavstvu.
Nasprotne stranke inujp. ijtfd svojimi kandidati oiui" cnepi člana delavske strokovne organizacije, pa še tega samo za reklam«' bi
za nekakšno vado \oliln-m Tu kajšni organizacija soe. stranki je lojalna organiziranemu delavstvu in demokraciji. Xa tako lojalnosl je posvetila energijo svoje sile^ Večnifl pa ima me 5. m »ve m bra oločiti, ako stoji z njo in njanim programom.
Na splošnem glasovanju pri teli volitvah bo tudi dodatek k spremembi ustave kotosaške države. Ta dodatek, če bo sprejet, bo odvzel volilno pravico tistim, ki ima jo samo prve državljanske papirje. Sedaj namreč v Kansasu kakor tudi v mnogih drugih državah volijo tudi tisti, ki imajo samo prvi državljanski papir. Ta doda tek k spremembi ustave pa jim bo odvzel to pravico, seveda če bo dodatek na re/erendumu sprejet. Ta.predlog je bil predlagan v logi slaturi te drŽave in tudi sprejet največ raditega, ker se bo na ta način uničilo precej socialisti£nib glasov. Na volilelh pa je sedaj ležeče, kako stališče bodo zavzeli napram tem dodatku.
Kandidatje na socialistični listi za okraj Cravvford so: L. K. Ful ler za sodnika v 38. distriktu. Dr P. L. Howe, za poslanca legislatu-re v 20. distriktu. W. I?. za poslanci v 21. distriktu. Hoy kanton za okrajnega klertta. Mike Silva za okrajnega blagajnika. Mary SkubitZ, kandidHtinja za u-praviteljico posestnih vknjižb (register of deeds). «J. B. Fayne za okrajnega pravdnika. Mure o Gatti za zapuščinskega sodnika. J. I>. Turkington za okrajnega šerifa. Oeo. W. Reid za okrajne ga mrliškega oglednika (Coro-ncr). Marfon Small za upravite-Ijieo javnih instruikcij (superln-tendent of public instruetion). L. C. Kopmeyer za davkarja (as-sessor). A. A. Hook za kletka di-striktnega sodišča. Odbor za u pravo višjih Sol (trije za izvoli tev): Ernest Smith, T>oyle >!<•-Laughlin in Jos. Denton. B.«T. Cordray za komisarja tretjega distrikta.
Vse te kandidate in kandidati-nje volilci, okraja Crawford lahko poznajo, kajti med nami so, že dolgo vrsto let. NjvJiova zgodovina nam je lahko znana. Mi vemo, da so lojalni delavskcmti razredu in mi tudi vemo, da so lojalnj zakonom. Tudi je ncovrgljlv fakt, da so lojalni vojnemu programu predsednika Wilsonu in da so mu pri tem programu tudi pomagali in mu bodoč tudi v bodočnosti. Stvor volilcev je, da presodijo sami, kje bodo najbolj zaščiteni njihovi interesi.	- "Uingo."
Duluth, Minn. — Bližajo se volitve in volilna kampanja dobiva že prav bojne obliko. Dne 5. no-vembra bo treba izvoliti razne državne in okrajne uradnike. Dolžnost volilcev. je, da zasledujejo volilne kampanje kajti znanje političnih razmer in posnaitjc kandidatov ln njihovih stališč jc volilcem silno potrebno, ako hočejo voliti razumno, ne pa kakor avtomatje. Naša dolžnont je. d« pazno pregledamo delovanja da-sedanjih kandidatov in koliko sit storili v prid valtteev. ftele, Ae bo-mo Imeli tnk pregled dosedanjih uradnikov bi videli, da ao tudi vršili svoj posel v korist ljudatva, ki jim je zaupa k) te urade, bomo lahko ponovno oddali sanje svoje glasove. Večin« dosedanjih n radnMiov ponovno kandidira v u
hal se vedno dobi, ako so <pd z.i-<b»j ljudje za hajt^tuiji*, Fanalise m je nesreč, pU Hi l»o že „„ eni ali drugi struni Ui pmv je i-
mel predsednik ^ikon, ko je. dejal, naj' se T**bh»aJst*t> ravna po zakonih, izvrševanje zakonov pj, naj. p£epuidi oblastim, ki jiii Uo do uve(j;ivile potom ziikonitik procesom oblasti, ki s<» zak> posla-vljene. S ten» je povedal fanatikom, na obeh straneh, da vlada ne ho trpela tiranije drhali. Kljub teuiu se še semtiitja ponavljajo laH* dogodiki ui izvršil se je tudi v Oulnthu, 'kjer so obesili nekega ftvedn. ki je vrnil svoj prvi papir, da se je rešil vojaške službe. ■ *	' • - • •<
linijsko delavstvo ima pri teli •olitrvoh precej kandidatov. So-ciulistični kandiilat jo aamo e<len, ki, kandidira za governersko mesto. Ali je on z večinsko ali manj-sinako frakcijo v socialistični stranki, mi ni znauo. V osmem kongresnem distriktu kandidira W. L. Ca«;/, ki je bil nmn|nirou potom pftto organiziranega de-lavstva. Po psiklisu je strojevo<lja na železnici O. M., and V. R. H., kjer je vporfljjen žc dolgo vrsio let. Mod 'organiziranim debiv-stvorn je zrian kot vztrajen. Ho rilce zu delavske pravice in tudi kot borec za demokraojjp. Tega kandidata osebno [»oznani in .ja/ mjslim, da bo delavstvo pridobilo enega borile* več v kongresu, o-ko bo izvoljen. Farmapska struja je tudi nominiraia potom peticije kondidnta D. H. Kvansa za go-xernerja, Thom. Davisa za generalnega pravdnika in Pred. Til-quista za komisarja železniških skladišč. Volilcem . piHparočtm. naj se ozirajo ua kandidate, ki so nominirani potom peticij, ne pa potom političnih mašiti pri primarnih volitvah. Volilec opozarjam na tnk&jšrrju list s 'Rip Sav\' in MTruft"; v l^atcrih boste do bili preetj informacij o politični situaciji z ozironi na november-
ske volitve.
Voliice.
Farmiogton, UI Slovenska
kolonija v. tem mestecu je majhna in kakor'Stvari fcedaj kažejo, se bo še ta raiŠla. Slovenskih "rožic" tu ni, pač pa je bilo do nedavnega precej samcev, ki sc jih je pričelo prijemati veselje do ženi t ve.
Rojak Mike ^arjciič sc je poročil z udovo Mary Tuvcar. Frank Ižane in (Jeo. Kiekel sta se pa odpeljala na ženitovanjsko polti vali je nekam proti Indinni. Kot že prej omenjeno, slovenskih "rožic" tu rti ,zato sc je njoral eden zadovoljiti % udovo, druga dva sta pa vzela kar žene svojih prijateljev in jih ste m rešila,, vsaj za on čas, "hudih boljših polovic", ženski, ki žolita nekoliko izpre-memhe, sta Mary Kotnac >in \Ma-rjrtt A vab. Sledil ja je že v štiridesetem letu sturosti in ji je bil seveda skrajni čas, uko jo hotelu zamenjati »noža. 4 .	..«.'•
Mokii pa zdaj nremišljujeta o lepih starih časih, ko ata bila še mlada iu vsa zaljubljena, sedaj pa «e bosta morala pridružiti stakni |H»člaeje»n iu se pritoževali nnd usodo tegn sveia. « "1(1. dl.
Vdova zbila na tia kaadHs, ki jo • ia notam uatraUli <v
OhieafO, lil. — Vsahtn Alber-ta <JfcenwiHda na IIŠ6 W. Van
Buren St. sta stopila dva ropar j*, hi zshtevsls izročitev svotc, ki je b|ls,v registru. Sohinsr se je nji-ms uprl in pričel »ie je kuj; ropo-tsuje je vzbudilo pozornost tudi
rade, katere obdrkujejo. V večini ^	i« M« Resleff.
;ir"adih bi morali volilci temeljito I W W itaKajali v sobi zs salu-
rablti metlo in ponnažiti prostore korupcije in konamptranili u-••sdnikov.
V sedanji voMlui kampanji voli veliko vlogo Kgalnoal. Drug Inigemu očitajo nelojalnost, Zna '
voli demokrate, ker Im a tem fctrs- čilna je. da a<» v tem osiru kupita silo zaupnico zvezini admh^ra-Mistični listi najbolj kričavi. Ka-
cijl In Wlhionovi mjni politiki. O Ite pa napadata zo}iet socialiste, ki «o postavili svoio listo kanil-dato\ Imenujejo jih nelojalne, c-
kor hitro sumijo o kakem ksndi dstu, da nč Ho popolnoma trobil v njihov rog. še ga raekriče as i|elojalnega. Iu kaj jc resnke na'
ioiu. .lordanuva je pritekls f ss-lun in ko j« videl« situacijo, je uapsdis v nega roparjev isk gs z tforjačo zbila na tki. V tem treno-tku je liaudit oddal nauio strel, ki jo jc uaaarno ranil. Barulit *i je kitro opomogel iu t trii aa Turnirja ata ukrotita Odnesla sta .
ki SO bHi'v	m
Naročaji« Mto svoj llel
diploma tični švbt ms zblea v parizu
iu Benson bosta zastopala Aiueri-1iO;!Uou*e 1)0 zastopal na konXe-renči predsednik« VViisonu admiral U^iiHon pa ameriško momari-eneml Pci-sliin«, ki se pozneje prid mil konferenci, bo zastopal .unerisko armado Tukajšnji vladni krogi ao po-., iii zadovoljni /. ameriškim zastopstvom na pariški konferenci, ki bo določala o najvažnejših vprašanjih vse vojne. Zavezniki i utajo v načrtu, da organizirajo posebni medsebojni diplomati&ti »vet, ki bo reševal vprašanje premirja in vse preliminarne zadeve pred mirovno konferenco.
Iz Londona poročajo, da ae mirovna konferenca lahko aranžira v enem tednu dneVa, ko ne podn
Vemčijo.
Pogoji m premirje.
London, 23. okt. Višji vladni nrndnik je danes izjavil, da so zavezniki ia- edini glede na popo-je /a premirje, toda objavljeni ne bodo, dokler Nemčija ne odgovori na zadnjo Wilsonovo zahtevo za kapitulacijo njenih tnonarbistič-aili uvtokratov.
Koliko je znano gotovim političnim krogom v Londonu, so aavez-niški pogoji za prčmirje zelo blizu sledečih točk:
1. Izpraznitev Belgija in Francija 2. nemška armade morajo pustiti u seboj vas bojni materija!; 8. nemška armado morajo biti raao-rozene ia raspršene; 4. zavezniške čete okupirajo strotegične nemške trdnjava kot je Mats, Conlenz itd.; 5. Nemčija mora dati »voznikom vsa svojo submarinke in bojna Udje.
Oficijolni angleški krogi tudi pravijo, da Anglija no sprejme mirovno točke, tikajoče se "svobode na morjih" kakor si jo tolmači nemška vlada.
V Lopdonu so tudi prepričani, »la bosta Avstrija in Tuočija takoj prosili za separatni mir, ako ipjavi nemška vlada no zadnjo Wilsono-vo noto, da noče kapitulirati, pač pa da hoče nadaljevati vojno. V tem slučaju sa bodo nemške armr-de najbrž umaknile na nemško mejo.
Slovenci obrnili tabet Dunaju.
Amsterdam. — Nemški tisti "poročajo, da je slovenski poslanec dr. Korošec zadnjo soboto v imenu jugoslovanskih poslancev yod-rekel vsako prisostvovanje pri <li*kuzijah o federalizocijskcni načrtu v avstro-ogrtfkih delegacijah. Ukrajinaki poslanec W osi laki je ostro napadel zunanjega ministra barona Buriana in predlagal, <la se mu izreče ul^or, toda večina je zavrgla njegov predlog. Dunajska "Neue Freie Presne" napadu ministrske «a predsedniku, ker jo odobrU cesarjev oklic avtonomne Avstrije vpričo izjav prizadetih narodnosti ,da ne marajo več snmo avtonomije. List očita i I usareku, da po vsi sili dela po k Ione predsedniku Wilaonu.
Ilerlinski 'Lokal Anzeiger1 poroča, da je bila 14. t', m. vpeljana v (Jaliciji poljftčino kot uradni jezik in še* tisti dan so bili na železniških ppatajah odpravljeni vsi nemški napisi. Obenem javlja io Ust, da so politični voditelji priimkih Poljakov sprejeli vabilo pro-vizoričue poljske vlade v Varšn-| vi, <Ui nsj pridejo, tja in pomaRa-
/iu<a\m<« rtrtf nnltski tkabilicf. V
šiuaki socialisti, ki so vodUi razne štrajke. Poročila pa še ni, da je kpuaeeu tudi Kari Liebknecht, čigar osvoboditev eusfffcčno zahteva "Vortvaerts" *e i*reeej časa. J »• U i . i • • .v
Nemški izgrodniki podajo pok ciste s hnaitami
Haag, 2$. okt, & tiftbi&ki gene ralni štab je izbral ir. armade posebne vojake, ki se odlikujejo ,a
slepim hlapčevatvom in je sestavil in njih poaebne polke za boj proti upornim četam1. V tek po-nebnih polkih ko tudi dečki, ki so namenjeni aa "domaČe garde" po UHKtlki kjer je treba pobijati iz-gradnike in štrajkarje.
izgredi v nemških meatih so na dnevnem redu. V Mannheimu je bilo zadnji petek ubitih več delavk, ko so policisti streljali na veliko množico demonstrantov-. Zadnji ko poteiu vrgli ved bomb ua policiste in jih ve. ubili. Iz-predniki ao bili končno nadvladami.	< ' »
V Duesseldorfu so policisti v e-i:i sami kavarni aretirali 87 <le*er-terjev iz armade. V Kolinu so našli prebivalci nekega jutra vse mesto plakirnuo z besedo "mir-'. Lepaki so bili celo na železniških vagonih in na transportnih vneo-v Mi.
Delavski sloji v mejili in kmetje po vaseh odprto zabavljajo in psujejo kajzerja in njegove sinove. Ko je nekoč zapustil vojaški vlak Aix-la-Thapelle, so vojaki zunaj mesta vrgli iz vugoua cel kup pušk in strelnih nabojev, ki mo jih potem pobrali delavci in kmetje in poskrili. V nekem mestu ob Reui so žene korakale po ulicah, noseče napise: "Me tudi aoarjio streljati".
Vse vesti zadnjih dni iz Nemčije pokazujejo boljinlmlj, da ao bliža revolucija in kajzerjeve sile jc ne morejo več ustaviti.
Ifaipcelar Maks bolan na inflnenci
Kodanj, 2f> okt. — Iz Berlina javljajo, da je nemški kancelar zbolel na španski influeuci. Tu-kaj sumijo, da je le politična "influenca". Navada je še v Nemčiji, da je vsak kancelar "bolan" prodno odatopi ali dobi brco od kajzerja.
FO SODBI VOJAŠKIH IZVB-DENOEV BO VOJVA lmAJALA dE MMt& •
PR09VEfA
.raz, tem jasnejše bo razum«! ves svet, da je treba nemške avtokra-te in militariste napraviti neškod-ijivim, da ne strmoglavijo zopet vsegs sveta svetovno vojno.
Ottarin ja aarobil Nemcem.
Pari«. U- ArMngela -poročajo, da so nedavno tega nemški in evstro-egrski • ^onauli v sovjetski Rusiji predložili tfičerinu, komi-sarju zunanjih ieadev protest vsled "rdečega terorkma" in mnogih eksekaeij, izvršenih nad pretite-volueionarji. tfMerin je pa odgovoril: 'Predstavniki Nemčije, ka-tera je kršita nevtralnost Belgije innki drii ljudstva oštupirohih de-šel pod svojim hm t sin im jarmom, nimajo pravice, da bi se vmeša-vali e to vprašanje.' 4 -'t
jo sestaviti nor poljski kabinet, katerem bodo *sami zastopani. List vprašuje, če pruska vlada
upi. . .
Avstrijski ceaor Korl jc zaduji • eden s tmsqlino n&redho ppmiUv
Hlil :J48 avstrijskih pomorščakov, ki mi čakati ua obravnav? pred vojnim sodiščem vsled ujmra dne
2. fch. t. f v kotarski luki.
Italija U nto sasadla Pmlj in Vrst.
Rim. — "Me»s»gero" je objavil piRmo bivščga predsednika salandra, ki priporoča, v čaju premirja z Avstrijo ilaluon-mornarica okupira Trst, Puli iti Kotar, ki jih naj dr« kof p«)-
"WtTO.	Sil"'"kt
Poluradno italljanoko ča^»pbije ie t zadovoljnostjo W iKonov odgovor Avstriji.
Politt&ni iMM" v Prusiji i«
Washington, D. 0. — Vojaški
izvedenci sodijo, da bo vojna trajala še mcaeee in da ne pride do premirja pred novim letom kljuh mirovnim govoricam. Po njih sodbi bodo maršal Kock in drugi vojaški poveljniki določili tako o-stre odredbe za premirje, da jih vladarji v Berlinu ne bodo sprejeli in se bodo odločili za nadalj-no bojevanje.
.Mnoga znamenja govore, da Avstro-Ogrtfka in Turčija ne bo-sta mogli dolgo časa podpirati Nemčije in se odločita za separaten mir. Znamenja, da se črnožol-tu monarhija krha in raakosuje, ao že tukaj. Ta znamenja seveda niso v tem, da Ogrska vpraša za seprraten mir, kajti Ogrska jc še bolj avtokratična dežela kot A v-atrija. Na zunaj je sicer Madžar »ka pobarvana kot svobodna dežela, v resnici se po da primerja ti le s Prusijo. Na Ogrskem rtima-jo splošne volilne pravice, nema džarake narode zatirajo na naj-hrutalnejši način, Hrvatska in Slavonija imata avtonomijo ie na papirju. In če madžarski mogotei govore o aeparamem roirn. potem okušajo n to potezo ohraniti nadvlado nad neniadiarsklmi narodi. Znamenja za raskoaanje Avstrot Ogrske'ni iskati v glasovih po se-patatrfsm miru Ograke, ampak vidimo jo v progimrftvi neodvisne
česko-sJovaške države iu Y »ahte-vi .lugoelovanov, ki lajajo, "ffrl »-b,no demokratično jugoslovansko držsvo in da se jim dovoli p<» slati zastopnika k mirovni konferenci. To so znamenja .da se črno-
Solt* monarhiji drobi
Druga znamenja za razkosanje ^are črnošolte monarhije vidimo v predsednikovih besedah, ki pra-vi, da ne zadostuje avto»omije za {Ksljarmljene narode v dvojni uio-narhiji. «»n'P»k <U oK,rtjo
komentiralo | neodvisni.
Seveda, če »te Avatro-tAgrnka Ui Turčija podaata brezpo»o>^>. K situacija sprei»#»4jeiia
Protiboljšoviški dokumenti ob-• javijeni v Aaglijt
I/ondon. — Dokumenti, objavljeni peed nekaj časom v Ameriki, kl pokazujejo zvezo boljševi-kov z nemško, vlado, so šele zdaj prišli v javnoat na Angleškem. Tiskovni biro pojaannje, du so bili dokumenti zadržani toliko časa, da so prej odšli h Rusije mnogi angleški državljani, ki so bili zamenjani za Litvinova in njegovo boljševiško družbo v Angliji.
■	.■ :______ j
VAtoO XA VOLILCE V ILLI-NOM
Chicago, IU. — Volilci v Chicagi in v drŽavi -Illinois bodo imeli dne 5. novembra odločiti o nekaterih- vašnik vprašanjih ,ki jim bodo predložena na splošno glasovanje.
Zelo važno vprašanje, ki se tiče le volileev v Chicagu, je cestno-Železniška predloga, ki jo je sprejel mostni občinski svet iu o kateri imajo dne 5. novembra spregovoriti volilei zadnjo besedo. volilci, poaobno delavci, ki se morajo y vosovih cestne Železnice voziti n« delo iu od dela domov, hočejo sebi dobro, bodo glasova^ proti predlogi Napravili bodo križ v predalu poleg besede 4i»o\ Na splošnemu glasovanju je tudi sklicanje ustavne konvencije in zgraduja dobrih cest na dežen. Volilci lahko glasujejo za obe točki z da. Cesto mislijo graditi še-le po vojni, da bodo delavci imeli delo, ko se bo vršil prehod iz vojne induatrije v navadne industri-jalne razmere.
de eno vprašanje je, o katerem bodo imeli odiloditi volilci s splošnim glasovanjem To je nov bančni zakon. V zadnjih letih je bankrotiralo precej privatnih bank in legislatura je sprejela postavo, ki omejuje • privatno bankirstvo in postavlja državne banke pod strožjo kontrolo. O zakonu so-mem smo spregovorili že enkrat bolj obširno ln smo rekli, da nI naš Ideal, vendar je pa boljši kot nič. Sedaj ninui ^država llllifols postave, ki omejuje privatno bankirstvo. in vsakdo, kl ima malo poguma in najde ljudi, da mu zaupajo denar, lohko odpre privat-no banko. In to je vzrok, da naj volilei glasujejo za bančno postavo.
vah izboljšujejo. Novi slučaji influenee ae zmanjšujejo, toda ne v toliki meri, da bi zuačili, novar-nost epidemije odstranjenim. Si tuacija v nekaterih tikrajjh je }u-ko kritična, posebno v industrij-skim mestih.	/
. V vojaških taboriščih w zdrav stvene razmere niso mnog<> spremenile. Dne 5J4. oktobra je hi,., naznanjenih iz taborišč 2,772 no-vH» slučajev influenee, ali eden manj kakor prejšni dnu. Slučaji Vnetja pluč ho se znižali ua £tte 24. oktobru ; dan preje jo t»i I. t ttanamovaH 742 alučajfv vnetja pljuč. Vneli slučajev influcifof v taboriščih je bilo «18,275. nlnca-jev, v vnetje pluč 48,828 iu ajuča jgv sm^ti pa 16,174
V južnih delih linije je influenca Še vedno zelo ruzširjcna, lavno dako v velikih mestih. V New Vorku je dne 24. nktubrn umrlo 7M oseb za Ki boleznijo.
Chicago, XI. — Državni zdrs v-niški komisar svari prebivalstvi* naj se varuje prehlada, kateremu *e sedaj rada pridruži epidemič-na influenca. Vremenske spre menihe so ae pričale, katerim slede vsakojaki prehladi. Komisar priporoča posebno pa^njo na obuvalu. Ne pustite, da vam poslano jo noge vlažne iu ue hodite prelahko opravljeni, kadar nastopi hladnejše vreme. Boljše se je paziti pred iMiiezuijo kakor jo po zdraviti. 24. oktobra je umrlo v Chicagi zo influcnco 324 oseb, dan prej pa .'J4H. Ate vilo smrtnih slučajev se je tiu-ej zmanjšalo zn U slučajev.
Slovanska Narodna
UBtSsriVlJrna U.
•i xm.
aprila
Podporni «ladiula
lakorp IT.' Juat.ln tWlT r. v dri. tlliiiniii.
Influenca sapušda vojaška tubo
VM), pa pa-
Washington ,D. 0. — Odsrr »e jc prireja iufluan/»a širiti v \ o jaških taboriščih, izkaznje pr, l;rnt poročilo vrhovnega ermfumia zdravnika, da ae znižuje število novih ihiiiimiov hi da se nUfti o-glaša redkejše. V tednu, ki je končal z oaemnajstim okt obrt t., je znižalo število smrtnih slu Čajev od 2tfti prt) miile ua število novih bolnikov je <Uo od 4,740 ua 'A»M.
Poročilo ' pravi, da influenca ponebnje, število bolnikov za iu tlueitro sv je udiaio zs polevb o. Kg pijtičjiieo pa <»d I7,HM2 na II,-0|3. Ko je bilo poročilo izdano, j« influenca dusegla višek razvoja f taboriščih ua jugu. jugom.padu in na paciflčni obali • Poivčila pokazujejo ,<b< j«' influenca epidemična N^aj le v iceh taboriščih t U» i*. Wasb.{
Kearney, C*I. iu McClillau,
MRS KRUEOER IN SINOVI
PBBD OBRAVNAVO.
♦ —
Owan, Wis. ~~ V pur duoh se bo pred tukajšnjem Hodisčem razvila povest o dramutičnem boju, pri katerem so inrs. Locisie Krue-ger iu njeni sinovi igrali glavna vlOgo, ki so se hoteli, odtegniti vojaki službi. Pred sodišč, prideta mtv Krue ger ln njen sin Krim k i wli umoro.
y tem boju j<i bil uhltb riHUjpgr Jcnson, železuišk| postaji^ nik. Nekdo ga j s ustrelil s Krue-VM>jeve farme, ko jo 800 jardpv proč ml nje in krit za avtomobilom nabijal puško. Trinajst dri-gih članov od meščanske patrulje je bilo ranjenih v tem boju.
.Mati sinov, ki sc nišo Uotall ro. gistrlrati ,se Jc prvrt podala! Za njo se je podal njen sin Kruti k, ko je bil težko ranjen.
Oruga dva bratu sta še nadalje branila farm* iti sta sc utsbo-lila v hlevu. Poskusili so ju pregnati t ognjeni. Zapnlili so hlev, ki je pogorel do tal, lo ln brala Knnis in lieslie sto izginila /gorelo je tudi več živine, Žito iu sc-na. lakali so ju povsod ,toda J0-lctncga KnnUe so zalotili ic lo te-den kasneje na nekem hievu pot in dvajset milj pr6č od njegovega doma. Postavil se je v brau, krogla ga Jc za dela v tilnik ln obležal je mrtev, Lealieja so ar«tiiuli pred onim tednom v Bralnerdu, Minn.
Tretji brat lxiuls se tudi ni registriral. O njem sodijo, da jc nekje na zapadli ali v Mofcikt. Ho-sedje pripovedke Jo, da je prišlo do bitke med Krncgerj^vimi si-novi in oblastvenimi organi,«ker so se sinovi odločno izjavili da se ne bodo bojevali na tuji zemlji. Na Kruegerjevl farmi so našli veliko pacifistične literature p<» končani bitki. Kniegerjevi so bo-gati farmarji. Njih farma obsega tri ato a k rov, Vsi sinovi so poba jali' v višje šole,
GLAVNI BTANi 2MT—» «0. fmWNPAli1! AVE., CHIOAOO, 1LLIX0IH.
%	UPf AVNI OPnOR:
' Pr.-Jgo.tMik: J »Itn VogrW, ttOS VMK), U H«1U>, IU.
L Ps^psgšaiolalbt J. Hrutkovl^, H. K. 1). 4, Hux SO, Oirrrri, Knas, U. Psd|m4s«tiiik: Jnlof K uhelj, M.TJ.1 Kivilig Ave., Ho. CLion-.i, III, Tajnik: John Verilcrhar, 870* Ho. Uwndnlo A v«., Chkntfo, III. ltUgnjiilk: Anton J. Terhov«, P, O. Bos t, tt<wro, 111. Zaplanlkar: Jolili Molek, 400S W. »ivt HI., Ohirago, lil,
NADZOHNI Otu*KKs .lu/c Amliroilf, llox 351, Oanonuhurg, Pa. Paul llerger, 741 — lat Kt,, M Hnlle, UI
POROTNI OOBKKi Anton lliant, llox 140, Canonahurg, l*a. . Joto Hn<li*ck, Bsa 4SS, Kmltkton, Pa.
Uiidoir IMeterAfk, Ho* 430, nririgovlllo, Pa,	'
Jukoli MlklavtiA, U lto« S, Willonk, Pa. M. IVtrovlrh, 14S1A Mule Ave., Oollinvnoil, O,
URKDNIK l'R()fiVKTKi
Jote /ftvortutk.
VRHOVNI ZDRAVNIKI P. J. Kern, M. D., (U02 Mt. Olslr Avo., Cleveland, Ohio. VHK UKNARNK ZADKVK IN UTVARI, kl ■« lU*j4 gl- Mpsvaeia mllaira in M. \. p. .). naj ae ]u4ilJa.|o na naalov:
JOHN VRRDKHIIAR, 'JiM~!U> Ho. ^wndale Ave., Chioauo, III. 1'RITOtHK GLKOB OKNKRALNKGA POMILOVANJA a« |iuAIIJii.|o nn uaalov JOŽK AMHRO^Ir, lt«»x :mt, CanoiialiurK, Pa.
PrltoAhe prepirljivo vaehlue, kl ata jih rrHU prva in drugn inAlaiiea aa pošiljajo nu iishIovi
ANTON llltAHT, Hox 140, ('anouaburg, Ps.
V	Ml DOP1HI, rnxprnvo, elnnki, usausulla itd. aa v"Proavuto" ae poAlljajn ua uaalov t
IMtKDNlATVO "PlOgVRTB", 89 Ho. Lawudale Ave., Chl.ngo, IU. VHK 1'PIIAVNIHKK HTViSRI, imročuins, oglaai, ae peAlljnjo ua unaluv: UPUAVNlfrTVO ••PROHVKTK", mi-M Ko, Ufnidsl« Ave., Otilrsgo, fti.
Y	kor-^Hpoadaaci a tajalltvoin K, N. P. J.> urodnlttvnm iu upruvnUtvnm "Proavete" ne rahlte imen uradnikov, marveJ asplllt« nualov, kl Je tu nsvedon, nko talite, >la hu vnuka atvar Miro retaaa.
Prof. Dr. Mullin
IDBAVNIK - iFlfllATiHf r.A BLOVBNOB
411—4th Avenue
(NA »PBOTI BOlfB)
Pittsburgh, Pa.
aoaaa
PIVO!
V>ak x«mnre napraviti U vrni no pivo kina domu um Jako iirlprust aaŠUp putnio Hvvarakeu lli«ar Kxtraklu, kut«rl le UitrejeS la nrUtiieus ^iinelju iu allidjii (mala), Jedus konvu («'«ni audoatujo as 1 gslon (00 ataklenla) finu peneči«, od prsva-Ravsrtk« t« komaj raaloPu Jofff, pivu ter ataue asm« 9S.10 a poil-niso vwd. kaaa? saarst tu nivo uu nkuai. n» pij« v«A drugi«. —• Naiam^so navodilo polljaai s Caakiiu uaru^llum.
Naročilom »ritagajte denar atl imouhv ordar (ae privatnih dekor) ter nnalav-ljujto na i
A. FBITOTNIK, STA I. U4tk St..
NKW VORK, N. Y.
Pil^i	K^""1
llftšNOi
Morila
kraa
OsdrsTt vsak* ▼ a veje sakr ba. OfssaMJa asJMja evssasko, mm* Ika Ig esUllb tale* Mi slravila, *la ka sess. Nasvet brs^plsias. Tešse glsi popolnoma Jsarfsa. Pri Mft w adravi *tUl» Hevlla taasassv. tvaiss aro A M «* • evaiss, eb aa#s Uab saaM riU.HI f Spili I Si
^ju:-----1-
Krojača
ua Kly io okolici so priporočava za krojaško dolu nova oblaks, zimska suknje, čistanja, krpanje, likanje, barvanje, moške, žensko in otročje obleke. Hmo v zvezi z najboljšim Dry Oleaning ln Dyo (lousa družbo. Naša dalavnioa je v bivšem poštnem uradu. JOB KOMATA*, and
JOHH TBBAN Oompany, BtY, MINN.
A Iu. |
Amaterdem. - IWli.iski "Ta-»eMatt" javlja, da je hllo v prej-injetn tednu a«no v Pnniji izpn-^t-ulk ia zapora 19« MpeMič»ih Večinama so manj
HiiuorijB	"»j-■ -	.,0' »toasiMla is 44 držas
Nemčija oetaua oaanUjnia U« krezI^roc
raveznjjcov In če boaio vUjUjiij v lW*rUnu tfdovralno >pkalj do-ločbam za premirje, ki jih M* diktirati zavezniški genrra'«; like hujše jih bo zadel kon**l P«-
44. držav dokazujejo lafluenoe
Bankirja Oollinsa zadala kap.
Ohioago, ti. V hotelu Morri-M»n so nsšli nn p«sdclji mrtvega |{. D. Collinsa, pre«lsaduika Na imbie banke v Lufkiuu. Kaos. follina je tudi predsednik Jone* Motor Car (So. v Wbdilti, Kaus. Zadela ga je arčna kap.
Naročnino je treba ponoviti ta koj, ko noiece naročnina, da se list na nauvl Tako sa glaaa nova poštna doVrtt*
POZOE OODBENIKl1
Na protlaj imam še skoro Mit o novo Lubaeovo gromalično 1 (Ohromatie) harmoniko, i^mm j«» 'te par mesecev. Imam tudi Hat (klarinet L. Pič še čiato nov Katerga veseli godba naj nikar ne zamudi ta prilik«, proda..« P" nizki ceni oba instrumenta PKi-
iziutene diparje za (l<*lo b kla divom na prltl*ek w:aka. Vojno potrebno delo. Dela ae noč in dan. Oglasite ae pri: Braddock Manufactur-ing Company, lgt in Talbot St.p ali pa prt U. 8. Employ-ment uradu na 909 Brad-dock Av., Braddock, Penna.
irkiKltjlm V 0. - Poročili!, te sli se p« <mbm, <jtoelt» » je pwjel miravstveni urad. slov;
Dr. Koler
SLOVKN1KI ZDRAVNIK lISfeaa Awf..flHibor|li.P«.
dokazujejo, ds se zdrav* vene razmeae v štlrUuštirkleaetik drža
John Filipi*, 1134 Imntn*A *4U cneveUad, O i
liCBM KROJAČA
Mlovenskl ali Hrvatski krojač »bi staluo delo, plača po dogovoru, Plačam i*l kosa ell pa le-iktisko kakor vas v^aeli. Za v*a |M»jasnila obrnite se osebno sil |m pismeno na naslov r Dsvid K" deen, Merchant Talfcr, f 0. B f74, Bohi, Minn
"Froevetg" pi*e aa blagostanje ljudstva. Ake ee strinjal s njeni-ml Idejam j, podpiraj Irgevea, kl oglašajo v Praavetl. - V »slogi ima« vaa aa vwM»nje potrdi«, na po ssierpi aaai
AMTOV BOBBIK.
Z ognjem in meCem,
ZOODOVINSKI ROMAN.
< - Poljski spis«] Sienkiewiwicz. — Poslovenil I I	Podravski.

(Nadaljevanje.)
(»nor čez gozde in slepe je barval dim. ki se je valil iz dimnikov, i/, katerega so moleli kvišku cerkveni stolpi in cerkvice, skratka: to puščavo so spremenili v prijar.no, obljudeno krajino.
VV^elo je potoval gospod namestnik Skretu- , Ji i. V svesti si, da je varen na lastni zemlji pred i vsako nezgodo, ni hitel. IMIo je v začetku janu- j ii rja HM. leta. Zima je bila jako mila, bilo j« j uorko kakor pomladi. Zemlja je bila razmočeno, j lopatam poplavljena z vodo. Poljane so zelenele, solnee je grelo tako močno, da so ne potniki potili kskor po leti ln si brisali pot ra/. čela.
Spremstvo gospoda namestnika se je medtem vedno bolj množilo. Pridružilo se mu je že v Cehrinu poslaništvo valaško. Poslal ga je "bo-spodar" (ime moldavrffcega in valaškega kneza) v Ljubno, Načelnik mu je bil gospod Rozvan Vrso. Bito je več jezdeecv in voz »družinami. S temi je potoval tudi na* stari znanec, gospod fjongin Pod' hipe t a, grba zervikapturskega. Nosil jc s seboj svoj dolgi meč pod pazduho. Tudi nekoliko služabnikov je imel pri sebi.
Kolnee, prekrasno vreine iu vonjava bližajoče se pomladi je napajala z veseljem srca vweh. Namestnik je bil tem veselejši, ker se je vračal z dolgega potovanja pod knezovo streho, ki je bila tudi njegova. Ker je vse dobro opravil, bil si je svest tudi dobrega in prisrčnega sprejema.
Njegovo veselje pa je imelo Se drug Vzrok. Raznn ljubezni kneza, katerega je namestnik iz vse dnže ljubil, čakale so ga v Ljubnem že neke črne oči, vabljive kakor biser.
Take oči je imela Anica Brzobohata Kraslu-ska, družica kneglnje Orizelde, uajzalša izmed vseh sobarie, ponosna krasotica, za katero so v Ljubnem val noreli, le ona se ui brigala za niko-gar. Kneginja Grizelda je sicer skrbno pazila na njo; to pa vendar nI oviralo mladih ljudi, da ne bi pogledovali za njo z ognjevitimi očmi. Tudi gospod Skretuskfse je oziral enako drugim za tem dekletom s črnimi očmi. Če je bil pa kdsj satn v svoji čumnatl, vzel je V roke pljunko fer po-pevol:
"TI s! posebnost čez posebnosti," sli pa: ,
Kskor tatarska vojska jemljeft v sužnost srca. Ker je bil vesele narave in poleg lega Še vojak, ki je ljubil nadvse svoj stan, nI se preveč brigal. da se je Anica nasmihovala kakor njemu, tako t udi, gospodu Blhovcu ir. valaškega prapora, ali gospodu Vurelu od topničarjev, ali gos|>odu Volodijcvskemu od dragoneev ln celo gospodu Ba-ninouikcruti, M je bil jako pohabljen, ker mtt je samokres zdrobil obnebje. Naš gospod namestnik-se je boril zs Anleo Enkrat celo z gospodom Vo-lodijcvskim; toda če je moral Včasih le predolgo sedeti v Ljubnem, zamrzelo mu je tako, da se je celo pri Anici dolgočasil. Ko je prišlo povelje odrinili, šel je rad brez žalosti, brez spominov.
Zalo pa je toliko radostnejŠe pozdravljal dan svoje vrnitve.
Tako tudi sedaj, vračajoč se h Krima, kjer je opravil svojo nalogo nenavadno dobri), prepeval je veselo lil skakal na svojem konju poleg go-spmln Lougina, kateri je bil mračen in tužen kakor vedno, sedeč na veliki kobili. Poslančovi vozovi so ostali daleč za njima.
"tlospod poslanec leži ua svojem vozu kakor bruno in peprestano spi," rekel je namestnik čez nekaj ^awa. "Pripovedoval mi je čuda o svoji Valahiji, da ae je utrudil. Poslušal sem ga rado-vedno. Zakaj bi ga ne T Dežela je bogata, podnebje zdravo, zlata, vina. vsaknršnih slaščic in živine obilo 1 Pa sem se domislil, da je naš knez potomec .Mohilnnke iu ima takfinn pravico do "ho-spodilrskega" trona, kakor drugI, katerim je knez Mihael odstopil to pravo. Sicer pa Vatahija našim gosjmdarjcm ni nepoznan kraj. Bojevali so se tam že m Turki in Tatarjl, z Valahi in Sedmo-gradčsnl!..."
"Toda ljudje so lam vendar mirnejši, nego pri nas. O tem mi je pripovedoval že gospod Za globa v Cehrinu," odvrne trospod Longin, "Ko bi teea tudi njemu lic verjeli, potrjuje nam resnico celo molitvenik."
"Kako? Knjiga t"
".laz nam imam tako, morem jo vam pokazati, *aj jo nos i in vedno h seboj." Pri teh besedah je odpel jermen pri sedlu ter izvlekel izpod njega knjižico, okusno v usnje vezano, poljubil jo naj-I Hip rej pobožno, po tem pre\rnc nekoliko listov in jo poda namestniku:
"čltajte, gospod!"	.
tioMpod Skretuskl j«- l . itati. ___
"Pod tvojo obrambo belimo, o sveta Božja Porodnica!... lia! Kje je pn tu knj o Valahlh, kakor str rekli? Vsaj to *«» le litanije!" "Čltajte dalje!"
"I>n l»i puntali vredni obljub Kristusovih. Amen
> "\o 'iii se«l«j vprulanje . . ." Skrct tiski je čil nI »lnlje;
"Vprašanje: Zakaj se utlsšks konjenica ime-nuje lahka? migov01 K»-r lnliko beM. Amen " — "llm, to je rednim! Vselakor pn so Čudne reči m r4«lene v tej knjigi"'
"Ker je to vojaška knjiga, v Uter! so poleg molitev tudi različna v<>ja»ka navodil* dodan*. '' katerih se naučite. gospod, pornall \ne narode, kur ««• pa tiče Valahov, so r««« pravi bojsrljl\el. a P<»le«i tegs jako IrdajnUki "
"Ites je. da (rdajlce, t.. k*>ej.» tudi d.»gnd-t m kneza Mihaela Kar je r«*, tepn tudi jan ne tnjifii; saj sem utišal, da niso valsški vojaki nič prida. Neš kne« sem ima valalki prapor, ki ulovi
kot eden najboljših; —, v katerem aluži gospod BHiovee sc za poročnika —toda ne vem, če se pod j onim praporom nahaja dvajset Valahov."
"Kaj mislite, gospod namestnik, koliko ljudi j
ima knez pod oroijem ?''
"Okoli osem tisoč, če ne vštevaš kozakov. Vi straži jo po palankah. Toda gospod Zaevilihov-
*ki mi je povedal, da iina biti kmalu nov vojaški ,
na hm."
"Torej mi nemara Bog vendar dk doživeti pri
knezu vojske T''
"Tako se rfploh govori. Pravijo, da pripravljaj«. vojsko zoper Torka, kaleri bo baje sam kralj z vso vojsko poljske ljudovlade »»topil na čelo. Tudi vem da imajo Tatari dober spomin in da se niti ganili ne bodo; Slišal sem o tem že celo na Kri-mu, kjer so me nemara radi tega tako prijazno sprejeli, Čujesc tudi, da ima naš knez. udariti ua Krim ln napasti Tatare, če se kralj združi z het mani. (Jotovo pa je, da te naloge ne puste nobenemu drugemu.
(• os pod liongin je dvignil roke in oči kvišku. "O, daj, milost Ijivi Bog, daj tako sveto vojsko, ua slovo krščanstvu in vsemu našemu narodu; a meni grešniku dovoli izpolniti svojo oblju Im», da bi v njej mogel najti tolažbo, ali vsaj klavno smrt."	•
"Torej ste napravili glede vojne nekako obljubo!"
"Da. Takemu junaku, kakor sle vi, rad vse skrivnosti svojega sn a odprem, dasiravno ni vredno o tem govoriti. Ker me pa hočete poslušati, naj bode. Da moj grb slovC Zervikaptur, že veste; ime pa ima, ker je moj prednik, Stovejko Podbi-peto, v bitvi pod (Jrim saldom ugledal tri viteze v meniških kučmah v vrsti jahajoče in vsem trem « jednim mahljajem glave odsekal. O teirt slavnem činu stare kronike govore ter mojega prednika zelo hvalijo. .
"Vaš prednik poč ni imel lažje roke, nego je vaša, zato so mu dali pravo ime Zervikaptur.
"A k temu imenu mu je pridal kralj grb, v njem tri kozje glave v srebrnem krogu, na spomin onih treh vitezov, katerih glave so bile vrezane ua ščitit Ta grb, vkupno s tem-le mečem, je moj prednik Stovejko Podbipeta izro&il svojim potomcem z naročilom, naj skrbe, aa ohranijo slavo svojega rodu iu meča nikomur ne oddajo."
"Ni vam kaj reči! Tz odlične rodbine ste gospodi"
Kmalu na to začne goapod Longin bridko vrv diliati. Ko mu je nekoliko odleglo, je nadaljeval "Kot poslednji tega rodu sem obljubil v Tro-kah prevsetej Devici, da hočem ohraniti eistosi ter ne stati poprej ua zakonske j preprogi, dokler po zgledu svojega prednika Stovejka Podbipeta treh glav s tem mečem z jednim mahljajem ne od sečem. O usmiljeni Bog!" zdihnil je zopet gospa*! Podbipeta, "ti veš, da sem vse storil, kar je bilo v mojej moči, Čistost sem do današnjega dne o hranil, občutljivemu srcu sem u^a««1 molčati, i-skal sem vojake hi se bojeval, toda sreče nisem
imet, . . ."
Poročnik se je pod brkami nasmehnil. "L! niste še odsekali treh glavt" "(Mil Nikakor! Nimam sreče! Po dve sem iu,-toda tri nikdar. Ni se mi posrečilo doleteti in spravit,! treh sovražnikov skupaj, da bi jim z mahljajem odsekal glave. Bog sam vidi mojo žalost • — moči mi ne manjka, čas bi tudi že bil, ker je čas moje mladosti tudi že nvinul. Petinštirideseto leto že teče, srce se vtisov tega, rod gine, toda treb glav nI tu jih ni! . . . Tak tem torej Zervikap-tu"\ Zasmelia ljudem kakor prav pravi gospod Zagloba; vse pa potrpežljivo prenašam in gospodu Jezusu darujem." Litvin je začei znovič zdi-hovati, tako, da je celo njegova kobila, videč gospodarjevo žalost r.ačela sočutja žalostno hropsti.
"Le toliko vam morem še povedati," je rekel gospod namestnik, "če pod knezom Jeremijo ne najdete priložnosti, pa je ne najdete nikjer."
"Bog daj!" odvrnil je gospod Longin. "Zato pa ga tudi grem prosit te ljubavi."
Daljši razgovor jima j«* pretrgal nenavadni lopot ptičjih perutnic. Kakor rečeno, v tej zimi ptiči niso odleteli /.a morje, reke niso zamrznile, zato je zlanti povodnih ptičev bilo vse polno po močvirji. V tem trenutku, ko so zašumela nad njima krila, približala sta se poročnik in gospod l.ongoin obrežju Kahamlika. In evo, tolpa žrja-vov se je dvignila s tal ter letela tako nizki, da bi jih bil lahko pobil s palico. Letela je grozno vrl-ščeč ln namesto skriti se v trsičje zletela nepričakovano kvišku.
"Bežc, kakor bi jih kdo podil," omenil je gospod Bkretuskl.
"Saj jili preganja- Kvo tam, gospod, ali vidite,," reče l^ongrui, kazaje belega ptiča, kateri je krožeč v ozračju, hotel podleteti tolpo.
"Sokol je to, sokoli Hoče jih napasti!" klical je namestnik. "Poslanec ima sokole; moral je katerega izpustiti."
V tem hipu je prijahal za njima gospod Koz-snu I rso na s\njem »'ruem nnatoljskem dzanetu Tn za njim nekoliko služabnikov.
"tlospod poročnik, prosim na zabavo," rekel
J*.	'
"Jedi ts sokol vaš?" "Da in jako izurjen, boste videli. . ," Pognsli so naprej vni trije in za njimi Val ah sokolar z ob rt ne m, ki je kričal ns vae grlo ter tpodhsdsl sokolu ns boj.
Brhek ptl<t je med tem prisilil tolpo sleteti v /rak. potem p« je šinil kakor blisk še višje ter obstal nad njo. ftrjavi so se stisnili v jeden ogromen kolobar šume* kakor burja e perutnicami, (»rožen vrišč je napolnoval iwra*je. Ptiči so stegnili vratove, na«ta\ill svoje Wjnne kakor sulice ter prikovali napade.
Sokol jc med tem krožil nad njimi. Kmalu m- je spustil nižje, k raslo spet šinil kviškn, kskor bi nt bal spustili navzdol, kjer je na njegove prti čakalo sto ostrih kljunov. Njegovo perje se je IdlMelo kskor solnre ns jasnem nehe«nem oboku.
(Dalje prihodnji«.)
DOPISI.
Detroit, Mich. — Ni ravno veliko novic iz nsšega Detroita. Zadnje čaae sedimo največ za pečjo, ter gledamo akozi zaprašena okna v lepi svet — hočem reči: v megi«. ter čskamo, kdaj priplavsjo mimo bscili slavne španske influence". katera nam je pokazila vinsko trgatev, zaprla plesišča, cerkve in kinomatografe. Meni, kot katoliškemu človeku, je seveda najbolj žal za cerkve, toda kot pobožen kristjan opravljam tudi doma molitve. Želim, da bi vai tako^delali.
Drugače je prav lepo tukaj. De lamo dan iu noč kanone, ladje, am-bulance, avtomobile — vse za strica'Sama.
Pri Četrtem vojnem posojilu smo Detroitčani posekali skoro vsa druga mesta.
Mogoče porečete: Že zoj»et se hvali!
Ali kaj hočete, kar je res je res! Zadnje čase z.aman listam po "Prosveti", da bi ugledal kakšno besedo od naših pečlarjev; kot da so jim srca oledenela, ali da ho od prevelike ljubezni dobili krče v
prste--nekaj je že.
Sploh ljubezen je zelo nevarna stvar. Kadar se je Človek boril že dvakrat ali trikrat, postane stvar že nevarna. In ob takih prilikah je debela cigara in skleda žgancev najsigurnejše sredstvo za ozdrav I jen je. Sploh je pij dandanes zelo čuden *vet. Pošteni, pametni in dostojni kandidatje nimamo nobene prednosti, ftm manj imamo las spredaj, čim bolj se nam viša čelo in obenem seveda tudi naša pamet, tem manj se nas vpošteva. Kar jih jc mehkih poetov, že še gre, zmeraj Sc za pel je jp katero z mehkimi ver
zi ---ali kar nas je kmetov, je
pa stvar bolj trda. Pustimo to!
Spominjam se, ko so bili sodru gi iz Clevelanda na našem pikniku pretečenega avgusta in niso mo-prehvaliti lepote našega mesta Pmcbno ao se jim dopadle naše po ulične železnice. "Ni je Čez vašo "Bnteh karo", mi je zaupal eden Ko smo jih pogostili z našimi spe eralitetami kot sladoled, "skoro pivom", rdečem, belim in zelenim "popom", že zopet niso mogli pre hvaliti našega okusa. Krasno, kra sno! — To je vse, kar so mogl reči...
Piknik je bil lep in vsa čast vr lim elevelandskim sodrugom za njihovo krasno petje. Želim pač fl« se vidimo zopet drugo leto.
Meseca avgusta smo razbijal deiroitake kare, da je kar frčalo po zraku. Vsa stvarca se je jako lepo začela. D. IT. R. (Detroit Uni ted ltailway), ki je lastnica naših pouličnih železnic, je hotele izko ristiti položaj v Detroitu ter jc povišala vožnjo za en cent, misleč plačati morajo!
Mislite, da smo plačali? Kaj šc! Tako je bilo: V pondeljek dne 5. avgusta so se pojavili letaki po vseh vozovih D. ii. R., da se z dnem 7. avguuta poviša vožnja od 5 na H centov. V četrtek je vstopil na Woodward karo naš veliki meščan policijski komisar ter kandidat za županski stolec, Mr. Cou-sens, ter mirno spustil nikelj v škatljo. Sledi razgorov:
Kondukter: "Ae en cent, prosim!"
Mr. Cousens: "Ne! Dal sem nikelj."
Kondukter: "Vožnja je povišana za en cent; poglejte na steno." (Mu pokaže na letak.)
Mr. Cousens: "Ne dam! Vrzite me ven!"	f
Kondukter: "Doli vas ne bom vrgel, poznam va«, vi ste mr. Cou-sena."
Mr. Cousens: "No. kaj boste pa storili?"
Kondukter: "Čakali bomo." (Se vsedeta.)
minut in kinematografski opera tor čaka na veliki trenutek, kedaj prileti mr. Cousens po stopnicah.
Kond.: "Prosim, dajte cent. de poženem kero."
Mr. Cousens: "Revnal sem se po postavi, dal sem nikelj, vrzite me ven, ako hočete."
KoihI.: "Ne boni vas. vi ste mr. Cousens." ♦
fOp«xka. Če bi bil kakšen drugi smrtnik mesto mr. Couseiisa, al lah k o mislite ,kaj hi se bilo zgo-dtto.)
Tako so čekeli pol ure. Cela vr-sta, nedogledna vrste ker je čakalo. kondukter je čakal, kinematografski operstor je čaksl ns svoj veliki trenutek — končno! — rar. Cousens vatane — in odide. Tak je bil začetek.
Drugi dan je bilo vse narobe. Nekateri so plačali 6 centov, drugi niso. Iu zgodilo se je včasih, ds so vai v ksri plačali po 6 centov, samo epe oseba ni hotela — pa so čakali, ne aamo eden, nego vsi.
V petek zvečer se je pričele direktna akcija. Bil sem ravno pričujoč na Cadelec 8quere, ko sta sprevodnik in voznik na brutalen nečin vrgla delavca, ki ni hotel plačati 6 centov, iz kare. Prihodnji moment uta jo že brisala po Wood ward ave., za njima pa na stotine ljudi. Pretepli so ju skoro do smrti iu oba so odvedli v bolnico Ljudje so pričeli rebelirati. Pasa-žerji, kateri so hoteli plačati 6c so bili od sopotnikov tepeni in vr ženi iz voza. — Pretepali so kon-dukterje in razbijali vozove. Samo na Oakland Ave. jih je bilo v noči med soboto in nedeljo, 11.—12. avgusta, razbitih devet kar. Koliko pa drugje, si lahko mislite. D. U. i. je bila brez prijateljev; nobenega ni bilo, da bi bil ščitil njen atentat na ljudske Žepe. V petek !). avgusta »o mestni očetje sklenili, da mora D. U. R. voziti, pa naj potniki plačajo B- centov ali pet — in obenem so ji vzeli poli cijsko zaščito. Predlog je bil stavljen in sprejet, da mora D. U. R. od ppndel^ka 12. avgusta naprej dajati šest tiketov za 25c aH ni kelj za eno vožnjo s transferjl.
Danes plačujemo nikelj kot prej, ali tistih šest za kvoder še sedaj ni. Zadnjič so poročali, da jih je nemogoče tako hitro natiskati. Najsmešnejše pa je to: V so boto zvečer 10. avgusta je prinesla "Detroit News" z debelimi črka-'"Revolta v Detroitu! Čez trideset kar razbitih. — Kje je župan!" — Spodaj v listu pa je bilo pojasnjeno, da lovi ribe nekje gornjem Miehiganu.
Spominjam se lanske zime. De troit mr^l, brez premoga. Kje je župan? so vpraševali. Odgovor Župan mr. Marx je v Palm Beachu Florida.
Vsi smo vedeli, da ne bo več kan didiral. Mr. Cousens je postal za svoj "junaški čin" pri ljudstvu priljubljen in njegov Županski stolček mu je zagotovljen. Vidite tako delajo pametni kandidatje.
Podružnica S. R. Z. lepo napre duje. Seveda še bolj bi lahko, če bi si naši rojaki bolj vzeli k aren in razumeli sedanji položaj. Imel i smo več shotloV zadnje čase. kar bom omenil v posebnem poročilu Slov. soc. klub št. 114 se je pred par dnevi preselil iz Delavskega doma W7 Ferry ave. R. Sedaj ima mo svoj lastni dom. Najeli smo skupaj s sodrugi Srbi Vietoria Haill, tudi na Terry ave. K., takoj poleg požarne postaje. Slovensko občinstvo najuljudneje vabimo, da se polnoštevilno udeležuje naših družabnih večerov, shodov in pre davanj. Kdaj se začne s predava nji, bo pravočasno objavljeno Proletarcu in Prosveti.
Skrbeli bomo, da se bodo naši rojaki v resnici počutili kakor do ma. Kava, Čaj, smodke in druge podobne at vari bodo vedno na raz polago. Ravnotako tudi knjige in časopisi. '
Velika ffeprilika za ljudstvo je epidemija. Zdravstvene oblasti tto imele seveda čiato prav, da so sto rile potrebne korake, ali upamo, da atvar kmalu preneha. Naša "Vinska trgatev", katera bi se imela vršiti 13. oktobra, se ni vršila radi prepovedi. Bilo je res škoda. Tako lep vinograd! Meni se je končno še vse eno dobro godilo. Sedel sem med štirimi nsjlepšimi viničarkami. katere so mi metale jagode v usta ... bili so sladki tre-nutki.
Joško Oven.
re Slivje na Primorskem. Zaj šča ženo in dva otročiča. Bil član SDPZ. in SNPJ.; FrauČiil Martinčič, omožena Kozle vet stara 28 let, doma iz vasi J< > pri Cirkuici na Notranjskem, pušča štiri ot ročic ke in soprog ki je brez rok iu sh p Nesreea mu je pripetila pred enim leto! pri razstrelili v rovu
Ringo, Kans. — Agiiacija volitve S. novembra jc tu jai živahna. Na aoeijalistični lis kandidira tudi,. Slovenka Mai Skubitz sa urad upravitelja po* stnih vknjižb (Register of Dcedki
Železnič&rske bratske or* je sa povišanje plače. Woohington, D. 0. — Železi
čara#ke bratake organizacije, ki obenem tudi njihove strokovij organizacije, so ponovno prišj na dan z zahtevo, da se jim plaj čas iu pol za delo, ki ga opravlji jo čez čas. Svojo zadevo so prell žile železniškemu administracij tfkemu odboru ta uravnavanj plač in delovnih razmer.
V tej zahtevi ao prizadete orgij nizacije kurjačev, strojevodij sprevodnikov in bratovščina ■)] lezničarjev (trainirien's brotliH hoods). Poleg teh so bratovščiij železničarjev p red toži le še v J drugih zahtev kot plačo za čas pol ob nedeljah in praznikih; ki rjači zahtevajo povišanje pla. za 25 odstokov.
"Čiščenje" v Oioeru.
Chicago/111. — Zadnje časo vedno pogosteje prihajale Iz kos« dnega Cieera vesti, da se prebl valstvo prav ali nič ne ozira u| nekatere zakone, katere mora čj kaško prebivalstvo strogo izpoj njevati. Našli so, da je sedaj Cieeru vsepolno javnih igralni za denar, ki so podobne že skor igralnicam v Monte Carlu. V Ch| eagi je policija z strogim nas stopom uveljavila postavo, prepoveduje točenje opojnih p^ jač ob nedeljah. Tudi v Cieeru v veljavi ta postava, ampak prf bivalstvo niti mestni uradi jo ni so hiteli izpolnjevati. Stvar jI postajala že tako kritična, da pričelo o nji pisati čikaftko Časni pisje in sedaj se prizadeti organ izgovarjajo dfy8 na drugega glf de odgovornosti. Cicerski župai se je ert Čtis 'zvijal, sedaj je pa ob ljubil, da bo tudi iz Cieera nai pravil "vzorno" mesto. .
DRUŠTVO SLOV.
DOM!
NARODNI
Razpisuje službo hišnik® ali o skrbnika za Slov. Narodni Dom Kdor Slovencev želi sprejeti 1» službo, naj ne obrne osebno nI pismeno na: Urad Slov, Narod Doma, kjer bode dobil vsa natan čna pojasnila. Naslov: Odbor S, N. D. 1333 So. Sheridan Ros d, W«ukegan, 111., Math Waršek, taj.
SLOVENSKE VESTI.
Ohieago, II. — Dne 22 oktobra je umrl v bolnišnicah rojak Jernej Zupan, brat Mrs. Kušarjeve. Vsrok smrti: influenca. Star je bil nekaj Čez trideset let ln ne-oženjen.
V SteeHonu jo umrl rojak Ru dolf Rems, krojač xa žen ske obleke. Podlegel je španski influenei. Zs pušča ženo in več o-teok Doma je bil iz Semlča v Belokrajlnl
V Thomasu. W. Va. je influen-ca pokopala sledeče rojeke: Fr Jeriča, člene «DPZ., doma fat rasi Tlhaboj. far« ar. Križ pri Litiji; Anton Sanj, star 25 let. doma 11 tare Knežsk ns Notranjskem. Bil je člsn dr. št 23, SDPZ. , Frank ITorvetin, ator 30 let, doma is fo-
Pozor! I
Poštni zakon zahteva, da j« vaša naročnina plačana ▼ naprej. Znamenje (Oktober 15-18) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovite jo praročaano, da ae Tam liata ne vitari. Ako liata ne prejmete, je mogoče ▼etavljen, ker ni bil plačan. Ako je raš list plačan in ga ne prejemate, pišite nam dopisnico otari in nori naslov.
Naši zastopniki oo roi dni stveni tajniki in dragi zastopniki, pri njih lahko plačate naročnino.
Z novim letom bo naročnina pofiiana in aicer tz $3.00 na $4.00. Sedaj je ie Čaa, da ae naročite po otari ceni. Na delo!
Naročnino lahko tudi oami poiljote na naalor: UPRAVNiSTVO -PROSVETA',
2687 S. La wndale Are., Chicago, HI.